Poštnina plačana v gotovini. STHV. 177. V LJUBLJANI, sreda, 2. septembra 1925. Posamezna Številka Din 1’—. LETO II. mm ftl DNEVNIK \ Izhaja vsak d«™ opoldne, izvzemži nedelj { in praznikov. Mesefoa naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20*—, inozemstvo Din 80-— neodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPR A VNIŠT V 0: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 652. Rokopisi m na vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj s« prlloil ta odgovor. q Raten pri poštnem ček. orad« Bm, •rw ■Mb "S Usodna zmota. Poročali sine že, da je izdal finančni , delegat na vse dačne urade okrožnico, v kateri najodločneje zahteva, da se vsi davčni zaostanki brezobzirno izterjajo, j Da bi bil učinek okrožnice tem siguruej- ! ii, je finančni delegat ukinil dopuste v j vseh okrajih, kjer so zaostanki največji. ; Nobenega dvoma ni, da bo imela okrož- j niča finančnega delegata popoln uspeh : in da bodo po vsej Sloveniji pričeli peli bobni, kakor se v nekaterih krajih to že j dogaja. Vemo, da mora priti država do svojega denarja, cenimo vestnost urednika, da priskrbi državi njen, denar, vseeno pa ne moremo odobravati okrožnice finančnega delegata, temveč jo moramo označiti kot veliko in usodno zmoto. Nikdar in nikoli ne more iti finančni interes države tako daleč, da bi gospodarsko uničil državljane, zakaj potem je oslabljena država sama. Kadar vlada splošna finančna kriza, kadar manjka vsem denarja, tedaj ni doba za rigorozno iztirjanje zaostalih davkov. 1 edaj je socialna in moralna dolžnost države, da državljanom pomaga in da jim davčno breme kolikor mogoče olajša. Že v zasebnem življenju se postopa tako. Upnik, ki se he ozira na nesrečen položaj svojega dolžnika, nima nobenega ugleda v javnosti, ki mu opravičeno očita brezsrčnost; Še manj pa kot zasebnik sme biti bresrčna država, ki mora biti vzgled socialnega čustvovanja. Zato povdarjamo z vso odločnostjo, da je rigorozno iztirjavanje davkov za časa splošnogospodarske krize — napačno. je pa še drug moment, ki dokazuje, (j., je okrožnica finančnega delegata usodna zmota. Danes nima denar te vrednosti ko včasih in kdor mora plačati danes 1000 dinarjev, ta plača mnogo več, kakor pa je plačal še pred enim letom, ko je bil denar skoraj brez veljave, tedaj tudi ni bilo plačevanje davkov tako zlo. Toda danes so razmere čisto druge in Vsaka svota se danes pozna. Dejansko so z dvigom dinarja dvignjeni tudi vsi davki in tudi to dejstvo mora upoštevati finančna delegacija. Najbolj pa se pozna večja vrednost denarja pri plačevanju zaostankov. Naj finančna delegacija sama izračuna zaostanke po kurzu ki je veljal ob zapadlosti davkov in pa po kurzu, ki velja danes, pa bo videla, da je rigorozno iztirjavanje zaostalih davkov docela zgrešeno in docela napačno. Končno pa moramo omeniti še en mo-mont. Je mogoče, da je marsikateri davkoplačevalec nekaj kriv, ker ni plačal davkov pravočasno. Toda roko na srce! Ali je mar brez greha finančna delegata? Kakšno pa je njeno knjigovodstvo. Znano nam je nešteto slučajev, ko so bili davki. ne samo napačno predpisani, temveč tudi napačno sešteti. Celo knjigo bi mogli napisati o pogreškah, ki so s,e dogodite. Napake na eni strani, pa opravičujejo deloma napake na drugi in tudi zategadelj je rigoroznost iztirjavanja davkov napačna. Država je dolžna, da je-opora državljanov in da jim pomaga, kadar so državljani v nesreči. Gospodarska kriza je nesreča in za časa gospodarske krize ne sme biti rigoroznega izterjavanja zaostanka. To je čisto jasno in zato upamo, bo tudi finančna delegacija to spoznal«. ČIČERIN PRIDE V ŽENEVO. Riga, 2. septembra. Po novinarskih vesteh iz Moskve potuje Cičerin v Ženevo, kjer bo incognito prisostvoval zasedanju. Stranke,se na novo grupirajo. »JUTARNJI LIST« 0 NOVIH GRUPACIJAH. Zagreb, 2. septembra. Današnji „ Ju-tarnji list« prinaša pregled sedanjega političnega življenja in pravi, da se je življenje v političnih krogih že pričelo. Odkar je bil sklenjen sporazum, ni bilo velikih dogodkov in vse delo se je vršilo okoli zbiranja materijala za jesensko kampanjo. Po končanem kongresu zemljoradnikov in po njegovih sklepih še ni dovršen proces razpadanja te politične stranke. J. Jovanovič—Pižon in Lazič sta ostala še dalje antipoda in sleherni, ki veruje, da se bo mogla iz tega materijala formirati močnejša politična stranka, se moti; pravtako pa so ,se motili tudi oni v zemljoradnički stra-ki, ki so pomišljali na fuzijo srbske zem-ljoradničke stranke s HSS. Na prvi pogled se zdi ta kombinacija mogoča, ali po bližnjem, vsestranskem -spoznavanju ideologije pridemo do velikih in nepremostljivih razlik. Nasprotno pa je fuzija muslimanov z Davidovičevinii demokrati mnogo pri-rodnejša in s to fuzijo bi se ustvaril v našem parlamentu nekak okvir za grupacijo zdrave opozicije, brez katere ni pravega parlamentarnega življenja in kritike. Nič presenetljivega ne bi bilo, če bi se lepega dne pojavila tudi kombinacija o fuzija Pribičevičevih samostojnih demokratov z dr. Lorkovičevo Zajednico. V Hrvat. Zajednici obstoji sedaj več grup, vendar se grupa dr. Lorkoviča nahaja zelo blizu Pribičeviča. Zanimive pojave opažamo tudi pri obeh vodilnih slovenskih strankah, pri SLS in SDS. Prvo zastopajo dr. Korošec, Sušnik, Vesenjak in tov. Ta skupina se skuša za vsako ceno približati nar. ra- dikalni stranki. Da bi to omogočil, je odpotoval dr. Korošec v Evian les Bains. Njegova poročila iz kopališča so zelo uplivala na njegove prijatelje v Ljubljani. Druga intrasigentna grupa SLS se nahaja pod vodstvom dr. Kulovca in Holmjeca. Oba nasprotujeta akciji dr. Korošca in nadaljujeta energično propagando med slovenskim ljudstvom, pri čemur pa rabita najbolj demagoška sredstva. Jasen dokaz temu je resolucija dr. Holmjeca z zborovanja v Konjicah. V vrstah Žerjavove SDS se pripravlja razkol. Viden znak tega je dejstvo, da je bivši minister g. dr. Vekoslav Kukovec brzojavno pozdravil zborovanje kme-tijcev in HSS v Krškem. Dr. Kukovec namerava v zajednico s kmetijskimi člani HSS in radikalno grupo dr. Ravnika osnovati zasebno politično stranko, ki bo v vseh važnih momentih nastopala samostojno proti SDS in *SLS. Omenjena skupina namerava izdajati lastno glasilo v Mariboru. V času, ko se male stranke razkrajajo, je padla s strani radikalne stranke na zborovanju v Križevcih ideja fuzije radikalov in radicevcev tako, da danes ne more nihče predvideti, kaj se bo vse (Jogodilo,., ; Tudi delo v ministrstvih postaja vse bolj intenzivnejše. Po povratku Marka Gjuričiča bo vlada pričela z reševanjem važnih vprašanj. Na dnevnem redu je cela vrsta važnih dogodkov in osebnih vprašanj. Ne more in ne sme se trpeti, da nekateri organi s svojim javnim ijj privatnim nastopom rušijo ugled predpostavljenih oseb, ki so prišli na položaj 'L zaupanjem vseh odločilnih faktorjev. Sporazum je delo naroda, ki ga je tudi sprejel. Optimizem v vladnih vrstah. Beograd, 2. septembra. Vršilec dolžnosti ministrskega predsednika Marko Gjuričič je bil včeraj sprejet v avdijen-co na Bledu. Po njegovem povratku se pričakuje intenzivno politično življenje. Vlada ima rešiti mnogo resornih vprašanj, zlasti tudi vprašanje novih uradnikov v prečanskih krajih z ozirom na položaj HSS v vladi. V vladi so nastala majhna nesoglasja v stališču zainteresiranih krogov in so bila ta vprašanja od-godena. Sedaj pa smatrajo, da bo prišlo do popolne harmonije, ko se bo sestal ministrski 'svet. Poslanci vladne večine bodo porabili počitnice, da v narodu utrdijo pozicijo sporazuma. Iz izjav poslancev ene in druge stranke se vidi največji optimizem za nadaljnje delo v vladi. Posebno zadovoljstvo vlada v vrstah radičev-cev, ki so se osvobodili vpliva Hrv. Za-jednice in svojih disidentov, tako da se danes že govori, da je hrvatski narod enoten v politiki. ZASEDANJE ZVEZE NARODOV BO DANES 0TV0RJEN0. Ženeva, 2. septembra. 35. zasedanje Zveze narodov bo danes otvorjeno pod predsedstvom Brianda. Zunanji ministri Francije, Belgije in Anglije so se sinoči sestali in razpravljali o glavnih vprašanjih, s katerimi se bo bavilo to zasedanje. Ženeva je polna gostov, diplomatov, politikov in novinarjev. Opaziti je tudi mnogo ameriških zastopnikov in motril-cev, od katerih so neki neposredni izve-stitelji Coolidgeja. PRED ZASEDANJEM ZVEZE NARODOV. Beograd, 2. septembra. Zasedanje Zveze narodov v Ženevi vzbuja pozornost vseh političnih krogov in mislijo, da bo ob tej priliki urejeno mnogo vprašanj medsebojnih odnošajev balkanskih držav, zlasti v zvezi z znanim načrtom Rendisa o garancijskem paktu na Bal-karfu in o obvezni arbitraži. Naši odločujoči krogi so nezadovoljni z načinom, kakor se vrši reklama za ta načrt, ki vsaj danes še ni aktualen, ker je treba preje razčistiti med grško in našo državo vsa sporna vprašanja. Zunanjega ministra, ki je odpotoval v Lido, nadomešča minister ver Miša Trifunovič. Danes potujeta v Ženevo šef presbiroja Miloš Ivkovič in- šef oddelka za Zvezo narodov Životie, da pripravita vse potrebno za sprejem delegatov. Delegati in pomožno osobje potujejo v Ženevo čez dva dni. SAMOSTANSKA UČITELJIŠČA UKINJENA. Beograd. 2. septembra. Prosvetni minister je ukinil vsa učiteljišča v samostanih v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Mostarju. OBČINSKE VOLITVE V VINK0VC1H. Vinkovci, 2. septembra. Občinske, volitve so razpisane za 6. t. m* Vloženih je 8 kandidatnih list: Hrv. Zajednica, HSS, NRS, SDS, radniki, obrtniki, Židje in klerikalci. Represalije proti Bolgarski. Beograd, 2. septembra. Ker naš opomin v Sofiji ni nič zalegel, je zunanje ministrstvo predlagalo vladi, naj pod vzame nove represalije. Naša vlada bo ra slehernega ubitega našega državljana za-j htevala milijon dinarjev odškodnine. ; Druge mere, ki jih bo vlada podvzela, | so še v tajnosti. j ODPOR PROTI FUZIJI JMO Z DA VI-DOVIČEVO STRANKO. j Sarajevo, 8. septembra. Povodom ve-' sti o fuziji muslimanov in Davidovice-| vib demokratov so nekateri člani cen-i tratnega odbora iz province izrazili veli-j ko nezadovoljstvo. Pravijo, da bi ta fu-) zija privedla muslimansko stranko v 1 ostro opozicijo z današnjo vlado, kar ni ' v interesu muslimanov. Oni morajo urediti svojo bodočo politiko po svojih go-' spodarskih in ekonomskih interesih. Ti člani bodo na seji glavnega odbora JMO 12. t. m. zahtevali, da mora gledati vod-j stvo stranke predvsem na prave intere-',se volilcev in da se ne sme voditi sen-i timentalne politike. Govori se, da bo en del muslimanov prestopil k radičev-cem in drugi del k radikalom ter da se bo na ta način končala fuzija muslimanske stranke. KONFERENCA VODITELJEV HSS. Beograd, 2. septembra. Sinoči se je vršila konferenca med ministri in podtajniki HSS. Konferenci so prisostvovali tudi predsednik kluba Kovačevič, tajnik R. Bačinič in dr. Maček, ki je včeraj prispel v Beograd. Razpravljali so o internih vprašanjih stranke. PRED GENERALNO OFENZIVO PROTI ABDELKRIMU. Pariz, 2. septembra. Včeraj popoldne so pričele francoske in španske ladje bombardirati rifanske pozicije. Obstreljevanje je trajalo preko dve uri. Sovražnik ima veliko škodo. To je pričetek ofenzive proti Abdelkrimu. Čez nekaj dni bo sledil glavni napad. Bukarešta, 2. septembra. Diplomatski zastopniki Male antante razpravljajo o potovanju grškega zunanjega ministra Rendisa v Ženevo in o njegovih namerah, da forsira ustvaritev garancijskega pakta za balkanske države. Rumunska in naša država sta v načelu sprejeli ta pakt, ako je z njim zasigurano izvajanje mirovnih pogodb. Rumunija igra v tej stvari vlogo posrednice. STAVKA ASISTENTOV NA ZAGREBŠKI KLINIKI. Zagreb, 2. septembra. Okoli 50 asistentov klinike je sklenilo, da podajo ostavko, ker jim je bila na kliniki ukinjena hrana. Pravijo, da z mesečno plačo 1300 Din ne morejo zadovoljiti svojih materijelnih potreb, kar je tudi popolnoma res. DR, KRNJEVIČ ODPOTUJE V ŽENEVO. Beograd, 2. septembra. Drž. podtajnik in generalni tajnik HSS dr. K ruje vic potuje v četrtek v Zagreb, kjer se bo sestal s St. Radičem in nato nadaljeval potovanje v Ženevo. SAMOMOR V GRAND HOTELU. Zagreb, 2. septembra. V Grand hotelu se je zastrupila sinoči Slovenka Mihaela Kernova iz Škofje loke. Vzrok samomora še ni 7.nan. Fuzija radikalne in radičevske stranke. Zagrebške »Novosti« objavljajo sledeč razgovor z radikalom Djurdjem Jeleničem, ki se je vrnil v Zagreb s shoda v Križevcih, kjer je predlagal fuzijo radikalov in radi-čevcev. (S. Jelenič je izjavil: je izja »Nesoglasja, ki so se pojavila v sedanji vladi, so nastala samo vsled prenagljenega reševanja nekaterih uradniških vprašanj. Vsled nezadostne informacije na eni in na drugi strani — zlasti pa vsled tega, ker v zadnjem času ni bila niti polovica ministrov v Beogradu, je prišlo do tega, da so se v razvrstitvi uradnikov pojavila na tej in na drugi strani razna nesporazumljenja, ki se bodo z enim preudarnim razgovorom v vladi takoj likvidirala. Med radikali in radičevci je obstojalo do zaključka pogajanj za ustvaritev skupne vlade. naravnost bojno razpoloženje. Po sklenitvi sporazuma je potrebno, da se pod vse, kar je bilo, potegne debela črta medsebojnega pczabljenja in oproščenja. ki mora zavzeti tako najvišje ko najbolj skromne funkcionarje na eni in na drugi strani. Amnestija radi-čevcev obsega obenem tudi amnestijo vseh onih ki so se v prejšnji borbi več ali manj eksponirali proti njim. To ni samo smisel doseženega in ustvarjenega sporazuma, temveč istočasno tudi moralni temelj za bodoče skupno delo v državi in narodu. Še za časa predpogajanja med radikali in radičevci, zlasti pa med oficielnimi pogajanji, je kon-statirano, da ni med obema strankama, tako v pogledu njih programa, ko tudi v vseh nabiranjih na bodoče skupno delo v državi, ne samo nobene razlike, temveč niti najmanjših , raznoglasij tudi v najbolj malenkostnih stva- j reli.) Kakor je že splošno znano in utrjeno, je I sprejet dosežen sporazum, ki je realiziran s skupno vlado radikalov in radičevcev,. najiskrenejše in docela v vseh slojih srbskega in hrvatskega naroda. Naravno je, da zavisi t od pozitivnih rezultatov lega skupnega dela, ki mora biti zelo hitro in zelo energično, . največ ustvaritev definitivnega in popolnega ; notranjega miru in delo za vsestranski na- i predek države. Ideja o zlitju narodno radikalne in hrvat-ske seljačke stranke v ena stranko, ni padla niti z neba, niti je kaka moja posebna iznajdba. temveč to je velika in spasonosna ideja in neodoljiva želja najširših slojev, tako srbskih, ko hrvatskih. Ta ideja je zažarela tedaj, ko so se najbolj uvidevni in najbolj močni protagonisti ideje sporazuma med radikali in radičevci odločili, da stopijo s sporazumom na plan. Od trenutka ustvaritve skupne vlade Pa-šič-Radič pa smatrajo' zavedno tako radikalne ko radičevske mase — kakor sem se osebno prepričal — kot največje jamstvo za nadaljnjo utrditev sedanjega stanja in za popolno konsolidacijo vseh naših političnih in socialnih razmer uresničenje te ideje. Tako je ta ideja, poudarjena včeraj v tretji točki resolucij križevačkih radikalov, našla tudi svoj odmev v javnosti. Ona vstopa tako v javno debato in ne bo odstavljena preje z dnevnega reda, dokler ne bo uresničena . Kar se pa tiče samega praktičnega uresničenja te narodne in državne potrebe, mislim, da je za vodstvo obeh strank mnogo lažje, če se vse te stvari formulirajo, kakor se je to zgodilo z že doseženim sporazumom za skupno koalicijsko vlado, koalicijske vlade so, kakor tudi sami veste, gotove vrsie trgovske družbe, katere niso nikdar imele mnogo zaupanja ne pri Hrvatih in ne pri Srbih. V današnjem splošnem kipenju duševnih in političnih različnosti, ki so dosedaj obvladale naše javno in državno življenje, bodo največji možje in dobrotniki vsega našega naroda in države oni, ki bodo postavili rezultate vsega tega na najbolj zdrave, sigurne in najbolj etične temelje vsega narodnega življenja, njegovega razvoja, polnega državnega napredka in absolutne neodvisnosti države proti vsem faktorjem izven naših državnih mej. V tem oziru sem popolnoma uverjen, da sta za to, po ujedinjenju in osvobojeuju najtežje delo ne samo najbolj poklicana, temveč istočasno tudi najbolj sposobna, da ga izvedeta dva največja in edina voditelja naših narodnih mas: Nikola Pašič in M j epa n Rendis. Ko je podvzel Napoleon svojo ekspedicijo v j prihajali v ogromnih veletokih, da se pola-Egipt, je bil navezan zgolj na slučaj: njegova ste zemlje svojih pradedov. Bodite priprav-pomorska sila je prišla neovirano tja. . 1 jeni! Po njeni katastroti se je omejil na Egipt. Danes pa hoče Francija ta del sveta sistematično militarizirati. Uvedla je vojaško obveznost, ki ji daje pravo vežbauja stotisočev zamorcev od Senegala do Tunisa. Med Alžirom, Sudanom in Čadskim jezerom je projektirano celo omrežje strateških železnic. Napravljen je nekak most, ki omogoča velike vojaške operacije med Rifom in gvinejsko obalo, da nekega dne celo v smeri proti Egiptu in Kongu. Senegalce in culukafre preveva danes pro-bujajpča se samozavest, ki jo netijo v prvi vrsti zamorci onstran Atlantskega oceana. S tem pa stopa severna Afrika v aktivno politiko. Zamorci severno od ekvatorja prehaja in friimAnr.i iclnmn i iim ni nArltolfni .... ’ ° 4................e K*ipti -povsem TiltTanČilO bdgO- varjale dejstvu — s črno armado (skupaj z rezervo), broječo okrog 1 milijon mož. V mirni dobi je potemtakem vsak tretji niož zamorec, v vojni jih odpade na 10 kar 6. Ker pa sega »vojaška eksploatacija« v vedno nove pokrajine, beležijo vojaški kronisti vedno večji porast črne francoske armade. Kako zaverovana je Francija glede svojih kolonijalnih ciljev, nam odseva iz sledečih besed, ki jih je zapisal francoski pisatelj Moulicras v svoji knjigi »Le Maroc inconnu«: »Alžir in Tunis nam bosta dala nekoč 300 tisoč muslimanskih vojščakov. Kakšnega pomena šele bo Maroko, ko bo popolnoma v naši posesti. Katera armada se bo tedaj za-mogla ustaviti navalu 2 milijonov Arabcev i in Berbijcev, izvežbanih po francoskem si-i stemu in oboroženih s francoskim orožjem, j Tedaj bo Francija gospodarica sveta. Pariška zbornica je v januarju 1. 1924 ■ sklenila gradbo transsaharske železnice, ki naj bi vezala Alžir preko Orana, Wagaduga, Bangui, pokrajino ob Čadskem jezeru in Kongo. Ta železnica je projektirana tako, da je ni mogoče niti z morske obale, niti s kake tuje kolonije obstreljevati: potekala bo sredi največjih pustinj. To radi tega, da bi za-mogla Francija v slučaju vojne z Anglijo črpati neovirano vojaške rezerve iz svojega »človeškega rezervoarja«. Tehnične težave so sicer ogromne, toda vsa znamenja kažejo, da bo Francija ta projekt vsekakor izvršila. Friderik Golob: črna nevarnost. Kolonijalna politika Francije je rodila ponižanje Jafetovih potomcev pred črnimi sinovi Hamovimi. Ko je spisal leta 1920 francosko orientirani zamorec Rene Maran svoj »prvi roman črnca«, »Batuala«, je večina čitateljev iskala v njem vse drugo — in reči se mora, da so bili gotovi čitateljski krogi nadvse zadovoljni; »llovenski Narod« je hlastnil po sladki vabi naročnikov, pa je moral prenehati z nadaljevanjem, ker so se neki filistri zgražali nad eezotičnimi dvoumnostmi francoskega originala — le politične smeri in nauka, ki ga daje Maran svojim »bratom v duhu«, t. j. francoskim pisateljem, evropska javnost m razumela. ... Sedaj je izšel drugi' roman zamorca Afim-assange pod naslovom »Črni val«. Tako Ma-ranova knjiga, kakor oni ravnokar omenjeni roman, sta ena sama obtožnica proti koloni-jalni politiki Francije. Razlika je le ta, da predstavlja »Batuala« - Maran je dobil častno nagrado akademije Goncourt — analitično zgrajen roman v našem literarnem zrnislu, dočim je Afim - assanga, navaden francoski kolonijalni vojak iz Sudana, nanizal celo vrsto slik, ki dajejo zaokroženo podobo francoskega kolonijalnega sistema. Obe knjigi slikata besno-hladno sovraštvo črnega plemena na-pram belokožcem, zlasti pa proti zastopnikom francoske kolonijalne politike. Skozi obe deli pa se vleče, kakor rdeča nit, ista tvarinska osnova, utemeljena v lastnosti črne rase: lenoba, brezobzirna čutnost, orgijalna strast in sovraštvo do belokožcev. Afim-assanga nam podaja v svojih raztrganih motivih notranjo besnost in voljo zamorcev, otresti se tuje nadvlade. In ravno radi tega je zadobil roman tega primitivnega črnca, posnet iz njegovih v slabi francoščini sestavljenih zapiskov, v svetovno-političnem oziru toliko važnost, da se je treba ob njem zaustaviti. Osvald Spenger, znani avtor dela »Der Untergang des Abendlandes«, je imel 28. februarja 1924 v Wurzburgu velepomemben govor o nalogah nove nemške generacije. Takrat je Spengler izjavil sledeče: . »Pravkar se vrši v Afriki sprememba, ki se nam je zdela pred kratkim še nemogoča. Tendence zamorsko-emancipacijskega giba-nja se nam razodevajo iz resolucij vseh do- \ sedanjih kongresov. Prvi se je vršil 1. 1920. v Ne\vyorku. Udeležilo se ga je 3000 črnih zastopnikov. 50.000 zamorcev je nosilo v po- ; vorki zastavo »Zedinjenih držav afriških«, , črno-rdeče-zeleno trobojnico. Drugo leto so se vršili naslednji kongresi v Parizu, Londonu in Bruslju. V Parizu je bilo zbranih 400 za-] stopnikov vseh črnih plemen. Refrčn vseh resolucij se glasi: »Afrika Afrikancem!« 1 Njih idejni vodja je pisatelj W. E. Burghardt-Dubois, zamorec mulatskega rodu, ki je zapisal v svoji njujorški reviji »The Crisis« sledeči programatski stavek: »Večina temnopoltih narodov se bo zadovoljevala s posto-■ panjem belokožcev dotlej, dokler bo v to prisiljena, ali ne en trenutek dalje. Potem bo-; do prešli narodi v ofenzivo. Divjost klanja z belokožci bo presegala vso poživinjenost dosedanjih vojska. Črni človek bo spomnil belega na marsikaj, česar še ni pozabil.« 1 Drugi vodja je Marcus Garvey, neki črni ; novinar, ki ima silen upliv in je sličen Sun Yat-senu. Njegov oklic »A la race noire« le-' ta 1922. na zamorce v francoskih, angleških in belgijskih kolonijah je napravil ogromen vtis. Par dni pozneje je napisal južno-afn-1 ški zamorski list »Abontu-Bato« (19. oktobra 1 1922) sledeče: »Črni mož je oče vseh naro-i dov. Evropa je neplodna in dogotovljena. Njen ogromen napredek pred vojno je bil poslednji utrinek luči, ki umira. Bodoča vojna bo pokončavanje belokožcev. Uničene hodo cele civilizacije. Kuga, morija in glad bodo šli po deželah Jafetovih otrok. Njih stanovanja bodo prazna in Kamovi otroci bodo — Na'dnevnem redu septemberskega zasedanja Zveze narodov so nad vse važni problemi. Ena v^h točk dnevnega reda je Mosulsko 'p, ,je. Le malo verjetnosti pa je, da bo to vprašanje tudi rešeno. Nato pridejo ostale točke dnevnega reda: finančna kontrola Avstrije, poročilo o financah Madžarske, vprašanje . Danziga in manjšinsko vprašanje na Balkanu. Najvažnejša točka, o kateri se bo največ razpravljalo, pa ni na dnevnem redu. Je to vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov. O tej stvari se bo govorilo samo neoficielno. Poleg teh vprašanj pa se bodo obravnavala še druga vprašanja, zlasti balkanski garancijski pakt, ki ga misli predlagati grški zunanji minister Reudis. = Atanasov o vladi Cankova in bolgarski notranji politiki. Bivši bolgarski minister in eden najodličnejših članov zemljedelske stranke je podal jugoslovenskim novinarjem zanimive izjave z ozirom na vesti o rekonstrukciji Cankovega kabineta. Cankova drži oficirska Vojna liga in Macedonski komitet. Če bi se izvedla rekonstrukcija Cankove vlade ne da bi bila razpuščena Vojna liga i« Macedonski komitet, potem je rekonstrukcija popolnoma brezpomembna, ker bi ostalo jedro vlade isto.. Vlada Cankova je dala tekom svojega obstoja pobiti do 9000 ljudi. Za vse te žrtve imamo dokaze. Koliko pa je bilo ljudi ubitih, za katere nihče ne ve? Najslabša vlada, kar jih je imela Bolgarska, je sedanja Cankovova vlada in tako bo vsaka vlada, ki bo živela od milosti Vojne lige i* Macedonskega komiteta. Če bi sestavil novo vlado Malinov s Kosturkovimi radikali i« zemljedelci, potem bi mogel nastopiti proti Vojni ligi in Macedonskemu komitetu. Ravno zato pa je malo verjetno, da bi prišel do vlade. Edino, če bi ga car Boris podpiral, bi »• moglo to zgoditi. Toda to ni verjetno. Prav« pomirjenje pa mora dati deželi le zemliedel-ska vlada. — 0 sporazumu radikalov in radičevcev je dejal Atanasov, da ne pomeni samo zbli-žanja srbskega in hrvatskega plemena, temveč zbližanje vseh balkanskih slovanskih narodov. Tega sporazuma "niti#e ne razruši. Stranke morajo propasti, nikdar pa ne sporazum. Stranke, ki so sklenile sporazum, so ga sklenile iz nšfriflne potrebe, zato pa jih tudi nihče ne more razdružiti. Sporazum h* one, ki ga izvršujejo, morajo podpreti vii Hrvati in vsi Srbi! — Železniški minister je dal v Rogaški Slatini interview, v katerem je med drugim napovedal, da pride še v letošnji proraž«« kredit za gradnjo proge Rogaška Slatina— Krapina in za progo Kočevje—Srbske Mora-vice. Proga Rogaška Slatina—Krapina da b« gotova že prihodnje leto. Potrebne kredit« bo odobrilo železniško ministrstvo is lastnih sredstev, ker se bodo prejemki železnic vsled odprave raznih nedostatkov precej zvišali, p* čeprav se bo znižala železniška tarifa sa 3* odstotkov. Kakor smo veseli vseh teh lepih napovedi železniškega ministra, tako pa S« moremo odobravati njegove izjave, da n« more znižati tarifo za prevoz lesa. Naravnost osupnila pa nas je njegova izjava, da se j«j , naš les izvaža v Avstrijo, ker je ta najbliaja. I Ali gospod minister res ne ve, da Avstrij* I za izvoz našega lesa skoraj _ne pride v po-I štev in da moremo les izvažati samo v Ita- j lijo in na jug? Predlog izvoza našega le«* v Avstrijo je tako neresen, da se čudimo, ! kako je mogel sploh biti izgovorjen. I 0 izstopu dr. Wirtha iz centruma piš« I »Oesterr. Volkswirt«: Kakšne posledice bo ; povzročil izstop dr. Wirtha iz centruma, Se j ni mogoče reči. Če ne bi imela Nemčij* ! enak nesrečen volilni red ko Avstrija, poten* bi se v dveh, treh nadomestnih volitvah po-• ložaj Tazčistil in spoznalo bi se razpoloženj« ljudstva. Kakor pa stoje stvari dane«, j« resna nevarnost, da pade dr. Wirth v boju * strankarskim aparatom sam kot žrtev. D* je on to preudaril, predno je izstopil iz stranke, ni nikakor gotovo. Wirth je temperamenten človek in srčna bolezen, ki si jo j« nakopal v brezprimernem političnem boju, ko sta bila umorjena oba njegova najboljša prijatelja Erzberger in Rathenau in ko se j« tudi njemu grozilo s smrtjo, je mogoče vzel* impulzivnemu politiku zadnji ostanek pr#-udarnosti, ki jo je za časa svojega kaneelaro-vania s težavo ohranil. Smemo se zanesti na to, da bo strankarski aparat v centrum* ravno tako malo kapituliral, ko v vseh drugih strankah. Razpad centruma bi ee^Ja ves nemški strankarski sistem, ki je itak i« zrel za spremembo, docela spremenil. Zakaj Wirth nima pristašev samo v centrumu, temveč tudi pri demokratih, socialnih demokratih in celo na desnici pri nekem knl« nemške ljudske stranke, če označuje dr-Wirth sebe kot zastopnika »socialnega in republikanskega centruma«, potem je « te* označena - če se vzame o^ačbl«mtrUIna njen katoliško-verski pomen - približno ona velika stranka, ki jo hočejo ze leta dolgo ustanoviti najboljši možje levice. Da ta * Wirthu posrečilo doseči tako spremembo nemškega strankarskega sistem^ je žalibog rmlo verietno. Za dvostrankarski sistem, »» konservativno desnico in socialno napre levico še ni nemška demokracija. predvsem bi morala biti taka akcija skrtmo pripravljena in. dolgo časa. V- Ljubljanski velesejem. ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA NA V. LJUBLJANSKEM VELESEJMU. iRazstavljalcem konj in goveje živine dajemo na znanje, da mora biti živina v nedeljo 6. septembra na razstavnem prostoru zadnji čas do 8. ure zjutraj. Vhod za govejo živino je spredaj pri glavnem vhodu, vhod za konje je ob strani drevoreda kakor lansko leto. Razstavni odbor bo posloval že ob 7. zjulraj na razstavišču. Živina ima ostati na določenem prostoru do G. popoldne. Otvoritev razstave se vrši ob 9. dopoldne, ko bo že vsa živina razvrščena in razstava popolnoma urejena.. Razstavna živina dobi pri vstopu v razstavišče potrebno številko, s katero se mora odkazati določeni ji prostor v razstavi. Ritz-stavljalci živine dobe pri vstopu potrebne legitimacije, ki jih opravičujejo za prost vstop. Oskrba razstavljene živine ,je stvar prizadetih živinorejcev. Vsak .. ;t;.ylja]ec mora sam skrbeti, da imajo razstavljene živali potrebno postrežbo. Potrebno krmo mora s seboj pripeljati. Znižana voznina po železnici znaša za_ razstavljene živali 50%. O tem so obveščena načelništva postaj, ki prihajajo tozadevno v Poštev. HIGIJENSKA RAZSTAVA NA VELESEJMU. Po otvoritvi velesejma se je vršila otvoritev higijenske razstave, ki jo je oivoril gospod inšpektor ministrstva narodnega zdravja, dr. Katičič. Ob tej priliki je govoril minister trgovine dr. Krojač, ki je v svojem govoru poudarjal potrebo higijenske razstave posebno za pravilno zdravstveno vzgojo mladine. Izjavil je, da Slovenci prednjačimo tudi v tem oziru, kajti Slovenci izvrše delo, nato pa se povspno na gore ter od zgoraj pogledajo, kaj so izvršili. Izjavil je željo, da se pošlje kopija te razstave v Beograd. Otvoritvi so prisostvovali vsi častni gostje, ki so prisostvovali otvoritvi velesejma. Vsi so se dolgo zamudili v razstavi, kajti gospod minister kot tudi ostali gostje so se hoieli o vseh oddelkih podrobno informirati. Razstavo je priredil Drž. higijenski zavod v Ljubljani. Sodelujejo pa naslednji zavodi: Drž. higijenski zavod, Zavod za socialno hi-gijensko zaščito dece, Histološki institut medicinske fakultete in Zenska bolnica, vsi v Ljubljani; dalje Ambulatorij za spolne bolezni in Kirurški oddelek Splošne bolnice v Mariboru ter Pasteurjev zavod v Celju. Uspeh lanskoletne razstave ob priliki velesejma, ki jo je obiskalo nad 40.000 ljudi, je dal prirediteljem nalogo, da ob času letošnjega velesejma prirede novo higijensko razstavo, večjo in popolnejšo. Kot kažejo prvi utisi* se jim je to v polni meri posrečilo. Lajiška kot tudi strokovna kritika sta polni hvale in iskrenih čestitk prirediteljem. Na razstavi je stalno zdravnik Higijenskega zavoda, ki demonstrira razstavljene predmete. Kot čujemo, «e. bodo tekom razstave vršila vodstva P° razstavi z natančnejšo razlago posameznih oddelkov. Zasluga, da je razstava tako lepo prirejena, gre gospodu inšpektorju ministrstva narodnega zdravja dr. Katičiču in vodji Hi-aijenske razstave, gospodu dr. Ivo Pircu ter ostalim predstojnikom sodelujočih zavodov. Kako zelo se naše ljudstvo za to razstavo za-n-ma, kaže dejstvo, da je bilo v poldrugem dnevu nad 4200 obiskovalcev. V. LJUBLJANSKI VELESEJEM. Včerajšnji dan je obiskalo velesejem okoli 10.000 ljudi. Bili so povečini trgovci, kajti domačini iu okoličani obiščejo velesejem zopet zadnje dni. Bilc je sklenjenih precej kupčij osobito se je včeraj odrezala orglarstvo, ki je oddalo nad 80 vagonov oglja v Grčijo. ®°lgari so zopet kupčevali z mrežami za sita; ®Ploh je opažati, da se Bolgari silno zanimajo za našo industrijo. Vse ostale stroke so tudi sklenile primerne kupčije. Omenimo “®i ,aam° našo domačo prvovrstno in solidno i*’i tovarno za kolesa itd. in ražne •r- ’ P°vzdigujejo s svojimi prvovrstnimi proizvodi sloves naše industrije. Kar se tiče poseta, naj omenimo, da je včeraj velesejem ponovno posetil vel. župan dr. Baltič, odpravnik poslov madžarskega poslaništva v Beogradu Andre Wodianer, ki je obljubil, da privede prihodnje leto na naš velesejem madžarske razstavljalce in interesente. Med odličnimi gosti je bil tudi franc, gen. konz. v Zagrebu Bassier. Od tujezemcev je posetilo velesejem največ Zagrebčanov in Beograjčanov. Odrezali so se sI'p( trgovci iz južnih krajev, ki so sploh najboljši cdjemajci naših proizvodov. Od tujcev naj omenimo goste iz Curiha, Londona, Milana in Primorskega. Tudi bolgarski poslanik Vukarevski je posetil našo belo Ljubljano in se zanimal za razvoj naše trgovine, industrije in obrti ter kil 6d lepega napredka presenečen. Omenimo naj še, da se vsak dan zglašajo razstavljale! subotiške razstave. Kakor jim sicer gre uprava velesejma na roko, vendar ne ^"streči niN*ovim zakasnelim željam. Sejmišče jč namreč polno, kajti vsakdo je skrbel pravočasno, ^ si p’re9krbi primerno mesto. Tudi to je dokaz M uspešnost našega . velesejma. Končno naj še omenimo neko interno zadevo. 'Dogajajo se namreč slučaji, (j,, se ]e_ 8'timacije izDOSojujejo. Velesejem, ki jP ogromne važnosti za naše narodno gospodarstvo pač zasluži nekaj več obzirnosti. Pozivamo torej vse merodajne faktorje, da ve-lesejnisko upravo pri tem podpirajo, kakor i° bo podpiral tudi tisk, ki se zaveda po-membnosti te važne institucije. Splošen rezultat včerajšnjega dne je zadovoljiv i za razstavljalce i za interesente. — Upravičenost Ljubljanskega velesejma dokumentira vsak (lan. ZANIMIVOSTI VELESEJMA. Tvrdka Jugo-Hiintsch-Brod na Savi uvedla je v nošo državo s kotil-lastnega, patentirane- ga sistema centralno kurjavo na toplo vodo iu nizki tlak. V teh kotlih gori vse! Medtem, ko se mora za druge kotle uporabljati posebna vrsta koksa ali premoga, sprejema Hont-scliev kotel tudi odpadke, žaganje, šoto, v splošnem vsak materijal, ki gori. Ta pomeni prihrano od najmanj 30 odstotkov. Ti kotli so sestavljeni iz posameznih delov ter je povečanje kotla zelo enostavno. Po potrebi se vstavi v kotel eden, dva ali tri srednje dele, pa je ogrevajoča površina takoj večja. Pri drugih sistemih je treba premajhen kotel popolnoma odstraniti in si nabaviti večjega. Hontschevi kotli se uporabljajo za ogrevanje cvetljičnakov, stanovanj, za industrijske potrebe itd. Ravnanje s temi kotli in čiščenje je tako priprosto, da zato ni treba nobenega strokovnega znanja. Veletovarna čevljev Peko v Tržiču in tovarna testenin Franz Sinovi v Mariboru, kakor tudi več vrtnarjev in gospodarstev je že dalo uvesti velike naprave centralne kurjave po tem sistemu. Tvrdka Jugo-Hontsch izdeluje tudi preparat za konzerviranje in impregniranje lesa, znano pod imenom >Hontsch-Fluid'. V PAVILJONU E, prvi paviljon na levo, se nahaja krasna razstava perzijskih preprog tvrdke S. Stein in Kaufman, Konstantinopel, London, \Vien. Občinstva se polno nabira okrog te koje, strokovnjaki pa pravijo, da so med preprogami redkosti, katerih se ne vidi niti na svetovnih tržiščih. Tepihi so iz vseh krajev Perzije, kot Be-ludjistan, Afganistan, Buhana, Mešed, Sere-beni, Tabris, Širvan, Kizvan, Mosul, Teheran, Samarkant, Širas, kakor tudi iz pokrajin, kjer ta domača industrija že izumira. Med tepibi vidimo enega takozvanih pristnih Behtier, ki radi svoje izvanredne velikosti in mnogostransko ornamentiko vzbuja največje občudovanje. — Nadalje male kose iz najrazličnejših provinc in redke barvne pestrosti in najfinejše vezljave. »PEKO«. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., Ljubljana - Tržič. Slovenska usnjarska industrija ima že starodavno tradicijo in tvori danes nedvomno poleg lesne in ludarSke najvažnejšo našo industrijsko panoge. Izmed mnogoštevilnin naših usnjarsko industrijskih podjetij pa je nedvomno najvzornejša tovarna čevljev g. fe-tra Kozine v Tržiču. Že sam pogled na Rozinovo tovarno nam dokazuje, da vlada nad podjetjem moderen in napreden duh, kajti zgradba in njena najbližja okolica delata na prvi pogled vtis modernega — sanatorija, ne pa industrijskega obrata. Sredi male koiline neposredno pred vhodom v Tržič se dviguje monumentalno štiririhdstropno poslopje, in okrog njega pa vzorno urejeni ter z največjo skrbnostjo gojeni nasadi in vrtovi tako, da ne bo nobeden tujec tu niti zaslutil tovarne. Podobna je notranjščina. Povsod naravnost vzgledna snažnost, preprosta praktičnost, najmodernejša smotrnost in ljubezniv red. Na desno od glavnega vhoda v vseh nadstropjih skladišča in pisarne posameznih oddelkov, na levi pa prostorne, čudovito svetle in zračne delavnice, v katerih brne najmodernejši stroji, ki se zojjet in zopet izmenjavajo s poslednjimi pridobitvami nemške, angleške in ameriške tehnike. Kdor opazuje vse to, se zato tudi ne bo čudil, da nastane najelegantnejši čeveljček skoro kar pred njegovimi očmi. Začne se porajati v zgornjem nadstropju, kjer se vrši prirezovanje in prvo oblikovanje, pod njim se pritrdijo podplati in tako dalje do prvega nadstropja, ki je določen za končno izdelavo. Kosi usnja gredo v najlepšem redu po vrsti iz rok v roko, od stroja k stroju, dokler jih v pritličju ne odpeljavajo elegantno zamotane v škatljah. Če bi ne zadrževalo tega kroženja sušenje, bi bil narejen vsak par čevljev baje že v treh urah, tako pa traja ta procedura nekoliko dalje, kajti podjetje polaga na solidnost izdelave prav toliko kot na eleganco oblike. Da, ta zunanja oblika! Med nežnim spolom so se začuli glasovi, da dobiva »Peko« luksuzno obutev po večini z Duneja, Češke in Francije, toda kdor je tu v dvomih, naj se potrudi do tovarne, kamor mu vstop radi dovolijo in videl bo pred svojimi očmi nastajati obutev, ki jo je sicer navadnemu smrtniku mogoče ogledavati le še na najelegantnejših velikomestnih prireditvah. Da, te dragocene eksotične kožice, bro-kati, svile itd. res prihajajo iz inozemstva, ker jih pri nas pač ni in jih morda nikoli ne bo, toda v čeveljčke se predela vse to v, našem starodavnem Tržiču. In ravno taki neumestni predsodki jako škodujejo še lepšemu razvoju te in tudi druge naše industrije, kajti če se teh ne izkorenini, utegnemo kmalu priti do absurda, da bo moral gospod »Peko« pošiljati del svojih izdelkov najprej na Dunaj, v Gradec in ^ Trst, odkoder jih bodo potem dobivale in rade kupovale naše modne dame in promenadni gigerli. Res je, da živimo v precej veliki državi, toda domači kon-sum postaja naši navzgor stremeči industriji že pretesen, radi česar že vse sili k eksporlu. In tu naletimo na eno najbolj bolnih točk naše gospodarske politike, ki nima menda prav nobenega razumevanja za potrebe naše industrije, čeprav pomenja ta velevažni faktor našedržave, za slovenijo pa je naravnost živi jenskega, in eksistenčnega pomena, saj bo morala preživljati ves oni del naroda, ki nikakor ni majhen in ki ne najde dela in jela v poljedelstvu. Če človek premišljuje vse to ‘ter ogleduje podjetje, šele vidi, kako visoko bi se še lahko dvignilo naše narodno gospodarstvo, če bi vodila vlada nekoliko pametnejšo gospodarsko politiko. TRIBUNA, i tovarna dvokoles in otroških vozičkov, ima razstavljeno kakor vsako leto tudi letos na Ljubljanskem velesejmu v še večjem obsegu kot dosedaj svoje izdelke v paviljonu F 269 do 275. Razstavljenih ima več najmodernejših d voke le?, otroških vozičkov, Igračnili vozičkov, otroikili stolic, samokolnic za otroke, dvokolesa male za otroke od 5 let naprej, najnovejše motorje Frera in druge, šivalne stroje, razne dele za dvokolesa, stroje in pneumatiko različne kakovosti. Ugled in veliko število odjemalcev, ki jih ima tvrdka širom naše domovine, pričata o solidnosti in napredku podjetja, ki se je moderniziralo z najboljšimi stroji, tehničnimi pripomočki in strokovno izobraženimi močmi. Tovarna ima posebne oddelke za mehaniko, brusilnico, emajliranje z ognjem, pobakrenje, poniklja-nje, tapetiranje in mizarstvo. V popolno popravilo se sprejemajo dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji kakor tudi razni drugi v mehanično stroko spadajoči stroji. Najtopleje pozdravljamo napredek domačega dela, sl. občinstvu in gg. trgovcem pa prav posebno priporočamo, da si ogleda razstavljene predmete tega edinega domačega podjetja te stroke. »I)IX ELEKTRO«. Prosim, da posetite na ljubljanskem velesejmu paviljon »H« štev. 462 »DIX ELEKTRO«, kjer je razstavljen električni aparat, kateri služi 'za vsako domačo uporabo, kakor za kuhanje, pečenje (rost) za ogrevanje sob, likanje, sušenje las, ogrevanje Škarij za lase, proti revmi, ischias, za električno masiranje, inhalacije itd. Aparat je tako konstruiran, da rabi zelo malo električnega toka, se z lahkoto sestavlja in razstavlja, ter so vsi deli izmenljivi. Cena za kompleten aparat z žico vred Din 275.—. Prepričajte se na velesejmu sami. kjer dobite vse potrebne informacije. >DIX ELEKTRO, PRAGA-SMICHOV«, Pre-myslova 9. — Električni aparati, gen. zas. za Jugoslavijo: Izidor W'eiss, agentura, Soinbor. Prosveta. LJUBLJANSKA DRAMA. iPeter Petrovič: Vozel. Vaška šala v treh dejanjih. Poslovenil M. Skrbinšek. — Zamotana zgodba o loških tipih, ki jo P. Petrovič deloma originalno, a v splošnem le kot blebetav causeur izraža v svojih satiričnin komedijah v trenutno zabavo smehaželjne publike. Za velesejem prav. Toda — pretiravati na odru, hlastati trapasto dejanje v cmokastih tonih, je vsekakor le tudi za začetek predsezije preveč. O kakšnem »dejanju« ni govora. Hodijo po odru, klepečejo, vozljajo in se smejejo — ko pa greš iz hrama Talije, imaš srečen utis — da si izpil kozarček lahkega, a silno nenevarnega vina. To je mila »Ploha« po pasjih dnevih. Naj bi ji sledili solnčni dnevi dosti obetajočega programa tekoče dramske sezije. LJUBLJANSKI OPERNI ORKESTER. V lanski sezoni, t. j- od 1. oktobra 1924 dalje bila je proglašena s strani strokovne organizacije godbenikov nad ljubljanskim opernim orkestrom zapora, t. j. da uprava ni mogla skleniti nobenega novega angažmaja za orkester. Za novo sezono 1925/26 pa je sklenila uprava dogovorno z zastopniki opernega orkestra z člani tega orkestra nove službene pogoje in s tem dvignila tudi zaporo proglašeno nad Ljubljano od vseh godbenih organizacij tu in v inozemstvu. Na polagi tega je uprava angažirala vse potrebne godbenike. Vsi novodošli godbeniki so po ve-J čini absolventi konservatorijev. Tako imamo i danes operni orkester sledeče sestavljen: C prvih vijolin, 4 druge, 3 vijole, 3 čela, 3 kontrabase, celotni les (2 flauti, 2 oboji, 2 klarineta, 2 fagota), in pihala (4 rogovi, 2 trom-peti, 3 pozavne, 1 tuba), tolkala in harfa. Skrbljeno je tudi, da se orkester lahko izpopolni z angleškim rogom in bas klarinetom. Redno bode sodelovalo v opernem orkestru 40 angažiranih godbenikov. Uprava je prepričana, da je s tem v veliki meri izpopolnila našo opero, in da je izvajanje sodobnih modernih del, katera so za novo feezono objavljena — omogočeno. LJUBLJANSKA OPERA. Neprestani, dolgoletni boj skoro vseh ljubljanskih glasbenikov proti opernemu ravnatelju Rukavini, katerega so ščitili le osebni prijatelji, politični eksponenti in — izmed njemu podrejenih — le slabiči, je hvalabogu dobojevan. Mož je bil prestavljen v Osijek, kjer prevzame po bolezenskem dopusiu mesto upravnika. Želimo mu iz srca zdravja in mnogo sreče! — Na njegovo mesto je imenovan g. Polič, ki je agende opernega ravnatelja že prevzel. Po izjavah osjeških. zagrebških in beograjskih glasbenikov in kritikov smemo vanj staviti najlepše nade, da bo gotovo zavožena kolesa ljubljanske opere spravil v pravi tir. Deilščina, ljatero je moral prevzeti, je bila v umetniškem oziru precej mizerna; upajmo pa, da bo na razvalinah s primerno energijo, morda tudi včasih, če bo treba, zmogel z železno roko sezidati stavbo, ki bo odgovarjala kulturnemu centru Slovenije. — Kot zadnja leta, tako je tudi letos glediščna uprava priredila malo predsezono ob priliki velesejma. Drama uprizarja skoraj novosti, opera pa je morala v naglici, deloma z novimi solisti in solistinjami ter novimi člani orkestra, ponoviti par del .iz starega repertoarja. Na sobotni slavnostni predstavi so peli Mascagnija »Cavallerio rusticanoc in Leoncavallove »Glumače«. Slučajno smo poslušali zaporedoma oba novoitalijanska mojstra in predstavnika veristične muzike. Obema je bila sreča mila, oba je tudi naglo zapustila. Oba sta pri razpisu nagrad za najboljšo opero zmagala (Leoncavallo dve leti za Mascagnijem), oba *sta mahoma zaslovela po vsem svelu in oba nista s svojimi poznejšimi opernimi deli več prodrla. Leže v arhivih,- dočim se pojo »Cavalleria« in . Glumači* Še danes po vsem svetu in jih tudi Puccini s svojimi povsod priljubljenimi operami ni mogel izpodriniti raz pozornic. Glasba obeh odgovarja iniljeju, dogodkom na odru, dasi je homofonna in brez izrazite koncepcije in umetne motivističue tehnike,zanima zaradi široko zasnovane melodike nacional- nega italijanskega kolorita. Menjavanje kričečih barv, kontrastov, burke in dramatike, je obema operama pridobilo privlačno moč, ki ne bo zlepa opešala. iSobotna predstava je bila proli lanskim koncu sezije prav dobra. Veselilo nas je, da si je orkester opomogel ter šteje danes 40 po veliki večini dobrih glasbenikov./Godala zvene polno in v splošnem bo letošnji orkester lahko zadostil tudi težkim zahtevam novejših opernih del. Z opernim zborom se lahko postavimo; morda ga ni v državi boljšega, toda režiserji mu bodo morali posvečati več pozornosti v kretanju, sploh v igri. Med solisti in solistinjami smo spoznali nekaj novincev. Predvsem g. Holodkova (To-nio, Taddeo), ki je briljantno pel in igral ter zaslužil posebno po prologu v »Glumačih, viharno priznanje, ki se ni hotelo kmalu poleči. Pravtako je vrnivši se g. Balaban, j znanec iz prejšnjih sezon, dosegel lep uspeh j kot Alfio v »Cavalleriji«. Morda je bil oble-' čen in maskiran le nekoliko preveč divje. Dober ul is je ostavila g. Jenikova (Nedda), ki je baje topot prvič stopila na oder z že kar zavidanja vredno rutino, z lepim glasom in ne popolnoma čisto intonacijo. Predstavil se nam je tudi g. Orlov (Canio), tenorist močnega glasovnega materijala in krepke j igre, prvič je pohvalno in simpatično nasto-' pila g. Poličeva (Lola). — Izmed družbe lan-j skih solistov se je posebno lepo odražala ‘ ga. Thierrv-Kavčnikova (Santuzza), tehtna in l preudarna v petju in igri, vlogo Turidda je ! ambicijozno odpel pridni g. Kovač, Silvija g. Šubelj, Beppa (harlekina) g. Mohorič, g. Ro-, pasova »Lucijo«. Izrecno poudarjamo, da se • tudi nosilci malih vlog vedno resno potrudijo. j Na vestnih kapelnikih, kot sta bila od nek-j daj gg. Neffat in Balatka si naša opera lahko čestita. Njih velik trud, požrtvovalnost in umetniško hotenje so znani žal le gledališkemu parsonalu. Režija gg. Bučarja in Šesta ste očitali znanje in okus. Predstava je bila šibko obiskana, posetil jo je minister Krajač. — —o — Če smemo soditi tudi po nedeljski predstavi Hofimannovih pripovedk, se nam obeta za letos res boljša, lepa operna sezija. Glavne partije so bile v dobrih rokah, orkester pod vodstvom g. Balatke poln in sočen, zbor dovolj siguren, režija posrečena. Kot novi solistki sta nastopili gdč. Kocmanova (01ym-pia) in ga. Poličeva. 01ympia — čeprav avtomat — je bila pevsko vendarle preplaha, a to izgine z odersko rutino. Ga. Poličeva se nam je tudi v vlogi Giuliette prestavila kot dobra pevka ni temperamentna igralka. Izredno pa je ugajal g. Rumpelj z izbornimi kreacijami svojih štirih vlog (Lindorf, Cop-pelius, Dappertutto, Mirakel) kot izboren igralec in kot basist prijetnega, polnega in obsežnega glasu. Izmed solistov prejšnje zasedbe moramo posebno pohvalno omeniti g. Banovca, brezdvomno sedaj našega najboljšega liričnega tenorista, ki je v vlogi Hoff-manna pokazal tudi igralsko nov, lep napredek ter go. ^ovšetovo, dalje gdč. Sfili-gojevo, Ropasovo’ ter gg. Zupana in Šublja. Tudi pevci manjših partij in zbor so se pridno potrudili, tako da je potekla opera v živahnem tempu in je bila sicer maloštevilna publika s predstavo povsem zadovoljna. . S. P. | Včerajšnja »Aida« je znova potrdila, da bo i prihodnja sezona boljša, kakor se je splošno z bojaznijo govorilo. Predvsem je treba omeniti izpopolnitev orkestra, ki je donel polno. Dirigent Neffat, kakor vedno, vzoren. Zasedba opere je bila najboljša. Gdč. Hana Pirkova z brnskega gledališča je pela in igrala naslovno vlogo dovršeno. Pela je v slovenskem jeziku, kar bodi posebej povdarjeno. Vsi ostali solisti Balaban, Betetto, Thierry-Kavč-4 nikova, Zupan na višini. Orlov ima sijajen materijal, je ambicijožen. Toda igralsko nezadovoljiv. Tudi balet se je potrudil. Dovtip z zamorčki pa se je ponesrečil. Zbor dober. Splošen utis predstave dober, mestoma prav dober, motijo pa nerešena malenkostna vprašanja. Vpisovanje v glasbeno šolo in konservatorij Glasbene Matice se vrši te dni dnevno od 9. do 12. ure in od 3. do 5. ure popoldne. Ravnateljstvo prosi, da pridejo gojenci v spremstvu starišev k vpisu. Lanski gojenci naj prinese s seboj letna spričevala. Pri vpisu je plačati 10 Din vpisnine in 25 Din članarine. Poleg tega pa ukovino za september, ki znaša za klavir in vijolino na glasbeni šoli 70 Din, na konservatoriju 120 Din, solo-petje 150 Din, instrumentalni pouk (vijola, čelo, kontrabas, flavta, oboa, klarinet, fagot, trobenta, pozavna, tolkala in orgle) 90 Din. Poleg tega se poučujejo tudi vsi teoretični predmeti, razdeljevanje in določitev urnika se vrši v soboto popoldne. Redni pouk pa se prične v vseh razredih in oddelkih v pon-deljek, dne 7. t. m. dopoldne. Ravnateljstvo. Osem lahkih moških zborov na narodna besedila. Zložil ih »Ljubljanskemu Zvonu« ob njegovi dvajsetletnici poklonil Emil Adamič. Založilo in izdalo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«; v Ljubljani. Cena partituri 20 Din, posameznim skladbam na 2 straneh Din 1.50. — Ta zbirka bo odpomogla potrebi naših pevskih zborov, ki jim manjka dobrih, učinkovitih in lahko izvedljivih moških zborov. Toplo jih priporočamo v nakup in izvajanje. * * * Slavnostni koncert povodom 20 letnice pevskega društva »Ljubljanski Zvon«, 25 letnice umetniškega delovanja skladatelja Emila Adamiča in 15 letnice, odkar je društveni pevovodja Zorko Prelovec se vrši v ponde-ljek, dne 5. oktobra t. 1. v veliki dvorani hotela Union. Na vzporedu izključno nove, še neizvajane skladbe, katere prednašajo ženski, moški in mešani zbor »Ljubljanskega Zvopa«. Dunajsko pismo. TRGOVINSKA POGODBA MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. — KOROŠKI SLOVENCI. - AGITACIJA PROTI POTOVANJU V ITALIJO. — POGREB HOETZENDORFA. Na Dunaju, 28. avg. 1925. Komisija za sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo je končno končala svoje delo. Ta teden so dovršili tako-zvano redakcijo paragrafov. Ministrstvo v Beogradu je pooblastilo (tako vsaj so pisali dunajski list; že včeraj) svojo delegacijo na Dunaju/ da pogodbo podpišejo. Nato bo sledila udobritev od obeli ministrskih svetov in pogodba stopi v veljavo še pred formalno končno odobritvijo v obeh parlamentih. — V veljavo stopi ta važna pogodba najbrže okoli 15. septembra. O vsebini pogodbe varujeta ob strani tajnost. Po podpisu šele izide analogno poročilo v obeh državah. — Toliko je gotovo, da ta pogodba pospeši izvoz agrarnih pridelkov iz Jugoslavije v Avstrijo, narobe pa industrijskih izdelkov iz Avstrije v Jugoslavijo. N. pr. carina za naše sadje bo v Avstriji znašala mesto 5 le 2 zl. K (ali 28.800 aK = 23 dinarjev) za 100 kg, to pa le za »rinfusa naloženo. , Ako ne pride z Ogrsko do enake pogodbe, bo to za Jugoslavijo lepa prednost. Za jugoslovensko industrijo pa bo ta pogodba pomenila: boj na življenje in smrt. Kar je v Jugoslaviji gnilega, slabo organiziranega, kar v normalnih razmerah ni sposobno za življenje, to propade brez škode za splošnost, za ves narod in državo. — Proni-bitne carine v varstvo domače industrije niso vselej opravičene s stališča splošne koristi. Ako te carine omogočijo, da nekatere domače industrije vzdrže boj sosednje konkurence, tedaj ima dobiček nekaj ljudi na škodo domačega konsumenta; v nasprotnem slučaju je konsumentom olajšan življenski boj. Kdaj je prohibitna carina opravičena, bi se dalo stvarno mnogo razpravljati; zagovorniki bi imeli težko stališče. — V koliko je znala ju-goslovenska delegacija varovati upravičene zahteve domače industrije, bomo mogli soditi, ko bo pogodba v celoti objavljena. Zadnji »Koroški Slovenec' je objavil na prvem 'mestu dvoje grdih slučajev koroške nemškutarije proti Slovencem: 1. Županstvo v Dobrlivasi je v decembru zaseglo dvorano in čitalnico slov. izobraževalnega društva za stanovanjske potrebe z utemeljitvijo, da so ti prostori prazni. Pričela je pravdo, v kateri je najvišje sodišče v Gradcu končno ovrglo zasego z utemeljitvijo, da so bili ti prostori že zasedeni od društva. Ali županstvo se ni brigalo za to razsodbo in zapečatilo vhod v društvene prostore. Spor je s. lem poostren. — 2. V Šmarjeti v Rožu *o 29. aprila v čast škofu postavili običajne slavoloke. Tri slovenske deklice so bile potem na neko ovadbo orožništva kaznovane vsaka na 5 šil. globe ali 24 ur zapora, ker da so okrasile slavolok z belo-rdeče-modrimi cvetkami. . Take reči se morejo goditi le na Koroškem, kjer besnijo renegati proji lastni krvi. Bivši »dober« Slovenec Šumi je postal Schumy m deželni glavar. Županstvo Dobrli vesi ima potuho pri njem, orožništvo dobiva od njega navodila... . . , , Kar se godi na Koroškem, je žalosten dokaz nezdravega razmerja med zvezno m Koroško deželno vlado, — in tudi med Avstiij in Jugoslavijo. Gospod Schumy si ne da ničesar predpisovati z Dunaja. Ako nima osied-nja vlada prav težkih argumentov, da more ■ pritisniti na kako deželno vlado, je^ njena se tako dobra volja bob ob steno. — Takrat, ko je šel Seipel v Beograd, je bilo treba dati njemu in njegovim naslednikom v roke prav tehtne adute v boju... proti Koroški vladi. Kaj se je zgodilo, je znano. Zgodbo s lito Popovičem sem že večkrat povedal. _ Namesto, da so takrat rešili Koroško vprašanje? po načelu reciprocitete, so namenoma zamolčali Koroške Slovence, a dali svojim Nemcem vsega v izobilju. — Po pravici navaja zadnji »Koroški Slovenec*. Pribičevičevo odredbo z dne 18. junija 1925 št. 32.580, po kateri se ustanavljajo paralelni razredi za otroke neslovanske narodnosti povsod tam, kjer število teh otrok presega — 30. Celo graška »Tagespost* je veselo presenečena radi -tolike naklonjenosti do Nemcev. Zdaj pa delajte primere s Koroškimi razmerami! * V prejšnjih letih že sem pisal o agitaciji Italije za pri vlačenje tujcev v njena letovišča, prežim išča, kopeli, v kraje stare latinske kulture itd. V zadnjih dveh dopisih sem povedal, kako ogromen sad je rodilo tako agitačno delo. Povedal sem tudi, kako lepo posredovalnico itd. je ustanovil na Dunaju goriški Slovenec g. Katnik. Bojim se le, da puste jugoslovenski merodajni krogi Katnika na cedilu, da obnemore, predno zmaga vse težave in si bo mogel s svojim delom toliko zaslužiti, da bo vztrajal. Te dni se mudi na Dunaju načelnik odseka za tujski promet v trgo-. vinskem ministrstvu g. dr. Ciril žužek, izboren organizator tujskega prometa v celi državi. Dpam, da se je prepričal o velikanski važnosti Kotnikovega podjetja, ki obeta državi velik dobiček. Treba bo pač imeti pred očrni, da to podjetje treba na vak način vzdržati in pomagati, da bo dobro delovalo! Avstrijski Nemci so se že ustrašili italijan-sk propagande, da vse dere v Italijo, dočim so domača krasna letovišča 'skoro prazna. Razni listi so namigavali, kako je to nespametno in nepatrijotično, ako po Italiji kal' mrgoli Nemcev, dočim vlada letos po domačih letoviščih dolgočasna praznota. — »VVie-ner Allg. Zeitung« pa je pričela kar očitno kampanjo proti tej modi, da mora vsakdo, ki le zmore izdatke, potovati v Italijo itd. Priobčuje dopise ljudi, ki so bili v Italiji slabo postreženi ali so jih nalimali s cenami. Neki hotel v srednji Italiji je poslal listu popravek, da nihče ni plačal za sobo in penzijo nad 70 lir. List slika neokusnost, primitivnost italijanske kuhinje, in često se je pripetilo, da so Nemci v Italiji najbolj častili sv. Ulnha (t. j., da so kozlali!). Vrhu tega razni listi prinašajo vzporedno poročila o zatiranju Nemcev na južnem Tirolskem. Namen je očiten. Dosti uspeha taka protiakcija ne^ bo imela, dokler domača letovišča' ne znižajo sedanjih horendnih cen. Jugoslavija bi mogla tak položaj izkoristiti. Z vztrajno reklamo bi bilo mogoče prihodnje leto spraviti nekaj tisoč turistov in poletičarjev v jugoslovenske kraje, zlasti v morska kopališča. — Kntnikov biro nasproti opere na Dunaju bi mogel silno veliko koristiti za povzdigo tujskega prometa„v tjugm. slaviji! * vala posebno komisijo strokovnjakov, da si-t tuacijo preiščejo in dajo svoje mnenje, ki bi tvorilo podlago za končno določitev. Komisiji je načeloval Madžar Teleki, pripadala pa sta ji še po en švedski in belgijski oficir. Ta komisija, ki je nudila najboljše garancije za nepristranost, je prve mesece t. 1. prepo-.o-vala mosulsko ozemlje in izdelala silno natančno poročilo, ki je zahtevalo skoraj ravno toliko časa kot potovanje samo. Poročilo, ki pride v razpravo na ženevski , konferenci, je neobvezno pravniško mnenje in na prvi pogled silno komplicirano. \ endar pa spravlja navidezno še bolj komplicirane razmere v spornem ozemlju, na prilično enostavno formulo. Poročilo ugotavlja, da ' obstoja med musulskem ozemlju in osta-i lo iVrezopotanijo tesen gospodarski stik, ki se j ga ne more razdreti brez škode za prizadete j pokrajine. Če bi torej šlo zgolj za gospodar-j sko stran, se Zvezi narodov ne bi bilo težko | odločiti. Turčija pa je postavila svoje zahteve I na temelje, ki jin Ženeva ne more prezreti. . Ona pravi, da se je treba ozirati na dozdevne želje prizadetega prebivalstva. Večino prebivalstva pa tvorijo Kurdi, ki nočejo, po mnenju Angore ničesar slišati o Arabcin, ki vladajo v novi državi Irak. Turška vlada je torej predlagala plebiscit. Komisija pa je to zahtevo iz utemeljenih vzrokov zavrnila, kajti plebiscit bi po mnenju ne nudil resnične slike ljudskega razpoloženja. Uverila se je namreč, da ni prebivalstvo za sedanje stanje baš navdušeno, vendar pa ga smatra še za naizncsnejše. Pri tem bi pa bilo treba dati Kurdom neko avtonomijo. To pa predstavlja, da se na statusu quo nič ne spremeni, da torej obdrži Anglija še nadalje mandat nad Irakom in sicer najmanj za dobo 25 let. To je sicer za Angleže lep poklon, vendar pa se drže kislo, kajti z iraškim kraljem Feisa-lom so sklenili pogodbo, po kateri bo trajal mandat samo še štiri leta. Na to pogodbo je pristala tudi Zveza narodov. Na resničnem stanju stvari se tudi po prenehanju mandata ne bi mnogo spremenilo, za to je Anglija že poskrbela. Samostojnost Iraka pa bi tretjim silam onemogočila spraviti iraške zadeve pred forum Zveze narodov, kar ni z ozirom na na petrolejske izvore, ki leže tudi v inosul-ski pokrajini, za angleško politiko brez vsakega pomena. Mnenje komisije ni torej za Angleže baš prijetno. Oni so hoteli dati Arabcem vsaj neko »moralno zadoščenje, sedaj pa pride komisija in jih postavlja pred altar-nativo: ali podaljšanje mandata za 25 let in s tem prevzem odgovornosti za vlado, ali prepustitev Mosula Turkom. Komisija utemeljuje svoje stališče z ljudskim razpoloženjem, ki stremi za stabilizacijo razmer in za zavarovanjem miru. Turčija pa je mnogo bolj stabilna država nego Irak, ako bi ga zapustila skrbna angleška roka. Formalna odločiitev pade v Ženevi. Morda pa bo Anglija v I^ondonu razmere toliko razčistila ,da preostane svelu Zveze narodov gela registracija. S tem v zvezi je tudi leisa- lovo Dotovan Kmetski praznik na Bledu. Kakor vsako leto, se vrši tudi letos Kmetski praznik na Bledu, dne 8. septembra t. I. s sledečim sporedom: 1. Ob pol 9. uri dop. kongres Zveze društev kmetskih fantov in deklet v Zdraviliškem domu. 2. Ob 14. uri slavnostni sprevod z godbo na čelu na veselični prostor. Zbirališče pri »Blejskem domu . 3. Ob 15. uri manifestacijsko zborovanje kmetskega ljudstva, na katerem bodo pozdravili navzoče slovenski in hrvatski poslanci. 4. Kmetska veselica z najrazličnejšim sporedom. >Na kongres kmetske mladine pridejo zastopniki čeških, poljskih, hrvatskih in drugih slovanskih kmetskih društev. V slavnostnem sprevodu bodo priznane najlepše gorenjske narodne noše, ki bodo formirale najrazličnejše skupine iz kmečkega življenja. Kongresa se udeleži najodličnejša delegacija hrvatskih kmetskih poslancev s predsednikom poslaniškega kluba g. Karlo Kovačevičem na čelu. Združene kmetske podružnice Gorenjske prirede ta dan veliko živinsko in sirarsko razstavo. Otvoritev ob 8. uri dop. 0 OBISKUJETA REDIIO i § ItClNO MATICA ! Dopisi. Laško. V nedeljo popoldan smo pokopali tukaj posestnika Martina Ojsteršeka p. d. Dankl-a. Pokojnik je bil zadnji slovenski župan Laškega trga za Avstrije, iz Danklove rodbine so izšli prav kremeniti slovenski možje, ki imajo v raznih krajih okoli trga svoja posestva. Rajnik je bil župan Laškega trgu uo leta 1871. Isto leto se je trg izločil dal k Laškemu' trgu, se je odcepil pod vod- Truplo feldmaršala Conrada v. Hbtzendorfa so danes ob 4. pop. prepeljali z Viriembei- j škega na Dunaj. Pred VVestbahnhofom, po j celi MariahiHerici, po Ringu in na Schvvaizen-bergplatzu je stalo mnogo tisoč gledalcev. Na I kolodvoru so naložili rakev na topovsko lafeto; pred njo in za njo po pol eskadrone konjenice in vsega vkup morda 200 ljuui. * Pogreb bo šele prihodnjo sredo izpred oh- j cirskega doma na imenovanem trgu. Za to priliko bodo smeli vsi generali in oficirji, ki se pogreba udeleže, nositi svoje stare uniforme. Pogreb bo pompozen in na — državne stroške. Neki večernik pravi: Pomagal je Avstrijo pokopati, zato ga v sredo država pokoplje A.G. veznik, nego kot ne posebno prijeten vazal. Nemčija in Zveza narodov. Dan po objavi francoske note glede varnostnega pakta je nastopil državni kancler Luther večtedenski dopust in dr. Streseniann mu namerava v kratkem slediti. Mesto v Ženevi, se bodo merodajni nemški državniki med’ odločilnimi dnevi ženevske konference nahajali na počitnicah. Navzlic temu se je situacija silno spremenila in sicer v dvojni smeri. Ostentativno povabilo, s katerim je Macdonald meseca septembra lanskega leta presenetil ves svet, v prvi vrsti Nemčijo, je vendar spravilo v Berlinu stvar v. tek, dasi je »skorajšnji« vstop Nemčije v Zvezo narodov obtičal v teoretičnih razmotrivanjih o nemških pridržkih. Toda odkar je bil ta problem združen z varnostnim vprašanjem, vedo tudi v Berlinu, da se vstopa, s členom 16. ali brez njega, ne more več odbiti. Na drugi strani se je spremenilo tudi razpoloženje v Franciji, kjer so še lani smatrali Maedonaldov korak za preveč prostodušen. Danes se zavedajo tudi v Parizu, da je varnostni pakt mogoč samo v okvirju vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Na ta način smo dočakali v Brian-dovi noti stavek, ki bi bil v kakem francoskem dokumentu do nedavnega časa še nemogoč: Vstop Nemčije v Zvezo narodov , pravi nota, »je edina zanesljiva podlaga za medsebojno jamstvo miru v Evropi.« S tem je Francija ovrgla vsa natolcevanja o francoskem militarizmu. Tudi če ne pride po dosedanjih izgledih tekom sedanje konference do nemškega vstopa v Zvezo narodov, se svet ne razburja. Krivda temu ne tiči v neupravičeni naklonjenosti ene ali druge strani -marveč v trenut-nem stanju diskusije o varnostnem paktu, la je sicer pismeno že zaključena, ki pa mora pasirati še ustmene juridične priprave, ua zraste zrel političen sad. V zavezniških državah je bila francoska nota simpatično spre* jeta. Povsod imajo jasen vtis, da je njen namen pripraviti pot kompromisu. Dasi je izraženo stališče o nespremenljivosti mirovnih pogodb, stoje vendar drugi francoski postulati, ki so bili 16. junija v ospredju, precej zadaj in so formulirani v milejši obliki, la-ko ua primer vprašanje jamstva za vzhodne rtisodniške pogodbe po francoski državi, pri čemur je izrecno povdarjeno, da je tieba naiti poti in sredstva, da se v slučaju kakega spora zavaruje nepristranost. V tej zvezi je-treba naglasiti Briandov stavek, da ne bo garant določil, kdo je napadalec, marveč, da se bo smatrala za takega stranka, ki nastopi z orožjem, ne da bi poskušala doseči mtine poravnave. „ . Navedena razmotrivanja kažejo, da bodo imeli predvsem besedo strokonjaki. 1 i morajo najti način, kako je treba stvorih sistem rnzsodniških sodb, ki naj se vstavijo v varnostni pakt, da bo nudil vsestransko garancijo. Nemčija je že imenovala svojega juridič-nega zastopnika v osebi ministerijalnega svetnika Gaussa, ki je baje oče Stresemannove note. Kakor znano, se zberejo pravi strokovnjaki v Londonu, nakar bo sledila zaključna konferenca vseh zunanjih ministrov. [ Jesenski Jesenski Metali letal v H 6. do 13. septembra 1925. Središče srednjeevropejske trgovine in industrije Posebna jugoslo vedska razstava 50% znižana vožnja na čehoslovaških jn jugo. železnicah. 25°/0 znižanja na avstrijskih železnicah. Brezplačni vizum za potovanje na Cehoslovaško. Pojasnilu in legitimacije daje : Čehoslov. konzulat, Ljubljana in Oloma Company, Ljubljana. ŠTIPENDIJE ZA DIJAKE GEODETSKEGA TEČAJA NA TEHNIŠKI FAKULTETI V LJUBLJANI ZA STUD. LETO 1925 1926. Ministrstvo financ v Beogradu je z odlokom z dne 13. avgusta 1925, št. 4499 določilo 30 štipendij za slušatelje dvoletnega geodetskega tečaja na tehniški fakulieli v Ljubljani v iznosu 7000 Din na mesec za časa študija v šoli in za časa geodetskih vaj v terenu. Prošnje za te štipendije se morajo vložiti najpozneje do 20. septembra t. 1. na dekana-t utehniške fakultete v Ljubljani, ter morajo biti opremljene s sledečimi prilogami: 1. S pravilno izpolnjeno prijavnico (formular se dobi pri univerzitetnem vratarju) ; na prijavnici mora biti zdravniško potrdilo o telesni usposobljenosti za geometersko službo. 2. S premoženjskim izkazom, potrjenim od :eNevesinski polk«. — Novi kovani drobiž. Te dni je prispela v Gruž druga partija kovanega drobiža (2, 1 in pol dinarja). Dne 5. septembra pride prva partija v promet v Beogradu in Zagrebu, druga v Sarajevu, Splitu, Mostarju, Cetinju in Dubrovniku. Tudi v Ljubljani imamo že vagon kovanega drobiža, ki pride v promet 15. f. m. Do novega leta se vzame iz prometa ves naš papirnati drobiž. _ Tujski promet v Splitu narašča od otvoritve liške železnice bolj in bolj. Glasom prijav v hotelih pride v Split dnevno približno 140 tujcev. Meseca avgusta je poselilo Split nad 4000 tujcev. Tako visokcr število se dosedaj še nikdar ni doseglo. — Drž. dvorazredna trgovska šola v Maribora. ponavljalni izpiti se vrše dne 11. septembra, prijave za vstop v I. in II. letnik »prejema ravnateljstvo do 13. septembra, otvoritvena služba božja bo 14., pričetek rednega pouka pa 15. septembra. Ravn. Dolenc. _ Varstvo narodnih starin. Po inicijativi uprave Narodnega muzeja in Društva za čuvanje narodnih starin v Beogradu je poslalo notranje ministrstvo vsem svojim podrejenim organom nalog, da ukrenejo vse, kar potrebno za ohranitev stvari starinske vrednosti. V smislu odredbe 'naj se stvari eventualno tudi restavrirajo. — Poprava cest. Ministrstvo javnih del je odobrilo sledeče kredite za popravo potov: Za cesto Zvornik—Koniljača 200.000 Din, za cesto Vir—Soloniči v Crni goni 150.000, za cesto čačak—Ivanjica pa 100.000 Din. — Kongres mednarodne federacije inya-iidov. qd 18. do 21. septembra t. 1. se vrši v Ženevi mednarodni kongres federacije vojnih invalidov. Kongresu prisostvujejo tudi delegati našega invalidnega udruženja. Ministrstvo za socialno politiko je tem delegatom odobrilo za pot pomoč 6000 dinarjev. —• Srednješolski kurz za delavce. Socialistična organizacija na Dunaju otvori meseca septembra nov kurz za srednješolsko izobrazbo delavcev. Kurz bo trajal 4 leta. Učni načrt odgovarja učnemu načrtu reformnih realnih gimnazij- P° absolviranju kurza ima delavec pravico, da se prijavi k maturi na kaki javni srednji šoli. — Kinematografske visoke šole. Dandanes bi hoteli imeti ljudje ze za vsako stvar visoko šolo in če le mogoče tudi doktorat. Tako je razpisal sedaj v Ameriki neki kinemato- išče zdravniške pomoči. Trdi se, da je umrlo v okrožju že nad 100 otrok. — Suša v Orni gori. Iz Črne gore prihajajo poročila o veliki suši, ki vlada tam že 20 dni. Suša je povzročila veliko škodo letini, ki je doslej prav dobro kazala. — Nesreča na vodi. Na jezeru S\vielo\vsee pri Potsdamu je presenetila te dni malo jadrnico huda nevihta. Orkanu podoben vihar je čoln prevrnil in v valovih so izginili izletniki: ministerialni svetnik Krohling, poslanik \Vengier in njegova soproga. Slednjo so potegnili še pravočasno nezavestno iz vode, moža pa sta utonila. — Stavbena nesreča. Splošna državna bolnica v Beogradu zida dvonadstropen paviljon za notranje bolezni. Delo se bliža koncu. Te dni je delalo na odru v višini 12 metrov več delavcev. Nenadoma se je oder zrušil in delavci so padli v globočino. Izpod ruševin so izvlekli' 0 delavcev in dve delavki." Vsi ponesrečenci so tako težko poškodovani, da zdravniki dvomijo, da bi ostali pri življenju. Nesrečo je povzročilo trhlo tramovje. ..iillIlllIllIllllllllUlllIlllllllllIllllillllllllllillllHlIimiliilllUlilt... Novosti zimskih ulstrov in oblek Vam nudi najugodnejše JOS. ROJINA, Ljubljana 25a časa 'velesejma popust STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLE?ENIN Ustanovljena 1.1888 — M. FRAHZL & sinovi (Lastnik FeliksFranzl) LJUBLJANA, Privoz 10 Poštni predal 44 — Telefon 425 Varstvena znamka I »BUD D H A" čaj na velesejmu. Oglejte si H paviilon št. 461-465. grafBki impresarij letno nagrado za ono ame-risfeo univerzo, ki bi hotela uvesti s prihod-njim šolskim letom stolico *a kinematografijo. Namen stolice bi bil, da vzga;a podjetne slušatelje za filmsko industrijo. — Inženjerski diplomski i*PMoramo umreti!« stoka Leonor in povesi glavo in roke ter se nasloni na vmesno steno, ki edina še ni tako silno vroča. V zraku je pač dosti kisika, a vsled vročine, ga skoro ue morejo vdihavati. Termometra ne pogleda nobeden — zadostuje jim, da zgore čez eno minuto. »Mis Leonor Morris!c Adamov glas je to, a zveni popolnoma tuje. Pred deklico stoji suhi možiček, a tudi njegova vnanjost je drugačM, kot iz jekla vlit je, še celo obraz je drug. »Mr. Green! zastoka Leonor. »Le eno sredstvo je, ki nas morda reši.« »Rešite nas!« »V enem trenutku nastavim vseh šeststo konjskih sil.« »Ali bomo potem predrli?« >Ne vem. Le to vem: ali prodremo — ali pa se razleti avtomobil v atome — in mi z njim.« »Storite tok »Ali veste, kaj to pomeni, če popolnoma zavrtim oba vzvoda?« »Jaz se zadušim, jaz zgorim, jaz vdihavam žareč svinec!" stoka Leonor. »Vrvi sem!!!« Delavca in Georg privežejo Adama, po njegovih navodilih k aparatu, da ga ne bo vrglo nazaj. Vsi drugi ležejo na tla, s hrbtom proti vmesnim stenam. Čeprav so bila tla votla, spodaj je bil namreč stroj, so vendar izžarivala nevzdržno toploto. »Gotovi?« Odgovor ni več človeški. Nato neke vrste eksplozija, le brez poka — ognjen svit, avtomobil švigne skozi ognjeno morje — plameni so za njim. Z enim prijemom vrti Adam oba vzvoda hitro okrog. Kako se je pravzaprav vse izvršilo, tega ni mogel potem nobeden povedati. Georg sliši pretresujoče ropotanje stroja, da se mu začno tresti vsi živci, istočasno ga nevidna, a grozna, nepremagljiva sila pritisne k steni. Misli, da so se mu vdrla prsa — potem silen tresk, še eden, zopet ono strašno ropotanje stroja — potem pa stoji' avtomobil zopet mirno. Leoncr poskoči prva kvišku, steče v šoferjev prostor, s pritiskom na vzhod spusti oklopue plošče, odpr« okna in diha globoko zveži zi-ak, ki se ji zdi ledeno-mrzel v primeri z atmosfero v avtu. Kar zakriči, da vsi pritečejo. »Adam, moj Adam!« stoka in se vrže čez njega, ki leži na tleh. Vrvi ga niso vzdržale, pretrgale so se in sedaj leži Adam ves krvav, kri mu teče iz ust, nosa, ušes in cel* iz oči. Toda komaj mu obrišejo kri z obraza, se že kot mladenič živahno dvigne. »No, Bog odpusti, to pa je že nekaj, takole s še«Ut* konjskimi silami...« Pogleda Leonor in tudi on vdihava ta dozdeve« leden zrak. »Slišite, ih is Leonor, da se ne prehladite, zaver.it* si vsaj nekaj okrog vratu! * Georgu je nenadoma zelo vroče pri srcu — i»aj-rajše bi objel majhnega, suhega možička. Skrb za Adama jim ne da misliti kaj drugega. 'Poda ta skrb je nepotrebna. Ni tako hudo, kot je izglodalo izprva. Ko si je obrisal kri, mu tudi že ni več tekla, pripravljen je bil napraviti nov junaški čin, v nos pa je že tlačil tobak. Najbrže mu je počila žilica — morda v vratu, ker ga je še nekaj časa bolelo, če je jedel — kri pa se je vlila pri vseh odprtinah, kar se včasih zgodi ljudem, ki prenesejo velik tlak. (Dalje prih.) Važno za vsakogar! Konfekcijska Fran Derenda £ Centrala — Tovarna: Emonska cesta 8 in Aškerčeva cesta 1 Važno za vsakogar! tovarna Cie., Ljubljana Nadrobna trgovina: Erjavčeva cesta 2 (naspruti Dram. gledališča) 313 Telefon interurban: Brzojavi: DERENDA 240 Najnovejša in najmodernejša lastna novozgrajena tvornica moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanem kroju. Svoje lastne izdelke prodaja po neverjetno nizkih cenah v svoji detajlni trgovini na Erjavčevi cesti st. 2 Na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu J 573—579 jaanaaaaaaaaa«aaaaDaaaaaaaa”aaaa-aaa-1 Pri „Solncu « K. WIDMAYER Pogaiarjev trg (za sodo) Perilo, manufaktura, opreme za neveste in novorojenčke, abtahi (peče). Vsakovrstne pletenine na debelo in drobno je vendar najbolji! Zlato! Zlato! Zaloga: platno, usnje, papir, trakovi, vrvice, sukanec, igle, kapitali, folije, metali, zlato, bronze, barve, lepenka, laki, kosti, čopiči, škrobi, kleji. noži. deščice Solidne cene in prvovrstno blago je najboljše naše priporočilo „ŠAGRir, Ljubljana Kralja Petra trg št. 3 (Miklošičeva cesta) Oglejte! Naročite! Najboljše manufakturno blago po najnižjih cenah prodaja „Ofolačilnica“ v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Oglejte si zalogo! \ S. SEMLER, Pilsen (Plzen) - Češkoslovaška Fužine: Tovarna galanterijskih kovinskih izdelkov. — Žične tovarne. Fužine- Izdeljujejo jeklene lopate, krampe, sekače, sekire, kopače, kladiva itd. —Tovarna galanterijskih kovinsM^ izdelkov: vlasnice (lakirane, žgane, ravne, valovite - v asnice za kodre (lasne psice, tako železne kakor medene - pletilke fino polirane in pomklane tudi s kvačko. Kvačke v jeklu in z lesenem držajem v bogati izbiri. Knoflice, zelezne, medene in jeklene. Zapence, železne, medene, posrebrene, garantirano proti rjavini. - Varnostne igle, zelezne m jeklene lakirane in poniklane. — Hlačni zapenci, hlačne zapone, risalni zebljick,, pisemske spone, etikete’z bučko, šivanke za ročno in strojno šivanje. - Žične tovarne: zelezna in jeklena žica vseh specialnih vrst, - Patentna žica iz litega jekla, uravnana, trda, zicm zebljt, potplatm žeblji, ŠDrfklie za kolesa otroških voz, bicikljev in automobilov. — Tovarna sitarskih izdelkov: zicne tkanine v vseh gostotah ie žični debelosti, tkanine iz gaze za moskito-mreze, zeleno, modro ali rumeno lakirano. — Strojne živčne mreže za ograje, žični modroci. Naše zastopstvo ima gr. VIDO BRATOVZ Skladišče Ljubljana — Gosposvetska cesta štev. 2. za Časa velesejma pa.vii.jon „e" iz. OSIP Ljubljana BLIZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši šivalni stroj za rodbinsko eli obrtno raso. svetovno znanih znamk „GRITZ ER“ - ,,ADLER" - „PH0NIX“ Isto tara posamezne dele za stroje in «0 en, igle, olje, jermena, pneumatik«. Pouk o vezenju na stroj brezplaien! Vetletna garancija. Na veli<0! Na malo! Dobro ohranjeno dobro ohranjene'smuči. Ponudbe z žensko kolo se kupi., Ponudbe na ( ■avedbo cene pod: »Planinski raj* upravo lista pod: Kolo 1.111 Inštrukcije sprejme osmošolec. — Ponudbe na upravo lista pod ,osmošolec- Splošno znano je, da kupiš najceneje obleke pri tvrdki Ložar in Bizjak v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 20. Poročili hi se rada gospodična, trgovsko naobražena, z mladim inteligentnim gospodom v starosti 30 let z nekoliko premoženjem, ki bi služilo v razširjenje trgovine. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe. Dopiše le s sliko je vposla-ti na upravo »Narodnega Dnevnika«, pod šifro »Sreča . Uradnica z večletno prakso vešča vseh pisarniških del išče službe v mestu ali na deželi. — Ponudbe prosi na opravo lista pod »Zanesljiva • Stanovanje obstoječe iz ene velike sobe in kuhinje se išče v sredini mesta ali v okolici mesta Ljubljane. Ponudbe z navedbo najemnine na upravo pod Stanovanje 400* HI in r Aiaciia Miklič nasproti glavnega kolodvora, priznano dobra kuhinja, prvovrstne pijače, vedno.sveže pivo — zmerne cene. Samostojna knjigovodkinja in korespondentinjn z večletno prakso išče stalno mesto za takoj v večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »Energična moč«. ■ Širite in naročajte Jarodni Dnevnik" 1 ^ v n ti TRG. IND. D. D. SŠ&sr* IzvrSuje vsakovrslnc trg" vso ^ruge taS‘"a ^ 13 - TOTON 552 BJUBIiJANX - SIMON GREGORČIČEVA