t ^ ^n razen sobot. 1 fc prtxnikov. . iiflj except Saturday* ■^J^andHelidaFS PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški in upravniškl pro«tort: S607 South LawiuUla Ave. Offico of Publication: 1M7 South LawndaU Avt. Telephone, Rockwell 4804 .TEAB XXXVIII Umu Je $100 tS^Lr^ c^iS' S ŽLTt^g? CHIC AGO 23. ILL. PETEK. 12. JULIJA (JULY 12). 1946 Subscription $1.00 Yearly &TEV.—NUMBER 135 Acceptance for mailing »t ipecial rate of postan*.m. nemškemu ^verniki naj ustanovo komisijo, katera naj ^ fc nemike industrije * C«/1',,rožia',tr- [C*'?4 " mčiji, ne * 0 »k^nitvi Rj* Celo po skle- * W ?,tr*brw> nad-. '--------- via ■SV1'*11' l7p"ln,t» * , * zlasti ^ " " Plačevanja Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ so zadnjo sredo obiskali: . Jack Leban iz Auburna, 111., Mildred Ivancic in Dorothy Bavdek iz Clevelanda v spremstvu Antoinette Susman iz Chicaga. Protest proti ruski akciji v Avstriji Kancelar Figi obsodil zasego lastnine Dunaj. 11. jul.-—Odredba sovjetskih avtoritet glede zasege nemške lastnine v vzhodni Avstriji je izzvala protest. Kancelar Leopold Figi je v svojem govoru v parlamentu obsddil odredbo in dobil je oporo pri predsedniku Trumanu. General Mark W. Clark, poveljnik ameriške okupacijske sile v Avstriji, je izročil Figlu Trumanovo noto, ki naglaša, da Amerika ne bo priznala nelegalne zasege nemškega premoženja v Avstriji. Figi je v svojem govoru v parlamentu pojasnil, kaj on smatra za nemško lastnino v Avstriji. Dejal Je, da je lastnina prišla v nemške roke po okupaciji Avstrije. Parlament se je sestal v izrednem zasedanju, ker je general L. V. Krasov, poveljnik ruske okupacijske sile, odredil zasego nemške lastnine. General je dejal, da je zasega lastnine del odškodnine, do katere je Rusija upravičena. Diskuzije o atomski energiji Kanada dobila povabilo kljub opoziciji New York. 11. Jul.—Rusija se je zaman trudila v prizadevanjih, da se Kanada izloči iz dis-kuzij o atomski energiji na seji članov varnostnega sveta Združenih narodov. Ugovarjal Je Andrej A. Gro-myko, ruski reprezentant, toda njegov predlog, da se Kanada ne povabi, je bil poražen. Gromyko je imel ostro besedno bitko z dr. H. A. Evattom, reprezentantom Avstralije, glede pravice vetira-nja. Ewatt je vztrajal pri zahtevi, da se mora Kanada udeležiti diskuzij o atomski energiji. Člani sveta so podprli njegovo stališče. Vprašanje pravice vetiranja bo prišlo spet na dnevni red, ko se bo šestals skupščina Združenih narodov v septembru Gromyko se je že štirikrst poslužil pravice vetiranja na sejah članov varnostnega sveta. Rusija poelala noto . švedski vladi Stockholm, Švedska, 11. JuL— Rusija je naslovila ostro noto švedski vladi v zadevi beguncev iz baltiških državic. Nota pravi, da je več beguncev zapustilo Švedsko in odpotovslo v Ameriko z dovoljenjem vlade. Med temi so bili tudi nemški vojni zločinci. Nota uključuje zahte vo da vlada ne sme dovoliti odhoda nobenemu beguncu, dokler ne dobi podatkov o njegovi po-5 litični preteklosti. Preiskava municij-skega imperija Novi detajli škandala razkriti Washington. D. C„ 11. jul.— Doznava se, da je vojni department plačal milijon dolarjev preveč municijskemu imperiju, ki ga tvorijo tri kompanije v II-noisu pod vodstvom dr. H. M. Garssona. Justični department je odredil preiskavo, ko so bili nadaljnji detajli škandala razkriti. Kompanije so grmadile ogromne vojne profite. V škandal je zapleten kongres-nik May, demokrat iz Kentucky-ja in načelnik odseka za vojaške zadeve. On je pritiskal na vojni department za oddajo kon-traktov kompanijam. Posebni senatni odsek vodi zaslišanje. Načelnik odseka je senator Mead, demokrat iz New Yorka. Včeraj je bil zaslišan Kenneth C. Royall, pomožni vojni tajnik. Izjavil je, da je on apeliral na federalni justični department za preiskavo in postopanje proti onim, ki so zapleteni v Škandalu. «• Večina Grkov za republiko Odložitev bo padla pri volitvah Atene, Grčija. 11. jul—Nobenega dvoma ni, da je večina Grkov za ustanovitev republike in >roti povratku kralja Jurija, ki e v izgnanstvu v Londonu, na >restol. Volitve, pri katerih bo >adla odločitev, se bodo vršile 1. septambra. Sedanja vlada, katere predsednik je George Tsaldaris, nima zaupanja pri ljudstvu. To ne verjama, da bodo'volitve pod to vlado poštene, ker le za restav-riranje monarhija in proti ustanovitvi republike. Voditelji republikanske stranke so uvarjeni, da le republika t>i lahko ščitila pravice ljudstva. Sedanja grška ylada je le dekla Velike Britanije, ki skuša postaviti kralja Jurija na prestol s pomočjo pušk in bajonetov. Rojalisti in republikanci predstavljajo dve socialni grupi. Za monarhijo so oni, ki imajo premoženja, so dobro oblečeni in hranjeni, za republiko pa revni judje, ki so žrtve Izkoriščanja. Ti so prepričani, da Je Velika Britanija proti ustanovitvi republike in za vrnitev kralja Jurija na prestol, ker hoče zaščititi svoja interese'v Grčiji. Sedanja grška vlada ima vso podporo pri »rltskih vojaških četah. < Holandska ladja potopila motorne čolne Batavlja, Java, II. Jul.—Holandska bojna ladjs Kortenauer e potopila tri bivše japonske motorne čolne, s katerimi so skušali indoneški rebeli prepluti baltsko ožino. Namersvali so se izkrcati na obrežju otoka Balija, ie pod holandsko kontrolo, i- Kampanja za odpoklic britskih čet Kairo, Egipt, U. Jul.-Kampa-nja za odpoklic britskih čet Iz Egipta se je obnovila. Senator Pouad Serag je predlagal zaklju-čenje pogajanj z Veliko Britani-o glede revizije pofodbe. ki je bila sklenjena pred desetimi etl. Obsedno stanje v perzijskih mestih Teheran. Perzija, II. Jul-Vlada Je oklicala obsedno stanje v treh mestih po izbruhu političnih ligredov List Etelaat poroča. ds >e bilo več ljudi ubitih in rsnJenih BRITSKO PODPIRANJE M0G0Č-NEŽEV V INDIJI Vojaška sila vzdriuje fevdalni tistem ZAČASNA VLADA USTANOVLJENA New Delhi. Indlla. 11. jul.— Nedavna aretacije Jawaharlala Nehruja, voditelja kongresne (nacionalistične) Stranke, ki se bori za neodvianpst Indije, je ponovno vrgla luČ na fevdalni sistem indijskih mogočnežev in prlncev, katere britska armada vzdržuje na prestolih. Aretacijo je odredil meharadža Hari Singh, vladar province Kašmir. Indijski princi so dobili izjemne pravice od angleške kraljice Viktorije 1. L$6. Od takrat jih britska oborolena sila podpira v zameno za usluge britskim industrijskim in Anančnim firmam v Indiji. Te Imajo popoln monopol v deželi. Čez sto mili^mev liudi v provincah, katere Padajo princi, nima nobene biti+ifle v administracijah. V sleherni provinci ima Velika Brittfnlja svoje a-gente. Nehru je bil aretiran, ko je skušal prekoračiti mejo province Kašmir, da organizira legalno obrambo za 8. Abdullaha, ki Je bil vršen v jedo na obtožbo podžiganja revolt* Zadnjo veliko revo!to leta* !W! so zatrle bcitske čete. Kakor drugi .{indijski princi, ima tudi Singh ogromno bogastvo zunaj svoje province. Trdi se, da ima več milijonov dolarjev v londonskih bankah. Politične komplikacija niso bile odpravljene a ustanovitvijo tnedčasne indijske vlade. Ta bo izvrševala funkcije do izvolitve člandv skupščine. Odločitev glede ustanovitve medčasne vlade Je padla, ko so voditelji kongresne stranke zs-vrnili predlog britske kabinetne misije. Izjavili so, da se ne ftrinjsjo z detajli metod o re-prezentaclji. Člani britske misije so zapustili Indijo in odpotovali v London po ustanovitvi medčasne vlade. Poročilo o rezultatu svo jega dela bodo predložili članom britske delavske vlsde in psrla mentu. Koraki v prilog filipinskim izdajalcem Manila, Filipini. U. Jul^-Vi-cente Francisco, vodilni fillpln ski odvetnik in politik, je storil korske v prilog Flllplncem, ki so obtoženi izdsjstva in kolsbo-rsclje z Jsponci v vojnem času, na obravnavi pred ljudskim sodiščem. On je izjsvil, da ameriške avtoritete nimajo pravice Intervencije, ker b! to bilo kršenje suverenItete republike F1 Uplnskih otokov. Republike Je blls ustanovljena 4. julija In takrat se Je Amerika odpovedala kontroli otokov Turika stranka terorizira volilce Istanbul, Tufftja, II. Jul.—^Volilna kampanja, ki se Je pričela mirno pred šestimi tedni, se Je rszvils v terorizem in nasilja. Poročila Is več krajev dežele prsvijo, da so v službi vladne strsnke gangeži. ki ustrshujejo volilce Groze jim s smrtjo, če bodo cddali glasove kandidatom opozicije. Djelal Bayar. vodja demokratske stranke. Je poslal oster protest notranjemu ministru z zahtevo za akcijo proti teroristom. Protest proti aretaciji židov Kampanja civilne nepokorščine se bo pričela Jerusalem. Palestina. 11. jul. —Člani židovskega sveta so se izrekli za kampanjo civilna nepokorščine v znak protesta proti britskim avtoritetam, ki so odredile aretacijo voditeljev več židovskih organizacij v Palestini. Kampanja bo trajala, dokler ne bodo voditelji izpuščeni is jetniškega taborišča v Latrunu. Aretacije so bile izvršene 29. junija. Dr. Chaim Weizmann, predsednik svetovne židovske organizacije, je dejal, da so britske avtoritete zamudile priliko za restavriranje miru v Palestini. 2idje ne bodo odložili orožja. Weizmann je podal to izjavo po obisku aretiranih voditeljev v taborišču. V Palestini je nsvideznl mir, odksr so britske čete zasedle Židovska poslopja v Jeruzalemu, Tel Avlvu in drugih mestih. Židovske podtalne organizacije mirujejo. Weizmann bo ostal v Jeruzalemu nekaj dni, potem pa bo odpotoval v London. 6n je zavrnil apel britskega premierja Attleeja, naj se žldje In Arabci razorožijo, da se omogoči prihod Židovskih beguncev v Palestino v smislu priporočila skupnega britsko-amerlškega odbora. "Arabci ne potrebujejo orožja," je rekel Weizmann na sestanku s časnikarji. "Arabci imajo Transjordanijo, Sirijo in tak. Ž id je so se nekaj nsučili |z Izgredov in ne bodo pdložili orožja." Voditelji Arabske lige vodijo opozicijo proti dotoku Židov v Palestino. Na seji so sprejeli zaključek, da se mora boj kotli ranje židovskega blaga nadalje vati. General Mihajlovič zanikal obdoižltve na obravnavi Odsek zavrnil Trumanov program Tri predložene resolucije odobrene Washington. D. C.. 11. Jul.— Dalekosežnl Trumanov program glede reorganlzlranja vladne strukture, ki bi rešil nekatere agenture, ustanovljene v vojnem času, je kongresni odsek zsvrgsl i desetimi proti tram glasovom. Odobril je tri resolucija, katere je predložil kongresnik Pltten ger, republikanec iz Minnesota. Vse pobijajo načrta, katere js Truman predložil kongresu. "Pod pretvezo ohranitve in rszvojs je Trumanova administracija skušala utrditi in ojačiti diktatorsko oblsst," Je rekel Plt-tenger. 'To je skušala obdržati po uradni deklaraciji o končanju vojne. Vse kaže, da so Tru msnov progrsm sestavili ursd niki, ki imsjo levičsrsko filozofijo." Republikanci In demokrati, ki so člsni odseka, so izjavili, da je Trumanov program revolucionarnega značaja. Ča bi bil odobren, bi se vlsdni stroški pove-čeli. Več tisoč ljudi bi prišlo ns vlsdno plačilno listo, j Kongresnik Pittenger je rekel, ds je Truman'nameraval razširiti delovanje levičarskega bloka v administraciji, Vladno nadzorstvo med privatnimi industrija mi se bi povečalo. Thomas bo nasledil Hillmana? Odločitev zavisi od Murrayja Chicago. 11. jul,—R. J. Thomas, podpredsednik unije združenih avtnih delavcev, se omenja kot možni naslednik Sldney-ja Hillmana, ki je bil načelnik odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih orgsnizacij. Hillman je umrl včeraj. Thomas je tajnik-blagajnik odbora za politično akcijo. Odločitev, kdo bo nasledil Hillmana, zavisi od Philips Murrayja, predsednika CIO. Thomas in Murray sta prijatelja. Levičarji v CIO so za Thoma-sa. Izgleda, da ne bo opozicije pri delničarjih. Walter P. Reu-ther, ki ja nasledil Thomasa kot predsednik avtne unije, najbrže ne ^bo ugovarjal imenovanju Thomass za načelnika odbora politične akcije. Krvavi verski izgredi v Indiji Ah meda bed, Indija. II. Jul — Najmanj 20 Mudi Je bilo ubitih in 130 ranjenih v verskih Izgredih v tem mestu. Spopadli so se muslimani In člani verske sekte Jains. Britske čete in policijske enote so biln pozvan* v akcijo. Več trgovin Je bilo ople-njenih v teku Izgredov. . Kavsanje zaradi politike na Japonskem Viharna seja zavezniškega sveta Tokia U. jul. — Trenje med Ameriko In Rusijo saradi izvajanja politike na Japonskem sa & poostrilo ns viharni seji za- zniškega sveta za kontrolo Japonske, Iskro kavsanju je užgal general Kuzma Derevjanko, sovjetski reprezentant, s predložitvijo programa za Japonsko delavstvo, ki uključuje 22 točk. George Acheson, smerlškl reprezentant, le prekinil govor ruskega generala. Dejal je, da je proti pro-grsmu, ker predvideva raztegni-tev vpliva komunistov na Japonskem. Program določa med drugica orgsnizlrsnje svobodnih unij na Japonskem in skrajšanje delov* nika ns osem ur. Acheson je da-jsl, ds bo vodil odločno opozicijo proti sprejetju programa. Vse dosedsnjs seje zavezniškega sveta so bila brezplodne. Izgleda, da ee bo kavsanje nadaljevalo, Pokazalo ps Je, da se člani sveta ne morejo aedinltl glede reševanja ekonomskih in političnih vprsšsnj ns Jspon-skem, McNarney za sklenitev dogovorov Ameriška okupacijska sila bo ostala v Nemčiji Frankfurt, Nemčija. U. Jul.— General MeNarney, poveljnik ameriških okupacijskih sil v Ev-ropi, Je dejsl, da bo začel kampanjo za sklenitev okonomsklh dogovorov za zapadno Nemčijo, če ne bo dosežen sporazum med zunanjimi ministri štirih velesil ns psriški konferenci glede od prave zaprek, ki ovirajo trgovino med okupacijskimi conami. Dogovori naj bi pospešili eko nomsko centralizacijo v Nemčiji. General je dejal, da bodo a-merlške okupacijske sile ostsle v Nemčiji 10 do 1ft let. On po bijs načrt, ds se U sila zniža na 170,000 mož do I. Julija pri hodnjega leta. Razkril Je tudi, da so potencialni voditelji pod- Dejal je, da je vedno sovražil nacijsko Nemčijo 2RTEV NEUSMILJENE USODE Belgrad. 11, jul. — General Draža Mihajlovič J« sinoči pred vojaškim sodiščem plsdlral za svoje življenje. Govoril ja štiri In pol ure mirno in brez straati ter zanikal obdoižltve o Izdsj stvu Jugoslavije In kolaboracljl z Nemci in Italijani proti osvobodilni armadi maršala Tita. Dejal Ja, da Je vedno sovražil nacijsko Nemčijo. "Moje simpatije so bila vedno na strani ruakih revolucionarjev," ja dejal. "Kot vojaški ataše jugoslovanskega poslaništva v Sofiji sem bil proti bolgarskemu kralju Borisu, toda gnili generalni Štab v Belgradu me ni hotel razumeti. Milan Gavrilo-vič, bivši minister, me ja celo vrgel v ječo za trideset dni saradi mojih naporov. Skušal sem izvežbati častnike sa revolto proti pronacijskemu režimu v Belgradu. PrepreMl sem zborovanja Hitleriu naklonjene mladine in proslave Hitler Jevega rojstm«* dneva v Sloveniji. študente sem učil 'stre-IJatl. Vedel sent deset let pred nemško Invazijo Jugoslavija, da bo našo armado zadala katastrofa. Skušal sem izločiti avstrijske častniki* is armade. Sovra-. žil sem Nemčijo ln njena satelita, toda videl sam tudi gnilobo v Jugoslovsnski armadi ln slom-ljen duhi Jugoslovsnskags ljud Ntva. '<» Postal sem prvi rebel proti na-cijski Nemčiji v času, ko se je samo Anglija borila proti Hitlerjevi vojni mašini. Trikrat sem se sestal s Titom v oktobru ln novembru 1. 1941. Najini razgovori niso bili uspešni. Titu sam povedsl, ds oba delava napake. V kpnfuzlji, ki Ja naata-ls, smo vsi delali napake." * Mihajlovič Js omenil zveza s u bežno Jugoslovansko vlado v Londonu. "Vlada ja Imela velik vpliv pri zaveznikih in jaz sem bil njen reprezentant v Ju* goslavljl," je dejal. "Sodlšše prosim, naj bo pravično pri o-cenitvl mojega dela. Postal sam Žrtev političnih intrig ln neusmiljene usode. Dogodki so sa obrnili proti meni. Skozi vso vojno sem bil vojsk ns fronti. Skušsl sem mnogo doseči ln mnogo sem pretrpel. 8odlščs nsj Izreče odločitev o mojih de jsnjih na podlagi moje Izjave." Po MihajlovlŠevem govoru Je vojaško sodišče prekinilo obravnavo. Možnost je, da bo kmalu Izrečena obsodba. Vodja grikih monar-histov umorjen Atene, Grčija, U. Jul —Costas Psnoliaskos, \odja pokrajinska monarh 1stIčne organizacija, Ja bil umorjen. Policija sodi, da so gs nspadll in umorili komunisti. talnega gibanja v Nemčiji pod nadzorstvom. "Kakor zunanji ministri, se tudi člani zaveznlškegs kontrol nega sveta v Berlinu ne morejo zedlnitl o ekonomski centralizaciji v Nemčiji," Je rekel McNarney. "Iz tega razloga bomo morali skleniti ekonomske do govore z onimi, ki so za kooperacijo,'* McNarney je priznal, da so nastale potežkoče v prisadava-njih za dcmokrsttziranje Nemcev v ameriški okupacijski coni, zanikal pf Je obdoižltve, da Imajo nacist A važna pozicija v civilnih administracijah. PBOtTiTA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE hf Naročnin« sa Zdniiono dri«** (Ima Chicmgm) la aa Ma. $3.00 aa pol lata. $140 n ftetrt lata; ca Chlcmgm la Cook Cow WTM m oolo lata. 03.71 m pot Mai aa do lUiimnmi hwiium aaMor la 114.) so vrnojo pošiljatelju le v slučaju, «e |e prtteftU ploys, pote*, etc, will Se br Mif Ifaalor aa m kar Una stik a Ustoeai PRO 8 VETA 2667-M So. Lawndale Ats. Chicago 29, 12, Jut t t a Ksi na generalno stavko! Hura! OPA ni več—naj mirno počiva In Bog ali Satan naj ji grehe odpusti! Vsem "free enterpriser jem" se je odvalil velik kamen od srca. Zdaj zopet svobodno dihajo, zopet navijajo cene kot jih niso navijali že dolgih 20 let in več. Prišla je ura, ko si bodo napolnili še "ekstra" prazne vreče, kajti v prepolne žepe itak ne morejo več spravljati. Črna borza ali črna trgovina slovi zmago na vsej črti. Cene v trgovinah so po odpravi OPA postale tako oderuške, da bi človek najraje prijel za veliko kladivo in pričel razbijati ves "free enterprize" od kraja do konca. Gnev mora posebno grabiti gospodinje, kajti one so glavne nakupovalke vsakdanjih življenjskih potrebščin. Ako bi se želodec ne upiral, bi najbolje napravili, da bi šli vsi konzumenti na generalno stavko. Ampak ker tega nI mogoče storiti, vsaj kar se nujnih življenjskih potrebščin tiče, nas imajo oderuhi v pesteh. Seveda je pri tem naša lastna krivda: krivda odjemalcev in volilcev, ker si .na eni strani nočemo pomagati z ustanovitvijo ali patroniziranjem zadružnih trgovin in zadružnih tovarn, na drugi pa, ker v Washington, kakor tudi v državne in krajevne vlade velika večina voli ljudi, ki zastopajo interese "frea enterprizerjev" —oderuhov in Človeških pijavk, ki niso nič boljši od gangežev Caponejeve sorte. * Kdor je za kgpitalizem in pri volitvah odda svoj glas kandidatom, ki se ogrevajo za "free enterprize": za sistem privatnega profita in torej za razredno družbo in razredno vlado, ta nima nobene moralne pravice jeziti ae na to, kar se dogaja po deželi —na piratsko odiranje ocUemaleev po onih, ki niso v biznisu radi svojega idravjq ali vsled ljudskih potreb, marveč zato, da si polnijo ovoje žepe, pa magari da siromaka slečejo iz kote.' Veliko zlo pri tem je, da morajo trpeti tudi oni, ki oo proti takemu sistemu. Ampak tudi ta element ni brez lastne krivde, ker se ne briga, da bi ustvaril novo politično gibanje o ciljem odprave vsega Intimnega in nelegitimnega raketlrokega sistema, ki oloni na konceptih in prakai izkoriščanja slabejših po močnejših. S samim godrnjanjem, brez pozitivne akcije na polju zadružništva ali samopomoči in na polju neodvisne politične akcije ne bo delovno ljudstvo ničesar doseglo. V Washingtonu in v drugih vladnih sedežih bodo le delali to, kar delajo danes aH kar so delali v preteklosti. "Wee enterprizerji" bodo še odirali ljudstvo in kottgreo bo še otal na njih otrani. * To Je potrebno, da si zapomnimo in imamo v mislih, ko te dni zopet čltamo, kaj se godi v kongresu in koliko se "ljudski zaotop-niki" zmenijo za vse proteste proti oderuškemu navijanju cen in za vse zahteve za obnovo efektivne OPA. Ti "ljudski zastopniki" poslušajo le glas Narodne podjetniške zveze, velefarmarskih kapitalističnih intereoov, ki so organizirani v National Grange In deloma v Farmers Bureau Federation, kakor tudi glaa vseh drugih biznišklh raketirjev, ki oo odločno proti vsaki kontroli cen in za svobodno odiranje konzumentov. Po najnovejših vesteh iz Washingtona naši "ljudski zastopniki" zdpet kujejo enako postavo za "obnovo" OPA, kakršno Je zadnjič vetiral predsednik Truman, kajti tiata "kontrola" bi bila le glgan-tična in na vsej črti gorootaona farsa. Na svoji torkovi seji je senatna zbornica z veliko večino—49 proti 26 glasovom—zopet vrgla iz ikonskega osnutka vsako kontrolo cen mesa, perutnine in jajc. Za sredo (ko pišemo te vrstice) pa oe obeta enaka akcija tudi za druge živežne potrebščine—sploh za vse farmarske pridelke. Ako b6 enako storila tudi nižja zbornica, tedaj bo kongreo ameriškemu ljudstvu zopet oerviral enako zakonsko spako kot jo je zadnjič vetiral predsednik. * Najbrže je s cenami širom dežele nekaj aličnega kot je v Chi-cagu. Tukaj oo na primer cene mesu zadnje dni dokaj različne. ' Zmleto meso se na primer oedaj prodaja od 59 do 79 centov funt, povprečno 7Sc, pod OPA pa je bila cena 28c. Svinjaka prata (loin) Je od 45 do 75 centov, povprečno 59c, pod OPA 37c. "Chuck roaot" (ki go naši ljudje kupujejo za Juho, Američani pa za pečenko) Jo od 39 do 65 centov, povprečno 49c, pod OPA 38c. Steak 1 ("round") oo od 52c do dolarja funt. pod OPA 46c. Slanina je od 49 do 05 centov, pod OPA 42c. Masla, kot pravi poročilo v lokalnem Sunu, je prvič po dolgih mesecih zopet dosti na trgu po ceni od 87 do 90c funt. Mleko se je podražilo za dva, oziroma tri cente pri kvartu In stane na dom dostavljeno 21c. Slično je z vsemi drugimi cenami. Stanarina za stanovanje se Je dvignila od 10 do 600 odstotkov. Iz tega je razvidno, da eo cene dokaj različne In oe ravnajo prodvaem po oderuških nagibih posameznih trgovcev ali trgovin. Nekateri trgovci in hišni poeetnlki skušajo biti obzirni in ne kažejo preveč lakomnootl, dočim so drugi—večina—naravnoet oderuhi in bi Jim vsaka poštena človeška družba zanikala pravico do blzniaa, ali pa Jih celo spravila v zapor ali na prisilno delo. Slednjih metod se na primer noslužuje nova Jugoalavtja prt z« tiranju črne borze, kakor tudi Cehoalovaška in Belgija, ki Je tudi v dobršni meri zatrla črno borzo s strogo kaznijo. Prt nas. v tej veliki deželi, ki se ponaša a svojo demokracijo (kapitalistično), pa so črni borzijanl svobodni kot ptice pod nebom. Odprava OPA je sploh legalizirala črno trgovino in Jo posplošila. * Ce bi bila kdaj potrebna in uprevtcena generalna stavba vsega delsvstva. organiziranega In neorganiziranega. Je potrebo« sedal In predvsem Je potrebna splošne protestna generalne stavka prot temu, kar delajo "Ijudakl zastopniki" v kongraeu. kjer eo na pohodu sile velike Inflacije. Dam* Je to v reenicl edino on« rokah delovnega ljudstva. ^ . . Jaka stavka bi bila seveda proti vladL Toda kadar vlada po- HAZNI KOMENTARJI Belllngham, Weak. — Vidi se mi, da tukaj na severo zapadu ne bo letos suše. Prav na dan, ki je najdaljši v letu, to je na 21. junija, se je vreme obrnilo, tako da bo ravno prav moče za polja in vrtove. Dne 23. junija pa smo čutili tukaj majhen potres. Hotel sem iti na društveno sejo, ko nenadoma nekdo strese vrata. Zdelo se mi je, kot da bi nekdo hotel vlomiti. Ker sem v tistem trenotku oedel pri mizi, nisem čutil, da oe kaj maje pod nogami. BUo je ob 9:20 zjutraj. Ako bi oe pripetilo pomoči, bi se gotovo prestrašil. Drugih novic, ki bi zanimale čltatelje, nimam. Na društvenem polju se polagoma izboljšuje. Zanimanje za jugoslovanski narod v starem kraju je med brati Hrvati večje kot med Slovenci, izjema pa oo primoroki Slovenci, kar je razumljivo. . Nikakor mi ne gre v glavo, da se naša vlada toliko poteguje za Italijo. Velika škoda za Slovence in Hrvate, ker je umrl predsednik Roooevelt. Če bi on živel, bi gotovo naši ljudje onkraj morja bili deležni bolj pravičnega razoojanja. Ako bodo oploh kaj dobili, bo to zasluga našega Adamiča! Ali ste čitali pismo, ki ga je piaal Adamič Byrneou? Objavljeno je bilo v Prosveti z tine 19. junija. S takim pooto-panjem pač ne bo obrnil ljudstva od levice, kot si domišlju-Jejo velike glave v Washingtonu. Adamič jim je to povedal. Ce bo Trat prišel pod Italijo, bodo trpeli tudi Italijani, Tržača-ni oami, ne samo Slovenci. Povedal sem že, da se TrŽača-ni močno razlikujejo od pravih Italijanov po mišljenju, zato bo dosegla naša diplomacija prav to, kar oi domišlja v ovojem ne-poznanju razmer in ljudstva, da bo preprečila. Na kratko: naša diplomacija sama pripravlja u-godna tla komunizmu! Ona demonstrira neodpuotljivo igno-ranco in nerazumevanje položaja. Preprosto primorsko ljudotvo, ti je bilo prepričano, da oe bo , Imerika zavzela zanj, da bo Amerika razumela njegovo 25-etno trpljenje pod fašizmom in 4-letno brezprlmemo borbo za svobodo kot zaveznik Amerike, ni niti sanjalo, da bo baš Amerika zopet križala tiste, kateri oo imeli toliko vere v njo. To ljudotvo ni komunistično, če pa se kdaj oprime komunizma, čigava bo krivda? V Prosveti z dne 24. junija sem čital dopis rojaka Jooepha Browna, ki je zelo pomemben za mioleče delavce. Ampak omo še zelo daleč od tega. Delevoi omo ie preveč razdeljeni v raznih organizacijah, ki ao pod vplivom "American way". Vzemimo za primero samo strokovne n Industrijske unije, katere štejejo več milijonov članov. Njih voditelji pazijo, da se prepreči vsak poakus "tujezemake politi ke". Veliko moč imajo tudi verake organizacije. Vzlic temu pa moramo priznati, da Je na splošno naš življanaki standard najvišji. Seva, ako bi stvar pretakali globlje, bi morali priznati kapitalizmu precej kredita ratvoj Amerike. Evropa je šla v zadnjih 30 letih skozi dve vojni, Rusija pa ie več. Amerika ni imela vojne, ne revolucije v teh letih na svo- ji zemlji. Zato je razumljivo, zakaj je še najbblje živeti tukaj. Nihče pa ne more vedeti, kako ae bo ovet razvijal v bodočnosti Če pogledamo nazaj v zgodovino, vidimo, da se vse prenovi ja. Bili ao mogočni cesarji in imperatorji, kje so danes? Bili so grški modrijani—ni jih več! Potem so prišli Francozi na površje, Nemci, Angleži. Nato revolucija v Rusiji. Zdaj, po drugI svetovni vojni, se pa krešeta dva orjaka, nespravljiva orjaka, kajti njune doktrine so neoprav-ljive, kot ogenj in voda. Voe drugo in vse druge države, danes, več ne pomenijo veliko. Glavno vprašanje se suče med Ameriko kot reprezentantom starega rada« kapitalističnega oi-stema, in med Rusijo, reprezentantom novega reda« socialističnega sistema. Le ta dva svetova sta danes v ospredju, okoli katerima se sučejo vsi' manjši narodi. Ko bo od danes preteklo 53 let in šest mesecev, bodo pisali letnico 2000 let po Kristusovem rojstvu. Mfaogi današnji otroci bodo tedaj zreli možje in žene. Kakšno življenje bo takrat? Kakšne iznajdbe bodo imeli? O teh etvareh lahko daneo samo ugibamo. Končno pa želim povedati br. Barbiču, da me njegovi "boriti" in "Wuroti" prav nič ne zanimajo in oe za take otročarije ne zmenim. Zelo me pa zanima, kaj bodo naredilf o Trotom, primorskimi Slovenci ln Hrvati. Da, to me zanima bolj kot v drugo! Pozdrav vsem čitateljem Prosvete! Oaoege flhoelk PREJEL GLAS OP SORODNIKOV IZ STARE DOMOVINE Herasittfte, Pa,—Odkar priha jajo pisma iz stare domovine, katera razkrinkujejo hudodelstva kraljevih pristašev ter tujih okupatorjev, sem oe proetoe voljno omejil in zaenkrat ne pošiljam poročila o mojem potovanju v Prooveto, kajti znano mi je, da je v uredništvu še cele kupe pisem Iz stare domovine. Mnogi me sprašujejo, kako je v tistih krajih^ kjer sem jaz doma. Do sedaj jim nisem mogel dati odgovora, ker nioem prejel nobenih vesti od mojih sorodnikov. Imom štiri oeotre v Čezooči pri Bovcu, katere so bile poročene in imele ovoje domove in družine. Nisem jim pisal, ker sem hotel, da ae one naj prvo oglasijo, če so še žive. Sedaj pa sem dobil pismo, ki ga je pisala v lepi slovenščini moja nečakinja za njeno mamo. Opisala je nakratko grozote, ki so jih prestali. Nečakinja mi je med drugim tudi sporočila, da so umorili edinega sina moje najmlajše sestre, sina druge 'sestre pa so aretirali in poslali v Internacijo za 30 let. Najmlajšega sina pa so po štirih letih rešili. Voe štiri moje sestre so slabega zdravja, čemer pa ni čuditi, kajti prebivalstvo se preživlja s palento in mlekom. Nemci so vrgli 60 bomb na vaa, jo vso izropali in 30 hiš popolnoma poruliU, ostale pa so tudi poškodovane. To so le kratki izčrpkl pisem, podrobneje pa lahko čltate iz spisa "Ker smo hoteli svobodo, so nam po žigali domove in ubijali ljudi". Ta članek je bil priobčenv Primorskem Slovencu in so mi ga poslali sorodniki. (Člsnek je stane tako neznoana, tako brezbrižna ca ljudake interese in za interese dežele, ima ameriško ljudstvo pravic?, da tudi s tem orožjem nastopi proti svoji razredni vladi, ki pozna le interese poeedujočega In vladajočega razreda. Ta pravica je zarisa v nesmrtni Izjovl neodvisnosti. Ako imajo delavski voditelji količkaj volje za protektiranje Interesov delovnega ljudstva, tedaj ga morajo nemudoma porvatl na generalno protestno stavko proti temu odiranju ljudstva, katerega nameravajo služabniki velikega in msloga biznisa zopet aankcionirati. Ako ao potrebne in upravičene stavke za zvišanje plač. je aigurno prav tako potrebna splošna generalna stavka za protektiranje zaslužka ali kupne sile Taks stavka bi bila stokrat boljša kot pa zopet cela vrsta novih stavk za zopetno zvišanje plač, kajti to navijanje cen Je že pobralo ves mezdni poviiek, ki ao ga izvoljevall delavci sadnje meeece Razmere zahtevajo, da gremo vsi na generalno stavko proti reakciji v kongresu In proti bizntškim oderuhom vsaj za 24 ur* Dela vrl* Postavite to zahtevo takoj pri svojih unijah in pritisnite na voditelje za oklic splošne generalne protestne stavke pro*l draginji, proti inflaciji! To bo edini jezCk. Iti ga bodo razumeli reakcionarji v kongraeu. pri občen na tretji otrani današnje Prosvete.—Urad.) V članku boste videli, na kateri strani so oe borili Bovčani in okoliščanl. Borili-so se proti okupatorju takoj od kraja in mu niso pustili prosto pot na glavni cesti od Terbiža proti Gorici. Moji sorodniki so mi tudi o-menili, da oo mi pisali večkrat, toda jaz nioem prejel od njih nobenega pisma, odkar se je pričela vojna. Nekaj let pred vojno sem prejel pismo od sestre, ki se je glasilo, da je bila edina hrana >~kaša in še neka druga zmes. Torej je to. dokaz, da so Italijani še tedaj hoteli uničiti slovenski narod. Bratje in sestre, vsi poštenjaki, branimo Slovane vsepovsod, kajti oni stojijo trdno kot skala za svoje in delavske pravice ter za pravičen mir na zemeljski obli. Pooezimo močno v politiko 15 milijonov Slovanov v tej deželi in pomagajmo poraziti vse senatorje in kongresnike, ki sipajo žveplo in ogenj proti Rusiji in Slovanom v splošnem. Rusija ima popolnoma prav, ker ne pusti parazitom, da bi izko riičaH ljudske zaklade. Ti niko H siti paraziti bi radi investirali vaše Žulje v tujih deželah, zato da boste vi stradali doma. Moje mnenje je, naj bi ta "dežela posodila denar neindustria-liziranim deželam, toda za majh ne obresti, dobiček pa naj ima jo dežele same, tako da se bo čim prej dvignil življenjski Standard njihovega ljudstva. Naše geslo naj bo blago za blago. Da, brat urednik, geslo "delavci vsega sveta, združite se!" še vedno velja. Ampak če dovolimo, da bodo ameriški paraziti še nada lje izkoriščali Rusijo in Azijo, bomo vsi prikrajšani na dohodkih. Američani radi poceni im portirajo izdelke in drug material Iz Azije, dobiček pa nima od tega nihče drugi kot parazi tff Enaki so Angleži, ki na debelo izkoriščajo kolonialna ljud Otva" po vsem svetu, posebno pa v Indiji. Da bolje podprem ovoje misli in mnenja, naj poročam o ban ketu, ki se je pred časom vršil v počast Leonu Krzickyju v hotelu William Penn v Pittsburg-hu. On je bil pet mesecev Evropi, kjer se je nahajal na Vaeunijskem kongresu kot zastopnik krojaške unije CIO, ka tere je podpredsednik.. Ta med narodna delavska konferenca se je vršila v Parizu in zastopanih je bilo 52 držav, v katerih je organiziranih 70 milijonov delavcev. ip Krzlcky ie šel iz Pariza v Jugoslavijo, Cehoslovaško, Poljsko in Rusijo. Peljal se je z letalom 1000 milj v notranjost Rusije in imel je priliko opazovati pogorišča 71,300 vasi ip mest, ki so jih barbarski Nemci porušili in požgali. Materialna ško da je ogromna, poleg tega pa je izgubilo življenje mnogo milijonov oseb. Krzicky je bil tudi sprejet pri Jožetu Stal|pu, kateri ga je vprašal, koliko brezpoaelnih bomo imeli v Ameriki. Leo mu je odgovoril, da najbrže več mlli-žonov v nekaj letih, nakar mu je dejal Jože, naj pridejo vsi brezposelni ameriški delavci v Rusijo in bodo plačani za svoje delo po ameriškem življenskem standardu. Krzicky je še dodal, da sta Amerika in Rusija edini državi, ki lahko prisilita ostale države za stalen mir, radi tega morata ostati prijateljici. O razmerah na Poljskem je dejal med drugim, da so bili tam leta 1935 delavci plačani po dva centa na dan, sedaj pa so postali posestniki tiste zemlje, na kateri so bili poprej sužnji. Rekel je, da ni nič čudnega, ker so ameriški finančniki alarmirani radi tega. Poljska unija sedaj šteje milijon in sto tisoč članov in na unij-ske seje zahaja celo predsednik Poljake in delavcem podaja roko ter pravi, da je ljudska vlada sedaj služabnica državljanov. Krzicky se je tudi pohvalno izrazil o maršalu Titu in dejal, da je zelo zmožen voditelj. Pohvalil je tudi Čehe. Naj še o-menim, da je na banketu nastopil kot govornik tudi župan mesta Lawrence ter kritiziral v»e one Američane, ki napadajo Ru sijo, Jugoslavijo in Poljsko, ne Ha bi imeli za to prave vzroke. Anton Zornlk. "BIG" TONY POROČA 9 POTOVANJA * Milwaukee. Wis.—Te-le vrstice ne pišem s pota, ampak iz Milwaukeeja, Wis., zadaj za hiio pri mojemu nekdanjemu sosedu Franku Borstnarju. Videla se že nisva 50 1et.^ On me je povabil in sem ga prišel obiskat. Je res tako, kot sem čital v nekem listu, da je prijetno med prijatelji! V slovenski metropoli je bilo res lušno, ali ni bilo mogoče vseh obiskati. Dne 2. julija smo se poslovila iz Clevelanda. Ko sem se vozil po Št. Clair ave. proti 55. cesti, sem se še enkrat nazaj ozrl in rekel sam pri se bi: "Pozdravljeni, Clevelandča-ni in Clevelandčanke in hvala za gostoljubem sprejem!" Zavijem na desno na 55. cesti. Kmalu smo bili na cesti, katera nas popelje v Detroit. Mimo grede smo se ustavili pri'naših prijateljih v Lorain, Ohio, pri družini F. Ravnikar, kjer smo ostali čez noč. Za nama sta se pripeljala še Urška in Jack Tut-tin iz Clevelanda, namreč smo se dogovorili, da se snidemo pri Ravnikarjevih v Lorainu, Ohio. Nam so dobro postregli z "železno" in pivom. Dne 3. julija smo jo pa mahnili v Dearborn, Mich., in ustavili pri Hermanu Ruglu. Telefoniral sem mojemu staremu prijatelju Albertu Naprudniku, ki je natakar v Slovenskem domu na John R. v Detroitu, in mu povedal, da smo žejni. Odgovor lem dobil: "No beer." Oglasil sem se tudi v Domu na zapad-ni strani. Tudi niso imeli piva. Huda žeja in vročina! Z namo sva sklenila, da jo drugI dan od-kuriva iz Detroita proti Mitwau-keeju, Wis., kjer imajo dosti piva. Rečeno, storjeno! Zgodaj zjutraj se posloviva od prijazne Rugleve družine in jo mahnevk proti Milwaukeeju, kamor dospeva ob 5. uri popoldne. Povsod primanjkuje piva. Tudi v tem mestu, ki slovi voled dobrega piva. Prijatelji so me "potritali" s hladnim pivom, da nisem In malega btsalae seenll OPA. )• med frae enterpriser 11" seval velik val "patriotisms" In — ne-vtlaala ceni Sem pa tam ee dobi kakšna Mi vrana, ki rasobee! napšet "OPA Price. Will Prevail." Ampak tadi v takih redkih prtraorik le vprašanj«, , žeJe poginil, jo pa mahneva v »sila se bova v gi. tf. Ker sem član SNr prenehoma 40 let, bom to' * na tisto opeko, ki je ,—.. Ker poslopje SNPj jemo člani SNPJ, menda n( pretirano, če zahtevam eno ko zase. V Chicagu ostaj par dni, potem jo pa mahJ proti Springfieldu, 111., odkd se zopet oglasim. Do sedaH Vozili brez nezgode. Prev smo že 4301 milj. Pozdrav v čitateljem od pape in m Tomsic. Anton Tomi PRISPEVKI ZA OTROŠKC BOLNIŠNICO PRI PODRUŽNICI 48 SANSa Cleveland. 0.-V mesecu ni ju so bili darovani sledeči spevki pri naši podružnici jih je sprejel podpisani: D( nik Hribar $5, Progresivne venke (krožek št. 1?) $ioo, ton Jaksetič (E. 157 st.) $5, Modic $5, John Gombač in na, Akron, O., $10, Joseph klavčič st. $5, John Česnik in na $5, Mary Mezgec (Aspini ave.) $5, Anton Bartel (Hol ave.) $20, John Starman Frances Zaje $5, Frank in ( gia Rupnik $25, Progresivne venke, krožek št. 7, $18.20, i čila Amalija Terbižan. Ta vedna tukaj rojena dekleti žene prispevajo mesečno po v ta namen in ko se nabere tova Vsota, jo izroče. Dru Janeza Krstpika 71 ABZ $6 ito venca za pokojnim Fran Kaplem, mrs. Vidrich, taj Progresivnih Slovenk krožki 1 ponovno izročila v mesecu niju $640, John Koss $10, dolph Lisch $15, mrs. Smoli ročila $10, katere sta prispe z Jennie Matičič vsaka po $1 sicer namesto venca za pokoj Frankom Pernačem. Frank I eič $25 (izročil L. Petrov Andrew Dratina $5 (ozroci Lokar) in ena oseba $3. T skupaj $959.20. Nabral Anton Jankovich. ' Oblak in žena $10, mrs J. strlj (Prestrlj?) $10, John Sui šič (gostilničar na 140 st.) Frank Leban $5, družina Prt (ponovno) $7, družina L Protter $5, ena oseba $3, ski $65. • Louis Kaferle izročil $25, i je prispeval $20 in $5 Frank reb. Rojak Mike Gol« se je i od sebe zavedal svoje dolin in šel navdušeno na delo i tujerodce. Zbral je skupaj toliko kot so mu prispevali cer manjše vsote, vendar pa i ša skupni prispevek $71. Forest City Material Co. je rovala $5, ostali pa manjše te. Ivanu Bošijančiču s« P" /ali sledeči: Frank Jagoj $5, Anton Jaksetič $5 in 32 C. P. $20, skupaj draw Boftič (k) je izročil! Godec je prispeval $5 nam venca za pokojno Heleno klavčič in ena oseba $3 a na vsota zbrana pri podru 46 SANSa v mesecu juniju ša $1,127.20. Za obrambno akcijo hA pa smo prejel, sled«* * Društvo Kras 8 SDZ $<> na), tri osebo po $2 »n ena skupaj $15. Potrebno K 0 U da so bili najbolj pnd« pridnimi do sedaj Anton Js vich, Anton BoUU^" Jančič, Andrew B«wJ Plut, Louis Petrovcc. Kr* kal, Andrew vsote pa so zbrtk^ Anton Srebot. Anton Ogj seph Terbižan. Ka"r" ' Ne' sme- pobiti -naše vrle in delovne . krožku 1 Progreolvn^, dapolno c^J" 4* ^ i hiše ter obrale* P? r ružnid nad$2*n V ( prirnan^z Upom. da ne bomo^ ^ humanttomim ^»j zbirali ie M^T^ trebno če skupaj ^ 'fr««, ,1 zastal« ^ (DeU* so * S*. f iz nove, prerojene jje in Jugoslavije a, državni in privatni t irobni trgovini privatni ■•k*0' ^ _ Glede preskrbe po osvoboditvi navezani na privatni jyine. Toda kmalu k da del tega ne , ivoje naloge v interesu nega ljudstva. Preveč jo j i so bili za špekula-je razvijala v obliki da bi se ta del pri-"seirtorja ne postavil it pozicije. To je tra* (MJo časa, ko je ljudstvo jičelo razkrinkavati in zahtevalo zanje kazen. Znaten ga trgovskega sektorja nel svojo nalogo in se da sodeluje kot va elj v preskrbovalni Privatni sektor oskrbu približno 30 odstotkov itva v Sloveniji. Prav del pa še vedno stoji in z nekakim nezau motri poostren tempo v našem gospodarstvu, prepričanju, da zanj ta v tem razvoju, da i duši in ovira. To stališče seno in naše ljudstvo nega sodelovanja prav gar in vsakomur tudi tira kos kruha ob pošte-ilužku. •aktor—samopomoč itn v preskrbi i ljudstvo je spoznalo, da 10 samo postati odloču-or tudi v gospodarstvu, j da popolnoma izkoristi i pridobitve narodno-osvo-[ borbe zadnjih let. Za-z ustanavljanjem za-dvsem nabavno-prodaj-r je tudi v tem priza-i našlo vso moralno opo-Jti, je že v teku nekaj dobilo zadružno giba-razmah po vsej državi, f mestih kot na deželi, da i najti primere. Danes o-zadruge že nad polo-| nekaterih krajih pa tu-1 odstotkov prebivalstva niji; isto velja za ostale »e v državi. ge predstavljajo danes iko rečemo, da odloču-' v našem celotnem goli S svojim močnim ajskim aparatom pove-uelo z mestom in u-tako povezano gospo-''oto, v tesnem kontakti članstvom pa so tu-*le usmerjevalec naše Naši proizvodni ' sporočajo potrebe pre-in tako sprovajajo na-"»darstvo v življenje, mzacija sega kakor s tudi do najzakotnej-')a Tako vidimo, din « kar odločilno vpliva-' »zvoj našega gospodar-■njegovo plansko usme-jjoizvodnja se vrši po « W narekujejo potre-*Va Prav od spodaj na- * ^ Mdruge še ne T.v c«l<*» svojega v*>na naših zadrug , r°dajni značaj. Te im~ ■ ic enostransko "mejujoč se zgolj I10 je na razdeljeva * kf> nabavi blaga li^^nji, ne po T^J aktivnosti. Prav ^ kontakta * števil-^ucenti, kmeti in I C??' Mdru«> *£UU odločilen fak- EE**- k, jjm ob. focv V? »Ht,? ,K ' za-l^1; J liniji razširile PSiS0 RJ*« V sistemu kmečko b^'W jih ima. rv* v Mtlemu malo, hiš. tudi za raz »meri. u *le V Ur iz-na-ima za- četnih primerih. Upati je, da se bo na zadružni podlagi dobro razvijala proizvodnja mleka in njegovih proizvodov, sadja, vina in drugih kmečkih proizvodov. Nedavno je bilo ustanovljeno državno trgovsko podjetje za promet z mlekom. Toda praksa je pokazala, da je tako za proizvodnjo mleka kakor za njegov promet najprimernejša oblika zadruga. Vsa ta produkcija sloni na sistemu številnih malih producentov, ki so raztreseni in jih more le zadruga prav povezati v močno produktivno organizacijo. Pokazala ee Je potraba po uata- . noviivi dri. volepodjetij ln veloblagovnlc-magazlnov Pokazal9 se je, da zadruge ne morejo izvrševati vseh nalog drobne trgovine. Nastala je potreba po ustanovitvi državnih veleblagovnic, Iyer se more o-skrbeti vsak državljan z najrazličnejšimi predmeti, ki jih potrebuje v vsakdanjem življenju. Velik razvoj naše industrije in dvig njene produkcije je ustvaril vse potrebne pogoje za ustanovitev takih podjetij ali maga-zinov. Načrtno gospodarstvo stremi za tem, da ustvari v državi blaginjo. To pa se da doseči le takrat, če je na razpolago dovolj dobrin in če so te dobrine ljudstvu laHfco dostopne. Poceniti proizvodnjo, to je poleg zvišanja produkcije pogoj za blaginjo. Znano je, da ravno posredništvo med producentom in konzumen-tom zahteva največjo podražitev. Blsgo se mora prodajati v najmanjši režiji, zato je treba odstraniti ves nepotreben posredniški aparat iz preskrbovel-ne službe, to pa prirediti tako, da bo prišlo blago čimprej do konzumenta. Vsaka poslovalnica ali podružnica državne veleblagovnice bo dobila blago direktno iz tovarne. Na ta način odpade vsako posredništvo, s tem pa se cena blagu znatno zniža. Saj je znano, da so v bivši Jugoslaviji zaslužili posredniki pri tekstilnem blagu tudi do 300 odstotkov. Za-sli^žek oziroma dobiček, to je bil pač edini ln glavni namen privatnega udejstvctvanja v trgovini. Država pa nima z ustanovitvijo teh državnih veleblsgov-nic namena, ustvarjati dobiček, temveč spadajo vsa ta podjetja v okvir preskrbovslne organizacije, ki ji je nemen, de državljanom dobavi blago čim ceneje in v pravični razdelitvi. OrgmnlaaeUa»dri. *ele- blagovnic Medtem ko v nekaterih mestih Jugoslavije že od jeeeni ob stojajo podružnice NAMA, to je narodni magazln, smo v Sloveniji šele sedaj dobili oziroma o-tvorili te poslovalnice. Narodni magazln je vsedržavne uatano-va, ki bo imela svoje podružnice v vseh večjih mestih države. Te podružnice NAMA so tip veleblagovnic, kjer je moči dobiti nujne prehranbene, oblačilne, galanterijske in luksuzne predmete, kolikor je za te predmete že dana možnost proizvodnje. NAMA prodaje predvsem industrijske proizvode, in to tako blsgo, ki se plasira v vsej državi. * Poleg vsedržavnege NAMA bomo v Sloveniji najbrte dobili ie federalne veleblagovnice, ki bodo delovale v okviru federalne republike in prodajsle speci al ne vrste blsgs. Ne tek način bo imela vsaka federalna republika svoje veleblagovnice. Fc ifralnc veleblagovnice sli ma-gszini bodo imeli svoje podruž nice v večjih mestih in krsjih republike. Teko bodo ti maga-zini dostopnejši širšemu krogu prebivslstvs. Dejstvo je, de oblest samo z ukrepi ne more odpre viti črne borze. Zadruge so sicer mnogo doprinesle k pobijanju špeku-lantetve, toda ne v dovoljni meri. Zdej so se zadrugam pridni iile še državne veleblagovnice. Špekulacija je predvsem cvete la v prometu z racioniranim blagom, živili, tekstilijami in usnjem. Danes je vse to, sicer še vedno v omejeni meri, na razpolago v narodnih magazinih, in to po takih cenah, ki so znatno nižje od črnoborzijanskih. Ker pa se izvaja kontrola pri izda janju blaga, si ga nihče ne more nabaviti v taki meri, da bi ga lahko prodajal dalje. Konkueenco je zamenjalo lok.....vanje Morda bo kdo dejal, da v novih razmerah ne bo nihče tekmoval v cenah in kvaliteti blaga. Da ne bo nobene konkurence. Konkurenca je tekmovanje. In danes tekmuje vse, tovsrne tekmujejo, rudniki, delavnice, podjetja in posamezniki med seboj. Vse tekmuje, kdo bo več napravil, kdo bo dal na trg boljši izdelek. V tem je danes konkurenca in ta konkurenca ima konstruktiven značaj. Tako tekmujejo danes naše zadruge z državnimi trgovinami in obratno, tako bodo tekmovala federalna podjetja z vsedržavnimi, katera poslovslnica bo bolje postregla kupujočemu občinstvu, katera bo imela večji promet in pa na znižanju režijskih stroškov. Pri tem pa moramo opozoriti, da ne užiyajo državna podjetja prav nikakih privilegijev pred privatnimi ali zadružnimi. Prav so obdavčena, razlika je pa v tem, da je državnim poslovalnicam dopuščen nižji procent za-službo kakor privatnim ali zadružnim. Zato pa morajo imeti toliko večji promet. Žhrlja«)« ee normalizira Ta normalizacija pa ni v smislu nekdanje normslizacije življenja is bivših predvojnih časov. Ustvanja se na zdrsvi Osnovi, na temelju osnovnih pravic človeka za dostojno življenje, vredno njegovega dela. Ko gledamo velike uspehe, ki smo jih dosegli v izpopolnitvi naše preskrbovslne službe in ko spoznavamo, da je te uspehe, ki smo jih dosegli prsv z ustanovitvijo državnih in federalnih magazinov in drugih podjetij, priklicala v dejstvo vanje živ ljenjska nujnost, pa ne smemo pozabiti, da so ta državna podjetja last vsega ljudstva. Vsi moramo budno spremljati njih razvoj in jih čuvati kot eno svo-ih velikih pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Interes vsakega člsna Osvobodilne fronte mora biti, da skrbi za procvit naših državnih veleblagovnic. Le tako bodo nova podjetja zmogla vse velike težave, ki se ,im stavijo na pot. Ena izmed »h je borba s korupcijo, ki še danes ni povsod zatrta. Na nas vsfh je, de Jim za jamčimo uspeh, ds bodo v redu izpolnjevala svojo važno nalogo. . Če pe se pojavijo napake Če katero teh podjetij ne bi izpolnjevalo svoje naloge, ps je dolžnost nas vseh, da odkrijemo napake in jih pomagamo odstraniti. Naj to nikakor ne zapelje v brezplodno nerganje. Podjet a so ustanovljene za ljudstvo in pomoč k njegovi blaginji, pod Judi ne samo ds sme, ono mors voditi kontrolo nsd svojimi podjet-; i, ki so prav tako kot ljudsks oblast podvržene zdrsvi, kon struktivni kritiki. Kekor povsod, je tudi tu potrebno udsriti po nspskah, če se pojevljo. Če bo ljudstvo rvumelo, so ts podjetjs namenjena zs nje- KER SMO HOTELI SVOBODO, SO NAM POŽKAU DOMOVE M UBUALI LJUDI za Zato pa so tudi podvržena ljud tki kontroli. Ljudstvo sme ln Pced nami leži debela knjiga, vezana v kri in trpljenju primorskega ljudstva. Ni še izpisana in nikoli ne bo mogla biti, toda odprimo jo in še enkrat prečitajmo iz nje nekaj poglavij krvave kronike. I. poglavje — mučenlštvo v bovškem okraju V kroniki, ki sledi, naj imajo čitatelji vedno pred očmi, da je pretrpelo približno 80% jetnikov in internirancev nepopisne muke že pri zasliševanju in pozneje v zaporih in internacijskih taboriščih, kjer so fašisti in nacisti ravnali z njimi slabše kot z živino. Pretepi s palicami, lomljenje prstov, odstranjevanje nohtov, posiljevanje žena, lomljenje udov, obešanja in streljanja, pokopavanje Še živih, sežiganje nedolžnih otrok, starcev itd. so bila sredstva nacifašiatič-nega sistema uničevanja narodov, ki so bili krivi le tega, da so se borili za svoje življenje in svojo svobodo. KRAJ ZAGA: Dne 6. 3. 1943 so karabinjerji is postaje Srpe-nica aretirali in internirali Rot Štefenijo; 10. 4. 1943, Primožič Ivanko in Ivana, ki je v Mathau-senu umrl, 14. 4. 19483 so isti karabinjerji aretirali in Internirali Žagar Antona, Žagar Franca, Žagar Eliso in jim tttočasno zaplenili 7 ovac in rasnega blaga v vrednosti 14,000 lir. V istem mesecu so bili internirani še Rot Jožef, Rot Marija, Fot Franc, ki je umrl v Mathausenu, Žagar Terezija, Žagar Ana, Žagar Štefanija, v razne zapore v Italiji pa so bili odgnani Rot Marija, Rot Emilija, Rot Emil, Melehin Olga, Žagar Pavla in Žagsr Anton, kateremu so alpinei bataljona ((AqulleH naropali raznega blags v vrednosti 5,150 lir. V mesecu maju 1943 so Italijani internirali Žagar Ludvika, Breginc Antona, Pičulin Antona, Pičulin Srečka, Šulin Gašperja, Rot Jožefa, Žagar Alojza, ki je v Mathausenu umrl, Berginc Ivana, v zapore pa so poslali Žagar Jožefa in Rot Florjana. Dne 22. 5. 1043 so alpinei ba taljona "Aquile" požgali Rotu Jožefu senik z vso krmo in povzročili za 10,000 lir škode. 26. 5. so karabinjerji iz postaje Sr penlca aretirali in: odvedli n Trst Žsgar Andreja in ga zaprli. Avgusta 1943 so slpinci iz bsta ljona "Cividale" obkolili in iz-ropali hišo Žagarja Antona. Dne 14. 10. 1943; je nemško letalstvo bombsrdiralo vas ln porušilo popolnoma 30 poslopij, 30 pa delno poškodovalo. 26. 10. so Nemci Inf. reg. 7/314 vdrli v vas, požgali nekaj že poškodovanih poslopij in izropali vse, kar se je dalo. Prizadetih je bilo 67 posestnikov. Vrednost povzročene škode znaša 326,000 lir. (Pokradli so 6 goved, 2 prašiče, 103 ovce. 30 koz in 110 kokoši). 28. 10. 1943 so isti Nemci gov dobrobit, ds so njegova last, če bo budno bedelo nsd njihovim poslovanjem in če jih b6 ščitilo pred razkrojevalnim delom sovražnih škodljivcev, se jih bo lahko z zaupanjem oklenilo. Pri tem ps bo lshko po nosno ne te dragoceno pridobit ve nerodne-osvobodilne borbe, ns velike uspehe svoje ljudske oblasti. «1 «^3(3 70 neat est sssv..... • ftiai MO f« *8?80K3S i JttR,' HM mKK mm-. se Preitudiraile le karlim koliko Je "aeoboden tudi alaši. ki bastra ne deietvth, pe Kontrolira ga videli. požgali Rot Mariji hlev in krmo 15. 12 1943 so izropali posestniku Rot Franca, L 1. 1944, pa Rot Ferdinanda, 25. 5. 1944. pa so SSovci iz postojanke Gorica, a-retirali in internirali Kot Flori-jana, ki je v Dachau umrl, Rot Emilijo in Žagar Andreja, ki je pogrešan. VAS SRPENICA: 24. 5. 1943 so Italijani prisilno mobilizirali v bataljone "special!" 39 vašča-nov. Istega dne so karabinjerji krajevne orožniške postaje aretirali in zaprli Kneza Antona. Italijani in Nemci so skupno v letu 1943 požgali 23 senikov, napolnjenih s krmo in s tem povzročili 169,000 lir škode. 26. 10. so Nemci po predhodnem obstreljevanju z minometi in topništvom vdrli v vas in pričeli ropati. Pogorelih in poškodovanih poslopij je bilo 11, V okolici pa so požgali še 16 senikov, napolnjenih s krmo. Škods na poslopjih, pritiklinah ln hlevih znaša 159,000 Ur. Oropanih je bilo 9 posestnikov. Med obstreljevanjem z minometi je mina padla med skupino vaščanov, od< katerih je enega ubila, 3 težko in 5 lažje ranila. 25. 5. 1944 so SS-ovci iz postojsnke Gorica a-rotirali več oseb, jih odvedli v zapore in deloma v internacijo v Nemčijo. Prisadeti to bili naslednji: Trebše Anton, Fon Zora, Knez Anton, ki je v Dachau-u umrl, Braz Nada, Sulin Jožef, ki [e v Dachsu-u umrl, Šulin Silva, ulin Elčl, Kranj. Ana, Trebše Frančiška, Knez Darko, Knez Milan. LOG ČEZSOŠKI: V bataljone "ipeciall" so Itslljsni prisilno mobilizirali 7 mož. 5. 3, so ka-rsbinjerjl Iz postojanke Srpenlca sretirsli in zaprli Melihen Jožeta, ki je bil pozneje interniran v Nemčiji. Istegs dne je ltalijsn-iko vojaštvo zažgalo gozd v bližini vasi. 18. 3. so bovški ksrabl-njerji zaprli kot politične osumljence Breginc Petra, ln Hrovat Andreja. V aprilu pa je Italijan-Ska alptnska posadka izropala tri posestnike. Oktobrs 1943 so Nemci iz Inf, reg. 7-314 ropali po vssl denar, dregocenosti, perilo, živino itd. Izropeli so 20 gospodsrjev. Isti Nemci so požgali v okolici 10 hlevov in senikov. ČEZSOČA: 6. 11. 1941 Je goriške kvestura sretirala in odvedla v goriške zapore Ksvs Antona, ki so ga pri zasliševanju mučili. 8. 9. 1942 so bovški fsši-sti in karabinjerji ponoči obkolili hišo Krsvsnje Ane, lastnico potegnili iz hiše in jo pretepli zato, ker je njen sin odšel v partizane. 19. 5. so bovški karabi-njnerjl zaprli Kravanjo Franca, ker ni hotel delstl pri italijanski tvrdki kot prisilni mobillziranec. 29. 9. so bovški karabinjerji sretirsli Čopi Alberts, ker so ga o-sumili, ds je imel stike z OF. Internirali so ga ns otoku Ustico, odkoder se ni več vrnil. 25. 12. 1942 so bovški karabinjerji In vojaštvo ponoči obkolili hišo Čopi Gebrijele In vanjo etreljell Ker jim gospodar ni mogel te-koj odpreti vrat, so okoli hiše zažgali ogenj, ker so mislili, da so v hiši pertlzenf. Pn (»reiska- vi hiše so Čopi Gabrijela sretirsli, njegovega ofete Joiefe p« pretepli in mu zlomili več reber. 28 12. so Isti vdrli ponoči v hišo Kenda Frsncs, jo oplenlll, oklo futeli hčer Dorotejo In Jo odvedli v bovške zapore. V marcu so sretlrell še Komac Franca in njegovo ženo. V aprilu so bovški karabinjerji ln kvesturs i/ neznanih vzrokov aretirali In pozneje Internirali Krsvanjo Ano Čopi Veroniko, Krevanjo Jože fe, ki je v Mathausenu umrl Kendo Frsncs, Kendo Kristino Čopi Ivans, Čopi Alojza, in Čopi Cvetka, Italijansko vojaštvo p» je požgalo 8 senikov. 18. 7. 194.1 je prišlo v bližini posestnika Hrovat Antona do spopeds med partizani In vojaško edinico !z bovške postojsnke. Naslednjega dne so karabinjerji Iz Bovca a rotirali In Internirali Hrovai Antona, ženo Terezijo, hčerki Tončko in Vero, 12 letno Ano in 9 letno Matildo odvedli v z*po v Trst. Iz vasi so Italijani piiailno mobilizirali v bataljone epeeialo 20 mož U. 10. 1943 so nomško letal-etvo in topniški oddelki bomber diraii in obstreljevali vas Ces- soČo. Popolnoma porušenih je bilo 24 poslopij, delno pa 35. Skupna škoda znaša nad 2,8800,-000 lir. Pri tem napadu so Nemci-pokradli še 19 goved, 2 konj«, 12 prašičev, U drobnice in 40 perutnine, 24. 10. so Nemci po-žgali senik Plošu Francu, 29. 11. so aretirali in odvedli na prisilno delo v Nemčijo Kavsa Andreja. Z bombardiranjem in obstreljevanjem so Nemci od 13. do 21. 10. popolnoma ali delno porušili 15 poslopij, 16. 3. so Italijanski karabinjerji is postojanke Bovec aretirali Mlekuža Jožefa, ki je poznoje v Dachau umrl. NASELBINA JABLANCA: 4. 5. 1943 so italijanski kerabinjerji In vojaške edinice is postojanke Bovec sretirale 3 vuščune, ln Jim zaplenili vse premoženje, ker vo imeli sinove v partizanih. NASELBINA TRENTA: V letu 1943 so itslljsnske oblasti prisilno mobilizirale 24 vaščanov. ' V aprilu 1M1 je bila po napovedi vujne Jugoslaviji vas evakuirana. Fašisti in karabinjerji so imeli tako proste roke in so vas izropali. SOČA: Leta 1943 so Italijani prisilno mobilizirali 34 vaščanov. V aprilu 1941 je bila po napovedi vojne Jugoslaviji vas evakuirana. Pri tem je.bilo ra* di popolnega Isropanja prizadetih 136 posestnikov. 15. 3. 1943 je italijansks edinice kspetana Borgattlja isropala posestnika Demonstracije in sakteve ss obnovo OPA so raaširjene po vsej deieli. V Washington prihajajo deputacije delavcev in konaumontov. V ta namen afta prišli v Washington "loblrai" tu-dl dekleti« ki Jih vidite na oliki. Kravanjo Franca, 10. 9. 1943 pa je vojaštvo "aottosettore diatac-camento na Logu" iaropalo Klavrno Alojza. Soški karabinjetjl so sretirali ln internirali še dva vsičana. 14. 10. 1943 so Nemci In Inf. reg. 7-314 isropall posestnika Kaščo Jožefe, v Dschau pe odpeljali Kavsa Ivana, ki Je tam tudi umrl. Obnova velenjske elektrarne Velenje. — Vojna vihra tudi velenjskemu rudniku in elek^ trarnl ni prissnesla. Zato so de» level ln nameščenci takoj po o-svoboditvi pričeli obnavljati e-lektrsrno, katero Je okupator v vojnih letih izkoriščal do skraj-noeti. Niso se vršile fiščeojs kotlov, turbinskih kondenzator* Jev in nujna poprsvils ns osta« lih napravah. Vedeli smo, ds tsko ne sme-mo več naprej obratovati, če hočemo obvarovsti elektrarno popolne obrsbe, na drugi itrsnl ps dvigniti obratovsnje. 8 čiščenjem in popravilom kotlov, turbogeneratrojev ln vseh ostalih naprav smo doseglj, da se je porabe premoga znižala zs približno 50 odstotkov. De lsli smo v treh izmenah brez preitanka, tako ds smo v kratkem čsiu 14 dni stsvlll v obrat prvi generator. Na ostalih dveh turbosgrcgatlh imo nadaljevali obnovitvena dela in meseca ok tovra obratovali z vsemi tremi stroji. Obnovili smo tudi ostsle stroje: temeljito smo popravili vsilil In msll parni kotel ln očistili kondenzstorje. Pri vseh teh po-pravilih smo imeli velike teževe zsrsdl pomsnjksnjs primernega obrstnegs in rezervnegs mete risla pa smo se morali posluže vstl raznega zasilnega materia Is, kolikor gs je bilo ns rszpo-lsgo. Konec minulega leta pa smo vendsr elektrarno že teko uspo sobill, ds popolnomu ustreza svojemu namenu, Mesečno produkcijo električne energije ps bi mogli še povečsti, vendsr mo ramo nsšo produkcijo prilsgodi-ti ostalim, zlesti vodnim centralam. Tsko morajo biti v času zadostne vode udeloiene ns proizvodnji električne energije zla stl vodne centrale kot Fsla ln Dravograd, ker Jim sicer vods odteče neizrabljene preko jeze Vendsr je tudi naše elektrarna v tem primeru v stanju, da od daje v času dnevnih konic del energije, katera vodne centrali ne zmotfejo. V poletnem In zim-»kem času, ko bo primanjkovalo vode, bo naša elektrarna Ishlu prevzela stoodstotno zmogljivost. Vendsr se pri teh dosedanjih lepih uspehih ne bomo ustavili, temveč stremimo za tem, kaki. bi še izboljšali ekonomičnost o-bratovsnja. Tu pride predveem v poštev toplotne izrabe premoga, izperivost kotlov, kondenza cija, leatna poraba obrata in tmotrna organizacija dola.—Ta ko hočemo še vnepraj delati ne tem, da ttboljšemo našo tehniko m si v podjetju ustvarimo čim boljše pogoje dala in proisvod nje. Poleg sindikalne organizacije ki je Mle ustanovljena v junl-|u minulega lete. smo sedaj u ttannvlli še eamoetojno podruž mco skupno s kovinarjt Nate kovinarska podružnica združuje j v svojih vrvtah 10« odstotkov vseh delavcev ln nameščencev elekUarne. Vsak poedinec dela meeečno en dan sa obnovo. Vršijo pa se češfte tudi dela na obnovi; tako smo 11. t. m. pospravili opeko iz rssvodnih prostorov in popravili cevovod !• odplavljanje pepele. S prispevki pomatfsmo vdovam padlih tovarišev. 60 odstotkov vseh prejinjih uslužbencev je sktlvno delovalo v NOV, 2 sta padls v borbah, 2 sta l>i la uatrsljena kot talca. Poseb no pogrešamo bivšega obratovo-i jo tov. inž. Klemencs, ki je bil lets 1942 ustreljen v Celju. Kulturno sodelujemo skupno z rudarji pri pevskem zburu, alaabi In dramatskem odseku. Želimo si še, da bi tudi kmetje In ieleznifrrjl okolice Velenje sodelovali pri kulturno-pros^st-nem delu, ker bi tako dosegli leple uspehe, Jenko Ivan. Glasovi is mmIUr (Nadaljevanja i S. strani) prav lepa hvala, |n sleer nabiralcem kot prlspevsteljem! # Vsa čsst tudi društvom, ki so «e odzvala v tej kampanji, nekatera z večjimi, druga s manj-iimi vsotami. V preteklosti so vss društvs storils svojo doli-nost, Sicer so še nekatera, ki le Še niso odzvala, smpak upamo in pričakujemo, da se bodo. Nas vseh veže enaka dolžnost. Torej če hočete, da bo vaše društvo zapisano v tej bolnišnici, |e še vedno čas, da priepevs. Za podružnico 48 HANSa: J, F. Durn, tajnik. Prtitna jetra Najbolša so telečje jetra, pa tudi goveja so dobra, Če so od mlede živali. Moči jetra v svetem mleku eno uro, preden zač naš doleti. J&reži eno čebulo (selo dobro je dodati malo česna, če se ga ne bojiš), sesekljaj nekaj peter šlljs, imej pripravljeno žlico moke, soli in popra po okusu, žlico masti, malo juhe ln, če I-maš rada kislo, tudi malo kisa. Položi jetra ns dasko, potegni ž njih kfttlco in jih sreti na ton ke kose Kazbell mast, zarume ni čebulo, dodaj peteršilj, de ae ocvre. vrzi v to Jetra in jih naglo obračaj na hudem ognju. Ko se začno opekall, dolij juho in kadar prevro, Jih »«hko oki-ssš. Ko to vse savre, Jih daj takoj na mizo. MM DOPISNIKOM fit ČLANOM JEDNOTE Kader pišete Preeveti ali t glavni vred iNPJ. ne poeaMte e naslovu napraviti poštne številk« D se beende "Chiceoo". Ne kuverti veelef aaptHtei Chi* eago «9. III. Te bo oleSieto dele ne čfkaškl pošti nem pe po- 'l'>il«vlitnlt poMa PETEK, 12. Poveot SPISAL DR. IVAN TAVČAR HMt beys Uke Jimmy Mtd 9179,-I2M99J9 to War fflampa aai lwi« Wew that tha war 1» trtr, Jimmy iaia't stepped bavlar savins« Uncle Sam Says množicami na terenu in a kra jevnimi ljudskimi oblastmi. Delo na "mladinski progi" se bo začelo 1. maje in mora biti končano do meseca septembra Iz vse Jugoglavije bo delalo 23,-500 mladincev in mladink, in sicer bo dala Srbija 7000 mla dincev in mladink, Hrvatska 6000, Bosna in Hercegovina 6000 Slovenija 2000, Makedonija 2000 Črne gore 500 mladine. To ftte-vilo bo razdeljeno ne dva dela tako de bo prva grupa, ki bo začela z delom 1. meja, sestav ljena večinoma iz vaške mladi ne in bo končala delo 1. julija, ko se začno velika dele na polju. Drugo grupo pa bodo sestavljali v glavnem srednješolc in univerzitetne mladina, ki bo delala v času velikih počitnic. Mladina bo ustanovila delov ne brigade, ki bodo sestavljene iz 200 d9 300 mladincev in mla dink. Brigade bodo razdeljene na čete, ki jih bo približno 5* do 7 in bo vsaka štele 35-50 članov Med četami in brigadami ne bo nobenih vodstev, (bataljonov) ampak bo vodil vse čete direkt no štab brigade. De bi mledina imela čeee tudi ze kulturno-prosvetno udejstvovenje, bo delovni čas trajal samo osem ur Brigade bodo imele lepo urejeno intendanturo, sani teto, fiz kulturo, administracijo in statistično službo. Gledali bodo tu di na to, da bo vsaka edinica i mela svojega brivca, krojača in da bo na razpolago tudi primerno orodje. Delo na tej progi je veliko in bo zahtevalo veliko naporov Pred vojno bi isto progo gradili najmanj tri leta, naša mladina pa Bp je obvezala, da jo bo zgradila v enem letu. Delovne edi-nice, vsa naša mladine bo morila napeti vse sile, da bo zadana naloga dobro izvršena. Poskrbeli bodo, da bo v edinicah čim večje število mladincev in da bodo mladinke, kjer bo le mogoče, dodelili k lažjemu delu. Delovne edinice bodo sestavljali mladinci in mladinke, ki so fizično popolnoma zdravi, dobro razviti in ne mlajši od 16 let. Slovenska mladina je že pri stopila k vsem potrebnim pripravam za to delovno akcijo. "Drugi plenarni seetanek glavnega odbora ZMS pozdravlja načrt centralnega odbore USAOJa, de mladinske delovne brigade zgradijo progo od Brčka do Benovičev. V te nemen je bilo ne II. plenarnem 9e9tanku ZMS sklenjeno, de bodo do 1. maje zbrali in odpo9lali ne področje Brčko-Banoviči 1000 orge nizirenih mledincev in mladink in do 1. junije nedeljnjih tiaoč. Vaako okrožje Slovenije bo ze vseko skupino zbrelo 250 apo-sobnih mladincev in mladink, jih organiziralo v delovno bri-gedo in predhodno orgenizecij-sko in tehnično pripravilo sa delovno akcijo. 3 prvo skupi no bo šla predvsem mladine, ki ni vezane na šolski pouk, z drugo pa predvsem srednješolska in u-niverzitetna mladine. Sekretariat glavnega odbore ZMS bo do tega čaaa organiziral tečaj za po litično in strokovno pripravo kadra, ki bo vodil te skupine Okrajni odobri pa ae obvezuje jo. da bodo. poaleli v ta tečaj po dva najbolj spoeobna mladinca Organizacija te akcije se poveri sekretariatu glavnega odbora ZMS To Je naloga, ki jo je mladi na Slovenije aprejela v zvezi z gradnjo mladinske proge. Sedaj se po vsej Sloveniji vršijo konference, kjer so volitve delega-tov za tretji kongres mladine Jugoslavije in kjer obenem vse organizacije prijavljajo proato-voljce za delovne brigade pri gradnji proge Brčko-Banoviči. Kazen tega je glavni odbor ZMS Borovnici organiziral tečaj za voditelje delovnih brigad. Na tem tečaju mladina praktično dela in se obenem uči. Praktično delo traja pet ur, učenje pa šest ur. Na tečaju je 48 mladincev. Strokovnih ur imajo 60, politično-ideoloških 45, orga nizacijskih pa 45 tedensko. Podobne priprave se vršijo po vsej Jugoslaviji. S ponosom bo mladina odšla na to svojo prvo veliko akcijo. Graditev "mladinske proge" je za vsakega mladinca častna naloga. Po končanem delu bodo vsem mladincem podeljene na to veliko skupno delovno akcijo spominske značke. Ta akcije bo poleg velikega dela, ki ga bo izvršila za obnovo'naše domovine, obenem utrjevala bratstva in enotnost vse mladine Jugoslavije. Dušene ledvfeT| 3 žlice masti ] 3 velike zre2ane ceb I 2 ledvici, goveji ali tej . aol m poper po okusu! dobro žlico moke 2 do 3 šalice vode 3 podolgoma zrezane kJ pirje q Razbeli mast in zarumJ bulo in vrzi nanjo drob3 zane in umite ledvice, pj tem, da so vsi slabi deli I ni. Na majhnem ognju pr prav počasi pol ure, posuj ko, pomešaj in pusti, da za ni, dodaj vode po okusu, in poporja in praži počasi ure. Potem dodaj kromi kadar je ta gotov, daj na Zadostuje za šest porcij. Idrijeki rudarji to delali za tiskovni sklad "Primorske borbe" ralide rudarji i m za invi Idrijski ruaarjfi so organizirali prostovoljno delo, s katerim so zaslužili 150,000 lir. Zavedajoč se velike vloge, ki jo vrši njihov tisk v borbi za pravico, so za vedni delavci poklonili 100,000 lir za tiskovni sklad "Primorske borbe," ostalih 50,000 lir pa so darovali kot pomoč invalidom, žrtvam narodno osvobodilne borbe. Razni mali oglasi 50 WOMEN Light Factory Work SR 11.00 PERHQ98 LEARNING, V1 __ r ; rt<, > CAlf EARN OVER AFTER -- APPLY MACKIE-LOVEJOY Manufacturing Co. 1701 Weat 13th Slrfeft GIRLS & WOMEN New wage rates now in effect 78c por hour Minimum starting pay with automatic increases No experience necessary PUNCH PRES8 OPERATORS atari ai 91c per hour With automatic increases and opportunity for higher p^ce work earnings Day and afternoon shifts APPLY NOW FOR STEADY WORK CHICAGO RAWHIDE MFG. CO. 1301 N. E la ton Avenue Razni mali ogli GENERAL HOUSEWO and cooking. No laundry or work. Own room. $35 per to start. Phone REGENT 3476 NEEDED AT OH SHEAR MEN—EXPERIENC light gauge aluminum SHEA] —HELPERS. LABORERS fi erpl shop work. LAYOUT exper. on jigs and fixtures, welders. STEEL CONSTRU MEN, exp. on general shq Struction. PRESS BRAKE ATORS—EXP. Good starti« Steady employment. Excellenl ing conditions.—See L Pone George Mann. Carlson Bldg. Specialist Co 2991 S. Hillock av. (1700 ALI GLEDATE ZA DO] PLAČO IN STABILNO« Telefon kompanljs ima takih prilik HIŠNICE (JANITRESSE8) Takoj od začetka plača 72 H uro. po treh mesecih 77 ^c a in po testih mesecih po ttj ' J «% ŽENSKE ZA ČIŠČENJI V t DELIH MESTA Delovne ure od 5:80 pop. * ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BE TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu sa k v pritličju 309 W. WASHINGTON| NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, ns (July 31. 1946), polag Imena na naslovu poma vam le s tem datumom p naročnina. Ponovile Jo časno, da ae vam llai aa NAROdTE SI DNEVNK PROSVEI Pe sklep« 12. redne konvencije se lahko naroči aa lisi Pr«** prištele eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ene družine k sala« atol. Liet Prosveta stane aa vee enake, aa člane ali aečlaaa IMJ eno letno naročnino. Ker m člani še plačalo pri asesmenlu 11* . Ker pe člaal še plačajo pri asesmentu SIJI todnlk. ae Jim to prišteje k naročnini. Torej sede) ni " da Je list predrag aa člane SNPJ. List Prosveta Je vala lasteiaa gotovo Je v vsaki društoi nekdo, ki bi rad Htal list vsak daa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha « .SNPJ. ali če ae preseli proč od družine in bo zahtevsl sam troj tednik, bode moral tisti član l* dotične družine, ki Je tako sam naročena nV dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravniltvu »a ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta Ako mm stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum sa to vsoto nsrom Za Chicago in ekeliea Je. 1 tednik ln . 2 tednika ia 2 tednike ln 4 tednike la • tednikov ia listu Proeveta Jot Za Zdvuft. države ta Kanade i9J9 1 tednik ta_________490 S tednika ta_______9.90 9 tednike ta________L40 4 tednike ta______1 JO I tednikov ta-------nič Za Evropo Je lepolnlte spodnji kupen, priložite potrebno Moaer Older v pismu ta al naročite Prosveto. ltat. ki Je PROSVETA. SNPJ. 2097 Se. Lowndale Ave. cage 22. I1L Priloženo pošUJam naročnino aa Ms! Prosveto vse* I L Ime................... „ ČL dn*r$* Naatav_____________ Ustavite tednik ta ga priplžlte članov »oje družine: k moU earočatoi od ČLdndtvs (Nadaljevanje) "Veruj, kaj ti pravim! Saj niai slep, e jez poznem razmere. To vse je prišlo, kakor je morelo priti. Nekdaj je izteknil svojo nesrečo rjavo prst tam v niiavskih gozdih. Domiš-ljeval al je, de je izteknil železno rudo. Sej veš, kako je ril potem v zemljo, kako 9i je naročal delevcev in rudokopov! In kopel je in kopel in zakopal z črno zemljo rumenjake, Id ao ivenkali Vidu Kosmu nekdaj po vrečeh! Privlekel si je od vseh strani strojev vsake vrste in druge ropotije. Kuheli ln topili so in poizktlšeli vse vprek. Ali 9topilo in zakuhalo •e je nlževoko bogastvo, hihi! Rude pa ni bilo! In še denes je ni, ljubi sinko moj, in to niso šele, dragi moji" "Kdo bi oi mislil, da je tako hudo!" Mladi noter je govoril to že mnogo manj kipeče nego prej, ko je govoril o nesrečni svoji Ijubesii! ' "Hudo! Meloc skriva, kar se de. V svilo obleči svojo Ženske, e prtenina bi bile predrage, če bi jo moreli plačevati o svojimi denarji I Ze 0evno sem olutil vse in že dobri dve leti bitega, ker mi je pojasnil denarnega zavoda agent, kako in kaj. 2e takrat 90 ga pestili Židi in že takrat ae je govorilo marsikaj I Že talg-at niso več onemeli lukovški mesarji pred nfiavsko gospodo klobukov z glave, ker je skorej vsaka koot ostajala ne dolgu! Doner je—čast, in če ge nimamo, nem je odvzeta čast in 9lave! Takšen je oče Malec! A če go sedaj tamle med gospodo opazuješ, se dele in vedo, kekor de ime kopltele preobilo in ne ootejenje! V resnici po go terejo ne vseh oglih dolgovi. Semo oni kiolici ne Višavi jo dolžen nad štirideset tiaoč! Ali to nI sam, in če denes zapoje boben, se oglasi drugih cele ermada!" "Moj Bog! Moj Bog!H Sede j je bil noterjev glao suho ten in trd!— "Srečo po ime vender! Oni ne Vlšovl hrani celo buterico njegovih menic in če danes žepa oo ne Niže vi vse podere in razneae. kialica vlšavska ta|cpj nI ugejelo! Ime 7 .„, obrez, kf ni no to, ne ono. V prvem hipu sem vedel, de to človeče o kupčiji in trgovini nlčeoer ne ve. Naroči mu, naj ti kupi dva cente ouhlh češ pel j, ln videl boš, de ne bo pemetno izvršil togo težavnega poole! Cgmu oo teki ljudje no ovetu in čemu morajo ravnd talce ničle denar imeti? Ali meniš, de bo zežvlžgal ln za-brlizgal, kekor bi to otoril vsak drugi, kakor bi to ubril jez, in tudJ$f otako? Prlčetkom je mole noše pobruoil, oli seddj stavim storo svojo glevo, de 90 bo uglodel v tiste rumene laoe rumenolične Ane ne Niževi! Haha! Na zdravje! Zevre mu srce, zevre mu pamet in učakall bomo, de posebi ne težko butero menic in da požre Vide Kosme groše Malčev rudokop, kekor je fto pozobal Gregorjeve To po vem, dragi sinko, de Lovre Soderjevih grošev ne bo pozobal, teh po no in beote!" "Kaj ml je početi, ete?H vproša sin ponižno, . Sedej jo bil čioto ozdrevljon. "Koj ti je početi? Pameten bodi in očeta alu-šoj!" Sin 90 zamisli; staremu pa se napravi satirična poteke okrog tolstih usten. ' "Jurist si, Nande, ali vendar ti hočem dobro ——— svetovati! In to brezplačno, kar v tvoji pisarni ni navada." "Kaj mi svetujete?" ■ 'Ti bi se red ženil in previco imaš na ovoji strani. Ženi se, a ženi oe modre! Ženltev je loterije, v kateri se težko kaj dobi! Navadni neopametneži z njo vse zaigrajo! Na primer, ta kiolica višavska bo z njo voe zaigrala, hi, hi! Ti, Nande, bodi modrejU. Kaj je ženska! Če je otere, ima vsaj to dobro, de bo zmerom store ootele! Če pa je mlade, oe pe pootero, in koj ti heone to potem? Konec je takšen, da je vse eno in tioto." Sin se oegleda v jaono nebo. Sedaj ni več zdihoval. Ko sin nlčeoer ne odgovori, prične stori nenovo: "Ako že hočeš v jerem, vzemi— Murnovko. Ni store, ni mlede! No, mnogo oe nikdar ne postara! Dome ime hranilne knjižice, obligacijo in gotovine po voeh zabojih! Travnik ne Selih! Gozd pod Logom! To oo lepe reči, sinko moj! Cenim jO no sto, ne stopetdeoet in to niso šolo, oinko moj! Vzemi jo in beote!" "Premislim oi otverl" "Vzemi jo in prav bo? Ona te tudi vzeme, to vem, ker sem že malo od strani pozvedevel, hI! hi!" Sin se zopet zagleda v Jaono nebo. "Mete ni zete, drogi moj! To bo droge ženske! Zetegedelj si jo izbij iz glove!" Satirična poteze okrog tolstih starčevih usten se pogloboči. "Se nekaj jo, Nendo! Ker ove že toUko govorile, se pogovorivo še o tej otveri. Mete nI zete, ker tiči- še nekej drugega vmes, hi! hi!" "In kaj?" "Nič. poeebnega! Melenkoat!—Vzel jo bom jaz!!^ "Vi, eta!" "Jez in beat*! Z Ernestom sva že vse do-gnelo, ljubi oinko moj, hi! hi!" Mledl oe ni mogel zevedoti od otrmečege začudenje, ker revno vtiotem hipu 90 zagrmeli možnarji in dvorni kaplan Jo prthitel k družbi ti pri Vhodu v vas otopil z Govorice po-vellk nefed nastane v z novico, de* Je> knez prt voze ln de bo 'takoj ne iheotu tihne. Vse j if osuplo in družbi. "In ml ge pričakujemo tu!" vzklikne župnik Blegor, "in voek človek Je morel vedeti, de bo izstopil ounoj vasi!" "Tu Je," odgovorijo drugI. Počeoi je tedej po vaškem trgu prikorakal knez in škof ?onez Evangelist. Bil je tiste dni star le okoraj sedemdeset let. A starost mu ni mogla skloniti visokega teleoe. Kekor neomajen hraot je bil ln nekej poetičnege Je obdejelo veličastno mu podobo. Ali toge poetičnege vtise ni noprevljel veo te bleok, ki z njim obdeja cerkev ovoje kneze, niti vijoletni tolar, niti z zlatom obrobljeni predpeonik! Tudi ootro risani obrez, ki je kozel strogo eriotokretične poteze, je poviševal lmenitoet knezovege vtisa, ali poezije jo kipele edino le iz modrih oči, ki so izmed bleoke z neokončno ljubeznijo opa-zovale pregrešni ovet ter Že neprej oznan je vale, da rodo odpuščajo. Knez Jenez Evangelist je imel globoko modre oči, keterih milobe le aedej nI pozabljena in še sedaj uživa nekej zgodovinskge opomine! (Dalje prihodnjič) Graditev "mladinske proge* Brčko-Banoviii Ljubljana.—Novoletna posla niča maršala Tita Je med vso m ledino Jugoolo vi je dvignilo delovni polet in novdušenje. Mladino se jo zavezala maršalu, izpolnila In čim več doprineolo k obnovi domovine. Do bi izvršilo delo velike in trojno vrednosti, jo centrolni odbor USAOJo ne pobudo mladine sprejel sklep o formironju delovnih mledln skih brigad, ki bodo gradile 97 km dolgo industrijsko progo Brčko-Banoviči v vzhoditl Boa ni. V proglasu centralnego odbora USAOJa. ki poziva veo mladino na to veliko akcijo, Je rečeno, da bo "mladinake proga" omogočita desetkrat vodjo prolz-vodnjo črnega premoga v Bono-vičih in da bo na ta način o pro skrbovanjem nažih tovarn in e-lektrlčnih central o premogom pospešila obnovo dežele. Vrednost tega bazena ao vtaoko ceni in s tem tudi pomen te proge. Premogovni bazen Djurdje vak-Banoviči-Seone oe rozpro-atiro ne eevemi strani Konjuh planine med rekame Krlvajo in 8prečo in Je razdeljen na Miri odseke (revirje). 1. Revir Beone. ki le ni do-volj raziskan, mialijo pe, de Je tukaj najmanj pot milijonov ton premoga. 2. Revir Benoviči in ootele dva so le roziokeni. Revir Benoviči obaego akupno količino 120 milijonov ton premoge. S. Revir Omeziči imo okoli 10 milijonov ton premoga. 4. Revir Djurdjevek pe okall M milijonov ton premoge. Veo bazen torej voebujp najmanj 190 milijonov ton Črnega premoga. Premog banovičkege bazena je odlične kokovoati. približno take kot oenjakl ell alek alnakl, a to prednoetjo, da ime zelo majhen procent žveplo; voe-buje 500 MOO kalorij In Je brea nekoristnih primesi. Sloji premoga dosegajo na nekaterih me-atih 22 metrov debeline. Velik del teh alojev Je pokrit 9 aelo tenko plastjo "jalovine." (Jalovina je vaak nekoriatnl material, ki ae drli produktivnega sloja: zemlja, apnenec itd.) To po-voljno okolnoet bodo izkortatiU tn ae le vršijo priprave za dnevno ndkopevenje. Ker pri dnevnem odkopevenju nI treba velikih In kompliciranih naprav. Je dnevni k00 mnogo cenejši od tamakege deta. No ta način oe bo omogočilo, da bo dnevna pro irvodnje bazena v najkrajšem času rraala ne 2000 vagonov. Pozneje oe bo proizvajalo še več. Odetrenjevenje jolovine oe bo vršilo z modernimi otroji, ki Jih bomo nabavili iz inozemotve verjetno ne račun reperacij. Med vojno je nerodno oovobo-dilna vojaka preprečile okupe torju, de bi te rudnike izkori ščal. Z rudarskimi doli in z obnovo zapuščenih rudnikov omo pričeli le lonoko leto. Sedej dnevna proizvodnje le priblilu-Je predvojni. Doolej 00 vozili premog iz Benovičev do ozkotirne leleznice Tuzla-Doboj malo gozdno leleznico. Te železnica z velikimi vzponi je olu Hie v glovnem ze prevoz drevje ta bogatih gozdnatih planin Jul no od banovičkege bazena. En krak te proge je vodil iz Benovičev preko Zlvinice do Bukinje ne tuzlanaki progi. Premog moreli do Tuzle dvekrot preto verjeti. Železniške proge Tuz le-DoboJ j* bila močno preobremenjena, ker ao jo uporabljali mnogi rudniki In induatrijako podjetja Z gradnjo nove "mladinake proge" od Brčkego do Benovičev bodo odstranjene mnoge te-leve. Proga bo imela normalno Urino in premog. Izkopan v Ba novlčih bo kel do induotrijaklh podjetij v Vojvodini ln v Bel gradu brez pretovarjanja OH Brčkega do Vlnkovcev je le aedej normalna proga, žele/niški moot pri Rrčkem pa ae aedaj popravlja. S tem. da Je odstro njeno pretovarjanje in akrajšan prevoz, bo tudi premog mnogo cenejši. Izkoriščanje Banovičkega bazena se bo povečalo za nekoliko-krat. Razen tega se bodo v novo progo lehko okoriščali tudi rudniki lignita v Kreki, Bukinju in Puraciču. 'Mladinska proga" bo pooebno koristile tudi oolar-ni v Kreki, ki deje dnevno 20 vagonov soli, industrijskim napravam v Lukavcu, mnogoštevilnim žagam itd. Na ta način se bo razbremenil promet na progi Tuzla-Doboj in odpravili mnogi zastoji v transportu. Poleg tega, da se bo omogočil razvoj rudarstva in da se bodo izkoriščale ogromne zaloge črnega premoga iz banovičkega bazene, se bo razbremenila tudi ozkotirne proga Sarajevo-Brod, katere transportna moč ni mogla niti pri majhnem prometu odgovarjati potrebam. Velik go-spodarski pomen te proge je tudi v tem, da bo omogočeno veliko večje izkoriščanje drv iz sektorje Drinječe* kjer so bile zaloge le jfred vojno ocenjene ne dve do tri milijone kubičnih metrov. >> Vse to nem jasno dokazuje, kako velikega pomena je gred-nje te "mladinake proge." Zato Je treba, da se vsa mledina čim reoneje pripravlja ze to delo. Centrolni odbor USAOJo Je v zvezi z mfc?J*v;4yom ze promet le neredi!