Letnik ir.	v lažnjivi obleki.	štev. a
Izhaja v mesecu dvakrat, kedar ga je. volja. — VeljA celO leto|2-gold.-40 kr., pol leta'1 gold. 20 kr.,- ¿Ctrl leta 60 kraje. ’Posamezne številke se dobivajo po -10- kr. v K le.rr - o vi bukvarnici na vdlikcm trgu !št. 313.
soglasji so Ijudje živel’, Soglasno eno pesem pel’ , Veselo;
Pa hitro vso obsede duh,
Ki zdaj še kliče se napuh, — Krdilo. ¡1
Zidati je}i stolp si v. zrak,
Po svojém kričat’ jel je vsak.' Boga pa prime jeze moč,
Vse razkropi po svet’, rekoč : „Taka spaka ? ! rile boš, Jaka!“
Pozneje je Rimljanov rod ■ Razširjal svojo moč povsod Se silo ;
Pridere z vojsko prav srdit,
In tujcem svojo če razvit’
Brž krilo...
A jezno se barbar tun vpré , Kulture tuje noče ne,
Srdit se vname hitro boj; Rimljan’ tepeni, da b’Io joj! Tuja tlaka — '
Si e boš, Jaka ! -
ITe boi, Jaka!
Tud’' Avstrija je močna b’la, Dok’je pravica vladala •Narode.,
Ni bilo se ji bat’ nikdar, :
Da b’ jo prekucnil kak vihar | Ošode.
te pa ošabno Nemcev rod Praznuje vsaki dan svoj god; iče drugi ko štrežaji le Za polne mize Vsi skrbe.; —
Če je taka, 1 Ve boš, Jaka!
Na Dunaj i je. zbor bil zbran Za ljudstva blagor tje.poslan Ustavno.
Tam se vgibalo marsikaj, “
Vi šlo naprej in ne nazaj H Naravno.'
Poslanci: vladni, Nemcev broj , Začeli prot’, Slovanom boj ; .;
A ti ne gredo v kozji rog, --Odgovor bil je ta-le strog: ,',Noč’mo fraka! j pg Ne boš, Jaka.-“- 7
Le eden možko obsedi,
K’ na Dunaj’ dobro se redi:
" Naš Cene.: ú
Ponosno skoči on po konc’, ,
V dvorano glas, ko počen Ione Zažene:'
„Jaz ko poslanec grabelj tih Ostanem pri nemčurškem Mih“ Če vode te-le ne kalim, | Mogoče', da še kje dobim V luknji raka,
Ne boš, Jaka!“
Ko so Slovani se vmaknil’ Večine zbora zlobni sil’ —
Njim, slava! —
Je tudi ministerstvo šlo, ;.W Ustava škor’ po vod’ jim clo Že plava.
Zdaj pa Slovanov poje tič! „Brez nas Nemčurji. niste nič! -Ce Dunaj nam pravic ne dá, Bo, slaba za-nj le trma ta;
Naj'pa čaka!
■ Ne boš -Jaka!“
’Zdaj pridno nam očitajo,
Naš. dan ,za dhevo.m pitajo'
Le ž Rusi;;
Sarnjse.ne sramujejo,; Prijazne- zveze kujejo"
Pa s Prusi. J Al; zvest je Slavijan povsod, Za Avstrijo le V boj rad 'hod’ Je tud’ ponujaš d’narjev pest Ostane. „Slav“ cesarju zvest Tud’ brez traka,'
Ne boš , Jaka !
Če. misli kdo ga poteptaj;
V široko svojo ga dej at’
Besago, —
Se-moti revež .pršv močno In plačat’ m°ra skušnjo to Prav drago.
Naj takemu beseda ta Močnona ušesa privihra:	'
„Če misliš nas: na želj’ poješ j, -j Kazal’ ti bomo krepko pest.
. Oh ti sraka,.
Ne bos, Jaka!“ -	'	•	. ',
„Brencelj“.
Race iz časnikov.
Hace vsak pozná, zlasti lovci, kteri jih streljajo. So pa tudi časnikarske race, posebno v novejšem času, ki se takrat rade kažejo, kedar ni druge divjašine, da bi časnikarski dopisniki ž njo polnili zijajoče svoje torbe.
„Brencelj“ jih je tudi jel loviti, in ker je jako bistroumna muha, je sestavil poduk, kako se dá ta čislana divjašina loviti, okinčati in bralcem na mizo predstavljati. Tukaj je nekaj „receptov“, ktere Vam daje na zbiranje.
1.	Raca d la „N. f. Presse“.
Vzemi zapisnik tujcev v gostilnici, kjer prenočujejo, izberi iz njih slovenska imena, jih namoči v svojih možganih in prebavaj v želodcu tako dolgo, da je vse to zanimiva novica. Potem prideni nekaj „Slovenije“, narodne vzajemnosti, zvaljaj vse to v podobo zbora in podaj svojim bralcem na tiše to-le novico: „Včeraj so bili gospodje A. B. C. v Ljubljani in so se menili med sabo. Sklenjeno je bilo boje, da se slovenske dežele postavijo v Rusijo,'da se premeni celi zemljo vid in Amerika prestavi v Evropo, ker je v Ameriki tudi nekaj Slovencev. Pozor!“
Ta raca je jako okusna in v kratkem jo bodo zobali vsi nemškutarski in liberalni časniki. Resnica sicer je le ta: „Gospodje A., B. in C. so prišli o praznikih v Ljubljano potico jest“, a ta raca ni tolsta, tedaj bi ne dišala občinstvu.
2.	Raca d la „Tagblatt11.
Vzemi krajcar, kterega podeli Slovenec kmečkemu siromaku, prideni toliko laži, da bo iz njega ruski rubelj; iz enega siromaka naredi kmečko drhal, prideni še nekaj laži in ponudi svojim bralcem to-le prav mikavno novico : „(Ruske agitacije.) Včeraj popoldne se je zbrala na trgu velika drhal kmetov. Ni dvomiti, da je bila sklicana, kajti videlo se ji je na obrazih, da nekaj namerja. In reB! V tem hipu pride nek preoblečen Rus in vsuje cel mernik rubljev med ljudstvo. Namen ne more biti skrit, kajti vsakemu, kdor pozná naše razmere, je znano, da hočejo slovenski voditelji deželo prodati Rusiji. In vlada trpi to nevarno početje!“
Ta raca, tolsta in okusna, se bo z večim okusom zobala po svetu, kakor ko bi jo brez priprave ponudil na priliko tako-le: „Včeraj je nek Slovenec podelil prosečemu siromaku 1 krajcar a. vr.“ To bi se nikomur ne zdela raca, nihče bi je ne pokusil.
3.	Raca d la §. 19.
„(Nikoli še kaj takega!) Nedavno pride v uradno pisarnico posestnik in se pritoži, da se mu vsi: dopisi po-šiljajo v slovenskem jeziku. Uradnik ga zavrne s tem, da postava veli enakopravno ravnati z jeziki in se opira na to,_ da se povsod po vsi slovenski deželi le slovenski odpisuje in dopisuje; če ne ume slovenski, naj si pa išče koga, da mu bo stvar razjasnil. — Sitnež odlazi z dolgim nosom. — Ne moremo si kaj , da ti novici dostavimo le to: Kdaj bo nehala po pisarnicah krivična navada', da se uraduje le v slovenskem jeziku, da se celó, in to ne redko, pripeti, da se na nemške vloge odpisuje slovenski?“
Ta raca je taka, da jo vsak precej spoznA, tedaj ni treba posebne priprave.
4.	Raca d la „Brencelj
„Se ta mesec izfrči obljubljen Brenceli v koledar-jevi obleki.“
Ker je danes že 30. april in sicer 4. ura popoldne, bo vsak, kdor ne misli, da more „Brencelj“ čudeže delati, videl, da je to lepa raca.
Vendar bo Brencelj v koledarjevi obleki brž pri-frčal, kedar bo izležen. Zdaj so jele tudi že druge miihe laziti iz mehov, tedaj bo tudi on se izlegel meseca maja.
„Brencelj“ pa tudi kupuje enake race, in če kdo ktero vjame, naj mu jo pošlje.
Vredništvo „Tagblatta“ se mu je ponosno bahalo, da ima mnogo več gostov pri svoji mizi, odkar je začelo race loviti in na mizo nositi.
Propadlim kandidatom ministerstva.
Sli smo! Ne eden od nas ni postal minister. Daleč smo že, da se možje ko mi zametujejo! Avstrija ne more dolgo stati.
Da bi bil vsaj eden postal minister, na primer naš Kljun! Mož je bil obljubil „Brenceljnu“ nakloniti tisto podporo, ktero zdaj vleče „Tagblatt“, in „Brencelj“ je že jel, nadjaje se je, delati dolgove in bi se bil na-njo skoro oženil. A Kljun je padel ko mi, pa mož se tolaži in se je odpeljal v Švico, kjer menda ostane toliko časa, da se povrne ko minister v Avstrijo.
A kam gremo mi reveži, ki nimamo po 4000 gold. na leto? Kaj bomo počeli mi, to je, Kaltenegger, Dežman, Hajman, Kasmacher, turnarji, Zakrajšek in stric „Brencelj“?
Že vem, prijatli, čujte! Maščujmo se! Zabavljajmo, kar se dA, postanimo Slovenci!
To bo ropot po časnikih! To bodo Dunajčani grdo gledali! Da, svet nas ne pozna, naj nas tedaj spoznA, da nas bo vedel ceniti.
Živijo Slovenci! Veste prijatli, med nami rečeno, z nemškutarijo ni nič več. Stvar ne nese denarja, še manj pa časti; zasukajmo se, staro ministerstvo je šlo in menda bodo zdaj Slovani pri vrhu. Ubogajte, napravite si slovenske suknje ali si jih pa izposodite,, pinje pa prodajte za možnarje, s kterimi bomo na čast novemu ministerstvu streljali.
Mi smo vendar le mi! Ce nas Nemci nočejo, bomo postali pa Slovenci. Ali pa, veste kaj, postanimo Turki. To bo še veči šunder! Dežman bo paša s tremi konjskimi repi, drugi pa dobimo po dva, se bo vsaj dobro podalo našim dolgim nosovom, ktere smo ravnokar prejeli. Živi Turk!	-;\	„Brencelj“,
zavržen kandidat ministerstva.
Političen ričet.
Dežmana, ki je nedavno popadel na ulici dečka, so že vjeli in ubili. Vendar se morajo še vsi pesi voditi na vrvici. Stekel pes je govoril v konšt. društvu s takim vspehom, da mu je društvo sklenilo javno zahval-nico. — Nemčurski liberaluhi so poslali papežu 250.000 gold., ktere so nabrali v svojih krogih. Katoliška društva nabirajo podpise za neko adreso, v kteri se vstavljajo papeževi nezmotljivostih — Dr. Tomanu so poslali nemškutarji na Kranjskem zaupnico, v kteri se strinjajo z njegovim izstopom iz državnega zbora. Kljunu namerjajo Slovenci slovesno bakljado. — „Sokol“ je bil pri svojem izletu v ljubljansko okolico po kmetih strašno tepen. Nemške turnarje so na Janjčah slovesno sprejeli in pogostili. — Pri razstavi žival v Ljubljani je dobil ljubljanski konšt. zbor prvo darilo. Gosp. Debevca mastni in velikanski vol se še vedno trdno drži ustave. — Avstrijsko ministerstvo je praznovalo ravnokar petdeseto obletnico svojega delovanja. Dr. Blei-weis je umrl komaj dva meseca star. — „Tagblatt“ je bil včeraj vnovič konfisciran. „Brencelj“ je dobil po Kljunu danes 4000 gold. podpore.
Pri nabiranji vojakov.
Magistratni komisar krojač Fink: Aha! Ta-le je natakar iz čitalnice. Ta bo dober¡Tauglich!
Natakar: Kaj veste Vi, sem li jez „tauglich“ ali ne? Mi li Vi hlače merite?
Rešpehtarjova kuharca.
Pa je zares čuden svet! Ldje so brž ošno-fali, da morem imet z „Brenceljnam“ kakošen ferbeltnis, in da me on pošilja po hišah na ekse-kucjon, k’ tolkat dinst bekslam. Zdaj me pa že skor nobeden več ne pros v službo, ker pravjo, da vse izplavšam, kar se per tistilfigeršaftih godi, kamor jest pridem.
Pa’to *ni res! Vsak, kdor me poznâ, vé, da sem prov ferleslih per-šona. Se nikol nisem odprla ust, da b’ kej povedala, kar ne gré med svet. Al to ni res? Kdo mi mpra očitat, da ne obdržim vsega za-se? Nekaj pa morem plavšat, kaj bom imela taško pred ustmi, koker sv. Janez na črnuškem mostu?
S tem luterš vere rešpehtarjam sva se koj skregala. Pa so tud prov čuden rešpehtar, k’ jih nobeden ne reš-pehtira, pa tud nimajo tolk Špeha, da b’ jih Človk zavolj tega rešpehtar imenval. B’ blo kmal človeka sram, da jih služi. Na to pa so še zarenčal nad mano, koker da b’ bla jest kriva, da jih je „Brencelj“ za ministranta per-oročal, pa so skor padli. So se že „Brenceljnu“ zamerli, a se iž njih norca dela. Men se pa res ferdrisa, da sem vselej jest uržah, če se kdo polbira al blamira, koker je zdej v modi.
Zdej sem spet brez dinsta al kondicjona, koker se prav' v belj nobelj Šprah. Enmal me ravnajo kLenmu rešpehtarji v Kranj, menda je pecirken avtman; pa zraven še šolen rešpehtar. Ne vem, koko b’ nardila, al b' se vdinjala al’ ne, k človk ldi ne poznâ. Men se zdi, da se piše D er bič al toko nekok, bo že spet kakšno turško imé. Pravjo mo tud paša, to je tist prefeljnik per Turkih, k’ ima tri konjske repe, pa ne vem kje. To more bit čudna ž’vav, saj še nisem vidla nikol nobene s trem repi. Kmal b’ me firbec gnal, da b’ ga šla gledat, pa saj že spet ne bo res ; ldje so žleht in rajš kej slabga povdô od človeka, koker dobrga. Pa b’ se jest tud blamirala, ke b’ šla gledat, koker rajnk Turnček, per kterem sem še takrat služila, k’ je z „Brenceljnam“ stal na dobri nogi, zdej so ga pa dal v Gradec v penzjon.
Ce mi pa kdo vé kaj posebnega povedat od- tistega gospoda rešpehtarja v Kranj, naj pa piše „Brenceljnu“, mi do že avsrihtaJ; polej bom pa šla v Kranja v dinst, da s’glih je bolj nobelj v Iblan služit;
Žefa, k’ bere vse sorte cajtenge, mi je pravla, da tist kzecel od davka za antverharje in tinstpotovke ne bo ven dan. To je pa dobro! Saj sem rekla, če se mi na absace postavmo, več rihtamo, koker vsi tist abortnarji v tistem dunajskem rajksrat. Mi smo se skep spravle, smo naredle feršverengo in Žefa je stuhtala tak antres na ministrante, koker gaje enkrat gmajnarsk rat v Iblan na Dunaj poslal, in me smo ga podpisale in tista Pepca ga je nesla za tri groše na Dunaj.
Pa je bil tud hud tist antres. Vse smo -anstimk pe-šlisale, da sne bomo nič več nič tinstale, pohale, frigale, roštale in oprihtale. Tako se more spuntat, pa gré'. Ke b’ se bli ldje do nas obrnil , pa b' ble me že pred kaj takga anrihtale.
Kar peresa, cajtenge in brihtne glave ne dosežejo, dosežejo včasih — burklje. To s’ pa zamerkite!
Vremenski opazki.
Nemčursko obnebje se čedalje bolj prevleči»e z meglami. Naše solnce Giskra se je popolnoma skrilo in planetov Herbst, Hasnerin drugih menda v zdanjem veku ne bo več videti. Dež iz dispozicij s kega zaklada je nekaj onehal in po nekdanjih ministerskih listih pritiska že uda suša, ker primanjkuje redivne moči.
Tem ošabniši pa se razvija plevel' opozicije, ki bo v kratkem zadušil ustavoverno pšenico, če ne pride kaka povodenj ali potres, da zvrne iz stola zdajno ministerstvo. Posebno tam, kjer je, kakor po slovenskih planjavah,-nemčurska pšenica le redko vsejana, jela je pojemati in moške glave poobešati. Ce ne udari zopet kaka strela iz jasnega Dunaja, bati še je vnovič hude janške ali ješke toče, ktera vse pobije.
Mesecu Potocki-ju ne upamo niti mi, niti Slovenci, kajti znano je, da mesečna svetloba ne daje pravega življenja in ne dopusti, da bi se politične barve jasno pokazale.	Dežman,
opazovalec političnega vremena.
Enfante terrible.
Znan nemškutar se odpravlja na pot. Pred odhodom priteče sinček k njemu in prične se ta-le pogovor :
Sinček. Kam pa greste, papa?
Oče. Na Dunaj, radovednež!
Sinček. Oh papa, če greste na Dunaj, prinesite mi fig! Lepo prosim, papa!
Pogovori.
Tine. Naša mestna policija je jako slaba. Nedavno mi je vkradel deček v štacuni mnogo stvari, ki so bile dokaj vredne. Naznanim ga pri policiji, a do zdaj ga še nimajo, ker se še vedno prost po mestu potepa in mi še tu pa tam kako škodo naredi.
Tone. Bedak! tega si sam kriv! Ako bi bil svojemu naznanilu pristavil, da je deček kričal „živijo“ ali pa da nosi taborsko svetinjo, — še tisto uro bi ga bili imeli.
* *
, Jaka. Novo ministerstvo je tedaj sestavljeno, pa kakor se meni zdi, ni krop ne voda.
Joče. Vesel bodi, da ni, vsaj Slovencev ne bo oparilo, ker ni krop, in tudi morda ne bo tako hitro zmrznilo, ker ni voda.
* *
Tine (bere) : „Avstrija ima zdaj 38 ministrov —“
Joče. Bog jo varuj!
Tine (nadaljevaje) „— v pokoju“.
Joče. Hvala Bogu!
Tine. Zakaj hvala Bogu, če moramo 38 ministrov v pokoju rediti? <	;	; u j f
Joče. Ce so vsi take baže, kakorŠne je bilo ravno odstavljeno, je boljši, da so že v pokoju, ko da bi še vladali.
*
$ *
Jaka. Ljubljansko turnarsko društvo je ob enem tudi gasilno društvo. Kako' bi bilo, če bi jelo kje goreti, kedar napravijo turnaiji' izlet iz mesta?
Tone. Nič se ne boj! Saj veš, da so turnarji iz vsakega izleta prav hitro nazaj v Ljubljano pritekli.	;
V'	IH
GudO;
Nace. Včasih se mora človek res čuditi) kako se po naključji kaj zgodi, kar z vsim trudom, z vso umetnostjo in znanostjo ne more doseči. Tu le en izgled.^ Poznal sem človeka, kteri je vsak teden §tavil v-loterijo in ne enega krajcarja dobil, ne ene številke vganil. Že je hotel
popustiti goljufivo igro. Neko nož se mu sanjajo tri šte- I vilke, 22, 37., 56. Brž vstane, hiti v mesto in tu jih stavi. Komaj pričakuje dne srečkanja in ko se napoči, teče na vse zgodaj v mesto, oči že od daleč s trm 6 na tablico, kjer se blišijo nove številke, sapa se mu zaprč, oko obstane, na vsem-životu se trese in — kaj misliš, Miha, da je zadel?
Miha. I nu, kaj bom ugibal, saj je vsakemu jasno! Vse tri številke.
Nace. Nisi je vganil. Ne ene ni zadel.
N^sem narodom, ki so spremili rajnko
avstrijsko ministerstvo
k poslednjem pokojišču in milo razodeli svoje sočutje, se srčno zahvaljuje
oprostena Avstrija.
Kljunova.
Na Dunaj’ je fletno, K’ so v’soke stopnje, Pa zlati cekini,
Pa službe mastne.
I.
V	podobi majhni žužek ljuti Rad živino jaz imam,
Pravo žilo najti znam
In pikam, da me dobro čuti; e Če le čuti glase moje,
V kviško vzdigne repe svoje.
V	podobi mrtvi jaz napadam Ljuto lib’raluški sad;
Hujše pikam še ko gad,
Neusmiljeno nemčurje zbadam.
Ena pa lastnost naj’ veže:
Pajk nam’ po življenji streže. J
NB. Kdor to uganjko prvi ugane, dobi „Bren-celjna" brez plače celo leto.
II.
Sestero nog ima žival’,
Po dveh pa čl o v’k korači,
Boji se prve le mrčes’ ,
A druz’ga tud’ berači.
Razloček le, da prva prede mreže, Drug pa rad le divje kmete veže.
NB. Kdor pa te uganjke prvi ne ugane, dobi po sili „Brenceljna‘‘ celo leto brezplačno. Imč njegovo bodemo prihodnjič priobčili.*!; (Rešitev prihodnjič.)
Nesrečna mati.
Bela Ljubljana: Ne vem, kdo mi je otroke tako spridil! Odkar mi je nekdo zatrosil „fortšritšnops" v hišo, jih veliko boleha na liberalizmu, tako, da se vedejo ko nori. Če ne bodo dali miru, mi bodo vso hišo podrli, v slabo imč so me že spravili.
Najdena starina.
Te dni se je našel pri razkopanji hiše na voglu tik mesarskega mosta na Šentpeterskem predmestju v zidu štirivoglat kamen s sledečim napisom:
TU. KAL L'E. IMEN.
L TENTE. R. G. TU. K AT
I.	E. DOB. I. L. DE. SC. H.
MAN. K.L.O. FUT. O.
Da je kamen in napis starina, bo pritrdil vsak, kdor se je količkaj z latinščino in grščino ukvarjal. Beseda KAI je gotovo grška, nekaj je latinskih, nektere pa se nam zdč skoro iz stare sanskritike.
Na vsak način pa je napis vreden, da si naši učeni j možje in jezikoslovci malo glavo belijo ž njim. Je sicer j trd oreh, a jedro bi utegnilo vendar le truda vredno biti% !
JVfMznunito*
V tako nestanovitnih časih, kakoršni so. zdajni, ko se politično vreme skoro vsako uro spremeni, je
političen vremekaz
(termometer)
jako praktično in potrebno hišno orodje. Mi smo po večletnih skušnjah iznajdli prav zanesljive vremekaze m sicer na podlagi naprave za znane vremenske prerokinje zelene žabe. Posoda je lepa, dokaj prostorna, sicer pa prav mična steklenica z lestvico, na kteri mesto zelene žabe sedi majhen Dežmanček, ker ta rod je posebno izveden in skušen, kar se tiče političnega vremena.
Družba renegatov.