Spedlztone lo ibbontmento puMi _ _ ■ Poštnina plačana gotovini BBB g Slovenski Prezzo - Cena Lir 0.50 Štev. 67. V Ljubljani, v sredo, 25. marca 1942-XX Leto VII. IsklfoCoa pooblatteok* ea oglaievan)* Ital1t«n*krg» to tujeg» | Uredalitvo l« iptata &opttar|ev« 6, L}abl|ana | ConcetiloBarla etclaiiva pel I* pnbbltrft* dl provenienca It altan e U»ora Umooe Pobbliati ttaiiana & A. Milana = Hedazione Amrninutraitone lopitarteva t> Lnbiana = ed estera Union« PubbliciU Uallana 5i A. Milano. Sijajne zmage italijanskih letal na Sredozemskem morju Potopljeni: I križarka, I enota nedoločene vrste, I 10.000tonski pzrnik — Poškodovane: 3 križarke, I rušilec — Torpedirana: I enota — Torpedi spuščeni na I križarko in I rušilec Nemška letala potopila 3 parnike, poškodovala I križarko, I rušilec in 3 parnike Uradno vojno poročilo it. 661 pravir V letalsko-pomorskih bojih, o katerih govori včerajšnje vojno poročilo, so naša torpedna letala zatrdno potopila eno križarko, eno enoto nedoločene vrste ter 10 000 tonski parnik; poškodovala so tri križarke, en rušilec in tri parnike. V naslednjem spopadu v Sirtskem zalivu so naše pomorske sile zatrdno zadele eno križarko in dva rušilca. Neko drugo angleško ladjo je torpedirala naša podmornica iz zasede. , Oddelki nemškega letalstva so tudi dosegli in večkrat bombardirali angleško spremljavo ter po-topili en parnik, dva druga pa poškodovali. V letalskih bojih na srednjem delu Sredozemlja so nemška lovska letala sestrelila tri Spit-iireje. Tri naša torpedna letala se niso vrnila na oporišče. V vzhodnem Sredozemlju so naša letala snoči ob mraku napadla neko angleško pomorsko skupino, ki se je najbrž vračala z bojišča ter so spustila dva torpeda na neko srednje veliko križarko, enega pa na velik rušilec. Naša lovska letala so silovito napadla angleške bombnike nad Martubo in so brez izgub sestrelila v plamenih 5 Curtissov, več drugih pa s strojniškim ognjem poškodovala. Šesto angleško letalo je bilo zadeto po našem protiletalskem topništvu in je strmoglavilo na tla. Berlin, 25. marca. s. O napadih na angleško brodovje na Sredozemlju poročajo uradno: Tudi na Sredozemlju je utrpel sovražnik^ izgube. V sodelovanju z italijanskimi letalskimi in pomorskimi silami se je nemškemu letalstvu posrečilo razbiti nek konvoj, ki je plul proti Malti. Pri tem so nemška letala sama potopila tri trgovske ladje z 18.000 tonami poškodovala tri nadaljnje trgovske ladje, eno križarko in en rušilec. Vojni pas, 25. marca. s. Posebni dopisnik agencije Stefani je poslal naslednje podrobnosti o zmagovitem delovanju italijanskih bombnih in torpednih letal ter nemških strmoglav-cev, ki so opazila, zasledovala in hudo napadla skupino angleških ladij, ki je tvegala pot po Sredozemskem morju. Iz popisa celotnega poteka delovanja, ki so ga italijanske posadke razvijale s kar največjo odločnostjo in s popolnim prezirom nevarnosti, je jasno vidno, da je angleški poskus docela spodletel, da je poleg tega angleška mornarica utrpela silno huae izgube in da se ji ni posrečilo pripeljati oskrbe za posadko na Malti, obkoljeno po vrlih edinicah Osi. Angleška ladijska skupina je odplula iz Aleksandrije v Egiptu, kjer je nemara več dni čakala, da bi se vreme toliko sprevrglo, da bi bilo neugodno za letalsko delo in tako znatno oviralo letalske edinice Osi. V skupini je plulo sedem tovornih ladij, do vrha polnih z oskrbo za otok Malto. Spremljalo jih je pet križark in velikih rušilcev. Skupino je najprej zapazila italijanska podmornica, ki je stražila ob poti v Aleksandrijo. 21. marca ob 16.30 so dulj znamenje in italijanske edinice so se takoj pripravile za napad na angleško brodovje. Podne- vi in ponoči so italijanska ogledna letala natanko nadzorovala gibanje ladij. Ob zori dne 22. marca so oddelki torpednih letal, zbrani v neprebojnem obrambnem trikotu, ki se razteza od Sicilije, do Libije in Egeja, začeli s skupnim napadom na angleško ladjevje. Italijanskim letalom so se v plemeniti tekmi pridružila nemška bojna letala, ki so s težkimi bombami obsipala angleške ladje. Italijanska torpedna letala pa so kljub slabemu vremenu in nizkim oblakom, zaradi katerih so bile ladje vidne le iz višine nekaj sto metrov, v zaporednih valovih napjdala ladje in dosegla kar najsijajnejše uspehe. Rim, 25. marca. s. Hrabri letalci, ki so se udeležili zmagovitih napadov na angleško brodovje v osrednjem Sredozemskem morju, so bili tile: Podpolkovnik Muti Ettore, major Moči Paolo, podporočnik Mayer Saverio, marešal Gian-nim Uldarico, kapitan Marini Giulio, narednik Gigli Aldo, kapitan Mellei Franco, marešal Todi Mario, kapitan Pegna Oscar, narednik Genove-se Arinando, poročnik Dellana Andrea, narednik Agarisi Gioacchino, poročnik Fiumani Or-feo, marešal Franchini Vinicio, poročnik Greco Pietro, narednik Barvin Vittorio, poročnik Ci-priani Roberto, narednik Tancanelli Renato, poročnik Cossu Francesco, narednik Tagliabue Teodore, poročnik Dibella Francesco, narednik Mancini Mario, kapitan Rigoli ligo, narednik Reggiani Giordano, poročnik Setti Alessandro, marešal Pinolini Fortunato, podporočnik Pul-zetti Alfredo, narednik Giudiee Ernesto, podporočnik Goggi Giuseppe, narednik Merlo Pietro, podporočnik Concato Giorgio, marešal Pu-gli Nildo. marešal Gentilini Urbano, narednik Caire Nillo. Tri posadke se niso več vrnile in njihove družine so bile o tem obveščene. Načelnik italijanskega generalnega štaba na uradnem obisku v Budimpešti Budimpešta, 25. marca. s. Uradno poročajo, da bo na vabilo madžarskega ministra za državno obrambo jutri dopotoval v Budimpešto načelnik italijanskega generalnega štaba general Ugo Ca-vallero. V Budimpešti* bo ostal nekaj dni. V madžarskih vojaških krogih so zelo ugodno sprejeli novico o tem, da bo v .Budimpešto dopotoval general Cavallero, ki bo s tem vrnil nekdanji obisk madžarskega obrambnega ministra generala Bar-tha v Rimu. Poudarjajo, da bo ta obisk zgovorno potrdilo te&nega sodelovanja, ki je med Italijo in Madžarsko tudi na vojaškem področju. Obisk generala Cavallera in posveti, ki jih bo imel z voditelji madžarske vojske, spadajo v okvir vojaškega sodelovanja med oboroženimi silami Osi in Zavezniških držav. Razen tega poudarjajo, da bo načelnik italijanskega generalnega štaba imel pri obisku priliko ugotoviti bojni duh madžarske vojske in čustva bratskega tovarištva, ki jih madžarska vojska goji do italijanske. Nemško vojno poročilo Za 80.000 ton ladlf potopljenih ob ameriški obali Nadaljevanje obrambnih in napadalnih bojev v Rusiji Hitlerjev glavni stan, 25. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo: Na polotoku K^rču so bili odbiti slabši, v donskem področju pa močnejši sovjetski napadi. Tudi na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so prinesli napadalni in obrambni boji na-daljne uspehe. Na morju južno od Sebastopota so bojna letala z zračnimi torpedi potopila 5000 tonsko trgovsko ladjo in v nekem pristanišču ob kav- Japonsko izkrcanje na Salomonovih otokih Uradna zavrnitev govoric o japonskih okrutnostih v Hongkongu Tokio, 25. marca. s. Poudarjajo, da so Japonci zasedli otok Buko v Salomonovem otočju vzh. od Nove Gvineje in da so Japonci s tem dobili nadzorstvo na najsevernejšem koncu prehoda iz Tihega morja v Koralno morje. Tokio, 25. marca. s. Novice s Sumatre pravijo, da so japonski oddelki uničili še nekaj holandskih čet, ki so se po japonski osvojitvi poglavitnih vojaških točk na otoku naprej vojskovale z njimi in se umaknile v okolico neke vasi, kakih 100 km zahodno od Medana. Šanghaj, 25. marca, s. Zastopnik poveljstva ja- ponske vojske na Kitajskem je ostro obsodil zlagane obtožbe, ki so jih izrekli Angleži zaradi japonskih okrutnosti v Hongkongu Omenjeni govornik je zatrdil, da so v Hongkongu z vojaškimi in s civilnimi ujetniki ravnali kar najbolje Ranjence so skrbno zdravili po bolnišnicah, padlim pa so izkazali vojaške časti. Poveljnik japonskih čet je, kakor je povedal omenjeni zastopnik, dobil od angleškega poveljnika za tako ravnanje celo zahvalno pismo. Vrh tega so japonskim, ameriškim in angleškim zdravnikom dovolili, da skrbe za svoje ranjence in jim dali na razpolago vse potrebščine. Nemški glasovi o Turčiji in njenem stališču v sedajni vojni Poskusi za zaplet Turčije v vojno proti Nemčiji so poskusi za uničenje turške države Berlin, 25. marca. s. Različni nemški listi razpravljajo o stališču Turčije v sedanji vojni in o razlogih, ki to stališče narekujejo. Poudarjajo trdno odločenost Turčije, da bo vztrajala v nevtralnosti. To so večkrat potrdili turški voditelji, toda nekateri površni opazovalci so to odločenost napačno razlagali. Nič bi ne bilo bolj zmotnega kakor videti v tem znamenje, da se Turčija za velikanski sedanji svetovni spopad ne meni ali da ga ne razume. Treba je vpoštevati, da je Ata Turk ustvaril sedanjo Turčijo po zlomu turškega cesarstva, in sicer z ogromnimi napori ter zoper silovit odpor. Zaradi tega je sedanja Turčija prvič narodna država t j. taka, katere nosilec te izključno samo turško ljudstvo. Ni čuda, da le ta mlada stavba še zelo občutljiva in da ji hočejo politični voditelji za vsako ceno prihraniti udarce in nevarne pretrese, ki jih prinaša vojna, zlaeti ko gre za vojno angleških in sovjetskih koristi Turški voditelji so si na jasnem, da so angleški poskusi za zaplet Turčije v spopad konec koncev enaki poskusu za uničenje turškega naroda in turške države. Glede na prve čase sedanje vojne je v Turčiji prišlo do velike spremembe. V turškem tisku naletimo na novo struno, ki ii daie označbo dosti večja vedrost, izhajajoča iz poištenega najjora, da bi razumeli globoke razloge boja držav Osi. V Ankari in v Carigradu izraža veliko listov miselnost, ki je precej različna od tiste, katere smo bili navajeni prejšnje čase, ne da bi 6e listi s tem oddaljili od nevtralnosti. Največ je pa vredno, da listi obravnavajo velika sedanja vprašanja tako, da jim 6ežejo do dna. Poudariti pa je treba, pravi »Borsen Zei-tung«, glasilo nemške vojske, da gre pri tem za zelo nežen odtenek v turškem javnem mnenju, ki je v bistvu še zelo zelo previden. Geslo nemškega naroda: »Zmaga za vsako ceno!« Berlin, 25. marca. s. Nen\ški minister za propagando dr. Gobbels je včeraj govoril političnim voditeljem iz berlinskega okrožja. Dejal je med drugim, da mora po trdih skušnjah, ki sta jih zmagovito prestala to zimo nemški vojak in nemško ljudstvo, biti danes bolj kakor kdaj koli geslo nemškega naroda: >Zmaga za vsako ceno«. kaški obali uničila neko podmornico. Dve na-daljni podmornici sta bili z bombami zadeti. V Severni Afriki je izgubil sovražnik pri poskusa napada na neko letališče v Cirenajki 5 letal. Kakor je bilo že sporočeno v posebnem vojnem poročilu, so nemške podmornice pred ameriško obalo potopile 13 sovražnih ladij z 80.300 tonami, mod njimi 7 velikih petrolejskih ladij. Nadaljna 11.000 tonska ladja je bila s torpednim zadetkom tako poškodovana, da je računati tudi z njeno izgubo. V boju proti angleškemu otočju je letalstvo podnevi uničilo v pristanišču New Haven 3000 tonsko trgovsko ladjo ter usipešno bombardiralo skladišča orožja in goriva v tem oporišču za hitre čolne. Bojna letala so ‘izvedla uspešne ponočne napade na vojaške cilje v pristaniških mestih Dover in Portland. Berlin, 25. marca. s. Iz vojaških krogov poročajo, da so bili 23. marca zmagovito zavrnjeni ponovni sovjetski napadi v Donški kotlini. Nemške čete, ki so jih na nekaterih točkah podpirale romunske edinice, so uspešno odbile sleherni boljše-viški poskus in po krajevnih bojih zavzeli nova ozemlja. Tudi vzhodno od Harkova so besneli zelo hudi boji. Nemška letala so zelo uspešno posegla v boje in Rusom zadala silne izgube. Med drugim je bilo uničenih 50 motornih vozil in s polnimi zadetki so bile razdejane protiletalske in topniške postojanke. Radijska postaja Frangin pri Ženevi, ki je služila prej Zvezi narodov, je sedaj prešla v roke radiofonske družbe Radio Schweiz A. G. in bo služila samo švicarskim koristim ter bo oddajala poročila v Južno Ameriko in Azijo. Italijanski kmetijski minister v Budimpešti Budimpešta, 25. marca. s. Včeraj je dopotoval v Budimpešto italijanski minister za kmetijstvo Carlo Pareschi. Na postaji ga je pozdravil madžarski kmetijski minister z italijanskim poslanikom in drugimi zastopniki. Minister Pareschi se je vpisal v dvorne knjige pri regentu in podregentu ter obiskal predsednika vlade in madžarskega kmetijskega ministra. Budimpeštanski listi prihod fa-šistovskega kmetijskega ministra navdušeno pozdravljajo Vesti 25. marca Bodočnost francoske IndokJne bo odvisna od njenega tesnega sodelovanja z Japonsko, ja izjavil bivši japonski konzul v Hongkongu, ki se je vrnil v Tokio z nadzorstvenega potovanja po Siamu in francoski Indokini. V Newyorku so predsnočnjim imeli velike vaje za zatemnitev in za protiletalsko obrambo. Vaja je potekala kar se je dalo zares. Prišlo je do nezgod, ki kažejo, da ameriško ljudstvo še ni navajeno določil glede protiletalske obrambe. Za čim naglejšo obnovitev Besarabije in Bnko- vfne je romunska vlada določila novih 450 milijonov lejev. S 27. aprilom bodo v Združenih državah za teden dni ustavili prodajo sladkorja potem pa bodo začela veljati določila o omejitvi porabe sladkorja. Do silovitega preplaha je prišlo po nekaterih krajih na južnem ŠvedsKem, kjeT je prišlo v napravah za letalske alarme do stika in so sirene tulile več minut. Ljudje so drli v kleti in zavetišča, ker so mislili, da se je začel letalski nepad na Švedsko. Novega angleškega ministra za vojno tedelavo čakajo velikanske naloge. Čeprav se je angleška vojna izdelava pomnožila, vendar še ni dosegla cilja, da bi bila enaka izdelavi nasprotnikov ali da bi jo presegla. Dokler ta cilj ne bo dosežen, ni mogoče ničesar napovedovati — pravi londonski dopisnik švedskega lista »Dagens Nyheter«, Sliko presv. Srca Jezusovega v vsako slovensko hišo! Kupite jo, stane le 3 lire! Angleški listi opozarjajo vlado, da še ni odgovorila na ponovna vprašanja poslanske zbornice, naj razodene podrobnosti o tem. kako so nemške bojne ladje mogle iz Bresta vdreti skozi Rokavski preliv in srečno pripluti v nemške luke. Listi zahtevajo, naj bi vlada vsaj na skrivni seji povedala razloge za ta poraz. Bivši ameriški visoki komisar za Filipine je povedal, da bodo v Manilo kmalu ipripluite ladje .ameriškega Rdečega križa z živežem za civilno prebivalstvo in pa, da bodo po sporazumu z Japonci odpeljale ameriške otroke in 6tare ljudi od ondod. V ponedeljek so iz Španije prepeljali na Portugal- sko 22 zabojev zlata, ki je po vsej priliki namenjeno portugalski banki in je francoskega ali pa švicarskega porekla. Iz Berlina poročajo, da je angleško letalstvo v času med 15. in 21. marcem v boju proti Nemcem izgubilo 42 letal. V istem času je sovjetsko letalstvo izgubilo 396 letal. V poučenih švedskih krogih zanikajo novice o domnevni mobilizaciji na Švedskem. Res je pa, da je bilo določeno število rezervistov, ki so bili vpoklicani na zimske vaje, zdaj odpuščenih. Argentinski list »Mundo« piše, da se je posebno argentinsko vojaško zastopstvo, ki se je mudilo v Washingtonu, vrnilo v Argentino, ker se je prepričalo, da Združene države ne morejo dobavljati orožja, ker jim primanjkuje trgovskih ladij. Včeraj se je sešel madžarski ministrski svet pod vodstvom predsednika Kallaya. Rapravljali so o ukrepih za poplavljence. Prve težave pri pogajanjih za ureditev položaja Indije Lizbona 25. marca 6. Po novicah, ki prihajajo iz indijske prestolnice, ni moči vedeti še nič točnega o izidu pogajanj, ki jih bo zastopnik angleške vlade minister Crippe imel v Indiji. Drži pa, da je opustil misel, da bi se sešel samo z nekaj odličnimi osebnostmi iz indijskega političnega življenja in da je posvetovanja raztegnil na do6ti večji krog. K posvetovanjem 60 jx>vabili tudi voditelja Indijcev Ghandija, a ni znano, če je sprejel vabilo, da bi se posvetoval z angleškim odposlancem. Vsekakor ga je Ghandi protestiral zoper načine, ki jih uporabljajo Angleži v jx>krajinah. katere morajo zapustiti sovražniku Zahteval je poroštvo, da 6e kaj takega ne bo zgodilo v Indiji, če bi bila napadena. Naloga angleškega odposlanca 6e očitno razvija med vedno večjimi težavami, ker Crippe ni pri prvih etikih z najvidnejšimi osebnostmi iz indijskega narodnega gibanja našel ugodnih tal. Zato je morah svoje stike razširiti na druge kroge, kjer misli najti tisto pripravljenost, katere dozdaj ni bilo. Rim, 25. marca. s. Novice iz indijske prestolnice dajo slutiti, da je angleški odposlanec Cripp6 že komaj 24 ur po prihodu v Indijo opustil misel, da bi dosegel soglasnost, o kateri je sanjaril v Londonu. Med potjo v Indijo 6ta se njegov program in njegovo upanje že zelo zmanjšala. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj.bi se zgodilo če bi ena ali dve izmed poglavitnih indijskih strank ne sprejeli njegovih predlogov, je Cripps odgovoril: »To bo odvisno od pomembnosti tistih strank. Zelo velik optimist bi bil, če bi računal na stoodstotno soglasnost e tem, kar vsebuje moj program. Potem je dejal, da bo imel ločene razgovore z vsemi vidnejšimi zastopniki indijske politike in da tudi ne bo sklical jx>svetovanja vseh, ki prihajaio v poštev. Bangkok. 25. marca. 6. V New Delhiju je predsednik indijske mohamedanske zveze imel govor o delitvi Indije na hindujske in mohamedanske države. Poudaril je, da indijski mohamedanci niso manjšina temveč narod. Zato ne bodo jsodpirali tistih, ki bi jih po zmagi mislili izkoriščati. V zvezi s Crippso-vim obiskom je dejal, da morajo indijski mohame* danci čakati, preden bi izrekli 6Vojo sodbo o predlogih angleškega odposlanca. Na koncu je dejal, da se bodo mohamedanci do 6mrti upirali 6leherni spletki Hindujcev in Angležev. Slovenski duhovnik - nova nedolžna žrtev komunističnih morilcev Pred tremi tedni je krogla komunističnih morilcev zadela nedolžnega slovenskega duhovnika Huberta Leilerja ter mu zadala smrtno rano. Po treh tednih nepopisnega trpljenja je ta nova žrtev Kajnove roke včeraj izdihnila. Žalostna vest o tragični smrti župnika Leilerja ho pretresljivo odjeknila med neštetimi prijatelji in znanci, ki jih je blagi pokojni imel vsepovsod od visokih gora do 6injega morja. V soboto, dne ‘JI. marca je oh petih popoldne po groznem trpljenju zatisnil svoje dobrotne oči v splošni bolnišnici v Ljubljani. Rajni je bil rojen 28. junija 1896 v Ribnici na Dolenjskem. Osirotelega je vzel v 6vojo dobrotno oskrbo notar Ignacij Gruntar. Gimnazijo in bogoslovje je pokojni dovršil v Ljubljani. Svoja mlada leta je preživel v Marijanišču, ki mu je postalo drugi dom. Rajni prelat Kalnn mu je nadomeščal očeta. Skof Karlin je Doklical Leilerja v svojo škofijo ter ga nameeHl za kaplana pri Svetem Ivanu. Zmožnega pridigarja in ljubeznivega dru- ' Slovenec, pa nič drugega. žabnika so poslali v Laurano, kjer si je oevojll ne-Šteto zvestih src. Pod školom togarjom je bil nastavljen kot župnik v Catimari, kjer je dal preslikati Cerkev. Pred desetimi leti je prišel v Ljubljansko škofijo ter bil nastavljen za kaplana v Breznioi na Gorenjskem. Ljudje so ga vzljubili zaradi njegove nepristranske dobrote in prikupljivega vedenja. Ljubezen do bolnikov ga je pripeljala v zdravilišče Golnik. Kot kurat in administrativni uradnik se je izredno prikupil bolnikom, zdravnikom in sestram. Živel je za svoj poklic ter se živo zanimal za uboge jetične iz vse države. Nastanil se je pri ljubljenem bratu v Ljubljani, da ne bi bil nikomur v napotje. Tu ga je doleteJa bridka smrt v polni moški dobi pri trdnem zdravju med neštetimi prijatelji, ki jim je bil ljub zaradi svojega mirnega in optimističnega značaja. Nikdar ni v 6vojem življenja storil nikomur krivice. Še zadnje tedne je nesebično skrbel za reveže, d asi je sam živel v skromnih razmerah. Bil je vedno idealen duhovnik in zaveden Nova določila o izdelavi in porcbi papirja Omejitev obsega dnevnega časopisja in revij ter prepoved izdajanja novih listov Ljubljana, 25. marca. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal uredbo, 6 katero 6e izdajajo nova določila za izdelavo boljših vrst papirja,, kakor tudi določitev za omejitev porabe tiskarskega in zavojnega papirja. Prepovedano je izdelovati najboljše vnste papirja, dovoljeno pa je izdelovati posebni papir za industrijsko rabo kakor tudi za zdravniško, lekarniško in podobno občekoristno rabo. Drugi odstavek odredbe prepoveduje zavijati v ovojni papir oblačilne predmete, usnje in kože, galanterijsko blago razen steklenega in porcelanastega, dalje radijske aparate in gramofonske plošče, električne in fotografske aparate, dele strojev in podobno blago, papirniške in pisarniške potrebščine, knjige, revije, časopisje in podobno, cigare in cigarete, ki 60 že v škatljah, živilske izdelke, ki so že v škatljah ali temu podobnih zavojih. Dalje so prepovedani razni reklamni letaki in lepaki, pač pa je dovoljeno tiskanje 6ten6kih oglasov, vendar ne 6mejo biti večji kakor 35 kv. decimetrov. Takšni oglasi se smejo na posameznih oglasnih deskah nalepiti le po en izvod. Prepovedano je dalje tiskanje beležnic, koledarjev, koledarekih blokov, v večjem obsegu, tiskanje poročnih rojstnih in smrtnih naznanil, tiskanje voščilnic in posetnic, tiskanje razglednic v velikosti 9X14, tiskanje trgovskih cenikov, almanahov in letopisov, če niso reklamnega značaja Prepovedano je izdelovanje pisemskega papirja z več kot enim listom, izdelovanje krep papirja za cvetlice, za okrasje in higienski papir in papir za obloge. Vse vrste navedenega papirja v kolikor je že izdelan in ga imajo podjetja na zalogi 6e 6mejo uporabljati do 31. avgusta. Glede dnevnega in periodičnega tiska 6e določa .>11n takole: , . 1. dnevniki se smejo izdajati na največ štirih straneh, dva dni na teden pa smejo iziti na ne več o™, kot šestih straneh. Izredne izdaje se morajo tiskati na največ štirih straneh; 2. prepovedano je tipkati nove revije in kakršne koli vrste periodičnih publikacij. Prepovedano je tudi tiskati enkratne številke in izredne številke revij in časopisov. Visoki komisar odredi ustavitev vseh tistih revij in periodičnih publikacij, ki jih glede na sedanje razmere smatra za nepotrebne Sedaj izhajajoče revije in periodične publikacije ne smejo povečati sedanje oblike; upoštevajoč redne izdaje, kakršne so bile neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe, pa morajo zmanjšati število strani, in sicer: od 16 strani na 12 strani, od 12 strani na 8 strani, od 8 strani na 6 strani, od 6 strani na 4 strani. Revijam z več ko po 16 strani se zniža število strani za eno četrtino, upoštevajoč redne izdaje, kakršne so bile neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe. Za to znižanje je treba upoštevati tudi strani z oglasi. Dovoljuje se tiskanje revij in periodičnih publikacij z enakim številom strani, kakor jih je imela redna izdaja, objavljena neposredno pred dnem uveljavitve te naredbe, če se zniža skupno število zvezkov za eno četrtino glede na izenačeno povprečje iz zadnjega polletja leta 1941. Visoki komisar more z odlokom spremeniti število strani časopisov, ki so namenjeni za inozemstvo. Od omejitev iz prednjih odstavkov so izvzete tiskovine in izdaje Visokega komisariata. Iz Srbije Težki {asi za srbsko gospodarstvo. Predsednik srbske vlade je imel zopet važen govor, v katerem je pojasnjeval predvsem težki položaj srbskega gospodarstva, ki ie nastopil zaradi nemirov v pretekli jeseni. Mnogo polj je ostalo neobdelanih, knietie niso sejali in tako je nastopila nevarnost, tla bo prihodnjo zimo nastopila velika lakota. Predsednik kliče /lasti kmete k marljivemu delu in jih roti, naj vsaj spomladi posejejo njive, da sc tako odstrani vsaj strah pred najliuj5im. Pesmi in kompozicije nemškega vojaka je bil naslov zadnji glasbeni prireditvi v Belgradu. Koncert so izvajali najboljši srbski umetniki. Kontrolo prijav in osebnih legitimacij že nekaj časa po okrajih izvajajo v Belgradu, da bi na ta način izločili vse sumljive elemente. Preskrba šumadijc s petrolejem. Zadnje čase so oblasti preskrbele za Šumadijo preko 2500 litrov petroleja. Vsaka hiša ga bo dobila po en liter. Petrolej se daje v zameno za pšenico, koruzo, fižol in krompir. Liter petroleja računajo 22 din, dočim pšenico za kg 6 din, koruzo 4.50. fižol 6 in krompir 3 din. Tudi v Romuniji karte za kruh. V Romuniji so prvikrat dobili kruh na karte v nedeljo 19. januarja. Na osebo pride dnevno po 30« gr kruha; delavci dobijo obrok po 600 gr. Dvakrat na teden dobijo samo koruzni kruh. Novfce iz Brusa. V Brusu in okolici živi precej naših ljudi Do zadnjega časa so živeli v hudem pomanjkanju, pa se že obrača na bolje. Srezki odbor za 6krb beguncev je zadnje čase razdelil med najpotrebnejše 120.000 dinarjev, posamezne družine so dobile od_ 200 do 1000 dinarjev. Tudi znatne količine življenjskih potrebščin so prispele; tako je zadnji čas prišlo v ta srez 100.000 kg koruze, 25001 olja, 50.000 kg soli, 10.000 kg bele moke in 5000 kg sladkorja ter nekaj petroleja. Romunski državni uradniki so od 17., januarja vsi vpoklicani »v službo nacije«. Kdor bi se tej dolžnosti ne odzval, ga čaka zapor. Protimasonska razstava zaprta. Tri mesece so jo ljudje obiskovali. Vseh obiskovalcev je bilo po poročilih belgrajskega časopisja preko 80.000. Nagrade kmetovalcem je obljubila tudi Grčija. Kdor bo spomladi imel več zasejanega polja kakor lani, bo prejel od vlade posebno nagrado. Pegav? tifus se je pojavil v nekaterih okrajih moravske banovine, kakor poročajo iz Niša. Bila je že nevarnost, da nastane nevarna epidemija, pa so oblasti storile takoj potrebne korake, da je epidemija omejena in ne predstavlja več resne nevarnosti za nadaljnje širjenje. Novice iz Države Poper, paprika, paradižniki in drugo Ljubljana, 25. marca. _ Še nekatere zanimivosti in podrobnosti iz razprav proti navijalcem cen, ki so bile pretekli ponedeljek: Kratka in značilna je bila razprava o popru in papriki. Trgovec Peter, ki ima svojo trgovino na prometni cesti v severovzhodnem delu mesta, je 'lani sredi decembra prodajal poper po 100 lir kg in papriko po 50 lir kg. Kontrola je ugotovila, da je bila nabavna cena za poper 64 lir in za papriko 2&.50 lir kg. Zaračunal si je torej prevelik, po zakonu nedo- 1 voiljen dobiček. Kršil je zato določila uredbe z dne 27. novembra 1941, s katero je bil dolofen najvišji pribitek k nabnvni ceni pri nadrobni. prodaji raznih živil in drugih življenjskih potrebščin. Poper in paprika spadata med industrijske živilske izdelke, za katere je po omenjeni uredbi določen najvišji, še dovoljeni pribitek 15% k nabavni ceni. Zaradi tega prekrška bi njegova zadeva spadala pred okrajno sodišče. Bil pa je hkratu prijavljen državneimu Provatalbudlniallavaniglia con frutta cotta • sciroppi Pokusila Or* OETKER-jev pudingov prašek z vanj lijevim okusom, s kuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Chiedeleel I nostri prospetli a cotori Zahtevajte nas« barvane prospekte I Dot«. A. OETKER u.i. « MIIANO. Via Monlo S. Poneslo 2 Francis Jamme6: Rožica Homan o šepasti deklici Pridi v uto, ki jo senči lipovka, da bom obesil kot svetinjo okrog tvojega vratu, 6ličnega rujnemu žitu in gladkega ko grozdje, 6nujoče na zidu, rožo, ki vi6i na posvečeni niti... ...Pridi, ljubljenka moja, pridi o murenček moj, zakaj 6inja voda bo že spala na livadah... I. Ime ji je Lavre d’Anis, zaradi rdečice, ki ji je c.bsula lica kakor šipek, pa jo ljubkujoče kličejo Uožica. Prekrasna je, samo nekam slabotna in nežna. Zjutraj 6tresa Rožica s koncem svoje palice, ki se pri svoji tegobni hoji opira nanjo, cvetni dež s španskega bezga. Kapljice in cveti, sivo sinji kakor njene oči, padajo na pepelnasto svilo njenih las, iznad katerih j! binglja klobuk. Kašlja, ker je pravkar vdihnila mušico. In ker čuti rahlo ščegetanje v rožastih nozdrvcih svojega no6U, ki 60 živ m gibljev ko krila metulja, jih, smejoč se, dokaj krepko tare z dlanjo. Prav zato tudi pripomni njena mati: »Nos si boš odtrgala z obraza, pa tako je vendar lep...« Rožica odgovori nato; »Kaj imam od tega, da mi je no6 tako lep, ko n vidim 1« v zrcalu... In..« »In?« »Ker si moram pomagati 6 to-le palico... bi bil lahko tudi iz ebenovine... * Gospa d’Anis pordi, orivije hčerko k sebi in jo dolgo drži tako. »Mami?« »Kaj je, draga hčerka?« »Nikoli ne bi smela govoriti takih stvari.« Rožica ima sedemnajst in pol pomladi, če sploh ima pomlad polovice. Rodila 6e je tieti dan, ko ji je oče na lovu umil. Gotovo bi jo zelo ljubil, zakaj njegova nrav je bila vedra in krepka, krepost pa se razneži in podleže, draži krhke nežnosti. Rožica je 6ličila 6tebelcu zvončka, ki je tako slaboten, da 6e zvija, skrivajoč 6e v 6enci hrastja, da tam lahko vzklije v 6voji nemoči. Rožica šepa, toda to je skoraj njena posebna draž. Da jo vidiš, k6 prihaja iz globoke aleje ob času, ko ptičke 6rkajo svetle majske vode, ko se s travic po livadah vsipa 6eme, 6lično bisernim nizom mavričnih barv, bi dejal, da je to ovijalka, ki 6e pomika v vetrcu komaj opazno drhteč. Odmika veje iznad čela. Njena polt, ki je rožasta kakor marelica in jo 6enči obširen klobuk, pozdravlja svetlobo. Iztegnjena roka razkriva revščino prsi in poudarja sijajno ličnost visokih, vitkih nog Nobene izoblike ni na njih, ki bi izdajala njeno pomaličeno hojo. Pomislil bi, da je dTažest 6amo oslabela, utrujena od lastne milobe. Rožica dolgo opazuje peruniko, ki 6e blešči 6 svojim žarom, in zagleda, da je 6teblika cveta v svoji 6redini grbasta... In ko 6e zdaj napoti proti studenčku, opazi med kamenjem ptičko pastiričko, ki 6e nagiba in pije in potem urno odleti. In Rožica se vpraša: Ali je pastirička hroma? Misl;m, dat ni. Ce bi bila pastirička hroma in nadložna — alf bi jo ljubil njen samček?... In 6pomni se drobne 6rake, ki jo je bila ujela. Ptica je vlekla za seboj mot resja, ki 6e je bilo zaplelo v njene noge. To je bila zapuščena vaba. Rešila jo je boli in ji soet vrnila evo- tožilstvu, da je prodajal oglje po 1.35 lir kg, namesto po 1.20, da je torej prekoračil maksimalno ceno za oglje in zakrivil prestopek po čl. 7 uredbe o cenah in je zato priseli pred kazenskega sodnika na okrožnem sodišču. Glede prve zadeve se je izgovarjal, da mu niso bila znana določila glede prebitka, glede oglja pa je navajal vse okornosti, da je bilo oglje očiščeno, pakirano in določeno za, likanje, ko je na j višja cena oglju določena le na prostem v gozdu. Trgovec Peter je bil zaradi prvega prekrška obsojen na 7 dni zapora in 300 lir denarne kazni, glede oglja pa oproščen, kakor doslej vsi prodajalci oglja, ki so bili obtoženi. Večjo srečo je imela veletrgovka s sadjem in zelenjavo ga. Marija. Bila je obtožena, da je prodajala paradižnikove konzerve po mnogo višjih cenah, kakor je bila maksimirana za paradižnike te vrste pri prodaji na debelo. Sodniku je predložila natančno kalkulacijo. Bila je oproščena, kakor tudi njen sin Ljubomir. Mesar Viljem, doma v neki vasi na Notranjskem, je prodajal telečje meso po 161\r kilogram, ko je bila za to meso cena maksimirana na 13.75 lir. Priznal je, toda opravičeval se je, da se je pomotil pri zaračunavanju in (ta ne z,n a dobro italijansko. Zarodi prekoračenja maksimalnih cen je bil mesar Viljem obsojen na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Kočarica Micka, ki pobira jajca po Dolenjskem, je b:4a obsojena po čl. 8 uredbe o cenah na 100 lir denarne kazni, ker je na trgu v Ljubljani prodajala letos v začetku januarja jajca po 2.10 liri komad, ko je zanje določena najvišja cena 1.17 lir. Sodniku je Micka živahno pripovedovala, da je prinesla v Ljubljano 30 jajc, ki jih je namenila podariti svoji hčerki Rozki. Ko je koračila čez trg, je srečala svojo staro znanko in stalno odjemalko. Prodala ji je 4 jajčka po 2.10 lir komad, nato so pa še druge ženske pritisnile v njo in ji plačevaje jajčka po omenjeni ceni. Imela je smoilo, da se je v prodajo vtaknil kontrolni organ in jo prijel. Sodnik je vzel člen 8, češ, da Micka ni prekupčevalka z jajci. bodo. In tedaj ni bila sraka več brez moči -• Brez moči je bila samo zastran mota resja. O, ce di se tudi Rožica mogla rešiti svoje nemoči kakor mota resja! Mnogo se je govorilo, da se v ® jajo čudeži... Se kot majhnadeklic]etila šla v Lurd. Nikdar ni tako trpela kakor ,?da^° 6*J* morala razgaliti, preden so jo potopili£ lila je in skesano šla za Voz'^ f? malem vozičku. Ni mogla hoditi, ker so jo boleli boki. Sinji zrak je bil poln pesmi. Zdelo 6e ji je, da se te hvalnice odvijajo kot sinja vrvica in se nalik plamenu dvigajo proti bledim zvonikom. Za njo je bila neka žena še bolj bolna ko ena in 6i je stari obraz zakrivala z rokami, ki so bile zgrban-čene kot razpokana zemlja... Rožica je drhtela... Ko se je delil blagoslov, je bilo treba, kakor so ji povedali, moliti z največjim žarom. In ko je, za-bleščena z rdečim ostenzorijem, sklonila bvoje lase nežno in skesano pred božjim srdom... oh... tedaj je začutila 6ilen mraz... In topila se je v solzah, mati ji je podpirala glavo. Vendar m ozdravela. Sr>ominjala 6e je žalostnega povratka ... Joda Bogu ni zamerila... Baš nasprotno... Nosila je svetinjico, na kateri 60 bile vrezane besede: »Moli! Včruj! Upaj!« Rožica 6e šeta dalje, trga vijolice, riše to ali ono po pesku in 6e Čudi, da ima taščica tako velike oči, (ti 6jx>minjajo na oči veverice. Gleda v zrak in misli, da v njem opaža mušice. Primerja einji cvet bršljana z barvo mleka v steklenici, požvižga Petku, psu, ki je ne sliši — najprej za to ne, ker je gluh si misli — potem pa tudi zato, ker imam premajhna U6ta. Kmalu dohiti 'mater, ki jo spet ljubkuje, kajti Rožica je otrok, ki jo zelo ljubkujejo in razvajajo. Toda od teh nežnosti še zdavnaj ni razvajena m je vedno 6ladka rožica. Edina njena slabost je obleka, čeprav ta slabost ne izvira iz želje za ugajanjem, temveč iz neke nežne občutljivosti, podobne ptici, ki se ureja v po- Proglasitev blaženim vseučilišk^gn profe-sorja Contarda Ferrinija. Na seji posebne komisije, ki se bavi s procesi za proglasitev blaženim ali svetnikom, so prebrali oni dan ukaz o potrditvi dveh čudežev, ki sta se zgodila na priprošnjo umrlega profesorja Ferrinija. Na tej seji je bil navzoč tudi papeč «am. Preiskava je potrdila dva čudeža, in sicer je ozdravel nenadoma mladenič Luigi Valentini 1. 1925., nud katerim so zdravniki že bili izgubili sleherno upanje na ozdravljenje. Drugi čudežni ozdrav-ljenec je bil 41 letni zidar Edoardo Granelli, ki je pri popravljanju cerkve blizu Milana padel z zida in si razbil lobanjo. Tudi nad tem 60 zdravniki obupali, toda mož je nenadoma ozdravel. Oba čudeža sta ee dogodila na priprošnjo umrlega Ferrinija. Vseučiliški profesor Ferrini je bil rojen 1. 1859. v Milanu in je umrl 1. 1902. Bil je odličen znanstvenik in mnogo njegovih učencev je sedaj vseučiliških profesorjev, prav tako pa živi več njegovih tovarišev in sodobnikov. Živel je vzorno svetniško življenje in zato je že sedem let po njegovi smrti papež Pij X. rekel romarjem iz lorina, ki so prisili prosit za proglasitev svetnikom don Bosca, da pričakuje, da bo lahko v kratkem uvedel kanonizacijski proces za profesorjem Ferrinijem, ki je bil »vzor profesorja, znanstvenika in katoličana«. Kardinalski zbor katoliške Cerkve šteje 51 kardinalov. Pred štirinajstimi dnevi je umrl kardinal in jx>dvikar v Porto in Santa Rufina Boggia-ni. Po njegovi smrti je ostalo živečih še 51 kardinalov, katerih najmlajši ima 54 let, najstarejši pa 91 lef. Najmlajši je portugalski kardinal Cerejeira, najstarejši pa dekan kardinalskega kolegija Grani-to Pignatelli di Belmonte. Od celotnega števila odpade na Italijane 29 sedežev, na ostale narode pa 22. Med Neitalijani je 5 francoskih kardinalov, 3 nemški. 2 španska. 2 v Združenih državah, po 1 pa v Belgiji, Poljski, Madžarski, Portugalski, Irski, Braziliji. Kanadi, Argentiniji, Angliji in Siriji. Kardinalski kolegij šteje običajno po 70 kardinalov, vendar pa noben papež nima navade v celoti izpojx>lniti V6eh sedežev, ker hoče imeti zmerom nekaj mest prostih za morebitne izpopolnitve, kakor pač nanesejo razni časi ali pa posebne prilike. Ob smrti prejšnjega papeža ie bilo 62 kardinalov, po izvolitvi sedanjega pa jih je ostalo le 61. Sedanji paf>ež ni menoval nobenega novega kardinala, kajti ni običaj, da bi papež imenoval nove kardinale v vojnem času. Ker pa je v treh letih umrlo 10 kardinalov, jih je ostalo 6edaj še 51. Izpraznjena 60 tudi nekatera službena mesta v vrhovni upravi Cerkve. _ S smrtjo kardinala Laurija (umrl je lani jeseni) je izpraznjeno mesto kamer-lenga Cerkve, to je mesto tistega kardinala, ki v primeru papeževe srtirti predstavlja poglavarja do takrat, ko 6e izvoli nov papež. S 6mrtjo kardinala Boggianija pa je bilo izpraznjeno mesto kance-larja rimske Cerkve, jx>d čigar pristojnost spadajo imenovanja novih škofov, ustanavljanje novih škofij in imenovanje drugih višjih dostojanstvenikov. Razen tega je bil pokojnik tudi podvikar v Porto in Santa Rufina, torej škof ene izmed tiskih šestih škofij, katerih nosilci tvorijo prvo skupino v kardinalskem kolegiju (kolegij 6e deli na red škofov, red duhovnikov in red diakonov) Prva izmed šestih škofij je Ostia, katere škof je obenem tudi dekan kardinalskega kolegija in ima pravico posvetiti novega papeža. O&tijski škof je kardinal Belmonte. Stenografske tekme v Torino. Letos so pred dnevi imeli v Torinu narodne tekme v hitrem pi6a-nju v spomin na padlega izvrstnega stenografa Bo-nazzija. Udeležencev je bilo zelo veliko. Pri končni oceni so upoštevali ne 6amo u&peh hitrega zapisovanja narekovanega besedila, pač pa tudi tekmoval-čevo sf)osobnost prebiranja njegovega stenograma. Prvo mesto je zasedel in pobral nagrado ministrstva za ljudsko kulturo vojak Frittita, na drugem mestu 6ta bila dva, na tretjem pa eden. Frittita je bil L 1937. na mednarodnem tekmovanju v Beirutu zmagovalec. Drugi nagrajenec Guerini pa je bil 1. 1938. zmagovalec na tekmovanju v Budimpešti, ker je v eni minuti napisal 400 zlogov. 488 novih kolonijskih hiš. Od 1 januarja pa do konca februarja je bilo dograjenih in izročenih 6vo-jemu namenu 488 stanovanjskih hišic, večinoma v krajih, kjer je bila izvedena melioracija zemljišč in ustanovljene nove kmetijske naselbine. Vse te hišice so bile zgrajene iz državnih sredstev Veljale 60 nekaj nad 35 milijonov lir. Razven tega je bilo razširjenih in jx>pravljenih .45 hiš za ceno nekaj manj kakor tri milijone lir, 179 hiš je bilo nekoliko popravljenih 6 stroškom deset milijonov lir in bo v njih dobilo stanovanje 190 družin. Nova radijska postaja v Žari. Radijska družba EIAR je začela v neposredni bližini mesta Zara jiostavljati moderno in močno radijsko oddajno postajo. Mestna občina je v ta namen darovala veliko zemljišče v izmeri okrog 40.000 kv. metrov. Obenem bodo zgradili tudi reprezentativno upravno poslopje. Računajo, da bodo ,z deli gotovi še leto6. toku. Njena mati, njena babica d’Anis, njen ujček Tom des Arbaille6, njena tetka Virginija des Arbail-•es — vsi ti poklanjajo edino njej najlepše dragulje in najlažjo pahljačo. In cma 6toji v tem blestečem 6e in prozornem okviru, okopana v zlatem jutru, ko 6e megla dimi okrog nje. Opiraje se na svojo palico, ki ima za držaj račko 6 smaragdnimi očmi, opazuje Rožica z dvignjenim podbradkom in z onim nekam oholim pogledom, ki je prirojen njenemu rodu in njeni nemoči, zapored valovito nižino in nove razore, ki so jih šepeti nestrpnih sokov odeli v škrlaten plašč. Vse fioskakuje v bleščavem zraku, ki je, ko da kriči. In Rožica gre s sklonjenim čelom in 6 6vojim nekam tegobnim korakom dalje skozi izbledele aleje, pod sinjimi Škropilnicami jorgovana, čista ko voda, rdeča ko roža. V Boga je treba verovati. In res, Rožica včruje vanj. Kdo jo bo tolažil, če ne on? Kdo ji daje moč, da 6e ne srdi? Kdo je mogel narediti, da je zadrhtela od hvaležnosti do življenja oni dan, ko je prejela sveto obhajilo, in zdaj ne more poklekniti tako pogosto, kakor bi hotela, ob uvelih lilijah pred žarko belim oltarjem? ... Sicer so pa njeni sorodniki vedno prednjačili z dobrim vzgledom jn nekateri izmed njih 60 6e celo poredovili: Madelaine des Arbailles v Odreše-nikovem redu v Pau-u kjer je tudi umrla na včliki petek ob treh popoldne; Rožica se spominja te sestrične, ki jo je videla le nekajkrat, kako kleči v bedni in mrzli sinji svetlobi, ki je lila 6koz okna na kamnitna tla v kapeli; tedaj je bila ta sestrična podobna rajskemu pavu... Videla je v duhu tudi brata Sebastijana ... Odšel je bil v Timbuktu in je skoraj takoj po povratku položil obljubo... Spominja 6e, da je govoril milo in da mu je bila brada kljub temu, da je bil 6tar tedaj komaj trideset let, bela kot pesek pustinj, skozi katere je šel... Zdaj 6e mudi nekje doli v cvetni svežini neke dehteče planine. Gotovo nabira zjutraj zdravilna zelišča..* (Dalje.} Nove razsodbe vojaškega sodišča proti članom oboroženih tolp L,—(»na, 25. marca. Vojno sodišče II. arma* de — odsek v Ljubljani — je izreklo naslednjo razsodbo v tožbi proti: Fraklju Benediktu iz Ribnice, proti Marinčiču Branku, roj. I. 1922 v Ribnici, proti Petejanu Stanku, roj. 1. 1918., iz Maribora, proti Toniju Francu, staremu 33 let, iz Ljubljane, in proti Zadnikarju Ivanu, staremu 22 let, z Brda. Obdolžena Petejan Stanko in Toni Franc sta konec septembra sodelovala pri oboroženi skupini Mokreč, ki ji je poveljeval Ljubomir Šercer. Petejan je 30. avgusta sodeloval na Turjaku pri napadu na karabinjersko postajo na Turjaku in se spustil v boj s tamkaj' ni karabinjerji. Na istem kraju je izvršil tudi sabotažna dejanja in porezal brzojavne in telefonske poštne zveze isto-tam. Oktobra je sodeloval pri napadu med Škofljico in Lavrico na vojake, da bi se polastil njihovega orožja. Petejan Stanko, Frakelj Benedikt 1n Marinčič Branko so v Ribnici oktobra in novembra sodelovali pri oboroženi tolpi, ki io je vodil Tekavec Filip, politični komisar pa je bil Ivan Kmet. Dalje so imeli strelno orožje brez dovoljenja pristojnih oblasti. Petejan Stanko in Frakelj Benedikt sta sodelovala v noči od 8 na 9. .september pri Sv. Gregoriju nad Ribnico ter z dinamitom pognala v zrak osem stebrov električnega voda. Petejan Stanko in Marinčič Branko sta uporabljala tudi ponarejene osebne izkaznice. Marinčič Branko je 10. novembra z dinamitom pognal dva stebra električnega voda pri Ribnici v zrak. Zadnikar Ivan je 9. oktobra sodeloval pri napadu v Ložu in s svojimi tovariši povzročil smrt več vojakov, drugim pa vzel svobodo. Toni Franc je izvrševal tudi nedovoljeno podtalno propagando in vabil ljudi, naj vstopijo v oborožene tolpe. Zadnikar Ivan je od avgusta do novembra sodeloval pri oboroženi tolpi na Krimu in je tedaj nosil brez dovoljenja strelno orožje. Sodišče je imenovane obsodilo kot krive za naštete zločine in je obsodilo Fraklja Benedikta, Petejana Slavka in Zadnikarja I^ana na smrtno kaaien z vsemi posledicami. Marinčiča Branka in Tonija Franca pa na dosmrtno robijo‘z vsemi zakonitimi posledicami. Cenik za zelenjavo in sadje št. 12 veljaven od 25. marca I942-XX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi gvoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. (Prve cene so za prodajo na debelo, druge pa na drobno za kilogram.) Česen 8.50. 9.50; rdeči korenček 8.65, 4.35; karfijola 3.85. 4.45; čebula 3.15. 3.75; koprec (glavice) 4.05, 4.05; solata (endivija, zobčasta in na- vadna) 3.45, 4.85; radiS rdeči 1. vrste, goriški 7.20, 8.—; radič rdeči 2. vrste, vipavski 6.20, 7.—; zelena (glavice) 3.65, 4.05; špinača 5.75, 6.55; po-marunče I. 6.80, 8.—; pomaranče II. 5.65, 6.50; fige suhe v celofanu 9.90, 10.95; fige suhe v košaricah 9.10, 10.50; limone I. vrste (15cm obsega) stot 327.0, komad 0.40; limone II. vrste (pod 15 cm) stot 277.—, komad 0.35; jabolka 1. vrste kg 6.80, 7.80; jabolka II. vrste 6.20, 7.—; mandarine I. vrste 5.85, 7.—; mandarine II. vrste 5.10, 6.—; orehi Sorrento 12.—, 14.15; orehi navadni 8.40, 12.10; krompir domač, pri kmetu 1.—, —.—, 1.30; krompir za seme »Bintje«, pri kmetu 1.50; krompir za seme ostalih vrst, pri kmetu 1.30. Opombe: 1. Jabolka I. vrste so: Parmene, re-netke, champagne, Grafensteiner, Morgenduft, Jo-nathan, Wagner, Star, Imperatoro, Abbondanza, Annurche. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v p rod a’n ih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Razumo se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. 6. Kršitelji toga cenika se kaznujejo po uredbi št. 8. Sl. 1. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. Visoki komisar: Einilio Grazioli. V treh vrstah... Na vsem Gorenjskem je zdaj vsega 6kupaj 3400 obratov. Večjih podjetij ni. Vsa podjetja so zdaj razdeljena na tri obrtna okrožja: na kamniško, kranjsko in radovljiško. Stopnja zaposlitve je po zasedbi precej narasla. V Kranju je pretekli teden gostovala gledališka skupina iz Celovca. Igrali so dramo »Strom*. Igralci so dobili lepe šopke cvetja. V celovško bolnišnico 60 morali hitro prepeljati 10 letnega Fr. Lavriča in njegovo 8 letno sestrico Ivanko. Doma 6ta nekje našla granato. Igrala sta 6e z njo, pa je eksplodirala. Dobila sta hude poškodbe. Na binkoštni praznik bodo v Ljutomeru velike konjske dirke. Dirke bo organiziralo štajersko kasaško društvo_ v Gradcu. Dirka bo velikega obsega, 6aj bo samo iz Ljutomera nastopilo čez 40 konj. . aprila dalje bo mogoče na ozemlju Sp. Štajerske dobiti tobak le še na karte. Karte bodo dobili vsi moški, ki so rojeni pred letom 1924. Mariborska podružnica planinskega društva vabi, naj v njene vrste pristopi čim več članov, tako, da bo moglo društvo obnoviti nemško planinstvo na Spodnjem Štajerskem. V Mariboru je umrl višji režiser hannoverske-ga gledališča Hey. Pripravljal je premiero neke operete, pa 6e je prehladil. Dobil je pljučnico in ji podlegel. Kranj bo dobi!, kakor poročajo, velik športni 6tadion. Razen nogometnega igrišča, bodo naredili še več teniških igrišč, veliko tekališče in kopališče. S Hrvaškega Na zagrebškem vseučilišču bodo začeli spet z ljudskimi predavanji. Predavanja bodo trajala toliko časa. kolikor pouk na univerzi. Predavanja bodo poedinična in pa po več 6kupaj. Ce bodo dopuščale prilike, bodo takšna predavanja tudi po drugih hrvaških mestih. Na teh predavanjih bodo predavali predvsem vseučiliški profesorji in docenti. Predavali pa bodo seveda tudi drugi strokovnjaki. Na predavanja bo mogel vsakdo brez razlike 6tanu, poklica in 6jx>la. Za predavanja 6e plača samo pristopnina, 6icer pa je poslušanje brezplačno. Slovaški list »Slovak« je v eni zadnjih številk prinesel v svoji kulturni rubriki 6liko in članek o nrvaškem književniku dr. Budaku. V številki od 25. p. m. pa članek z naslovom: »Sto let Matice Hr-vat6ke«. Urad za delavsko zaščito mladine v Zagrebu je izjKKloval, da 6e bodo lahko odslej vajenci brezplačno kopali v kopalnicah državne poliklinike. Zagrebška mestna občina je prevzela v svojo upr' "o Društvo za reševanje ponesrečencev. Za to ustanovo je predviden v mestnem proračunu kredit v višini 800.000 kun. Delo tega društva je veliko in mnogo cenjeno. 10. aprila bo v Zagrebu odprta in izročena svojemu namenu moderno urejena Zakladna bolnišnica. Spadala bo v vrsto najmodernejših zdravstvenih zavodov v Evropi. Zagrebški mestni vodovod bodo letos 6pet razširili. Dela 60 6tala 6koraj 2 in pol miljiona kun. Zadnjo nedeljo 60 imeli mladeniči in mladenke nemške narodnosti v Zagrebu 6večan dan, saj 60 stopili 6 14. leti v nemško mladinsko organizacijo. Na proslavo so prišli V6i mladeniči in mladenke 6 področja cele hrvaške države. General Glaise von Horstenau je 6prejel posebnega odposlanca osješke občine, ki mu je izročil 250.000 kun za nemške vojake. General se je odjx>-slancu lej»o zahvalil. Letošnji proračun varaždinske mestne občine bo znašal 22 milijonov kun. V primeri z lanskoletnim je letošnji za 9 milijonov kun večji. Da se prepreči velika umrljivost otrok in dojenčkov, 60 v baranj6ki župi imeli fjoeeben sestanek, na katerem eo razpravljali, kako omejiti to preveliko umrljivost. V ta namen bodo ustanovili poseben zavod za žene in deco. V osieškem gledališču je priredila nemška vojaška godba iz Zagreba lepo uspeli koncert. Gospodinjski tečaj,na Poljanah Ribnica, 24 marca. Redko se oplašimo iz naše vasi, da pa pri nas tudi v zimskfem času, ko nas mraz naganja k zapečkom, ne spimo, naj izve javnost, da imamo v našem kraju, ki jc tako rekoč skrit na planoti nad Ortnokom. ravno zdaj trimesečni pokrajinski gospodinjski tečaj. Že lani, ko je bil tak tečaj pri Sv. Gregorju, so si naša dekleta želela, da bi bil gospodinjski tečaj tudi v našem kraju, vendar se je njihova želja izpolnila šele letos, ko so se za to pobrigali tudi domačini, zlasti gospodična učiteljica. Težave so bile predvsem zaradi prostora, kajti na Poljanah nimamo za take prireditve res nobenega primernega prostora. Šola je ma jhna in je v njej dopoldanski in pojioldnnski pouk. Zato gre g. Gregoriču, trgovcu, iskrena zahvala za njegovo uvidevnost in dobro voljo, da je dal tečajnicam na razjiolago svoje prostore. Tečaj obiskuje lepo število domačih deklet, ki posvečajo vso pozornost splošnemu gospodinjskemu pouku. Dekleta so zelo hvaležna voditeljici tečaja, znani, zmožni in priljubljeni gospodinjski učiteljici gospe} "Vidi Zalokarjevi iz Velikih Lašč in njeni požrtvovalni tovarišici gospodični Anki Briški, ki z veseljem učita pridna dekleta, ker vidita njihovo veselje do jMiika. Dekleta se uče poleg kuhanja tudi šivanja, pranja, likanja, dobivajo pa tudi druga teoretična in praktična navodila za vsa gospodinjska dela. Prepričani smo. da bodo dekleta s tečajem mnogo pridobila, zato izrekamo tudi Visokemu komisariatu, ki je odobril in zdržuje ta tečaj, zahvalo. Pozimi bodo teniška igrišča služila kot drsališča. Z deli bodo prav v kratkem začeli. Prostor za ta 6tadion 60 tudi že izbrali. V Mojstrani je bilo pretekli teden dobro obiskano žeti6ko zborovanje. V Moravčah so bili izdani prvi znaki iti članske izkaznice za Volk6bund. Letošnja huda zima je naredila precej škode f>o gorenjskih sadovnjakih. Tako poročajo nemški listi. Na prvem simfoničnem koncertu v Trbovljah je nastopil orkester okrožne glasbene šole. Kot gost pa ga. Tutta Marija. Ljubljana Koledar Danes, sreda, 25. marca: Marijino Oznanj. Četrtek, 26. marca: Emanuel, mučenec. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4: mr. Ustar, šelenburgova ulica 7. Ravnateljstvo II. ženske realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da se vršijo duhovne vaje za tukajšnji zavod v stolnici od četrtka 26. do sobote 28. marca, in poziva vse učenke, da se duhovnih vaj redno in točno udeležujejo. Pričetek duhovnih vaj je v četrtek, dne 26. marca ob 8 zj. Nadaljnji spored bo objavljen v cerkvi in nabit na šolski razglasni deski v veži moškega učiteljišča. , Varuj lepo knjigo kupi knjižni ovitek v Pap rniti Ljudtke knjigarne v Ljubljani, Pred Skotijo S In ..Niiman--, Mikloliitva testa 5 Danes ob 5 popoldne vsi v frančiškansko dvorano na prekrasno pravljično igro »Pogumni krojafek«. Prva predstava je doživela nepričakovan uspeh. Občinstvu je zlasti ugajala lepa scenerija in odlična režija. Zanimanje za to mladinsko igro je vedno večje, zato priporočamo, da si čim prej preskrbite vstopnice pri blagajni frančiškanske dvorane. h j ubijati s le o gledališče Drama: Sreda, 25. marca ob 17.30: »Rokovnjaču. Red ‘Sreda. Četrtek, 26. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt«. Red B. Petek. 27. marca ob 15: »Lepa pustolovščina«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Opera: Sreda, 25. marca ob 16.30: »Evgenij Onjegin«. Izven: — ali ob 17: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene od 18 'lir navzdol. Četrtek, 2b. marca ob 17: »Orfej in Evridika«. Red Četrtek. Petek, 27. marca: Zaprto (generalka). Ljndsko igro »Rokovnjači«, ki jo je napisal po Kersnikovi in Jurčičevi povesti Fran Govekar, bodo ponovili danes ob 17.30 za red Sreda. Rokovnjači so bili razbojniki, ki so živeli leta 1810 v kamniški okolici. Ljudstvo je verjelo, da nosi vsak izmed njih v malhi onaljeno otroško roko, 6 pomočjo katere se lahko napravi nevidnega. V igri je orisana usoda rokovnjaškega poglavarja in njegov konec. Igrali bodo: Nandeta — Gregorin, Poljaka — Jan, Vernazza — Košuta, Mozolja — Cesar, Polonco — Mileva Boltnr-Ukmarjeva^ nadalje sodelujejo še: Drenovec, J. Kovič, Simčičeva. Marija vera, Gale, Peček, Starčeva. Plut, Brezigar, Bratina, Košič, Raztresen, Orel, Raknrjeva, M. Skrbinšek, Lipah, VI. Skrbinšek, Kralj, Nakrst, Presetnik, Stritarjeva. Režiser prof. šest, komixmist scenske glasbe Viktor Parma. Red B bo imel v četrfek ob 17.30 predstavo romunske komedije »človek, ki je vitH smrt«, ki jo je napisal Victor Eftimiu. Zgodba o rešenem potepuhu, ki zadobi v rodbini svojega rešitelja odločilen vpliv ter je obenem dobrotnik in izkoriščevalec, je svojevrstna in originalna. Nasprotje med potepuhovo in meščansko miselnostjo je povod za razne konflikte. Igro je zrežiral in insceniral inž. B. Stupica. Flersova, Cailavetova in Reveva tridejan-ska komedija »Lepa pustolovščina« kot popoldanska predstava. V petek ob 15 bodo igrali po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol salonsko igro, ki osvaja gledalce s svojimi lahkotnimi dialogi in situacijsko komiko. Zgodba o ubegli nevesti, ki sledi glasu svojih čustev in ji ni mar družbenih ozirov, je zelo mikavna in prikupna. Režiser J. Kovič. Mladino in starše opozarjamo na premiero Lebarjeve operete za velike in male otroke »Indija Koromandija«, katere predstava bo v nedeljo. Vesela bajka o dveh lenih čevl jarskih vajencih, ki se napotita v deželo lenuhov in požeruhov, Koromandijo, in doživita med potjo, v bajni deželi in na povratku dogodivščine, je v muzikalnem in vsebinskem j>ogledu zelo pestra. V igri bodo nastopili: Vila pridnosti Mar-iljivka — Barbičeva, duh lenobe Lenigoj — B. Sancin, čevljar Kneftrač — Pianecki, njegova žena Genovefa — B. Stritarjeva, vajenca Jaka in Miha —. M. Sancin in Lipušček, kralj Koromandije — Rus, njegova žena — Skelctova, ministra Pupislav in Papislav — Jelnikar in Arčon. .rfrJilffiS: Un gtan otaggio pet 12 lin Strigo potovanje za 12 lic Dopo averlo fcanto sognato, ora puoi metterti m grado di realuzarlo con sole 12 lire, se acqui* stando un biglietto della Lotteria di Tripoli sarai uno det lortunati vmoitori dei maggiori ; premi ohe aaranno estratti in Borna il 10 Mag-gio p. v. Oltre 52 milioni sono stati gifc vinti da Sl pos-sos%ori di un biglietto delie Lottene precedonti. Ao-juista oggi stesao qu&icbe biglietto. Ko si o njem že toliko sanjal, ga sedaj laMto uresuičiš samo z 12 lirami 6e si nabaviš srečko loterije Tripolis in se uvrstiš med srečno dobitnike večjih dobitkov, ki bodo izžrebani v Romi 10. maja t. 1. Nad 52 milijonov je že zadelo 21 imajHeljev srečk iz prejšnjih loterij. Nabuvi si kako srečko še danes. y/ /A LOTTERIA di TRIPOLI mBsSK! KRIMINALNI ROMAN S. S. van Dine Barton je bila nepremišljeno zgovorna, kakor je zgovoren tisti, ki se čuti napadenega. Nihče je ni prekinil, kajti preveč smo bili vsi zatopljeni v ribarjenje v teh vodah krivic, v lov zu nečim, kar bi nam prav prišlo; toda res nismo ujeli prav nič drugega ko samo domneve m brezpomembne novice. Kuharica je bila še manj zadovoljna Po naravi kratkobesedna, kakor je bHa, je postala naravnost mutasta, če jo je kdo kaj vprašal o zločinu. Njen brezčutni obraz je nenadno dobil poseben izraz že zaradi samega dejstva, da si jo kdo drzne v zvezi s tem sploh zasliševati. Ko sem jo opazoval, 6em se prepričal, da njen trdovratni molk in njeni redki odgovori niso bili nič drugega kot preračunan način obrambe. Vanče je moral dobiti isti vtis, kajti za časa enega teh premorov je premaknili svoj stol, da bi žensko lahko videl v obraz. »Frau Mannheim,« jo je nagovoril, »pred nekaj dnevi 6te rekli, da je bil gospod Tobija Greene prijatelj vašega pokojnega moža in da so vas zato tu sprejeli, ko ste postali vdova.« »In zakaj ne bi smelo biti tako? Bila sem revna in nisem imeli drugih prijateljev.« »Ah, prijateljev...« je ponovil Vanče in se ustavil na .tej besedi. »Vi 6te bili torej v prijateljskih odnošajih z gosjKidom Greenejera in brez dvoma niste poznali preteklosti, ki bi na kakršen koli način mogla služiti v pojasnilo sedanjosti. Mogoče je, da imajo zločini, ki so se zdaj odigrali, kakšen vzrok v davni preteklosti. Mi tega ne vemo in bi vam bili hvaležni, če bi nam v zvezi s tem pomagali.« Ženska pa se je bila dobro pripravila. Njene roke so zbegano zgranile za rob predpasnika in beseda ji ni hotela iz ust. »Jaz ne vem nič.« »Ali nam morete razložiti, kaj pravi ojKjroka Tobija Greeneja glede vaše službe pri tej hiši,« »Stari Tobija Greene je bil dober in velikodušen človek,« je odvrnila odločno. »Mnogi 6o ga dolžili, da je bil trd in krivičen. Toda dober zame in za moje je bil dober.« »Je tudi ipobližje poznal gospoda Mnnnhekna?« »Nekoč mu ie moj mož pomaga*.« »Kdaj?« Spet molk. »Skupaj sta kupčevala v starem svetu.« »Kdaj pa?« »Se ne sjx>minjam. Preden sem se poročila z njim.« »In kje ste spoznali gospoda Tobija Greeneja?« »Pri nas doma. v Ne\v Orleansu. Imel je z mojim možem kupčije.« »In pri tej priliki, mislim, je postal vaš prijatelj, ne?« Globok molk. »Pred eno minuto ste rekli: zame in za moje. Ali ste imeli kaj otrok?« Prvič je zdaj njen obraz dobil popolnoma drugačen izraz. Ogenj jeze je vzplamtel v njenih mirnih očeh in z močnim naglasom je trdo odgovorila: »Ne!« Vanče je mirno kadil naprej. »Ste živeli v New Orleansu vse dotlej, dokler niste prišli h Gree.ieje-vim?« »Da!« »Je vaš mož umrl tu?« »Da!« »Pred tridesetimi leti, ne res? Koliko časa niste videli gospoda Greeneja, preden je umrl?« »Približno eno leto. Tega ie torej štirinajst let.« Občutek neke zaskrblje nosti oziroma skoraj strahu je prevzel brezbrižnost gospe Mannheimove. »In vso to dolgo pot iz New Orleansa do Newyorka ste naredili t namenom, da bi zaprosili gospoda Greeneja za pomoč. Tako trdno še gotovo niste bili nikdar pretptričani, ko takrat, da boste dobili pri njem zaposlitev, kaj ne, da ne?« »Bil je dober človek.« »Morda vam je bil storil tudi že kakšno uslugo in 6te mislili, da !ahko ponovno računate z njegovo velikodušnostjo. Je tako?« »Je in ni!« Vanče je jx>tipal drugod. »Kaj mislite o tfločinah, ki so se dogodili v tej hiši,« »Nič ne mislim,« je zamrmrala. Po njenem glasu pa bi bil človek s idil, da nekaj le misli. »ker ste tako dolgo že živeli tu, bi si morali gotovo ustvariti neko so !bo. O kom domnevate, da bi bil imel kak vzrok, pobiti ta rod?« »Du lieber Herr Jesus! Ne vem, res ne vem!« Njen bolestni krik je bil iskren. »Gospodična Julija, in morda še gospod Chester, da, o teh dveh bi človek mogel razumeti, da sta sovražila vse in da sta bila trdega srca. Toda, ta mala Ada, der silste Ehgel! Kdo bi mogel pomisliti na to, da bi ji storil kaj hudega?« Njen obraz je brž dobil spet nazaj svoj običajen bedasti izraz. »Res, kdo neki?« VVancejevem gla su se je očitno kazala naklonjenost. Vstal je in šel k oknu. »Vrnite se v 6vojo sobo, gospa Mannheim,« je dejal, ne da bi se obrnil, »in bodite mirni. Bomo že mi poskrbeli, da bo mala Ada na varnem.« »Vprašam vas,« je zagodrnjal Mark-ham, brž ko so s« zaprla vrata za njo, »kakšno korist naj imamo od tega, da brskamo po teh starih zgodbah? Pohiteti moramo, da razložimo uganko, ki je zdaj pred nami, ti pa tratiš čas 6 tem, da bi izvedel, zakaj je stari Tobija Greene .pred tridesetimi leti najel kuharico.« »So vzroki in učinki,« je odvrnil Vanče mirno, »in med prvimi ter drugimi često lahko mine mnogo časa.« »To je res. Toda kakšna zveza naj bo med to kuharico in med /ločini, s katerimi imamo opravka?« »Morda nobene.« Vane«? se je spet podal proti sredini sobe in 6e je oči-vidno zamislil v izdelavo sobnih tal. »Prinoznati pa je treba, da utegne kljub temu, da je sedanji zločin jto času in prostoru omejen, kakršen tcoli, še tako neznatni dogodek imeti kakšno tajno in globljo zvezo z njim. Zdi se, da sto rok kaže ua kri »ca ki je izginil v trenutku, ko ste -nislili, da ste ga razkrinkali. To je prva mora. Vse se zdi nepomenljivo in vse ima svoj glo-lx>k, toda nerazumljiv pomen.« »Dragi moj Vanče, vrni te vase,« mu je dejal Markham, kakor da bi se dolgočasil. »Tvoje besede so še bolj nejasne kot pa Sibilini odgovori. Kakšnega pomena naj bi bila za nas zve za med starim Tobijem Greenejem in Mannheimom? Če naj verjamemo prt in dvajset ali trideset let starim čenčam, stari Tobija tu>li som ni bil zdrava kost. Na svojem potovanju, na ka terem je prehodi? ves svs., je opravljal skrivnostne poele In se je vselej vrnil s polnim mošnjičkom. In vsi tudi vedo, da je mnogo let živel jr Nemčiji Stran 4. Andre jčkov Jože; Žalost in veselje Roman v slikah tl H 490. »Zdaj pozor!« je zapovedal Viljem. »Slreljajmo zaporedoma, da bodo divjaki menili, da nas je bogve koliko. Nobena krogla ne sme zgrešili!« In puške so ža-čele pokali zaporedoma. Vsak' strel je podrl Indijanca in njihova truma se je bolj in bolj krčila. - —» •** ^H . "" / ' I (/• . '• h ’• % ‘ .1 «~V 491. Viljem, Tomaž in Hoaksla so se med streljanjem umikali, Indijanci pa so šli za njimi in padali drug za drugim. Nazadnje so sprevideli, da proti puškam ne bodo opravili nič ter so pobegnili Naši trije so še nekaj časa streljali za strah, potem pa so se napotili v indijansko taborišče. & 492. Tudi drugi obešenec se je bil rešil vezi in pobegnil Čakali so, da se bo kateri izmed njiju vrnil, pa ju ni bilo od nikoder. Ko so že hoteli kreniti nazaj, so se pa nenadno zdrznili in ozrli. Zaslišali so milo stokanje s kraja, kjer je bil padel prvi jezdec. Zatemnitev jim je od sile dobrodošla Kar boje se, kdaj bodo predpisi o zatemnitvi spet razveljavljeni Zatemnitev mest in drugih krajev je potreba, ki jo je nujno narekovala &edanja vojna kot varnostni ukrep pred morebitnim sovražnikovim letalskim napadom. Javnost, zla6ti tisti njen del, ki noče razumeti resnosti in potreb časa, je sprva sprejela ta ukrep kar z nekim nezadovoljstvom in godrnjanjem, zdaj pa se je tudi že sprijaznilo z njim in niti ne govori več o njem. Zdi 6e jim sam po sebi razumljiv in si mislijo: mor* že biti tako prav. So pa na drugi 6trani tudi ljudje, ki so se splošne zatemnitve po mestih naravnost razveselili ter vidijo v njej izredno ugodno priliko za 6voje udejstvovanje. Ne mislimo tu morda na kakšne zločince, recimo vlomilce, ki bi morda f>o zatemnjenih mestnih ulicah to>je cpravlj.-Ii «voj zločinski posel in brez sledu izginili spet v temno noč. Ne, mnogo mnogo bolj plemenit jx>klic imamo v mislih, zvezdoslovce. Da 60 zvezdoslovci naravnost veseli zatemnitve, dokazuje izjava, ki jo :e pred kratkim I>odal ravnatelj pariške zvezo cestah. Tudi te pozne luči 60 zvezdoslovce prej motile kot ne. Zdaj pa ponoči vlada nad Parizom prav takšna tema kot na primer kje zunaj na deželi, kjer ni žive duše. Pariški zvezdoslovci lahko nemoteno in z nenavadn.m uspehom delajo od sončnega zahoda do vzhoda. Opazovanje nočnega neba in pojavov na njem — pravi omenjeni prof. Esclangon — je postalo za vsakega zvezdoslovca pravo veselje. Zato ta učeni mož takorekoč kar z nekim strahom pričakuje, kdaj bodo predpisi o zatemnitvi razveljavljeni in bo Pariz spet zažarel v morju luči, kot je žarel v časih, ko Francozi še niti slutili niso, da jih v bližnji bodočnosti čakajo tako »zatemnjeni« časi. Ali tvore in raka lahko tudi podeduješ? Prevladuje mnenje, da novotvorbe kot takšne niso podedljive, pač pa samo nesposobnost človeškega telesa, da bi se jim upiralo Poskusi, ki 60 jih naredili v zadnjih letih, seveda zaenkrat še 6amo na živalih — človekovo življenje je vendar predragoceno, da bi z njim kdo preskušal svojo učenost — so pokazali, da je zelo verjetna domneva, da so tudi razni tvori, ki se na-rede na telesu, podedljivi. Vsaj večina primerov govori, da je takšna domneva pravilna. Nastane vprašanje, ali velja ta podedljivost tud; za človeka. Ali človek ture, raka in druge novotvorbe lahko podeduje, oziroma ali je mogoče, da je vsaj nagnjen k takšnim boleznim samo zaradi tega, ker jih je imel kdo iz njegovega rodu? Dozdaj je dokazano le, da 60 vsaj nekatere vrste tvorov in drugih novotvorb lažjega značaja pode olj ive. Med milejšimi novotvorbami 6e omenjajo tiste na ledvicah in kostni tvori. Kakor piše Carelli, so naredili zanimive poskuse z rastlinami, da bi na njih ugotovili, če je re6 mogoče, da se rak tudi na njih podeduje. Pravijo, da pri rastlinah velja podcdljivo6t takšnih nji- hovih bolezni, neizpodbitnih dokazov za to pa seveda še ni. Zgovorni primeri t Na splošno pa se lahko reče, da je nagnjenje k podedljivosti novotvorb na istem delu telesa in pri enakem histološkem ustroju človeka podedljivo. To potrjuje dejstvo da 60 že v številnih primerih ugotovili, da ima več bratoV na istem delu telesa tvore. Lep zgled, ki takšno domnevo skoro neizpodbitno dokazuje, je neka družina Broca, v kateri je v 68 letih umrlo za rakom na maternici kar šestnajst žensk. Isto je bilo ugotovljeno tudi pri raku na prsih. Prav tako prepričljiv je primer, o katerem poroča neki Cholevva (1936). Piše o neki družini, v kateri je oče umrl za možgansko kapjo, mati pa za rakom na prsih. Od desetih otrok, ki sta jih ta dva zakonca imela je pet žensk dobilo raka na maternici. Njihova mati namreč ni imela raka 6amo na prsih, čeprav je zaradi njega pozneje umrla, pač pa e bila operirana tudi zaradi raka na maternici, kot njenih pet hčer® I Zdravnik dr. Bauer piše leta 1940 o naslednjem zanimivem primeru. Naredili so poskuse z dvojčki. Zbranega je bilo mnogo dokazilnega gradiva, vendar pa vse govori za to, da takšne nevšečnosti na človekovem telesu ne zavibe v prvi vrsti od tega, če so jih imeli predniki, pač pa da jih verjetneje povzročijo številni drugi notranji in zunanji učinki, fcto velja tudi za raka in druge novotvorbe, kakor piše dr. Bauer. Njegovo mnenje pa nasprotuje domnevi številnih drugih znanstvenikov na tem po-lju. Oianferrari in Cantoni menita, da 6e novotvorbe sicer lahko tudi podedujejo, vendar pa trdita, da dedljivosti ni treba precenjevati. V večini primerov 60 po njunem mnenju zgodi, da kdo dobi recimo raka ali gnojne tvore bolj zaradi kakšnih drugih vzrokov, bodisi notranje ali pa zunanje narave. Toda, čeprav ni mogoče vselej 6 popolno zanesljivostjo trditi, da je kdo tvore ali raka pode- doval po materi ali očetu, vendar je zazdaj že gotovo, da je treba V6aj računati z nekim nagnjenjem k tem boleznim, če so jo imeli 6tarši, zlasti še. če gre za raka v želodcu, črevesju, na prsih in na maternici ali pa za neke vrste tvorov na ledvicah. Na splošno lahko sklepamo da novotvorbe težje narave ni6o kot takšne podedljive, pač pa, da 6e podeduje le telesna odpornost proti učinku drugih ciniteljev, spričo katerih človekovo- tkivo »zdivja«. Iz vsega tega 6ledi, da novotvorbe same niso podedljive, pač pa, da je podedljiva 6amo 6po6obno6t ali nesposobnost človekovega telesa, če 6e takšnim pojavom ali V6aj nagnjenju k njim uspešno oziroma neuspešno upira. Japonska in novo neizkopano zlato Poročila iz j'aponskih virov pravijo, da so pred nedavnim našli v zemlji blizu jezera Moppo na Japonskem velike zaloge čistega zlata. Poročilo pripominja, da 60 se že začela dela, s katerimi nameravajo zajeziti del jezera Moppo ter na ta način priti do ogromnega zaklada, ki je zdaj 6krit pod vodo. Pravijo, da je tisto zlato vredno najmanj dve milijardi švicarskih frankov. Ce se napovedi oziroma domneve glede teh velikih zlatih zalog uresničijo, — pravi slednjič to poročilo — bo Japonska postala treta dežela na svetu, ki bo Ialiko nakopala med vsemi največ zlata. štiri največje »granitne glave« sveta Iz Združenih ameriških držav je prispela novica, — pišejo iz Zuricha, — da 60 zdaj končno le •»izgotovili ipomenik štirim najpomembnejšim predsednikom Združenih držav: Wa6hingtonu, Jeffer- sonu, Lincolnu in Rooseveltu (pa ne sedanjemu, pač pa Teodorju Rooseveltu). To je gotovo eden naj-mouumentalnejših spomenikov na svetu. Izklesan j' k velikanskega kosa gran ta, ki so ga pripeljali z gore Ru6hmore. Naredil ga je 6loviti kipar Borg-lum. Dela so se začela že leta 1927 in so trajala celih 14 let. Kipar, ki si je ta velikanski spomenik zamislil in ga začel izdelovati, pa evojepn deia ni mogel 6am dokončati, pač pa ga je po niegovi smrti prevzel njegov sin, tudi odličen kipar. Spomenik je prava gora. Predstavlja omenjene štiri ameriške predsednike. Te velike »granitne glave« eo visoke vsaka po 140 metrov! Spomenik je 6tal 836 tisoč dolarjev. Zdi 6e, da ga zob časa res ne bo tako naglo oglodal. Moral bo imeti čudno močne zobe. Našel se je celo strokovnjak, ki trdi, da bodo vremenski pojavi oglodali ta ogromni 6jx>menik v enem stoletju komaj za poldrug milimeter, ali pa še toliko ne, čeprav bo moral etati zaradi svoje ogromnosti vedno nezakrit in izpostavljen na milost in nemilost činiteljenr ki razkazujejo v zemeljskem ozračju svojo mo*5 EIAR - Radio Ljubljana Četrtek, 26. marca. 7,30 Poročila v slovenščini. 7.45 Pesmi in napevi, v odmoru napoved časa 8.15 Poročila v italijanščini. 12.15 Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjajo. 12.40 Sekstet Jandt)ff. 13 Napoved časa in poročila v italijanščini 13.15 Vojno poročilo. 13.17 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Sijanca izvaja orkestralno glasbo. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Simfonični koncert. Dirigent Bernardino Molinari. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Nove plošče Cetra. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Operetna glasba. 20 Poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.35 Prenos, namenjen Romuniji. 21.05 Ljubljanski komorni duet Trost-slajs. 21.45 Zanimivosti v slovenščini. 22 Koncert vodi dirigent Mario Gaudiosi. 22.45 Poročila v italijanščini. Petek, 27. marca. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Slovenska glasba. V . odmoru napoved časa. 8.15 Radijsko poročilo. 12.15 Koncert sopranistke Drage Sokove (pri klavirju Marijan Lipovšek). 12.40 Trio Ainbrosiano. 13 Napoved časa in poročila v slovenščini. 13.15 Vojno poročilo. 13.20 Glasba na ploščah po želji nemških tovarišev. 14 Po-ročla v slovenščini. 17.15 Zbor »Glasbene Matice«. 19 »Govorimo itaIijansko.< Poučuje prof. dr. St. Leben. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Komorna glasba. 20 Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Koncert violinista Leona Pfeiferja in pianista Adamiča. 20.40 Simfonični koncert vodi dirigent Villi Ferraro. V odmoru predavanje v slovenščini. 22.45 Poročila v italijanščini. Nikdar ni še nihče slišal tako bridke besede iz ust strica ;azl: l*etra. Mogoče zaradi tega, mogoče zaradi spoštovanja '• -*-1— mogoče zaradi Marijinega imena, tako izgovorjenega je bila premi gana. »Sla bom,/ je rekla. »Toda ti moraš ostati tu.» »Nikakor ne,, jr zadovoljno odgovoril stric. »Že trideset let nteem \ideJ otokov. Izrabil bom to priliko. In kdo ve, ali se ne bom priglasil za h konjenici?« 113 Luiza in ga z ozirom na slabo vreme prosila, naj ostane doma, sijajni prizor v drami: zmago sonca, beg megle, sijaj pogorja. , naj pusti, da odpotuje sama. | Kakor star očak p občudoval, brez umetniške tenkočutnosti, Cija je bila v velikem strahu in je prosila Luizo, naj vztraja toda z mladeniškim ognjem, z odkritosrčnim navdušenjem v (pri tem. Vedela je, da se ga je lotila dvajsetega huda omotica glasu, kakor starček, ki je živel neomadeževano, ki ni zapravil in da se je dva in dvajs-tega spovedal, ne da bi komu kaj svežosti srca, ki si je ohranil neoskrunjeno domišljijo, j omenil. Razjezil se je, morali so molčat} in mu pustiti lastno »Poglej, Luiza,« je vzkliknil, »ali se ti ne zdi, da moraš reči: | voljo. Ubogi stric, vedno je bil železnega zdravja ter zelo bo- čast bodi Očetu in Sitiu in Svetemu Duhu!« Luiza ni odgovorila »Ali res?« je vprašala Cija Luizo, ko je šel stric spat. »Ali hoče res tudi gospodar odpotovati? Draga gospa, za božjo voljo, ne pustite ga!« In pripovedovala ji je, da je pred dvsma ».rama zavijali oči in sklonil glavo na prsa. Potem si je opomogel, in sr na njena skrbna vprašanja razjezil ter ugovarjal, da mu ni bilo slabo, temveč da je samo malo zadremal. Luiza jo je poslušala stoje, z lučjo v roki in s steklenimi očmi. Njena pazljivost je bila razdeljena na besede, ki jih je slišala in na drugo, zelo rlično misel, Z' lo oddaljeno od strica, od hiše, od Valsolde. a do strica, jazlj,v’1 n»J.mn"JŠ? st™rJe razburila A zdaj se mu n. zdelo hitro je oddaljila, da ne bi videla belega zidu tam onstran a - Lu za f- ’- , ^PO? samo II. poglavje. Slovesno bobnanje. Pet in dvajsetega februarja, na dan odhoda, je vstal stric kakor prikazen. Pri zalivu Doi se je začenjala rahla, črna, odkrita proga med svinčeno barvo jezera in med meglo. Polagoma je postajala ta megla modrikasta, medel svit se j-' razgrnil po »Ombretta srdita Z Milssissipija.« „ . , ,, j.- r »Dovolj!« je vzkliknil, »čudovit prizor!« Cija ca i- nokli- nebu prot, Ostenu, na dnu vzhodnega dela jezera so trepetale cala in počasi je šel proti vrtičku, kjer ga je čakala Luiza in pr - ""J *UČCe’ svez vetrček 'e P”nesel tja rjavkaste proge in pravila, da bi stopila v čoln. »O tu sem,« je rekel.Tn ko nas mad.že Sončna obla se je prikazala »n spet izginila v vrtinčastih meglah nad Ostenom, naglo se je zvečala in zmagoslavno zabli- ne bo, pazite vi dobro, da ne bo padla hiša v v.odo.« ->-i„ ... . . -.. .... ° ---------------------- Med vožnjo z ladjo »San Bernardino« po jezeru Mascior-' Mn£. «f lf- SC JC razkr0p1,1\v m *?Sm?*lh ntt vse strani' je bila Luiza ves čas v dvorani drugega razreda. Samo enkrat Peter ob pol osmih in stopil k oknu. Gosta megla je visela nad^ zag„a n^o^ S° jf W pre*ovori,a strica Pe‘ra< ™j fire noter. Toda svotliknirJ-i™ «. L, vakrivnin J? j i i Z J*, "° obre.ŽJe- ^ J? razpršil prot. daljn-mu strfc Peter je bil zavit v dolgo, sivo suknjo, se kljub mrzlemu Ivi. »aalfn n S Lni.l _ 1_____ Ir! • • ... svetlikajočim se Jezerom to, »kriv.l. hribe. Videli se sem. | ™hod„. I„ fc. ,e je » bel, niveso in „.d „io'.elK.rtni d* . _ ... kraje, ter se nekoliko razgovarjal z aunovnii viuela to igro, zadnji Locarna, s staro ženico iz Belgirate in z drugimi lindmi dve črni progi, 'rna na desni, ena na levi med jezerom in meglo.! galo v nebo pogorje Omskega jezera. »OJoj!« je zavzdihnil stric. Ni bil še opravljen, ko je vstopila 1 Stric Peter je poklical Luizo, da bi Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj:tnž. Sodja — Uredniki Mirko Javornik - 1.„. 1 A W nlU> £/111 n—Kop