List 50. - V' r « ■ i ř V' •r A ^Sř ^ v - * * ✓ » n rjWfc AM fi Tečaj podarske ? obrtniške in 4 ^ ^ 11 i I- .tt^lv1 V * « ■ lmJTW'MT^ t Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. <*•> L. jfc 'ůf^* A • 5 h Ljubljani v sredo 16. decembra 1874. O b s e g : Žalostni nasledki dualizma postav o Turski goveji kug 0 drenaži. (Dalje.) Ukaz ministerstva za poljedel- stvo od 15. maja 1874, št. 4318, s katerim se dolocila porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo , nekoliko pa spreminjajo. (Konec.) tij Cop Sloga. (Konec.) Iz sodnijskega življenja ■ Samo, kralj slovenski. Naši dopisi. — Novičar. Profesor bibliolekar Ma- (ïospodarske stvari. neusmilj izterjevanje davkov zadušili bod noma revno stran Notranjsko. In veliko tega Žalostni nasledki dualizma postav o Turski goveji kugi. Politični dvalizem, to je, razcép Avstrije na dva — Cislajtanijo in Translajtanijo — jev malo letih že toliko škode tudi v materijalne m oziru deželam neogerskim prizadjal, da zdaj to sprevidijo že tudi tišti, popol- jsivtr. XII ventiu le^ra, ie kriv nesrečni dualizem v postavah za govejo kugo Ze dve leti opominja deželna vlada Kranjska in je opominjal tudi deželni zbor Kranjski ministerstvo Du- kosa sko ,jsko } naj na vso moč pritiska } da se konec stori na ministerstvo Og za govej kug > vse rečnemu dvalizmu o postavi klic vpijočega v pušavi î Namesto da bi bilo naše zdravniško društ v Ljubljani se v zboru svojem 28 u. m. na isto edino ki so izprva zagovarjali Beustov razcep Avstrije na prav0 stališče vstopiio, se je razhajalo v praznih uto dvoje. - ... . , ..... pijab Opustivši na stran vse druge napake in škode go- „nemške učenosti" govedom gorkom é so celó tako daleč naj bi po svetu v t vorimo tu le o škodi dualizma za živinorejo naših dežel. y in po topinjahtoplote se odloČevalo tere živine meso, čeravno je kuge že sumlj Da nimamo živinske soli, ki bi jo gospodarji vživati dalo! Gosp. dr. Eisel-u ni zameriti naši dober kup dobivali na veliko korist in pospeh ži- takim komičnim svetom se oglasil v zboru vinoreji, krivi so edini Magjari (Ogri), in če kak ) bi tik o- : kase še j da s poslanec interpelira v državnem zboru ministra se nam dala živinska sol, odgovarja mu ) naj bi smo se drugim goveji kugi izvedenim zdravnikom čudili da » ne morem a niso po vrecînosti ilustrirali njegovega nasveta } Meso za kajti pogodba z Ogri tega ne pripušča. Sedanje mini- govejo kugo samo mlj sterstvo ni sicer dualizma vstvarilo ono tudi resne naši post za vžitek pripuščeno živine je tudi že po besede nima zato, da bi se razvezala ta našim deželam toliko škodljiva zaveza ! se ne dá meriti po „ritni toploti stanu ni pri vsi živini enaka, Zdaj pa še nekaj druzega in hujega. mesa si ne upa b j i - -----.» ------o- — —j -o— ga nobeden ne kupil, ijuucuj * u <*jllu, ua jí goveji kugi^Turški imamo mi ost™ po- živina iz kužnega hleva ali kužne vasi v mesnico prišla ki ker mesar prodajati in al s um 1 j i v o st že v zdravém mlj ker ve živine da bi ljudém znano, da j stave , da se zatrè začetek njen in zapreči razširjanje Zatoraj pustite na stran njen^. Na Ogerskem ni take postave ali prav za ljujte íjudí prav nimajo nobene postave, ki bi se skladala z našo. imeti nosk ki bi skladala f ki prazne čenčanj 7 beroč take nasvete 7 mis lij in P zape z naso. Dasiravno že od leta 1710 razsaja grozna ta kuga po različnih deželah Evrope, je na milijone živine pokon-čala in so umni zdravniki povsod poskušali ozdraviti jo, vendar še dandanes nimamo celó nobenega zdra- imeti poskušati to in uno, skrivati začetek bolezni in v tako povod dati, da se širi iz hleva v hlev7 iz kraj 7 kraj V la d a naj daje skušnje delati v posebnih i enovanih „kužnih hlevih" (Peststállen) vila za njo , kakor nobenega tudi ne poznamo o člo-veški Azijski kugi. Zato je edina modra postava ta, da se o začetku živinske kuge brž pobije vsa živina, ki-je za to kužno boleznijo bolna ali nje sum- tako ravnajmo po postavi ; drug drenaži. ljiva 7 lastniki take živine pa se o dško du j ej o iz državne blagajnice. To je prava in edina pomoč. Al Ogerska vlada nima te postave v svojih deželah in tako U1UJM jk/V/Ol«T t» y o VUJ1U u^/j^iau y II1 tttCkV; Z0 cez UYU leti neprenehoma davi ta kuga govejo živino na Hrvaškem, od kodar smo jo dobili na Primorsko, se spoznava zemlja in njena s ostava, namreč po-Kranjsko in S taj ar s ko, in zopet zdaj razsaja o iskati se mora vzrok njene močvirnosti. Vzrok moč-Reški županiji in v Istri, ter Kranjsko deželo v vi mosti pa lahko nastane na več načinov. Težka hudo nevarnost stavi. Naša revna Notranjska stran ilovčasta zemlja je že o svoji sostavi taka, da vode ne dve Spisal Fr. K u r a 11. (Dalje.) V. Izpeljavanje drenaže. Predno se prične izpeljavati drenaža treba Je da j vy tO IfîtO Z6 toliko nadlog prsstâlâ ) dâ J6 ^rOZft ^ aajn ¥ ^iv^u vmv^ ^diuicij ^iuv^iuuujg iuui ajj uíu\j zaprtija zavoljo kuge, prepovedani sejmi, slaba letina, virnost. Nahaja se pa večkrat lahka, ilovčasta, s kre kajti spušča v globočino, zatoraj provzročuje tudi njeno moč- menikom pomešana zemlja, a vendar je tudi močvirna. prosi; ako pa Vzrok take mocvirnosti nahaja se pa gotovo niže v žebca přižene a pomislek najde, naj mu reče ; da zemlji, namreč da se pod lahko ilovčasto plastjo nahaja 13. Ako se dovolilni list za žebca že prej dá, tako ú^ujijl, UULUI,kj\j UU, UV f v« - - ^ *--~ ~ ^ ----j ------J --—--------W ^ • WWtUt «I» (JUUUUI "U C J UW) neka druga neprederljiva plast, katera vodi zaprečuje, da je do časa, ko se res začne spusčati , preteklo čez da ne more globokeje plesti. Jako važno je dobiti ta tri mesece, tedaj ima gospodar dolžnost, žebca, predno vzrok, kajti od globočine one plasti odvisna je tudi ga porabi za spuščanje, še enkrat po preskušenem ži- ako vinskem zdravniku potem globočina drenaže. Ravno tako važno je močvirnost zemlje nareja kak podzemeljski stu- politično okrajno oblastvo v to doloći, preiskati dati ■pu ■ ali živinozdravnem kovaču, katerega denec, da se dobi, ako mogoče tem na pravem kraju napravi drenaža, sostavo zemlje gledé njenih plasti, treba njegov izvir, m po- Da če je zdrav ali ni. To, kar najde } in dan, katerega je ogledaval žebca Je 7 spoznamo da napra- naj živinozdravni organ zapiše na dotični dovolilni list vimo na najnižih, kakor na najviših mestih zemljišča ter mora gospodar, predno žebca začne spušČati 7 jarke po devet čevljev dolge, dva čevija široke in do ne čevljev globoke. Ako se v tej globočini voda še mu ga vidira. ^ ^v^^wviWX y VMIjV U^MI dJ (IV>UV> O UO^Ci U ^ žiti ta list pred dotično politično okrajno oblastvo polo- ; da JU O n£lj de , uputi Ml ou pu l/VUU pwiiiVâXiVijvjwi u T v^ UVI y v ^ wv-» v wíunjwji j v u., v lij u u U lii pUU A. U . ail i katerim se lahko spoznava sostava zemlje, in kako glo- mesečnem preiskovanji takega žebca po živinozdrav-boko se nahaja plast, ki vode ne spušča v globočino. upotrebi se potem podzemeljski sveder 14. Ako se v slučaj i omenjenem pod 13 ali pri Ko se je dobil vzrok mocvirnosti 7 treba znati tudi lego ali nagne nje zemljišča. Da je spo-se mo- remo prepričati o pravi legi, upotrebi se za to vodna menilo niku, katero je zapovedano z ministerskim ukazom od februarija 1866, pokaže kaka spotika, zaradi katere ni več dopustiti, da bi se tišti žebec dalje rabil za ple- 7 tedaj naj preiskovalec to porabo ustavi ter tem strojem precej naznani to dotičnemu županu, da bode čul nad tehtnica ali pa tudi ivel imenovana, lahko se razvidi najveća in tudi najniža lega zemljišča, izpolnitvijo, in pa političnemu okrajnemu oblastvu kakor tudi njegovo nagnenje Naredi se potem načrt, po katerem se morajo delati jarki, v katere se polagajo drenažne cevi. Jarki pri drenaži so trojni, in to 1. suši Ini dovolilo nazaj vzeti dá. 15. 7 da Politično deželno oblastvo, dogovorno z deželno komisijo za konjerejske reci (oziroma s kmetij sko družbo) sme dopustiti ta izimek od občne dolžnosti, jarki, to so oni, v katere se polagajo najmanjše cevi, katera po gori omenjenem ministerském ukazu veljá katere naravnost iz vseh krajev zemlje vodo vlečejo in zastran dovolila pri žebcih za denar spušČanih, da nam-jo odpeljavajo v nab i rain i j are k. Ta jarek kakor reč ne potrebujejo takega dovolila tišti ki » V 11 a U 1 i a i u l j cii v^ o.. a. a jai va. nanui * v»v> uu jjuu umujv/jv ictaugc* ww v uiiiai uou , ivi imajO S V OJ Q položene cevi so nekoliko veći kot sušilni kobilarije, če hočejo svoje žebce pripuščati h kobilam tudi v njem jarki in njihove cevi. Nabiralni jarki spojeni so za pleme iz kake druge kobilarije, niti gospodarji an- z odpeljavnim jarkom, to Je z jarkom, kateri vso vodo gleških čistokrvnih žebcev, če jih hočejo pripuščati iz zemljišča izpeljava. Navadno je ta jarek odprt, ako- tujim kobilam. Samo po sebi se razume, da pri tem ravno je mnogo boljši, da se tudi v ta jarek položé morajo zdravstveni oziri popolnoma zadovoljevati. drenažne cevi. 16. Političnemu deželnemu oblastvu je prepuščena Lega ali nagnenje jarkov odvisno je od lege skrb za to, da se spustni lističi in vpisniki po zapove-površja zemljiščinega. Ako je zemljišce že po naravi danem obrazci natisnejo ter gospodarjem takih žebcev nekoliko nagnjeno, se lahko dá drenaža izpeljavati. dá Težji je pa, ako je zemljišce popolnoma vodoravno, potrebujejo. na znanje, kje lahko dobodo teh tiskovin, kolikor Jarki morajo imeti potem pad, in sicer nikdar manjšega Državna blagajnica se zaradi tega ne sme obre- ne kot na 500 čevljev vsaj za čevelj. padu jarkov se voda slabo odteka, cevi Pri manjaem se lahko z blatom enjati, 17. Politična oblastva naj skrbé, da S 0 tel določila napolnijo ter se odtek popo'noma zapreci Ce ima pa in zlasti tudi določila s kraja v misel vzetih minister- zemljišče nejednako lego, in da je njegovo površje celó skih ukazov na tanko izpolnujejo, kolikor poslednja niso veliko, se razdeli v več delov, in vsi nabiralni jarki predrugačena s pričujočim ukazom, ter naj sosebno ču- potem spojijo z odpeljavnim jarkom. obče pa veljá jejo in svojim podstojnim nadzornim organom velevajo pravilo, da se sušilni jarki naredé vedno proti oni strani, čuti nad tem, da se vsak slučaj brezoblastne porabe pa vedrio žebcev brez dovolila ali brezoblastne hoje z žebci od proti kateri zemlja najbolj visi, nabiralni jarki na najniži legi zemlje. (Dal. prih.) enega v drug kraj zaradi spuscanja 7 in tako tudi vsak Nove postave. i kaz ministerstva za poljedelstvo od 15 slučaj spuščanja žebcev, ki imajo nalezljivo bolezen na sebi, brez odloga vzame v razpravo, kakor postave pišejo 1874 * št. 4318 m ai a 18. Preklicujeta se § in za Cesko izdanega 17. avgusta 1870 j s katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo, nekoliko pa spre- ukaza poljedeljskega ministerstva od o tem, kako postopati pri podeljevanji dovolil za spuščanje privatnih žebcev. 12 minjajo. (Konec.) Takih žebcev, katere so pri razdaj 7 ki anji konje-bilo pred dotično dobo rejskih daril (premijev) spuščanja, poslavili z državnim darilom, praviioma nij treba še posebej priganjati pred pregledovalno komisij da bi dovolila za 7 8tarozgodovin$ke stvari» Samo 9 kralj Ko Je om V- zadni i čitalnični ,,besediki naš moški zbor spustno dobo žebca spuščati. pél lepo Forsterjevo kompozicijo „Samo", slišali smo rabi Vendar naj gospodar takega žebca, predno ga po za puščanj ter naj, pokazav prosi } da mu j eJ dotični pregledo Željo, 11 aJ Ui „iwvi^ jtvaj p»Cuai komisiji skem kralj i", ker marsikdo o njem naj bi „Novice" pričbo o prejetem darilu kaj povedalo o bivšem ,,sloven- , razen imena, dru- dovolilo za spuščanje žebca 7 po- zega ne ve. komisij Ako ni nobenega pomisleka, sme mu pregledovalna podamo prepis Radi vstrezamo tedaj tej želji in našim bralcem bi druzega izročiti dovolilni list, za katerega Antona Krempl-a iz „Dogodivšine Štajerske zemlje a 7 ki v od 2. razdelku zgodovinske svoje knjige pod napisom: „Od začetka narodov pre-selitja do Karla Vélkega" o Sam o-tu piše tako-le: *) „Tečas so živinski ') Avari do dolnje Dunaje sem-gor se pergnali, ino so od carigradskega cesara terjali orožje, šace ino deželo, ter se le ravno v Panonio sprav-lali. Longobardi tedaj, prejd kak so odtod odišli, se z Avarmi za Panonio pogodijo, pa tak, da če Longobardi svojo naprejvzetje v Itálii nebi mogli vunspelati, bi Avari zupet^ mogli odstopiti. Avar to oblubi ino tak prisegne: „Ce prelomim mojo prisego, tak naj jaz ino do zadnjega vso mojo ludstvo prejde skuz meč; vse nebesa ino ogen kakti njih božanstvo naj padnejo na naše glave, naj se gore ino lesovje poderejo na nas, naj se Sava proti naturalski postavi k svoji zvirovčini oberne, ino nje jezni valovje naj požrejo nas!" — Potem Longobardi odidejo, ino strašno razbijajoči vkončajo, kod grejo, vse tak , da je povsod tožna pustina za njimi : lud je grejo eelo na malo, ino še toti rédko natorjeni celo obdivjajo, keršanski Mešniki preminejo vsi, njiva z drevjom zarasejo, pripravka nega namer za velko silo, mesta so od vseh stanovnikov zapušene, zidine, kaj njih ne razderejo, od sam sebe razpadnejo. Samo Slovenci so še per vseh totih bojih , razbijanjih ino vkončanjih najbolj v svojih odnegdašnih nastanenstvah se obderžali. 2) — Longobardi v Itálii dobijo, kaj so želeli, ino si tam stalno kraiestvo vravnajo. Zdaj se Avari, kteri so dozdaj bol med Tišoj, Tatrami ino Dmajoj naseljeni, z ognjom ino mečom strahovitno duže dale okoli segaii, ino vse slovenske rode med sobom ino okol no okoli sebe pod svojo de-rečo oblast zmetali, se po Panonii, ino tak ali tudi po naši Štajerski razprestrejo. Tak morejo tudi panonsko noričanski Slovenci v strašen avarski jarem. Toti grézni ino grozni Avari, zdaj z telkimi slovenskimi rodini strašno pomnoženi, okol ino okol delajo strah : Turinge persilijo, da njim morejo dati soČivo, ovce ino goveda; oni si podveržejo Slovence v Ceskoj, Moravskoj ino Lužničkoj ; oni v Carigradi napravijo silo, da se njim od tam sem more vsako leto 80.000 zlatov dati; starigradska cesara Maurikios ino Fokas sta si v tre-pečem strahi pred Avarmi, cesar Heraklius nje viditi more, kak njemi carigradske předměsta oplenijo, on more čuti, da bodo Bizantinci mogli v Azio oditi, on more gledati, kak njemi 270.000 vlovlenih v Panonio odeženejo; mnogi slovenski rodovje kre Dunaje, Tise, Save ino Drave morejo avarskimi močnimi Kani Bajani na očno mignenje pokorni biti. Toti vbogi Slovenci so na vsakem boji z množinoj svojih ludi mogli naprej iti, ino pervi se z sovražnikom prijeti, oni so mogli najhujše bitve vunderžati, Avarje so pa odzaja ležali, jeli ino pili. Slovenci so mogli od Avarov se pustiti prestaviti, kam se njim je zdelo, ino per najmenjši protivnisti si pustiti vesnice požgati, setva ino njiva si vkončati. Toti od vseh divjakov najdivješi Avarje so imeli velke, na mile duge, z zemloj noter-zaježene oplote, vare imenuvane.3) V totih so se, doklam je vremen dopustilo , pod golim nebom na ži-vinskih kožah v poživinski loternii, pijanosti ino drugih gerdobah kotali. 4) Mést so ne terpeli, za tega volo so, kaj je drugim divjakom od mést ali cirkvih prékostalo, *) Popis damo tako, kakor ga je nam nepozabljivi Ant. Krempl spisal. Vred. 5 ) Tak nje vsi spisateli imenujejo. -) Sehafarik „Gesch. d. slaw. Sprache u. Literat. (1826) str. 8. — Wien u. s. Landesfiirsten, I. 43. i. dr. 3) Beseda „var" še se zdaj v slovenskih ino madjarskih mestnih ino selskih imenah mnogo najde: varaš, Varaždin, Diakovar, Belovar, Salavar itd. 4) Wien u. s. Landesfursten. I., 43. i. dr. vse porušli ino razderli, ter tote razdertine Slovencom za stan pustili. Med njihovimi vari so Slovenci tudi vesnice smeli 'meti. Iz totih varov so le na čase vun šli na zverjadistrelbo ali na porop k drugim ludstvam, kerim so zernje, živino ino ludi sporopali ino z sobom vzeli. Z takšimi pročvzetimi ter z vlovlenimi ludmi so Avarje nesmi Ino dělali: ženske so k vozom zapregli, možki so njim njihov porop pod bitjom (tepenjom) mogli vkupnositi takše teže, kakše se namer živini ne nalagajo. Za kruh so njim samo Slovenci mogli sker- beti, ino še njim velke dače plačuvati, ter nje po zimi per sebi imeti, njim svoj pripravek pustiti potrošiti, ino njim svoje žene ino Čeri vnemar prékdati. Iz tega je přišel rod, ker je od avarskih očetov zaveržen, od Slo-vencev čerten bil, ino se je v tih 200 letih avarskega gospodstva (568—778) med Slovence tak natoril, da še zdaj se Slovencov najd e, od kerih se vidi, da so Jiji-hove životnosti. Najvec so Slovenci v zdajni naši Štajerski, Koroški ino Krajnski od Avarov mogli prestati. *) V toti avarski stiski in sužnosti, v kakši še ne so Slovenci nigdar ino nigdi bili, so se oni tak preménili ino od svojega pervega poštenja tak zgubili, da so odpotli od vseh, posebno od Nemcov zaverženi ino čerteni bili. To je nje bolelo ino še nje zdaj boli. Oni so avarskega nećlovečkega, divjostornega z sobom djanja od strani svojih merskih avarskih silogospodov se tak navolili , ino tudi navoliti mogli, da so od V3eh krajov pomoč, ino tak priliko iskali, totega kervavo obtišečega jarma se rešti. Začeli so se tedaj drugi Slovenci od gornje Labe (Elbe) ino zatatranskih krajov, kak tudi od dolnje Dunaje semgor k svojim jednorodnikom v Ilirio, Panonio ino Noriko, k Tisi ino Maroši v zdajno Vogersko, zdol Dunaje v zdajno Serbsko, k Savi ino Dravi v zdajno Bosnio, Dalmacio ino Horvatsko, Kranjsko ino Štajersko prinaseluvati. Na toto pomoc operti so tedaj vsi pod avarsko divjo nečlovečjost verženi Slovenci, posebno pa panonsko noričanski bili pripravleni, le za meč prijeti ino Avare spoklati. To je gorutanski teržec (tergovec) Samo2) na svojih teržkih potih vpamet vzel. On se njim ali postavi za prédnjara, ino tote vse nad Avare sopeče Slovence pod svojo zastavo vkupzbere, gre z njimi nad Avare, ino nje mahom přežene, pokaže per tem tako zvumnost, segurnost ino moč, da ga vsi si za krala iz-volijo (623) , ino tak si^Samo zdaj naredi slovensko kraiestvo po zdajni Štajerski, Krajnski, Koroški ino Češki. Ali kumaj so Slovenci pod totim svojim kralom bili sami svoji postali, so že bili v težki boj zapleteni. Frankoskega krala Dagoberta vojšaki so najmre v Gro-rutanskoj ali Karentanii (tak se je zdaj Norika zvala,) Slovence vunporopali, Slovenci so pa nje ubili. 3) Dagobert, ob tem močno razserdjen, pošle preci svojega žlahtnega Franka Sihara k slovenskemi krali Samoi po zadovol-šino. Samo Sihara še le teda pred se pusti, kader je bil po slovensko se oblekel. Zdaj Sihar Samoi povele svojega krala naprejpernese, ino da ne dobi pravega odgovora , se začne pretili, ino reče Samoi, da^so tote dežele ne njegove, temuč frankoskega krala. 4) Ceravno *) Lehrb. d. neueren Staatengesch. I., 50. 2) Eni Samoa za frankoskega kupea vundajo, ino rečejo, da je ne Slovenec bil, tudi ne v Gorutanii, temuč v Ceskoj kraluvati začel. Jaz se, kaj se njegovega imena dotične, der-žim Safarika, ker reče , da je Samo ime slovensko ; kaj pa na njegovo kraiestvo spada, ostanem per totih, keri poleg našega Anonima rečejo , da je Samo v naših krajih kraluvati začel. 3) Wartinger Gesch. der Steierm. str. 29. 4) Da je gotoski kral Vitiges (537) Noriko ino tal Panonie moćnim Frankom mogel pustiti, tak Sihar govori od totih * je to Samoa močno razjezlo, je vendar rekel: Mi ravno za vajvoda postavil (769). Proti totem so pa paganski že hoćemo z ludstvom ino z ludmi frankoskemi krali slovenski žlahtniki, celski, slovenjo-grački podložni biti 7 ce on tudi z nami hoče prijatelstvo mariborski (marburski) ino se deržati. Na to Sihar odgovori , da Frankovje ki spuntali ino ga pregnali. so Spuntanje pa je bavarski vajvod Tasilo II. poti šal ino Kristjani ino služebniki božji, nemorejo z paganskimi pregnanega Vladuha zupet v njegovo oblast postavil; psi v prijatelstvi biti. Samo odgovori: j) Mi vas z zobmi razcésali, če psi bomo Bogi storili" bote vi služebniki božji proti slovenski žlahtniki se drugoč sprotivijo, ino Vladuh nje Totim V se prav z oštrim zamahom zamore vkrotiti. t ino dá Sihara iz svojega kralevskega slovenskim nepokojom je zadnič frankoski kr a mo rim- grada vunta verči. Na to se (631) kervavi boj zacne ski cesar Karl Veliki (774; konec naredil. On med Slovenci ino Franki. Dagobert pride z tremi voj- Avarom moč poterl ino vse drugaČi spreobernil. skami Frankov ino Alemanov v Samovo velko deželo, , _ , da od spodnjega kraja Je tudi a ino tudi Longobarde pertisne nad Slovence perprašijo. Pri Vogastem ali Vogats-gradi (kastrum Vogastense *) je najvekša bitva. Kral Samo z svojimi Slovenci premaga vse Nemce, njim proč vzeme vse, ino nje iz svojih dežel pretira. Potem Samo gre večkrat nad Nemce, ino se v svoji oblasti junačko SI o vsí vene stvari. Profesor bibliotekar V Cop. Nekoji podati o njegovu životu i delovanju o nje- obderži, odbijajoč sploh tak Avare kak Nemce od svojih gov ih odnosajih do predstojnika mu i vršnjaka^ i rodo-slovenskih dežel. Ob totem časi se je pergodilo, da so Bulgari » pri 7 frankoskem krali Dagoberti 7 za tjubnih mu prijatelja najveće do doktora Franje Preširna po gdekoji prinesak i kronici réčkoga gimnazija. Pod tem naslovom je v programu Kraljevske više Dagobert Bojuarom ali Bavarom za- gimnazije na Reki preteklo leto spisal ondašnji profesor Bulgare na zimo v svojo deželo gorvzeti, ino tak in častiti naš rojak gospod Ivan Župan na 31 stranéh crtice iz življenja učenega profesorja in bibliotekarja od Avarov pregnani naselbine prosili. pOVé, juui^ai Vj> iicv £jk » m \j y « v \j j \j UU^JUIU v ^oii^ IUU lan. njih gré 9000 v bavarsko ženilo. Ali nečlovečki Nemec vbiti , Bulgare v eni noci Tak vbogi Bulgarje tam naj dej o smert Dagobert Bavarom vkaže ? ; vse gdé Matija Cop a. Opis ta je jako zanimiv, zato smo hvaležni sl. rav- so za živlenje prosili. Ea sam njihov poglavarič je z nateljstvu Reške gimnazije, da nam je te dni blagovo-700mi v Samovo slovensko deželo vujšel , ino z totimi lilo poslati en iztis imenovanega programa ; ker so ži- dugo tu ostal. Samo je bil zvumen, mocen, vitežki poglavar; votopisne crtice pisane v hrvaškem jeziku 7 pa bi se jako on prilegle letopisu naše slovenske „Matice", naj bi odbor je Slovence iz avarskega sužanstva oslobodil ino nje v njen naprosil gosp. prof. Župana za slovenski prevod narodni sloboščini obderžal noter do svoje smerti.(l) da potem tudi Slovenci beró njegov popis življenja Kak je pa on (658) bil vmerl, so Slovenci, kak je prejd Čopovega, ki ga domovina naša šteje v vrsto najod- pri njih vpelano bilo, se zupet na več rodov pod ličnejših učenjakov svojih. svoje in njih izbrane vajvode podali ino tak se razklali, - ___ tak je tedaj tudi njihova moč se razdjala, slovensko kralestvo je razpalo na male razlomke , keri več^ne so vkupderžali. Tak so tedaj Avari zupet v našo Štajersko, posebno v gornjo noter vderli, ino do Anas (Ens) Politične stvari. vode vse gladko vunsporopali, vse mésta ino vesnjce vso obděláno zemlo tak na nič djali, da je gornja Štajerska pále griva pustina postala ino pocasih z šuma mi ino bos tam i zarasla. Za dolnjo Štajersko je bolše bilo, zakaj tu so Gorutani še sploh se proti For- Sloga. (Konec.) Večno prepricanje naših želj ia zahtsv, ljuto po- nemčevanje, preganjanje domaćih uradnikov in slednjič razpuščenje narodne trgovinske zbornice nam mora biti julcom (Friaulcom), Bavarom ino Avarom dobro branili, opomin, da je zadnji čas, da se zdramimo iz svoje za- spanosti in nemarnosti, da opustimo vse domače pre- pire, in se oklenemo sloge. Ali da so Avari tudi dolsem duže vekšo silo delali, ino Gorutanom drugi slovenski rodovje ne pomagali, so oni mogli Bavare na pomoč zvati, ino so ravno z tem si Naša bodocnost je v nevarnosti, ubiti, umoriti nas svojo koreniko odsekali. Bavari so njim radi na pomoč hočejo kot narod, in podjarmiti vse do sinje Jadre. prišli, so tudi Avare odvernoli; ali za to je gorutanski vajvod Borut (748) mogel nemške Bavare za svoje gospode spoznati, ter njim svojega sina Kara sta ali Rekel mi je nekdaj strasten Nemec: „wenn ich Regent ware, dieser Bleiweis und die3er Gosta mussten Schnee schaufeln, ura sich zu ernahren/' To se mi je zdelo Karata, ino bratovega sina (stričeka) H o ti mira (Hu tako znamenito, da tega do danes nisem pozabil; Nemec temara) za zastávo dati. Po Borutovi smerti so Bavari je prav iz srca govoril mnogim rojakom: Slovenec je za hlapca in delavca, in Nemec za gospoda; roj en njim Karata ino za totim Hotimira za vajvoda poslali. „ _ III Hotimir je svojega sina Vladuha (Valduha, Waldunga) in ce pridemo pod Nemč'jo, mislim, ne bi se nam dosti kler je dežel, ino Samo ino Sihar sta tote razgovore mogla v Koroški ali v naši Štajerski 'meti, tak je ali Samo v kralevski grad mogel ta biti, kak tudi začetek njegovega kraluvanja; kajti dustrijo! znotrenjo-austrianski Slovenci so od Avarov največ terpeli, tu je proč, je ali najvekša nezadovolnost bila ino najprejd pomoč potrebna. bolje godilo. Branimo se toraj z rokami in nogami, do- je še čas ! In če smo enkrat vsi ponemčeni postalo iz nas? Bastard, ki ni Vse bili naše smo upan]e gQ0J > f kaj za druzega ko za in-ni lastno, duševno življenje na katerega se tuja rastlina sadi, ker doma je zemlja že izpita, in vsa rast izumira ! Toti Vagastgrad je mogel na Koroškem ali v naši Pa naša domovina ni ugodna zemlja za tuj element; Štajerski biti, najberže je naš Voigtsberg tisto toriše. Samošak tudi mi kot gnoj ne spravimo ovenele germanske rože duševnem na spodnjem ptujskem poli, ter Samošina tam blizu, Samobor vec na Horvatskem blizu Stajera pa tudi spomenejo, da je more- pomenu. Alzasi nimajo biti tu bil kakšen Samov gradić, tam kakšen terg itd. _ cvetu: bastardi so nerodovitni pesnikov, ne > vsaj v drugih slavnih Kak so za Rimlanov naše dežele do Dunaje se zvale rimske, ne nemške, tak so za Samoa krala se imenuvale slo- l Toti žlahtniki so le samo tam imeli svojo stanj kak venske, ne nemške; čeravno so Frankovje si nje svoj ili. je potlanji Slovenjigradec, ker je še le potli toto ime dobil Pis. nijev; v ponemčeni Prusiji ni genijev : Pornorjani (Pom-mern), Poruši (Provinz Preussen), kraji nekdaj slovan-ski, govorijo zdaj nemški, a pesnikov, genijev, last-nega duševnega življenja nimajo, Kopernik v Konigs-bergu je bil še rojen Poljak. Taki rodovi bastardi prevzamejo duševno življenje od tistih, ki so jih po-tujčili, a sami vstvariti ne morejo ničesar. Ali ni to žalostno?! Kdor bi to tajil, naj le premisli, kje so vsi veliki nemški geniji rojeni, ia našel bo , da vsi tam, kjer je nemški živelj cist: Schiller, Riïckert, Uhland (Schwaben), Gôthe (Frankfurt), Friedrich II., Bismark (Brandenburg), Luther, (Sachsen) ; v ponemČenih deže-lah, kakor Koroško, Štajarsko, Slezko boš zastonj iskal genijalnih mož; te le prežvekujejo, kar so jim Nemci čiste krvi (Švabi in Saksonci) ustvariii. Te ponemČene dežele nimajo ne preteklosti, ne prihodnosti, kar se namreč duševnega življenja tiče, to je ka zen božja, ker so se dale pot u j čiti! Te in druge nezgode in britkosti nas čakajo , ako se damo ponemciti. Ako pa se vbranimo, ako ostanemo Slovani, kaže se nam vsa druga prihodnost: ves slavenski jug nam je odprt; do črnega in grškega morja prebivajo Jugoslovani, ki so nam po jeziku sorodni, tako, da se razumemo, in bi se po oži zvezi vedno bolj razumevali; tam so lepi in rodovitni kraji, in marsika-teremu delavnemu Slovencu se bo tam plodno polje od-prlo za vsako stroko: učeni 3trokovnjak in prosti delavec našel bo tam kruha v obilnosti, in kupee bo pre-važal razno blago iz kraja v kraj ; slovenski obrtnik bo svoj izdelek imel kam prodajati. Ravno na to po-slednje moramo polagati posebno važnost : slovenska zemlja ni posebno rodovitna; mnogo več prebivalcev, kakor jih zdaj ima, ne more rediti; Slovenci bodo primorani , ako se pomnožijo , poprijeti se rokodelstva in razne obrtnije ; in kam bodo svoje izdelke prodajali ? Nemška, Laska ste sami do3ti obrtni: slovenski obrtnik ima le eno pot, kamor bo svoje blago oddajal, in taje: slavenski jug. Mi smo toraj že materijalno navezani na naše južne brate. In že iz teh materijalnih ozirov kaže se nam srbo-hrvašcina neobhodno potrebna, treba je, da ostanemo Slovani, da se s tistimi razumemo, ki smo materijalno na-nje navezani. Vsak pozna trivijalno-nemčursko frazo, da Slovenec brez nemškega jezika nikamor ne pride ; če pa tej frazi na dno pogledamo, spoznamo, da nima nič v sebi: Slovenec ostane najrajši doma in od tÍ3tih, ki gredo na tuje, jih gre prostovoljno gotovo trikrat toliko na Hrvaško, kakor na Nemško. Mi potrebujemo nemščine le za to , ker so uradi in šole nemške, ker se vojaki nemško komandirajo ; ako se vse te krivice odpravijo, ne bo nemščine drug potřeboval, ko učenjak, ki se bo hotel iz nemških znanstvenih knjig učiti; ljudstvo samo pa nemščine ne potřebuje, to je le nemška laž; Slovenec ne tržuje z Nemcem dosti ; če pride Nemec vino kupovat, naj se slovenski nauci, ne sprevidjamo, zakaj bi moral zato Slovenec nemški znati? Druge kupčije z Nemci pa skoraj nimamo. Pač pa kupcuje Slovenec s Hrvatom in s Trstom , in Trst je vendar-le slovensk in bo sčasoma še bolj slovansk , naj se Lahi še toliko branijo; kruh služit Slovenec ne gré na Nemško, saj Nemci sami nimajo kaj jesti; le ubogi uradnik mora tje, da nemŠkemu prostor naredi, da se ta pri nas široko vsede in gospoduje; ko bi pa vsa mesta na Slovenskem s slovenskimi uradniki nastavili, ne bi trebalo nobenemu Slovencu na Nemškem bivati. In če se obrnemo do viših ozirov samostojnega duševnega razvitka, moramo pač reči, da obdarjeni Slovenci v zvezi z drugimi Jugoslovani lahko dospejo do najviše stopinje znanosti in umetnosti ; lepe slovenske in srbské narodne pesmi so nam temelj krasnega pes- ništva, ki se bo na slavskem jugu razvilo; sposobnost Jugoslovanov za godbo in slikarstvo je že davno dokazana, in lepo število učenjakov, ki so naše gore listi, kaže dovolj, da bomo tudi v znanostih vse druge narode vsaj dosegli. Ob vso to bodočnost, ob vso to upanje nas hoće spraviti nemška slovnica, ako se je ne vbranimo. Sami sebi in naši bodočnosti, našim potom-cem smo dolžni braniti svetinjo svoje slovanské narodnosti, ki ima najlepšo prihodnost. Zato radi pozdravljamo klic po „slogi", ki se je zadnje tedne zaslišal v raznih narodnih krogih, in ki smo ga mi vedno povdarjali — dosti dolgo brez vspeha. Slovenci, delajmo, žrtvujmo, ohrabrujmo se, ne vdajmo se ! Bodimo složni ! Od naše stranke pričakujemo, da tega našega klica ne bo prezrla. Od „mladoslovenske" stranke pa se nadjamo, da bo nam nasproti lojalna, da opusti nepotrebno liberaliziranje, ki je popolnem tuja rastlina; za nas sam „luxus", in to drag „luxus", ker nas stane naš nekdanji politični vpliv in nas zná stati našo bodočnost; pri nas ultramontoncev ni, naši duhovniki so narodnjaki, in ne iščejo druge domovine „onkraj gorá", kar beseda „ultramontanec" pomeni; edini ultramontanci so pri nas nemškutarji, ki jim bije srce za domovino „onkraj gorá", za Nemčijo. Le kdor bi kršćanstvo hotel odpraviti, moral bi naše duhovstvo napadati ; to pa tako trdno stojí v slovenskih srcih, da bi bile vse take po-skušnje neplodne in smešne. Zatoraj ni nobenega vzroka, zakaj bi Slovenci ne mogli složni biti, vsaj smo bili složni do 1872. 1., saj je to neslogo zasejal le nemški sovražnik, in mladoslovenci so se mu na limanice vsedli. Toraj, Slovenci, na tem se bo pokazalo, ali imamo prihodnost, ali je nimamo, če bomo znali složni biti; ako tega ne znamo, potem nismo vredni druzega, ko da nas potlaČijo, da bomo spoznali, kako abotni smo bili, ko smo se pogubili po svoji neslogi, kakor to sprevidijo sedaj Poljaki, pa je prepozno ! Omeniti pa moramo, da to ni nobena sloga, če ne smemo nikomur nič očitati, ki se pregreši, ali nas celó izdá. Tako se huduje „Narod" nad nami, da smo napadli dr. Razlaga. A če pomislimo, kako se je Razlag v deželnem in že prej v državnem zboru obnašal, potem mu pač ne moremo več zaupati; in pregreši se le „Narod", ki take omahljivce brani, ker protežira po-lovičarsko omahovanje, ki je dostikrat bolj škodljivo, ko očitno nasprotovanje. ,,Kdor ni z nami, je zoper nas", govori pismo; Razlag je dosti jasno pokazal, da ni z nami, ergo ! — Pa prepirati se danes nočemo. Danes klicemo : Bodimo složni,~ Slovenci, „Sloga jači, nesloga tlači." Zabavno foeiilo. iz sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika. Spisuje Jakob Alésovec. III. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) Meni se je smilil mož, ki je prav po nedolžnem in gotovo po hudobiji sosedovih otrok, ki so v nazočnosti matere in morda celó po njej našuntani, metali kamenje čez ograjo, padel v tako škodo; tudi se mi je razsodba, katero je naredil po kratki preiskavi moj tovariš v uradniji, ki je pa imel velik strah pred pred- stoj nikom y čegar soproga je bila taka prijateljica Jonášové, površna, na vsak način prenagljena zdela; zato sem svetoval Linarju, naj se pritoži, in mu priporočil y) „Ponarejeni so," pravim jaz hitro jih pogledavši; kje ste jih dobili? Govorite odkritosrčno!" gospod doktor, jaz se še nisem nik- „O, saj _ svojega prijatelja, odvetnika v mestu, ki je slovel za- dar lagal. Včeraj dopoldne pride k meni strojar rad bistrega uma. Temu ga tudi še pismeno posebno priporočim, prepričan, da se bom y ljivostjo lotil. bo zlasti te zadeve z mar- jih zopet kaj. ki je ze večkrat kupoval kože od mene, in praša, če imam Imel sem jih pet dve od svojih volov, Prav iz srca me je res veselilo, ko čez nekaj časa priđe razsodba više sodnije, ki zna. Enako razsodi tuđi najviša stroj arj a nekrivega spo- je bil Jonas pritožil. sodnij a, do katere tri sem pa v vasi kupil. Pokažem mu jih in ko se mi odšteje za-nje denar v samih bankovcih in se odpelje." zmeniva po se deset goldinarjev, naloži kože na voz ga poznate?" vprašam in vprem svoje oči Ali Vsak lahko vidi, da je bil zdaj še le ogenj v strehi. va-nj * ocicw lauau vxu.i, «.a, un zíucij oc ic ugcuj v ^uum. >;Kaj bi ga ne ? Saj sva že večkrat kupčevala in Jonas je memo sosedove hiše kar pihal in stiskal palico tudi pri mojih sosedih je kupoval. Včeraj je v naši r0k{ T7/\ w /I r* vi n a ini rlinirfaain v\ X r? rv /I i 1 1r rv ri n n A TT A fil vi n 1 - \ r/i 1 r\ r y nič zgodilo našli Linarjevega pesa kmalu potem mrtvega na vrtu. Vendar se ni druzega pesa ko da so vasi naložil poln voz. Bilo mu je zavdano. J7 77 Kclo Kako Je 9a se piše 7 ravno ne vem; pa saj vem za nje- posebno Jonasu je vse privoščilo to, kar se mu je zgodilo, govo hišo. Ce hočete, gospod doktor, vam jo grem še, ker je vsak videi, da ga zares prav tigrova kazat." j cla bodo zopet kmalu kaj slišali od teh dveh, kajti kjer je jeza tare. Tržani so bili tudi pripravljeni na to 7y y) Ali Je tù v trgu r 9« žakelj jeze tako prenapolnjen, ko kmalu počiti. pri Jonasu, tam mora Kje pa? Tam-le doli zraven tistega juda J V • // r tir/ii i rv k • lesom tržuje. ki z * * * „Linar?" vprašam jaz zavzet. ,,Da, da y slišal Linar, prav imate, Linar je, saj sem že njegovo imé. Le prašajte ga, on bo povedal y da Jaz sem bil v ta kraj poklican zlasti so jeli je res od mene kupil kože in mi dal za-nje enajst de n (r rv rt i^v n rl itn nr*n prihajati na dan ponarejeni bankovci, in ker je vse ka zalo, kakor cla bi bila tu kje fabrika. Na svojem prejš-njem kraju sem bil že par takih ponarejevalcev steknil setakov pa dva goldinarja.1 (Dal. prih.) in všli jih ocil sodniji; pa neko temno in viharno noč so Nasi dopisi. iz zapora in tako je bil sled zopet zgublj Od Trsta 13. dec. (Goveja kuga; cloveske kozé; moje izurjenosti v teh rečeh se je nadjala viša sodnija, cudno vřeme ; n ér o dna Rojanska čitalnica.) Pred 14 cla bom tudi tu morda zasačil hudodeínike, če ne že dnevi se je živinska kuga v okolico (v Katinaro) steknil pravega gnjezđa. / - priklatila iz Istre, in naš magistrat je ukazal precej Ponarejenih bankovcev je čedalje več prihajalo med obstražiti vse meje, da se kaka živa! iz okuženih 30- skoro ni pretekel dan, da ne bi bil kdo zasačen seščin v našo okolico ne prikrade, in prepovedal vvaže ljudi pri tem, ko je hotel katerega izdati. A ti ljudj bili vati senó, rabljeno orodje itd. iz takih krajev. V večidel kmetje, ki so dobili ponarejen denar za živino mestu se je ustanovilo, ni še dolgo tega, zdravniško in poljske pridelke mislé, da je dober. Žandarj so bili društvo, katero pa še pričakuje potrjenja svojih pravil noc m dan na o g ah pripeljali so le ljudi, ki so bili Iz slabega na slabejše : Te dni so se iz ptujih dežel (iz s temi bankovci sami goljufani, kar se je kmalu poka- Bizancije in Italije) po morji kozavi ljudje v Trst pri peljali in velika nevarnost je, da ne bi se ta kužna - ---------— —bv.j , —------ Jaz sem bil že skoro pol leta tu, a vse moj zalo zadevanje, preiskovanje , ponoćno potovanj — v_/ f ^-"J ^ y \ vlUIVU T CvlJ^J y V^llW OX1V bilo zastonj , ponarejenega denarj bilo čeđalj 3 pn- vse je vec med ljuđmi. Celó trgovec Jonas mi je izročil tri pona- je taki strašni inorivki bolezen razširila, ki je v preteklih letih že toliko in toliko ljudi v našem mestu že pomorila. vreme ugodno, namreč: Tudi južno gorko rejene desetake, rekoč, da jih je za les dobi! dobil Mene je to zeló V ze gnalo Od vise z ano je tuđi opombo, naj bom pridnej sodnije sem bil y y za tukajšne kmete pa razun bolezni še osodepolno zato ker ne morejo svojih del na polji izvrševati. Zdaj je y da sled zasacenih bankovce y kaj doka- skrajni čas namreč, da se oljke obelijo in olje ravna tega (mojega) kraja, se potem P e 1 j večidel do y ali v takem blatu, kam bo šel delavec? y Ozimino tudi Da po vsem tem nisem bil židane gubi lahko misli, das si vsak v teh časih pri nas sej ej o 7 ali drugo. nemogoče je prvo ko Se sam sv. Miklavž nas ni mogel po svoji stari ociu uii /jiucuic vuijc , oi v ouiv -----~— ^ ■ • . ~ * mi vest ni očitala nikakoršne navadi obiskati in naše mlade po godu razveseliti, marna veča društva v mestiu , mi v tou ni uuitaict uixvwuujlouv --- ----- ---------- - — —---- nemarnosti. Vsak si tedaj tudi lahko misli, kako se vec truđen mislii je bolj mije razvedrilo lice, ko nekega jutra vstopi žandar Prav pa bi bilo, da bi bil v Rojansko čitalnico prišei sam parkelj ter z veliko in mocno metlo debele nako- ne bo tak, ko pičene smeti iz nje pometel. Akoravno so vedenje te Brenta in z vojaškim glasom naznanja 77 drugi. Gospod soclnik, zopet enega ki pa „Le noter ž njim!" mu velim. Žandar gre in kmalu potem potisne pred sabo v čitalnice posleđnjega časa ze pametni stařeji doma- čini ustmeno, časniki pa grajali javno po časnikih, ostala je vendar, kar je bila. Nek debeli liberalni duh sobo kmetiča za roke zvezanega zek bankovcev, katei potem mi pomol yy lega lump sem v njej veje: pleše in pije se od večera clo jutra vse je pri njem dobil, ter poroča: nedelje in praznike brez obzira na sv. čase. Prav zato jel, ko je v bližnji vasi kupoval so se pa ževvsi udje (okolični) izbrisali, samo dva sta par volov in jih hotel plačati s takim-le denarjem v se ostala. Se celó gosp. Požar, gotovo spoštovanja Kmet, sicer čedno oblečen in odkritosrčen videti, vredni prejsnji predsednik, ki tudi malenkosti spregle- vzdigne zvezani roki in pravi s tresečim se glasom „Joj meni! Da bi bil vedel, da ie ta denar p meni rej en t Da bi bil vedel, da je ta denar pona- je izbrisal. dati vé, ni mogel več prenašati takega poČetja, ter se Pa saj to ni mogoče --J—* • — "V m^vvt i Stroja,! , IVi Ï VV1 t*j I^xx Xll íspuiljťga Ijugai OACga u. UC\J. — ZJC llClVUlia.l-F meni kože kupoval, mi je še vselej plaçai s poštenim tednov se pri nas in v vaséh sosedne Kranjske plazi denarjem.^ Jaz ne morem verjeti, da bi bili ti bankovci človeče mnogobrojnih profesijonov ; on ^Anovoiori î ( 4 1a* i • • i f • i je včeraj pri spodnjcga Stajarskega dec. Že nekoliko ponarejeni kateri mu na limanice gredó ; pri zavaruje tiče, „Gresham-u", nadle- guje, ponuja police iu agenture, kjerkoli more, obre-kuje, psuje slovenske prvake obeh strank, banko „Slovenije" in povrh tega pravi, da je slovensk rodoljub, da je toliko in toliko tisuč forintov za narodno stvar že potrosil! On pravi, da je 360 duhovnov na Kranjskem zavaroval in sedaj se baha in razjasnuje , kako da je „farje" obdělal, da jih je za banko po njem za-stopano pridobil. — Drugi posel, goloobritega člověka je ta, da se za kaplana izdaja. Približa se dekletom ali ženicam po štacunah in krčmah, govoreč, da jutre bode maševal v tej ali uni cerkvi, o tej ali drugi stvari pridigoval, prilagaje glose, pred katerimi mora pošteno dušo rudecica obliti. — Tretji „Gescbaft" je ta, da se izdaja za misijonarja ter revežu kmetu pripoveduje, da je iz daljnih krajev přišel, kjer je kot misijonar za kriščevo vero deîal, da se sme ženiti, govori proti du-hovstvu, papežu, spet drugim pravi, da je „skopec" in €nake druge marjedlice. Res ! strmeti mora člověk, kateri je primoran njegove govore po krčmah poslušati. — Ako je res, da se toliko duhovnov pri tem čednem 401etnim golobradaČu zavaruje, obžalovati moram ne le njih, ampak celo Slovenijo, kajti prišli smo po takem do propada, do katerega nas je prokletstvo razceplenja vrglo , da raje po ptujih sredstvih segamo, kot svoje domače zavode podpiramo. Ne delimo se v „liberalne" ali „klerikalne", kajti sloga jači, nesloga tlači! Popustite tuje navade, poprimite se domaćega, podpirajte ga, da se krepi, dviga in novooživljena banka „Slovenija" iz materijalnega boja, zmagovalka iziđe! Vlado pa opozorujem, naj že iz stališča javne nravnosti (Sittlichkeit) z debelim prstom poteptá nečednega agenta pseudokaplana, misijonarja!! !z Ljubljane. — Imenik volilcev za zbornico trgovsko in obrtnijsko, kakor ga je pod krilom viteza Vesteneka sestavila volilna komisija, je zdaj 11a ogled razpoložen pri okrajnih glavarstvih po deželi, in čas reklamacij (pritožeb) volilcem, ki so izpuščeni ali pa v napačni oddelek vvrsteni, je podaljšan do 29. dne t. m. Ta sprememba je menda následek oštrih besed, s katerimi se je deputacija državnih poslancev (grof Ho-henwart, grof Barbo in dr. Vošnjak), kateri je bil grof Hohenwart govornik, pritožila pri ministru trgov-stva dr. Banhans-u zoper enostranski imenik volilcev, njega nepostavni razglas in nepravilno sestavo volilne komisije, ter upravičeno željo izrekla, naj se ustavi volitev, razpusti volilna komisija s predsednikom njenim, ki nima zaupanja pri veliki većini ljudstva Kranjskega, in nov volilni imenik naredi. Prav to je zahtevala tudi deputacija 15 Ljubljanskih mestjanov, večidel trgovcev in obrtnikov s tremi deželnimi poslanci, ki je bila v nedeljo pri načelniku deželne vlade vitezu W id manu in kateri glavni govornik je bil dr. Costa, katerega so v nadaljevanji razgovora podpírali dr. Zarnik , V. C. Župan , Horak in Petričič. Vladni načelnik je deloma zagovarjal voliino komisijo, deloma pa se izgovarjal s tem, da mu malo časa še bivajocemu v deželi niso znane osobne razmere natanko. Konečno bila je njegova beseda ta, da so volilcem pritožbe odprte, in da odločilno besedo ima le minister. Mi moramo obžalovati tako rešitev upravičenih pritožeb. Ko bi gosp. vladni načelnik slišal stoterne glasove hude nevolje 0 Vesteneckovi kompoziciji volil-nega imenika, kakor nam dohajajo iz vseh koto v dežele naše, ne bi mogel zagovarjati onega glasovitega imenika, ki ga na deželi Škandal imenujejo zato, ker sa iz njega preočitno vidi, kam je v nasprotji z volilnimi imeniki poprejšnjih let meril z novim imenikom oni vitez Vestenek, 0 katerem je vlada dolžna ostala odgovor na interpelacijo v deželnem zboru. Vsaj vendar vladni načelnik ne more misliti , da s tako očividno krivičnim operatom se pospešuje veljava (avtoriteta) vlade, marveč da se le bolj podira v današnjih časih, ko od dne do dne zaupanje v pravico bolj omahuje. Kranjska dežela ni ne domena nemcurjev, ki politiko nesó celó v obrtnijsko zbornico. S tem, da je zasegla včeraj policija „Slov. Nar.", ki je v nemškem pismu prinesel politični životopis mlađega viteza Vestenecka, se pač ne bo dalo pre-veriti mnenje velike većine naroda našega o Vestenecku. Ker Slovenci še nikoli niso zgrešili postavne poti, je tudi v tej borbi gotovo ne bodo; šli bodo po 5, 7 do 10 ur dolgo pot v okrajna poglavarstva ogledat volilni imenik, ki bi se jim bil moral v bližnjih davkarijah na ogled razpoložiti. Zato se obrnemo še enkrat do naših ljudi po deželi in jim živo na srce pokladamo: ogledite imenik, ali niste v napačni oddelek vpisani, ali iz imenika celó izpuščeni. Kdor je trgovec in plačuje od svojega patenta brez přiklad 8 gold. 40 kr. davka, ima voliino pravico v trgovskem razredu. — Pritožbe tudi mi radi prejemamo, da jih odđamo volilni komisiji. — V „Laibacherici" je konstitucijska, nam na- sprotna stranka že oklicala svoje možé za trgovinski oddelek zbornice Ljubljanske. — Pazite, prijatelji, da se nikdo naših ne vsede na te limanice! — (Odbor družbe kmetijske) je v poslednji seji sklenil, obrniti se do mestnega magistrata, naj si od c. k. deželne vlade izprosiprivoljenje, da prvo sredo vsacega meseca smejo zraven navadnih tržnih sej-mov tudi živinski sejmi biti, kajti to bi polajšaio kmetovalcem prodajo goveje živine, pa bi tudi rnesar-jem dalo priložnost, si v Ljubljani kupiti živine in tako prihraniti si stroškov potovanja po deželi, to pa bi utegnilo tudi znižati ceno mesá Ljubljančanom. — (Ovce iz državne subvencije) dobij o letos sledeči gospodarji, ki se s tem tudi očitno opomnijo, da v S0- boto gotovo pridejo po-nje v Lj ubijano in se zato ogla-8ijo v pisarnici kmetijske družbe (v Salendrovih ulicah št. 195) : ' % Iz Gorenskega: Prežeij Miha iz Srednje vasi v Bohinju, Mahkovec Janez iz Jane, Crni Miha iz Reci ce , Kepec France iz Češnjic, Hribar Martin iz Cir-kuš, Saštar Tomaž iz Vina, Razpotnik France iz Raz-potja, Kuhar Matevž iz Belepeči, Resnik France iz Za-bojevega, Klinar France iz Jesenic, Keibelj Janez iz Bohinjske Bele, Zalaznik Matevž iz Tuhinja. Iz Dolenskega: Repse Ignac'j iz St. Janža, Jare Anton iz Ajdovice, Babnik Janez iz Soteske, Podlesnik Anton iz Jagnence, Lužar Andrej iz Brezja. Iz Notranjskega: Kavčič Matija iz Zavraca, Margon France iz Trnja, Kavčič Jurij iz gornjega Vrsnika, Modrijan Miha iz Rovt, Korenič Matija iz Žiberš, Nagode Luka iz Ravnika, Leskovec Janez iz Hoteder-sice, Klemea Andrej iz Predjame, Gerdadovnik Janez iz Vrzdenca. — (Čitalnica Ljubljanska) je imela svoj letni zbor 13. dne t. m., v katerega je prišlo 40 udov. Predsednik dr. Jan. Bleiweis se je v zaeetnem govoru ozrl na delovanje njeno v preteklem letu, rekši, da je ponudila družbenikom svojim v berilu obilih časnikov mnogo duševne hrane, v besedahiaveselicah pa dokaj vednlnega; s toplo besedo se je zahvaiil vsem đelal-nim močém za krepko pripomoč, po kateri se je čitalnica naša e đ i n a ohranila na onem stališču , na katerem je iz prvega svojega začetka bila, v to pa da je najbolj pripomoglo složno delovanje odborovo. Ome-nivši, da finančni staa njen je ugoden, spominjal se je naposled še preteklo leto umrlih udov ter posebno dveh značajnih rodoljubov: dr. Orla in dr. Vončine^ ki sta mnogo let odbornika bila Čitalnici. — Tajnik poslušalcem opereta Franjo Ra vnik ar je bral potem poročilo o delovanji odborovém preteklo leto; v prihodnjem listu „Zakotni pisač". vesela V nedeljo se bo igral prvikrat ; igra v delib. natisnemo to poročilo celo. Blagajnik gosp. Andrej Kremžar je priobčil račun preteklega leta in proračun za prihodnje leto, v katerem je kazal, da se tudi vprihodnje nimamo nobenega deficita bati. — 39 od- danih volilnih listov je kazalo, da so bili siedeči gospodje, večidel enoglasno, voljeni v odbor: Dr. Jan. Bleiweis za prvosednik a, gosp. Franjo Kadilnik za blagajnika, za odbornike pa gospodje: dr. Karol Bleiweis, dr. Gosta, Franjo Drenik, Anton Jentl, Karol Juvančič, Leopold Klinar, Andrej Kremžar, Matevž Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Deželnim odborom je od minister- stva došlo naznanilo, da se deželni zbori začnó med veliko nočjo in binkoštmi. Počitnice državnega zbora se začnó menda 20. dne t. m. in nehajo 20. jan. prih. leta. Dozdaj je trajal še razgovor o državnem proračunu. Ostré pušice so le-tele posebno v Stremajerja pri razgovoru o proračunu za šoistvo ter ga tako spravile iz kože , da se Je zeló " u ' ) "vuriu ; j — — - ; ~------ ~ Kreč, Miha Pakič, dr. Poklukar, Franjo Ravnikar, Hugo Turk, V. Vaíenta > Ivan Vilhar, dr. Zupanec. Ker čitalnica je središče narodnega družbenega življenja, želimo jej, da se nam ohrani v čedalje veselejšem napredku. (Gvidonu pl. Raab-Rabenau u), slovečemu pianistu na Dunaji, rojenemu Kranjcu, sinu v Ljubljani lovil in slednjič celó cesarjevo rodo vino v razgovor zlekel, rekoč, daje nemška; dr. Meznik ga je prav dobro zavrnil, da po žilah cesarjeve rodovine teče tudi kri Přimislidov in Jagelonov ter da se cesar sam kaže prijaznega vsem narodom in cesarjevic uči se celó če- skega jezika. feind in rekel ? državnega zbora, Dobro podajal je ministra tudi Báren-da šolske zadeve ne spadajo v področje marveč deželnih zborov. Ministru obče spostovanega rajncega c. kr. vladnega svetovalca ugodno sta govorila dr. Razlag ki si je s svojim go- vorom pridobil pohvalo zagrizenega Nemca Fuxa in Karola pl. Raab-Rabenau cij se jCj brez njegove prošnje in akoravno se je mnogo druzih imenitnih muzikov za najhujših nemčurskih listov to mesto jako potezalo, ponudila služba profesorja kateri je pogrete znane Dežmanove žgance o naših šolah in DolfiSchaffer za prednašanje na glasoviru na Dunajském konserva- ponujal zbornici « ■ « ^ a a A i A i i i i n^ i JL %J tori j i, ki jo je tudi pre vzel meseca oktobra t. odlikovanje je pac velika čast našemu rojaku. Tako 5 pa že v zbornici se ni nikomur vredno zdelo odgovarjati na take otrobe, zato se njegove čence ne zmenimo. tudi mi za (Dobrodelna predstava v reduti) je bila po vsem prihodnjič bolj obširno priobčili. Greuterjev govor bomo izgledna, dvorana je bila natlačeno polna, čistega do- hodka 130 gold. Listnica vredništva. Gosp. Jan. K-čanu: Pesem od >> koz u (