"proletarec" je list za misleče čn atelje PROLETAREC Official Organ YuK«»luv Federation, S. P. - - Glasilo Jugo»lovan»ke Socialistične Zveze ( glasilo — prosvetne matice j. s. z. If. _ NO. 1486. (Cal.r.4 M HtH«.flua mmttrr, Itrrrmkrr «, I HOT. al Ih« • I • ti...., III, MM.rr ik« /kri .r < UIK« .( M.rrk .Ir*. INT.. CHICAGO, ILL., 4. MARCA (March 4), 1936. 1'uMlnlietf t*eekly al JIIMll »i. I.atvndalr Air. LETO — VOL. XXXI. ŠTEVILO BREZPOSELNIH ZNATNO NARASLO januarja so odslovili nad 13 sto tisoč delavcev Daljši delavnik in priganjanje vzrok ?ečanja industrialne 'rezervne' armade Veliki'stavkovni boji v New Yorku, Akronu in o drugih krajih. — Oblast na strani kompanij Homatije v Evropi, Aziji in Afriki Predloga za zavarovanje proti brezposelnosti zadušena VLAK PADEL 30 ČEVLJEV GLOBOKO M IN!LO je že šest let, od kar je nastala kriza, a problem brezposelnih je v bistvu tam kjer je bil ob početku. Vlada je v interesu posedujočega razreda — pa če hoče to priznati ali ne —- storila za milijone nezaposlenih le toliko, dane umirajo gladu. A še to jim je dala na račun zadolžitve in pa prodajnega davka, namesto da bi odvzela znaten odstotek imovin milijonarjem, multimilijonarjem in milijarderjem, ki jih lase v taki množini nikakor ne potrebujejo. Oblju-be za zmanjšanje brezposelnosti se pod new dealom niso izpolnile, kajti na podlagi statističnih podatkov, ki jih objavlja urad Ameriške delavske federacije, i- je bilo ob koncu januarja t. 1.1 veti. Družbe te življenske po-12,126,000 brezposelnih. Ker trebe delavcev ne upoštevajo, industrija tudi februarja ni pač pa store vse v svoji moči, najemala delavcev, je bilo sta-j da unijske aktivnosti zaduše, ilje nezaposlenih tudi prošli ali vsaj onemogočijo toliko, da mesec nespremenjeno.___ne bodo uspešne. Zveza industrialcev v Illinoisu je absolutno proti zavarovanju delavcev, da bi dobivali podporo v slučaju brezposelnosti. Predloga, ki tako zavarovanje določa, v illinoiski legislaturi sploh ni prišla v razpravo, pač pa je s prenehanjem zasedanja odpadla sama po sebi. Federalni zakon, ki določa podpore brezposelnim, pravi, da jih bodo deležni delavci le v tistih državah, ki tudi same pomagajo. Ampak družbe so proti in poslanci jih ubogajo. Iz istega vzroka'so tako predlogo zavrgli tudi v Indiani. Če bi delavci glasovali za svoje ljudi, namesto za agente kapitalistov, jim ne bi bilo treba moledovati za drobtine. KAPITALIZEM VSEPOVSOD SE BOLJ IN BOLJ ZAMOTAVA IN POGREZA V ' ## 'k Problem obrambne zveze med Francijo in Rusijo Mussolinijeve zmage v Afriki. — "Puč" v Tokiu "Narast brezposelnosti v.io«i ~ Stanke so za delavce gprje. i liki meri ni nič manj koftrage- Nešteto družin so že uničile.; nep v Lr dija," pravi komentar A. F. of Veliko stavkarjev je bilo pobi- oc® v SKrDen L k omenjenim številkam. 1,- tin, tisoče pretepenih, vrženih Iz Vatikana poročajo, da je 229,000 delavcev, ki so imeli v zapore, deportiranih, poJz- papež zelo v skrbeh zaradi zaslužek v decembru, so ga iz-j gubljenih stavkah odslovljenih - zadnje levičarske zmage v špa- V prejšnji •tavilki je bila na 2. strani slika trčenja dveh vlakov blizu Jordana v Minnasoti. Na tej sliki je vlak, ki se je zakotajU v Ezcelsior Springsu, Mo., 30 čevljev globoko. V prvoimenovani nezgodi so bili ubiti štirje železničarji. V tej pa je dobil poškodbe edino sprevodnik. Vzrok mnoiečim se nesrečam te vrste je zanemarjanje prog, kajti železnice "hranijo!!._;____ OBRAMBNA ali vojna zveza Francije s sovjetsko Unijo, ki jo je sklenil bivši francoski premier Laval še lansko poletji, je bila po dolgem odlašanju odobrena v francoski poslanski zbornici dne 27. feb. t. 1. s 353. proti 164. glasovi. Francoski fašisti in mnoge druge nacionalistične skupine ji nasprotujejo, prav tako tudi večina vodilnih francoskih kapitalistov, ki podpirajo fašiste in pa idejo za sporazum med Hitlerjem in Francijo proti boljševikom, Drugo besedo ima francoski senat. Velika veČina prebivalstva v Franciji je za to zvezo, Četudi so mnogi veliko izgubili, ker boljševiki po prevzemu vlade v Rusiji niso hoteli prevzeti odgovornosti za dolgove carjeve in Kerenskijeve vlade. Ampak mržnja do Nemčije in strah pred Hitlerjevimi nakanami je v Franciji večji kakor pa jeza nad novo Rusijo VsleB dolgov, katere je kratkomalo črtala. Nekateri vojaški veSčaki dvomijo, da je Francija s to zvezo kaj posebnega pridobila. Kajti ako Hitler navali na Fran- cijo, ji more priti LtSSR izdatno st* pomoč ie preko Poljske, ta pa je naklonjena Hitlerjevemu režimu in prejkone ima z njim tudi tajno vojno zvezo. Potemtakem bi morala Rusija najprvo poraziti Poljsko predn1 kr,zl Jlh ! in vojaške vpade od vsepovsod, je bedno, nevedno ljudstvo zelo zasovražilo, ker jih dolži krivim svoje bede. Eden izmed poslancev je dejal, da je toliko Židov prevelik odstotek za Poljsko in je predlagal, da se naj jih najmanj en milijon de-portira. Kam? Tega ni mogel pojasniti. ni prišlo do nikake velike fizične bitke. Po Vsi Španiji je moglavosti ne bodo tolerirali. Nad 150,000 jih je korakalo po ulicah Madrida z morjem bilo skozi kampanjo in na dan rdečih zastav. Manifestirali so Patriotizem bogatašev je skrajno sebična stvar Bogataši so zelo patriotični. Ampak kadar povzročijo voj-se bojišč ognejo, doma pa bogate na račun klanja. Dav-se branijo na vse pretege. Ko so bili zvišani davki na ded-fcme, »o se jim ogibali s tem, so premoženje sorodnikom <|elili že v življenju pod označbo "dar".. Kongres je vsled ^Ra zvišal davke tudi na "da-f°ve"; ta zakon je postal ve- Po zaslugi bogatašev je dav- milijonov dolarjev, kongresni-čni sistem tak. da davki njih ki pa si beiijo glaV6f od kje iz_ najmanj prizadenejo, ker so tisniti ta denar, kajti ljudstvo prenešeni direktno in indirekt- je revno. bogataši pa jim prete no na odjemalce v splošnem. To pomeni tisto ameriško ljudstvo, ki ima le toliko dohodkov, da živi iz dneva v dan. Samo davki na dedSčine in po novem tudi na darove so za bogataše direktni. Dohodninski davek jim plačajo neposredno delavci in farmarji, katerim ga za- ' — «»v,n »c ti lii mi ma i j i, nčiienm gti za javen 1. januarja t. I. Prošle računajo v obliki cen za izdel mesece so bogataši prepisali na ke iz svojih podvzetij. llon6 V °bliki "(Iarov" nad Predsednik Roosevelt pravi, ¥ 00,000,000, večinoma del-1 da bo treba naložiti spet nove nicf I* % j^H I davke v vsoti ene milijarde 137 naše aktivnosti Na 3. strani je seznam naročnin, ki »o jih v prošlih 8- tednih poslali agitatorji Proletarca. Napredovali so v Pomeri s prejšnjimi 8. tedni za 63 naročnin. Klub št. 16 JSZ na severni strani Chicaga ima v nt* kampanjo za razširjenje Proletarca. — Socialistična J/*?11®1* v Allegheny County, Pa., vprašuje upravništvo, koliko bi stalo, ako naroči za dobo šestih mesecev vsak te-zavoj Proletarca, da bi ga sodrugi razdajali med slo-**«*kimi delavci. — V Chicagu se zavzema za razširjenje Proletarca So-Study Club, ki obljublja, da bo to akcijo s sodelova- starejših sodrugov tudi uspešno izvršil. V nedeljo 8. marca bo v dvorani SNPJ prireditev v 14 Proletarca. Oznanila o nji so v tej številki. s "kaznimi" v letošnji volilni kampanji, ako ga nalože nanje. Hud u jejo se na Roosevelta, češ. čemu nam on ne pove, kje naj vzamemo? Najlaglji izhod je inflacija, pravijo nekateri. Veliko jih je, ki to tudi verjamejo, ker ne vedo, da bo ljudstvo potem še revnejše in bogataši še bogatejši. volitev ter potem na dan ožjih volitev ubitih nekaj nad 30 o-seb, kar v razmerah, kakršne so v Španiji in v romanskih deželah sploh, ni smatrano za izredno visoko število. Po zmagi enotne liste delavskih in liberalnih strank je stara vlada odstopila, glavni klerikalni voditelj Gil Robles, ki je bil kandidat za španskega Mussolinija in Hitlerja, pa je "zbolel" in se "začasno umaknil iz javnosti". Blizu 40,000 političnih jetnikov je bilo po ljudski zmagi o-svoboj^nih, nova vlada pa je družbam ukazala, da jih morajo najeti nazaj in enako vse tiste delavce, katere so po zadušeni revolti oktobra 1. 1034 vrgli na cesto. za Španijo, v kateri se naj zlo kapitalizma in klerikalizma odpravi, španski proletariat zahteva novo uredbo, ki bo služila njemu, aristokrati in druga bogataška posvetna ter du-hovska gospoda pa naj odide, ako ji drago, ali pa se naj loti česa koristnega, da bo vedela, kaj je delo za vsakdanji kruh. Volitve v Estoniji V Estoniji se je izreklo 472,-4IG volilcev za demokratični sistem vlade in le 148,878 za diktaturo. Stroški za pogreb angleškega kralja Pogrebni stroški angleškega kralja George V., ki je umrl meseca februarja, so znašali Odbor zveze španskih indu-1 približno $125,000. Spor o vprašanju oblike unij se ostri načelo demokracije v evropi in drugje ni bankrotiralo Zadnje volitve v Španiji so pokazale fašistom vrata. Volitve 26. feb. v Estoniji so enako dokaz, da je fašizem le začasen pojav, kajti velika večina volilcev se je izrekla proti njemu in za ustavno vlado z demokratično zbornico, še celo "i na Japonskem jc delavstvo pri nedavnih volitvah* demonstri- ralo presenetljive uspehe. Fašistični puč se je ponesrečil. Vzlic temu popularnemu mišljenju proti fašizmu pa je duh ricinovega olja in nacijskih revolverjev še vedno močan in ima mogočne pristaše tudi v tej deželi. Delavstvo stori dobro le sebi, če je proti fašistom budno na straži. William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, preti, da odboru za industialrii unionizem, kateremu načeljuje John L. I>ewis, ne bo prizanašal, pač pa postopal z njim po pravilih. Green pravi, da je o-menjeni odbor nič drugega kot dualna organizacija, kakršna v A. F. of L. ne sme obstojati. Sploh se spor med I/evvisom in Greenom ostri in lahko dovede do razkola. Lewls insistira, da naj ekse-kutiva A. F. of L. stori kaj izdatnega za organiziranje delavcev v masnih industrijah. V imenu .odbora za industrialni unionizem je ponudil eksekuti- vi Ameriške delavske federacije pol milijona dolarjev, če se resno loti kampanje za organi-! ziranje delavcev v jeklarski in-j dustriji. Omenjeno vsoto bi prispevali premogarji in članstvo drugih industrialnih unij. V svoji ponudbi je navedel pogoj, da mora biti unija v jeklarski industriji industrialna, ne pa delavce ločiti v unije po strokah. Green je Levvisovemu odboru hladno odgovoril, da bo predložil ponudbo prihodnji seji eksekutive Am. del. federacije, ki bo meseca maja, a je že zdaj očividno, da ne bo upoštevana, ker se sedanja večina boji industrialnih unij oziroma sploh ne verjame vanje, češ, | da jih bi kontrolirali komunisti. Večinoma vse novo osnovane industrialne unije so navezane same nase. Edino moralno in gmotno podporo jim nudi odbor za industrialni Unionizem. socialistični agitatorji in socialistično ter drugo radikalno delavsko časopisje širom dežele. Ako se posreči organizirati jeklarske delavce, delavce v avtni industrijr, v industriji kavčuka itd., ter jim izvojevati priznanje, !>odo unije stare forme s svojimi par milijoni članov obsenčene in staremu vodstvu bi od zvon ilo. Birokrati v A. F. of L. to čutijo, zato ovirajo delo, katero bi bilo edino pametno in vsemu delavstvu v korist. čitateljem proletarca v chicagu in okolici V nedeljo 8. marca bo v dvorani SNPJ prireditev v korist Proletarca, na kateri r prizore igralci iz H aukegana burko "Dva potepuhaM. Ostali spored tvorijo točke, r katerih nastopi mešan pev-ski zbor "Sava'\ dramski odsek kluba št. 1 vprizori igro v enem dejanju "God and Country Govornik bo Peter Kokotovicli. Čitatelji Proletarca v Chicagu in sosednih naselbinah so vabljeni, da se te prireditve, ki bo v korist njihovega lista„ gotovo udeleže. Spored je objavljen na 4. strani. _________/ ... ' _ PROLETAREC UST ZA INTERC3E DELAVSKEGA LJUDSTVA. Ostro zimo so nasledile povodnji in povečale škodo ter število nezgod IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoalovantka D«lav>ka Tiskova* Družba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zcdinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za fiatrt lata $1.UQ. Inozemstvo: za celo leto $3.50; s* pol lata $2.00. --------_ Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v nafem uradu aajpoaaeje do poadeljka _ popoldne za prioMitev v številki tekočega tedna. proletarec Published evary Wednesday by th« Yu*o»;av VVorkmen'« Publishin* Ca., Inc. K :.»! ished 190e. » Editor.......................................Frank Zaitz. Business Manager.................Charles Pogorelec. Assistant Business Manager.............John Rak Jr. SUBSCRIPTION RATES: United States: One Y«ar $3.00; Six Months $1.75; Tkre« Moaths $1.00. . Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.S0. proletarec^ ~~ >301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. T.l.phoD.i ROCKWElX 286«. Politični jetniki v sovjetski Uniji Leon Trocki, ki živi sedaj v Honefosu na Nofve&kem, piše, da je dobil nedavno iz zelo zanesljivih virov poročilo o krutem ravnanju s političnimi jetniki v USSR. Teh je v Rusiji zelo veliko. Imajo jih v ječah, ali na otokih, ali pa so izgnani v Sibirijo. Trocki se v svojem proglasu z dne 27. februarja zavzema za tiste politične jetnike, ki so zvesti sovjetski Uniji, zamerili pa so se vsled enega ali drugega vzroka Stalinovemu režimu. Trocki pravi, da je edin njihov zločin to, da so kritizirali vladajočo birokracijo. Trocki navaja slučaj dr. Antona čilige, bivšega voditelja jugoslovanske komunistične stranke, ki je nedavno prišel iz sovjetske dežele, čiliga je bil v ječi in jetniskem taboru vsega skupaj pet let, ker je kritiziral vodstvo in taktiko kominterne. Od oblasti je zahteval izpustitev, da odpotuje iz Rusije. Ker mu niso ugodili, je pričel z gladovno stavko. Hranili so ga šiloma, ker niso pustili, da bi bil na ta način izvršil samomor. Takih slučajev je tisoče, pravi Trocki. Tisoče izključenih članov komunistične stranke je v jetništvu, dasi niso storili drugega kakor izrazili svoje odkrito mnenje o razmerah, v katerih neenakost narašča. Tisti, ki so protestirali proti uvedbi vojaških šari, kakršne ao bile pod ourizmom in v drugih deželah, so bili tudi kaznovani. Gregorij Zinovjev in Leo Kamenev, ožja sodelavca s pokojnim Leninom, sta v ječi za teroristični zločin, pri katerem nista imela niti najmanjšega opravka, pravi Trocki. Kamenev, biyši predsednik mogočnega političnega biroja, je v celici za-eno z dvanajstimi drugimi jetniki. Lani so k njegovi kazni primaknili nadaljnih pet let zapora, češ, da je sodeloval z zarotniki, ki so imeli namen umoriti Stalina, čiliga, Tarov in drugi eo pravili Trockiju o sovjetskih ječah in taborih iz svojih skušenj, piše Trocki, in on jim verjame, da nastaja med vladajočo ^ birokracijo in ljudstvom čezdalje večje nasprotstvo. Birokrati se poslužujejo proti opozkionalcem najdrastičnejsih sredstev, ne zato, da bi koristili USSR, ampak da se»be ohranijo. Na zadnji Trockijev proglas odgovarjajo v Moskvi, da so njegove trditve smešne in nevredne komentarja. Trocki priznava, da nasprotniki sovjetske Rusije v Ameriki in drugje ta dejstva izrabljajo v propagandi proti nji, ampak če vladajoči v Moskvi tega nočejo, naj dovolijo svobodo tistim tisočem jetnikov,^katerih edini prestopek je, da si upajo imeti svoje mnenje, ne pa samo kimati. To ni prvič, da se bivši sbvjetski vojni komisar zavzema za politične jetnike v deželi, v kateri je imel po revoluciji poleg Lenina najvažnejšo vlogo. Zdaj je v izgnanstvu in komunisti ^ USSR morajo verjeti, da je postal Trocki izdajalec, sovražnik boljševiške Rusije in zaveznik buržvazije. Dokler je bil Trocki eden najveljavnejših mož v vladi USSR, je pomagal graditi kaznjeniški sistem, enako tudi Zinovjev, Kamenev in drugi boljševiški veljaki, ki so danes izrinjeni iz vlade in stranke ter poslani v zapor. Ko so prva leta po boljševiški revoluciji poslali tisoče socialistov v jetništvo, ni Čiliga nič protestiral, ne Trocki, niti ne Kamenev, Zinovjev, Tarov itd. Ko pa so okusili odvzem svobode na sebi, so zapeli drugačno pesem. Sovjetska vlada je v prošlih mesecih napravila nekaj gest, ki naj bi dale svetu razumeti, da bodo politični jetniki kmalu izpuščeni in da se z njimi po človeško ravna. Sploh pa sovjetsko Čaaopsje o političnih jetnikih in jetniških taborih večinoma molči. Ne molči pa kritika v inozemstvu, kakor ne o jetniških taborih v Nemčiji. Trocki, ki se zavzema za politične jetnike v Rusiji, bi, če bi bil logičen, moral obsoditi tudi sistem diktature, kajti kjer se vlada despotično, tam so politični jetniki, pa naj bo diktatura taka ali taka. krili v Kvalegi platin, majhne ko&čke v naplavni kamenini nad granitno-gnajznim jedrom. V teh najmlajših zemeljskih in kamenih tvorbah bo toliko platine, da bi jo bilo vredno pridobivati v večji meri. (Dalje prihodnjič.) Ot« volikih ameriških rakab j* prabivaUtro v to*- bivaUtvu veliko ikode. Tudi um*a j ljudi j« utonilo, kor kib skrbeh saradi strahu prod oovodnjami. Rok« »o bile »• 1U1 • . • , „.., ,« J o.Mf pWQ mpB|, r#i,t, ,a vodnega navala. Slika pnkaauie večinoma samrsnjeae. Ko pa »o je koncem februarja * pričel lajati »neg. »o nara.le in lodene plniče »o ovirale r#k# °hl° * Evan.villu v Indiani, ki je v.led množine odtok. Ponekod so i« nagromadile toliko, da »a jo na. ledenik plošč toliko naraola, da je preplavila iiroko raičajoča voda rasliia daleč naokrog in priaadejala pre- krajino treb okrajev. Ivan Vuk: V deželi biblijske kraljice iz SnU v Abesinija — Etiopija .. Zakopal sem se v knjige, ki leže na moji mizi in govore o deželi skrivnosti, ki je bila do- zdaj_kakor nepoznana. Le vinski epohi, o kateri človeštvo zdaj, ,ko so tam na njenih me- še do nedavna ni nič vedelo. če se vzame dejstvo, da je dežela Pvvent za stare Egipčane | ležala na obeh straneh Rdeče-kjer se je zbiral balzam, kadi- niorja, je potem razumljivo lo (timjan) in mirta. Trgovina,ime Habašat, kar pomeni "zbi-z dišavami se je začela v zgodo- ralci dišav (aromatov). Odmev iz Sheboygana o drami "Rdeče rože". Klub, volitve in drugo Sheboygan, Wia. — Poset či-kaskih igralcev, ki so tu vpri-?orili Moškričevo dramo "Rdeče rože", je bil za nas nekaj izrednega. Sam sem jih veliko dišal, da jim je bila igra zelo všoč in upam, da so odšli vsi zadovoljni iz dvorane. Hvala vsem, ki so nam šli na roka in pomagali k tako lepemu uspehu. Dalje hvala naSim trgovcem in gostilničarjem, ki io nam naklonili pomoč z oglasi v programni knjižici. Hvala -odrugom in sodružicam v Chicagu, ki se niso strašili vremenskih ovir in napravili tako dol-lo pot brezplačno. Naš klub jim je namreč poravnal samo voz ni no. Zdaj pa apeliram na vse nekdanje člane tukajšnjega kluba JSZ, da se mu znova pridružijo. Vsakdo naj pusti malenkostne predsodke na stran pa bomo vsi skupno napredovali. Posamezno ne moremo ničesar doseči, v slogi in skupnosti pa veliko. Seja kluba bo drugi četrtek V mesecu v Fluderniko-vi dvorani. Tišjim brezposelnim, ki bi radi pristopili, a nimajo sredstev za članarino, sporočam, da so upravčeni do izjemnih .članskih znamk, ki so po 5c iwt! mesec. Ako se naš klub v številu članov Vprašanje zakona za registriranje volilcev v lllinoisu "Nad dve sto tisoč volilcev glasuje samo v Chicagu nepo-stavno,", pravi v svojem poročilu Citizens' Association, 44in teh par sto tisoč glasov lahko odločuje v enakomerno rabljenih glasovih v. prilog skupi-ni, ki je zoper ljudske koristi." Naravno, da tudi kritiki v ra-publikanski stranki, ki so zo. per nadaljevanje takega volilnega reda, niao za drastično spremembo. Ampak vseeno se je izkazalo, da bi bilo najbolj, še, ako se volilce registrira ts-ko, da bi bile goljufije kolikor. največ mogoče preprečene. V illinoiski spodnji zbornici so nedavno po dolgotrajnem prerekanju sprejeli zakon, ki ima namen onemogočiti goljufije pri volitvah, to je, da ne bi ljudje, ki nimajo pravice glg, sovati, ali ki so že umrli, vseeno "volili' ter odločevali v vo. lilnih bojih, kakor se ponavadi dogaja. V razpravi o tem zako-nu je bik> v zbornici čestokrat naglašantf, da se samo v Chi* cagu oddaja pri vsakih volitvah povprečno nad 200,000 -f nepostavnih glasov. _rT_. _ , pomnoži, bo v njemu Abesinija je velika za štiri i več življenja in priredili bomo sih, da si osvojijo bogastvo po- današnje Somalijsko obrežje. Jugoslavija, kraj in,... tfa vsilijo domačemu Štiri sto let pozneje je poslala Pravih Etlopcev je samo U ljudstvu svojo voljo in svojo kraljica Da šop celu brodovje do 4 milijone, ki so hamitski društv civilizacijo, zdaj je ta dežela v Južno Arabijo, da nakupi Semiti, pokristjanjeni v 4. sto-! di naA klu,> piknik v nedeljo 2. Tukajšnjemu občinstvu in om naznanjam, da prire Čemu palača za "društvo" narodov V Ženevi so nedavno otvorili novo palačo društva narodov, ki stane $10,000,000. Ampak kot izgleda, je ne bo čemu rabiti, ker ti&če dežele narazen in ena proti drugi, kar ni prav nič podobno kakemu društvu. Pogumni Col. Roosevelt Col. Theodore Roosevelt. sls bivšega ameriškega predsednika enakega imena, pravi, da se naj deportira vse nedržavlja-ne, ki prejemajo relif. Ko je to izjavil, se je odpeljal na počitnice v Anglijo. skrivnosti opisana, pretehtana' mirto in balzam. Pravo mirtino letju. Drugi, kakih 6 milijonov, j «vKUsta v Lake View parku. zabave bomo ime-iku tudi lep spa-prej-i41X441. w spet nekaj izred-jan) pa raste na gričih od Had- šnjega stoletja. Razdeljena je ne«a- Druge organizacije pro-! mi"napravami! 'k'ajtT^odmTe* In odprl sem te knjige, da|ramuta in na nasprotnem so- v 7 kraljevin in v 3 pokrajine, i *imo' da ne bi imele priredb o-! vi, napeljane v hiše in hleve so jih spoznam. Poslušajte — pri-i malijskem obrežju. Tu živi tudi nekaj nomadov, j men jen i dan. zamrznile, četudi so kakih 7 »nuvmrau utišan«, pmcruana mino m oaizam. rravo mirtino letju. Drugi, kakih 6 milijonov,! avgusta v Lal in orisana v vseh mogočih i^Sr- drevo uspeva samo v Južni A- so islamska plemena, poljedel-1 Po,e£ plesne za vah in v mnogih knjigah, da rabiji, Eritreji in v Severni A- ci in živinorejci, ki jih je Me- na piknii samo sedeš k njim in jo spo- besiniji. Arabsko kadilo (tim- nelik II. ukrotil h koncu prej-!red' kar bo spe znas. Zima v Willardu Willard, Wia. — Kakih se-dem tednov smo imeli tu silovit mraz včasi 40 in tudi ve* stopinj pod ničlo. Farmarji so imeli veliko neprilike z vodni- povedoval vam bom. V starih arabskih napisih pastirjev, ki nimajo stalnega . Volitve so pred durmi. V0-1 čevljev globoko v zemlji, bivališča. Leži na severovzho- storimo svojo dolžnost se- JCakšno je prav za prav ime *,red Kristom se omen ja bese- . . ,, . te najstarejše države na sve- ** Tib ali Taib, kar pomeni ka- ^ne celine in je s francoski-1 Ji v komt s tem da glasujejo tu? Več je njenih imen Ftio- dil° (timjan). Plural te besede mi' angleškimi in italijanskimi j z* delavske kandidate.) Na po- pija, Abesinija. Ilabeša. ' Po Je Atjub ali Atjob. Atjuban po-1 ^'! luJ-Tl ^L*!:™^** meni Človeka, ki prideluje ka- "Bogastvo ni vse" Ko je znana ameriška milijonarka Barbara Hutton rodila otroka, je o tem dogodku Arthur Brisbane takole filozofiral: "Vprašajte Barbaro, kaj bi rajše, deset milijonov dolarjev ali otroka. Pogledala vas bo pomilovalno in stisnila otroka k sebi. Deset milijonov je zanjo nič. Otrok ji je vse." Kdorčita samo Hearstove liste, mu morda tako razlaganje ugaja. Ampak je zavajalno. Kajti v resničnem življenju se nikoli ne dogodi, da bi kdo koga vprašal: Kaj hočeš, milijone ali otroka? Milijonarji imajo oboje, reveži pa le otroke, dasi bi jim vsaj dva tisoč dolarjev na leto v vsaki družini zelo dobro služilo. Tisti, ki imajo bogastva, in Brisbane je eden med njimi, dopovedujejo revežem, da bogastvo ni vse, češ, da so revni čestokrat^ srečnejši kakor pa bogataši. Ampak bogatašem ni za tako "srečo*, radi tega se svojih premoženj krepko drže in sovražijo vsakega, ki propagira socializacijo. starih zgodovinskih virih je pravilno Etiopija in Abesinija, ker se že v Homerjev! "Odiseji" opeva nek sestanek bogov. Na tistem sestanku bogov je manjkal samo bog Poseidon. Opravičili so ga, da se je zadržal na obisku pri ljudeh na koncu sveta, pri daljnih Etio-pijcih. Filologi razlagajo, da izhaja to ime od besede "Aithi-of", kar pomeni "od sonca ožgan". Ali po navadi nastajajo imena iz gospodarskih razlogov. Grki, kakor mornarji in trgovci so trgovali s sadjem iz aromatičnih dežel na obalah Sredozemskega morja. Aroma-tične dežele so bile že v starih časih Južna Arabija in Afrika, dilo (timjan). Od teh Atjubin-cev. s katerimi so trgovali Gr- nkega oceana in od Rdečega1 delavstvu le štirinajst dni pred morja. Po etiopski uradni zgo- v<>Mtvami, po izvolitvi pa poza-dovini vladajo deželo neposre-1 na obljube, in delujejo za ki, je nastala po grški trans- j dni I>°tomci svetopisemskega ■interese bogatega sloja. .. .... I. m.. I . > O » 1______!_ 1 i . . . I k a ■ ^ U.. — 1. 4 _ .'_1. '1.1 Za organiziranje delavcev WPA Unije v Chicagu so podvzele akcijo za organiziranje delavcev WPA v Ameriški delavski federaciji. kripciji beseda Etiop. kralja Salomona in kraljice od ^ , . ... J Sabe. Kralj je absoluten vla- O besedi Abesinija pa govo- dar. Gd oktobra 1907 dalje mu r. narodna etimologija. Izhaja: pomaga pri vladanju sedem_ ^^!nHabeSa: kar.Vfarab'! <^nski ministrski svet, po letu 1910 pa svet starešin, a od leta skem jeziku pomeni mešanica naroda, v kateri se govori o-krog 70 jezikov in narečij. — Uradno ji je ime Mangasti — Itiopija, to je Etiopija in je do-sedaj zadnja samostojna afriška država. Ze stari Egipčani so današnjo Abesinijo imeno-' vali Pvvent ali Punt ali Kaš, pn tudi Habeš. To ime izhaja od besede Habsti, ker se je tako imenovalo somalijsko obrežje. v nedeljo 8. marca velika prireditev v dvorani snpj "Dobri ljudje" V lanski prazniški sezoni je nekaj očetov in mater izvršilo samomor, ker vsled bede niso mogli nuditi svojim otrokom nikakega veselja. časopisje take slučaje sporoča med vestmi, dobri ljudje berejo in nato pošljejo sirotam, ali napol sirotam igrač, živil In obleke. Ampak dobri ljudje bi bili še bolj dobri, če bi se zavzeli odpraviti uredbo, ki je kriva takih samomorov in tragedij v družinah. Chicago, III. — Ljudem, ki žele za spremembo včasi tudi kako šaloigro, bo v nedeljo 8. marca ustreženo z burko "Dva potepuha", ki jo vprizori dramski odsek Slovenskega narodnega doma iz VVaukegana. burka ima dva dejanja. Ko je bila igrana v VVaukeganu, so se ljudje pošteno nasmejali. V nji je petnajst oseb (navedene so v oglasu na 4. strani). Martin Jsdnič je pisal v Prosveti o nji med drugim: "Dva potepuha" sta se s svojimi operacijami in kolobocijami dobro zadržala. VVaukegančani in N. Čikažani so se 16. feb. dobro nasmejali in še dolgo potem. Tistim, ki iz kakršnegakoli vzroka niso prišli, pa je danes po-Ateno žal. Zbor "Sava" pod vodstvom Jacoba Muha bo zapel par pesmi, dramski odsek pa vprizori 'God angleško enodejanko and Country". Med dejanji bosta govorila Peter Kokotovich in Mary Jugg. Ernest in e Jugg bo dekla-mirala "Then, VVhat?" (Cov-ington Ilall). Po končanem sporedu bo plesna zabava v obeh dvoranah. V gornji bo igral John Koche-varjev orkester, v spodnji pa Fr. Gradišek in Tony Omerza. Vstopnice v pred prodaj I so po :?5c in pri blagajni 40. Klub je namerni ves eventuelni pre-j lave, ki pokriva največji del bitek v korist Proletarca. Ker dežele, našli dragocene kovine je spored dober, in ker Prole- skoraj ni pričakovati. Tudi ni tarec zasluži naklonjenost de- mogoče trditi, da bi bili veliki lavstva, se v nedeljo 8. marca zakladi v sedimentnih kameni-nadejamo velike udeležbe. ; nah pod odejo lave. Samo v VVaukegančani pridejo v Chi- starem jedru granita in gnajza cago z avtobusom, ki jih odpe- obstoja možnost, da bodo morije ob 10. dopoldne. Burka da nekega dne odkrili kaj več. "Dva potepuha", ki jo vprizo- Zlato in platino so v resnici odre, je prva točka sporeda. Pri- krili ob zapadnih mejah deže-čne se ob 3. pop. — P. O. 1 le. Deset let je tega. kar so od- 1931 pa dve zbornici. Vse te organe pa imenuje negui, kar je po našem kralj in vsi njihovi s kje p i tudi le tedaj veljajo, če jih neguš potrdi. Poklicnih vojakov šteje Abe sinija samo 100,000 mož. V sili pa jih lahko postavi pod orožje tudi 4 milijone. Stalno služi vojsko približno 1 milijon mož. Plače ne dobe nič. Se hraniti se morajo sami. Najlepše plačilo jim je, da smejo nositi puško. # Član Francoske akademije Lacroix sodi o rudninskih zakladih etiopskega kraljestva, da je Abesinija prav tako bogata kakor Transval. Ima isto tako stalno uredbo, ista ležišča zlata in platine v preobilici. Petroleja, za katerega se doslej niso kdo ve kako zanimali na prvi pogled ni mnogo pričakovati. v resnici pa ga jc morda obilo. Tej trditvi nekateri učeni francoski možje oporekajo. Med njimi znani francoski geolog Pierre Lamare, ki pravi: "I)a bi na širnih ozemljih Chas. Chuck, tajnik kluba št. 235 JSZ. Španski socialisti za republiko federativne oblike Španski socialisti so po zadnji svoji zmagi izjavili, da so za odpravo buržvazne republike čimprej in namesto nje naj se ustanovi federativna socialistična republika, v katero se ob priliki pritegne tudi Portugalsko. Stabiliziran rubelj Sovjetska vlada je rubelj stabilizirala tako, da se jih dobi pet za dolar. V carski Rusiji sta bila dva za dolar na podlagi prejšnje zlate vrednosti a-meriškega dolarja. Oglašanje v sov. listih Gene Morgan poroča iz Mo* skve, da je sovjetska Unij* nehala nasprotovati ameriškemu načinu oglašanja in ga zdaj sama uvaja v svoje liste. NAŠE KONFERENCE Pred prihodnjim zborom JSZ m bodo vriile tri vatn« konference klubov JSZ in Prosvetne matice, na katerih bodo zastopniki razpravljali in sklepali o lokalnih problemih, agitaciji, dnevnem redu XI. zbora JSZ itd. Ob enem bodo izvolili delegate na zbor. r %n |»ii«lna Pen n*vlva n ia Prva konferenca zastopnikov klubov JSZ in druitev Prosvetne matice ae bo vršila v nedeljo 29. marca ob 10. dop. v Slovenskem izobraževalnem domu, PRESTO, PA. Na klube in društva apeliramo, da zaatopnike gotovo i«- volijo. llliiioi*-Wisroiiftiii Zborovanje konferenčne organizacije JSZ in Prosvetne matice z delokrogom v aevernem lllinoisu in VVisconsinu bo v nedeljo 17. maja v S. S. T. Hali, MILVVAUKEE. WIS. Vzhodni Ohio in \\. Va. Konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice za vzhodni Ohio in VV. Virginijo bo na Spominski dan v soboto 30. maja v društveni dvorani, BRIDGEPORT, OHIO. Udeleženci teh konferenc lahko veliko store, da bo XI. redni zbor JSZ dne 3., 4. in 5. julija t. I. čimbolj uspešen! v ANDREAS LATZKO: f §£lli:>l ll\l ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. -L- (Nadaljevanje.) IV. f Mogoče bi bil Mangien mirno pustil, da bi doktor odpotoval, če ne bi bil zvedel za ob-kk ki mu je dal misliti. Kakor hitro je zagledal vizitko "Frans Villinger junior", je dobesedno pobesnel. Le bj je ta cepec iskal v njegovi hiši? Sluga je vedel le to. da je mladi mož prišel jrav tisti hip, ko sta gospa baronica in go-Jpod doktor že hotela sesti v avto. Tudi je go-,pod takoj odšel — ponudil se je, da bi nekaj Jlek in daril odpeljal v svojem avtu za njima ker sta gospa baronica in gospod doktor komaj imela prostora zase poleg vseh tistih iivojev. Sklep, da ne jemlje resno Ewaldovih številnih svaril in pomislekov, je bil omajan, ko je opazoval Sonjo, ki je mogoče tudi že kaj slutila?__drugi strani — pa je bilo re«skoraj verjetno, da je \Villinger prežal na pravi trenutek, da se na svoje oči prepriča o Landauovi navzočnosti. Vsekakor ni bilo prav. da je doktor izblebetal capinu, da misli znočnim vlakom že odpotovati. Kakorkoli je vpad mladega VVillingerja v njegovo hišo vz-uejevoljil Mangiena, označba "poročnik n. r." na vizitki ga je vendarle spravila v smeh. in ni mogel drugače, kakor da je pri večerji na dolgo in široko pripovedoval o življenju očeta in o vzponu sina do častnika. Baronova Segava zlobnost je bila znana, in lam svojih besed je bil vesel, če se je našel tako nenavadno hvaležen objekt za njegovo strast do roganja. Lahko se reče, da je bilo prelito mnogo krvi za vzpon starega — toda zmerom le krvi drugih. Najbrže se ne bi bil nikoli rešil iz hamburške pristaniške četrti, če je ne bi bil v njegovi razvpiti beznici izkupil neki norve-Klanje x- noži je bilo pri igrano veseloatjo. Dobro bi bilo, da je doktor takoj po večerji odšel za nekaj minut v svojo sobo, da zaklene zadnje drobnarije v ročni kovčeg. Baron je bil dal za vsak primer rezervirati oddelek spalnega voza, šofer naj bi odpeljal Landaua pred eriajsto ponoči na kolodvor — toda VVillingerjev drzni vpad, sumljivo vedenje, ki ga je Sonja baje opazila na njem, vse to je že napol prebolene pomisleke vendarle spet obudilo. Težko se je bilo odločiti, ali naj skuša odhod preprečiti, ali pa bi bilo nasprotno bolje, preprečiti vsa zalezovanja v Hamburgu z od-potovanjem. V Berlinu je bilo vendar že poskrbljeno za varnost! ("'as ni zadoščal, da bi se posvetoval o tem s Sotijo. Ko se je doktor spet pojavil na stopnicah, je moral baron umolkniti. Uspelo mu je le še to, da je razmestil stole tako, da je sedel gost s hrbtom proti uri. — če se najde še pripraven pomenek. bo doktor skoraj gotovo pozabil na kraj in čas. Ce ga le zvabi v debato, bo izgubil oblast nad svojo zgovornostjo in bo — zamudil vlak. (l)alje prihodnjič.) AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca gostih te beznice nekaj vsakdanjega —r trdoživi severnjak se je tri tedne otepal v bolnici, preden ga je rešila smrt, in v tem času se je bodoča vdova tako zelo sprijaznila s svojim stanodajalcem, da je podjetni krčmar podedoval ribiško ladjo in tasta, ki je imel nekje na Norveškem majhno branjarijo. Med vojno je postalo to nevtralno sorodstvo zelo dobi-čkanosno — ribiška ladja je postala tihotapska ladja in lastnik mornarskega prenočeva-lika vojni dobičkar, čigar zasluge in zaslužki v oskrbovanju s prehrano so vzporedno z rastočim pomanjkanjem in rastočimi cenami rasli z vsakim dnem. "Kakor neke vrste tihotapski admiral v uniformi, ki si jo je bil sam sestavil, je bil stari nazadnje v zvezi z mornariškim vodstvom, njegove ladje so plule pod varstvom cesar-ikega vojnega brodovja — in ko je vse zgr-nelo na kup, je ostalo njegovo bogastvo nedotaknjeno, ker se je lisjak izdajal le za dobaviteljevega zeta, da je izsilil izplačilo v norveškem denarju. — Z ničvrednimi papirji, s prgiščem drobiža v kronah in orih si je kupil ves tisti sijaj, vilo s fevdalnim parkom, garažo, polno avtomobilov. Toda zgodbe še ni konec! To je bil samo stari. Njegovega naslednika je usoda pošteno udarila. Saj vidite: poročnik n. r.! — Znati «e je treba vživeti v oštirsko dušo, da lahko premeriš vso tragiko, ki govori iz teh krutih dveh črk: 'n. r/. Posaditi sina iz prvega zakona za volan avtomobila znamke 'Lancia', že to ni kar tako; toda višek za ljudi iz pristaniške četrti je vendarle še zmerom uniforma. Obstoj zakotne, zločinske beznice zavisi °d muhavosti policijskega stražnega načelnika — kakšna čudovita sreča, če imaš v lastni družini častnika! Edina pridobitev, ki jo je bilo treba plačati s pristnim, dobrim denarjem ali z živili, je bila oficirska šarža Willin-?erja mlajšega. In ko jim je nazadnje uspelo ln 8ta se oče in sin, napihnjena od ponosa, lahko grela v sijaju srebrnih epolet — tedaj so, kst dni po bogato zalitem napredovanju, uporniški mornarji strgali mlademu poročniku sredi ceste drago kupljene Častniške znake z ramen! — Je kaj čudnega, da se ti osle-Parjenci družijo le še z najbolj divjimi mo-narhisti? V dobri vinski kleti in pri lahko dostopni listnici se ponos gospode pač neha." Gospa Sonja je predobro poznala svojega moža, da ne bi bila opazila razdražene vznemirjenosti, ki jo je krčevito skušal skriti za Vse naročnine, ki jih poiljejo zostopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih naročnin. Namrečl igitator, ki pcilje eno celoletno, je zabeleien v tem seznamu z dvema polletnima. > 1. IZKAZ. Anton Jankovich, Cleveland, O. Anton Zornik, Herminie, Pa. John Zornik, Detroit, Mich. -Jacob Rožič, M»lwaukee, Wi*. 35 31 19' JL9_ > 18 17 17 13 11 9 9 8 3-7 7 7 7 6 6 4 4 4 4 4 4 4 Chas. Pogorelec, Chicago, III. Bartol Yerant, W. Aliquippa, Pa. Frank Bizjak. Chicago, 111. John Jereb, Ročk Springs, Wyo. Andrevv Vidrich, Johnstown, Pa. Joseph Snoy, Bridgeport, O. Jacob Pavčič, Strabane, Pa. Louis Kopriva, Raton, New Mex. K. Erznožnik, Red Lodge, Mont. ^John Langerholc, Johnstown, Pa-^Frances Zakoviek, No. Chicago, Rt. Frank Podlipec. Cicero, 111. John Tancek, Girard, Ohio John Marolt, W. Mineral, Kans. Joseph Lever, Newburgh, O. Joseph Oblak, Chicago, IU. Joseph Jez, Warren, O. .... Anton Zaitz, Forest City, Pa. John Vitez, Nanticoke, Pa. Frank Karun, La Salle, 111. Joseph Korsich. Detroit, Mich. Frank Hribar, Newburgh, O. ~~ Nick Triller, Library, Pa. 4 Anton Bogataj, Renton, Pa... ..........3 Rudolph Fradel, Yukon, Pa.---------- ------ 3 Michael Jerala, Crafton, Pa. ------- 3 Lawrence Selak, Star City, W. Va. ... . 3 John Teran, Ely, Minn. 3 John Troha, Strabane, Pa. ------ 2 Anton Udovich. La Salle, III. —.....- 2 Rose Skala, Waukegan, 111. 2 Anton Zidanšek, Sharon, Pa.......... 2 Anton Andres, Chicago, 111. ........ ..... 2 Anton Sular, Arma, Kans..... . ... . 2 Anton Dolinar, Beaver River, Colo. 2 Angela Zaitz, Chicago, 111. .. ------- 2 Frank Boltezar, Pueblo, Colo. ....... 2 Leonard Alpner. Milwaukee, Wis. ._____ 2 Joseph Mihelich, E. Helena, Mont._______ 2 Frank Stih, Sheboygan, Wis. _____ .... 2 Frank Zaitz, Chicago, III. ............... 2 Anton Skabeme, Maynard, O. 2 Frank Starvasnik, Oregon City, Ore. . 2 Anton Blasich, Fontana, Calif. ......... _ 2 Jacob Bergant, Lisbon, O. ..........2 John Rak, Chicago, III. ....... ...... 2 Anton Tratnik. Diamondville, Wyo. . 2 Louis Sterle, Krayn, Pa. .................. 2 Mike Krultz, Willard, Wis............ ..... 2 Joseph Cvelbar, Sharon, Pa. .........2 Vincent Yaksetich, Mclntyre, Pa..... ... 1 Skupaj v tem izkazu (8 tednov) 345% polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (8 tednov) 282 4. Fašisti na Japonskem trebijo "star material' kapitalizem vsepovsod se bolj in bolj zamotava in pogreza (Nadaljevanje s 1. strani.) so baje poklali v dobrem tednu nad 30,000 Etiopcev in zmaga se bolj in bolj nagiba k Italiji. Vojaški strategi drugih dežel, ki poznajo Etiopijo, pravijo, da so zmage maršala Bodoglie, ki jih je dosegel koncem februarja, brez posebne strategične vrednosti. Italija bo gospodarsko prej izkrvavela kakor pa si podjarmila Ktiopijo tako, kakor je prvotno nameravala, razen ako otiopska obramba popolnoma demoralizira. Zaradi tega se sugestije ka..premirje in za mirovno pogodbo med obema deželama mhože. Najsenzacionalnejši poskus za spremembo vlade na Japonskem je bil podvzet koncem preteklega meseca. Pučisti so bili oficirji, ki hočejo bolj ekspanzivno politiko, "iztrebljenje korupcije na Japonskem" in odločnejši nastop proti Sovjetski Uniji. Ako bi zmagalo to skrajno militaristično-fašistično krilo, bi zapletlo azijski kontinent kmalu v vojno. K sreči so po par dneh streljanja in pogajanj zmernejši mililaristi ostali na vladi. Dogodki brze drug za drugim in ysi pričajo, da je kapitalizem nevarno bolan ter nezmožen kljub društvu narodov in neštetim pogodbam med deželami stabilizirati diplomatične od-nošaje in ekonomske razmere. Koliko časa bo to stanje trajalo, ne more nihče točno prerokovati. Jasno je le, da vojnih nevarnosti in militarizma v sedanjem položaju ni mogoče odpraviti. Psedno se to zgodi, se morajo narodi poglobiti v resnico, da je vzajemnost in ekonomska kooperacija mogoča le v socialistični preuredbi človeške družbe. KOREKIJO TAK AH ASI Japonska nacionalistično militaristična klika, ki ima nad armado odločujoč vpliv, se je dne 26. februarja spet spustila v "čiščenje". Mladi oficirji so s pomočjo kakih dobrih tisoč moč navalili v nočnih urah na urade ministrov in jih zasedli, nato pa poslali patrulje v stanovanja zaznamovanih ministrov in jim telesa preluknjali s krofljami is strojnic. Na tej sliki je ubiti finančni minister Korekiyo Takahaši, star 82 let. Bil je na (lasu za najsposobnejšega ekonomskega veščaka na Japonskem. Portfelj finančnega ministra je imel v sedmih kabinetih in dvakrat je bil premier. Po mišljenju je bil liberalec, kakor se to besedo tolmači v razmerah,kakršne so na Japonskem. Takahaši je imel zaupanje finančnih krogov v vseh deželah. Poročila pravijo, da so nacionalisti storili Japonski zlo, ker so ga ubili. Poleg njega so umorili par drugih vodilnih članov kabineta, število njihovih zaupnikov, i par žensk in nekaj uslužbencev, ki so bili ob enem stražniki domov svojih gospodarjev. Puč se jim ni posrečil in po par dneh so pučisti zapustili palače ministrov in policijski glavni stan ter se podali "zvesti" armadi. Nekateri voditelji upornikov so izvršili samomor. Kljub temu je fašistično gibanje na Japonskem močno in se še vedno jača. glasovi Zbral JOHN RAK ~Milwaukee. — se k kluba št. .'17 boto 21. marca Mladinski od-| priredi v so-v Sostaričevi dvorani plesno zabavo. Klub Mclntyre, Vaksetich se naročnino. . Prosvetna Pa. — Vincent je oglasil z eno O seji kluba st. 1 JSZ Chicago, IU. — Klub št. 1 je sklenil prispevati okrajni socialistični organizaciji $2 na mesec in Antona Gardna pa delegiral, da skuša dobiti prispe-vatelje za okrajno organizacijo med posameznimi člani. Prosvetni odsek je poročal, da je Z|a to sejo (28. feb.) povabljen za predavatelja May-nard C. Krueger. Predmet: Sedajnost in bodočnost socialistične stranke. Na prihodnjo sejo pa bo povabljen Jacob Sie-gel, čigar-predmet bo: "Vloga For\varda v židovskem irt v a-meriškerri delavskem gibanju". ~ Klubov angleški odsekTSo-cial Study Club) je priredil prošlo soboto zabavo. Na njegovi prošli seji je predavala sodružica Bidel. Pripravljajo se tudi za kampanjo za razširjenje Proletarca. Članice kluba št.' 1 prirede enkrat koncem meseca marca kegančani bodo vprizorili na nji burko "Dva potepuha". Ko je bil dnevni red končan, je nastopil s. Krueger in govoril nad eno uro, potem pa odgovarjal na vprašanja. Angela Zaitz, zapisnikarica. Olga Vukmirovič v radiu Vsako nedeljo od 1. do 2. pop. nastopa na radio postaji WWAE, 1200 kilocycles, v a-meriško - jugoslovanskem programu med drugimi Olga Vukmirovič, bivša članica beograd-ske opere. Druga atrakcija te-ga programa je tamburaški zbor bratov Popovič. Spored aranžira in vodi znani jugoslovanski glasbenik profesor Aleksander Savin. Sponsorira ga Palandečev Travel and Tourist Bureau. III »»»M I M t »»»»♦♦♦♦» M »M OGLAŠAJTE f IS / <4? Km v PROLETARCU \ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M.......................... matica. ;— K tej st. 37 pa bo imel ^ard partv vi ustanovi je prijavilo včlanje- zabavo, katere prebitek se po-nedeljo 29. marca v S. T. nje že lepo število podpornih rabi za nakup kuhinjske poso-Hall. Angleško poslujoče dru- in kulturnih društev. Ako se de v centru, st vo Bad g e rs št. 584 je obnovi- bodo prijavljala i v naprej v J. Rak je poročal o seji Cook lo včlanjenje v Prosvetni ma-jtej meri, bo štela Prosvetna County organizacije. Stranka matica letos okrog 200 organizacij. — Seliškarjeva povest "Hiša brez oken", ki je ena izmed letošnjih knjig Prosvetne matice in Cankarjeve družbe, je prevedena v češki jeziki. Naša knjigarna. — Knjige Ročk Springs, Wyo. — John | Cankarjeve družbe se v knji-Jereb je eden izmed najdelav- j garni Proletarca še lahko dobe. nejših agitatorjev. V svojem Vseh pet knjig skupaj stane nedavnem pismu je poslal 131 $1,40. Naročite si jih! naročnin in SI v podporo listu. tiči. Aliquippa. Pa. — Bartol Ye-rant je poslal 8 naročnin. Poslali stVio mu seznam naročnikov v vseh tamkajšnjih naselbinah. ki ga je prispeval Frank Grum. » Chicago. — M rs. P, Svvolšak, članica kluba št. 16, poroča, da imajo v načrtu obsežno agitacijo za razširjenje Proletarca na severni strani. Prihodnja seja kluba št. 6 bo v nedeljo 8. marca ob 10. dop. na 2250 Cly-bourn Ave.—V nedel jo 8. marca bo v dvorani SNPJ prireditev v korist Proletarca. Program se prične ob 3. pop. — V Social Study klubu bo v petek 13. marca razprava o programu socialistične stranke. Vabljeni so vsi člani kluba št. 1. Strabane, Pa. — Jacob Pavčič je poslal še štiri naročnine. On je naš novi zastopnik v tem kraju. 4 Willard, Wis—Mike Krultz se je zopet oglasil. Poslal je vsoto za 10 izvodov koledarja in dve naročnini. Poroča, da Iruštvo št. 198 SNPJ ostane v Mednarodni delavski koncert v Slovenskem narodnem domu Cleveland, O. — V nedeljo 8. marca se bo vršil pod pokroviteljstvom soc. stranke okraja Cuyahoga mednarodni delavski koncert, na katerem bodo sodelovali pe,vskiaZbori raznih narodnosti in pevska zbora cle-. velandskegn organiziranega delavstva — moški in ženski. To bo prvi koncert te vrste v našem mestu pod avspicijo soc. stranke in bo že zaraditega zanimiv. Za ocenjevalce so po- Prosvetni matici. V zadnji ostri *tu v'*i,a konvencija ameriške imeli na Willardu od | socialistične stranke. Vstopnina na ta zimi so imen na 20 do 40 stopinj pod ničlo. zanimivi mednarodni koncert je samo Sharon, Pa. — Joseph Cvel- 35c. Vstopnica bo veljavna tu-bar je nam pisal po seznam na- di k plesni zabavi zvečer, kdor ročnikov Proletarca. Ob enem pa se koncerta ne udeleži in je poslal dve naročnini in na- pride šele zvečer na ples, plača dal ju je z agitacijo. Port VVashington, Wis. — Frank Leskovec poroča, da društvo št. 485 SNPJ ostane v Prosvetni matici. 25c vstopnine. Igral "TTtr unijski orkester. Koncert se prične ob 3. pop. Okusno večerjo bodo servirale članice kluba št. 27 in članice njegovega angleškega odseka. Springfield, III. —John Gor- Vstopnice v predprodaji imajo sek je poslal 1 naročnino in na- člani in članice naših klubov in ročil garnituro knjig Cankar- drugih postojank soc. stranke je ve družbe. ter pevski zbori. Detroit, Mich.—Pevski zbor Naše delavsko občinstvo je Svoboda" priredi v soboto 7. | v»bljeno. da se tega koncerta larrii r I: i r i L i nI a« Vr&il «<» h n udeleži v čim več j eni številu. marca danfski ples. Vršil se bo na 116 Six Mile Road. apelira, da se naj vsi volilci, ki so se od zadnjih volitev preselili, registrirajo. To naj store na registracijski dan 17. marca. Mary Jugg je poročala, da odsek Red Falcons dobro uspeva. Prihaja jih k pouku vsako soboto 26. Anton Garden, D. J. Lotrich, John Rak in Frank Zaitz so bili izvoljeni za klubove delegate na konvenciji illinoiske socialistične stranke, ki bo 4. in 5. a-prila v Peoriji. Klub jim plača vozne stroške. Frank Zaitz in Donald J. Lotrich sta bila no-minirana za delegatska kandidata na konvencijo .socialistične stranke meseca maja v Clevelandu. Voli jih vse članstvo v Chicagu, oziroma v Illinoisu. Odsek za razpečavanje literature je prodal in razdelil to zimo precej raznih pamfletpv.. V blagajni ima $35. Vinko Ločniškar je poročal, da je pristopilo v klub Slovenski center že nad 50 članov. F. Zaitz je v imenu dramskega odseka apeliral na člane, da MAR.\OV KAPITAL Poljudna izdaja. * Obsega 400 strani. Vezana v platno. ( ena $1.7.1 poset prireditve v nedeljo 8. marca v dvorani SNPJ. Wau- vabljeni koncertni kritiki ele velandskih angl. dnevnikov^ naj vsi agitiramo za čimboljši Zbori, ki bodo priznani za najboljše, dobe nagrade, zbor, kateremu bodo kritiki prisodili prvenstvo, pa dobi priliko za nastop na velikem shodu v Public avditoriju dne 25. maja, torej v času, ko se bo v tem me- FENCI/S Veliko delo utemeljitelja znanstvenega socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo. Vsakdo, ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zakoni socializma, bi moral či-tati to veliko delo. Naročila pošljite na: Proletarec 3639 West 26th Street, CHICAGO, ILL. RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III. T«l. Cravrford I3SW Pristna la okasna domača jedila C«b« smerna. Postrežba točna. OBLEKE IN SPOMLADANSKI POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE 8 16 Union Made .00 Obleke po meri $22.50 in več; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. ::n;nrir HlimilllHimilHIlllllHIIMiHllilllUH ', (T 11111111 • U M HI »• Milvvaukee Leader Največji smeriSki socialistični dnevnik. — Naročnina: $0.00 ns leto, $3.00 zs pol lets, $1.60 es tri mesece. Naslovi 540 W. Junean Ava. MILVVAUKEE, WIS. ...............:...........•••:•:::•*•••:•:.::::::::::•■:: :;:8 • • ^----' I Mi* um NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA liSKlIlM 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi poljskaM. tiskarna v slovenskem, hrvaikem. slovaikem. čeikem kakor tadi v angleškem ia aemikem jezika. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCU Za puhlicijski odbor, L. Z. fmimM>»MM»«»M»Me»et»»»lie»ueMMMMieM»j ' >L:________.. O ZGODOVINI »on i Borka za ohranitev življeij v tragedijah na morjih V uredbi, v kateri je (privatna svojina temeljni princip, je dota nekaj naravnega. Otroci ameriških bogatašev prejemajo milijone dolarjev dote ne da bi kdaj opravili zanjo en »sam dan koristnega dela. V degeneriranih bogataških družinah uganjajo umore zaradi dot. Nekamtftf v^a4tformji ja d ml a sterilizirati svojo hči, da ne bi imela otrok, kajti očetova oporoka je določevala doto hčerinim otrokom, če pa bo nerodovitna, tedaj zapade deset milijonov dolarjev hčerine dote materi. V starem kraju je bilo nešteto družinskih tragedij 'zaradi dote. Nič Miko ^runtarskih" fantov si je! moralo iskati neveste ne po svojem srcu, ampak s stališča dote. Svoj srd so potem izlivali nad ženami, četudi so bile večje žrtve "dot", kakor pa možje. Dota je že zelo stara reč. Rusinja šabinova, ki je načelo dote vedno pobijala s stališča feminizma — češ, da so starši zaradi dot primorani svoje hčere prodajati v zakoti, pravi v eni svojih razprav med drugim: "()ko»li leta 900 ipo Kr. r. je dtfcbil neki francoski plemič za doto 2 konja, medvedov kožuh | in štiri lovske pse. Ni to mnogo! Toda dobil je to plemič!) Do 14. stoletja se je dota iz-j plačevala v živem blagu. Pri plemičih so dajali kot doto ne-svobodne ljudi, za čfcsa križar^ skih vojsk pa sužnje. Od nekdaj pa so bili taisti vedno enaki. Vsak je Okušal od hčerine dote kolikor mogoče mnogo odtrgati ter ženina prikrajšati. Zemljišča pred davnim časom menda niso imela velike vrednosti, ^ Neki grof na Porenskem je dal eni svoji hčeri 5000 oralov zemljišča — drugi hčeri pa dvajset nesvobodnih. Za časa španskega kolonijalnega razvoja so dajali španski grandi hčeram o-gromna zemljišča v Ameriki. Seveda je bilo marsikaterikrat precej težko, polastiti se takega zemljišča. Dota v denarju se je pojavila še l*e koncem 13. stoletja. Vojvoda montmoren-ski, slavni francoski plemič, je dobil za doto od nekega av- Klub št. 1 JSZ, Chicago, PKIIIEIIITEV V KORIST PROLETARCA ■ NEDELJO 8. MARCA 1936 V DVORANI SNPJ, S. LAWNDALE AVE. Ti i ' \ ' T • . Prin lrk sporeda ob 3. popoldne. ■s. ♦♦♦ I. DEL: > "dva potepuha" BURKA V DVEH DEJANJIH Vprizori igralski zbor Slovenskega narodnega doma iz Waukegana. OSEBE: . Poli, gostilničar................................Lovro Ogrin Klara, njegova žena............................Rosi Skala Koruza, kmet ...........................................frank Velkovrh Jera, njegova žena..............................Jennie Miller Rozalija, njiju hči..................... .......Elsie Novak Ko«, kmet .......... ........................>.....Jack Mesec Lucija, njegova žena .....................Mary Hrovatin Cecilija, mestno dekle ......................Maymie Kirn I Janez / . . , Martin Judnich Jaka, ( meRtna ^puh* Armdisvk in Tony Omerzn. Vstopnice v predprodaji 35 centov. Pri blagajni 40 centov. atrijskega grofa, čegar hčer je vzel, 320 frankov! Doto v znesku 500 frankov fo smatrali tedaj med evropskim plemstvom za precejšnjo in zadostno. Nato pa go zahteve po doti postajale vedno večje. Začetkom IG. stoletja so že obrtniki zahtevali dote 100 do 150 frankov. Pozneje je bila pri meščanstvu vi-sokost dote urejena s posebnimi predpisi. Pri raznih obrtih je bila različna dota; za krojača je zadoščalo od 100 do 1500 I frankov, če pa je hotelo dekle imeti peka, tedaj je morala imeti 3000 do 4000 frankov, častnik ali sodnik ni vzelnnanj nego od 7000 do 20,000 frankov. Koncem 16. stoletja je bila senzacija za Pariz dota v znesku 420,000 frankov. Nemci so bili glede vprašanja dote skromnejši nego Francozi, vendar pa so gledali, da se je dota y resnici izplačala. Norimber-ški peki so se zadovoljili s 500 goldinarji. Veliki gospodi so bili avgs^urški zlatarji — ti so zahtevali vsaj S000 goldinarjev. Za časa francoskih Ludo-vikov se je dota zelo zviševala. Bogate meščanske hčere so dobivale od 30,000 do 200,000 frankov dote. In kaj še le dota plemstva! Regent je dal svoji vnukinji valoaški princezinji 5 milijonov frankov dote. Vojvoda Richelieu je priženil s svojimi tremi ženami 12 milijonom frankov! Na Angleškem se pojavljajo velike dote šele v 19. stoletju. Rekord v dotah je dosegla Amerika. Gospodična Astor je imela 1. 1878. samo 9 milijonov, njena hčerka Lilija-na na ie dobila 1. 1900. že 20 milijonov dote! Največjo doto je imela »1. 1912 Betty Green, dobila je 220 milijonov dolarjev dote! V carski Rusiji niso imeti navade dajati hčeram veliko doto. 10,000 rubljev so smatrali za primerno doto. Nasprotno pa so bile dote velikih kneginj in plemenitašinj zelo visoke. Interesantno doto je dal časnikar Suvorin svoji hčeri. Dal ji je do smrti eno stran in-seratov svojega dnevnika. In ta dota je bila velikanska! Edison je dal svoji hčeri en svoj izum, ki ji je prinašal na Jeto 10,000 dolarjev. Originalno doto je dal svojemu zetu neki pariški zdravnik: Odstopil mu je "dobrega" pacienta. In jo,- da je bil zet zelo za Ijen." Tako končuje članek šabino-ve o doti. I*III n 11111: KLUBOV J« So /jm Na »liki na vrhu je grški tovorni parnik Stefanos ailna eoln z ameriškega parnika Newport News, kateri Costomenis, ki te je potopil nedavno, spodaj pa je re- je prišel grški ladji na pomoč in rešil vse njeno moštvo. jobvo- Nase prireditve Detroit, Mich. — V soboto 7. marca priredi zbor Svoboda veselico, na kateri bodo dame imele privilegij izbiranja, ne moški —- kajti to je prestopno leto«. Zabava bo na 16 Six Mile Rd. Prične se ob 7. zvečer. Najboljši plesalci in plesalke dobe nagrade. Svoboda prireja to zabavo za sodruge in prijatelje. Na razpolago bo domača kuhinja, v kateri boste deležni najboljše postrežbe. » Dne 12. aprila, na velikonočno nedeljo, vprizori Svoboda v Slovenskem delavskem domu opereto "V gostilni pri Figabir-tu". To bo spet nekaj komičnega in publika bo imela priliko, da se od srca nasmeje. Pridite na to predstavo, ki vam bo nudila mnogo ližitka, igralcem in pevcem pa bo napolnjena dvorana v zadoščenje, da se ne trudijo zarnanj. Kajti predno je s tako tridejansko opereto mogoče na oder, vzame veliko truda. Za vsa ta dela gre zasluga našemu zborovodju in komponistu John Berlisgu, kajti on je edini glasbeno vešč Slovenec v Detroitu, ki skrbi, da gre pevska umetnost med našim narodom v Detroitij. naprej. m Kluba št. 114 in 115 JSZ bosta y aprilu ali v maju vprizo-rila SeJiškarjevo dramo Kam-ij nolom. Tudi v to delo je s. Ber-lisg uvedel glasbene prizore. Nastopa v njemu mešan zbor. dueti in solisti. To bo nekaj krasnega. Drama slika življenje delavcev v vsej svoji besti-jalnosti. Imeli boste priliko po-setiti igro, kakt$ne se celo v teatrih le redkokrat vidi. J. Z. 0 tem in onem Cleveland. O. — V Slov. delavskem domu je branža soc. stranke 32. - vvarde sklicala shod, ki se je vršil v petek 28. februarja, človek bi mislil, da je še kaj ljudi, ki so brezposelni in se zanimajo za zavarovanje proti prisilni brezposelnosti. "V^ta^ namen je bil sklican omenjeni shod, a udeležilo se ga je samo 30 Oseb, vzlic temu, da je bilo v oglašanju zanj razdeljenih 1,500 letakov. Kriza je torej že za nami"... . Ni čuda, če malo število podjetnikov in finančnih magna-tov tako lahko kontrolira ameriške zbornice. Neki bogataš je imel nekoč za koči;_aža črnca, kateri je znal svoj bič tako spretno vihteti, da je ob poti odbil lahko vsak list na drevesu, na katerem je uzrl gosenico ali metulja. Gospodarju je bilo to v zabavo. Ko je ugledal sršenovo gnezdo, je kočijažu ukazal, da naj ga odbije, da tudi tu pokaže svojo spretnost. Ampak črnec ni ubogal. "Sršeni so organizirani," je dejal, "in napadejo tistega, ki se u mešava v njihove stvari." V Ohiu so sicer storjeni poskusi za sprejem zakona za zavarovanje proti brezposelnosti, toda industrialci so proti toliko, da uresničenje akcije uspešno ovirajo. V svoji propagandi dokazujejo, da bi bilo to brez potrebe. V resnici pa imajo v mislih le dobičke in divi-dende, ne pa mizerijo milijonov nezaposlenih delavcev. Samo v Ohiu je bilo lani pro-duciranega raznega blaga za šest milijard, za plače pa je bilo izdano samo $800,000,000. Ampak če se za odpravo tega pok)žaja niti brezposelni nočejo ibrigati, milijonarji se gotovo ne bodo. Domača zabava kluba št. 180. — Agitacija za socialistično stranko West Allis, Wis. —- Na prošli seji angleškega (mladinskega) "Red Falcons" Milvvaukee, Wis. — Ljudje vprašujejo, kaj in kdo so "Red Falcons?" Vsi dobro poznajo Boy scout's, ampak Red Falcons ne poznajo. Buržoazno časopisje ne opisuje delavskih odseka našega kluba se je vr-orgjfuizacij. Ampak delavci jih j Aija zanimiva razprava o pred-vseefco kupujejo, plačujejo in | metu, "Prednosti javnega last-zdržujejo.__' ništva veleindustri je", ki ie hlr Ked Kajcons, po slovensko ja /ej0 zanimiva. Priporočljivo Rdeči sokoli, je organizacija | jCt dii se vsj člani kluba udele-delavskih otrok od 8. do 16. le- žujejo takih razprav, ki se vrše ta. To je naraščaj soc. stranke. v" področju mladinskega od-Shajajo se vsak teden enkrat v seka. SNI). Imajo tudi sv.oj časopis * "Falcon, Call", ki izhaja me-i sečno. Posamezni klubi ali' "flajti" obstoje že skoro v vseh večjih mestih v Ameriki in tudi v evropskih državah. Pravzaprav so bili v Evropi ustanov-[ I jeni prej kot tukaj. Otroci slovenskih staršev imajo še svoj poseben kotiček za dopisova-, nje v Proletarcu, ki se imenuje "The Falcon Nest". Urejuje ga Mary Jugg. Spoznali smo, čeprav malo -pozno. da je potrebno začeti pri mladini, ako hočemo, da bomo imeli enkrat močno stranko zavednih delavcev in delavk. "Voditeljev je nam treba," slišim večkrat kakšne- pljučnica. Rojen je bil ga delavca. Voditeljev se ne čici v Savinjski (talini. V sledečem seznamu »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih organiza« cij in socialističnih pevskih Kborov. Ako priredba vašega kluba ni vklj«. cena, nam sporočite. MAREC DETROIT. MICH. — V soboto 7. I marca veselica ".Svobode" na It ttg Mile Road. VVEST ALLIS. WIS. — Doma«, zabava kluba št. 180 JSZ v soboto 7. marca v Kraljevi dvorani. CHICAGO, ILL.—Prireditev v ko. rist Proletarca v nedeljo 8. marca t dvorani SNPJ. CLEVELAND.—V nedeljo 8. mar. ca mednarolai koncert pod avspicijo soc. stranke^okra ja Cuyahoga v avditoriju Slov. nar. doma. Sodeluje tudi soc. pevski zbor "Zarja". MILVVAUKEE, WIS.—Veselica «*. fleškega mladinskega odseka kluba št. 37 JSZ v soboto 21. marca v So-staričevi dvorani. MILVVAUKEE.—Card Party kluba št. 37 JSZ v nedeljo 29. marca v S. S. T. H. PRESTO, PA.—V nedeljo 29. marca ob 10. dop. konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v Slo. venskem izobraževalnem domu. APRIL CLEVELAND, "O.—V nedeljo 5. aprila koncert soc. pev. zbora "Zarja" v SND. CHICAGO.—Koncert "Save" v ac. deljo 12. aprila v dvorani SNPJ. DETROIT, MICH. — V nedeljo II aprila v Slov. del. domu opereta ibo-ra Svoboda "V gostilni pri Figa-birtu". CLEVELAND, O. — Koncert pev. zbora "Delavec" 26. aprila v Slov. del. dvorani v Newburghu. DETROIT, MICH. — Kluba st. 114 in 115 JSZ vprizorita dramo "Kamnolom", tudi glasbeni krat aprila. v katero so deli. Vršila vključeai se bo ea- V soboto 7. marca priredi klub št. 180 domačo zabavo v Kraljevi dvorani. Vstopnina je 50c. Rojaki v VVest Allisu in M ihvaukeeju, pridite na to prireditev! Postrežba bo izborna, kot običajno na zabavah naseka kluba. — Fr. Matkovich. John Turk umrl o o V nedeljo 8. marca priredi soc. stranka mednarodni koncert. Vršil se bo v Slov. nar. domu. Vstopnice za popoldne in zvečer So po 35c. (Več o tem je v drugem dopisu v tej številki.—U.) — Frank Barbič. manjka, ampak ti so prišli iz kapitalistične šole, zato delajo zanje in ne za nas. Naš "Rdeči sokol" obstoji kakšnih šest mesecev. Nastopili so že"večkrat na naših priredbah, bodisi v skupini ali posamično. Zdaj se pripravljajo za majsko slav-1 nost, ki jo bomo slavili vsi delavci v VVaukeganu in No. Chicagu. Dne 14. marca pa priredej "Rdeči sokoli" za nas starejše posebno zabavo. Oni bi radi nekaj denarja skupaj zbrali, da bi si kupili R^d Falcons uniforme. Vstopnice za to zabavo prodajajo po 2Qc. Nagrad imajo že veliko ^pripravljenih za one, ki bodo zmagali v igrah. Vabljeni so vsi tisti, ki se hočejo dobro zabavati. Torej na svidenje 14. marca zvečer ob 8. v SND. — M. J. VVest Allis, VVis.—Tu je dne feb. umrl znani slovenski gostilničar John Turk v starosti 47 let. V Ameriko je prišel j 1,1910 in je živel skoro ves čas na VVest Allisu. Strla ga je na Re-Zapu- Ača soprogo, dva sinova, dva brata in sestro. — Vsem tem naše sožalje. — Poročevalec. Sestanek članic kluba it. 1 JSZ Chicago.—V četrtek 5. marca ob 8. zvečer je sklican v prostore Slovenskega delavskega centra sestanek članic kluba št. 1. Vabljene so tudi prijateljice kluba. Razpravljale bomo o prireditvi, katere prebitek se naj uporabi za nakup razne kuhinjske posode, kajti ta, ki jo imamo v našem Centru sedaj, ne zadostuje. Vse članice so bile pismeno povabljene. Ako pa katera slučajno pisma ni prejela, jo prosim, naj smatra te vrstice za obvestilo in se udeleži tega sestanka. — Angela Zaitz. Gradivo v Proletarcu je šola za delavce. dr. f. paul1ch ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan rare nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. CHICAGO, ILL. — Prvomajsk« »Uvnost ktuba sl. T jSZ v petek ve> cer 1. maja v gornji in spodnji dvorani SNPJ. POVVER POINT, O — Domača zabava kluba št. 9 v soboto 2. maja. CHICAGO, ILL. — Labor Spriaf Festival v nedeljo 10. maja na 2447 Chicago Ave. Prireja ga soc. straaka s sodelovanjem delavskih kulturnik društev. MILVVAUKEE.—Konferenca kh-bov JSZ in društev Prosvetne matic« v nedeljo 17. maja v S. S. Turn Hali. "MOJ DRAGI « MALI SINČEK SEBAJ JE KOT MALI SPAČEK Bil jt zelo suh in ni imel nobeni-ga apetita; nič več nisem vedela k*j mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za suhi podhranjene otroke. Njega vsebin* so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odprave zaprtnice, slabega -apetita, glavobola, zgube spanca, plinov, slabega diha, nečiste kože in sitnosti v zveti » prebavnimi nerednostu Prijaino M piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRINER'6 ELIXIR OF BITTER VVINE Joseph Triner Compai.y, Chicago Nothing was ever made but that some one could not make it vvorse and setljit for less, A modernized good hou*rwife and careful mothers will buy from Ihiirv l,ro«ln«'73 ciih: 2380*Sz R ago, ill. Blue Island Avrnue PRISTOPAJTE K SI.OVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNlfc 99 PROSVF/TA Stane mm celo leto $6.00, pol leta £3.00 Ustanavljajte nova dru&tva. Deset Članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list i-za tajništvo jer 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. tu i.««.*" .a m ■■m ■ ■ i l BARETINCIC & SON m Tmt 1475 . POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. iiiiaiiiiBilWBllllBU Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Stre*t 1:30—3:30; 6:30—8:30 DailJ Tel. Cravrford 2212 A t 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Dailj Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.i Crawford 8440 If ao answer — CaH Austin 5700 Who don't make it But make it i w«flf li ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNm CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. 1IALSTEI) STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. A A. Proletarec, March 4, 1936.. CENZURA V PRETEKLOSTI V noveli zgodovini je cen-i Orni kabinet" je bil, kar j« | gospodarske razmere, fcdino le zura planila na svobodo tiska samo ob sebi umevno, najobso- listi, ki so bili smatrani za za-ia iir»iMnja najbolj med kve- vražeueja* in uajogabnejša in-♦ovno vojno, ko je zasegla ves stitucija, in minister Turgot je kontno dosegel leta 1775., da se je odpravila. Narodni kon-vent je leta 171*0. proglasil nedotakljivost pisemske tajnosti, a kljub temu proglasu je imel "črni kabinet" žilavo življenje tovno vojno svet. V povojni dobi pa je po-stala absolutna v fašističnih deželah in zavalovela je več ali manj v mnogih drugih državah v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. ectttura ima ž* "častitljivo" starost. Kako je bilo v minulih časih, nam pripoveduje zgodovina, ki govori o takozvapih | temu sredstvu, temveč je uve-Mčrnih kabinetih", ki so imeli del "črni kabinet" v velikem edino nalogo, da so skrivaj slogu. Ko je njegova armada nadzirali zasebno in tudi dru- leta 1806. zasedla Berlin, je go dopisovanje zastopnikov tu- takoj ustanovil "pisarno za re-jlh držav z n jihovimi vladami, vizijo pisem", ki je, kakor pra- Tako je bila "pismena inkvi- vi Davoust, "služila zelo do-Angleakem bro", tako "dobro", da je Na- uealjive. so bili izvzeti, toda izhajati so smeli s tem privilegijem le, ako so dobili pri cenzuri posebno dovoljenje. Cenzura je vedno orožje v rokah vladajočih. Čimbolj se boje, da ljudstvo izve, česar po m 11 on ju y b lastniku v ne sme slišati, bolj stroga je cenzura. i«i je obstojat ie dalje. Tudi Napoleon ni bil toliko; Toda koncem konca namena z '.načajen, da bi se bil odrekel j njo vendar ne dosežejo, kajti ljudstvo, ki ga vlada cenzorska oblast, postane monotono, neodgovorno, nezanesljivo in topo. A ko se vzdrami, nasta- zicija znana na ie za časa kraljice Elizabete. 4tCrni kabinet" je bil v tem času v polnem cvetu. Pisma so znali odpirati tako -mojstrsko, da je trdil Elizabetin državni tajnik lord \Valsingham, da prečita vsako pismo, ne da bi le količkaj pokvaril pečat na njem. "Črni kabinet" je posloval tudi v poznejših stoletjih, kar je razvidno iz spisov slavnega angleškega satirika Swif-ta, ki je pispl svojemu prijatelju, pesniku Popeju, da ni gotov, da ne bi "črni kabinet" či-tal njegovih pisem. Nobena revolucija, niti angleška leta 1648. ni spravila s sveta "črnih kabinetov", ki so delovali tudi v 19. stoletju, kar je razvidno iz neprijetnega dogodka v londonski diplomaciji. Tedaj je namreč prejel nizozemski poslanik zavoj depeš, kjer so bile na pečatih besede: "Department van buiten-■ Ihp^mIm 5£aken . Ker—j® nizozemski minister sam zapečatil depeše, je spoznal poslanik, da stvar ni v redu in je izzval polom. Tedaj je prišlo na dan, da se nahaja v Londonu "črni ka* binet", kjer so uradno odpirali korespodenco tujih diplomatov. Pečate so najprej odtisnili v sadri. Potem so pečat raztopili, pismo odprli, prečitali in prepisali in, je potem zopet iapačatili s pečatom, ponarejenem po sadrenem odtisku. Na Hanoverskem je imela Anglija "črni kabinet" kot državno institucijo in to popolnoma javno, ker je bil izdan odlok, da se mora duplikat vsakega pečatnika, ki se napravi, izročiti vladi. Tu se "črnemu kabinetu" ni bilo treba mučiti s sadrenimi odtiski, ker je imel za svoje delovanje popolno zalogo pečatnikov. Toda ne le angleške, temveč tudi romanske dežele so imele svoje "črne kabinete". V novem času se je posebno papež pritoževal proti italijanskemu "črnemu kabinetu", češ da je tajno nadziral dopisovanje papeževega državnega tajništva. Za časa francoskih kraljev je bil "črni kabinet" državna institucija, ki jo je baje iznašel Ludvik XI., ki je ukazal, da smejo kurirji kraljeve pošte prenašati le taka pisma, o katerih vsebini so se že prej o-avedočile oblasti. Za časa kardinala Rlchelieuja in vlade Ludvika XIV. in Ludvika XV. je bil "Črni kabinet" državna institucija, ki je stala na leto 50,000 frankov, svoto, ki se je izplačevala iz sredstev mini-»tarstva zunanjih zadev. poleon ustanovil potovalne "črne kabinete", ki so delovali sedaj tu, sedaj tam, kamor so prišli Francozi. Pred temi kabineti ni bilo varno nobeno pismo in odpirali so tudi \)isma vladarjev, n., pr. pisma prihajajoča vojvodi Karlu Avgustu \Veimarskemif. Za časa Bourbonov, po Napoleonovem padcu, je doseglo delovanje "črnega kabineta" vrhunec. Zaposlenih je bilo v njem 22 uradnikov in letni stroški so znašali 600,000 frankov. "Odpravili" so ga sicer u-radno leta 1827., toda le na papirju. Kralj Ludvik Filip ga je vzdrževal tajno. Napoleon III. pa ga je zopet uvedel ofi-cielno v obliki predpisa, po katerem so imeli prefekti pravico zahtevati, da se jim izroči proti potrdilu katerokoli Maumlji-vo" pismo. "Črnega kabineta" ni bilo konec niti v drugi polovici 19. stoletja. Gambetta je leta 1870 izdal predpis, imenovan "prevod civil", po katerem je morala pošta izročiti vsako pismo, katerega naslov bi označil. V poznejšem času se je dogoano na Angleškem, da so angleške oblasti odprle dopise med švedskim poslanikom v Londonu in švedsko vlado in prav tako tudi med nizozemskim poslanikom in njegovo vlado. Potemtakem se stvar ni zgodila prvikrat, kajti, kakor smo povedali, je že dolga stoletja bila u-vedena taka — "cenzura". Posebno poglavje bi se lahko pisalo o avstrijskih črnih kabinetih, ki so najbolj vzcveteli v času velikega reakcionar-ja Metternicha. Mož je smatral *a svojo poglavitno nalo- ne pofcar ki ponavadi pometa i obstoječi rožitn, toda le redkokdaj se primeri, da bi moglo neuko ljudstvo nadomestiti sta-, ;ega z boljšim. Cenzura običajno ostane, ker tudi novi režim ue zaupa ljudstvu, pa ga drži v temi — oziroma mu pove le, kar je v korist režimu, drugo je prepovedano, pa če je še tako resnično. Cenzura ni večna ustanova. 1Kajti ko bo človeštvo .davnij. zrelo, bo zavržena. Cenzorski rablji, ki lomastijo po resnici in kritiki ter jo mesarijo s svojimi rdečimi svinčniki in davijo s persekucijami ter, ječami, bodo postali stvar prošlo-sti. * nepravi delavski Večina ameriških delavcev (stike s čim večjim številom poslancev in da skuša trajno nanje vplivati; pravi ideal je, da jih ima takorekoč privezane. Po domače ni to nič drugega kakor nadlegovanje poslancev. Temeljna misel je ta: Toliko časa ti ne dam miru, da mi u-streieš, ker moraš spoznati, da se me na drug način ne iznebiš. V tem zmislu je vsako sredstvo pritiska dobro. Velemojstri te taktike so bili prohibicionisti. Nobena legisla-tura, noben mestni svet, niti kongres v VVashingtonu ni bil varen pred njimi. Z avdijenca-mi, s svojo prosto navzočnostjo, z vsakovrstno, večinoma ^nalovredno literaturo, so skušali vplivati na poslance. 1 L)a bi izpodkopali njihov vpliv, so se posluževali mokri enakih metod. Kakor ti meni, je o svojih lastnih interesih še zelo nejasna. To se izraža najbolj v delavski politiki te dežele. ^ Ameriškemu delavstvu manjka vpogled v družabne razmere in znanje družabnih zakonov; zato ne pridejo do spoznanja, da je proletariatu vsa sedanja družabna organi-Eacija nasprotna in da ni zanj rešitve v družbi, kakršna je sedaj. Ameriški delavci so nasprotniki kapitalizma. Toda ta beseda ima zanje omejen in popolnoma nedoločen pomen. Da je kapitalizem družaben sistem, ki ne more biti v svojem bistvu drugačen, nego ja, da je v kapitalizmu izkoriščanje nujno; da so gospodarske in politične razmere le dva pojava ene in iste reči — to so večini tukaj- šnjegjt delavstva neznan* dej- tako ,ja/. tebi — ja bila parola stva, s katerimi se ni bavilo, ker je smatralo strokovno organizacijo za popolnoma zadostno orožje delavstva in stro- j » kovne boje za edine proletar-ske boje. na obeh straneh, in neizogibno je, da igra med sredstvi vpliva tudi laž, obrekovanje in podobne čednosti veliko vlogo. Vsakovrstni kapitalistični interesi se dajo na enak način Do "tistega spoznanja, ki ga zastopati v parlamentarnih daje socializem, se je priborila predsobah. Njih delo je še naj-doslej le majhna četa ameri- i lažje, ker kapitalistični "ljudskega delavstva, majhna nam- ski" zastopniki večinoma vedo, reč, če jemljemo ogromno ma- komu soodgovorni, so proletariata v Zed. državah, j Potem prihajajo militaristi, Ta nesrečna enostranost, ki pa pacifisti, pa razni kupčeval-je kriva, da je tukajšnje delav- ci, pa "ugledna" društva, in vsi stvo v mnogih rečeh daleč zao- si ustanavljajo svoje "lobby" stalo za evropskim, učinkuje še za svoje interese, sedaj in plodi sadove, ki so ob- Ta način je sam po sebi obžalovanja vredni. Delavci pp- sodbe vreden? Parlajmnrti ni-snemajo v svoji politiki čisto majo služiti posameznim sku-slepo ostale interese in se po- piham, ampak ljudstvu sploh. Tako vplivanje enostranskih interesov pa mora z malenkostnimi oziri ovirati veliko delo; in ker poslanci tudi niso sami veleumi, jim večno predstavljanje malih slik omejuje obzorje in jih pripravlja do tega, da pozabljajo ob malo važnih rečeh na zelo važne. Pri vsem tem je pa praktičen uspeh tegu večnega moledovanja po predsobah zelo majhen. Če mora poslanec neprenehoma spreje- služujejo sredstev, ki jim" ne morejo prinesti nobenega resničnega uspeha, ampak jih za- svoj stan in skuša vplivati na postavodajce v interesu svojih želja. Prvi pogoj take "lobby" je, da poišče «o zatiranje vsake revolucije držujejo na tj do 0.SV0bQdit. in je veljal za zandarja vse Ev- ve in jjh obenem ponižujejo. rope. Za pisemsko spionažo Neka poaebnoat ameriike so se takrat izdajale ogromne litike j(1 takozvana "lobby". svote in četudi je b.la roka na KakAna ,kupina, ki bi rada kaj Dunaju, so njeni prsti sedali,dose(fia, si napravi takorekoč v v najoddaljenejše kote Evrope. veži pariam.enta svoj stan Sploh so imeli v Avstriji v tem oziru zelo široko vest in korespondenca nekaterih vladi neljubih ljudi je bila trajno pod nadzorstvom. V vojni dobi je bila uvedena silovita cenzura tudi v tej deželi. Pisma vojakov so pregledovali cenzorji, prav tako pisma vseh, ki »o bili osumljeni, da so proti vojni, ali da delujejo proti vojni. Kmalu ko so Zed. države napovedale vojno, so morali vsi časopisi, ki so bili tiskani v neangleških jezikih, biti p(redlo-ženi cenzorjem v angleškem prevodu — to je, vse take re^i, ki so se nanašale na vojno in na politične ter januarja odslovili nad tri najst sto tisoč delavcev (Nadaljevanje s 1. strani.) "Proletarcu M bost« storili veliko uslugo, če mu skozi to kriso pomagate a tem, da naročnino če le mogoče točno obnavljat« in da mu prido- $ bite novih naročnikov. Tudi prispevki v tiskovni fond so mu zdaj neobhodno potrebni Vlad« Zed driav im« na malem otoku Alcatras | blizu San Franelaca, Calif., ki ga prikaauje ta »lik«, je|- I nitko kentpo. kamor poiilja "najnevarnejše in najbolj II «loče«t« kriminalca". Politični prijatelji nekaterih je|ni-.......................m............m lrdii«. •• "« kajti imia Je e re.nici nameaje- sicer že precej časa, Rekli so, da pride mogoče do sporazuma te dni. Možno je, da bo sporazum dosežen predno dobe čita-telji Proletarca to poročilo, ampak verjetno ni, ker je kom-panija že v pričetku stavke izjavila, da se načelu odprte delavnice ne bo odrekla pod nobenim pogojem. ki je delavcem obetala nevv deal s socialnimi zakoni, je borba v stavkah za delavce prav taka, kakršna je bila zmerom. Policija, sodišča, časopisje, milica — vse je proti njim. Vzrok temu je. ker ameriško delavstvo poverja vso politično moč v zakonodajah politikom, kateri služijo kapitalističnemu Navzlic demokratski stranki, razredu. ni a 11 zastopnike" raz n i K, več I n o-n&a nasprotujočih interesov, se kmalu nava li, da napravi vsakemu prijazen obraz, da ima za vsakega pripravljeno ljubezniv:), a prazno frazo, njegovo uho postane avtomat, ki sprejema bese"de, ne da bi se misel bavila z njimi, Tudi strokovno organizirano delavstvo se je podalo na to pot. Sestavilo je neke želje in ustanovilo svojo "lobby", da vpliva na poslance. Tu se ne vpraša, ali je dotični veljak ic publikanee, demokrat ali pro-■gre-ist. |)a ima i«' Klas v legi-slaturi, pa je dovolj. Teoretično se to prav lahko utemelji. Kje pa je kaj, za kar | se ne bi mogla sestaviti primerna teorija? "Poslanci so izvoljeni od ljudstva; zastopati morajo vse ljudstvo; mi smo največji del ljudstva, torej morajo nas najbolj zastopati; povejmo jim tedaj, kaj pričakujemo od njih, pa bomo dobili." Tako izgleda stvar čisto logično. Le v resnici ni taka. Poslanci niso bili izvoljeni kot zastopniki ljudstva, ampak kot I republikanci, demokrati, pro-hibicionisti, progresisti, tq se pravi, kot zastopniki določenih strank, kol glasniki gotovih interesov. če pa pogledamo te stranke količkaj natančneje, spoznamo, da zastopajo vse skupaj kapitalistične interese; različne kapitalistične interese, eni velekapitalisti^ne, drugi srednjekapttalistične, eni interese žganjarske, drugi interese jsodovske industrije, ampak vsi skupaj vendar kapitalistične interese. Velika, usodepolna zmota delavcev je pa ta,, da morejo zastopniki kapitalizma zastopati tudi proletarske intere c. Ne da jih msč-v-jo; ne-morejo jih; ker ne more nihče iz nasprotij napraviti soglasja. Kapitalistični* zastopniki lahko napravijo delavstvu kakšno majhno darilo, ki ne boli kapitalistov in se ne dotakne kapitalističnega sistema. Kadar jim njihovi gospodarji dovolijo kaj takega, tedaj se radi pokažejo v luči delavskih prijateljev. Toda take malenkostne koncesije morajo delavci vedno na drugi strani poplačati; vse take pridobitve vise v zraku, ker jih tisti, ki so jih dali, zopet lahko vzamejo. Glavno je pa to, da utrjujejo kapitalistični sistem, namesto da bi ga omajale. ' Delavci se privadijo drobtinam, ki padajo z mize, I pa pozabijo, da so njihove pravice na mizi. Zadovoljujejo se z moledovanjem, pa opuste boj- Miloš; ne more rešiti delav-lske?a vprašanja, če hočejo delavci s parlamentom kaj doseči, ne smejo trpeti, da sede v njem njegovi nasprotniki, do katerih nimajo druge pravice kakor prošnjo in ki lahko nekoliko prošnje uslišijo ali pa vso skupaj odklonijo, kakor se jiim ljubi. Dobili morajo parlament v svoje roke, da lahko sami tam odločajo. Svoje lastne zastopnike morajo imeti tam; ki so zavezani, da zastopajo njihove interese in izpolnjujejo njihove zahteve. Skratka: j Zavladati morajo v politiki, ne I pa prosjačiti. Za to je pa treba spoznanja, da ni sovraštvo do posameznega kapitalista razredni boj. Razumeti je treba kapitalistični sistem in razredno organizacijo družbe. To se pravi: Naučiti se je treba socializma. Kadar bodo ameriški delavci socialisti, ne bodo beračili, ampak se bodo bojevali, ne za drobtine, ampak za celo pogačo. f iiie i \nn\ Mixr FakonM a ml read«i'M of the Falcon i \vhy n't you diff up those letters Nent! Ilert»'* that conteat we pro-' mineil you! A prize uill be awurded for th« be*t letter on thiij Hubjeot: "VVhich would you ratker U—a daad hero or a living coward? In the letter include your name, addrea*, and a«*, The coubest will be- Kin vvhen you receive this issue un l nnrt Thursday, March Z4. That give:< you u full three week« to enter. • Anyone—whether he is u Falcon or just a reader of our column—may mtir. Here'n the award: A copy of "Yernay'» Juttict," written by a arreat Slovene author, Iva« Cankar, and tran»lat«d into the Engliy.h by Louia Adamič. Think <-learly vvhich you would lather be—a dead hero or a living coward—and then write in your ansvver. « Kemember? I*st vveek was DETROIT vveek for writing to our little and addrotfMes and wnu$ rignt away t * Tom Mooney Chieajfo Flight ha« ■atnrted on two intereating projeets. Fir*t, thcy are goinjr to build bird houses and plač« them in tke yard ot the club headquarters. Next, t h«'V ure planning to make u flower bel and plant flowers ho that they can watch how plant* grow first-Tmnd. » There are Falcons in Montraal, Carada, too. One Flight there Iaftuas a monthly bulietin which they caU "The Falcon." It teaches boy» and girls how to writ? and express them-hc 1 vi ji s»o that they. will know how to write for others on't forget the CX)NTBST in the first paiatfraph (»f this column. • Mitzi Oven and Irene Sretlik are two aetive Chicago Falcon« who have berji held back by sickness during the past wjek. Mitzi wa* quarantined column. Next week we11 teli you with ^ft Fever for g io(J of what reply we got from that city. I wee|wi< The Wa*ikegan Nornian Thomas Flight 1 wili hold a" Social party on March 14. We wish them success. Ali you readers of the Falcon Nest who live near VVaukegan and are not as y«t mambers, pay them a viait at h^ir party. AU Falcons knovv that Geor VVashington whose birthduy vvas fcorvj?d last month vvas no hero of t'.ie vvorking people. He was one of tfie richest men in his colony; he ovvned ?laves and did nothing to free them; he vvas "first in vvar" so that American piofit-makers could get ali the Here's some more new>! We re-1 »noaty witiibut having to share it ceived another letter from a Falcon with England, and he didn't do much Flight in Holland last vveek. Listen in >eally founding the government. to this: They have 10,000 members there! They sent us six snapshots of It vvas not due to his influence but to Jefftrson, Benjamin Franklin, and beautifu! homes that are ovvned by \ Thomas Paine that the Čommon peo- the Falcon organization. Wouldn't it be vvonderful if we could ever get sa vvell organized that vve could have our own f ummer camp«, headquarters, 'n evci ything? This letter vvas from Anna an I Wiek \Varffemius. We jjublished iheir first letter and addressj you re-member. If you haven't yet vvritten to one of the Falcons in Holland, ple are »uppotod to have an equal right in the government. Falcon", do you remember at least 8 important dates vve commemorated during the month of February: Lincoln'« birthday, the Vienna massacre, and Victor Berger. (Send yoar correspondence to Mary Jugg. 4134 W. 24Ut Plače, Ckicago.) THE MIDDLE CLASS By David P. Berenberg The aim of Socialsm is the libera-ion of the vvorkers from wage slav-»ry. It vvishes to establish an industrial democracy in vvhich the vvorkers hali own jpollectively the machines it vvhich they In such a society goods vvill be prpduced for use, and not for profit. In such a democracy there vvill be no rich and no poor. The great majority of the people are vvorkers, and stand to gain ali and lose nothing in the change from capitalisip. But there are large groups that do not think of themselves as vvorkers. The farmers, professionals, vvorkers in offices, retail store own-ers and elerks, call themselves the middle class, and think that their nroblems are different from those of the vvorkers. They think they are not interested in production for use. They have a little property, or they have just lost a little property. They either want to keep vvhat th!ey have, or win back vvhat they have lo^t. They are afraid that under Socialism ali property vvill be ovvned in čommon, and that their ease and comfort, and their social prestige, of vvhich they are very proud, vvill be gone. They are vvrong. In the first plače, Socialism does not aim at common ovvnership of personal property. It vvishes to socialize the produetive machine, the mineš, the industrial re-sources. In the second plače, those whou.stlll drčam that capitalism vvill restore to the middle class its proper-ty and prestige are deceiving themselves. These things are gone for good. i Those. again, vvho look at Italy and Germany, and think that in those countries the mfttttle class is vvinning back, under Fascism, its old plače of povver and respectability, do not understand Fascism. In the Fascist countries the capitalists used the middle class as a cat's pavv to aid them in Ureaking up the organizatiorvs of labor. Novv that that job is done, Italy is going to vvar vvith Abysinia to keep the middle class from learning thf truth—that Mussolini cannpt restore their wealtlrand ppwer* He hopes to keep them quiet by givlng them "glory," as did Napoleon -\vith the French more than a hundred ycar* Hgo. Hitler in Germany is arraing for the same reason. Both the Italian and the Gertpan armies can be used at home, sbould the middle class be-cpme restless, suspicious and rebel-lious. Capitalism has almost destroyed the middle class. Many members of the middle class, vvhether they know it or not, are al read y part of the vvorking class. Only a soeiety that, like Socialism, offers a revvard in pro-portion to ability and services ren-dered can give back to them security and that opportUnity to do a good job vvell that has always been the pride of the middle class. There is no reason why the middle class should not throvv in its lot vvith the vvorkers. Only habit prevents the members of the old middle class from so doing. That habit must be broken. The vvorking class needs the special skill and knovvledge that the middle class possesses. The middle clfLss needs the ability to organize and fight that the vvorking* class has shovvn. Together they can end in a day the capitalist regimc of hunger for the many and luxury for a fevv. THEN WHAT? "Henry, dear, we have been going together novv for more than ten years. Don't you think vve ought to get married?? "Ves, you're right—i>ut vvho'11 have us?"—Border Cities Star. ZVEZNA JECA NA OTOKU ALCATRAZ NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA na tiMim kriminalcem, kateri »o vladajočim politikom najbolj n« polt. Al Capone i« Chicaga na primer je e tem paporu in »icer *»to, ker je v tvoji kriminalni kari-Jeri podpiral v volilnih kampanjah »ajvei republikance. SLOVENSKE (N ANGLEŠKE KNJIGE Pišite po cenik PROLETARCU A Yugo«lav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL OKGAN OF Vugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION. ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MONVVEALTH No. 14 86. Published weekly at 2301 S. Lawndale Av«. CHICAGO, ILL.. March 4, 1936. VOL. XXXI. WIIITIIER The '»eginning of tho fourth year of the Hitler regime presents a pe-culiar picture. Participating »n the celebration« marking the thir largely the storm troops and vveek and month to month. The Nazi purty members, but not the army or party and its auxiliary organizationa government employees. The people are nov merely tolerated. And why were conspicuous by their absence. i not? The masters of Germany are A Rtriking feature of the eelebra- greatly indebted to them. There is a tion wm the publication in the of-1 perfect business understanding bo-ficial R ich gazette of legislation go-verning the proclamatiop of martial law__an act likely to be of extraor-dinary importance in the future but pasaed over in ailence by the German pre«. Brief ly, the law provides that martial law may be proclaimed in the event of disorders or a state of danger arising in the Reich, under which ali power shall be transferred from th> civil to the military authorities. \Vith the proclamation of martial lavv. the commander of the army eorps in each province would auto-matica ly become chief of the civil admini-tration. Ali civil authorities as vvell as leaders of the Hitler party and Storm Troops chieftains vvould then be expected to okey only the or-ders of the general. In other words, there vvould be a return to the situation as it existed in the "beautiful and Klorious" days of 1914-18. Rite of Hitler This law marks another important milestone in the history of the German counter-revolution, vvhich began on January 30, 1933. The lines are clearly discernible. On January 30, 1933, German heavy industry suc-ceeded in dealing to organized labor the blevv long desired by the exploit-ers. Hitler, the exponent of the middle class, run amuck under the effects of the severe economic crisis, was choften by the ruling class of Germany, the masters of concentrat-ed heovy industry, to lead the offen-sive aprainst the parties of the vvorking cla «s, the trade unions, cooperative so ieties and aH other positions of labor, not exclu-ding the smallest šport organizations and song vereins. He executed his orders faithfully by fanning to the extreme the ugliest, most primitive and most brutal nationalist instincts of the mob. During the year 1933 and the first six months of 1934 it seemed as if the economic masters of Germany were al>out to have the experience of Go:'the's amateur magician: "I could rot free myself from the spi-rits I had called forth." But the dan-ger that the middleclass masses roused to fury by the pseudo-social-ist propaganda of the Nazis—those element* vvho made Hitler and his party—would demand the enforcc*-ment of a Socialist program, nation-alization of the banks, heavy indus-try, the chemical industry and the armament industry, vvhich had in the meanvvhile attained gigantic propor-tions was very soon overcome. The blood purge of June 30, 1934, and Hitler's declaration that "the revolu-tion is over" proved that he remained faithful to his real masters. To put it more preci»ely: he had to remain faithful to his masters if he vvas not to be handed his passports on the princip e that the Moor had done his work and could go now. Tke Real Master« lt has been quite clear vvho have been the real rulers in Germany since the end of 1934, and particularly since the repudiation of the military provisions of the Versailles Treaty tvvcen them. Under the arrangement the Nazis are permitte')ns, ali charity, religious and gov-ernmant". vvorkers, professionals, transport vvorkers and domestic help, and plače s t h«« burtkrn of iu expenae on lalxir l>y taxing the pay-roll. It provides for only a portion of losi wage» for only a fevv vveeks in month t»> ali over 00 years old (ex-Lthe year, and w»N rn»t apply in most cept the vvealthy and those vvho pre- state* in the union. fer to vvork) on condition it be spent The Frazier bili, just introduced vvithin the month. Estimate I number t in thc 7 41 h eongtess, is the most of beneficiaries: eighl million. ('ost , comprehen.sive liill yet offered, •J0 billion dollars a year, or 40 per j eovering insurance for old aRe, un- For Women Only Comlurled % \tary Jugg Women everywhere should honor Through this study they expect to be cent of the total national income. The average porson vvould be de-prived of 40 per cent of his income; he vvould pay not nierely 2 per cent on the transactions he makes, but in-definitely more. For vvhen he pur- employment, disability, rnaternity, vvidovvs' and motht-rs' insurance, and i for the first time,* including farm-ers, professionals and small business men, the self-employed middle class. | lt renounces payroll and sales taxes, cha.ntin- j to $20 a vveek for each uncmployed gent comm«>Hitie-( related to this st r vice^ i. e., payrolls, machiner.v, e<|uip-ment, on each of vvhich a tax has in like nianner been pyramidef August Bebel, whoso birthday occurt»d in the month just past. He vvas born in 1840 in Ger-many. Son of a poor vvorking min, he joined one of the early vvorkin« class organizations, and besides being one of the foremost Social Democrats to stand against Bismarck of Prussia and being sent to prison for opposing vvar with France, he did — guess vvhat? Wrote a iMJok, "VVomen and Socialism" vvhen it took real courago to say that vvomen had equal righu vvith men. Way after 1S40 A. D., too! * Bcauty parlors oughl to experience a rushinjj business soon. 8ome Nevv York hairdresser at a convention of beauty merchants said: "Re »nt endin^ unt mployment? they did not lose their political un-derstanding and common sense. Quite different has been the attitude of the politically unschooled and un-exj>erienced pett.v bourgeoisie. It Some vvomen have been discovered to possess as much brains as some men! For instance, there's the čase of a Mrs. Benedict, a scientist. She's been vvorking in cooperation vvith her husband Dr. F. G. Benedict since 1918 measuring how much energy is spent in doing various types of fcrork —and even during slcep! They vvork ion the theory that the human body is .Most everybody in Germany feel«t Chicago, lil. According to reports fied. Cakes anromise sical and folk son^s. There vvill be a plenty of excitement and, laughter recitation and speeches by comrades for the audienee. Martin Judni h, the Mary Jugi? and Peter Kokotovich. direetor of this eomedy says that its , The program vvill be both entertain-recent presentation in \Vaukegan is ing and of educational nature and stili talked about and many plan to not too long. After the program see it a second time in Chicago. Another short one act p!ay is "God and Country" that vvill be staged by Johnnv Kochevar's orchestra vvill de-light the dance couples vvith good music in the upper hali. Tony Omer- able to detet mine the exact number of ealories used during sleeping, »nental exertion, and physical exer-tinn. * Chicago.—The vvomen- of Braneh No. 1 have undertaken ty sr>onsor a Social party during the latter part of the month to purchase some neees-sary kitehen utensils for the nevv head<|uarti*rs. Angela Zaitz propo/ed the idea, vvhich is a good one, and ought to receive full support of our vvomen. Those of you vvho have been vvishing for more social entertain-ment at the headquarters, here'» your chance to take the initiative for a vvorthvvhile cause! * Isn't it queer that the Italian die-tator helieves that the piO(>er. way t« prepare vvomen for motherhood (vvhich to him is the only funetion of vvoman) should l>e to keep vvomen in ig no ranče—a vva.v from learn ing and the opportunities that vvill iH'rmit her to "knovv as much as a man." And vvhat effect has the Christian influence, vvhich should be centered in that country, hadf in trying to cor- rect this medieval idea? * Vou vvomen vvho are employed in various large companies knovv vvhat a hold the employer has on you. You are not unaquainted with the speed-up system, the striet supervision, the vvage ref ammunition, airships battleship«, poisonous gase«, etc.? When man seeks to destroy himself a« well as the earth he is living on? J* this vvhat vve call ci-vilization? Real civilization to me vvould mean disarmament and not armament. It should mean eternal and everla«ting peace and not war. It should mean true love of hrotherhood, a "United States of the World" in its real sense vvhere people vvould be free from vvant and poverty and enjoy the full fruit of_ their labor. These things in life can only be rcached vvhen vvorkers in ali eountries become organized strong enough to get into povver, abolish the capitalist system and replace it vvith a cooperative commonvvealth of the people. Then vve vvould have a real civilization. And let it be knovvn that our vvork for Socialism stands for ali these things. I have stated in one of my recent articles that Socialists are the most ; civilized people because they knovv i that the capitalist system does not serve the interests of the vvorking class. The Socialists have a plan and program to replace it vvith a system of produetion for use and not profit. i This in my opinion vvould be real civilization. I vvould like to hear others trive their opinions and also read the articles that usually appeared from Cleveland"and Detroit. • • Voltaire, one of the great French philosophers raid , "Books rule the j VVorld." Toda.v people certainly have more spare liine to read than over before. By reading good books and ncvvspapers people can learn to think. ! And again as Voltaire has said, > "Once the nation begins to think, nothing can stop it!" Louise Bratanic Jureijk, Milvvaukee, Wi». ( has not been bridged. The ga p vvas incurred in the inaetive days of the Party when fevv young people vvere inducted into the party, Krueger ex-plained. He felt that it vvas only na-tural that vvith renevved activity and vvith the affiliation of younger elements the present trends vvould b? incurred. He looked for a revitalize-l Socialist .Party of the future vvhich vvould take the lead in advising and influencing a farmer-labor party. Th«' meml>ers listened intently and follovved up vvith several important questions. The meeting itself vvas not ing the governmentildings there-by, centering the attention of the vvorld upon Japan more closely than ever. Something must have gone "haywire" in their attempt, hovvever. Either the orders vvere frustrated and weren't carried out as prear-' ranged or else some of the big fel-lovvs got coleen using JSF during ali these years there is really no reason for changing it. When the noun Is »pelled out tho differenee the French Treaty under these cir-cumstances for there can be no assurance of peace as long as the capitalist s y ste m lasts. Fascism's blow in Japan vvas thus refleeted. Would that only the vvorkers čould reaH«* their dangerous position. Y0UNG SOCIALISTS ANNOUNCE DRIVE An intensive national drive for funds to ca:ty on various organi**-tional activities of the YPSL has been started by the National Office of th« Young People Socialist I/eajrue. Mu-ton \Veisberg, National Director ot the "United Voung Socialist App««1 announced that the drive be*«" March lst and vvill terminale M«y Ali throughout the first vveek March dinners vvere held by drft« committees in ali larger cities. Thfff quota is $2.500.00. NOTE More English reports and Articles on Page 5