196. Številki
IjU nI«
1L1I. leto.
„Slovenski Narod** velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejemam
celo leto.......K 24—      celo leto.......K 22'—
pol leta........12-—      pol leta........ 11 —
četrt leta........6—      četrt leta........ 550
na mesec......._    2 —       na mesec....... 190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice St. 5, (I. nadstropje levo), telefon St. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemšl nedelje in praznike.
lnserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri'večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, (reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
-1- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85.
„Slovenski Narod*4 velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25— ,    cei0 jeto....... K 28 —
pol leta........ 13—
četrt leta 650 za Ameriko tal vse druge dežele:
na mesec........ 230 1    celo leto....... K 30"—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvu: Knaflove ulice št. 5, {spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Narodno-napredni volilci dolenjske mestne skupine!
V torek, J3L t. m.
§e bodo vršile v Vaši voilni skupini volitve poslanca za deželni zbor. Poživljamo Vas, da pokažete tudi sedaj narodno in napredno lice dolenjskih mest in trgov.
Kandidat narodno-napredne stranke je
Fran Višnikar,
sodni nadsvetnik v Ribnici,
mož, katerega so postavili za kandidata sporazumno z „Izvrševalnim odborom narodno napredne strankea VaŠi zaupniki. Nadsvetnik Fran Vi&nikar je dolgoleten, zvest pristaš narodno-napredne stranke in star parlamentarec, kateremu so dolenjski volilci že pred leti izkazali svoje zaupanje in ga poslali i v državni in deželni zbor. Skazal se je vrednega tega zaupanja in zavedajoč se svoje poslanske dolžnosti je dve leti v državnem in štirinajst let v deželnem zboru vestno zastopal koristi svojih volilcev.
Poživljamo Vas, da pridete 31. t m. vsi, ki čutite narodno in napredno, na volišče in odda ste svoje glasove nad svetniku Fjrann V šnikarju, ki bo, zvest svojemu programu, zastjpal narodno in napredno misel.
„Izvršavahu odbor narodno-napredne stranke".
Klerikalci in učiteljstvo.
(Iz učiteljskih krogov.)
Slovenec« klice na plan »krščansko učiteljstvo«  in vabi vse sloven-učitelje  in  učiteljice na zboro-nje   Slomškove zveze   mi Brezjah. h;i. pravo krščansko učiteljstvo so li učajneži,    ti  svetniki  prosvete, ti •••štenjaki,  ki jih  je le  last mi hoja-in ljubezen <l<> miru »držala do-~ laj v naprednih vrstah«.
Xaj se le gnoj in gniloba izcedi, se hode smrad .Slomškove zveze < - )'i po vsem Slovenskem, saj se hati, da bi se okužilo pošteno uči-stvo ker ono je preznačajno, da se uklonilo pod klerikalni jarem.
Ali menile, da zločini, ki so jih irrešili vaši ljudje, ki so edini sposobni za kaj takega, kar se gnusi ce-
lo vašim lastnim somišljenikom, niso znani širši javnosti?
Že v jedru in ustanovitvi »Slomškove zveze« tiči koristolovstvo in neznača.jnost. Ustanovitelj, ki je bij v raznih disciplinarnih preiskavah in drugih preiskavah, se je rešil s tem. da se je zatekel v nasprotni tabor, da je utekel pravični kazni za svoje grreht*. IVil je osumljen, zalo je ustanovil »Slomškovo zvezo . ki bi naj bila zatočišče klerikalno mislečih« učiteljev. In predsednik te »Slomškove zveze« je postal on sam. Lep in vse hvale vreden je ta predsednik. Sedaj, ko je sam jmmI streho, in ko se redi od ljudskih žuljev, udarja |m» shodih po učiteljih samih. Dober želodec imate krščanski učitelji, da prebavite vse njegove psovke in zaha\Ijice, s katerimi vas obklada na klerikalnih shodih. Vzoren predsednik    učiteljskega    društva je
to, izjavlja javno, da se ne smatra več za učitelja.
Tudi tisti, ki še nameravate presedlati v klerikalno stranko, ne boste tega storili iz notranjega prepričanja. Prestopili boste zato, da se okoristite na škodo svojih značajnejših kolegov, a na zunaj pa boste kazali, kakor da bi bili storili ta korak iz motivov, ki jih je vam narekovala prebujajoča se »krščanska« zavest.In takih uskokov neznačajnikov 1m> nemara mnogo, zakaj agitacija je velikanska, ker klerikalci so dali v službo tej agitaciji svoj aparat. Mlajše kolege, ki se jim zde prav zanesljivi, vabijo potom pisem. Morebiti se jim kateri v jame. da mu ne lw>de potreba ■tieesar obljubiti in ničesar dati, saj mladina je idealna in še ne posaui življenja.
Xa drugi strani menijo, da bodo učiteljstvo, zlasti na deželi, speljali na led s h inavšeiiio, zato vzklikaj«) v »Slovencu«:
»Ali bi res ne bil mogoč dan sprave celokupnega slovenskega uči-teljstva z mislimi in težnjami večine slovenskega ljudstva ?« — Toda učiteljstvo ne bo šlo na ta lim. ker ve dobro, kako si klerikalci predstavljajo to spravo: učiteljstvo bi naj brezpogpojno uklonilo tilnik, pa bi bila sprava gotova. Takšne »sprave« pa neče nihče!
Klerikalni listi slepe javnost z vestmi, da je že večina učiteljstva v njihovem taboru, njihovi pristaši po »lezeli pa skrivnostno šepečejo. češ, tudi ta in ta voditelj naprednega učiteljstva je že prestopil v naš tabor. Seveda je vse to zlagano namenoma »za obsjevit prostotu«, kakor bi rekel brat Hrvat. Toda tudi takšna sredstva jim ne bodo pomagala. Lahke* rečemo, da bo še poteklo precej Ljubi ja u ice v Savo,predno se jim bo posrečilo demorn 1 izovati slovensko učiteljstvo in ga izvabiti v svoj ostrog. Zdi se nam, da jih ne bodo spravili skupaj niti polovico toliko, za kolikor članov je »Zaveza« v letošnjem letu narasla.
Zaveza« šteje v letošnjem letu l'.'l članov več kakor lani; torej se kljub klerikalnemu terorizmu množi. Pomnožilo se je za več članov nego jih šteje vsa »Slomškarija« skupaj. Kaj je prščica koristolovcev proti 21~>4 članom ugledne »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev f — »Slomškova zveza« torej, kakor vse
kaže, ne sme pričakovati posebno sijajne bodočnosti, saj tudi terorizem voditeljev na podrejeno učiteljstvo ne hode izdal posebno mnogo. Učiteljem dohajajo pisma s tako le vsebino: »Damo Vam službo v (tej in tej) šoli, zagotovljen Vam je zaslužek, toda vse to samo s pogojem, da prestopite k nam.« - - Telesna dela usmiljenja nudijo učiteljstvu, zahtevajo pa zato duševno robstvo!
»Nastopila je doba pravičnosti,« tako kriče in se derejo vsi klerikalci od najmanjšega čukca do prvega voditelja.
»Sedaj jim bomo pit že dali tistim, ki niso naši,« tako pa piše »Slovence« — glasilo klerikalne stranke deželne vlade.
»Plače bodo zvišane, kadar bode večina učiteljstva v našem klerikalnem taboru.« tako je zopet čitati na drugem mestu v »Slovencu«. Ali niso to vzvišena krščanska načela ? Delo zasluži tudi pošteno plačilo, to načelo je veljalo do sedaj. Klerikalci so iznašli drugo načelo: plačilo zasluži edino klerikalno politično mišljenje. Toda pošteno učiteljstvo za takšno škodeljico leče ne bo prodajalo prepričanja!
Tudi fraza »krščansko učiteljstvo« ne bo imponirala nikomur, ker vsakdo ve, da ni treba imeti niti trohice krščanstva .da se ga proglasi za »krščanskega učitelja«, samo ako se M zunaj dela klerikalca.
Klerikalcem je trn v peti »Zaveza Jugoslovanskih učiteljskih društev«. To bi radi uničili, ako bi jo mogli. Brezvspešen trud!
Mogočno stoji »Zaveza« in njene stavbe ne boste zrušili nikdar. Odpadel bo morda od nje kak listič, gnil. puhel, a ta oveli listič 1m> nadomestilo na stotine novih, svežih listov.
Kar pa daje »Zavezi« še posebno moč, je to, da stoji za njo 25.000 mož hroječa četa ostalega slovanskega učiteljstva v Avstriji. To je tako mogočna armada, da je ne bodo nikdar premagala peklenska vrata vesoljnega klerikalizma.
Slovenija ]e preojka!
Včerajšnji »Pokret«, glasilo hrvaške napredne stranke, priobčuje pod tem naslovom ta - le članek:
»Evo, tako kliče organ kranjskih klerikalcev »Slovenec«, poživljajoč svoje pristaše ali bolje rečeno voditelje, da razširijo svoje delovanje na vse jugoslovanske zemlje, v prvi vi-sti na zemlje hrvatske.
Pred nekaj dnevi ste le]k> osvetlili ta novi alarm iz Ljubljane. Toda čitajoč »Slovencev« in vaš članek, so se rodile v meni še neke druge misli.
Apel slovenskih klerikalcev ima v bistvu dve strani: eno dobro in eno slabo. Na eni strani je to znamenje za vedno bolj naraščajoči proces, /a večjo potrebo združenja vsega južne-negči slovanstva, zlasti v monarhiji, na drugi strani pa je znak nevarnosti, ki nam preti v duševnem oziru ^rlede smeri, v kateri bi se gibala politika našega združenja, ako se pravočasno ne zasnuje odj>or.
Slovenija je preozka! Res je: Tako Slovenec, kakor Hrvat in Srb kot regionalni, kot posebni narodni j>oj-mi so preozki. To uvidevajo sedaj tudi zagovorniki seperatizma.
Xa evharističnem shodu v Dubrovniku je takisto vzkliknil neki slovenski duhovnik: Združimo se v krščansko - socialni stranki!
Mi pa kličemo: Združimo se na napredni in svobodomiselni podlagi!
Oba poziva potrjujeta potrebo širše baze, potrebo združitve in ze-dinjenja.
A' toliko mora nam biti simpto-matičen tudi poziv slovenskih klerikalcev. Oni uvidevajo, da jim je pojem o Slovenstvu preozek, zato prestopajo meje in se naslanjajo že na jugoslovanstvo- Prozorna potreba in razvoj te ideje jih sili na to.
In kadar bodo vsi reakcionarci, vsi jugoslovanski klerikalci združeni, kadar bodo takisto ujedinjeni vsi svobodomisleci in naprednjaki, bo s tem storjen velik korak naprej v vprašanju našega narodnega edin-stva, a brez edinstva ni narodne ]k>-litike v večjem in uspešnejšem stilu.
Dosedaj je reakcija počivala na principu separatizma. A danes že uvideva, da s tem ne more več ničesar doseči.
Toda razen vprašanja ujedinjenja je za vsak narod, zlasti pa za nas velike in usodepolne važnosti še drugo vprašanje, a to je vprašanje emancipacije, vprašanje svobode, vprašanje samostojnosti.
In tu se križajo pravci klerikalizma in reakcije s pravcem svobodo-
LISTEK.
Gospodar lil ran otroka.
(iospodar na  Razpotju,   lepi in •gat i   kmetiji   v   gorenjskih gorah, .1»* bil tudi župan v Zagorici, se je oženil že pred tremi leti, a ven-ar je še vedno čakal, kdaj    ga bo nska razveselila z novico, tla ima i štorklja v goste. Bil je prenio-posestnik. redil je   nad dvajset »vedi, in svinjaki so bili jeseni napolnjeni s tolstimi ščetinarji, zato so •ili sosedje tedaj, ko se je ženil nji-mladi, drobni župan, zelo začudni in naravnost  nejevoljni, da jc vzel za ženo goslasko hčer, Tomaže Majdko, ki je bila revna kol eer-|   • na miš, a zelo lepa, polnega tele-
zdrava in krepka. Sprva so ga r^ušali pregovoriti, nasvetovali so u to in ono kmečko hčer. bogato in »štenih staršev, kadar pa so govo-li o Majdki, so majali z rameni, •zikali in se smehljali:
lic - he, bi že lahko rekli o njej in ono, pa nočemo, saj jo tako vsi •znamo, saj poznamo njenega oče-1 Tomaža. Vsako jesen nakoplje r<>»npirja kot dober kmet, pa nima [n»ge zemlje kakor tri, štiri lebe v Kiemn. K, Tonee« — tako so klicali ]"pana — »rajši se premisli, saj Kan jaz tudi tri punce, delavne in '"'■ne, ki pa ne bodo brez nič. Kar •»eri!«
»•J«'j. j«'j. lonče, kaj boš s to! Še starega si boš naložil na rame, da ti ho delal sramoto. Po oslarijah se bo valjal in zabavljal čez te. če mu ne boš vsak dan sproti zamašil z denarjem ust. Majdka pa da, ali zna delati.' Pri Aiidrejčku je oves žela tri dni, pa so rekli, da ji ni šlo delo nič kaj od rok, zvečer se je pa s fant ini metala tam po slami. Županček« — tako so ga klicali prijatelji - »kar pusti jo, pa se (ženi pri Bogataju, tam dobiš lejro doto z nevesto«.
Majhni in drobni župan pa se je čebljal za ušesom in bil v zadregi:
»Hm, hm, saj res. saj bi, saj bom, pa —- mogoče res, glejte no!«
Tako je govoril, cincal in se od-kašljaval. Zvečer je Še) naskrivaj, boječe in tiho, da bi ga vsaj kdo ne videl, k bajti pod okno, kjer je spala Tomaževa Majdka. In ko ga je objela skozi okno s svojo |>olno. 1m»1o in gorko roko, je županček stre)>etal. Strepetal je, in predno je minila jesen, je popeljal na dom lepo Majdko.
Res, Tonee je bil svojeglaven že od nekdaj. Se predno ga je dal stali Raz potnik v mesto v šole, je hotel doma vse ustrahovati. In zato, da bi se naučil malo ubogati, ga je dal oča v mesto. Tam pa se je dobro učil in bi bil študiral naprej, da ni moral vsled šibkega zdravja popustiti učenja in se vrniti domov. Z veseljem se je poprijel gospodarstva, oče je bil zadovoljen ž njim, sosedje so ga imeli zelo radi, z vsemi je dobro izhajal. Ko je dosegel potrebno starost, so ga
izvolili za župana in niso se nikoli kesali. Y vsem jim je ustregel, samo ko so ga hoteli oženiti po svoji volji, se jim je izneveril. Tudi oče, ki je še živel, ni mogel nič opraviti pri sinu.
> Buznklin.i.« je grmel stari nekaj časa, »še kikljo ji boš moral kupiti, da bo mogla v cerkev. Pa bi lahko dobil tako, da bi imela deset skrinj žita, dva tisočaka in par volov.«
Ko pa je videl, da je vse zastonj, je umolknil.
»K, kakor si boš postlal, tako boš pa ležal.«
Tonče se je smejal, zažvižgal in Stopil na konec hiše. Pogledal je na cesto, če hi ne videl kje lepe Majdke. Mislil je na njene žarke oči, na njene okrogle prsi, na njene* polne široke boke.
In ko je minilo prvo leto njenega zakona, je umrl njegov oče, in Ton-četu je začelo postajati dolgčas. Majdko je imel sicer še vedno prav rad, ni se še naveličal njenih objemov, in še vedno ga je tako sladko pobožala njena mehka roka. Nič se ni imel pritožiti zavoljo nje, in tudi sosedje, ki so gledali nekaj časa postrani mlado županjo, so zadeli bolje o njej misliti. In stari Razpotnik, dokler je še živel, je nad vse prijazno občeval s svojo mlado, lepo snaho. In samo to jc želel, da bi še uoa-kal, da bi še videl svojega vnučka, ali to starcu ni bilo usojeno.
In tudi sosedje so začeli spraševati svojega župančka, kdaj bo treba iskati lx»tra. Tonček pa se je v zadregi od kaši je val:
»Bo že, bo že! K, mlada je še, mlada!«
»Seveda, seveda,« so ga dražili, »mlada je še! Počakajmo, da se unese!«
In za čudo okrogla in rdečelična je postajala mlada županja. Vsa je kipela zdravja, vsa je žarela v lice, dan za dnem je bila lepša, in zmironi 1k>1j so cvetela in debelela njena lica. Županček pa je ostal droben, suh in bledel je, bledel od dne do dne.
»Kaj pa delaš, županček,« so se smejali sosedje, »kaj pa delaš? Saj te bo Majdka še zadušila nazadnje.«
»Saj res, saj res,« je hitel odgovarjati in hitel v pisarno, da napravi potni list gorjanskemu kmetu.
Kadar je pa bil zvečer sam z Majdko v hramu, je začel:
»Ali še nič ne čutiš? To je pa res smola!«
Ženica pa se je zasmejala in namrdnila:
»E, saj si ti kriv! Kakšen mož pa si!«
»Kakšen mož! Nikar ne govori! Ti nisi nič prida!«
»Seveda, jaz, jaz,« je zasmhelji-vo dejala Majdka in odpenjala srajčnik, da so se zablestela in zava-lovala njena nedra.
»Poglej,« je nadaljeval njen moi, »ze dva bi lahki* imala, aa/ dat tece tretje leto,
Sinčka bi imela, in še punčko, pa gotovo nisi za nič«. Strupeno je govoril in gledal jezno svojo žensko, ki se je samozavestno gladila po polnih ramenih.
»Kakopak, jaz nisem za nič!«
Naglas se je zasmejala in legla v posteljo.
»Kesam se, da sem te vzel,« je govoril s tenkim glasom. »Sosedje se že delajo norca iz mene, in —«
»Hi - hi - hi,« se je smejala Majdka, »prav imajo.«
»Kar spodil bi te od sebe,« je govoril Tonček, »če ne bi bila sramota. Bog ve kaj vse si počenjala, predno sem te vzel.«
»Tiho bodi,«, je vzrasla Majdka. »Bogve, kaj si ti počenjal po mestu, da si tako suh in medel.«
»Jezik ti izpulim, če ne molčiš.«
Ugasnil je luč in legel k svoji
ženi.
Zgodilo se je pa — prosim vas, kaj vse se ne zgodi na svetu —da je prišel na Razpotje služit za hlapca čvrst in zal korenjak. Prišel je od nekje izza Kranja, in bil je širok v plečih, rdečega obraza in rjavih oči. Ni bil še dolgo pri županu, in že je bila mlada županja, lepa Majdka, silno prijazna in dobra z mladim hlapcem. Časih ga je naskrivaj poklicala v kuhinjo in mu potregla, zdaj s svinjino, zdaj a vinom* fesih a kavo, ianftfc celo samo a topo In kjer £* |a videla in ga are-
miselnosti in prave demokracije, to je pravega nacionalizma.
Temeljno načelo klerikalizma je avtoriteta in tradieija; klerikalcem je krepost pokoriti se višjim in jim služiti.
Skušnja nas uči, da klerikalci ne delajo ničesar na svojo roko iz sebe. A znano je nam tudi, da oni tako pri nas kakor zlasti na Slovenskem ne vodijo politike, ki bi ne bila v duhu visokih avstrijskih krogov'. In ako oni prehajajo iz regionalizma na slovenski nacionalizem, a iz tega na slovensko-hrvatstvo in jugoslovan-stvo, ima tudi to svoj posebni namen in svoj posebni pomen.
Jasno je, da niti slovenski ali vsaj kranjski kierikalizem ne more v Avstriji mnogo pomeniti.
Politično, z ozirom na veliko politiko v monarhiji in izven nje ne po-menja sam po   sebi    naravnost ni-
česa r.
Pokazalo se je, da hrvatski kierikalizem ne uspeva, ker je nesposoben in brezmočen s svojim furtima-štvom, s svojo propalostjo prelatov in s svojim separatizmom. Treba je torej, da prevzame slovenski kierikalizem. ki je že pokazal dokaj energije, organizatorne sposobnosti in ekspnnzivnost i. vodstvo tudi na Hrvatskem.
To ima za dunajsko politiko tudi posebno važnost: Slovenski kierikalizem je avstrijski in popolnoma zanesljiv ter ni infiltriran po raznih državnopravnih formulah in tradicijah.
Znano je. da delujejo dunajski krogi že od nekaj časa sem tiho. ali vztrajno na to. da bi vzgojili zlasti na jugu države neko »pravo in čisto avstrijsko slovanstvo.«
V tej smeri delujejo zlasti v avstrijskem Primorju in po slovenskih pokrajinah.
Boječ se privlačne sile prave hrvatske nacionalne in državnopolitič-ne ideje trudijo se obenem, da to idejo kompromitirajo in popačijo, trudijo se. da na Hrvatskem ne zavladajo privlačne razmere, marveč da ostane politično življenje na Hrvatskem še nadalje neznosno.
Vse tožbe o razmerah na Hrvatskem izrabljajo v svrho, da Hrvate izven Hrvatske in Slovence preplaše, jih odvrnejo od Hrvatske ter jih prisilijo k temu. da priznajo, da je v Avstriji vendarle vse bolje, da je vse bedj sigurno in bolje urejeno.
Slovenci ali bolje rečeno klerikalci se imajo tudi Hrvatom pokazati, da se da pod Dunajem zlasti v gospodarskem ozira bolje uspevati, kakor v avtonomni Hrvatski.
In evo v zvezi s tem se pojavi vzklik slovenskih klerikalcev: »Slovenija je preozka! Združimo se v krščanskem socializmu !<
V/pričo komentarja, ki smo ga podali, in vzpričo novih okolnosti, ki so nastale, postaja stvar dokaj jas. nejša.
Na Dunaju uvidevajo. da se s separatizmom tir1 da več uspešno operirati. Zato so pričeli že računati z nočjo ideje narodnega edinstva.
Zato so opustili idejo pokrajinskega partikularizma, zato so jeli pospeševati, seveda samo teoretsko, idejo zedinjenja čistega hrvatstva na Hrvatskem, zato sedaj favorizira jo idejo slovensko-brvatskega edinstva, a jutri s«' bodo zavzemali že za v -o Jugoslavijo.
Toda pod enim pogojem: da ho t aielj tega ujedinjenja kierikalizem, reakcija in vse ono. kar imenujemo v tradicionalnem smislu »avstrijan-šči no«.
Vse, kar se temu protivi, je »veleizdaja«, je »nelojalno«, je »centrifugalno«.
Piemont tega prvega ujedinjenja pa naj bo — Slovenija in njen kierikalizem!
O namenih te akcije govoriti, bi bilo odveč: to bi bilo ujedinjenje v Fran ko vem smislu, ujedinjenje brez neodvisnosti, brez svobode in brez samozavesti. Z idejo edinstva se hoče izigrati ideja svobode in svetlobe.
Vsaki reakciji je dobro došlo edinstvo. a sovražnica je vsake svobode.
Vsaki reakciji so bolj jk> godu večje grupacije, ker to bolj omogočil-je centralizacijo, toda samo v slučaju, ako je obenem pokopana težnja za svobodo.
A klerikalizem je ona kislina, ki raztvarja svobodo, klerikalizein je ona motika, ki seka ob korenu svobode.
To bi naj bilo jasno in vsikdar pred očmi vsem narodnim in svobodomiselnim duhovom med nami južnimi Slovani.
Na bojni klic slovenskih klerikalcev bi morali odgovoriti vsi mi slovenski, hrvatski in srbski narodni in svobodomiselni ljudje: Združimo se!
Naj klerikalci s svoje strani podere vse pokrajinske, vse historične narodne plotove, naj se združijo!
Mi storimo isto, v kolikor tega d usedaj še nismo storili!
Potem bo za večin* čase odstranjen provinc i al izem in separatizem in narod bo ujedinjen.
Razdeljen bo v dva tabora, toda ne več radi borbe za edinstvo, marveč radi borbe za vsebino, za cilje in smeri, radi borbe za temelj tega edinst va.
To bi bil vsekakor zdrav in ve-levažen korak naprej v našem narodnem življenju.
Slnt duces In omnibus!
(S Štajerskega.)
Ko je leta 1SS9. dr. Mihael Na -potnik postal škof v Mariboru, je i/dal latinsko pisan pastirski list duhovnikom svoje škofije, v katerem jim je priporočal, naj si pridobivajo znanost cerkveno in posvetno; posvetno zato. da bodo voditelji v vseh rečeh (»ut sint duces in omnibus«).
Vemo. da je vlada škofu Napot-niku ob nastopu njegove službe v najizdatnejši obliki, ki je sploh mogoča, povedala, da ne želi, da bi škof svoje duhovnike vzgojcval v narodnjake. To se pravi glede škofove osebe same, naj on sam ne bo narodnjak, naj ne pospešuje slovenskih na-rodnib teženj.
Škof je deloval i>o želji vlade in 1 »ostal je zato tajen svetnik.
Škofovo delovanje se vidi od zadnjih volitev v državni in dež. zbor. Duhovniki so voditelji štajerskoslo-venske politike, voditelji tudi novih naprav štajerskih Slovencev na gospodarskem ]m)1JU.
Castilakomni sedanji poslanec Korošec je I. 1IM)1 začel izpodkopa-vati tla slovenskim deželnim poslancem. Ob novem letu 1sta dva profesorja celjske slovenske gimnazije, ki sta sedaj voditelja nove »Ljudske posojilnice v Celju«, začela očiten boj proti dr. Dečku v »Slov. Gospodarju«, katerega vodi posl. Korošec prej ko slej.
K predzadnjim volitvam za okrajni zastop celjski opat vsled grdega vetra od Drave ni smel iti volit in nek drugi duhovnik, ki je znan I škofov ljubljenec       morebiti njegov
naslednikf — je prigovarjal Slovencem, naj pustijo celjski okrajni zastop Nemcem. Prezrla sta takrat pač agitator in njegov navdihovatelj, da prehod okrajnega zastopa v nemške roke škoduje tudi cerkvi. Zato so leta 1907 ob novih volitvah v omenjeni zastop glasovali duhovniki in tudi celjski opat s Slovenci.
Volitve v državni zbor 1. 1907 so razbile »slogo« štajerskih Slovencev in jim dale štiri klerikalne in tri druge poslance.
Da v Savinski dolini ni bil voljen kandidat duhovnikov, speklo jih je nad vse. Da je Robič propal ob koroški meji, to so lažje pretrpeli, ker jim za Robiča ni in so ga nalašč ponujali takemu okraju, kjer so vedeli, da ne prodere. Korošec ni hotel tekmeca in nadzornika.
Za prihodnjo državnozborsko volitev v Savinski dolini je treba nabrati volilen zaklad in tega naj bi dala »Ljudska posojilnica v Celju«. Njeno načelstvo je prav tako sestavljeno, kakor cerkvena predstojništva. Razen duhovnikov sami poslušni in pokorni cerkveni ključarji. Načelnik profesor veronauka Cestnik, njegov namestnik profesor Fon, vsi drugi pokorne duše. Nadzornik opat Ogradi, kanonik dr. Gregorec, župnik Zdolšek, drugi so zvesti verniki.
Dr. Gregorec, soustanovitelj posojilnice v Vojnika, si je napravil svojo posojilnico pri Novi Cerkvi, v Petrovca h imajo zdaj dve novi, v Št. Petru ob Savinji tudi dve, povsod po eno klerikalno. V Gornjem tiradu so klerikalci ustvarili novo posojilnico, ki naj slabi in ako more, uniči obstoječe posojilnice v Gornjem Gradu, na Ljubnem in v Mozirju. V Šoštanju je nastala Raiffeisnovka proti stari posojilnici in — Maribor ima tekmovalko stari slovenski posojilnici po prizadevanju spokorjenega prof. Verstovška.
Povsod se Slovenci cepijo. Na Svatopolkove besede sinovom se ne misli. Vse gre na drobno, vse moči se izrabljajo v boju zoper brate, samo da bi duhovniki bili -- duces in omnibus!
Sedanje politične onemoglosti štajerskih Slovencev je kriv, če tudi ne sam, — škof Napotnik. On sicer pušča svojim duhovnikom »slovenstvo«, trpi pa obenem, da razdirajo prejšnje pridobitve štajerskih Slovencev in da vsled tega niso narodnjaki, kar je vlada želela in naroči la škofu Napotniku. ko je začel pasti svoje ovčice.
Poslanec Korošec jo je s svojim govorom proti ministru grofu Stiirghku neozdravljivo polomil, isto se je zgodilo nasproti ministru Hochenburgerju. Vlada si veselja mane roki', da ima Napotnikova škofija take poslance. Napadi škofovih slug na poslanca Robleka in druge so pa vredni samo pijanih propalic. Škof Napotnik bi imel moč in oblast, da uvede nastop svojih duhovnikov v dostojne meje. Ne stori pa tega ne in ; divjanosti ljudstva kriv je — škof Napotnik.
Prijatelji naroda ne morejo pritrjevati škofu in njegovim duhovnikom. Boj se utegne zato obrniti na stran, ki bo škofu najmanj mila.
Češki deželni zbor.
Praga, -7. avgusta. »Ceske slovo« poroča, da je posl. Choc dobil danes povabilo od ministrskega predsednika Bieneriba na konferenco v ministrskem predsedništ vu tikajočo se češkega deželnega zbora. Konferenca bo 9. septembra. Cuje se, da so tudi predsedniki drugih dežel nozbor-skih klubov dobili slična povabila.
Češke šole ni Dunaju.
Dunaj, 27. avgusta. Poslanca Velich in Slama sta bila danes radi čeških šol v naučnem ministrstvu in sta protestirala proti naredbi tega ministrstva. Ko sta prišla v tej zadevi tudi v češko krajansko ministrstvo, nista tam dobila ne ministra Žačka, ne ministrskega svetnika in ne tajnika. V čeških krogih vlada radi tega veliko ogorčenje.
Stoletnica bojev na Tirolskem.
Dunaj, 127. avgusta. K jutrišnji oslavitvi stoletnice bojev na Tirolskem se odpelje tudi cesar iz Išla. V Inomostu je za prihod cesarjev že vse pripravljeno. Cesar se bo odpeljal jutri zjutraj ob 9. uri v Ino-
niost.
Ogrska.
I š 1, 27. avgusta. Ceaar bo takoj pa svojem povratku na Dunaj sprejel ogrskega ministrskega predsednika Wekerla, ki mu bo poročal o ' sedanjem stanju ogrske krize. Nato bodo sledile avdijence drugih ogrskih politikov. ^ _
Budi m p c š t a , 27. avgusta. Danes je imel kouzistorij aradske ru-nninske škofije sejo, v kateri se je soglasno sklenilo odkloniti izvršitev Apponvjevc na tune naredbe (vsled katere se mora tudi verouk predna-šati povsod v m uljarskein jeziku) in prepovedati katehetom pod disciplinarni m i kaznimi poučevati dingače, kakor romunsko, ker je to oficijelni jezik škofije.
Ministrska kriza na Srbskem.
B e I g r a d . -7. avgusta. Tako napredna, kakor narodna stranka vstraja na tem, da ministri, ki so njih pripadniki odstopijo. Ce pride k temu, je padec koalicije zagotovljen.
B e 1 g r a d , *J7. avgusta. Obe stranki sta prepričani, da bi popolnoma podlegli Pasičeveinu vplivu, če bi ostali še delj časa v koaliciji. Zato jo hočeta zapustiti, da si zagotovita popolno svobodo. Govori se, da pride na površje zopet kabinet Pasič.
B e 1 g r a d , 27. avgusta. Za prihodnji torek so sklicane seje poslanskih klubov skupščine. Za slučaj, da poda demisijo celoten kabinet. bo kralj Peter v sredo poklical k sebi politike na posvetovanje. Demisija justičnega ministra je povsod vzbudila kar najslabši vtisk. Povsod žele. da st* koalicija obrani.
Turčija.
C a r i g r a d , 27. avgusta. Odgovor Porte na kolektivno spomenico vlastij - pokroviteljic je dobilo včeraj laško poslaništvo v roke. Porta zagotavlja, da nima nobenih vojnih namenov in je le zahtevala od (irske pojasnil glede njenega vpliva na Kreti. Oba odgovora Grške sta zadovoljiva. Porta se zahvaljuje vla-stem za posredovanje v zadevi zastav na Kreti. — Popoldne so se poslaniki vlast i j pokroviteljic posvetovali o noti turške vlade.
Maroko.
M a «1 r i d . 27. avgusta. Vkljub strogi časniški cenzuri piše Imparci-al, da se je vnel upor sedaj tudi med nekim plemenom, ki biva južno od Kabilov in šteje približno 40.000 ljudi.
Kart a g e D a , 27. avgusta. Napad na guruške gore oficijelno še ni konstatiran, ker   stroga cenzura
zadržuje vse novice. General Arizona je zasedel Pestingo.
Vožnja zrakoplova »Z. III.«
F r i e d r i c h s h a f e n , 27. avgusta. »Z. III.» se je vzdignil zjutraj oh 4. uri. Med neštevilno množico nastalo veliko navdušenje. Zrakoplov se je obrnil proti Aubendorfu, kamor je prispel ob četrt na b*. Ob 7. je plul nad Cimom ter se je nato obrnil proti Nordlingenu. Ob četrt na 8. je plaval nad Ge i s lin genom. Malo pred poldnem se je vsled dežja pokvaril stroj tako, da je deloval le še en motor. Zato se je spustil ob tri četrt na 12. zrakoplov k zemlji pri Osthei-mu, da se stroj popravi. Ob polu 3. se je zrakoplov zopet vzdignil in je ob tri četrt na 5. končno dospel v Norimberk.
Dopisi.
Iz    Austina,    Nevada, Amerika.
Ker se le malokdaj    kaj sliši iz naše druge domovine zatorej se jaz zopet nekoliko oglasim. Popisal vam bom. kako se nam slovenskim fantom godi v tej deželi. Dandanes je v Ameriki za delavca dosti slabše,   kakor je bilo pred štirimi leti. Kdor je takrat prišel sem, je lahko dobil delo, kjer je sam hotel.   Zadnji   dve leti je pa vse drugače.   Kdor   zdaj pride v to obljubljeno dežeio, pa nima nobenega svojega človeka,   znanca ali prijatelja, si holj želi smrti,   kakor pa življenja.   Koliko takih pride sem, ki imajo »loma dobro posestvo ali dober zaslužek,   tukaj pa ne morejo dobiti najslabšega dela. Ako nima denarja, da   bi šel nazaj,   postane v kratkem času baraba ali kakor jim tukaj pravijo tramp, kakoršnih je na tisoče v tej deželi. Mar-dkak kmet ima doma dobro posestvo, ki je nekoliko zadolženo, pa ga prime tista muha in najdi  v  Ameriko!  Pusti  posestvo, otroke in ženo. pa gre v to amerikansko klavnico!   Mnogo je tudi   takih, ki imajo vse v redu in še denar v žepu, pa pridejo sem. da bi še več zaslužili. Toda   pregovor človek obrača, boj pa obrne,   se   žal,   le prenmogokr.it uresniči.   Tako se je zgodilo z našim rojakom    Franeetom    Semenom iz Podgorice pri Št. Jakobu, ki ima duma lepo   domačijo,    denar,    ženo in otroke, pa je prišel semkaj, da bi si še več pridobil! Vesel in zdrav je šel v jamo kopat železno rudo.    pa se je nad njim utrgala skala, ki mu je nogo zdrobila.    Prepeljali so ga v bolnišnico,    kjer so mu odrezali nogu Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi okreval. — Kdor hoče varčevati, ta tudi v domovini lahko nekoliko prihrani.   Jaz se dostikrat kesam. k»*r sem šel v Ameriko,    kjer slovenski fantje nimamo tega veselja, kot doma. Temu je pa vzrok največ to, da nimamo tukaj naših deklet, brez katerih bi bilo prav pusto na svetu. \a vse te stvari   smo   sicer že nekoliko pozabili,    le kadar se \ sedemo okoli majolčice,    ki je z ječmenovemu natlačena, takrat nam take stvari bolj v spomin pridejo. Potem pa tudi tukaj katero zapojemo,   seveda narodno; kadar ga imamo pa že precej v glavi, takrat je seveda vsaka dobra, tudi tista: Kranjski sin pije vin', re le d narce ima. Končno moreni tudi omeniti, da tukaj zelo pridno cerkve zidajo, še dosti bolj, kakor v Ribnici, zatorej take rojake sem vabim, ki bodo cerkvam pomagali. Duhovniški »kšeft«   je   še povsod najboljši. K sklepu   pozdravljam vse čitatelje in čitalke »Slov. Naroda« želeč jim strne dobre zabave!
(Dalje v nrilorD
čaia. se mu je zasmejala in ga Ogo-"\ -rila:
»No, Francelj, ali ti je vroče.' Nikar se tako ne sili z delom: nazadnje še oholiš lahko.«
Hlapec pa /i je kazal bele zobe in menil:
»O, saj se ne. saj ni nič vroče.«
Smejal se je mladi gospodinji, in videlo se je, da mu je všeč njeno lepo lice, njena visoka, močna postava.
Bilo je o svetem Kocijanu, in tedaj je šel Razpotnik s sosedi na semenj v Kranj. Majdka je ostala sama z novim hlapcem, zakaj drugi posli so bili nekje na polju. Mlada gospodinja se je vrtila po kuhinji in bilo ji je dolgčas. »Kje hodi neki Francelj?« se je hipoma spomnila in stopila na prag. Na svislih je nekaj šumelo, in tedaj se je spomnila, da zmetava hlapec seno raz voz. Sla je od druge strani po stopnicah na skedenj in tam je zagledala hlapca.
Stal je ves zaripljen, znojen in razpaljen v lica, na senu in z vilami ga razmetaval po svislih.
»Ha - ha - ha,« se mu je zasme jala, »kako ti je vroče. Ali ti nit«
Obstal je v delu, in skoro je bil v zadregi, ko je zagledal svojo gospodinjo. Bilo ga je sram. Samo po-kimal je z glavo.
»Presneto si močan,« je Majdka rekla dalje in zadovoljno ogledavala hlapca, njegov rdeči obra* in ni«m.
ve žilave, močne roke, s katerimi je vihtel in razmetaval velike kupe dišečega sena.
»Sem. sem!« Hlapec* je hitel in si  ni  upal  pogledati gospodinje.
Stopila je tik njega in prijela za
vile.
»Počij si malo. saj vem. da si truden.  In  ves si  moker, tako ti je
v roče.«
S svojo mehko, polno roko ga je pobožala ]k> licih, in hlapec je zami-žal ter se hotel i roko nekako ohraniti gospodinje. Zgrabil jo je nehote z roko za prsi. Majdka mu je iztrgala vile in ga stisnila k sebi.
»Kakšen si, Francelj; tak si kot vol. Ali še nisi imel nikdar rad nobenega dekleta?«
Hlapec se je zasmejal natihoma, in ves se je tresel, ko je čutil mlado gospodinjo v svojem objemu.
»Se nikrdi, samo enkrat sem Til-kovo Franeo udaril po licih.«
»Ti si pa res hud; ali boš mene tudi udaril?«
Smejala se je in ga vgriznila v
uho.
»Ajs, to boli!   Bom   pa   še jaz
vas.«
Zdaj ga je Majdka prijela za vrat, odpela mu je srajco in ga za-ščepetala po hrbtu.
IHlapcu je postalo črno pred očmi, stisnil je na vso moč k sebi svojo gospodinjo... ^
Kdaj je bilo — ni bilo baš dolgo nato, morda pet, šest mesecev, ko so se sosedje veselo nasmiha val i županji Majdki.
»Ej, ej, zdaj bomo pa dobili kmalu mater županjo. Kaj ne, Majdka?«
In   očeta župana
Kaj
ne
Ton če U<
»Ali pojdem jaz za botra? .laz se ti prvi ponudim, županček.«
Mladi, drobni župan se je v vidni zadregi veselo smehljal, Majdka pa je sramežljivo rdela, obračala v tla oči, in mislila — kdovekaj, kdo-vekam? Morda na hlapca Francelja, ki je oral na njivi.
No, kdo se ne bi veselil? Spomladi — baš so cveteli zvončki, baš so rumenele trobentice, kakor bi se blesteli angeli, kakor bi prižigali sveče Veliki noči, tedaj je prišlo na Razlitju dete na svet. Tako krepko in jezno je zakričalo, da se je začudil župan Razpotnik.
»Ej, ej, kje le jemlje ta glas?«
In sosedje so se tudi čudili:
»Tonče, ta bo pa bolj močan kakor ti!«
»Seveda, seveda, mama so močni in veliki.«
In potem so nesli mladega pa-gana h krstu, in obhajali veselo bo-trinjo. Jedli so pečene piske in pili vino, a hlapec Francelj si je zastonj oblizaval ustnice. Gnoj je kidal na dvorišču in mislil na tisto popoldne v svislih, na dišečim senu
zadnji rodovlne Benaljo.
Povest.
(Dalje.)
S strahom v srcu jc gledala Renata to staro truplo, ki je ležalo ob njenih nogah. Kako se je moglo to zgoditi. Spomnila se je, kar ji je zaupno povedal zdravnik tedaj, ko je Lenard Benalja prvič stopil pred svojega strica. Zdravnik je takrat opozarjal Renato, da ima njen mož srčno napako in da se ne sme razburiti.
Dobrih deset minut se Renata ni ganila od svojega mrtvega moža. Sele ko je do cela premagala grozo, in se zavedla popolnoma, kaj se je zgodilo, tedaj se je takorekoč poživila.
Pogladila je mrliču lice in mu poljubila roko.
»Hvala ti za vse, kar si mi izkazal dobrega,« so šepetale njene ustnice.
Pozvonila je, a nekaj časa se ni prikazal noben posel. Vsa hiša je bila zaradi smrti barona Evzebija tako razbujena, da nihče ni slišal zvone-nja. Naposled je Renata vendar pri-zvonila neko žensko.
» Naj gre kdo naglo po zdravnika,« je ukazala Renata. »Ta čas ostanem jaz tu.«
»Ali Vas ne bo nič strah?« Je vprašala služkinja. »Jaz bi se nf upala ostati sama z mrličem . . .«
»Mene ne bo strah,« je dejala hV nata, »le opravite hitro«.
Renata se je vsedki kraj postelj« in prijela svojega moža za roko. Zdaj ni imela druge misli, kakor da je bil ta mrlič njen prijatelj in skrl nik, ki jo je ljubil iz vsega srca in celo umrl z zagotovilom svoje skončne ljubezni na ustnih.
Sama ni vedela, koliko časa $ tako sedela zatopljena v to edial misel. Bila je že noč, ko je pris* zdravnik, ki je mrliča površno p** iskal iu potem izrekel Renati svoj« sožalje.
»Pomoči tu ni nobene, milostiv* baronica. Rajni je dobro vedel, v mora v kratkem umreti. Pomirite ^ baronica — pomislite, da morali vsi umreti...«
»Mirna sem, ljubi gospod doktor A zdaj sem sama na svetu. Nikoji nimam, ki bi mi šel na roko. Ali hi čete Vi ukreniti, kar je za sedaj t trebno.«
»Vse Vam naredim, milostiv«; je izjavil zdravnik. »Vi ste trudni1 potrebni vsaj nekoliko počitka, ni mala stvar tak prizor, kakor ga danes doživeli...«
»Da, malo počitka sem res trebna,« je pritrdila Renata in is sobe« ko je bila poklicala kljuearko.
Storil slovenskih otrok!
Te dni vpišete svoje otroke v šolo. S tem činom odločite bodočo usodo svojih otrok, ki postanejo po Vaši zaslugi koristni člani človeške družite in dobri rodoljubi ali pa po Vaši krivdi brez zna čaj ni brezdomo-vinci. Ohranite svoje otroke s 1 o v c ii s k i d o m o v i n i , slovenskemu jeziku in slovenske m u n a r o d u s t e m , d a vpišete svoje dekliee in dečke v slovenske šole! Ljubljanska občina ima celo vrsto naj v zorne j š ? h šol z n a j b o 1 j š i ni n č i t e I j s t v o m. Vse slovenske šole so bogata preskrbljene z m o d e r-n i m ? učil i. Za vse šole je nastavil občinski svet dva šolska zdravnika, ki bosta neposredno skrbela za telesni blagor šolske mladeži.
Zato ne odtujujte svojih otrok jeziku, ki je nam najkrasnejši in najsvetejši! Ne množite števila odpadnikov, ki so največji škodljive! našega milega naroda!
Slovenski o t r o r i v slovenske šole!
V Ljubljani, 2.k avgusta 1909.
Župan: Iv. Hribar L r.
Dnevne vesti.
V Ljubham. 28 avgusta.
Kandidat Višnikar in ucitelj-
stvo. Ker »Slovennec« bujska učitelje zoper kandidata narodno-na-predne stranke g. Višnikarja, znanega prijatelja in zagovornika nČitelj-stva, povdarjamo. da kandidat v svojem programu pravi doslovno: »Nujna in neizogibna j«' uravnava učiteljskih plač. Ako hočemo imeti dobro šolstvo, moramo imeti dobre učitelje. Dobre učitelje pa dobimo tedaj, ako jih času primerno plačamo. S preganjanjem in strahovanjem se ne bode izboljšalo nčiteljstvo. Knake pravice vsem, ne glede na to, h kateri stranki pripadajo, ali k nobeni. Deželnim uradnikom so se plače prav izdatno izboljšale, pravičnost zahteva, da pride sedaj na vrsto učitelj-»»to.« I "čiteljst vii je pač predobro znano, da je napredna stranka odločno za regulacijo učiteljskih plač, da bi šlo Slovencu« na iimance. Kaj sta pa storila poslanca učitelja Jaklič in Ravnikar za svoje koleg«'.'
Ljubljanski Občinski svet taka, a deželni odbor drugače! »Slovenec« se je silno razkoračil, ker je oddal mestni občinski svet zgradbo nove obrtne šole tvrdki Supančič in ne klerikalnemu ponudniku. Rohnel je. da je škandal in oškodovanje davkoplačevalcev, ako se /gradbena dela ne oddado najcenejšemu ponudniku. Prav! Vprašamo pa, ako velja to tudi za klerikalni deželni odbor? Poglejmo! Dne 10. t. m. je deželni odbor kranjski oddajal dela za popravo ceste Podrošt - Petrovo brdo v škofjeloškem okraju. .Stroški so bili proračun jen i na 30000 K. Ponudbo je poslalo več sposobnih in solidnih podjetnikov, med temi tudi g. France Demšar v Zalem logu. župan v Soriei.   Demšar.jeva   ponudba   je bila
za 1»»' < nižja, kakor proračun jeni -1 roški. Ker je Demšar naprednjak, mu deželni odbor ni oddal del. dasi je bil najcenejši ponudnik, marveč je izročil popravo ceste klerikalnima ponudnikoma Janezu Kreku in Luki Marki ju. dasi sta bila za 10' dražja kakor Demšar. Sedaj pa naj nam spoštovani Slovenec« odgovori, ako smatra tudi to oddajo zgradbenih del za škandal in občutno oškodovanje davkoplačevalcev.' Morda pa ve-
lja za deželni odbor druga morala, kakor  pa za  ljubljanski občinski
svet! O sveti Alfonz Ligvori, bil si
velik svetnik, a nič manjši preme* tenec! .
H~ Naprednjakom ne dajajte kruha! Tako kričita svojim somišljenikom v najrazličnejših varijacijah »Slovenec« in »Domoljub«. Da tako sistematično hujskanje in ščuvanje mora roditi sadove, je povsem naravno. Klerikalci so jeli, ravnajoč se po naukih svojega časopisja, dosledno izvajati načelo, da ni smeti dajati zaslužka in kruha nobenemu naprednjaku in naj je za delo še tako sposoben in zaslužka še tako potreben. Samo en Zgledi Popravo ceste Podrošt - Petrovo brdo sta prevzela klerikalca Krek in Markelj. K Mark-iju je pretekli teden prišel sorodnik dveh delavcev, ki sta zaposlena v Ljubljani, ter ga vprašal, ako jih sprejme v služIm. Markelj je odgovoril, naj takoj piše po nje, češ, da lahko nastopita službo vsak čas. Moža sta res prišla 21. iz Ljubljane z namenom, da 23. i. in. nastopita svojo novo službo. A ko sta prišla omenjeni dan na delo, je delovodja rekel starejšemu izmed ejih: »Vi in vaš sin pri nas nimata nobenega dela, zakaj vi ste član bralnega društva, vaš sin pa je vpisan pri Sokolih. Ue hočet* kaj več izvedeti, pa stopite k poslancu Coču.« Moža sta ponosno odšla, ne da bi se ponižala pred Čočem, ter se vrnila v Ljubljano. Tako delajo klerikalci. Mi naprednjaki smo dobri in mehkočutni, a vendar se bo tudi nam treba ravnati po načelu: Kakor ti meni, tako tudi jaz tebi. A če pride končno do tega, smo prepričan i, da naša stranka ne bo tista, ki bo največ trpela v tej vsiljeni ji borbi!
Pozor   volilei    pridnim i tiske
komisije. V ponedeljek, dne 30. avgusta se vrši volitev III. razreda pridobninske komisije v dvorani »Mestnega doma* med i*, in 12. dopoldne. Kdor še ni oddal našemu zaupniku svojih glasovnic, naj voli osebno in zapiše na glasovnico gospoda Ivan Kostevca, trgovca v Ljubljani, Sv. Petra cesta, za uda; za namestnika pa gospoda .los. Poln-ka, trgovca in Iv. Stritarja, kavar-narja oba na Sv. Petra cesti. Voliti je osebno ali pa glasovnico poslati po pošti; glasovnice morajo biti podpisane in priložena mora biti volilna poverilna listina.
— Kazširjx'iije kraljestva Kristusovega na zemlji. Našim bralcem in tudi še marsikomu drugemu gotovo še ni znano, kako se na najnovejši način razširja Kristovo kraljestvo na zemlji. Tudi mi nismo vedeli, dokler nismo dobili v roke »Ameri-kanskega Slovenca«, kjer beremo: . Škof Me Kani pravi; Duhovniki naj bi se brez obotavljanja oklenili časopisov. Dajajte jim novic Pripovedujte jim. kaj se godi v katoliških krogih (prav v-»cgn jim ne smete povedati!) In temu dostavljamo molitve polno (!) vabilo: Pred vsem pošiljajte noviee svojemu katoliškemu časopisu, ki se po svoje trudi namoč, pomagati vam pri delu za razširjenje kraljestva  Kristusovega  na zemlji.«
V Ameriki je to sredstvo prišlo v modo in tudi pri nas čujemo v klerikalnih listih omenjeno molitvepotno vabilo. Kristovu kraljestvo na zemlji se bo zdaj rapidno širilo, saj je novo sredstvo videti zelo uspešno, posebno če pogledamo kakega Slovenca^, kadar se prav do tal izbljuje vseh rineš, ki -jih čuješ sicer samo V  najbolj zakotnih hezuicnh.
— Volitev župana v Krškem. Iz Krškega nam pišejo: Pri volit v i dne 27. t. ni. je bil za župana izvoljen g. Ivan »Jerman. Ker je bilo več kandidatov, je bila  volitev precej burita.
Počasnih korakov je šla v svojo sobo in se vrgla na zofo. Tu se več ni bilo treba premagovati in zatajevati, tu je mogla svobodno dati duška svojim čustvom.
Razjokala se je; njena bolest je bila pristna.
Duša pokojnega barona Kvzebija je mogla mirno počivati, zakaj Renata je žalovala DO svojem možu iskreno. Ko bi njena bolest ne bila tako čista in iskrena, bi jo bila v tem -tanju morala vsaj enkrat prešiniti misel, da je zdaj svobodna; nekako zadoščenje bi ji moralo biti, da ji zdaj ni trata več sile delati, da lahko k v obodno posluša glas svojega srca m če hoče, s«4 lahko tudi poroči z Mihaelom Kržinarjem.
Toda ta misel je ni »preletela ne enkrat in ne enkrat se ni domislila Mihaela Kržinarja, prav kakor da ga sploh ni na svetu.
Renata ni mislila, da je svobodna, čutila je samo, da je sama in zapuščena.
Njene misli so bile neprestano pri umrlem možu.
SjKmiiiijala se je njegovega gla-su, njegovega vedenja, da, spominjala se je med solzami tudi njegove v lasu I je.
Največkrat ji je prišlo v spomin, kako je njen pokojni mož vedllO 1« želel, da bi mogel postati mlad zaradi nje in za njo.
Naslednje jutro je že vsa Ljubljana vedela, da je Kvzebij baron lična I ju umrl nagle smrti. Vsa hiša je bila polna znancev, ki so prišli kondolirnt.
Temnih pogledov, prepaden in razdražen je stal med drugimi tudi Lenard baron Benalja.
Vsi upi njegovi so se v tej noči podrli, vsi načrti in računi so mu bili prekrižani.
»Prezgodaj, vsaj štirinajst dni prezgodaj ga je hudič vzel,« je sam pri sebi govoril Lenard.
Tako lepo in dobro je bilo vse napeljano. Kržinar je na Lesnem brdu
— Renato bi bili pripeljali tja — Kvzebij bi v svoji jezi nad to sramoto    svoji ženi ničesar ne zapustil
— nego vse meni — jaz bi bil spravil Rudečega Jakoba na višala, Ogulina v ječo in bi bil vzel gospo Terezijo Ahčinovo... Zdaz je ves ta lepi načrt pokvarjen.«
Lenard bi bil rad govoril Z Renato na samem. Morda je ugibal, bi se ji mogel vsiliti za oskrbnika njenega imetja ali celo za tolažnika. Toda Renata je bila napram Le-nardu skrajno malobesedna in hladna in se ga je očitno izogibala. Se toliko ni mogel Lenard izvedeti, če je Kvzebij zapustil oporoko.
(DalJs arlaoinjK.)
sioer pa je bil v prvo izvoljen g. dr. Tomo Ramih, ki pa je odklonil izvolitev. Podžupan bo g. Alojzij Gorenc
afi na g. Ft-:m? Oeialdi, k«r odloči svečka, ker imata enako število glasov. Če kdo misli, oziroma verjame, da je ves odbor napreden, se zelo moti. Se med svetovalci sta dva gospoda, ki sta pri zadnjih državnozbor-skih volitvah volila klerikalno. Počasti bodo vsi presedlali z malimi izjemami. — Vinarska zadruga v Ljubljani, ki je znana kot klerikalna, je kupila Gregoričevo posestvo v Krškem. Za to zadrugo je delal do-sedaj najbolj liberalni gosjiod med občinskimi odborniki reklamo in agitira 1 za zadrugo. Pri volitvah občinskega odbora je dotični gospod hotel postaviti tukajšnjega g. župnika kot kandidata v I. razredu, toda samo dva sta si upala upreti tej nakani, in res je potem propadel. Časi se spreminjajo, kaj ne? Vendar pa mislimo, da se bodo gospodje vendar zbali blamaže, ki bi jo doživeli, ako bi presedlali.
+ Le tako naprej! V mariborskem »Slovenskem Gospodarju«,listu ljudstvu v pouk in zabavo, beremo to-le velezaniiuivo vest: »Sv. Trojica v Slov. gor. Letos je za nas res prav slavnostno leto. Najprvo smo imeli blagoslov ljenje zastave naših veterancev, potem so nas obiskali prevzvišeni in presvetli knez in škof in delili v naši tari zakrament sv. birme. Na škapulirsko nedelje pa se je ob velikanski udeležbi vršilo blagoslov ljenje zastave tretjeredniške za svetotrojiško skupino; in zdaj prihodnjo nedeljo bode peli prečastiti novomašnik p. Reinigij Kogler, frančiškan iz dunajska provincije, svojo prvo sv. mašo v trojiški cerkvi. Delajo se velike priprave in kakor mi je en slnvček natihoina razodel, se misli proizvajati latinska maša če Bog da z orkestrom. Bog živi našega prečastitega novoniašnika in daj mu dočakati še tudi zlato mašo!« — Če Svetotrojičani ne pojdejo gorki v nebesa, potem naj se pa vrag obesi na prvo drevo! Naj še kdo reče, da Slovenci nismo srečen narod, sposoben za življenje!
— Nafarbaiii Nemci. V spodnje štajerskih nemških listih ni o Ljubljani in njenili slovenskih prebivalcih drugega kot samo obrekovanje. Proglasili so nas za roparja, morilce, ki ljubljanske Nemce in nemčurje kar žive cremo na ražnjih ter jib pobijamo (d) belem dnevu. Tisti, ki bero >Grazer Tagblatt«, so bili že res v velikih skrbeh, kadar so imeli kaj opraviti v našem slovenskem mestu Ljubljani. Navadno so prišli vsi oboroženi od nog do glave, v vsakem žepu nabit samokres. Nekaj se je pa tein ljudem, predno so šli vLjubljano vendar čudno zdelo: brali so namreč v i ll lf m rantim »Grazer Tagblattu«, <hi je pred ljubljansko kazino vsako nedeljo promenndni koncert, seveda Nemcem na čast in zabavo. To tem ljudem ni šlo v glavo z ozirom na preje povedano in šli so — dasi s težkim srcem obiskat slovensko pre-stolico. Tu so uvideli, da so bili strašno na farbani. Sicer jim ni nihče nič hotel v celem mestu, a tudi obljubljenega promenadnega koncerta preti kazino ni bilo, dasi so čakali nanj od jutra da dne vso nedeljo. Pa še kdo reci. da ne skrbe naši ljubeznivi nemški someščani z vso iskrenostjo za tujski promet v Ljubljani!
-j- Kakšnih duhovnikov ne marajo pri »Slovencu«? Šentjakobski farani so za umrlim prelatom Ivanom Rozmanom hoteli dati v »Slovenca«  inserat, kjer je bilo rečeno:
Ž njim (t. j. z Rozmanom) se je zopet skrčila že iink redka vrsta vzor-duhovnikov, ki žive le svojemu poklicu!« »Slovenec« tega parteja ni hotel sprejeti zaradi citiranih besedi. Iz tega je jasno povsem, da škof, ki je vrhovni vodja klerikalne stranke in pod čegar patronanco izhaja »Slovenec«, ne mara duhovnikov, ki žive le svojemu poklicu. Politični podiv-janci kakor Lanijie in drugi taki tiči so mu ljubi in všeč, zato pa imamo v škofiji take razmere, da se gabijo dostojnemu človeku. Duhovnik, ki je vzor in živi le svojemu poklicu, je sovražen, zato je bilo vse, kar je »Slovenec« pisal te dni o rajnem Rozmanu, le sama hinavščina in fari ze jst vo.
- 4- 20. september naj bo narodni praznik! Somišljenik nam piše: Dne 20. septembra bo leto, odkar sta padli nedolžni narodni žrtvi. Nedolžnima žrtvama mora ohraniti narod trajen spomin, zato predlagam, naj se 20. septemlier proglasi za naroden praznik in naj se ta dan zapro vse trgovine v Ljubljani. Za dostojno praznovanje tega dne se naj sestavi poseben odbor, v katerem bi naj bili zastopani vsi sloji. — Priporočam slovenski javnosti ta nasvet v uvaževanje!
+ Parenje slovenskih Imen. Dr.
E g e r , vodja kranjske nemškutari-je — kot sinu slovenske matere mu to jako pristoja — nesramno pači slovenska imena. V rokah imamo njegovo pismo, kjer je imenovana Prešernova ulica »IVeeetoragaaee«. Tako   padanje   slovenskega imena
Prešernovega si enkrat za vselej pre-povemo, pošti pa svetujemo, naj pisma s takimi s počenim i besedami
na na-iovn ^vr»e odpoši ljatelju! Dr. Eger nam ne bo pačil slovenskih imen, to si lahko zapomni.
+ Obrekovalci na delu. Ptujski nemškutarski »Štajerc« in klerikalna mariborska »Straža« sta nesramno napadla gospo dr. Tavčarje-v o. Prvi ji očita, da je nosila frank-furtarski trak, :>3traža« pa pravi, da je dr. Tavčarjeva gospa kot voditeljica naprednih Slovenk hodila na protestantovska predavanja Chraske-ga v »Mestni dom« ter ji očita, da je s tem činom delala med slovenskim ženstvom reklamo za nemško luter-sko vero. Eno kakor drugo je ostudna laž. Dr. Tavčerji va gospa ni nikdar nosila takega traku in je pripravljena vsako denarno svoto darovati v kak naroden namen, če se ji dokaže, da je kdaj nosila franki'urtarski trak, ko je vendar še pri toaletah gledala nato, da se niso barve frank-furtarice nahajale na njih. Dobrota je sirota, pravi pregovor in ta rek se je obistinil tukaj: gospa dr. Tavčarjeva je »Stajei cevemu« uredniku Linhartu storila toliko dobrot, zdaj jo pa v" zahvalo ta človek blati v svojem umazanem i istu. K sreči to blatenje ne doseže dr. Tavčarjeve gospe in ve vsak, kdoi pozna njeno plemenitost in narodno zavednost, da je nemogoče pri njej kaj takega, kar ji je očital nehvaležneš Linhart. — Kar se tiče besedičenja »Straže«, je stvar ravno tako iz trte izvita. Gotovo je, kar vemo v Ljubljani vsi, da Chras-ka ni imel nobenega predavanja v »Mestnem domu« v Ljubljani. Imel je neka prodavanja v bivšem »Katoliškem domu« in pri »Maliču«, a dr. Tavčerjevo gospo so ta predavanja ravno toliko mikala, kot vabljive in goreče prošnje škafa Bonaveature, ki je hotel napredno ženstvo zvabiti k sebi na neko klerikalno »predavanje«. Dr. Tavčarjeva gospa ima drugih važnejših poslov preveč, kot da bi hodila poslušat eksaltirane ljudi. Ce so pobožni uredniki »Straže« pošteni ljudje, bodo preklicali laži, ki so jih zapisali o dr. Tavčarjevi gospe, če jib pa ne prekličejo, jim pa gre ime, ki smo ga dali na čelo te notice. Sicer si pa Straža« in »Stajerc« lahko podasta »oke. kadar gre neljube osebe napadati in blatiti: oba sta mojstra v tem.
+ Za affrikanske zamorce se pehajo zadnji čas gotove krščanske duše po Slovenskem. Zamorčkom se morajo rešiti duše, da jih ne pobere rogati hudič, ki ima luknjo pod kolenom, pravijo. Opozarjamo ljudi, kadar jih bodo te babnice nadlegovale z beračenjem, da imamo Slovenci sami svoje zamorčke, namreč slovenske otroke ob jezikovni meji, kjer jih grozi narodno uničiti Nemec in Lah. Za te zbirajte, tem dajajte podpore, ker so kri naše krvi. Za afriške zamorce naj pa skrbi papež in naj ne pošilja zbirateljem darov samih odpustkov, ki ga nič ne stanejo! Ali se afriški zamorci za nas kaj brigajo?
+ Junaško maščevanje klerikalcev. Ker niso narodne dame v Velikih Laščah Sprejele belo oblečene takozvanih katoliških fantov, ko so šli k Sv. Gregorju zijala prodajat, kliče »Slovenec^ k maščevanju proti angeljčkom družbe sv. Cirila in Metoda. V kakšni zvezi so ti nedolžni angelčki s »katoliškimi« fanti. Tako maščevanje je skrajno hudobno in strahopetno. Po katoliški morali obrekuje pri tej priliki »Slovenec« tudi vrle narodne gospe in gospodične v Velikih Laščah, ki se žrtvujejo za svete narodno stvar z nabiranjem za našo družbo. Pej katoliškim kavalirjem!
-h Kamniški glavar Krese, deželni poslanec Lavrenčič in toča. Iz kamniškega okraja nam piše priprost kmet: Znano je, da je toča napravila velikansko škodo v kamniškem okraju. V desetih občinah je uničila popoln orna vse pridelke in s tem spravila ubogega kmeta v jako obupen položaj. Pretekli teden sta prišla kamniški okrajni glavar Krese in deželni poslanec dekan Lavrenčič na naše stroške ogledovat si škodo. Iz njunega obnašanja smo spoznali, da sta se prišla iz kmeta norčevat. Okrajni glavar je opomnil; »Saj ni nobene škode«, dekan Lavrenčič mu je pa prav široko smeje se pritrjeval. Ko je neki kmet tako glasno rekel, da ga je glavar skoro gotovo čul, da ako bi bili mi Koče var ji, potem bi že kaj dobili, dejal je glavar: »Ako pojde kdo beračit, naj pride k meni!« Mi pa poznamo glavarja, da še ni nikoli nič dobrega za nas storil, zato tudi zdaj ničesar ne pričakujemo od njega kakor sploh od klerikalcev ne. Kmet, spametuj se že enkrat in pokaži jim vrata, kadar spet pridejo agi t i rat, da jih voliš. Na čukar-ski slavnosti v Kamniku si lahko opazil svoje dobrotnike, škofa, Lav-renčiča, Lampeta itd. z našim najboljšim prijateljem kamniškim nemškim okrajnim glavarjem, kako so ae zabavali in pri tem najbrž ugibali, kako ae bodo norčevali ia naa, ko pridejo na kmeeka at roške ae prepričat, v kakšen obupen položaj je pri-
šel ubogi kmet. Kje je naš državni poslanec Kreki ali spi?
4- Renegat Wosehnagg in slov.
klerikalci. »Nar. Dnevnik« ponovno trdi, da »Straža« in »Slov. Gospodar« zaradi denarja nista hotela ničesar priobčiti o Woschnaggu in njegovi tožbi. Posredoval je baje klerikalec dr. Verstovšek.
+ Štajerski deželni zbor bo sk!i-can v polovici prihodnjega meseca.
-j- Odlikovanje. C. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku g. Franu Levcu je podeljen red železne krone 3. razr.; profesorju na državni realki, dr. Josipu Binderju je podeljen naslov šolskega svetnika.
-j- Iz šolske službe. Za prov. učiteljico pride v Koprivnik Štefanija Kasch; učiteljska kandidat inja Olga Jonke je imenovana za prov. učiteljico v Kočevju.
— »Slovenskega Doma« 7. številka je danes izšla z zelo zanimivo vsebino. Zlasti poučen je članek »Klerikalizeni in klerikalna stranka.« Radi raznih ovir v tiskarni se je list tudi to i>ot zakasnil, čemur naj oproste cenjeni naročniki. Prihodnji teden bo list že lahko izšel ob času, tako, da ga bodo naročniki dobili že v solioto. Dopisnike prosimo, naj nam redno vsak teden j>ošiljajo poročila o raznih zanimivih dogodkih in novostih. Dopise naj nam pošiljajo najkasneje do srede zjutraj. Vsa poročila naj bodo kratka in jedrnata, ker dolgih dopisov iz ozirov na omejeni prostor v listu in z ozirom na raznovrstnost, za katero moramo skrbeti pri vsebini, ne moremo sprejemati. Požrtvovalnim dopisnikom na Dolenjskem in Gorenjskem izrekamo svojo zahvalo z željo, da bi se vzbudili iz sna tudi Notranjci, ki nas sedaj z dopisovanjem zelo malo podpirajo.— Uredništvo »Slovenskega D o m a.«
— Telovadno društvo »Sokol II.«
ustanovi s ponedeljkom 30. t. m. telovadbo za obrtni naraščaj, kateri bode telovadil vsak ponedeljek in petek od }>ol 8. do pol 10. ure zvečer. — Cenjeni starši, trgovci in obrtniki pošljite svoje otroke, odnosno vajence v sokolsko telovadnico, da bodo čili in krepki ter stali nekoč na braniku mile nam slovenske domovine. Na zdar!
— VI. redni letni občni zbor akad. fer. društva »Prosveta«   bo v
soboto, dne 4. septembra" t. 1. ob 8. zvečer v levi dvorani hotela »Ilirija« s sledečim dnevnim redom: L Poročilo predsedništva. 2. Poročilo odbornikov. 3. Poročilo podružnic in odsekov. 4. Poročilo zastopnikov »Pro-svete« v upravnem odboru Siinon-Gregorčičeve knjižnice in čitalnice. 5. Poročilo preglednikov. b\ Volitev predsednika, odbornikov, namestnikov in preglednikov. 7. Spremeni ha pravil. 8. Samostojni predlogi. 9. Slučajnosti. Poživljamo člane, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno. Vabijo se tudi starešine in prijatelji društva. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Odbor »Pr os vete«.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala podružnica družbe na LTn-cu 1100 K t. j. čisti prebitek veselice, kojo je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda na Uncu skupno s podružnico v Cerknici. — Najiskre-nejša zahvala marljivim in zavednim rodoljubom iz Cerknice in Unca! Živeli! — »Narodna Čitalnica« v Postojni je poslala mesto venca na krsto mnogoletnega člana gospoda Josipa Dekleva, veleposestnika v Postojni 20 K. Najiskrenejša zahvala!
— Umetniška stran naših hiš, vil, domače oprave, nagrobnikov itd. je še vedno nekaj, kar potrebuje korenite poprave. Po navadi so vse te stvari izgotovljcne čisto šablonsko, brez vsakega umetniškega okusa. Umetniške načrte za vse te stvari napravi popolnoma zastonj češki arhitekt, ki ta čas potuje po Slovenskem v svrho študij, povrniti mu je treba samo resnične troške. Popolnoma zastonj je pripravljen izvršiti torej vsakemu, ki se priglasi, načrte za hiše, vile, spomenike, nagrobnike, razne plane za opremo stanovanj, javnih prostorov, za predmete umetne obrti itd. — sploh za vse, kar spada v stroko arhitekture. Načrte izvede popolnoma in dovršeno v duhu moderne dobe z ozirom na stopinjo sedanje tehnike in s primerno uporabo oblik slovenskega izražanja in zunanjosti. Pri takih stvareh bo seveda treba večinoma ogleda na licu mesta in osebnega dogovora. Vse želje za bližje informacije naj se blago vole naslavljati na adreso V. M. Zalar, uredništvo »Slov. Naroda«.
— Razpisano je mesto skriptorja na e. kr. dijaški knjižnici v Ljubljani. Prošnje je vložiti potom podrejenega službenega mesta do 25. septembra 1909 na deželno vlado v Ljubljani.
— Prva slovenska doktorica medicine ga. dr. Eleonora Jenkova omož. dr. Orovova se po daljši odsotnosti zopet mudi na Slovenskem, in sicer na Bledu v vili avojega odeta g. dr. Ljudevita Jenka.
— Ia Grahovega v Oral f*ri je poslal našemu listu lazg-lednieo vojak
Gr. Z. Za spominjanje in prijazen pozdrav lepa hvala.
Telovadno društvo  »Sokol« na
Vicu priredi združeno s podružnico družbe sv. Cirila in Metoda veliko ljudsko veselico z javno telovadbo na prostornem senčnatem vrtu gosp. Ivana Jelačina iprej Traven) na Glincah v nedeljo, dne 5. septembra t. 1. Združeni odbor najvljudneje vabi vse slavno narodno občinstvo. Pri veselici sodelujejo iz posebne prijaznosti pevska društva ter svira slavna »Slovenska Filharmonija«. Poleg tega povabljena so tudi vsa bližnja bratska sokolska društva, katera so se že v precejšnjem številu k sodelovanju odzvala, ostala pa tem potom prosimo, naj isto radi predpriprav nemudoma store. Približni spored veselice hode sledeči: Sprejem i u pozdrav došli h bratskih društev, po sprejemu takoj skušnja za proste vaje, javna telovadba: a) proste vaje celjske 1, 3. 4: h) nastop viškega Sokola na orodju brez menjave; e) nastop viškega naraščaja s praporci; d) nastopi gostov na orodju brez menjave in skupine viškega Sokola z naraščajem. Ker je Vič prijazen kraj. pot dovolj lepa ter veselicu i prostor na Glincah komaj 1 4 ure od mesta oddaljen in je viški Sokol še mlad, je upati, da se vsa bratska društva, kakor tudi vse narodno občinstvo veselice v čim največjem številu udeleži. Združeni odbor obeh iruštev pa se bode potrudil, da bodo cenjeni posetniki veselice tudi popolnoma zadovoljni. Vstopnina k veselici in telovadbi 40 vin. Pričetek vest lice ob 3. uri popoldne. Sokoli v kroju, sodelujoči pevci in otroci vstopnine prosti. Torej v nedeljo 5. septembra vsi na Vič. kajti isti dan mora biti za Viško občino narodni praznik, kakršnega občina še ni imela. Na /.dar!
\o\a metlja v Spodnji Šiški. Piše se nam: Naš novopečeni klerikalni župan g. Pogačnik je gotovo nad vse goreč policaj naše občine, pri tem pa menda grozno nemuzika-ličen. Komaj zasliši v kaki gostilni godbo, bajd, jo priinaha v vsem svojem dostojanstvu mul gostilničarja, da naj z godbo takoj preneha, ker tega ue preneso njegova nežna nšesea. Kvo Vam nekaj slučajev. V eni gostilni je domač fant nekoliko sebi v zabavo zagodel, bil je v gostilni sani. a že ga je imela županska oblast takoj na piki in nehati je moral. V drugo gostilno je prišlo nekaj taburašev iz Ljubljani ter so se zabavali med seboj s tainburaujem. »Oča« župan so bili seveda tudi tukaj takoj »na mestu« in zapovedali strogi molk. da si se ni nikjer plesalo ali delalo hrup. K j, gosi>odiiie župane. Spodnja Šiška kriči pri vseh koncih in krajih po sanitarnem redu. Tukaj zastavite svoje »velike« moči. gostilničarjev pa ni treba šikanirati s takimi malenkostmi, saj so dovolj šika-ui ran i po drugih faktorjih.
Radi slovenskega poveljevanja s-e nam piše iz Domžal: \ našem veteranskem društvu se je nekako pred pol letom vpeljalo slovensko |»o-veljevanje. To pa nekaterim društve-iiikoni, oziroma tirolskim podrepni-kom ter nekemu, pred leti imovite-inii. dane-, pa Slovence s svojo lajno jk dlegujoeenm   /<DcutschholllUU< , lil
bilo po volji, in pritožili so se pri načelniku, češ, da mora biti nemška komanda--. Načelnik g. M. Janežič je naznanil vso stvar okr. glavarstvu v Kamniku, ki je zaukazalo, da se skliče občni zbor. Ta občni zbor se je vršil dne 7. svečana in oddana je bila v; lika večina glasov za slovensko povi ljevanje. Preteklo je že šest mesecev in stvar še ni rešena seveda, 1 > se gre za slovensko poveljevanje gospodje v Kamniku lahko malo zavlečejo. Veteransko društvo bi moralo imeti prvo nedeljo v mejnika svoj letni občni zbor, tega pa še do danes ni bilo; čudno, da slavna e. kr. oblast to dopušča. Da načelnik neče sklicati občnega zbora, se nikdo ne čudi, kajti on dobro ve, da se Ik> pre-naredilo pri društvu marsikaj, kar mu ne bo po volji. Pripomniti mi je, da načelnik opravlja obenem kar tudi posle blagajnika in podnačelnik posle tajnika, dalje manjka enega prai>ornega častnika in enega vodje; krivo je temu to, da se ne skliče občni zbor. Na dan sv. Florjana se je društvo vdeležilo maše in glavarstvo je poslalo orožnike poslušat, kako se poveljuje. Orožniki tudi pozvedujejo, koliko veterancev je v »Sokolu«. Škoda dela, povemo jim sami, da 11.
Odlikovanje. Na mednarodni razstavi za ljudska živila, pijače in razne obrti, ki je bila pred kratkim na Dunaju, je bil izdelovalec sodavi-ee in šumeče limonade (pokalic), g. Anton Tausch v Spodnji Šiški pri Ljubljani od Jurije enoglasno odlikovan z najvišjim odlikovanjem, s častno diplomo in veliko zlato kolajno. Imenovani je razstavil svoj priznani izdelek šumeče limonade iz garantirano pristnih sadnih sokov, ki so dobili popolno pohvalo.
Cnkarija v Kamniku. Nek kamniški posestnik, ki je v tednu večkrat pijan kot trezen, je svojo zastavo v čast Čukom obešal cele štiri ure; ni
šlo, pa ni šlo. Pokazati je hotel seveda s tem, da simpatizira a Čuki. Povedal je pa tudi, da ga je nek posvečeni gospod prosil s po vzdignjenimi rokami, naj izobesi zastavo. — Ko sem zadnjo nedeljo popoldne stopil iz frančiškanske cerkve, začujem čudne glasove kovaškega nakla. Stvar je bila — kakor sem zvedel — sledeča: bivši frančiškanski napol mežnar in sedanji klečeplazee pred gotovimi gospodi se ga je pošteno navlekel ter se skrivnostno - sladko ginjen spravil v posteljo. Ko se je popoldne zbudil, je mislil, da je že ponedeljek in je odprl kovačnico, zakuril meh in začel razbijati. Nazadnje so mu ljudje vendar povedali, da je še nedelja.
Nova šolac Dne 30. avgusta t. I. bo na Gojzdu nad Kamnikom ogled radi zidanja ljudske šole.
Gasilski shod v Kostanjevici. Gasilnega shoda v Kostanjevici se je vdeležilo tudi gasilno društvo iz Le-skovea pri Krškem, katero je zastopal g. načelnik Butkovic.
Iz Železnikov. Zojiet je naš znani dopisnik okrasil »Domoljuba« s par članki, katerih vsebina je itak vedno ista, ter se navadno suče krog železniškega mesarja g. Franca Košmelja in Sokolov. Tak list, v katerega piše naš marljiv poročevalec, ptič ne zasluži odgovora, še manj pa dotičnik sam; vendar se mi zdi umestno dejstva in osebe, ki jih skuša sam postaviti v najgršo luč. ocrtati s potezami resnice! G. Franc Košmelj bi moral postati najmanje že milijonar radi velikanskega dobička, ki ga dela pri mesariji, kakor ve »Domoljubov« dopisnik poročati, kako odira kmete in nastavlja mesu visoko ceno. Da temu ni tako, se lahko razvidi iz tega, ko se vsak kmet povoljno izrazi o njem, da vedno po dogovoru pošteno vse plača Iti bata vedno več ljudi, čim bolj hujskajo klerikalci mi shodih proti njemu. A kdor misli, tla drži višjo ceno pri mesu nego v Šk. Loki. se lahko osebno prepriča: pošta vozi dvakrat na dan! Očita se mu nadalje, da vodno zabavlja na duhovnike, posebno na domačega župnika. No. gospodje, ne prisvajajte si tolike interesantnosti, da bi bili vi vsakdanji predmet domačega razgovora. Ima sicer g. Marčič interesantne pridige, ko lete nedeljo za nedeljo sami rdečkarji, Sokoli, svobodomiselni dijaki s propovednice, toda te propove-di so vse preje nego takt1, da bi ga morali radi njih občudovati. Vendar se pa kaže z veliko vnemo vrednega dušnega pastirja, ko povprašuje otroke, če starši doma kaj molijo. Ima naš župnik še tudi druge lepe lastnosti, v katerih se menda vežba-jo v semenišču in. ki jih potem prak-ticirajo v življenju, vendar pa jih za enkrat še prid rži m o javnosti, da se ne pokažejo vsi župnikovi »talen-t i.« — Svobodomiselni dijaki bodejo »Domol jubovega« poročevalec!. kakor njegove pristaše zelo v oči, najhujši trn v peti sta jim pa napredna v isokošolca Košmelja. Logično se sklepa, da jih najbrže radi tega črti, ker imata toliko vpogleda v svet, da se ne dasta zlorabljati v agitatorske in volumsko namene, kakor se to dela z akademiki katoliške stranke, ki so doma po župniščih polnih ust same vere. a zunaj jim je to deveta briga. G. /upniku seveda ni všeč, ker g. Košmelj, oče ne goni omenjenih vi-sokošolcev, vedno na izpoved ali mogoče še celo v Marijino družbo, ki jo Župnik tako toplo priporoča, ter ima toliko previdnosti, da ne \ ganja tistega klerikalnega terorizma, kakor se to godi po drugih družiuah, ki s« dajo zapeljati od neprestanega far škega pritiska iu fanatizma. Očita s« jima. da se kažeta v župniščn na Breznici klerikalce, ako jih iz gosto-Ijuhuosti povabi njihov gospod stric. Vsakemu je na prosto se popolnoma informirati, je i! se ne kažela tam ravno tako zavedne Sokole in naprednjake, kakor drugje. »Domolju-bovemu« poročevalcu pa lahko povemo, da se mu to pot in tudi v prihodnje ne bo i »osrečilo napraviti združbo v rodbini g. Franca Košmelja, čeprav na vse kri pije hujska očeta proti sinovom. Kristus je menda učil: Ljubite se med seboj, a njegovi namestniki so se oprijeli druge teorije, ki se jim zdi bolj praktična za njihove namene.
Nemškutar Košir v Kranjski gori, ki menda liogato zoblje jude-ževe groše iz »Sudmarkinih« jasli, je kupil neki svet v Pišnici, kjer je stala tabla »S. P. D.« z napisom »Na Spik«. Prvo je bilo, da je tabla izginila neznano kam. — Tako notira v »Slov. Narodu« od dne 20. t. m. slovenski planinec, ki je odšel zadnjo nedeljo ob pol 5. zjutraj iz Kranjske gore na Spik, je dospel uro pozneje v Pisen ico do droga, na katerem je pred mesecem videl zgoraj omenjeno napisno tablo. Stal je visoki drog brez table. Ves prostor naokrog je ogledal, a table ni našel. Ko se je ozrl nazaj po poti proti Kranjski gori, je zagledal dva moža, ki sta obstala kakih 200 korakov pred njim. Misleč, da sta tudi turista, se ni brigal dalje za nju in je odšel sam na Spik. Vendar je pogledoval nazaj v dolino, če prideta tujca za njim.    Videl ni ni-
kogar več. Ko je prišel popoldne nazaj s Špika, se je začudil, ko se je prepričal, da je tabla zopet na drogu. Tabla je bila le provizorično pritrjena z dvema žebljema. Sedaj pa ugibajte!
Otvoritev Triglavskega doma na Kredarici se vrši dne 8. septembra. »Slovensko planinsko društvo« je staro triglavsko kočo popolnoma preuredilo in znatno povečalo in tako postavilo tik pod vrhom Triglava nad ledenikom ponosen planinski dom. Nova stavba ima svojo zidano klet, vodnjak iz betona, ločeno kuhinjo, dve obednici, skupno ležišče za gospode, skupno ležišče za dame ter devet ločenih sobic, ki imajo po eno in dve postelji. Vsi prostori so praktično in okusno prirejeni, in krog rodoljubnih planink in planincev je oskrbel za spalne sobice prav lično pohištvo. Triglavski dom bode sedaj sploh najmodernejše urejeno, udobno in največje planinsko zavetišče v naših Alpah. — Pred otvoritvijo bode ob 11. dopoldne v triglavski kaj>eliei maša, ki jo Ik> daroval društveni odbornik g. Janko Mlakar. Potem se vrši blagoslovljenje novega doma, in se novi dom slovesno izroči uporabi. — Fdeležimo se te otvoritve, ki bo združena tudi s pristno planinsko veselico, kar v največjem številu, da pokažemo, da vpošteva naš narod rodoljubno delo. ki otvarja in brani najlepši naš kras, naš planinski svet.
Žival ki zna čitati — se nam piše iz Žužemberka — je Fizolnerjev dolgouhati osel. kateri se ne upa piti vade iz vodovodnega bazena na trgu v Žužemberku; vselej ko napajajo drugo živino gre moško naprej mimo bazena, kjer druga živina pije, ker je tik bazena razločno napisano: »Tukaj je prepovedano prati in živino napajati. Kazen od 2 do 10 K«. Pa se govori, da je ta žival neumna, ko bi ne bila tako uhata in štirinoga-ta, bi bilo pri nas prav lahko mogoče, da bi kaj drugega zastopala —-kot sedaj . . . Menda so konji, voli, krave, ki iz bazena pijejo in tisti ki jih napajajo in tiste ki v bazenu različne reči perejo, sami analfabeti? Morila pa temu dolgoubcu tudi voda smrdi, ter-se čuti razžaljenega, da se za njega v takem trgu boljše pijače ne preskrbi, ter korit in bazena nikoli ne pomije; vedno posluša, kdaj se bo začel na trgu v koritih in bazenu žabji koncert. — Čemu tisti stroški za dotično desko in napis, ako se tistemu opominu razen njega nikdo ne odzove. Take nesnage menda ni v nobenem trgu kot v Žužemberku. Kje je sanitetni odsek in drugi za to postavljeni organi?
Iz Begunj pri Cerknici nam pišejo: Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu odredilo je med Cerknico in Begunjami sledeči novi poštni vozni red: Dopoldne odhod iz Cerknice oh 8*56 prihod v Begunje ob 020. nazaj odhod iz Begunj ob 10*30, prihod v Cerknico ob 11. dopoldne. Popoldne pa odhod iz Cerknice ob 4., prihod v Begunje ob 430, nazaj odhod iz Begunj ob 0-0, prihod v Cerknico ob 6*50. — Poštno ravnateljstvi« je ugodilo s tem upravičeni želji prebivalstva. S tem dobimo direktno poštno zvezo z vlaki na Rakeku. Dosedanji vozni red je bil zelo nepraktičen. Poštne posiljatve iz Begunj ležale so po 5 ur mi pošti v Cerknici. Zjutraj pred 7. oddane posiljatve so šle šele opoldan iz Cerknice, pa tudi popoldne je odhajala pošta iz Begunj prezgodaj, kar je bilo za stranke, zlasti trgovce, jako neugodno, vsled česar so morale stranke nujne stvari nositi v Cerknico na pošto. Novi vozni red bode zlasti ugoden za Sv. Vid, ker bodo poštne posiljatve od Sv. Vida odhajale s popoldanskimi vlaki in ne. kakor dosedaj šele t ponoćnim i.
Ubil se je v Trnovem pri Ilirski Bistrici zidarski mojster Fran R u -s t i j a n, doma iz Renč pri Gorici. Revež je padel raz kap Ribaričeve hiše in na mestu obležal v hudih l>o-lečinah, je v nekaj urah }h> nesreči umrl.
Iz Sv. Petra na Krasu se nam |m>roča: »Slovenski Narod« je te dni poročal, da so uslužlienci železniške restavracije sami Nemci. Deloma je to tudi res, danes senr govoril s plačilnim markerjem 3. razreda, katerega poznam kot zavednega Slovenca. Pravil ni i je, da je pred nekaj časom prišel v restavracijo dr. Pegan, ki ga on dobro pozna ter zahteval vse nemško. In vendar bi lahko gosp. dr. Pegan vedel, da je Št. Peter na Krasu in ne v rajhii. Ni čuda, da se potem delajo Nemci norca iz nas! Živel dr. Pegan!
Čitalnica v Dekanih je izdala tale oklic: Tužna slovenska Istra.se je vzdramila. Otresla je s svojih ramen robski jarem, ki jo je tlačil stoletja. Bil se je boj, trajen boj, ki je zahteval tudi krvnega davka narodnih žrtev! Sedaj pa naša slovenska Istra ponosno zre na skoraj še premaganega nasprotnika... V dosego tega so velikansko pripomogla edino le narodna društva, čitalnice, pevska in bralna društva itd., ki a ponosom aro na and svojega delovanja. Za meseca februarja 1800 ustanovilo se je
v Dekanih, kakor so v tedanjem času nazivali »pesmarsko« društvo, iz katere se je pozneje razvila narodna čitalnica, ki je blagodejno vplivala v probu jo naroda v koperski okolici. Vsled tega bode ta »Čitalnica« dne 19. septembra t. 1. slavila 401etnico svojega obstanka. Vabimo Vas torej na sodelovanje istega dne. Ne dvomimo, da bi nam Vaše ugledno društvo v tem pomenljivem času odreklo svojo pomoč. Blagovolite se zglasiti najkasneje do 5. septembra t. 1. in pazite na tozadevne notice v »Edinosti«. Kličemo Vam že vnaprej dobro došli!! Bratski pozdrav.
Zagorski socijalni demokrati prirede, kakor nam pišejo iz Zagorja, demonstrativno proti javni telovadbi »Sokola« v nedeljo 29. t. m. veselico, ki jo naznanjajo po plakatih na katerih je čitati sledeče: »Delavci in delavke! Vase geslo mora biti: Kdor nas sovraži, ga tudi mi ne maran i o. Zagorska narod n jaška gospoda sovraži vse, kar je delavsko, tako tudi našo godbo. Vabimo vse, kar je delavsko, tako tudi našo godbo. Vabimo vse na delavsko veselico, narod-naška gospoda pa naj ostane sama«. Občinstvo se zgraža na tako infami-jo in čudi da je dovoljeno gospodom soc. demokratom za zagorske razmere tako hujska joče lepake izdajati. Voditeljem zagorske soc. demokracije kličemo: le tako naprej, da bodo delavci spoznali svoje osrečevalce. Narodno mislečo občinstvo pa naj za odgovor na take napade odgovori jutri s svojo udeležbo na Sokcdski javni telovadbi. Na zdar!
Z goriškega Krasa nam pišejo: Vse stranke se tajno pripravljajo na volitve in kujejo načrte za volilno borbo. Teh načrtov seveda nečejo izdati, ker bi s tem dali sovražniku v roke dobro došlo orožje. Najbolj delavna je seve klerikalna stranka, v nji pa novost rujarji. ki se baje ne navdušujejo več za politiko Gregorčičevo. Na cesarjev rojstni dan 18. t. ni. — so priredili Kraševci romanje na Brezje. Po cerkvah so prej bob-nali duhovniki o milostih, ki jih deli Mati božja svojim čestilcem romarjem, na to pa so dostavili in v ti lupini je pravzaprav skrito jedro lopovske vade — da je vredno za vsakogar, da si ogleda lepo Gorenjsko za mali znesek 5 K 20 v, češ, da je za toliko bila znižana cena za to romanje v posebno najetem vlaku. A vlak je v istini za celo krono in še cenej i — brez znižane cene. Računa se torej lahko na okroglo, da so potniki od S00 do 900 na številu — preplača-li skupno kakih 800 do 1000 K. In za kaj se lx> porabi lata vsota ? Ne motimo se, ako trdimo, da se ima ta denar porabiti za uspešno agitacijo pri deželnozborskih volitvah. Voditelji v črnih talarjih so že med potom priznali, da so romarji vlak preplačali. in jih tolažili, da se preplačilo vpo-rabi za prenočišče, za vožnjo po blejskem jezeru, za križanosce. za železniške sprevodnike itd. In to se je ponavljalo na Brezjah raz lečo! Tako sleparijo klerikalci ljudstvo in mu na goljufiv način izvabljajo teško prislužene groše!
Nemška nesramnost. Na Dunaju obstoji nemško nacionalno društvo »Deutsche Heimat«. ki skrbi za po-vzdigo in razširjenje nemštva v Avstriji. To društvo berači za prispevke in je tako nesramno, da i>ošilja slovenskim denarnim zavodom prošnje za podporo. V teh prošnjah naravnost pripoveduje, da se peha za nemške študente, za nemški nacionalizem itd. »Fušer deutsehes Volk«, »unsere Heimat«. »Fnsere Mundar-ten«, »unser deutsehes Nationalmu-seum« itd. Seveda noben slovenski denarni zavod ni dal niti vinarja za nemške nacionalne svrhe. Kaki učenjaki so pri tej »Deutsche Heimat«, se vidi, da so napisali na zavitke, da je Ljubljana na Koroškem.
■ Dr. Fran Vrbanič t- V noči 27. avgusta je preminul v Zagrebu vse-učiliški profesor dr. Fran Vrbanič. Rojen v Gospičn i. 1847. je bil 1. 1870 imenovan za profesorja. Pozneje se je )>ečal zlasti z gospodarsko politiko ter je bil večkrat izvoljen v hrvatski sabor. Bil je pristaš bivše takozvane obzoraške stranke, koncili-janten tudi napram napredni struji. Velikemu hrvatskemu rodoljubu bodi ohranjen trajen spomin!
Amerikanske novice. Skrivnosten slučaj. Pred nekaj tedni je bil v Clevelandu v Ameriki povožen Slovenec, 331etni Josip Poje, ki je na mestu izdihnil. Ravno tisti dan sta izginila njegova žena Julija roj. Janež in njegov sin. Da bi bila pobegnila ali iz kakoršnegakoli vzroka na-gloma odpotovala iz Clevelanda, ni verjetno, ker bi bila gotovo vzela s seboj hranilno knjižico s 300 dolarji, ki jo je zapustil ponesrečeni Poje. Kakor poroča »Clevelandska Amerika«, je vsa policija na nogab, da se razreši ta skrivnostni slučaj.
V bolnišnici v Clevelandu je umrl delavec Ivan F. Rutar, ki se je bil v tamkajšnji jeklarni ponesrečil.
Elektro-Radiograr »Ideal«, Fran
Jozefova cesta št. 1, hotel »pri Ma-liču«, zraven glavne pošte ima od sobote, 28. avgusta do torka, 31. av-
gusta t. 1. nastopni spored: Majorje-v9 oprsje. (Komično.) Odisejev po-vratek. (Drama; umetniška projekcija.) Šola v Novi Gvineji. (Naravni posnetek v barvah.) Štiri pšice Amorjeve. (Krasna projekcija v barvah.) Jim in WiJly se ženita. (Komična umetniška projekcija.) Pri večerni predstavi izven sporeda: Dobro uspela operacija. (Komično.) Dvoje vrlih src. (Drama.)
Prememba posesti. Ćuje se, da je kupil lastnik komisijske trgovine, g. Avgust Tomažič Juvančičevo hišo v Spod. Šiški za 108.000 K.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 8. do 15. avgusta t. 1. 79 volov, 5 krav, 7 bikov, 108 prašičev, 242 telet, 68 koštrunov ozir. kozlov in 2 ko-zliča. Fpeljalo se je 1 prašič in 3 teleta.
»Šlo se mu je« za lastno kožu. (Es bat sich gehandelt.) Ta huda napaka se je silno vkoreninila v novejšem času v javnem življenju. V govo. rili, listih in tudi v nekaterih slabših knjigah »se ji gre« za prvenstvo, mesto, »da bi ji šlo«, da se jo popolnoma ignorira. V javnih govorih in tisku vendar gre (ne se gre) za blagogla-sje in korektnost jezika, ne pa »da m« gre« spakedrankam za prednost. Turaj proč z germanizmom!
Neprijetna noč. Danes ponoči j, UlOČno <leževalo, zraven pa se blisk,) lo, grmelo in treskalo, da je bilo jej. Bržkone je s tem vremenom vzela za letos najhujša  vročina slovo. Sie«-r so pa že tukaj tudi vsi drugi seli, ki naznanjajo    bližajočo    se jesen. Sadje, grozdje, vojaške vaje, bližajoči se začetek šol, vse to so znaki fcon-čujočega se poletja, katerega smo tos že itak prav malo imeli. Ko pride še strižek, pa pozdravimo »belega moža«.
V Ameriko so se včeraj odpeljali z južnega kolodvora 4 Slovenci.
Izgubljeno in najdeno. Zasehni-ca g. Frančiška Jakličeva je izgubi la denarnico s 6 K. (Ja. Ana Čopiče v a je izgubila ročno torbico, v kateri je imela srebrno žensko uro. Delavka Frančiška Pečnikova je izgubila svilnato otroško bluzo. - Ga. Frančiška Pugljeva je izgubila bankovec za 20 K. - Neka dama je izgubila ročno torbico, v kateri je imela poleg proprijetet tudi 35 K denarja. — Našla jo je ga. Frančiška Denkleva. — Zlati uhani so se našli na Kongresnem trgu. Lastnik naj se zglasi pri g. Josipu Matjanu, posestniku v Vižmarjih št. 31.
Zamenjana je bila ta teden na Kredarici pelerina. Ako hoče lastnik dobiti svojo pelerino, naj se zglasi pri gdč. Keršičevi .Cesta na K«>-delijevo št. 3.
Tisto gospo, ki je dne 22. t. ni. odnesla ključ vbodnih duri, se o|mv-zarja, da ga naj vrne.
Uradne vesti. Dne 9. sept. t. I. bo pri okrajni sodniji v Višnji gori dražba zemljišča a) vi. št. 148 kal. obe. Draga, cenjenega na 1000 K. najmanjši ponudek 1070 K; h) zemljišča vi. št. 70T in 724 deželne deske Kranjske. Grad z gospodarskimi poslopji in ulnjaki je cenjen na 14.1.">n kron. zemljiške parcele pa na 18.280 kron. Najmanjši ponudek znaša 21.020 K. — Dne 15. oktobra t. I. ho pri (»krajni sodniji v Cerknici dražba zemljišča vi. št. 1427 kat. obe. Cerknica, cenjenega na 3030 K. Najmanj ši ponudek znaša 1815 K.
.jteleMniniar proces i Zagrebu.
Predsednik Tarnbocohia je pri včerajšnji razpravi naznanil sklepe senata glede predlogov obrambe.
Sodišči' je odbilo malodane vs* predloge zagovornikov, ter s tem I»e-kaocalo, da mu ni čisto nič ležeče na resnici in pravici in da obtožen«tiii niti tega neče priznati, da bi se siilt'll braniti. To je višek barbarizma il brutalnosti.
Državni pravilnik predlaga vs> obtožence za smrt na vešalih, od nje ga predlagane priče se vse zaslišijo, zato hi že navadno človekoljubje, <l» ne govorimo o pravičnosti, zahteva lo, da se da obtožencem prilika, tla se lahko branijo, predvsem pa, da si zaslišijo vse razbremenilne priče.
To bi se tudi zgodilo v vsaki drugi kulturni deželi, samo ne na Hrvatskem, kjer vlada celo v justic takšna gorostasna korupcija in m* ralna propadlost, da že smrdi «1° neba.
Sodišče je odklonilo vse predloge, naj se zaslišijo priče, ki bi doka zale, da je kronski svedok Nastič u* vaden slepar   in   agent-provoeateuf in sicer z motivacijo,   da so za soo* šea irelevantni neodločni, negativu1 in kompromitirani svedoki. Sodisc je uvaževalo edino predlog, da se pr skrbe od sarajevske policije akti gj de Nastiča in poročilo, če je bil N* 8tič v Sarajevu pod policijskim na zorstvom.   Takisto je senat spre", predlog,   da se od oblasti zahteva, akti glede dopusta obtožencev A dan1 in Valerijami Pribičeviea.
(Dalje v prilegi).
Izmed 370 razbremenilnih prič, ki so jih predlagali zagovorniki se po sklepu senata imajo zaslišati samo ti-le svedoki: dr. Altman (Topu-sko), B. Medvešić (Virovitica), Niko Ivošević (Delnice), N. Petaković (Topusko), M. Šteta (Topnsko), Viktor LoiH-arek (Topusko), Niko Mr-konjie, (Šepeta,) Sofija Uzelac (Vo-dogužee), Niko Radojčević, P. Butu-šić, Jakob Weisstern, Jos. Jović, Ilija Gregrurie (Glina), Pero Vraneše-vić, Fran in Jelka Prpie, torej v celem IS prič. Vse druge predloge bra-niteljev je senat a limine odbil.
Dr. Budisavljevič je v imenu vseh zagovornikov proti sklepom sodišča vložil ničnostno pritožbo. Prihodnja   obravnava bo v ponedeljek.
Razne stvori
* Umor lekarnarja. V Col/mibe pri Parizu so našli v kleti umorjenega lekarnarja. Poleg njega je ležal njegov sluga z zamašenimi listini. Povedal je. da je slišal v kleti klie svojega gos]k>darja. Ko je tekel na pomoč, ga je udaril nek človek po glavi in mu zamašil usta. Zaradi temote ni mogel razločiti kakšen je bil napadalec.
* Jezu vit ob smrtni postelji. Jezovit pater Siepra\vski v Kar\vinu je bil lansko leto obdolžen, da je ob smrtni postelji med spovedjo izvršil na neki starki nasilno dejanje. Pater je prišel v preiskavo, ki se je pa vsled klerikalnega vpliva ustavila. Zadeve se je poprijel socialdemokra-tični list »Volkspresse«. Pater Sio-prawski je tožil odgovorenga urednika, ki je bil tudi obsojen, ker ni mogel dokazati očitanega dejanja v polnem obsegu. Prizivno sodišče v svojih razlogih izrecno povdarja, da se je na podlagi izpovedb sedmih zapriseženih prič popolnoma uverilo, <la je pater Sieprawski ob starkini smrtni postelji vedel se na nezaslišan način. Toliko je dokazano, in to zadostuje!
*Umor in samomor v zrakoplovu. Te dni so bili romunski kmetje pri Dorohoji v Moldavi v groznem strahu. Naenkrat so namreč opazili, da leti z neha proti zemlji velikanska črna stvar. V tem strahu so se zatekli v varstvo tamkajšnji' žandarmeriji', kateri so povedali, kaj da so videli. Ko so šli gledat, kaj bi bilo moglo pasti z neba, so videli, da je to ponesrečen zrakoplov. Pri natančni preiskavi so našli v zrakoplovu dva mrtveca. Dognalo se je, da sta to velei m »sest in kov sin Jonescu in njegova ljuba iz Bukarešta. Deklica bi m- bila morala v kratkem i»oročiti z nekim častnikom, kar je bilo gotovo vzrok, da sta sklenila prostovoljno umreti. Bila sta ustreljena v glavo in v srce.
* Kopenickiada. Na brzovlaku, ki vozi med Reko in Pešto, je bilo izvršeno pretkano sleparstvo. Na postaji Sarosle je izročil poštni sluga personalu vlaka brzojavko, pod katero je bil podpisan glavni kontrolor Elemer Kovacz. Brzojavka se je glasila: »Osobje restavracijskega voza in ginvni natakar naj se s prvim br-zoviakom, ki jih sreča, vrnejo na Reko.« Kmalu po sprejemu brzojavke je stopil v vlak neznanec, oblečen kakor železniški uradnik. Pokazal je brzojavko, podpisano takisto od kontrolorja Kovacza, naj prevzame službo v spalnih in restavracijskih vozovih ter inkasira denar. Osobje je, ne sluteč ničesar slabega, izročilo neznancu denar ter se s prvini brzo\ lakom vrnilo na Reko. Tu sem prišed-ši so šele spoznali, da so bili oslepar-jeni. Policija >umi, da je bil slepar neki bi vsi železniški uslužbenec Schobert.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Teško nemška pogajanja.
Dunaj, 28. avgusta. K konferencam glede sklicanja češkega deželnega zbora bodo za sedaj pozvani samo zastopniki čeških in nemških strank in veleposestniki, ki sede v de želnem zboru. Kasneje bodo na konferenco povabljeni tudi drugi politiki.
O carjevem potovanju.
London. 28. avgusta. Ruska carica je baje nevarno obolela. Vsled lega ni izključeno, da bi ne odpadlo projektirano cesarjevo potovanje na Turško, v Italijo in Crno goro.
Protest radi protičeake gonje*
Praga«   28.   avgusta. Občinski
svet je sklenil resolucijo, v kateri z vso odločnostjo protestira proti preganjanju Cehov na Dunaju in na Nižje Avstrijskem.
Zeppelinov zrakoplov.
Bcrolin, 28. avgusta. Zrakoplov Zeppelin III. se je ob 2. uri 15 minut zjutraj dvignil v Norinbergu v zrak ter otlplul v smeri proti Bitterfeldu, kamor ima prispeti okrog poldneva. Grški kralj se odpove prestoluf
Atene, 28. avgusta. Splošno se zatrjuje, da ima kralj Juri namen, odi »o veda ti se prestolu, in sicer za-se in svoje naslednike. Glavni vzrok za abdakcijo je baje sovražno razpoloženje v častniških krogih proti dinastiji.
Ker ni snel klobuka.
Zader, 28. avgusta. Okrajno glavarstvo je obsodilo v 5dnevni zapor dva posestnika v Erceg Novem, ker se nista odkrila, ko je godba igmla cesarsko pesem ob priliki slavnosti odlikovanja nekega orožnika. Ta obsodba je vzbudila |>ovsodi veliko senzacijo, ker do sedaj ni bil običaj, da bi se kdo odkril pri sviranju cesarske pesmi.
Cesar na potu v Inomost. Išl, 28. avgusta. Ob 9. dopoldne se je cesar z velikim spremstvom odpeljal v Inomost. Na kolodvor so ga spremljali nadvojvodinja Marija Valerija in njeni otroci. Vreme je krasno.
Grški častniki so odnehali od svoje zahteve.
Atene, 28. avgusta. Poluradni listi potrjujejo, da ima kralj Juri namen, se odpovedati prestolu, ('ustniki so zahtevali, da se odpove tudi prestolonaslednik Konstantin pravici do prestola. Ministrskemu predsedniku Ral isu se je posrečilo, častnike pregovoriti, da so odnehali od te zahteve. Obljubil je, da bo parlament takoj sklican in da bodo prišli takoj na dnevni red vsi častniški poetalatL. Praški župan pod policijskim nadzorstvom?
Praga, 28. avgusta. Pod tem naslovom poroča »Venkov«: Iz Censto-hova nam javljajo, da je ruska policija ukazala praškemu županu dr. Grošu, naj nemudoma odpotuje iz Rusije. Povod za ta korak so baje dali policiji govori dr. Groša, ki jih je imel v Varšavi in Censtohovu. Nepričakovano hitri povratek dr. Groša iz Rusije, je baje v zvezi z imenovanim policijskim ukazom.
Darila.
rpravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
SI. županstvo v Postojni 2(1 K, mest«) venca na krsto umrlega mestnega svetovalca g. Jos. Dekleva. — Gosp. Dragotin Val, Ilirska Bistrica, 7 K 20 h. kot 4>o županu gosp. Alb. Doinladišu plačani znesek. Slav. dolenjsko pevsko društvo ]h> blag. g. Jakšetu 50 K 70 b za obrambni sklad.
Gosp. Franjo Šebre v Zagrebu po uredništvu »Novosti« 2 K. — Gosp. Verh cV: Spelar, Koseze, Ilir. Bistrica 20 K. mesto venca ljubemu svaku g. Jos. Deklevi. Milka Korenenno-va iz Vrhnike, nabrala 10 K na /letu S i» k o 1 o v v Ilirski Bistrici. Rodoljubna Milena Kobe, učenka II. i a/reda nabrala na počitnicah v Novem mestu 3 K 70 h. - Rodbina Jos. Lavrenčičeva, blag. mest. užit. zakupa v Ljubljani 20 K, mesto venca na krsto umrlemu Josipu Deklevi. — Skupaj 133 K 60 h. — Živeli in srčna hvala!
Žfc prentvatOS med. nradnau I t. <j. 5zuti ležfcotaiF prebavijar«a tu v«-;-: naslad com mtiu ,oga nedenja ■ napornega đafiei ijgs dela je *prav neobhodne potrebam dc naes zdravilo priatn) „MolI-ov Scidliii •ra^efc", fcer vpliva na prebavljorje trajc< n aravfcovaJno ter ima olaj&evalen iz topile ičinek JskaUjica velja 2 K. Po eoBSnan povzetji nuipofiilja to zdravilo vsak dat skar 4. HOUL, c in kr. dvorni zalagate" ia DUNAJ1, Tucklauboii 9. V lekarnah d; ioZeli je izrecn« zahtevati MOLL-ev prc pu*at, zaznamovan z varnostno znamlro o p >dpieom 3   8 12
3e dobi povsod T
neobhodno potrebno ubno Cremft
*:1ržuje zoba cista, bale in zdrava.
Proti zobobotu in onilobi zeh
anttMpttana
Melnaine natna in zobna voda
kS aiivaV aUeearat m oalairaaJojT aioprtjeteo sapo ti aft f aSeirlamlsa a amvoaloa* t K%
K Korodnema gospoda H« I<.»ve«lMau lekarnarju v I^abtfani.
Vala taborna Molosinc ostna In sobna voda je niuboijSe sredstvo zoper zoboboi, odstranjuje neprijetno aapo ni ust hi ie asprekoagiv pripomoček proti gnjilob* sob, zato jo vsakema nzjtopl8;o pripo tucam. Obenem pa prceiot, pofcij/.te & 3 eteklenlee Melos. osUia isa aob&e soda Dovolim, da to javno oanan.tž, U± i« zm hvale vredno,
lanfli, mastni tajnik
aprila lSOft.
afatlika.!
luna Mil tasttk; Muiljin!; \\&\\m ksUi % t
3# 2«ve*^a]cjaa«a leaaa^eaca
iabl mzitr?. to 34
Zahvala
Dne ?2. avgusta t 1. je prirecMa ..kmetijska podružnica za Poljansko dolino" v Srednji vasi v prid podružničnega vrta veselico v skrajno neugodnem vremenu z nepričakovano dobrim gmotnim uspehom. Vsem p. n. udeležn'kom n udeležnicam darovalcem in da rova l kam dob tko v izreka za požrtvovalnost, Poljanskim tamburašem za izvrstvo sviranje, vsakemu pomočniku pii prirejanju veselica za pomoč in slednj č g 1 Cadežu (Anžcnovcu) za trJeaaa postre žbo srčno zarvalo.
V Gorenji vasi, 24. avgusta 190(i.
Načelstvo.
tAtn® cene v Budimpešti.
^ 28 avgusta -S09
zenica za oktober 19o9 za 50 kg K 13 59 .       „   ap il 1910 50 kg K 13*9
9        za okt.        1909 za 50 kg K 96o
<oruza za maj 9 za 50 kg K 7*1*
Oves  za   okteber   19.9 za 50 kg K 7 32
Nespremenjeno.
iiHM cad mcrj«m 800 8. Hr»đnjl misal tUk 786'0 n*.
« 1 *— s ! > *	Cm		t h I 2	Vetrov*	Ncbc
	9. av.	| 733 9	15*5 si. svzhod		oblačno
28	7. 2!j.	733 7	147	si. szahod	dež
m	2. pop.	7350	161 J	al. jug	■ i
55ednf?i včcx^;anja lentosraturs 17 4, iorsn 17 6» Padurnm v 24 vah 0 0 mm.
Včeraj popoldne in celo noč neurje
Potrtega srca naznanjamo, da je naša preljubljena nep zabna soproga, oz roma ,<,at, tašča, stara mati. gospa 3195
Antonija planinec
v soboto, 18 avgiista ob 1 , 1 popoldne, previđena s sv. blago dejstvi po dolgi mučni bolezni udana v bjžjo voljo mirn:- v Gospodu za-spalaj
Pogreb predrage pokojnice bo v ponedeljek, 30. avgusta ob + uri popoldne iz hiše žalosii Ilirska ulica št. rt, na pokopališče k Sv Kr žu.
Sv. maše zadušn ce se bodo brale v župni cerkvi Sv. Petra in stolni cerkvi dne 31. avgusta t. 1.
Ljubljana, 28. avgusta 1909.
Fran Planinec, višji rev. juž. 2 v p. s prog — A leta Plantaže, Pavla Pa ter no ste .«, Mar;anca Gre gori g, hčere. — Anton Oregoria, posta-jenačelmk juž. 2., Josip Paterno-ater, asistent c. kr. drž žel., zeta. ROBsaa Oregerig, vnuk.
a 93—1
Dr. L Slajmer
nc ordinira 3 tedne.
ffffffffffffff
a popolno iz obra sb o v manufakturni in ipeoerijaki stroki, mlad in krepak, ieil avaja alnibo pravanitl
Naslov: „Pofttenoat 100" Bečloa
3192
Odda se velika
meblovana soba
s predsobo.
Natančneje : Pred ikolilO it 18, II. letO. 3159 1
mlad, krepak, popolnoma izvelbtn železni tiske Špecerijske in manufakturne stroke zeli premenlil službo do 15. aeptiznbra^
Nfc-slov   pove  upravništvo   „Slovenskega Naroda". 318 i 1
se po nizki ceni proda v Florijanski ulici 38.
Prod. m pod ugodnimi pogoji in za nisko oeno
eotmatitropno hKa
na Selu pri Llnblfanl, Pollaka cesta it 20. 2596-22 Poizve se v pisarni dr, Frana Počka, odvetnika v Ljubi] a ni, Stari trg it. 30.
Tri spretne
8158—1
za fino delo in enega ali dva
učene
apre|me Josip Kolina, krojač v Ljubjant 8184—i
Prodaja sodov.
Novi in rabljeni sodi različnih velikosti za transport in za zalogo in sicer %a vino in žganie sc Ba|cene|e po ugodnh pl^č Inih p goj h in tudi v kumisijsko zalogo oddalo pri firmi
Schwarz & Fabiaa, Buda Pešta VII., Erzsebet-kdrut 35, telefon H6 27.
Naleenefai vir za producente in preprodajalce. 3194—1
Posredovalcem nagrado!
Ni d 25 let dobro idoča
6 S
sprejme takol
Josip Patek. klepar
Gdrics, ulica Della Groce štev. 8
Samski uradnik, stalen v Ljubljani,
išče lepo, nemeblovano
IMS T
6e mogoče x opoldansko hrano.
Ponudbe na upravništvo f Slovenskega Naroda". 3123—3
Kupim d bra obranjene
v lepem feraju na Gorenjskem, kjer je tudi letovišče in pride 800 do 1000 tujcev na leto, 80 da takoj pod zelo ngcdalml pogoll v natem.
Ponudbe na upravništvo rSiov. Naroda" pod , Pekarija^.      3i79 1
od 15 do 25 hektolitrov. Naslov se izve pri upravništru »Slov. Naroda". 3131—3
Lepay a popolnoma separatnim vhodom, meblovana
mesecie soba
ss cdda talco]
enemu ali dvema gospodoma. Natai>ČDeje,  S^. Jakoba ii&crel\e 3i80 i  it. 17, I nadatrople.
Na prodaj je
3.68 1
blizu železniške postaje, s kegljiščem in z lepim vrtom. — Vsako natančnejše pojasnilo se dobi pri lastnikih Franju Severju, posestniku v Hraatju In Lndoviku Sptlariu posestniku v St. Petru na Krasu.
Ena dO dve meblovani ali nemeblovani
sob
ako mogoSe z vporabo kuhi t je,
dllako
iz boljše rodbine se sprejmeta
na hrano in stanovanje.
Na razpolago le klavir. 3ieo i Marije Terezije cesta 11, I uadatr.
Ponudbe   pod  ltmese£noss na
upravn. „Slov. Naroda". 3186—1
Deklica
stara 6 let
se da na hrano in stanovanje
boljši rodbini brez otrok, katera bi jo imela bolj iz ljubezni kaker za >plačilo. — Deklioa bode obiskovala Šolo. — Prosi se take ljudi v bližini sodni je. — Plačilo po dogovoru
Pismene ponudbe do 31 avgusta pod „P. A/1 poato reatante LJubljana. 3191
(med temi dve Z gostilno)
se proda po nizki ceni.
Vtč se izve
v nafavraoM ,pri Zvezdi1 Spodnja
Ssš&n čl 22.        3161 i
Zdrav; ik-strokovnjak za otroške bolezni
dr. Derč
je zopet prevzel svojo prakso.
Za reveže ne izvzemši mestnih ravežev slej kot prej brezplačna ordinacija cb njegovih ordicaoijskih nrah. 3 36—3
ali kaka druga shramba
▼ obliijn LJuklJane
se vzame v najem.
Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „iupa 10".        3 62—2
z nekoliko prakse
išče slnžbe.
Vstop takol« Gre odnesno tudi na Primorsko, Štajersko ali Koroško*
Cenjene ponudbe s navedenimi pogoji naj se blagovolijo poslati pod „Ljubljana 1000" poštno letečo LJubljana, glavna poata.     3189—i
Družino na deželi
mmm
■'■ MAGGIJEE kocke 16
sami i vrelo vodo polite dado takoj isboruoin močno afovejo juho.
i Bna*asae7aaaa« Srage k»ckt nit«
KJewe t
i' j-_ .___
...__
0099
C7+C
veda za dosego krepke rasti las in brade; v kratkem čisu presenetljiv uspeh. Cena 2 K in 3 K po povietju pošilja gospa Bitke Bit nisi, »nanj, U, Przterstraaae §3 t, 1L naatoteonle. n —17
Opremljena soba
■ posebnim vhodom
se odda takoj ali pozneje.
Vpraša se: Nova ulica štev. 5,
vrata 3._3i 9 »
Kupim takoj
dobro ohranjeno, nizek model, s prostim tekom. — Ponudbe s oeno nasloviti na upravnišfcvo ,,Slov. Naroda". 3'M 3
Hiša z gostilno
In vrtom na prometnem mestu
se takoj proda.
Podjetniki, ki razpolagajo a go tovino čez 10 000 kron,  naj pošljejo
ponudbe pod „Bodočnoat" poste raatanta Llnbljana. 3157 2
Išče se
3137 2
s posebnim vhcdom, v I nadstropju ali v pritličju, najraje v obližju sodišč*, oziroma v sredini mesta.
Ponudbe na upravništve .Slov Naroda- do 31. avgusta 1000
Is proate roke predam
novo
s 3 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, pral-nico in vrtom. Poizve se pri Frana Oblaku, gostilničarju na Triaski Cesti Št 22 v i|nbl|ani,_3089-2
Pesčštuo naprodaj.
V najlepšem trgu Savinske doline se proda radi družinskih razmer pOaoatVO Z gostilno, ki ima lepe, prostorne sobe. Gospodarsko poslop je je najnovejše urejeno in veliko. Polja ni veliko, pa je zato lepih pri lik, da se lahko nakupi po zelo nizkih cenah. 308i 2
Naslov v uprav. „81ov. Naroda".
Vseskozi izurjen
vešč  knjigovodstva, sameo. spre|me tako) v konsnmno za drago Jestvin. Zahteva se primerna kavcija. Plača po dogovora     3152 2
Podružnica „N D. 0."
ličini.
Razpošiljam kolesa
£7 *a štiri tedne na poskušnj o in
vpogled priti povzetju. Posamezni deli kole: čudovito poceni in dobri.
Dustrovani cenovniki poštnine prosto.
Franc Dnšek
tvamlea koles, Oprtno it 80, ob dri.
ieleznlclČeško. 422 Si
Za šport ■n promet
Zaloga koles
Pich, (5tyria), $lob«, Regent in dragih specialnih znask ter posameznik oelw.
Hzposojevanje koles
prejem koks za emajliranje, poniklanje ter popravita
g   soliono to ceno. 2994
Karel fcnncnflk
qtbQna, Ptujska cesta it. 9.
Odda se mesečna
meblovana soba
s posebnim vbodom v Milini glavne poite.
Naslov pove upravniltvo „ Slovenskega Naroda11. 3i38—3
ZZ\3.XJ
3i78 2
stenograf
ki taaa i« ■•kaj pUaralika praks« ■e sprejme takoj t pisarni
Jr. Jos. fnrlana
odvetnika v Ljubljani.;
Triiimoh-itodilM ognjišča
^a gospodin) ltva, ekono-aije i. t. dr. t raakorsni ia 'aljavi. Ze 90 it ao najbolje .;rirxiaiia Pri* snana tudi kot _      _ najboljši ia naj trpe£ne$i ladeje*. Najv jcja prihranitev ioriva. Specijaliteta; Sledilna ognji**« 9« hotele, gonilne, realavraolje, kavarne dB, Csmki in proračuni na razpolago kataiog tranko proti dopoalam soseski. 2506 12
Tstirna za itedlina ognjliča Jitatf11
SODI
prav motni za vino pripravljeni, en del od žganja, v obsfgu
od 1 50-70 od 1 180-250
ii  ,100   120 „   „ 250 -450
ii „120- 180 u   ,, 500-700
nadalje  sodi  z  vratcl   od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 ia 5000 1 se dobe po prav nizki ceni pri tvrdki
M. Rosner in drug
Proda se
vsled nagle smrti lastnika snofeai
mizarska Delavnica
v  selo prometnem
kraju mm Gerea|ak*m Pojasnila daje  pisarna Blazi|a IsBSsika v LlnMIasslf Soslnllako
sUlOO it 4. 2982-8
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena in zanesljiva veinfa
Cunard Line.
Odkod Is dOBzacepa prtotanisca Trsta:
Pannonia 7. septembra 1909. Carpathia, 2 . septembra 19C9. Ultonia, 12. oktobra 1909.
Is Liverpoola:      1515— i 1 Lusitania (največji In najlepši parnik sveta)
dne 8. septembra,  b oktobra 1909. Mauretania dne 4. in  25. septembra in 23. oktobra 1909. Pojasnila in vozne karte pri
-4*
v LJubljani, Slomškove nlice stev. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Iijloljii pisalni stroj sedanjosti
je priznano
2721—n
meščanske šole
želi dobiti službo.
Ponudbe pod HAbeolvent" na
upravniatvo RStov. Naroda".     3174 s
Hiša z vrtom
v sredini mesta Poaio|na, v kateri se nahaja še stara,  dobro vpeljana
se za ugodno ceno proda.
Pojasnila daje posestnioa Joalpina Kraigher tr Postotni.
3129 3
W   in Lipsko.
mi
w
Po Glanzinu Je Ukano perilo najlepše.
ao sprojmo goapodićna.
Povprala se na Dnnaf ikl OOatt it 28 v LlubllanJ. 3077-2
3 deklice
ali 3 dijake iz boljše hiše se vzame
na 8ta nova nje« Klavir na razpolago.
Pogoje  se izve  pod  i|0nV a.",
Bled, Z ama 85 2882-7
S*
~ 01
1 gmti
OUVtA
i ar
•o
1C
I
1
mr  MJIenanlfatnat     5i»3 88
poleg Koslerjeve pivovarne.
Uodo, jrnk in luč
Pomen teh treh elementov je gotovo dandanes   že znan vsakomur, prav posebno pa še na torišču zdravilstva, kjer  odlično kori-v  obliki masaže, ko* peli itd v slučajih, kjer zdramila kori stijo le še malo. Poslednja leta se je pa tem pomembnim zdravilnim faktorjem  p;idruž;l še mnogo važnejši element, elektriciteta, katere pomembnost na različnih toriščih
industrije skoro obožujejo. Fenomenalne nrinke električnega toka Mi je t tuli zdrav i Kka umetnost obrnila v prid in v skoro vseli slu« ajili. kjer «»lo voda zrak in lin- ne morejo ver iiiin«:-.* opraviti, se uporablja to sredstvo s presenetljivim nspehom.
Vsak bolnik naj bi \redcl o eksistenci tt ga pomembnega zdravilnega faktorja, mi pa smo si radi tega stavili nalogo, da ta zdravilni način v obliki knjižice razširimo med Vse sloje občinstva Vsak bolnik, posebno taki, ki jih muci nervnznust, sevrSMtesfja, bolečine v hrbtu in v £la> i, želodčne in črevesne neprilike, slabost srea, ohromelosti in oslabelosti vseh vrst, menstruacijske težkoče, bolezni maternice itd., naj torej nemudoma pišejo po to zanimivo in s premnogimi zdravniškimi nasveti oprem -Ijeno knjigo, v kar zadostuje, da spodnji kupon z imenom in natančnim naslovom pošlje, o na nas, nakar takoj do-pošljemo našo 63 strani obsežno, ilu-strovano 3170
brezplačno knjigo
stroj Oliver
I s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje ' in rastriranjc, tambulatorjem in najboljšo j I        uredbo za slovenski jezik. '"
. Kataloge razpešilja na želio zastenj j in poštnine prosto.
j Generalno zastopstvo za jug monarhije
! v fjubljani, Miklošičeva cesta 20,
t kjer se stroji Oliver lahko vsak čas " pogledalo in poskušajo.
pod zaprto kuverto gratis in franko.
Eleklro - terapevliška ordinacija
nnnml, L. Sehwanffasse 1, Asi 1 Si.
29 VIII. 1909.
Na
Elaktro-tarapavUtko ordinacijo na Dunaju, I, Sohvrangssss 1. Mazzsnln Abt Is 2
Prosim pošljite mi knjigo:
gratis in franko pod taprto kuverto.
Ime: _____________________.............____
Naslov: ____________________________
,Oliver(
brzopisolnego stroja z vidno pisavo
(oklopni model)
SO bili tile stroji izločeni in se oddalo prav ceno:        3056 ll
1 strej Undervrood
(dobro ohranjen)
2 stroja Smith-Bros
(dobro ohranjena). Ogledajo  ee lahko pri generalnem lastopatva Ollvar za ing monarhl|e
Ljobllono. Htkloilčevo c 20
Uradna dovoljena, že 15 let obstoječo
aafstaralia ljubljanski
posredovalnica stanovanj in slu^b
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 3173 ■sir Iščo rx"CL]r^o: "«|
a samostojni prodajalki; ena za špecerijsko nodrntnico na Staj rskem druga za trafiio na Oorenjskem, 2 opori go-spodinll za LJnbljsno ln zunaj, plač 1-nega nataaarja, kljnčarlco in natakarja za vino v bolel prve vrate v Dalmaciji, komorno   po strežnico,   več privatnik
hfsea, bane in kuharice za povsod. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor Prosi se za natančni naslov.
Pristni kranjski
I lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodicah po' Vi, 1 kg lufeor tudi v veslih poaod&h.
fasadne barve
u hiše, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode.
Steklarski klej
(kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši.
Karbolinej JKavec (gips)
za podobarje in za stavbe.
prve vrste
Čopiči
219-66
kaaiega izdelka za zidarje te za Tsake okrt
nriporob
>Tdolf jbnpilnann
v Oioflant
•HjutHi feanr, Bnatav, latov
^Br annatav^nSaB^Bna.maaaSni       ^^a^^H^a B
UIRVIJTI ČOKI I
iiaji-a*e k|e nam elcidz«U9
se vzame v najem, oziroma na račun.
Ponudbe pod , Gostilnlčarka" poštno leteče, LJnblJsna.    3125 3
Išče se spreten
kletar
zmožen tndl aodaraklk del, moCan in star od 25—30 let 3145 3
Prijave do 15. septembra na
zalogo vina Rossi v Zagorju.
Vzgojiteljica
k dvema deklicama, 6—8 let starima, iz boljše rodbine, se išče za Gradec. Zahteva se Ir ncoshi in nemški |€Zik in klavir. Plača po dogovoru 3 56-2 Ponudbe ca upravništvo „Slov. Ntrodau.
w cl<n>lam*<
2718-7
vinske sode
I iz hrastovega lesa, nekaj skoro novih, ] od 2C0-400, 700, 1200   3000, 5000
ltrov proda po nizki ceni.
FRAN CASCIO
Ljubljana,  Šelenburgove ulioe Sb. 6.
se prične pri   podpisanem a h septembrom in sicer v instrukcijski soli (sredi mesta) in v lastnem stanovanja Mesečni honorar 4 K. Vojaki in dijaki 3 K. 3117 3
Jfnton Šibenik, Vodmat, Jenkove ulice 20.
i m o
prodam ia preste roke. Pri hiši je gostilničar sita obrt in dobro vpeljana kavarna.  Hiša je v dobrem
stanju, ima vei»k vrt in je tudi pripravna za vrvarani obrti kot je že bila pr&d kratkim časom. Zraven je več drugega poslopl* in flOldl,
Več pove Anton Sink, kava nar v Skalit Loki. 3 <6 :
V najboljšem obratu stoječi
ixxliii.
in
3046 5
pekarija
V industrijskem kraju  Koroške se
pod ugodnimi plačilnimi pogoji iz proste roke proda.
Vprašanja pod ltMlin In poka* rila'1 na upravniatvo „Slov. Naroda4.
Ženitna ponudba.
Učitelj na deželi bi se rad seznanil a izobraženo go* spioo, ki ima ne* kaj premoženja.
.*. Pisma pod fJKL LM na uppavniitvo ,Slov. Naroda*
8127 s
9QQ
02
52
3-Prllaaa „Slwsi»« linii" it 196, toe 21. »Tinta IHt
Črna sorto.
Razlilo se je |»o celi deželi, kev ^»r umazana v«xla in grozi poplavi-
• celo slovensko zemljo. Prav v ti-Ltrin letu, ko obhajamo petindvajset-
ptnieo smrti dr. Miroslava Tyrša, v i m mat 1 na Slovenskem temna svo-
1 kri in svetlobi sovražni »Cuk«, ka-
fcor j« prav primerno ljudski dovtu> krstil to klerikalno »telovadno orjra-,/aeijo«. Prav v tistem času, ko ae neštevilni tisoči hvaležnih »Sokolov« spominjali svojega pred četrt .mletjem prem inu vsega ustanovnimi, moža, ki je pokazal pot k sili ti ttomu ljudstvu, katerega so doslej i.ili samo poslušati, ubogati in pla-iiti se po kolenih. Učil je sovražiti rse tiste, ki oklepajo v okove telo*ali duha, od vseh je zahteval čisto rodoljub je in neizprosno svohodomisel-i ust.
Kakor blagodejen  evangelij se razširila  Sokolska  ideja Tvrševa nad češkim narodom in našla je not tudi do nas in tudi pri nas j«' našlo , hro. zdravo seme    rodovitno zemljo. Iti vsak dan vstajajo nove vrste I novih borileev, ki se hočejo pod Sokolskim praporom bojevati proti telesnemu    in    duševnemu tiranstvu. .roti nemštvu kol narodnemu nepri-Ijatelju in proti klerikalizmu kot du-|; \nemil sovražniku.  Xi    čuda, da ma vsled tt*^a Sokolstvo dva smrtna .i \ ražnika, ki vesta, da jima je odronilo, ee bi Sokolska ideja vsepov-.nd pognala mogočne korenine. Ne-
• in klerikalce kaj 1»i dala. ee - sveta mogla spraviti slovansko
;trodno armado! Tega seveda ne !»o ^♦•t ueakal, dokler bo slovanski r«nl ..lil po zemlji, to    vesta    tudi oba «\ ražnika prav dobro, in zato sta zadovoljna tudi s tem,   da Sokolstvu \-.ij škodujeta. Med tem ko pa ima-v nemštvu odkritega nasprotni-in je boj jasen, grozi Sokolstvu klerikalizmu nevarnejši sovražnik, ni odkrit, ker :o   njegova pota mna in k«T je njegovo delo lliliav-()d svojega začetka ima Sokolovo na Slovenskem  v klerikalizmu neizprosnega nasprotnika, ki je znaj u<> zdaj tajim ruval  proti njemu.
• gnlide gnojnice je izlil »Slove-/e na slovensko Sokolstvo, obre-
oval in lagal j« , da se   je človeku
- dilo upal je da ho slovenskemu Sokolstvu    vzel  kredit.    da    11111 Ik>
eradel čast in dobro ime    in ga uničil; motil se je: \ kljub kleri-niin klevetam se je slovenski So-d vihral    vedno   više suverensko
• n-žira jot" klerikalno hudobnost. Ker
- klerikalci videli, da po tej poti ne opravijo pni v ničesar so pa za-e-
drugo taktike, ki tudi sicer v kl<1-rikalnih vrstah ni prav    nič redka: nograbili so Tvršovo veliko idejo, iz-ioeili seveda iz nje. kar jim ne pri-in s tako ubogo karikaturo hočejo -.■daj nastopiti boj proti Sokolstvu. jih ne moti ostro protiklerikalno išljenje    ustanovitelja Sokolstva, ., tako popustljivi so, da so obdr-Tvršov Sokolski    kroj    in celo ero «raribaldir.sko srajco, in na če-tej armadi, ki so ji moleli ponosno e   Orli«, koraka dični miš dr. Kv-Lampe in nas komični Anton Bo-;\entura. moralist Terseglav in ve-Slovenec Benkovič.   Pred to ar-; do pa vihra    zastava črne barve, koje imenu so goreli na grmadah i;ijlepsi  ljudje v >«*li dob,    dan Hus, !  ordano Bruno itd. itd., v koje imeni >o trpeli    v   ječah    učenjaki in /i anstveniki. v koje imenu so v pla-eiiih i/iriuile prve slovenske knjige i zapustiti morali deželo prvi nasi i arodni učitelji
Kakor so -e do   danes bojevali lerikalci  zaman    proti Sokolstvu. tako jim tudi ta najnovejši načrt ne »o |k>magaI. I i"li IkkIo pač      to dolin i vemn       inarsikakega nlmžea na ihdiu, Sokolstvu pa   niti   s svojim < 'ukoin« ne bodo škodovali. Sloven-
- :o Sokolstvo bo šlo svojo zmago vilo pot naprej, slo bo nemoteno dalje /i svojimi ideali slovenstva in na
i :.<lka. kakor doslej bo njegovo delo v svojih kousekveneah tudi poslej veljalo obema glavnima sovražnikoma našega naroda v enaki meri: nemštvu in klerikalizmu.
»Sokol« ni politična organizacija kakor so »Čuki«. /Sokolu« je mm loga ve/bali to|<, 'm duha. vzgajati disciplinirane čete, izobraževati sVo-■ pristaše in jim omogočati, da samostojno mislijo in sodijo o vseh po> <\ ili javnega življenja. Ob sebi je umevno, da je samostojno misleč, teles lin čvrst, duševno neodvisen in semenj naroden človek ravno tako odločen nasprotnik nemških, kakor kle 'kalnih prizadevali j. Razumen človek, ki narodno čuti, je vsak nasprotnik Nemcev in klerikalcev če je značaj, inteligenten človek, tak. ki /na misliti, pa stoji v klerikalnih rs ta h, je vedno brezznačajen korist o-Invee. Preprosti kmetski človek, ki ni duševno samostojen, ta more biti klerikalec iz prepričanja izobraženec pa nikdar.
Crna garda — to je   vojska, ki bori vede ali nevede za korist brez-zuačajnežev, ne pa za korist naroda. In ta čriMi garda bo premagana, tako
gotovo in zanesljivo, kakor je amen v očena.šu, ker to zahteva naravni zakon ljudskega razvoja. Ves ljudski napredek v zadnjih petsto letih sestoji v bistvu iz samih zmag nad klerikalizmom.
Človeški rod je bil pred 500 leti Se podoben ujetniku, ki ga je klcri-kalizem vkoval v težke verige. Napredek — to je osvobojen je iz teh verig. Členek za člpnkom te verige je
Človeštvo razbilo, veriga se je bolj zmanjšala, in kadar bo padel zadnji členek, tedaj bo človeštvo srečno in svobodno.
Obrtno sodišče o LJuMjonl.
Deželna vlada je izdala glede volitev za obrtno sodišče, ki se ima ustanoviti v Ljubljani, naslednji razglas:
Z ukazom pravosodnega ministrstva, dogovorno z ministrstvi za notranje zadeve, trgovino in finance z dne 15. julija 1909, drž. zak. št. 112, se je odredila ustanovitev obrtnega sodišča v Ljubljani s 1. decembrom 11*09, kojega krajevna pristojnost obsega okoliš c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani in kojega krajevna pristojnost se razteza na vsa v § 1, odst. 2. zakona z dne 27. novembra 189o\ drž. zak. št. L* I s. navedena, v okolišu obrtnega sodišča se nahajajoča podjetja i z v ze n i š i železnici'.
Na podlagi naročila e. kr. justič-nega ministrstva. s|k>razuuino z ministrstvi za trgovino in notranje zadeve z dne 15. julija t. 1.. št. 15.700, se uvidi c. kr. deželni vladi volitev pri-sednikov in namestnikov obrtnega sodišča ter obrtnih prisednikov vz-klicnega sodišča odrediti na prvo polovico meseca novembra 1909 in se naznani natančnejši čas volitve pozneje na krajevno običajni način s ]»osebnim razglasom.
Število prisednikov obrtnega sodišča znaša po ^ 4 navedene ministrske odredbe 4S. število namestnikov 28 in število prisednikov za vz-klicno sodišče v obrtnih spornih zadevah 12.
Skupine obrtnih obratov y.a izvršitev volitev in skupno število prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča, ki jih voli v vsaki skupini, polovico volilni razred podjetnikov in polovico volilni razred delavcev, so po v> 5 navedene ministr. odredbe določene tako - le:
S k u ]» i u a L Vsi veliki obrati izvzemši trgovinske obrate: 1(> prisednikov, S namestnikov obrtnega sodišča; 4 prisedniki vzklicnega sodišča.
S k u p i n a 11. Vsi mali obrati izvzemši trgovinske obrate: 20 prisednikov, 12 namestnikov obrtnega sodišča: 4. prisedniki vzklicnega sodišča.
Skupina III. Vsi trgovinski obrati: 12 prisednikov, 8 namestnikov obrtnega sodišča; 4 prisedniki vzklicnega sodišča.
Velikim obratom je smatrati ona
podjetja, glede kojih je bilo predpisano letno občne pridobnine več nego 300 k.
Javnemu polaganju računa zavezana   podjetja se štejejo k velikim
obratom.
Imetniki (namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) onih obratov, na katere se razteza pristojnost obrtnega sodišča, se poživljaj«*, da tekom treh tednov po objavi t«-ga razglasa v uradnem listu pismeno naznanijo občinskemu predstojništ vti slajališča svojega obrata za sestavo volilnih imenikov obeh volilnih razredov potrebne podatke, davne trgovske družbe, komam'itske družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavodi mi društva morajo istočasno imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, eno ali k večjem dve osebi, ki bodo zanje oddale glasovnice.
Vsi podjetniki (obrtniki, namestniki, poslovodje, zakupniki, voditelji obratov) so zavezani tekom preje omenjenega roka sestaviti in v poslati občinskemu predstojništva staJsJišea obrata popolon seznani na dan objave tega razglasa v uradnem listu v njihovem obratu uposlenih moških in ženskih delavcev, ki so izpolnili dvajseto leto, ki že delajo najmanj eno leto v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev.
Ti imeniki morajo obsegati tudi one delavce, ki izven obratovališča proti plačilu za obrat delajo.
Stampilije
T»eh vrit m
itd.
Anton tono
" DiitmisVstTi
Ig. Faschinga vdova
hflnskl nnđp itw. 8.
hita.
Izrrsta* ki reoaso
Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo. :
asnnasnnannsnsssnni
Najvtčji zilt£i MtttfsHi i% n)flMjiib
otroških vozičkov
In navadna do najfinejša
žime
J*. ?aklč
t L|aal|aaL
MittniUa h
pH|i ■ pMZtfjM-
k
k t k k k k
k k
Jos. Rojina
krojač prve vrste
Šelenbnrgove nlice št. 5
nasproti glavne poste
konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega kraja
in elegantne izvršitve.
Tvornliko zaloga nojf. angl. Id franc specijalitet HIoil
Zavod za onijonniraiijc.
k k k k k k k k k k
ii n
Te titne drt)ie, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih
v korist eiril-jMCctodovi dražbi
pe niskih česan ssame
JKlaksZaloker
v Ljubljani
* lastni hlsl
Jtlatane ilice št. 17 ii Rečic nlice št. 5.
Qru-Metodovi drami!
Prva It. tvoniica tlarirjev
LJubljana
BUierjete Uke 5 N n
Rudolf A. Warbin«k
tD O
3
Pneoroia svoje prve   vrste,  sa vsa
gotov danarf m delna •II
Anton Leutgeb.
368
Pod tranćo 1.
ha bandatist
Poe trančo 1.
izdelovatel) kdlnih pasov.
Vsa Urar-giCni dela.
Zunanja naročila točno.
v(M     alf k«
Ljudevit Borovnik
psišhvAr   v sle)MVlJaili (F«rla«h) mm MeroaaieaBi.
se priporoča ▼ izdelovanje vsakovrstmlh psaiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi nre* aeHrjs stare samokresnice, sprejema vsakovrstna poaravUa, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so ns c kr. preskuse-valnici in od mene preizkušene. — Ituatro-€62 veni ooniki zastonj. S5
i 0 I 9
-s
t
m
£
e r
-^najboljše ^
^  V velikih >katljah. Naprodaj povsod.
Drosotin Puc
tapetniški in preprogarski lojster
v tvrdki Pnc A Eonip
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      nizkih cenah. 25
Ljubljana
Morile Terezlkvesto ll.
MjboUfii zobno tinktura sveto
zobnega zdravnika
f. Schveigerja.
Dobrota sa človeštvo. Nič več sobnih bolečin. Vse drugo pove popis, pri-dejan vsaki steklenici.
Btoklenloa stane K 160.
sa pošilja voda Dobiva se v lekarnah
• M pridna in dobro izurjena
prodajalka
pri trrdki SaverlB Peftesaik w
8078 2
Pozor!
Sa pnit| I« 8 ia pel faaa velik*
_     S      tik p ostaje
pnrceln«
nV mam^ na za zgradbo
restavracije ali hotela, ker ta kraj
zelo napreduje. 20'o—3
Več se isve v fo stil ni pri Oni-periu v Mostsh
Nedosežno
6
cC
4_ RnlnovelSo orne-jls rliko Iznajdbo T
nifljanako guamasto bUgo za saoske. Forabno aa leta. S 4-00.
Cez 8 milj on a koaov prodanih t kratkem čaaa
nigljsnsbo fnatasto blago za ženske.
(Varstvo iensk.) i*riporo£ili najprvi cdrav-nifiki strokoToJaki, porab no na leta. K 2*00.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene anamke) mu pošlje diskretno in poštnin« prosto,   sicer   50 vin.   več,   edina prodaja
J, H. A D E R. tvornice za H-J. m — maslo blago. —T
■ 1X2, MaMdorfsntr. S-0.
valjčni mlin v Kranju
«a
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 43
Zastopstva in za oge: V Ljubljani, Podgradn, Trnovem, Kočevju, Trstu, norici, Celovca, Beljaka, Bolesna, Inomosta, Tri-denta, Zaara, Balista, Ercegnovem, Kotoru, Barafeva in Palla.
Brzojavi: Valjčal auta, Kranj.
OdL leta 196a e^e n
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki aa ps^oroeaje odlleal adravalkl, »koro e eaeh SSSSjSan dišavah s odlionlm nspshom aporablja proi
vsake vrste Ispriščajem
atasU mm^taonlenim lliajem in paraa. tapnaeajem, daU« rrott bSbBJsI na no«, oseblinem, potenjn nofTlnatoao
lift? HHs^M^^rr. —wnijg'gr;
•trsno od neb dragih aontranorih mil, ki m nahajajo t
FH saOJeeai  kol nitih rabit« Jeko napeuio
BirgirjiM kotranovo žvaplono milo.
Sot Mnoja *•* simn mm4tm me odpravljaaj« tm
nesnaga a polti,
Btrgtrjtvo gllctrinovo-kotranovo sili,
e katerem Je M odst. flloerma la ki is parfaBoraao. So^odhino sredatTO aa fUro ss rabi dalje a kTrrstalsi
Biigirjiio boraksovo silo
Miješa) tm drafim Bepriila\asn koa«.
Osna komad n t tako vrtu s navodilom o aporsbi 70 v.
OeMaiejte po tekenah km BedevaJk «r-
adla ia pastts aa poleg saajsso saistesno ■namko   in   na  polagetojee*       Sj. /± ttnaln podpis O. MmU * Oe. • aa vaakl eUkaM. OdUkoeaa s ^ essaao dtplneio aa Danajn SOS S ta a ala*o avetlaUo as a^esovsil rarlasi 1SS#.
Ym dreg> m9die te klslea. mila anamkt Beraer ss aasfcMa v aavoaUa, ki ss priden« i sitemu ssfia. naprodaj s reeh lekarnah ta aedevnlh tssjovCaak.
Na debelo: O. Heil a Oomp., Dunaj, 1^   Blberatraaas a
^..^■■»■Jnail ss dobiva v lekarna!:: Mllsm LraateU, M. IfomaHleteeBilK.
J. SKss^   CJ. fj. sol.
Tmkeea* in v vseh drugih lekarnah n» Krajiiakam 1246—18
Snperjfosjfati
irudninski in živalski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša   fosforokisla gnojila
avl v
sa vse
187 22
vrste zemlje.
V se* losom i(rs(s Bojokooaeeai
Jamdeno najhitrejši uduiek, najvišji donoai.
Dalje
in
dobavljajo tvornioa iima^nih gnojil, trgovoi, kmetijske amnvoge m dVaisva.
0
11
^^oPJa¥JPISPlwalsa,^*■!
SVETO VN08LAVNI
ERHETMBBWi__
„Ottoman"
tvnSm FRATELLI BRANCA v MILANI
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JI MAJUSKtNKJiA ŽELOD&NA OftENOlOA NA SVETU I
NoutrplJIva v vsaki družini I Dobiva se v LJubljani pri: J. Buzzo liniju; Anton Staouiu; slaščičarni Jak, Zalaznlka.
Laacaster od . . ■ riobert      ■ . . ■ 8-50 Pištole      m * ■ m !• Samokresi H . . n s-—
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik franko     p. DUSCS, OpOČnO 76
ob državni železnici, Ćeiko. 1501—20
Zastonj! Vzorci in ceniki!
K 8
Tucat 50:100 cm vel. damastne bri-
salke sec. vzorec, čisto platno Tucat  48:10 cm vel   cviihaste bri-
salke, čisto platno......
Tucat 54:120 cm vel. dvojnodaroa-
stne   brisače,   sec.  vzorec, čisto
platno...........
Kos tkanine, 82 cm sir , 23 m dolg,
pripraven za životno in posteljno
perilo...........» 11 50
Jedilna  garnitura  za 6 oseb, čisto
platno, J40 cm vel., sertfite60:60 Tucat  brisalnih cunj,  čisto platno.
60: 70 cm.........
78 cm široko laneno platno, pristna
platnina 1 m........
6 rjuh, platno, 150:200 cm . . . 6 rjuh, platno. 150:225 cm '. . . 40 m brezhibnih ostankov kanafasa,
oksforda. cefirja, potisk, cef. . Razpošiljanje po povzetju. — Neugajajoče seveda vzamem nazaj.       3084—2
BERTHOLD H0CHBEBG, tkiln ca,
Kostalsc ćervecy, Krkonoši (češko).
4 40
14 —
5 50
5 50
— 80 13 20 15 —
15 —
G. Skrbić
Zagreb, Ilica št. 40
priporoča svojo veliko in razširjeno tvornico
ST__■ mm
zaluzaj
iz deščic, železnih io lesenih rolojev zo okna in prodaialnice
po najnovejšem sestavu Vse vrste lesenih, tkanih in p!atnenih 21
rfl 1 P t 12 razi'č:*cga platna, asatl-U I C l  m.r, (ittm iMtii, rlpMA itd
Nova patentirana peresna drtala.
Novo skladišče vsake vrste ode;.
OtPOSt
Zapomni si, prinesti mi. moraš samo cigaretni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti!
\<Š 5 J OLPOSt
OTTOMAN
5 5a
° i 5
m
Parotovanu za milo, snrovi margarin, kristalno sodo in stearinskc sveče
IGNAC FOCK p Krnja
255 33
ailo v prid dražbi $y. Cirila in Metoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov
nadalje vse dru«e vrste mila, kristalno sodo, stesriaske sveče znamki „Elektra" in ,Solnce«
tOnlntooO ntllo ter vse droge pralne snovi.
Čast in ponos vsake gospodinje sahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod. milo z gorenje znamko.
LOKOMOBILE
Specialna tvaralea u leh—aeMI«, delavnica za strofe
H. FISCHER, Dunaj X, Gudrunstrasse št. 140
ponuja navedene stroje od 4—125 HP, rabljene pa v brezhibnem stanju, popolnoma zmožne za cbrat ter firma za VSO sestavine lokomobil, jih ki proda ona, najobseinsle Jamči IBS leto.   —   Vsak objekt s a zastonj
montira in spravi v obrat. Ugodni plačilni pogoji, prve vrste reference. 3C88—2
-     X-iOls:c m.o "bile n.st posodo. -
Osak kmetovalec^.? |
z We£mannoTimi patent krasnimi pečmi
V tej peči se ob prihranitvi drva in prostora za 50 do 80" M peče izboren kruh kakor tudi vsako drugo pecivo. Lahko se tudi suši sadje in sočivje, pa tudi meso se da prekrasno speči. Te patentne krasne poči se izdelujejo v velikosti za 4 hlebe po K 100 do 40 hlebov in se pripravno dajo postaviti v kuhinji, na hodniku, kolar -nioi itd.
Vsako peć se do za 6 tednov no polzkuinlo.
Kataloge posije brezplačno poleg vsakega žaljenega pojasnila (Dopisnica zadostuje) Pr. K sinus & F. P Vldic * Komp. v Llubl.aai. «** 3097-2
Gramofoni!
Ceneje kakor povsod drugod, plošče in  potrebščine,  popravila predelave starejših v  novejSe in vseh drugih' glasbil izvršuje solidno in poceni
Marije Terezije cesta st. 26 (stara šišenska mitnica ) 20.9-3
Svoji k svojim!      Jfarodna tvrtka!
MilRo Kropes
urar in trgovec
tjubljana, Jurčičev trg štev. 3.
—   Ustanovljeno leta 1852. -
Cenj. občinstvu * priporočam svojo bogato zalogo T954—12
stenskih in žepnih ur, uhanov, prstanov in verižic.
Osobito sedaj ob priliki birme, namenil sem sc prodajati dobro blago po Izredno nitki cent
popravila točno in ceno!
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto CinUe brezplačno io pcitaina prosti.
Josip Cretnik
I izdelovatelj umetnih mlinovinžag
v Št. Jurju ob južni železnici (Štajersko).
V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem.
Razpošiljam na malo in veliko vsakovrstne potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah.
■
Krasne reference!___I
Cognnc Nedicinnl
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Gamis & Stock %
Barkovlje.
Edina parna žgalnica
konjaka pod državno kontrolo.   3819 45
Jfaboljsi kosmetikši predmeti
za olepšanje polti in telesa so :
milo po 80 h, s cream po :: 1 K«
d«
1387 22
za gojitev zob in ust:
:: Menthol s ustna voda po 1 K;
sobni prašek po 60 h;
sa ohranitev in rast las: J     lasna voda po
da   i si
aM lasna po mada po 1 L
Ti izdelki „Ada", Id so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
n. m. Josip ffimffi
v Ljubljani.
Knptrjte zaupno te domače IsdšUttl
2731-6
Tvornica cementnih izdelkov, umetnega kamenja in marmorja
ZAJEC Sc HORN
tjubljana, Dunajska ctsta št«v. 73,
filijalka na PEŠATI, pošta Dol pri Ljubljani.
Priporočamo bogato aalcgo ometnegs kamenja: cevi, okrogle in ovalne, stopnice, (najelegantnejSi vsoroi, brušene in polirane), mOinltaOf kakor tudi hidraulično stisnjene metalliqn6*ploi6e za tlakove cerkva, vež, kuhinj, hodnikov, trotoarjev v rasnih barvah in vsoroih; podbofe, krile, nagrobne spomenike, Okvirje, postamente, oalmstraoe, ornamente, laondo itsL — Opoaarjamo posebno na prekrasne plošče is ■mOlslSgO maimaijn (Carralyth-patent) sa prevleko StOB V vestiknlib; stebrov, najboljše nadomestilo nsrsvnega marmorja vseh vrst sa nmlvalnike, nočno omnrloo, kredence Itd. Gospode interesente, slasti missrske in atavbinske mojstre vsbimo najvljudneje, da si ogledajo na licu mesta blsgo.
=====    Ceatke to vzorce peiUjasne rado voljo aa zahtevo. ==
laki x3Qlzxož1zi1 je čLolpitl:
i strešno opeko prve in dri
famalvom   mm   na f on   irpoftnoal •
parna
stanu mm n znale b onatsn homenolomn
,ri T. KNBZU -v IWJ***»1J«».I.
16 6 19
Peter VVernig
dr. s o m. g. v Borovljah na Koroškem.
C. kr. dvorni dobavitelj Izoajditelj in izdeloval* c »Triumph Rifled vrtanja« in »Werni-govega univerzalnega vrtanja« z na j gostejšim, neprekoskljivim vrtanjem, kakršnega še ni bilo, velikanskega strelnega učinka in predornosti ob oolnem jamstva in smernih cenah 2*44—12 P. n. lovcem priporoča svoje
Izdelke prve vrste in ps kakor poro lahke trlMvhe. krotko lovshe puške, dsoeovke so sihre lo kroglo, rlaaae dveeevno (Bockgevvebr), Mannlicher SehAnaaerjeve kratko poike ta po
Jfovost!
Priporočani svoje puške za k ogle, kaliber 93 mm, preizkušene na različne strele   Kot največjo novost za dvocevke za šibre in krogle pripon čam patrone z nikljasttm p aščem 9'3 mm s svinčeno Ostjo m 9 3 ram patrone z legiinimi streli in papirnim vodom. — Cenovni* zastonj in franko.
•Ravnokar izšle nove dvo~| 1 stranske slovenske plošče S
Cena 4*— krone in po t ■ 50 vin.
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zato :-: zahtevajte takoj brezplačno ::
cenike gramofonov
ln nramanamina naSooeoe^«
J r. p. Zajec
A urar in optik .-.   2832 8
EJublJaca, Stari trg 26.
Slovenci, pozor!
pri nohupouanju uencrol
Fr. Islič
fjubljana, JKestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
II*
344-3)
trakov z bjbl
Znnanja naročilo se izvršujejo hitro In točno.
Cene brez konkurence!
11
•os
11
rejzlatrovana zadruga s neomejeno sa?eso
t lastnim zadružnom domu
na Dunajski cisti iti?. 18
je imela koncem le a 1908 denarnega prometa . . K 71,417.344*75 spravnega premoženja . .........K 17,519 982*93
obrestuje hranilne vloge po 4I|S°|0
brei vsakega odbitka rentuega aUsvrlkss« katerega plačuje ponojllnlea oaaaa mm v/lashslate.      a is
Spreiema tuli viocre na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 19C8   .   . ■ 17,191^117.
Posojil, sprejeme tudi vsak drugI nsort glede omortlsovonja dolgo.
UBJLDBTB UM: vsaki dna od S—12. ta 9«      4. isvea
nedelj in praznikov.
Žldo
Ljubljena snlcavLllc
Velika laloga obuval
l^so
lastnega Izdelka aa damo, gospodo ki otroka jo vodno na U boro.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorcev poslati. 35
fr. p. Zajec
Popravila  se isvrinjejo točno in oeno.
s*
Irvolit« pisati, po vsoreo!
V. J. flavIKck h brat v poantah
IKralj. e£e**sxo».n
Isvonan hita modnega ln amannlahtnrnsga blaga.
a*rlporeeanie v I* vratni* ko liovontll. i
Hodne blosooe - sukno fka
/.a.a 1909—1910 Zlaaa
BuUflte. Flanele. Opreme za neveste.
V # orel froahe. 1 zavoj  40 m pralnih ostankov okusno odbranih 18 K fVanko po povzetja. Od teh se vzoroi ne pošiljajo.
Veletrgovino z železom
„Merkur
1358 22
I
Peter Majd č v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
JOSIP STUPICA
j*rni*nsr In sedlar
v LJnbUonl. Siomuova ulica Štev. 6
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
===== kakor tudi "krasno opremljeno =====
Nafkrai&a in naicenejs V AMERIKO
i b edinosti velikimi brzoparaiki i* ssjeMjenc ftez nnrverpen v Hew Ter n
je proga
pot
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno :
deča %*e%š* m
opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse '
Hr^ge v sedlarsko obrt spadajoče potreb- j
•o Ine kakor   tudi  že   obrabljen eno -tozoif in laonjslie oprave.
Na nafiih parnikih rinland, Kroonland, Vaderland, Zeelaad, Lapland in Sasaland
ki osktbvidjo vsak teden ob sobotah redno vožnjo msi Antwerpnom in Novim Yorkom je snažno«t, is borna hrana, vljudna postrežba in spalniso po povem urejene v kajite ca 2, 4 in 6 oseb, ss asakega potnika eminentnoga pomena, tor traja vožnja 7 dni. Odhod is Ljubljano vsak torek
17—35
Prešernove ulice it. 5.
Br. niovlio
Atelje m ortopedlčno aparate ta bandaie.
'•7% ^%
M-» Saa
Naši parniki vosijo tudi na meses po večkrat ces Kanada v Severne Amerike in je ts vožnja izdatne sonejSa kakor na Novi Tork.
Pojsaniia daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice
od si nega kolodvora na levo pred xcaio gostilno lflprt StaresnTiftlerjn"
I zdelo vatelj
ssrJh inetrnjnentev la vseh potreb« Mta sn šolnike.
i Anton Krejči
Ljubljana, VVolfove ulice ŠL 5 ^
priporoča svojo bogato lalOgg ' ■a|snedei ae|ilh^ aa|flae|ilh
kožuhovin,
HaJceneJSe žltoste pletenine za otruje.
t9    ~__*
Prevzema tndi vsa v to vrsto poanpsrpao proti naj« Knpaie tndi vsnln> *Q in jih
najbolje pladnje.
CCM il Sllotsvto
Večkrat sukane ^£2m pooobno pripravno za
ogradite v parkov za dlvjaOlno, vinogradov, drovoonlo Itd. za varstvo proti lajoem, za pasjo obore, v varnost proti to6l, za fazanarlje, ptlftntke In kletko, najboljše zleovje za igrallioa lawn* tennlea, do treh metrov Sirokooti v salonit >a Rabltzeve stene,Monlrjevo graobe Itd. Itd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm Širokimi peti jami in iz različno debele žice, ki so e*io po spietenju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodočo lloo za ograja v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter *3c Schrantz d. d«
hi g
Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila grsns m franko.
i atstl nooeai aa onea
aro ploaevlne.   15*1 16
<a=a
23
t *
skvaska
Jiejj— 3 Ustanovljen« t ISM.
«s. krali. mHtot.
■ar AiojacIJ Ve«5«J
Ljubljana, Trnovo, Opakaraka oeata, Vdiki atradon it 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom taj^oMtort«
Saiogo najtrpeinejSih in sicer od^mode.«^ pretatub ta poltahno
vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, aeceaioa na, «»orwjm •Sike in krušne pe« Ustnega in |u
cenah ter Je v svcji stroki popolnoma tsvesoan.
i
c
I
4
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potova na = pisarna =
246-S3
Ameriko
* EJubljani, Kolodvorske alic« itsv. »I.
Naznanila.
Nftznanifcin slavnemu občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmu d em ej sem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem za upognjeno pohištvo iu deščic (parket)
fja  •       različne vrste od priprostoga do ATQIk     na-fnejstga izdelka, naslonf&ee, j   gagalnlke, pisalne fotelje, obešalnike, mlse v vsaki velikost*, vrtne stole, stole za glasovir itd.
Imam redao veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih desćlc (parket p s nafniiiia cenah)
Na zahtevo pošljem moj ilustrovani cenik zastr nj in fr nko 3099 2
Ivan Bahovec,
totsrnar na Duplici p. Kamnik.
I Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, TurjaSki trg St. 7. "*
Največja ssloga
m pohištva
^ za spalno In [edllno sobo.
mm »66" fig SIIMGER
ujmvtjfi it lajpopoliejši ljB^ Šivalne stroje dobite UVI Šivalni stroj. = ^818^ samo po salih prodajalnicab.
tjivijna Siager Co. hŠL k. za šivalne stroje, sv. petra cesta.
ۥ kr. prive tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
Sesjesesa evoj priposaaso iivntea nn~on~V/l naši el ■ enriaass inai v vedoe eaaakeaMrai, Lvae od avstrijskega društva iaiiafajev in arhitektov določene predpise glede tlakovae  in  odporne trdote   elnico   narfkVrllJuJorl   dobroti kakor
tudi svoje priznano i«vratno m ns>nm«a>«
3E*rlporcČJila       spričevala 2944-4 rasnih sradov in n a J s l o v i t o j S i h tvrdk so na raipoiago.
Centralni urad: Dunaj, ■„ ]flaxliiilliafislras§e 9.
Ant. Preske
krojač,
i. 5v. Petni
35
priporoea
mit velite ulOTiete sa mmmpmšm trn 4ećks,
*******« nv******
luveteksv It*. It*.
Oblake po meii se po najnovejših norcih in najnižjih cenah isvriujejc.
G. CADE2
Mestni trg si. 14
asa] liisiim aaturfartarN trpvae pripereiia
klobuke
in slamnik«
čepice, Fazno inofto perilo, kravate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
w WW Najnižje rme.
Maji
Ustanovljeno leta tS4S.
Tovarna oljnatih barv, laka
in lirneža
te
Židovske ulice št 7
FR. ŠEVČIK *L,Hb,,a"
puškar pnporoia tvojo veliko saftogc rasno vrstnik
pušk in samokresov
lastnega IsteJk*. kakor tudi eslgi|BSTint sSalsstae in ir gfrepe pT*l*taSenia psak, sa katero jameam aa dober Posebno priporočam lakks) toseeske insnasste atoeat s !
povimi oevmi aa breadinini smodnik. Priporočam Sodi
vcllho zfllo§o vseh lovstdli PvttRittflB
pe   MJintfPl g—-»svila ta snmreifce se tsnrris*)sl_ .
Oenovniki na sahtevanje aastonj in poHnins prosio.
1S-85
e s
s ♦
I Brata
Ljubljana 343-24 črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja.
prodajs toic*:       # &«lsv«*ic*:
Miklošičeve ulice št. 6. #   Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela nUnlonM. #
Ustanovljeno lota 1842.
lilij n naložen nr
156 18
je v slovenski
hranilnic! liubllnnskl
Stanje hranilnih vlog: nad 35 milijonov K.
Rezervni zaklad: rtad 1 milijon kron.
Jfestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. nre dopoldne in od 3. do 4. nre popoldne, jih obrestuje po t'JA ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h.kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Sprejemajo se tudi vložne knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo.
Sestal stavek #i vloitnth obresti plačale hranilnica is ave]ese trn fjs vlagateljem m sarasaas.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hraniln.
Posoja se na semljisča po 4 :i/4 % ne let*>. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 % isposojen*ga kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 % isposo-j jenega kapitala, pa poplača dolg Se v 33 letih. Dolžnik pa more svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
$raiiliica se nahaja v lastni palači
f Prešernovih, prej Slonovih ulicah 3
umreti frenflitaKkemu Ufitn.
Mizarstvo
U itin wBm se ssrsdi smrti po-3035     sestnika tafee>| Ftee 11 Podrobnosti: a\. Muif. lisi.
Želi se dobiti pri boljli družini sli pri kaki dsmi, ki UM klas ir na razpolago, zračna
meblirana soba
z dvema posteljama in hrano
za starejšo gospo in bčerko.
Ponudbe pod „Blizu učiteljišča"
na upravništvo nSlov. Narodaa. 3.77 2
eden starejša, eden mlajša moč,
blagajničarka
3165 2
en učenec
se sprejmejo
v trgovino mešane stroke
s 15. septembrom ali pozne}..
1 v. Razboršek, Šmartno pri £itiji.
■■fl.i.| I« W%4 prmv topih vaittk I
posestev
v prsv lepih legsh Obenem so tudi aa bro idoče
gostilne
v prav lepih in prometnih krajih. Gene so v splošnem jako niske, ter jako ugodni plačilni pogoji.
Naslov pove uprsvništvo nSlov. Naroda." 3108-3
Oskrbnih it knjigovodjo
sa industrijsko podjetje združeno s majhno kmetijo, IŠše zanesljiva, domaČa tvrdka. Dotičnik mora biti vešč popolnoma slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mor s biti energičen in samostojen oskrbnik a odličnimi izpričevali. Ako je njegova žena dobra kuharica, lahko prevzame gospodinjstvo. — Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 kron. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi
Lastnoročno pisane ponudbe, o-premljene s prepisi izpričeval, je vložiti pod „Stalna sluiba" na uprav. „Slov  Naroda*. 278 > 16
Precei velika zavarovalnica xa tlvllenje, za katero se vsled ugodnih pogojev in nizkih tarif lahko deia, odda spretnemu in soiventnemu strokovnjaku, ki lahko dokaže u-pehe.
generalno zostopstvo za Kranjsko.
Poleg tega se ob dobrem plačilu Iščejo osebe, ki bi se kot z donosnim postranskim zaslužkom pečale med svojimi znanci s
posredovanjem zavarovanja za življenje.
Ponudbe pod , Ab September 190911 as anončno ekspedicijo Josip Heuberger, Gradec, Herrengasse 1. 3166
Obrtno pomožno društvo
r.  z.  z   o. z.
3187
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 8,
se preseli dne 30.1, m. v nove prostore
no Kongresni trs št. 4,1. nodstr.
Gerberjevo liJeso. Uradne nre od 9.—12. dop. in od 3.—5*12. popoldne.
obrestuje hranilne vloge po 4.3|4°|0
od dne do dne in daje posojila na menice in vknjižbo.
Razpis službe.
Županstvo v Krškem razpisuje s tem službo
občinskega tajnika
iu sicer za prvo leto začasno: plača znaša prvotno 1440 K, ki se po stalnem u a-stavljenj u dogovorno zviša.
Po enoletnem zadovoljnem službenem delovanja se tajnik stalno s službeno pogodbo nastavi.
Prosilec mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi: prošnje se naj vložijo
do 15. septembra 1909.
Županstvo v Krškem
dne *2b' avgusta 1909.
3195 1
Za župana:
Po ukazu odd. 13, st 1918 z dne 9 avgusta 1909, namerava ministrstvo nabaviti raznotere
oproone predmete za c. h kr. vojsko
ss leta 1010, 1011 ta 1011.
Ponudbe naj se vlože pri omenjenem ministrstvu do
9. oktobra 1909
Podrobne pogoje obsega popolni razglas vojnega ministarstva objav* ljen dne 25. ali 26 avgusta 1909 v „Laibaoher Zeitung".
Ta razglas, kakor tudi sem spadajoči \ zoreč ss pogodbo se Moreta razen tega pogledati pri vojaških teritorijalnih poveljstvih pri opravnih skladiščih v Brnu, Budimpešti, Gostingu pri Gradou in na Dunaja (Kaiser-ebersdorf), dalje pri vseh trgovskih in obrtnih sbornioah.
Tudi se dobe ti pripomočki pri opravnih skladišnih it 2 in 4 aa 65 v.
Gredeo, dne 19. avgusta 1909.
C* is kr« intendancs 3. veja.
3171—1
is pssts||s ti pik
p« ■•!ali|lh tsasfc
35
Zanaajs naroiiU     totao tsvrfaifjo.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Trpežno blago. — Cm solidni.
Avg. Agnola
v Ljubljani, Dunajska cesta 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozarcev, vrčkov itd.
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
se aaiaiijik cenah.
imunimi 11111111111.......
asj
aaias iiiim unnnm.
Edini zavod
u kami fino AU*q]« obtok« t*F lutorjsT, barvarlja In likanje sukna
na par,
joa REICH
Poljanski nasip —
Ozke ulica it. 4.
Sprajemališče
Selenburgove ulice štev. 3.
Ptstrižlitacat. SiIMmmn.
|iiiiiiiiiuiiMiMiiuuitiiiiiuiHHiiiiiiiiiiuiiitmmiiimiiimiiiiim
SBsanajassssmaSnSs^
Važno! mm Važno! §
(upoduije, trpra is iiTiicnjct.
Ra|bol|ii In -ijCiMJi* imtiitU
mm d ogva, ksmlkalljs, zalisds, cvetja, i korenine Itd. tudi po Knslppu, ustne vode In sokol prašek, ribje olje, re-
dllna In pcslpatna moto ss otrok«, dišava, mila in sploh vse toaletna
predmete, r<>te*raaesie sUM.rs.se in stotrgSiosate?. klrurglčna obvezu« vsak* vrsto, srodstva ss dosln-f okel Jo, voaok In paste aa tis Itd- — Velika zaloga najflfiejoege rasne* in 3 *a>sajavsia>. - Zaloga svetili sutt-nerstlmlsi %••! ki sotlj sa kopel.
MdlStf. alKCL Issttl otTsVIlt
SS'BS^BSSasVSs W W      BSSSS'SBSSS'^B^B^P ^S^BSUSSSSB/nSj      SS^BJB) mMmmv wW M7W
am *lwSamea>aF«ii««_
posebno priporočljiv dvojna soli eoSesr, krmilno apno Itd. — Vnšnja naročila se Uiišujejo točno kt solidno.
Dregerlja
Židovske ulici št l
SSSMSMMtSMMStt*«
3.
Cvetoče podjetje
v Ljabljani,
ki ga lahko vodi vsak, a še veliko odjemalci, se aaradi posebnih razmer
takoj proda.
Posebno pripravno sa mlajše upoko jenoe (pansieniste), upokojene vojske, trgovske naftavljenoe ali uradnike. Proda se ssmo proti gotovemu plačilu Ponudbe pod , Zlata lasna 7" na upravniltvo .81. Naroda**.   3116 4
■ 2 — 4 krone na dan K li stalnega zaslužka. ■
za prevzetje pletenega blaga »se, ki bi na našem stroja delale doma sa nafte pod|et|e. Predznanja ni treba. Pouk zastonj. Oddaljenost ni zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova eksistence Pismeno jamstvo za stalni zaslužek. Lahko in ugodno delo ob vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 H7 Domača induatrija trikotaže, Zagreb, llica 08 13. Naša zastopnica v Ljubljani je gospa Ivanka Marsaaver. Sv. Petra nasip SL 67.
Stritarjevi, Tov/earjovi. Tr silno vi. Cankarjevi in drugi spisi, večidel lepo vtzsni, LJttblJanehl Z VSS (skoro vsi letniki), vse knjige skoro nove,
so pod ngodnimi pogoji na prodaj.
Posebno priporočljivo bralnim društvom in ljudskim knjižnicam
Vprslsnja pod nsslovom .Slovenske knjige11 na uprsvništvo »SI. Naroda".     - 3122 S
Jpesna Žemtna ponudba.
Jrflad, samostojen trgovec v lepem kraju na Gorenjskem, ss Šeli seznaniti v sv*ho Henttve s pridnim in poštenim dekletom v Starosti 20 do 25 let, ki ima veselje do trgovine in nekaj premoženja*
Le resne ponudbe, če mogoče S sliko, ki se vrne in ja tajnost Strogo jamči, do 20. seotembra pod .Sreča" tOOO" postno leteče Jjled 3C81—3
Št. 105
3!67 1
Deška meščansko šola v Krškem.
Vspre|em OČencev v meščansko Šolo in enoletai učni tečaj (4. razred) se vrši
dne 13, 14 in 15. septembra.
HavnatclJst o.
Št. 9353
o!
Vojna uprava kupi po trgovskih običajih za firadec •. 1000 q steljne slame, 60 q slame za rezanioo in 450 4 posteljne slame; Maribor . . 950 q    , „
CelOtOO ■ llOO m sena in 1000 q tt^ljne sleme; « Beljak . . 1250 q steljne slsme in 200 q pcsteljne slame; Gorico ■ •  150 «1 posteljne slame.
Zadevne zagotDvitvene obravnave bodo septembra 1909 pri pristojnih vojaških oskrbovalnih skladiščih in sicer v Gradca 11, Mariboru 13. in Ca« lovcu 15' (tudi za Beljak) v Gorici 14 septembra t. 1.
Kolkovsne prodajne ponudbe morejo najkasneje ob 9. dopoludne dospeti do označenih obravnaval šS pri katerih se tudi lahko razvidijo natančnejši pogoji iz tamkaj v polnem obsege razgrnjenih nakupih aviz in uzančnih zvezkov.
V Gradou, avgnsta 19C9. 3 88
Od e. kr. intendance 3. voja.
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
■t i
Razglas.
A. Vpisovanje v I. razred deške, oziroma dekliške vadnioe in v otroški vrtec je
v torek, dne 14. septembra
od 8 —10. ure, v II, IIL in IV. razred obek vsdnlo
v četrtek, dne 16. septembra
od S —10. ure v dotičnih učnih sobah.
B. V začetku šolskega leta 1909 1910 ne bo sprejemnega ispita za I. letnik ženskega učiteljišča. Prosiloi, ki bi se utegnili javiti sa sprejem v I. letnik moškega učiteljišča, naj se zglase
v sredo, dne 15. septembra ob osmih
C eolesel Is islssfes, ki ss b:il apreTetl aaeaeca |sU|s v I. let sik in doadajni go|enol II, IIL In IV. letnika se sgisse
v četrtek, dne 16. septembra
in sicer gojenci ob 8 avl, gojenke ob 3 UrL
Penavlialni Izpiti so v/ Četrtek, dao IS. Is v potok, dso 17. sept. Na žensko učiteljišče se gojenke Ba nOVO BO spro|OBiaio« ker ni
prostora.
Šolsko lots 1009 1910 se prične v aoboto, dso 18. septembra s
slovesno av. mašo. 3136—1
Ravnateljstvo c. kr. moškega in ženskoga učiteljišča
v Ljubljani, dne 25. avgusta 1909.
Otvoritev note gostilno«
Podpisani vljudno naznanjam, da sem v svoji novi hiši
na Privozu štev. 4 (Prule)
odcUJjeni 40 korakov od postijo elak. ielra. vil. Kosler ptUSI
gostilniško obrt
T Moderno opremljenih velikih prostorih, ki so pripravni sa etorovanja, veoelioe itd., sa raspolsgo je tudi klavir in prostor
sa balinanje. — Poetressl bom oenj. gostom a mralimi m gor-kimi jedili ter pristuo kapljioo pri^nj>Ijenih vin kakor, biaeijekim ovionai, rebulo, mfttsssom in refoškom po mernik oesah.
Marčno pivo t sodih in steklenioah. s9ae9t|snnsnaa esSejenaFSSesvr s
Sisr-^9    *a ^obSep oJNak se nriperocaat
šasiliaeiPsa^
3U
Keil-ov lak
Keit-ova bela ftazara sa omivatne orise 9 t Keil-ov* voščena pasta aa parkete .  . 90 Keil-ov lak aa poslaeeafe okvirov .  - 4o Keil-ov lak sa slamnike v vseh barvah Kei-evs pasta za čevlje......30
3091- 2
Ljubljana:  Leskovic &
Meden. Pc stojna: Anton D'trich. Skotiš Loka: Matej Žig. n
dobiva se vedno pri
ftadevljlea i Otto Homan Mri|ai Val. Lapajne. Ksaaaik: Ed. Hajek Kadolfeve: i. Picek.
i Anton Zurc. i Rih. E Mhelčič. i| i Franc Dolenz. i Franc Loy.
skrivnosti harema
ni tako zanimiva kakor naših tkanin in pavolnin vzorci  cefirja, ^"■sstn,
kanefasa, platnin, oksforda itd.
I
;nslt<
in naročite 6 rjuh, beljenih, la, brez šiva, 150 200 cm vel., K 1350. - Tkalnica Brade Erefear, Dobra*** 9181, Četko. -
2330 11 Vzorci vsega blaga gratis in Iranko.
Langeu & fulf, Dunaj X., Laiesbui'gerstrasse 53.
Originalni motorji ,Otto'
aVani m m-1 «*5 «a m
▼ svezi
8718 45
Svetovno*lavni zaradi preproste in solidne »t?§tsve. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačne tvrdka D? S Fakin kot zastopnica za Kranjsko LJubljana, Poljanska cesta SL 67. telef. 73.
z napravo za sesalni plii
ss kurjenje s rjsrim premogom, fa-iinskim ali pliDoviir. koksom, ksnma-
sitom sli ogljem.
Cospodsrsko nsjbolj prlmsrns obrstns moč novoga časa I
OrtflRaiBl astnil w0ttf4 ss »»etilni plin, bencin, beneol. petrolin, karbonol
Julija Štor
?a!vpaj? n\m makih, dankll ta itnšilp mlji«, čitiis? zi !awn-tiinls la pristati
E teg a nt rt«
lil       2178 13
tako skrbne izvriitev po vseh cenah
aznanilo.
C. kr. umetnoobrtna strokovna šola v Ljubljani
bode v šolskem letu 1909 1910 obsegala naslednje oddelke:
I. Zimske feurze za stavbno obrtnike (zidarje, tesarje in kamno teke.) V.-ak kurz trsja tri zime. prićetek 3. novembra. Vplsovanfe novtb učencev Oti 15. — 20« Oktobra« Zahteva se starost 18 let in lČdo izpričevalo
dotičnega obrta.
II. Oddelek za šoloobvezne dečke z dvema letnik? ma, ki priprav
Ijata za učenje pri nicj&tru ali pa za vstop v oddelek IV.) Učenci imajo tudi poak v obdelovanju lesa in v ključavničarstvu. Pri Će te k 20 aept. Vpisovanje novih učencev 16 , 17., in 18. aept. Zahteva se starost 12 let in
ljudska š o
III. Stre kovno šolo za mizarstvo in stmgsrst o, v katero se
tovi uČerci več ne sprejemajo.
IV. Novo ustanovljeni oddelek za lesno in kamneno kiparstvo (OOdobarstso) a tremi letniki. Prićetek in vpisovanje kakor za odoelek II. Za redne učence se zahteva absolviraDJe cd del k a II) ali meščanska šola ali pa trije ras redi srednje šole, pri čemer se neugodni redi iz latinščine in gr ščine ne vpoitevajo : ket Izredni učenec lahko vstopi vsak kiparski pomočnik
V. Strokovno šolo za umetno vezenje in čipkaratvo s tremi leta ki. Pričetek in vpisovtnje kakor pri oddelku II ) Zahteva se starost 12 let in ljudska šola.
VI. Javno risarsko iolo za motstro In pomočnike. Vpis in vstop
sta mogoča tudi med letom. Prićetek 3. OktODraV
VII. Javno riaarsko Iolo sa damo. Vpis in vstop kakor pri cd-delku VI) Pričetek 22. aoptembro.
Na oddelkih I in V. so učenci redni ali pa tudi izredni, t. j. taki, ki obiskujejo le nekatere predmete.
Pouk je brezplačen. Na razpolaganje je mnogo ustanov v zneskih od 10 do 40 K na mesec.
NeUnčnejŠa pojasnila daje ravnateljstvo. 3169—1
V Ljubljani, dne 28 avgusta 1909.
C. kr. ravnatelj atvo.
_ Bohotni lasje!
rtmM Brez luskin!
To se doseže s stalno vporabo dr. W§ alsOlO
brezoue vode za lase.
Nsjplemenitejie in naravno sredstvo m odgoj o Um. Isnenadi • svojim uspehom!
pa sasts isit „ir. Brattt" jsaH pflilasU. SkiTIS: 6RAND PRUL
Dobiva se v parfsmerijak, drsćrrijab, »rijsesieaa ia leksrsak
_      sUavnl zaatop u AvsUs tpnkot
M. HOFFMANN & KOMP.
i
AVGUST REPK5
I LJubljana, Kolosijeke iriloo 16.
izdeluje,  popravlja in prodaja vsakovrstne
I
m
i
»ode
35
i
■
Biaž Jesenko
LJubElana, Stari ti g 11
priporoča
cilindre, čepice UL
—  najnsvejse fsrone mm*
po na|nis|i ceni.
POZOR! POZOR! POZOR!
Najstarejša prevozna tvrdka v JCjubljani
Javfn Jankovi ta naeleinlk
1640 19
MARTIN LAMPERT, Kolodvorska olica št. 31
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novo
nabavljenim modernim vozom.
Cono zmerne! Postrežba nejtodnejša!
o m
3
i ^Š*i
J*3n*f<
uncfefaV
soločnite in dežnike
domalega izdelka priporoča
JOSIP VIDHAR
m^fvaMfsenvia^ Pred tkottlo te.        Stari tri *>
altee 4,'
Klavirje prvovrstnih tvornic
Kot strokovnjak is učitelj glasb. Jffatice opozarjam na trpež-nost in blagoglasnost svojih instrnmentpv ter priporočam zlasti
j(. }(eitzmannove
pianine, ki so ne* :-: prekosljivi. :-: :-2Jamstvo 10 leti -:
Izposoja najceneje in g prodaja proti ceniku z w izrednim popustom ter 2 na delna odplačila edino le narodna tvrdka .\
ynjonz - -
- - Breznik
Gradišče stev. 11 (blizu >: nnnske cerkve). :-:
atm*Efe Hrva «s kem. Postajo Zabok In poslajalltte zoaorlanske železnice Kopališče stnblcu
Sezija od i. maja do 30. oktobra
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-rovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Naj cenej ia brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
; Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopaliika upravu Itopallsea 9tubl«s)  nb Hrisakeni.   Post« Zabok.   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja sa
interurbani telefon. 1510—2^
Št. 24560
3148 2
j V smislu § 6. sakona z dne 23. maja 1873. leta (št.   121 drž. zak.
i daje se na znanje, da bo *
j prvotni imenik ljubljanskih porotnikov za L1910
razgrnjen od petka, dne 27. avgnsta do sobote, dne 4. septembra 1.1, v pisarni magistratnega svetnika €. laha, jffestni trg 2,11. nadstr., soba št. 9
na vpogled ter da ga v tem času med uradnimi urami vsakdo lahko pregleduje, in nazneni proti njegovi sestavi svoj ugovor.
Prosti porotnišire sl-cižfbe so:
1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar;
2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4. osebe v službi cesarskega drora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranoceloi in tako tudi lekarji (apotekarj'), ako uradni aii občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče lete '
5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enen porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konoa prvega prihod* njega leta.
Mestni magistrat ljubljanski,
Z*bfan tmii/c *Win? po c*ni in m as najnnajMr1 ^saass *m ti naj\w <*£>m^*p
£X.Xaiser
puiuT v Uiblinl Šelcatarjm ilkc it. 6
priporoča svojo bogato salogo raznovrstnih
lovskih potr#>bi&inf vsoh
dOl kOlOO (biciklov) kakor tudi
asWliW IfKaj
po najnlljlli oanah.
Popravila puta% ssmol^MOV, MoiftrJov
dne 23 avgusta 1909.
Županov n: mestnik
Voaćiaa 1. r.
Najcenejša in Mjiii&ejia vožnji»Aiiusnlo je s p?miki „Sevnoip Uop"
i: Bna
•Msarsklml brzoparalki MKA»Kff WILH9.ImM H.", MKRONPHi»^ VVILHEUsI", »KAMER WILHBLli & OROIMlft-
vjpssjai mmmm •   • sini
p«rc.bripanaaa dro»va kmkor tn^ listka aa vas proga amsnsail
ido dobita w aUlamsMfsiavAl sam* is pr g
EDVARDD TAVCABJU. KslodvorskB ilira Št35 s
sjMprail tbosnail gts^fari wpri Star« Tiilerji^ *+*
Odkod ls ZdaMjini j« ini ssrsk, Oitrtal lm sslssts). — Tam pstfavssila, ki ss tUrjijs potovmsjs, tsflm lm tos^rplav
Fsstrsikm p sit sns, rsslns In tslldss. S
v saaTaonsMava kakor: CtetoasV^ MsaJko, OsJsks> mg* — .Moroing, sWssjaa, (kaaos ai Waasssajlos bsCH aaOa mm\
0g^l4?ii"a|dD° SlflMSS lSsTffiiT^^11'   OCSSO^M^VSJ Sk^
pa sad natki bvsvjo Baillaiora la na vat ossals avis asjssa M
fv4ss>SraniaHa
8544
37
7N
Franc Visjan
q«sl|au, lolodforske ilicc it 25
priporoča svojo bogato zaloge
i6 35 novih in to rahljenth
v o m o
■
1 C ii^iina«.
J     \      Proon.     I     I li*ola
»aram« 1
>3<e>m«fr oeJt m. amm»m«Uaa aftca m.
Nizke cene kakor doslej« vkljub času primernih novosti. 04 1. septembra do 1. Junija 25°/0 snltaa|e. Čudoviti zdravilni uspehL Radioktlvno termalno kopaliace 15—44° C.
topli
Hrvaško (Hrvaška Švica). Termalno pitno zdravljenje.
Razpošiljanje termalne vode. - Frekvenca 5600 oseb.
Basinske, marmorne in prsne kopeli. SudaH jI. Prospekte in pojasnila daje! kopal ško ravnateljstvo in kopališki zdravnik dr. Mai. Pravilen naslov samo: Krapinske toplica
Hrvaško.
1
Zdraviliški dom 21 0 komf sob, prehr park, terase, sestanici, čitalnica (vsi časopisi) biljardna sor>a, staina vc jaška zdravil ška godba. Lift, telefon, garaža za avtomobile, izposojanje avte moh lov
Na postajo ROGATEC 2 uri In na postajo ZABOK - KRAPINA-TOPLICE 1 uro. Pri vlakih poštni landauerjt Privatni vozov« in privatni avtomobili proti naroČilu pri ravnateljstvu      1674—1 ž
Strogo napreden a'
8140-2
stolno službo.
Kdo, pove upravu. BSlov. Nar."
Lokal
v Kolodvorski ulici
in večje druge prostore
je oddati takoj.
Več pove upravništvo .Sloven-
skega Naroda"
312» 3
J. KORENČAN
fjibtjaaa, Stari trg it. 5.
Trgovina z aorinboikia ta galanterijskim blagom u trebat ta u debelo.
s Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih klad, otroške :: obleke it). :: ::
rs
4/S
v* žiitf*   zb*& S;«rfj[-r*^c*a3» Kopnite le pri domačih slovenskih tvrdkahl
rs
>rsi o*
1—
CJ
Cenjenim trgovcem v mestu in na deželi naznanjam, da sem poleg svoje detajlne trgovine uvedel veliko dobro sortirano zalogo na debelo, in sicer vse vrste papirnatih Izdelkov, uradniške in šolske potrebščine, pose Dno
pa sem se založil z
galanterijskim in norimberškim blagom
ter Brobnino.
Haftečja zalaga masnih In trgovskih Knjij.
Priporočam tudi posebno veiiko zalogo reklamnih koledarjev za
leto 1S10, opozarjam vsakega trgovca, da predno si jib naroČi, naj si ogleda mojo krasno kolekcijo, ki jo poštjtm franko na < gled.
Ker mi je vsled ugodnih sklepov večjih množin blaga z največ imi :vernicami mogoče vsakemu postreči z nizko ceno« se priporočam za cenjena naročila
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg 11.
Slovenski e'efrrotehn k
f r. Sax
£jubljana, gradišče 17.
Uvaja vsakojake elektrosignslne naprava,  kot  zvonile, telefone,
Clckt. kl|ucavntce u blagafna in navadna vrata, preaknsevaaie strelovodov, nasvete za nj h popravo, oziroma oskrbi popravo in novouredbe.
Izven Ljubljane se priporoča za ovalan je lak? točnih
tlekt. naprav za luč in moč.
Na razpolago dobro in zanes Ijivo blago.
Pokličite me, oko je f iS električni obrat moten. 2-95-5
Glavna posojilnica
reglatrovana zadruga z neosaeleno zavezo
=|   |>!»ts.r*n» :   | —
no Kongresnem trsu it. 15, Soitvanova hita v Ljubljani
aprs|osaa in lzplačule hranilne vloga
j brestn j a po i\ % od is Tlnfltn S ki vzdjgs
brez odbitka rentnega davka. 2—35 Uradno uro od 8.—12- dopoiudne inlod 3.-6. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovan je pretrgalo.
I
r*wa ca«•«»a**mo su ca^*»«t- A z Največji eksport in izdelovanje vseh vrst razglednic
i X
M**
Tvornica strojev, žel exo- in kovino-livarna, kotlarna
G. TSnnles
Cjubljana
3019 6
_ . , — . _._ _itakoitrenovani brst, normalni in »Omamni »n-rUrDinC FrOnClS-SlSlBinU kači z 80    učinka z amerikansko regulacijo.
Kotlarna. temi kotil usakoorstnl stroji Transmisije
vseh sstemov, prežgalet (Cberhitzer) in ogrevala (Vorwarmer) itd )
za obdelovanje lesa in
izvedbe.
tudi največjih konstrukcij
za naprave iag najnatančneje vedbe.
Železnice po žitno uro
za prevažanje blaga
Svoji k svojimi
Velika zaloga
iv, zlatnine, srebrnine različnih nr in očal. \
Blago prve vrste.
Solidno postrežba. Cene najnižje. Lasuia delavnica
za popravila in nova dela.
£ud. Černe
juvelir, trgovec z nrami ter zapriseženi sodnijski cenilec
edino prava, starodavna BLASSIKOVA
•5
° £ S
3 &i
— al
Ljubljano, (tfclfmre ulice 3.
•j
9 *
5 £
s n
i e cs >
m -o m O
v s
— a>
e.
— "O
J* a>
.E « »-
O C
__
- *■
2 >
o s A o
1«
VELIKA
za navadno leto
► ? 2
cs -=
S? v
o $
7? tS 7T
ja Ci
3* 7T
2  cT °
<v
s*
»5
w -
«a n ^
5 9
S
•3,3 i?
********
T Ljubljani.
Natisnili in založili J. Blaanik-ovi asaledniki. Vse tiskovna pravice prihranjene.
Cena 24 vinarjev.
NaSa Pratika prinaSa tudi letos mnogo zanimivih podob. Držite se Vaše stare prijateljice Velike PratUte, ktere Ste
najbolj navajeni.
enonadstropoa, nasproti Dolenjske mitnice se pod
ugodnimi pogoji
ceno proda.
Hiša je zelo pripravna za gostilno
ali trgovino.
Več pove lastoik na Dolen|aU
cesti it 19. 3C03-5
^ 3155 2
Beniina ponudba.
Gospicat lepega značaja in jl-nanjosti, imouite redbine, yeli jnanja, najraje j af^ademicno izobraženim gospodom  f^i je Je dobro nameščen.
Dopisi S slifo ako «f mojno do 5 seoiembra pod „žvešdana", ljub-Ijana, poštno leječe, glavna poŠta.
2.03-4
Slednjič
se je vendar izumila kamenu slična
„ ._________masa, ki preprečuje drčanje jermei
(ne zamenjati s različnimi adhesijskimi snovmi), ki se more rabiti pri vseh strojalh pod|0t|lhi avtOBObllih ln BO' torath kolesih, U i« 26 '„ prihranitve na aul, rabljlva pri ielesnlh tat lasaadh kaUaUu Triletno lamslvo. Edino izdelovalno pravico sa Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istro ln Dalmacij o ima
ŠTEFAN HITZL v Ljubljani.
kjaalfaaaka kieiltsa sanka v i«fvaljani.
U»9-l.  glavKlna H i^MkM«, Stritarlav« alte« itev. 1. R«.«r«l n»d K »•»•»-««»*»•
- *• Podrulnica v Oelovcu. »«dru*niea v Tratu. i4-m
Podružnica v Spljatu. Podružnica v Oelovcu. Podružnica v Tratu.
= Priporofo promese zemeljskih srečk 11. izdale k žrebanju dne 6. septembra 1909. Cena K 5 5u. —-
Sprejema vloge na kipce ii na tekofi racu ter jih Ol    Kopije m proiaja srečke in vreraostne papirje vseh vrst
obrestnje od dne vloge po čistih ■■g" |2   jO P° cevnem knrzn.
nstjalme
<za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti)*
zidarsko
»enndimo vsaki
______trešnike (prve vrste)
strojno opeko. Portland - cement, poči, štedilnike, samotno plošče
za tlakanje cerkve, hodnikov i. t- d. —
F. P. VIDIC Sl Komp. Ljubljana.
Letošnja kada
vsako drugo opeko
Kohierjeva cementna strešna opeka z zarezo
Ivan Jtlačin na Glfticah pri Cjnbljani.
Llafettaml.
Ravnotam m dobi tndi navadna
▼ najboljii kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivu Manta v
1653- 37
g i*-g gatare are
Slovanska tvrdka
N
Združenih čevljarjev v Ljubljani g
VVolfove ulice štev. 14
priporoča slavnemu občinstvu svojo lastno kOatfekoljO VBOk VT»t ^£
obuval od enostavnih do najmodernejših sedanjosti. W^
Ker ima društvo že več let lastno malOfJO snrovtn pnpo-
roča tudi iideloranje ramlh naroctl točno po men m okusu, ^
kakor jih zahtevata moderna ortopedija m anatomija.       1525— 2 > pa»
=== popravila se izvrSnjcjo točno in solidno. =
Največja zaloga
mos^ilj in d«sl<ilj oblcl<
<M. cfCunc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
pedrcižnico: Jicvc mc^te, CJlauni trg.
1157 43
kot sluga v kaki trgoviki ali pisani
Nsatov pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". 3152 2
Hoprave za Minule vode
za visoko ležeča mesta, kmetiSka   sclisča, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, psrke in vrtne naprave. Inšta-lacijako mpletnih naprav, vitevši kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino ognjegasne naprave
itd gradi naj* -  večja slovan-^ ska firma monarhije
IltlO RUZ
c. in kr. dvorni dobavitelj Hraiice, Morava 697        Prospekti gratis in franko 29
pozor!
Priporočam preČ. duhovščini io slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
Pozor!
nagroM pnenikn
iz črnega, zelenega granita, labradorja in bslegs karar-
skaga, kraškega in več drugih marmorjev; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena In stsvbinsks dels. Preskrbujem sliko rs r>a spom«ni^e
po jako niski oeni. Imam v zalegi nsgrobne okv rs. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam rsgroone spo» e i<e oo jako nizkih cer.an
Z velespoštovaiijem
1478—16
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice št. 26.
(S
r
Kraane
BLUZE>
največja izbera v asm ln drugem :-:  modnem blagu tudi po meri :-:
Voakovrotna krila, perilo In otročjo oblokoe
priporoča po ns|altlla
M. KRISTOFIĆ
na ataa.
i
Jaion za damske klobuke
A. Vivod-Mozetič
LJubljana, Stari it. trs 21.     Podružnica v Kranju.
Sprejema se ie zadaj
zimske UlobuKe v preformonle ln popravilo
ter se obenem priporoča cenjenim damam za nadaljno naklonjenost.
1591-22 I
Žalni klobnki vedno v zalogi.
Najnižje cene.        Zunanja naročilo Izvrlnjem totno.
§
a
4
362 35
N
A)
a
»M
J
O
a
?
m
o
•
i I
0
j^3  pozor kolesarji!
Edini zastopstvo za Kranjsko
za prava        860- 54
Puchoua kolesa
Puch-.Special' K 150
„Cnrier"-koU K 115 t Najbolj, pnevmatike Relthofferjeve i
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago  veliko ceneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Hnlnova|ai šivalni strofi od
66 K nsprej. Za prekupovaloe ista cena, kakor L
v tovarni.
i Fr. Čuden
urar ln trgovec v Ljubljani.
_r^
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih = predmetov, interijerjev itd. :'
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
366—S5
Delniški kapital: 120,000.000 kron.
Avstrijskeg
Rezervni zaklad: 65,000.000 kron
dx-u.zira.ica. c.lcr- pri^r.
tneg
zavoda
25€t trgovino Irnv obrt
v Ljubljani, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vloge na okreetevan|o v
na
in proti
izdaja obrestajoče m klagajalake llate;
dovoljuje; poselilo na tekoči račnn, dalje stnvtan poselile, carinaka poeo|llev davftna jajnarrena peee|lfe H
eskomptira menice in devize in pieehikn|e nflk lnknee
izdaja
inozemska tržišča,
knpnle in predele tn In Ine
in daje vestna navodila sa
na vsa tusemaka in
in
priskrbuje in deponira
ionltvene knvolle, alnikene knvei|o in vadilo
sprejema v SairiniH » paptl|e in oskrbuje njih upravo in ras vidnost,
oddaja proti eaesja in vlosnn alg nt nO aaasoakranike (SsfeDeposits) pod lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrodnoatne pređama te (prečijo se v hranitev, zavaruje artiko in issrebsjoče efekte proti Isiroknl lsgnkl in oskrbuje brezplačno
pregledovanje *»«n žrebanju podvrženih papirjev, pladnje tapetne, lsto*keae pepliio in vnrnte pri svoji blagajni, daje predelana na sdage, na vradneafna papirje ter sprejema korana naročila aa to- in inoaesnske borao, 589 8
priskrbi aa svoje naroooike Isssassaka ssdsarssuisaio v tn- in iaiiamatlsl itd. itd.
Centrala na Dunaju.
Podružnica: Bolcan, Bregenc, Brno, Feldkirch, Jablanice, Gorica. Inomoet, Karlovi vari, Ljubljana. Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Pulj, Praga, Ubarce, Toplica na Češkem, Trat, Opava, Warnadorf.