266. številka. Ljubljana, sredo 19. novembra. VL leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja . «.v* a*u, -..'.-.li' ,,uu.'U(j;jiko 4a auovc po p»x,bi«iiji, itc v«»j-. p* p»»n - i ».:•.*/» za avttrc-egurake uszaSo ta oalo 'aia 18 goid., ia ooj .. d fOia, aa (ju;, lota 4 fold. — Za Ljubljano urei; pošiljania na iIok n c«:r* loto 13 gold., ha oe;n leta 3 gold. 30 kr., z* «d me.-vtc I gold. 10 kr. Za po.iljauje na dom <e računa 10 kraje, ca moooc, 30 kr. itn fottl iafa. — Za taja dežele na oelfl late 20 ČoldL, ?.a pol leta 10 golo. — Za Kospodn ocitelje na ljudskih gol-h In za dijake 7sij* znižana cena in sicer: Za LJubljano za #otrt teta 2 gold. 50 ar , po posti pr.Vjtman e.i 5etrt leta 3 gold. — Za oznanila ne pladnje ..d cetin-atopne potit-vrato 6 kr. de i»o oznanim enkrat tiaka. 5 kr. fte te dvikra: ir. 4 kr. do a-j tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat uo plaća itumpelj U 30 kr. Dopisi naj se izvole fr&nkirati. — iiokopini ae na vraoajo. — Uredništvo ju v LjobJjani na coiovgki obriti v Tavcariovi ltiii BHo;oi Evropa". Osravniitvo, na katero nai so blagovolijo D««Hljati na<-o*arae, r«kJ»maoMn   oznanila t, j. administrativna r*6l, 1« v „Narodni rinfcarni- v Tavčarjevi hi*.
Trst in Slovenci.
Brez dvombe je položaj nadih bratov Cehov in nas Slovencev najtežji in najnevarnejši med avstrijskimi Slovani. Čehe imenujejo Nemci nein pfakl im fleisehe Deutsch-lauds", mi pa smo Nemcem na pota do adrijanskega morja, do katerega bi se radi raztegnili, a bi se morali samo preko nadih glav. Trst bi Germauija jako rada dobila. Narodi nijso zadovoljni z velikostjo in slavo. Oni hočejo tudi bogati biti. Za to vse rine k morju. Se spak ene velike države „ma-gjarorszag" mj nehal, da je lir vi. tom Keko izpulil, samo, da segne magjarska roka do morja. Tako tudi lakomnim Nemcem ne zadostuje baltiško morje in mali kos severnega morja, oni bi radi tudi na jugu primorsko luko imeli. nVom Kelt bis zur Adria" razlega se klic njihovega šovinizma, drugi kličejo o „brUcke bis zur Adria". — Najprvo jim je na mislih Trst.
Poleg njih pa se ravsajo zanj tudi Italijani, posebno oni, ki so Nemcem podobni in ne morejo nikoli mej najti veliki Italiji. In vendar je Trst okolo in okolo obdan in stražeu od Slovanov, v Trstu samem je slovanski živelj, če prav ne vzbujen in ne organiziran, pak močan. Po naravni in narodni pravici s;a Trst in Adr.ja slovanska.
To se ve, da mi Slovenci sami no moremo misliti, da to svojo naravno lastnino pridobimo in obdržimo. Taka misel bi bila več kot neskromna; mi smo mali narod, za ta nalog premajhni, tudi ko bi bili administrativno ali celo državno zedinjeni. Opirati se pa moremo in smemo na slovanstvo, in da bode Tr&t ob svojem času, Če pride do katastrof, postal slovansko vprašanje, to je nedvombeuo.
Za denes je pa že prevelike važnosti le-to, da se mi Slovenci glasimo za Trst, da nijsmo tihi in mit vi, nego da svet čuje in ve, da smo tu pred Trstom na prvi Btraži in da hoćemo bili !
In to so sijajno pokazale zadnje volitve tržaških Slovencev m okoličanov. V državni zbor so volili s čudovito zložnostjo, neupogljivostjo iu polit.čuo zrelostjo svojega narodnjaka g. Nabcrgoja. Iu pri volitvah za mestni zbor, ki so se uprav te dni /.vršile, volili so Izmed šestih okrajev, ki du jim na razpolaganje, pet svojih, samo eden je propadel iu še ta le — kakor naš dopisu.k trdi — vsled narodno nezvestobe du.sm.-ga past.rja. To je tem važnejše, tem veselejšo iu za sloveuske okoličane tem slavnejše, ker smo se mi buli, da je morda pod veličini pritiskom, kateri se je slovenskim okoličanom od strani veli-eega in bogatega mesta godil, njihove moći Otrpnejo, kar ne bi bilo čudo. Volilni izui nas je \ebclo utulužd m pokazal, da so sme
slovenska domovina na te svojo prve stražnike popolnem zanesti.
Nadejati se menda smemo, da bodo tržaški Slovenci Še na dalje hrabro vztrajali in ne omagali v boji za svojo in celega naroda boljšo bodočnost. Upanje je, da se jim bode boj olajšal. Kajti ona zagrizena italijanska stranka, ki j ■ največji protivnik slo vanstva, in katera je d« zdaj kruto samovlado v Trstu vodila, odkrhuje se iu slabi vidno. Pri teh volitvah že nijso voljeni vseskozi njeni možje. Voljenih je namreč 29 staiih in 24 uovili poslancev v mestni zbor. Med temi novimi jih je več, ki so mirnejši in men) strastni. Od teh, vsaj nekateiih pričakujemo če ne pomoči, vsaj posredovanja ali ne pozitivnega škodovanja slovenskih iuteres.
Cerkev in država v Ameriki.
(Francoski spisal E. Laboulavo.) (Dalje.) IV.
Velika zasluga amerikanske vlade, zasluga, ki bo osupnila posebno politike, ki so študirali zgodovino, je ta, da se v Zediuje-nih državah ne pozna mešanih vprašanj, ki že toliko stoletij pravnike iu kanouiste v obupanje spravljajo. V teori,i nij nič bolj pametnega, nego skupno uredovati vprašanja, ki zadevajo cerkev iu državo ob enem: usta novljeoje no\ik škofij, izvoljenje škofov, plačevanje duhovnikov, poroke, šole, hospici, pogrebi, procesije, itd. V resnici pa nij bilo tukaj nikdar sporazumljenja, ker je cerkev državo, država pa cerkev iz odločenega pota pehala, ker je močnejša slabejšo zatirala; pragmatične sankcije, konkordati, kontrakti uijso zadostili ni euej ni drugej. Amerikanci so bolj modri: odločili so cerkvi široko polje, a ob enem so tudi državo sekularizirali, iu sicer tako, da ne moie več priti cerkvi v oblast. In ta medsobojna neodvisnost dveh oblastij je utemeljila vedni mir, katerega je stari svet od Konstantina dalje vedno iskal, iu ki je zdaj menda bolj nemogoč, kakor nekdaj.
Vendar se moramo varovati, da ne hvalimo Amerikaucev tam, kjer ne zaslužijo. Govori se muogo o kouiiiualuih šolah, češ, da so moč iu slava ljudstev Zedinjen h držav; pravi se, da so te šolo laj čne; prav jc, da se tuko govoii, u ostati se mora pri ponicuu te besede. Pri na • je stranka, ki bi rada iz šole pregnala idejo, celo ime božje; to iz-ključje bi ustanovno lujičuo uči-nje. Nikdar bijBo bili Amerikanci takega inn-nja. M d ujimi nij političuega človeka, ki bi uc tidl ua glas, da j i kišcaustvo u<*j trdnejša podlaga svobod«-. Mrs J i se, d. b. se iepublika no mogla Utemeljiti pri narodu, ki nema vere. Kaj je U daj amerikauska šola V   Ta je po-
svetna ustanova, kateri so vse cerkve enake, ki je unseetarian, kakor pravi angleški izraz. Nobena dogma se ne »poznava tam; nijen katekizem se ne uči, kar bi bilo sicer tudi teško pri ljudstvu, ki je tako različnih verskih izpoznav. A temelj odgoje je cvan geljska morala, rekel bi še kmalu, da biblija, ko bi se v nekaterih državah no bila zatrla ta beseda v zadostenje katoliškim škofom, bi so se pritoževali, da se otroci v protestantskih navadah vzgojajo. Amerikanci so vse prej, nego svobodomiselni, in komaj tri leta je, kar se je kasirala oporoka nekega moža, ki je zapustil svoje premoženje društvu atc jistov, ki naj bi z njim sezidali šolo, v katnoj bi se javno učila brezbožuost. „Pensil-vanska postava, pravi dvorova razsodba, ne piipoznava društva atejistov, ona pripušča le literarna, dobrodelna in religijozna društva.... Ne more se privoliti, da bi se javno smešila, napadala in zaničevala vera, ki je v bibliji razodeta .... In v to bi služila atejizmu posvečena dvorana. Bila bi učilnica, kjer bi so mladeniči vzrejali za galere, deklice pa za prostitucijo." Ta ra sodba nam kaže mišljenje v Zedinjenih državah.
Ako pa komunalne šole nemajo konte Hjonelnega učenja, ne sme se misliti, da se otroci odgojajo v religijoznej nevednosti. Kar se tiče krščanske odgoje, je nij dežele, ki bi se dala z Ameriko primerjati. Nedeljske šole imajo tu krščanski nauk učiti, in vsaka cerkev ima svoje dole, za katere odlično skrbi. Več kakor pet milijonov otrok dobiva tam poduk v krščanskem nauku, in javlja tam obču'ke pobožnosti in nravnosti, ki so v republiki še bolj potrebni, nego v monarhiji. Kar se tiče kolegij iu univerz, nema država Čisto nič z njimi opraviti; to so posebne ustanove, ki so po večjem v cerkvenih rokah. Sme se toraj brez smelosti trditi, da je odgoja v Zediujenih državah odlično krščanska.
(Daljo prih.)
Politični razgled.
Notranje «H»4ele.
V LJuliljntii 18. novembra.
Predlog Lienbac herjev v ilržftvtiem c7>o»*M, naj se odbor  15 udov postavi, ki bodo presodil od kod in zakaj jc prišla de uarna kriza, in potem potrebne nasvete stavil, zdi sc ustavovernitn časopisom  kot za mabljaj na „sistem", ter se, kakor j« vidi ti, jako bojo, da bode v tem odboru od strani desnice preiskavalo sc tudi, koliko so usta v o verne korifeje udeležene pri borsnem sle-parstvu. — Tudi češke novino veliko važ uost na ta Lieubaclierjev nuBVtt pokladajo.
<V.i#»# novinar Lukeš v svojem časopisa „Natiou" s pogumom zagovarja misel, da bi o.ški poslanci tudi na državni zbor jirišli. Ou pripoveduje, daje Clam-Maitiuic rekel:
„ Dokler sem jaz voditelj, ne bode noben ud deške opozicije šel v raj h srat." Kdo pa je grof CTam-Martiaic, da si upa tako govoriti ? vpraša L. Ali nijso bili njegovi predniki že dovolj pogubni za češki narod? Dalje dokazuje, da utegne češki narod s pasivno daljšo opozicijo svoj Sedan najti.
Ogerski Srbi zvezani z Rumuni so pri volitvah v novo provincijaliziranih delih vojne granice d /.-laj povsod s svojim kandidatom zmagali.
Iz Pešte se brzojavlja, daje 40 Članov levice s Kolomanom Tiszom pristopilo k programa fihiczvjcvemu. — M nisterstvo se za zdaj še ne bode premenilo.
Koloman Ghiczv je pofdal dolgo pismo svojim v Komornu, v katerem poudarja, da v očigled zmešnjave in nerodnosti financ in uprave na Ogerskem ne sme biti nobene dr-žavopravue opozicije. 0 tem prevažnem pismu govorimo še več.
Vntanje *riave.
Ruski listi pišejo o strašni lakoti v saroarskem guberuiji. Da se prebivalcem da zaslužek, se bo začela delati železnica od Samare do Oreubuiga. Dalje se bodo tam sekali gozdi, in privolilo se bo iz rezervnega fonda tamošnjim prebivalcem 50.000 rubljev.
Mtnlijftnski parlament se je odprl. Prestolni govor povdarja, daje „ Rim glavno mesto Italije postal, a da zaradi tega nij škodoval papeževi neodvisnosti v duhovskih funkcijah, in mn tudi ne brani občevati s katoliškim svetom, da pa se pri najboljšej religijoznosti ne more dopuščati, da bi se postava ali narodne naredbe napadale. Razmere z drugimi oblastmi so prijateljske, to je potrdil shod z avst ijskim in nemškim cesarjem. Ta tc prijateljske razmere so poroštvo za mir. Italija želi z vsemi narodi v slogi živeti." Ko je kralj naznanil nacrtane postave o armadi in marini, izrazi upanje na dolgotrajen mir, ..da se more spolniti naša naloga, da se namreč našim otrokom zagotovi domovina, katero smo mi v preskusujah preteklosti nepremakljivi varovali." Prestolni govor je bil vedno z vivat-klici na kralja moten.
Zboruica />*■/#.»/.ih deželnih poslancev je volila Beningsena za predsednika.
Ledochowski je sprejel te dni deputacijo, ki mu je ponudila podpore od plcme-nitaŠev in od duhovenstva. Nadškof je rekel, da je pripravljen sprejemati od plemenitašev mile darove, od dubovenstva pa ne, češ, da naj hrani, kajti vlada no napada samo njega, sveto vero in cerkev, ampak tudi druge duhovnike. Ako jim je tedaj božja previdnost pripustila, da so si kaj nahranili, bodo to tudi kmalu potrebovali.
Dopisi.
Iz TTNtu 16. novembra. (Izv. dop.J Torej pri volitvah v mestni zbor smo Slovenci v petih krajih z narodnimi kandidati zmagali, v šestem pa propali in voljen je od Lalionov sit jeni Burgstaller, ki nij hotel našega programa podpisati. Naš kandidat dr. Bizjak, predsednik tržaške čitalnice, je padel. .Zaslugo" za to sramoto ima fajmo-»ter Orne iz ObČiue. Ta jo z vsemi sredstvi delal proti slovenskemu kandidatu in za Labona Burgttallerja. Ta duhoven (!) je sploh kriv mnogim našim nesrečam. On je v zadnjič nam posilil onega Janeza Sklcmba, ki je nam toliko v zboru v narodnem obziru škodoval ; on je uničil s svojimi intrigami na-narodno čitalnice v Občini; potem je delal na vse kri pije, da je lahona Sošiča na ko-misarski stol spravil proti volji narodnjakov, in zdaj je nam narodnjaka vrgel in protivnika Burgstallerja na vrh spravil. Pa kako? Tudi tu je vera morala temu Človeku za pripomoček služiti.   nVera je v nevarnosti",
tako sta tudi tu nevedne ljudi šuntala župnik Črne (brat goriškega (Vneta) in še nek kaplan, da si vera tu nij imela prav
nič opraviti, in liberalen Slovenec dr. Bizjak gotovo nij versko nič slabši od zdajšnjega lahona Bargstallerja.
Drugi gospodje duhovniki pa so se pošteno obnašali. Nekateri se nič mešali nijso v volitve in delali smo mi dragi narodnjaci z lahka sami. Hvala jim tudi za to, da nijso nobene zmešnjave delali. Nekoliko duhovnikov je pa odločno in delavno na naši strani stalo in naše kandidate podpiralo z besedo in glasom. Tem še bolj pohvala! Izdajici pa slovensko zaničevanje!
Iz Gradca 14. novemb. [Izv. dop.] Včerajšnje slovesnosti tukajšnje univerze se je udeleževalo lepo število slušateljev, profesorjev, pa tudi druzih prijateljev modric. Po 10. dopoldne se je omenjeno občiastvo zbralo v refektoriji tukajšnjega bogoslovja. Najprej je govoril lanski g. rektor Rollet ter slovesno izročil svoj posel in svoje dostojan stvo letošnjemn, g. Karajanu. V svojem govoru je omenil vseh najvažnejih dogodkov našega učilišča v prošlem letu, posebno poudarjajo cvet nemških univerz v sedanjem času, kakor tudi stavljenje novega univerzitetnega poslopja v Gradci. — Novi g. rektor izvolil si je za predmet svojega predavanja dobo iz rimske zgodovine za capa An-toninov. Pojasnoval je stvar iz vseh različnih stališč, posebno pa iz kulturnega in lite-raturnega. Tako je dospel k literatu, v istem čaBU najodličnejemn, k Lnkijann. Podavši od njega kratek životopisi, pretresal je njegovo pismeno delovanje in posvetil je tako njegovo veljavo naprem drugim njegovim so-pisateljem. Govor je bil jako temeljit, učeno sestavljen, če bi le g. profesor za predavanje imel boljši organ.
Ministerstvo prosveto je hotelo nže v letošnjem zimskem tečaji na juridiČni fakulteti upeljati seminar za jnridična predavanja, kar je storilo menda uže v Beči. A tukajšnji profesorji prava so proti temu odločno protestirali, ker nikakor nijsjo dolžni toliko novega posla sprejemati. Kako se bo stvar razmntnla, sc še ne ve.
Broj vseučeliščnih sluSateljev so je proti preteč, zimskemu semestru nekaj skrčil. Lani jih jo bilo vpisanih J>G3, letos jih je samo Izgubilo je največ bogoslovje, filozofi čna fakulteta kaže pomnoženje, posebno filologični oddelek.
Včerajšnji komers, katerega je napravil akad. kor ..Tcntonia", je bil od Nemcev slabo, od Slovanov in Italijanov jako dobro obiskan, ker se je obče pričakovalo, da bi bil res imel internacij onalon značaj, kakoršnega si dotično društvo pripisuje. A ko so Slovani zahtevali, da bi se pela jedna slov unska pesem, se jim nij dovolilo kar je probudilo obče uznemirjenje, in izrazivši svoje obžalovanje o pristranskem obnašanji prezidija, zapustili so dvorano; isto tako so storili Italijani. Nemška inter-nacijonalnost in nemanič je pač jedno in isto.
Iz «fov4knMl4<»grti &fiij«»i>iktk;sr&i
IG. nov. [Izv. dop.] Uvodni članek o „Slov. Nar.", štev. 204, pod naslovom: „vrnimo se tudi na literarno delo" navaja tehtne uzroke, ki zadržujejo napredek naše literature. Med temi se — kar je popolnem opravičeno — poudarja, da se nahaja velik zadržek temu,
da nemarno literarno-zmožnega in delavnega naraštaja, na naših gimnazijah. To je žalibože gola resnica! Komur je znana mla deniška živahnost, navdušenost do naroda in ljubav do domovine učeče se mladeži na gimnazijah v prejšnih letih, in kdor pozna sedanje žaloRtneje razmere, kakor jih dopisnik na gimnazijah slovenskega Štajerskega pozna, ta bode vskliknil : o tempora! Dve taki pritožbi smo že Čitali na tem mestu v dopisih iz Celja 1. novem, in od Drave 11. nov. Res je, da nij ravno lehko v takih pritiskih od strani ravnateljstev in nekaterih učiteljskih moči, ki si zedinjeno prizadevajo zadušiti kolikor mogoče vsako iskrico domoljubja v mladem srci, mladeniču prisrčno ljubav do domovine javno in tudi z obzirom na politiko pri vsaki priliki zakrivati. A saj tega nikdo ne terja, kdor pozna šol. postave. S tem pa nij nikakor opravičena mlačnost, vladajoča sedaj v krogih mladeniških. V Celji in Mariboru je vse jako zaspano med mladino. Pa nad jati se je , da bodo bnditelji v gimnaziji in zunaj gimnazije tem Živahnejši in bodo mlade ljudi tem bolj dramili, ako-ravno se jim od višje strani žuga.
Skrajni čas je torej, da se tej mlačnosti konec stori , da se narodni duh med dijaki, ki so nada boljše prihodnosti, oživi in se ljubav do domovine razcveta. — Zatiralci naše narodnosti dobro vedo, kje in kako se ima pričeti , da bi si pridobili in izgojili privržencev. Pri mladeniču se mora pričeti, njegovo srce je še mehko in občutljivo , um še nij razvit, da bi mogel preudariti, kaj jo prav in koristno, kaj škodljivo, in kam meri nasprotnik h svojim započenjanjem. Zatorej imajo oni toliko spisov za mladež na ponudbo, več Časnikov za svoje —f in tudi za še ne svoje — dijake po gimnazijah , realkah in drugih srednjih šolah na razpolaganje. Na pr. prnsko-dijaški list „WalhalIa", „ Stud en-tenzcitunsr," j.Zeifachrift f(tr Gimnasiastcn n. Rcalschiller" itd. In knj pa imamo mi? Le-poznanRkih spisov imam o nekaj, a ponehnfga časnika za dijake nemarno! akoravno bi ga bilo treba, da bi se ga dijaki, kadar šolske stvari obdelajo, namestn da so mnogi med njimi v krčmo izgube, — posluževati mogli kot svojega g 1 a s i 1 a in ga smatrati, kot svoj n rgan.
Iz B*iti IG. novembra. [Izvirni dopis.) Mrzel krivec brije in sneg se kadi od dunajskega O lovca. Železnica na dratno vrv, ki pelje na vrh našega Golovca, samo denes še vozari , potem se vstavi za zimski čas. Vasi v dunajski okolici, ki pa so večje in lepše, kakor marsikatero mestice na Slovenskem, postajejo prazne; poletni prebivalci so v mesto predele j začela se je zimska sezona; ča* za gledališča in ples.ilišča, za koncerte in društvene večere, za deželne zbore in državni parlament. Ko bi tega vsrga ne bilo, kaj bi počeli ubogi reporterji velicih časnikov? Sicer pa ima dunajsko časnikarstvo zdaj žalostne Čase in so morali vsi časniki povišati naročnino in še tako no bodo mogli izhajati. Zato priganjajo državni zbor , naj vso drugo popusti in lc brzo prividi na milijone goldinarjev za — borso. Kajti ako se smejo, kakor vlada predloži, dajati posojila na postavljene akcije, potem ostane celi znesek 80 milj. gokliuarjev dunajskim borsijan-cem. — Finančni odbor je že tri seje imel, a dozdaj govoril samo o principijelnih vprašanjih ter se določil za princip , da bi
res država morala priskočiti s svojimi denarji. Minister Depretis čudno rolo igra -, namestu da bi on dal vodilo, kako ravnati , prepusti vse državnemu zboru -. kaže se, da je popolnem nezmožen v finančnih zadevali. — Adresna debata se utegne že v torek začeti, ako bode adresa najpozneje v ponedeljek zjutraj prišla poslancem v roke j do-zdaj njen zapopadek še nij znan. Izdeluje jo Hrbst, mož, ki more povsod svojo roko vtikati, o katerem pa Nemci sami sodijo, da je največji intrigant. — Dunaj ima zdaj svoj vodotok, ki je ogromni kapital 24 milijonov gold. veljal , a bodo celo mesto oskrboval s čisto, studenČno vodo, IG milj daleč napeljano. V javnih vodnjaeih se že dobiva ta voda , v hiše pa se napelje še le prihodnje leto. — Dr. Konstant Wnrzbacb je je izdal 25. zvezek biografičnega leksika za avstrijsko cesarstvo. Kritika hvali nezmerno marljivost pisateljevo , ki že 25 let izbira gradivo za biografijo vseh količKaj znamenitih, v Avstriji rojenih osob. — Profesor dr. Štefan, koroški Slovenec, ki je nekdaj tudi v „Glasnik" dopisoval, predal je te dni akademiji znanosti originelno in učeno delo o „shlapenji" (Verdampfung). — Na tukajšni pošti je 1. oktobra bilo defraudirano pismo z 10.000 tolarji. Policija je po dolgem, in priznati se mora, jako umnem preiskavanji našla zločinca, nekega poštnega nftcijala in kar je še veseleje, tudi še celi defraudirani znesek.
IZ IBolffrilflii 15. nov. [Izv. dop.] PrehravŠi vaš članek „Srbija" v baš došli mi 261. številki, podvizam sc vam kratko samo to zatrditi. Naše novo ministerstvo je bilo postavljeno, ko jo naš knez, ki je prej na Nemškem bil in z nemškimi diplomati govoril, iz Francoskega prišel. Naše zdanje ministerstvo je francozoljubno, a prejšnje se jo malko nagibalo upanju, da so da s pomočjo nemških diplomatov kaj za Srbstvo doseči. To je menda dovolj. Kajti to je obče znano, da so Francozi vseh strank protivuiki Nemcem , pravi Nemci vseh strank, ki kaj v javnem življenji veljajo, pak protivniki slo-vanotva. Več menda mi nij treba kombinacij delati. K vefjemu bi vam mogel se citirati podolžen članek iz helgradske „Bu-dučnosti", ki bode postala menda tako Ma-rinovičev list, kakor je bilo „Jedinstvo" do-zdaj Rističev. „Budučnost" pak odločno na glasuje, da jugoslovanstvn preti velika nevarnost od nenasitnega nemštva in tudi Srbiji.
Časopis „Jedinstvo" je nehal izhajati. Kot Rističev organ, odstopilo je „Jedinstvo" z Rističctn vred od javnega delovanja. To delovanje jo bilo zlasti ob času našega re-gentstva jako koristno. Opozorujem vas samo na oni članek v „Jedinstvu" 1. 1871, ki je po vsem slovanskem svetu furore delal, v katerem ta list namreč od srbske strani naravnost izpoveda odločno jugoslovanski program. (Omenjeni članek je tudi naš „Slovenski Narod" v Št. 86 od 28. marca na prvi strani priobčil. Uredn.)
Naše novo ministerstvo je res konservativno, i to v blažjem pomenu besede, ne v onem, kakor se včasi na pr. pri vas, zlorabi v stanovske, koristi. Upamo pa, da ga bodo podpirali tudi takozvani liberalci, kateri imajo nri nas zopet drugo barvo nego pri vas, ker V vašem zojislu ^mo pri nas vsi liberalni, celo velika večina naših popov.
Pri nas je jako hladno postalo.
Domače stvari.
— (Idrijčanje) bodo imeli kmalu volitev novega poslanca za deželni zbor, ker je dozdanji njih zastopnik, notar Irkič umrl. Treba, da se ob pravem Času začne resna agitacija med njimi. Že v zadnjič so zmagali le % malo večino. Ker je volilni red za deželni zbor jako ugodneji nego oni za državni zbor, ne sme jih nikakor ostrašiti slab nspeh zadnje volitve v državni zbor. Mi mislimo, če se resno vsi domoljubni elementi nApno, posrečila sc bodo tudi v Idriji narodna zmaera, kakor sc je v kočevsko-ribniŠkem kmetskem okraji, ki je bil enako ..nevaren". Torej na delo!
— (G. K. Klun), stolni kaplan, nam piše, da v kočevsko-ribniški volitvi nij za sebe, nego tudi za g. Pakiža sgitiral.
— (Meščansko društvo po močne blagajnice) je sklenilo, 50 gld. za uboge mestjaue na dan 2. decembra ob priliki 251etnice cesarjevega vladanja razdeliti.
— (Vabilo) k plesnim vajam, katere bodo: 20. in 30. novembra, 7., 13., 20., 2<i. in 28. decembra. Vabijo se k tem plesnim vajam v obilno udeležbo vsi č. čitalnični udje, katerim se tndi prištevajo gg. pevci možkega pevskega zbora. Kdor želi ud čitalnice postati, naj se oglasi pri g. Jnvančičn, in to kmalu, da se že prve ure vaj udeležiti more. Pri vHch teh vajah je gospod Juvan-čič reditelj plesa. Začetek vsaki vaji je oh 1/28 uri zvečer.
Poslano.
Prebivalcem ljubljanskim ! Borno stanje naših poletnih kopališč iz ene strani, in vsak dan bolj čutena potreba po prikladni kopeli v reki iz druge strani, je dalo povod nekaterim možem, da so sklenili ustanovitev
1» I,t v.-i I i *<*u i ti |m»I<>i učna Kopal !»<•« v 1j j ubijani
in jih jc k temu še bolj navdajalo prepričanje, da se bode ta nujna in obče občutena potreba zbog tega še bolj pospeševala, ker je plavan'e in kopanje v mrzli vodi za telesni in duševni razvitek naše mladine, kakor telovadba jako važno sredstvo sedanjo pedagogike, dasi ravno mladini in ženskemu spolu v Ljubljani nij nobena prilika dana, se plavati učiti.
Tudi gospem so bilo okrepčevalne poletne kopeli pristopne le pod velikimi ovirami brez vse prikladnosti v nedovoljnem načinu.
Napravila se bodo tedaj kopel v Ljubljanici z enim basenom za gospode neplavalce, z enim basčnom za gospe ncplavalke in prostoplavalkc, in s 27 kabinami za posamezne, ki se hote kopati.
Stroški tega podvzetja se pokrijejo s tem, da se izda 200 delnic po 50 gold. pod poroštvom <», najmanje 5% obresti od strani mestne občino. Kapital se bode povrnil s tem, da se vsako leto 500 gold. izžreba.
Poroštvo za obresti od mestne občine sicer še nij izrečeno, pa se vendar kot podloga tega podvzetja smatra.
Prebivalci mesta se tedaj prosijo, da podvzetje store mogoče, da tedaj delnice prevzemajo, oziroma podpisujejo.
Veljavnost podpisov začne stoprv isti dan, ko slavni mestni zastop poroštvo za obresti dovoli.
Prebivalo! ljubljanski! Vi svoje udeležbe no smete odtezati podvzetju, katero ima za zdravje mesta in njegovih prebivalcev, za okrepčan]e naše mladine tako znamenit in t.iko vztrajen n pij i v.
V Ljubljani začetkom novembra 1873. Odbor za plavališče: A. Samassa m. p., predsednik. Ottomar Bainbcrg, dr. Karol Bleivveis, Jurij
pl. Gutmannstbal Benvenutti,  dr. Fric Kees bacher,  dr.  Alfonz MnŠc,  dr.  Reinbold pl. Rltling.
Vsak izmed  gospodov odborni kov sprejema podpise za delnice.
Poslano.
Iz gor nega grada.
Na Članek „iz gorne savinsko doline" štev. 259 vašog čestitog lista, — se sledeče odgovarja:
Gornje graško oskrbništvo je pripravljeno pisen sgorej namenenega članka lepe darilc podeliti, ker z vso gotovostjo trdi, da ve za več obrtnikov, kojim se je iz grajčin-skih gozdov po 1000, 800, 500 i. t. d. dreves prodalo; in scer za vsacega kupca, kojega mu u „slovenskim Narodu" naznani, da je prijel 1<00 dreves dobi . . 300 fr. de je prijel 800 dreves    ....   200 „
in '      „'    500     „.....100 „
pri gorno graŠkem oskrhniškem uradu. —
Ako pa tega storiti ne /.autore , bode svet brez komentara lahko spoznal, koliko na taka zvite članke držati sme. —
Josef Bičman oskrbnik. —
Naši dopisniki se bodo  valjda oglasili.
I redn.
Tržn» poročilu.
Iz Dunaja 14. nov. Trg je bil izvrstno obiskan. Toda kupovalei nijso privolili višjih cen, in ker so se prodajalci držali, se nij veliko prodala. Pšenice seje 25.000 vaganov prodalo, iz početka tedna po 10 — 15 kr. dražjo, proti koncu pa po cenah preteklega tedna. Bila je po 7 gold. 40 kr. do 8 gold. 15 kr. Rež sc je lahko prodajala po ceuah onega tedna; lepša jc bila celo po 5 kr. dražja. Prodali so jo i>000 vagauov po 5 gld. 35 kr. do G gold. 10 kr. Ječmena so je veliko prodalo za tuje dežele (eksport); pivovarji pa ga nijso kupovali. Cene so sc mu za 10—15 kr. povišale. Pro dalo se ga jo 10000 vaganov po 4 gold. G2 kr. do 5 gold. Koruza je imela slab semenj ; nova se je plačevala po 4 gold. 45 kr. Ovsa se je malo pripeljalo, prodal se lahko za 7 kr. dražje.
Iz Pešte 16. nov. Ta teden je bil sejm za vso sorto žita zelo živ; sploh sc ga je malo pripeljalo, in ker nij bilo drugih kupcev, so kupovali malini pšenico precej po 5—10 kr. dražje, kakor oni teden, pozneje pa Še 5 kr. več, tako da je bila za 15—20 kr. dražja, kakor oni teden. Prodalo se je pšenice 100.000 centov. Reži seje malo ponujalo, želelo pa veliko, in podražila se je za 6—10 kr. A prodalo se je je samo 8000 vaganov. Ječmena so pivovarji zelo iskali, a bilo ga je malo. Cena se mu je povišala za 20—25 kr. proti onemu tednu, in prodalo so ga je 3O.0O0 vaganov. Oves je imel prav živ trg, plačeval so je po 3—5 kr. dražje in se ga jo 30 000 centov prodalo. Kova koruza jc imela več kupcev, kakor proda jalcev, za to sc je tudi 10—15 kr. dražje plačevala. Prodalo sc je koruze 20 000 centov. Prosa se je prodalo 5000 vaganov po 4 gld. 30 kr. — Svinjska mast je bila po 40—41 gld. brez soda. Medu so je prodalo 500 centov po 20 gold. do 20 gold. 50 kr. Vinskega kamena se je prodalo 150 centov po 33 gld. Vosek je bil po 78 gld. Jezice so bile po 13 gld. do 13 gld. 50 kr., najlepše po 14 gl. 50 kr. Orehi so bili po 17 gld.
17. novembra.
GimpH: Svoboda iz Celovca.
TV Elffttntu: Polftk ti Trsta. — Žagar i/. Staroga trga. — Zeclu-tuiur i/. Oiiuaja. - Driickcr Iz Tirna. — Vukič, Zuvuič i/. Siska. Cernic i/. Prage. — Fr, in Ivan Dolinar iz Btokrlo, Josofine Bauer iz Ogerakega. — Hordecki iz Trsta.
Pri *vittll£l t llerbs iz Dunaja. — KapoIJ i/. GUschingen, — Dragovina iz Trsta. — Pnquet /. (i oličeni iz Gradca.  —   Cairony, Ilolee iz Kamnika.
— Krečina Is Dunaja,
Pri Ziiiiiort'ii : Celer, Ana Zupančič iz Hrast-nika. — Jantfl iz Trsta.
POMlMIiO.
V'U'ra bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
, Iz\ rBtnu zdravilo RevaloBiii rt- «111 Barry odsti aui
vse bolezni, ki se leku zopcrstavljiijo, namrev bolezen s /rlotlci, v ži\eih, \ |irsili, na pijueah, jetrah, žlezali, na sliznici, v diiAnjakii, v mehurji in M ledvicah, tuberkole, suSico, nadulio, kašelj, nepreha\ajivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi. Šumenje v uSesih, medlico, in bljevanje krvi tudi ob času noaečosti, scalno silo, otožnost, suSenje, revmatizeni, protin, bledico. — Izpisek iz 7f>.()00 spričeval o ozdravljenji, ki Bit vsem lekom kljubovala:
Spričevalo št. 08.471.
P rune t to pri Mondovi, 26. oktobra 1869. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Revalescičre du Harry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti teže svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet šibke postale, moj pogled jo tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil 30 let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz priiligujem, »povodnjem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani
Abbe 1' o t e r C a s t e 11 i, Bach-es-Theol. in župnik v rrunettu, okrog Mondovi.
Spričevalo št. 75.705.
Dunaj, 1'raterstrasse 22. maja 1871.
Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, kašlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odreSilo.
L. G r o s m a n n.
Točnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri odraščenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila,
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalescicrc-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 t as 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
— Prodaje: Barry dn Barrv & Comp. na On-n»Jl, W»llil»ekgit»»e št. 8, v LJubljani Ed. Hahr, v Uradci bratje Oberanzmeyr, v Iue-brnka Diechtl & Frank, v Celovet P. Birn-bacher, v I.oučl Ludvig Miiller, v Maribora F. Koletnik & M. Morič, v Merana J. B. S t o c k h a u s o n, kakor v v seli mostili pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Dunajska borza 18. novembra.
(Ivirno tolegrafiiVjo porodilo.)
Mnotni drl. dolg v bankovci t' Enotni dri. dolg ? irobru •360 dri. posojilo . .
Akcije narodno bank*
Kreditne .;k -j ■.....
'.oiu! on .......
ftapol.........
0. k. ceknd       . . Srabro
68 j>lti	16
72 ,	60
101 ,	—
954 .	—
218 ,	Sfi
113	26
9 „	6
' a U 8	50
kr.
O
j Dr. Franjo Erhartić
odvetnik o Varaždina,
otvara BVOJti
odvetničku pisarnu
dne 20. novembra o, i. u kući g. Morit lila na kapucinskem
(307—2)
t
trarii.
Mo
ž
25 let star, ki jc vi.šo gimnazijo obiskoval, v konceptu nemškem in slovenskim izmjeri, in tudi Btenogratirati zua, želi h odvetniku ali bilježniku, kjer bi »časoma koncipirani oziroma Bolioitator postati mogel, v službo stopiti. — Dop si * pogoji naj sc blagovolijo »dresirati Jfl. X. is poste restaute ¥ iffrin na spodnjem S a er-keni. (3o4_'»)
hhe- Še nikoli
nij čestito občinntvo tukaj take prilike imelo, v |»rt<»ililli« posebno v flVrilll Z» ^OttiMSfit* lil grospe si potrebno nakupiti!
Ker se mi ie vsled dunajske borzne kr zc posrečilo, nakupiti si blaga veliko jtotf jahriški>>ti renami, sem v stauu, sledeče blago za 26*/0 pod fabr.škiuii cenami prodajati. Mudim se pa tukaj le med Elizabet ni nt sejmom.
Zaloga blaga obstoji: iz prtenine, debelega, srednjega, tanjkega namizja za 6, 12, 18 in 24 osob; iz perila za gospode in gospe, flauelov, sploh iz veliko v ta strok spadajočega blaga.
Froflajalnirii: slonove ulice. sJacuusIta slev. :i.
Bernhard Bauer.
' 8
oooo
* c 3 i
J2 *2 sto 2
ero I 1   - I
iS*
*•'S
5 iS ;s -S a E S a P a S Z
>  m c ji
P p! u V-> aj —S S u «
a
itli
J rt 2 t
j^n-? srn
^^•5 bil
S. s  t S
"rt S
>s i s
o > ± 2 « cs,2 Si
a 3 wn
t1 i i
E .5 S rv
§ So*
a S a
q v b  4< 1
1      1 4
"S *• č: *2
lil]
P. 3 '•' " -t
J B 2 3
"IS
"2i
> "d >ti
B H g I 3
E5 ; s-" 5 JI « ,= i «
3-0
tO
-5
i g
-r.   -   — /j
9« ifl geforat fiir jtbt« Jtinb, ob junfl ober alt, ob ret$ ober arm; map piibct in ©ien fein jmeite« Orftbnft, n>o eine btr.irtig manntflfadje «u#t»n^l luart unb gu foldj billiflen 'Srcifen Oftfnuft lutrb. SJfrfdj'^ent inttrerinnt« roilTrnf>lnf«Iicbe Spiele fur 6ie ©djuljuntnb, fo nurtj eine immenfe %ul-»aht oon nenen intereffonfen fflefellfcftaft«fpielen fiir Jtinoer jebe« *Uer« ic. u.
'l'tjittuoii flo'leibeie ;;uiptn. 1 ttUd U. 30, fc^^p-floAbcrbt, ffiiđjeti, etatlt, Vaben, ^Immtr, €alen#, | 5», 8o, fl. i, », 3, 4. 1^^^  *nt* m'' unb c^n* °iiia't*tung.
UiigCiacctc *uj»!«tt, i Gtllđfr.lO, 10, »0, 40. »inbet aptaiet, tr. 35, 60, fl. 1..0.
■■n, 80, il   1, >.
ep,irfa((«n. tr. in, 20, 30.
ftctf. „nb « ,6«.  i 6tu«t tr„ 70, „0 8^J«J2US ft      8°« fl* 1
p. i.sot
1'nlto  unb Tonbfl.o -H-'tf, ju Tt  SO, 30, SO, 80. £«nim<c »nr <9(od(, tr. 10, 30, 30. Z on i no. tr. 30 .10 so, 80. £<Dad> fOu. mil |}igiiTen, ti. 1.30, l.SO, t. iit\t\, fr. 10, ii», tO. 60, «0. Q)eMilt>ipu(«, tt. '0. 3ii, 40, r.o, so, fl. t. Itfrtir afl«i', fi'. i*K *o, »o, 80, fl. 1, 1.50, S. ftufiMkuit, tr. 3o. to, 7", oo, fl. l.ao, s. •Jh-lvit* i?.t'fi m. fr 6', »'i, fl. 1, l.SO, 3. Wancf, ju ft. 1.50, 1, 3, 4. , IJU«-   f« auticn,   loMiii'e'ot,   Irommet«, Slolincn *r^»    (Muh crtHi SJltlobiuin«, £ube' ocfpid'en, *Jar moiuta«, <$IrđcnU>if(c llltD a ittrt Smiiumcttlt Icfer billi>i fui traaren fur  tinoeifliiiibitit   flmtrr, auf Đia urlici) ofer ifauifrbu , fr. 15, S5, So, >o. «<rrj(«icbene Zfierc auf Catg, ti. 5, u>, so M il. 1.
XbltTf, fl'inj nattJrlia) aalaefU(rt, 60 tt., fl. 1 bif fl I,
Hntcrc -t>it!ia«(ii in OiuO|a4aMu«>ra^I. 10 tr. bi« il. 4.
(Bef((Uc&jft«fp <fc »on so, v tr. bil fl. s. 9iru (le mit frbiirt-tr, fiir Vl&ttiitn, mit obte obnt 1't t, I Gtml K, lo,   15, 15,  45. «5, 8 >, (I. 1 C6rr itbtn Unttrriibr fonntn flinb.t tbitftnb Itkn ttrntn
b»rrt> bit iii-uen vcff unb sflilrtrfjfifii.   I e ilJ fl epittcnb rami man btn <i itiberit otrfibietcnt fimibjrt'ei'tii ttrntn bura) bi( ntn.n arb<it«fd)uicn, 1 totilrf «0 tr., ft. i.SC s, 3. ©tobufft. bo« etU« tr. 60, 80, fl. 1. 1.50, t.
I.;it«rn» m«|tte», ^tnaiinl .Ha ibtc ila'tnif, bti anjitncbtnflf tinttrbalt fur Cfing unb 'Jiir, i mit lil tfidctrn ir. 65, S5, fl. 1.5u, K, 3, 4 6.
1 ttcinc« ®(a« • Onflruntent , atnannt Kr UDimbcrocig, t, t ur<t mtl biM man btn Oicfang tint« irbtn sjio.iti* taiifibtub na.uab.ucii rami; bitft« ftbe inlt rtffaiut op-tljcua foi.ti bto« ti fr.
<9»slifa)t HOtrtjtiiatifltf,   otfitat mit aUtn ini
tiaiifi fr.i itioai tu \!i*i'iT,tii ,c ., 1 t ft c I 0. 1, t. m, i, 2.5(1, S. «, bi-ftllMt ttcin fiir Kmete, tr. 15, 35, 8 , 80, ft. 1.
tAMppB 'Uit au«a |tid nettn Orčbti'frttn Sritit inr *^ar ©ttbflbefibS tigutig. in gvefjter flu«iiaj)l, liir S "t-tn unb aiJabajcii itocn tlltrr«, i epitl nO tr. fl. 160,1,   .50, i, S 50.
tft^HT" sj»n.tibtii(t«fieii, tompttt mit fltppabtten unb u Utenfilien. 'iir trsoađjjtiie Jtlnbtr tr. 8 , fl. l.so. 1.80. ».5 ', 3, 4 bi« n. 5.
&jEK*~ Sin urtit« iDltrl« unb v-aMbmb mit S 1 ncicn Tlufltru tur 5 tr.  ttnbt« (tijtttiajt 6pit e in
pr.-li.'rr "IipumM-
Uttriibitbttic a, it n>a.iTtn, iu Gebaib (m tripartt, in 10 'a.bor HnfiDabti fiir -JlJabAtu iiiid Muabcn, ptr Slika Ir. i<>, io, 4o 60, il. i, S.
D^^leberrnsi hung und Inlerlinlt
fltn-abitn bic ntiirn zaloti Jturutift, o^iic ciiicn libltu (Hirurb |u vtrbreiltu, in febr nianitij atbtr 4ui.oabt, ptr Stit I Ir. S, 5, 8, 10, 15.
6>U(f bi« ft.
Qiitnbabn mit Vaufrrerr, fl. l.SO. 8, 1.80. Htitcr ulj ot ftine, mit G.tjla.m-rrr, fr. 15. SJlnbiif   -er:tn. tr. 10, 15, 10, 30, 40.
'ISift K'«, Sarabiiitr unb  tMcncljit   mit ffna1I>
ttfftft, 1 £t. rr. 211,40,80, fl. t, 1 .to, 1.60. i£abt!, Von  Ulic*,  fr. 2 j, 30, 40,   vu-n ^labt, fr. »0, ft. 1.1'i.
3in«qro&t stluftrapi von rnaan:iif(brn Spiclniaaren, bit i m ao.iflcv i\ad) rtv  Mi irtjt mig tt« !Vtaqnclt« (a)rclinmen, i €>a>aa)ttt rt l^, 20, 30, «0, 8 >.
1'ori'ii ni-. J*aff■ e , 3t)«> u. eptife-@tri<ictS, jc ni* (itrefic. fr. GO, 80, fl 1, 1 50, I, 8/0. ■t-u'fbft Imertflant unb amUfant finb fiir iebt* sfllifr bie iianj ntu giifauintcngcfieittn i-n-Raffcttrn. 3S iu tint b>lbid)t v a tlit mit vtrfrbicttntn aicrrrt pniplijirttn ^aiiber flpparattii. saut« mit .i i.mtt ..nlatuna. fo bati ;lrb.-r mit ard ttr t'tiđit n tit bit iaV »fttn Biubtifii.tft (4 || $r.<ftffoi »o«fo) marben fami. i :u mr b nad) Vnja&t btr Hpparate fl. 1.40, 1.80, 3..10. 7.ko,
S. M.
D;t Cfrbc unb i(re Smobittr, fiir rcrftinbisc fli .b.-r tbi ju • mvftblt.i; c« ni tiu cm mit irtgiobu«, t sclrtrut au.vjtuitrt unb aOt *i - om i ber 9Sd. in ibt r Ultt onal« • iad>l colcriit aii-(|:fili'rt. \nUt it Tin in 3 «Bitad)cii ter TJame; r.fl t H S Ik tr.
Jbicit, mit QtU m■ r,o.|tn, fcbi bautrbift, t 45t. fr. So, 50, 80. il. i, i.o, 1. si«.rf*itttnt Zbitrr, mit n.oiit■ irtjcr eiimmt, tr. .o, 80, fi. i, (.so, i.5o, •, s.5o. V>u« Sltd) itbr tautrbot r. trunu r unb t Ibfrt) bemaltt if .mpa,vn, Kabriolti«, €ttnivaacn, ■> i« crt«, Comfonat'lt nnb anbtrc SEPagtii, aiit mit a f-u tu, fc. so,  . o, fl. i, t.50.
EDitutr  U erbtbabn, (Sifcnbabnen unb ■?.!*: "ft, JU tt. 60, so, fl   t, 1.60. •sp^rcr 'l<botograpb,  tin untcibalttiibt« cvi-1, vc man trirfli.be ^Jbi'to.irapbitii trjtiigtti faun. I Gt. fit'i'mt g trtitung tt. 40.
■MSjp* 6a)itilo unl>   M<b ntn ■ Jtpjjarate   ST tj r >-U
m^mF    !i*ortenntm| fai n itbt«  Kt.ib (renell i inmn unb id)r:ibtn (rl men.  li.n yuvar«t ffir i ■ b r n it ■ i-b ltv«i«i ft. 4 , 00, «0.
il titr'picl rr. M>, so. flldlrt, ni piti tr 9<>, ft. l.SO. Trai. unb tliitmortlpitl, I br 'emifd), ft. 10. Ittutftt Si.iit -Uni. it.i tr. S", 80, >0. oiuitrlabtr .t«en>tbre 'r. 40. 8o, fl 1.20.
3- fj ai.S i'\ * ft   "o, a • 6 aH tr  mi, ft 1.
itr riri.ie Aricatr. inu ton pt'tt, itt>t uiibittt Bn«r iftang,   tiK- mb aii« 1 6.ibel m t Hup;«', I Oltirebt mit tjaiomirt, 1 '1'atroiita *c, 1   -i.a'e. viti « ■u'a■MMitn rt. I.tO, fti. flt tšoric fl. 3:-u.
HHC floufita 'uol« o^urt. i ©tuđ m.inajenf'no«i ■*^*T :'. tr — Bloi t« utfi, btr fratje fid). 1 ©I a flu ft i tafrrt mit ©iltfltl VO r
K*^ Vttut lifintueiolo "li m t   i €.'. j niJinii«,  i i fltint Jti-btr l«ff i<ntrrL<aittnb, I ©tud mito t« jrofj It. Sfi, 4 , flrofie ©>>lt #j 'r. gMSV* i it Ju.'iiigaircujpi c, t ntilt:ib tiueti «3 OMf tt ^^•^    t-ti ft'ntm «rbtii*iiirt)t, ue.ibtr. ivtnn  ni n ba'.iuJ rauu)t, bic Virmcioib bac Muk bcirtjt.   t ■ -<t fr.
Der kleine Zauberer.
»uro) ncfbflebtnbc Raubtr.floraratc faun min ti $e nt 'Ktrfontn ottr ana) gi'it ^efenf(f> vtm auf ban S ■nntrbftc
ttraal n in »i parate (l ,b bctitl RiiircUl iiiibinri, baij nnr btr 9t <i}tt btife btn bic »ci-f.b eb na t Cn •^>Iitt ju lofen i.n fctanbt i|t; cm uneui.|fir-'bKt ra.m it nneiilaiu nau fc'ii'en, vbne lUtn Pftfultalf iu gcfangeit. -
«ae Vlbpa.atc ,iub m:t sOdel-rung « titben. £cnM/i oermreb ieS;cii 4>ut ju fte.fcn, f it ta ij it.n JtOrUS 4U fr.
ikt.iJS-rr. liintjfart mito  bi>0) ftunt flc Kit-
Da« Uitrubtttiib n et»tt JDIU'iit,2i fr.     man , i.v rr. itr  -a.iotrbainm.r ,      u: a   i b:u Dic   aub t ..      . btr bic uue rita«
6ibUrt r-tifmioiutrt tin ščitil taub. j   bart i ut .t b rd) mtMje  man feip-tr- ,       l«'Ci "a.a  t  au«i.b.infcii rami.
iaftbe i.ffeiierjeiifl ; mer coifitrt. 6e»l   t ©t irf n 3.M
Ion ut .i tn £u aie.i. 4> rr. jler .jt eicUtoiltr, iu ired) in tlUt«
S si'Cjtr. tfuv iCtT d) t« buie n, tU    jtt on n itn* tKiniibtft ii-irb, j.
ioi'ia;tiii ifl t* 80 rr itbrcn, ipufc i. |, 4 50.
Ta' 8(ttr«Vi rtt u. iinait, Ininicr votl Dtr -(.u - r ibusIL j io. auf rtom.
i4tib ober IMuiCt itti. 20 fr. n.au o 60 fr
Ut Xtiix.*iiia rctj|d)e, ros ijl bie T<t A t nut 6c\> tljfc ri' ff. i.l>.
i art ' 4» r 2)J'W.vaiii t.u ..<tin. m.. BUe« vtr.
£>># It lnm>i«»«i, »tr taiin t« auf- jtbnlilbt  nnb  aui tiil.'.i Jiuf ivi:-
nt 11«    8 ■ rr. >tr omuti, (l. 1.
Gin <Tane fp el   TO o  fofl b t rtarte Vat fl n . Ulaa«jln im 'DJuu^e »8 tr
trfd)tin(u   6. tr. Xer sHcrnubru ,j« .'i p.iru il. l.*o.
fcar      Itul no« »erfd>ltbtn« a b rt Bptarat^, i« rub B-eaeil TOang-I an 9taum faun ni*! KOt« jt'a. nt ti
Sine SRettg« nnbeter «pidiu .uren nnb ©cfeilMinfiMpiele bie aRe nirlit benonnt merben Mu en rinp ju Oiefen '»reifen elnjlfl u^b otletn mir m oti ucfertijUii Ritbetiiiae ui boben. Štelftbliltter, loelti Iflir inifrrc|[oiil [lilP, lucro, n ur 111« oatl.eilt. '-ioiil
)a)Tot be \ it ff.irtcn tanjt>i I 1 rtu 60 o/u ©itcul sni' dtr bal Vcbclmntf)
ju crr.ititu, 7 1 Ir Dtr Bil .o.-f^aBt 1. ©.-(b« '.Iri.barc
»'a.itn l&nncn   in euten <v.ui Iti
ro rb u, fl 3 fin  5 biti'jtnj ,   »s  Ifl  attv bie
i In e f 5u fr. i cr   clbffmotb Mod) btu Tcfrb, ?0f<*
'iv Ui' lit yarbf Ut bai« ' Slicti. nlt.i 11 u; ,
t tbtt, 0. t« u 11 b btn, 80 fr.
lii1 mi■ eripiiitiiive B)(bnuti man let* Id.'ii b t tt 1n r beni Uub Itu n unb t-e.i rd) ut »c \a ij, 05 ir.
Icr \ft. tn-■ .• itbt v, ob r b.u> '.>n .. g. I ib m .j id) ju m j u n no Ir
X-ie Svatb.ubie, a e. 100 11 i a-"* i b »
f
p (998—1)
Izdajatelj in za arejdiifitvo odgi
B^Tar Friedmann, itlicu, ^rrttrrRrnlTc 2Ji
»forcn: Ivan Semen.
Lasnui.ua in tak „Narodne titkarno".
0