gt. 88. V Gorici, v torek die 4. novembra 1902. Letnik IV. ____________ ,„ f --------------------------------------------------,————————__ M , i ..... I/.linja vs.ik torck in «olmtii v IimIiiii oh II. iiti |ii-«mI|mjI«1h*' /.a rncslo l.T oL 3. uri pi»p<>M'"' /;l iU'h'U>- Ako I)a«l(!iiatadiipva|)r;wi«ik izi'l« «lau pnyob (i.zv^or. Slan« po p«»šH pn'J'Miiaii :ih v Gorici na dorn poäilj"» «Holi'tno H K., polletno 4 K. in «Mrlh'lM» 2 l\. J'rodaja w«1 v («orici v tohakaruan Schwarz v J^olskili ulicali in J ol- lersitz v Nunskili ulicah po H vin. ('Ajutmuje iz bila tako utemeljena in modro se.-uuvljena, najvišji sodni in kasacijski dvor kar ,.a limine*' zavrnil. Pritožba ničnosti se glasi namreč tako-le: C. kr. kot porotni sodniji v G o r i ci. Pritožba nicnosti Andreja Gabr- Ščeka, tiskarja in založnika v Gorici po zastopnik11 dr. R. Gruntarju prot razsodbi 28. junija 1902, pred porotniki v Gorici, s katero je bil Josip Marušič, odgovorni urednik „Gorice", oproačen pregreska po cj 488 k. z. Vis o k i c. kr. kasacijski dvor! Z ozirom na že zglašeno pritožbo ničnosti takoj po izrečeni oprostilni raz- sodbi na porotni obravnavi proti Josipu Maružiču, odgovornemu uredniku „Go- rice11 radi pregrežka po § 488 k. z po- dajam v zakonitera roku naslednje iz- vode pritožbe ničnosti. 1. Ničnost po § 344. 6, 8. Razsodba pravi v razlogih, da je pravorek porotnikov 11 hne>l na glavno vprašanje: jasen, določen, popolen in sam v sebi ne nasproten. To se za prvi hip le zdi, v vesnici pa, kakor je bilo vpražanje sestavljeno in kakor je potem sledil odgovor, ta pra- vorek ni ne jacen, ne določen, ne popolen in si med seboj nasprotuje. Glavno vprašanje samo je bilo se- stavljeno tako, da dopušča kar troje vzrokov za odgovor z „ne>l in sicer: u) da toženi Jožef Marušič sploh ni kriv, da je izšel inkriminovani članek v ,.Gorici'' 3 aprila 1900. Članek sicer obsega hude žalitve, toda zakrivili so jih drugi. ne Jožef MaruŠič, a ti drugi krivci niso toženi (Izključenje subjetivne krivde); bj da vsebina članka sploh ne ob- ?ega znakov pregreška po § 488 k. z (Izključenje objektivnp krivde); iydaje dognana resnica dolženj v inkriminovanem članku, da me ta ni dolžil „lažnjivo1' (v ital. prevodu „falsa- ment^*'), ampak po pravici nepoštenega dejanja. V tern siučaju je dodatno vpra- šanje povsem odveč, kajli z „ne" v tem smislu bi porotniki že odgovorili tako: Jožef MarusiČ je sicer obdolžil Andreja Gabräeeka nepoštenih dejaoj, pa ne 1 a ž- njivo, marveč je dokazal da je vae res, kar je pisai. Tak odgovor edini je logično mogoč in bi ne nasprotoval sa- mernu sebi. In recimo, da bi se glaiil pravorek na prvo vprasanje z „da" me je dolžil lažnjivo (falsamente), bi tudi v tem slučaju bil nepotreben odgovor na dodatno vpraäanje, kajti vprašati, ali je dolžil koga kakega nepoštenega de- janja in potem zabtevati, da dokaže res- n i c o .. je nasprotje, ki samo ob sebi obsega ničnost vsega postopanja, ničnost take razsodbe. Jasno je, da so mogoöi v a i tu na- vedeni trije povodi za pravorek „ne" na glavno vprasanje, in zato po dokončani obravnavi in razsodbi javnost ne more vedeti, pri čem je, ne ne, zakaj pravza- prav je bil Jožef Matušič oproščen. Meni pa je znano — in to moiem v sJučaju dokazati, — da so porotniki odgovorili svoj „neM iz obeh prvih dveb, v nadem slucaju povsem nasprotujočih si razlogov, t. j. da so jedni izključili objektivno krivdo v smilu $ 488 k. z., drugi pa so izključili subjektivno krivdo, t. j. da Josip Marušič ni kriv, ampak drugi. Zagovornik je namreč ves čas po- lagal vso svojo zgovornost na to dvoje. V zagovoru je prvič in drugič s posebno vnemo najjlašal, da toženi Jožef Marušič je le u b o g č r k o s t a v e c, ki irna 15 gl. tedenske place, — da preživlje rod- bino, da se torej on pač ne more pro- tiviti, ako hočejo njegovi uredniki priob- čiti v svojem listu, v „Gorici•' katerikoli članek. On ni kriv, pravih krivcev pa Gabršček ne toži. Nje naj poišče, ne pa revnega Josipa Marušiča. Predsednik obravnave se v svojem kratkem pouku ni niti dotaknil tega do- cela napačnega, ali za porotnike kaj sim- patičnega stališča. On je sploh (zlasti v slovenskem delu) rekel le par stavkov, Češ: „slišali ste price; ako m^nite, da je Josip Marušič kriv, odgovorile .. itd." Ni jih opozoril, da je Josip Maruäic sam izrecno priznal, da je rokopis čital in izročil ga v tisek in da je vsled tega po zakonu odgovoren za priobčeni članek. — Zato je nekaj porotnikov odgovorilo , ne" zaradi tega, ker so menili, da ubožec Josip MaruSič res ni kriv, kajti on je le reven služabnik mogočnih gospodov, ki izdajajo „Gorico". Menili so, kakor se mi je pozneje povedalo, da napravijo Jo- sipu Marušiču veliko krivico ter pahnfjo njega in nedolžno rodbino v nesrečo, ako ga obsodijo za — grehe drugi h. Opustitev takega pojasnila od strani predsednika more v tem slučaju tudi tvoriti razlog nißnosti po § 344, 8 kpr, kajli s tem pouk ni bil le nepopoln, marveč je postal s tem napačen in to toliko bolj, ker je zagovornik dvakrat, v go/oru in repliki, s posebnim povdarkom polagal porotnikom na srce tako pov.sem krivo, zakonu nasprotujoče stališče. Porotnikom niso bili razloženi „die gesetzlichen Merkmale der str^f >areu Handlung"' kakor določa § 325 kpr. marveč so ostali v očitni zmoti po zagovornikovih izvajanjih. Večina porotnikov pa je bila mnenja, da toženi članek ne obsega znakov pregreska po § 488 k z. članek da sicer nekaj kritikuje, kakor je običaj v politični borbi, toda poštenja in časti Andreja Gabržčeka se ne dotika. Zagovornik je namreč hotel z vsemi svojirni pričami vzeti toženemu članku značaj žaljivosti ter obrniti reč tako, da članek očita le nekft nerednosti, kar je pa dovoljeno. Tolmaöenje članka v tem smislu, da sploh ne obsega pregreška žaljenja časti po § 488 k. z. je naravnost goro- staano in pravorek v tera smislu je v eklatantnem nasprotju z zakonom in treznim razumom. Iz vsega tega, česar resničnost mo- rem dokazati — je razvidno, da so po- rotniki odgovorili na eno in isto vpra- äanje z 11 „no" iz dveh povsem raz- ličnih vzrokov, ki so med seboj v na- sprotju. Tisti, ki so v zmoti izključili subjektivno krivdo Josipa Marušiča, so bili pa glede objektivne sodbe o stor- jenem dejanju v nasprotju z drugimi, ki so izključili to objektivno krivdo tože- nega čianka. In konečno: naj odgovore\ne" že iz enega ali drugega teh razlogov, je od- govor v nasprotju bodisi z jasnimi dolo- Oili zakona o subjoktivni krivdi ali z na- vadniin razumom v prosojovanju objek- tivne krivde toženega člank.-i. Zategadel pravorek 11 „ne"' na glavno vprasanje ni jasen, ni dolocVn in si nasprotuje, — razsodba na podlagi tega pravoreka je nična in zato pred- Iagam: da c. kr. vrhovno kakor kasacijsko sodišče ugodi ničnostni pritožbi, razve- ljuvi izpodbijano razsodbo ter naloJ.i novo razpravljanje c. kr. okro/nemu kakor porulnemu sodišOu v Gorici. (Dalje pride. Dopi si. V Gorici, 2. novembra 1902. — Nujni predlog radi bede v Kožbani, ki ga je stavil državni poslanec dr. Gre- gorčič v državnem zboru dne 29. okto- bra, se glasi tako-le. — Občina Kožbana v političnem okraju gradiškem v E'rimorju, tik italijanske državne meje, je radi svoje loge ob obronkih pogorja, čez katero ubirajo nesrečonosni oblaki svojo pot, izpostavljena pogostim točam. Tudi letos je ta šiba božja občino tako hudo obi- skala, da so uničeni vsi pridelki tftr da gleda ljudstvo boječe in klaverno v bližnjo prihodnost. Edino, kar ni bilo znatno poško- dovano, je mali gozd, ki daje drva ne le za domaco potrebo, ampak tudi za izvoz v ravnino. Gozd jn ed>ni vir, ki daje ljudstvu, ko trta odpove, kakor lelos, za davke potrebni denar. — Zdaj žuga pa tudi ta vir popolnuma usahniti, ker edina ob Kožbanščeku vodeča vozna pot, po knteri se drva izvažajo, je v tako slabem ptanu in tako nevarna, da je vožnia po njoj združena s smrtno nevarnostjo in da se izvažanje drvi ne izplača več. Žo tridfset let dela občina na to, da bi se ta cesta preložila in popravila. Načrti so že zdavna izgotovljeni, pa de- loma so postali že nerabljivi. Posamezne kose je ljudstvo popravilo, ali ploh«1 so jih zopet razdrle. Hilra in temeljita po- prava te ceste je nujna potreba, da se zaproči nadaljno razdiranje in ker so stroški tem viäji, čim dalje se delo od- klada. Stroški, ki so preudarjeni na pod- lagi zadnjega splošnega načrta, so že zdavn» zagotovljeni z doneski države, dežele in občine. Vkljub temu ne kaže vlada, ki je izvršitev dela sebi pridržala, da bi hotela začeti z gradbo. Na vedno poganjanje od strani obdine daje veduo isfi odgovor, da c. kr. nam^stni^tvu v v Trstu ni na razpolago tehničnih mo- čij, ki bi izdelale podrobne načrte ter delo vodile in nadzorovale. Zgore opisana beda v občini je za- dosten razlog, da ji pride vlada na po- moč ter da začne med drugim omenjeno cesto prekladati in popravljati, ker dru- gače bi moralo ljudstvo zgubiti zaupanje v vlado ter udati se obupanju. Z ozirom na vse to slavljajo pod- pisani predlog : Visoka zbornica naj sklone: C. kr. vlada. so pozivlja, da po- izvc o bedi v občini Kožbani v okraju gradiškein v Primorju ter da pride ubo- gemu ljudstvu na pomoc" s torn, da rnu podeli brezplačno polrebnega semena, kakor tudi da z-dčne graditi in poprav- ljati cesto ob potoku Kožbaiščeku, ter da v ta namen preskrbi c. kr. namest- nwtvu v Trstu potrebnega lehničnega osebja, ozirorna da vzame civilne zern- Ijemerce na pomoč. VT enakem zmislu je sestavljen pred- loLs glede bede, ki žuga na Cerkljan- skem, na podlagi podatkov, posnotih po žnpanstveni prošnji. TuHi za Cer- kljansko se prosijo brezplačna sernena in podpore za občinske poti in ceste, ki so mnogo trpele in ki so še močno pomankljive. V formalnem oziru nasvetuje po- slancc, naj se razpravljata ta predloga z vsemi okrajšanji in pospesenji, katera dovoljuje državnoz^orski opravilni red. Politiöni pregled. Usoda uovega vojaskega zakona. Usoda novega vojaskega zakona, vsled katerega bi bilo poklicanih v ak- tivno vojaško službo 20000 nadomestnih rezervistov, je takorekoč skoro dolnčena. Kukor vse knže bode morala vlada za- konski načrt, kakor^nega je predložila najbržo umakniti, ka;ti na O^kein se ni oglasila proti temu zakonskemu na- črf.u le opozicija, ampak nastopati so začele proti njemu tudi vse vladne stranke pa tudi v naši državni polnvici obudil je ta zakonski načrt v raznih parlamen- tarnih strankah najvecjo nevoljo. Sicer pa kaže vse da po tudi odlofilni činitolji prišli do propričanja, da hi bilo skoro nemogoče s takim zakonskim načrtom prodreti. Zato se vrže pa na Dunaju zdai v najvisjih vojaških krogih že drugikrat posvetovanja kako stvar spremeniti. V zvezi «i temi pos^etovanji je baje tudi sedanje bivanje ogerskega deželnobram- skega ministra n> Dunaju, ki je svoječasno v dotičnem odsoku ogerskega parlamenta sam priznal, da bode najbrže potrebno predloženi zakonski načit temeljito pre- ustrojiti. Ravnokar pa poročajo z Dunaja da se je včeraj vršil pod cesarjevim predsed- ništvom kronski svet, ki je trajal dve uri. Istega so se udeležili minister za vnanje stvari, vojni minister, ministerska predsednika Szell in Koerber, oba domo- branska ministra in načelnik general- nega štaba, baron Beck. V svetu da se je sklenilo umakniti zakonski načrt glede pozivanja nado- mestnih rezervistov pod orožje in da se ta načrt pozneje spremenjen zopet pred- loži zbornici. Moravskl deželni zbor. Novi moravski deželni zbor se skliče k zasedanju meseca decembra. Skoro go- tovo je, da bode za deželnega glavarja določen predsednik poslanske zbornice grot' V e 11 e r, a za njihovega narnestnika pa čeh dr. Začek. LISTEK. Jurij baron Vega. (K stoletnicl njegove smrti 17. septembra 1802.) (Konec.) Pri naskoku in vzetju Mannheima 1795 1. so po Vegi izumljena metala vräila pravcata čuda. Vega je bil I. 1800 povzdignjen v baronski stan. V njegovem grbu je bil ščit v podobi srca, iz katerega je kipela goreča granata, nad ščitom pa baronska krona. Vrnivši se po sklepu miru pri Gam- poformio zopet na Dunaj, živel je Vega skoro izključno le znanosti. Pri ustano- vitvi 4. polka je bil imenovan za podpol- kovnika. — Že leta 1893 je obelodanil svoje tabele logarithm, katere so mu hipoma pridobile slavo. Vega je ponudil za vsako v teh logaritmah se nahajajočo napako — cekin, a ni ga bilo, ki bi bil cekin zaslužil. To je dalo vsem poznejžim izda- vateljem takih tabel vzgled za jednako ponudbo, kar je postalo le navada. — Za temi tabelami je sledila Vegova „logaritmiöno - trigonometric» priroäaa knjiga", „Navodilo za časoslovje" ter več druzih. Število njegovih manjäih in manj splošnih spisov pa je legijoa. Posebno zaslugo si je pridobil Vega na novi konstrukciji „možnarjev" ter na jednostavnosti izračunanj, ki so se poka- zala pri bombardovanjih. Z možnarji nje- govega zistema se je vršilo 3. julija 1795 pri Mannheimu poskusno streljanje. Uspeh je bil ta, da so „Vegovi možnarji" rnetali krogljo za celih 281, odnosno za 728 sežnjev dalje nego možnarji prejšnjih zisiemov. Znanstveno delovanje Vegovo je našlo mnogo priznanja doma in v ino- zem«tvu. Sloveči nemški (?) matematik Brcmikar imenoval je Vego naj- večjega matematik a. Že leta 1733 ga je akadnmija zna- nasti v Erfurtu izbrala za svojega elana; druätva učenosti v Pragi in Mainzu, potem kraljeva velikohritanska družba znanosti v Göttingenu sledila je temu izgledu, a njegova ožja domovina kranjska poč&stito ga je kratko pred njegovo smrtjo s tem, da ga je sprejela med deželne stanove. Njegovi ožji rojaki, slovensko ljud- stvo vZagorici jeproslavilo njegov spomin dae 22. septembrR 1861 z veliko narodno slavnostjo, pri kateri priliki sti se vzidali dve spominski plošči, in sicer jcdna na njegovi rojstni hiši, a druga nad giavnirn uhodom Zagoriške podružne cerkvo sv. križa. Jurij baron Vega, ta — selsmade- man (mož, ki je po Iastnih zaslugah postal velik) bil je vseskozi plemenitaä; in sicer bil je plemenit v mišljenju, plemenit v delovanju; dano mu plem.stvo bilo je torej le vnanji izraz njcgovega notranjega bitja. Hvaležno se je spominjal do zadnjega hipa «vojih dobrotnikov, proi'esorja Mas- fei-a d u h o 7 n i k a, ki mu je odprl pot k študijam, in pa nekega gospoda ßu- setha, ki mu je, revnemuštudentu, dajal brezplačno kosilo ter mu s tem mnogo pripomogel k dovržitvi njegovih ätudij. Tudi svojega pokoljenja se baron Vega ni sramova! in rad je pripovedoval svojim tovarižem, da so njegovi stariäi in sorodniki priprosti krnetiči. Pa tudi za- goriški njegovi sorodniki so ga visoko častili; tako so n. pr. ono šMnjico, v kateri je Vega kot student < ' iubljani imel shranjeno svojo obleko ¦ olgo po njegovi smrti z veliko častjo b \.*nili. Spisovatelj Vegovega zivotouiaa. ki je izšel v letopisu ljubljanske re&lke 1. 1854, prosesor M ha Pe tern el je trdil, da slavni matematik. VegR ni bil oženjen. To pa ni resnicno. Jurij baron Vega je bil oženjen in je zapustil 1. 1796 na Dunaju rojonoga sina Franca, ki je bil I. 1807 sprejs't v akademijo cesarice Ma- rije Terezije v Uun. Novom Me^tu in k; je postal I. 1813 poročnik v 2. polku ChevHuxlegorjev. Franc baron Vega je bil 1816 1. prideljen štabu in je končai 24. nov. 1817 s samomororn. Pred seboj imarno torej odprto knjigo življenja jednega najslavnejših slo- venskih rnož, — mož, katerih življenje in delovanje razširja svit slave čez ves narod slovenski. Ali bi ne bila torej dolžnost slovenskega naroda, da postavi spomenik Juriju Vegi, cegar učenost in neminljiva dela zadostujejo, da se srne s častjo imenovati tudi narod, iz katerega je izšel? Kar je storil velikega ta mož za slavo svojega naroda, to naj mu le v skromni meri vrne njegov narod, da mu postavi spomenik in s tem pokaže, da ve ceniti svoje slavne sinove. Angležl in Irci. V mestu Boston u v Arneriki je imela narodna konvencija irska „Unil«d Irish League of America-1 due 20. in. rn. shod. V prvi seji sta imela irska politika Dillon in Daviti oj^tre govore proti Angela. Daviti je trd'il, da se nikdar iz lrske v Ameriko ne dostavljajo resmčna poročila o položaju Irske, krer jih Angleži v Lon- donu zadržavajo. Na to je *»'™J ^lcnil, da v Parizu ustanovi svojo sa.nostojrn acenturo za poročila. Shod je sprejel re- soluciio s katero se irska konvencija ob- vezuie 'delati vztrajno za neodvisnost lrake pridržovaje si vse pravice stopiti proti'Angležki v boj s častnim orožjem. Domače in razne novice. (!esar v grobist u. — Včeraj pred- poiudne je prišel cesar v grobišče pri kapucinih terje opravil molitev na krstah cesMrice Elizabeth, prcslolonaslednika Ru- dolf* ter nadvojvodinje Solije ter jo na t(> krste dal položiti vencev in cvetja. Ob enem je bila v navzoenosti členov cesarske hiše zadnšnioa, k.itere so je urtoležilo mnogo občinstva. lmeiiovanja. — Pisarniški oficijal na linančni direkciji v Trstu, Herman H r u n d u 1 a, je imenovan adjunktom. Veleč. gospod Anton J a k I i č, bivÄi vojaški kurat v Trslu in dosedanji vojaški kapelan I. reda v Zadru, irne- novan je vojaškim župnikom. Gospod Josip Pavličekje ime- novan c. in kr. poročnikom pri pešpolku št. 16 v Zflgrebu. Naš rojak gospod M. Šorli dose- danji voditelj glavnih poštnih uradov v Ljubljani je imenovnn kot definitivni rav- natelj na svojem dosedanjem mestu. Za „Šolski Dom4' so plačali de- narničarju: Marko Vales, kurat v Bra- nici, mesto venčka na grob dr. Jos. Pav- lice 5 K; Valentin Kumar, ueitelj v p. v Gorici, 24 K in za božične jaslice 6 K. Predsedništvu so plačali: Namesto venca na grob dr. Jos. Pavlice N. N. 5 K. Josip Kosec, župnik v Kamniah 8 K, Ludovik Humar, župnik v Biljani 30 K; dr. Fran Kos v Gorici drugo ustanovnino 200 K. Srčna hvala! Obiskovanje grobov. — Kakor druga leta se je tudi letos te dni vršilo obiskovanje grobov na tukajšnjim mestnem pokopališču. Ves prešli teden že bilo je na pokopališču * se polno ljudi, ki so po- pravljali in čistili ter popolnjevali cvet- lične nasade na grobovih svojih pokoj- nikov. V soboto pa je sledil voz za vozom, v katerih so sedeli ostali sinovi, hčere, soprogi in soproge in drugi razni sorod- niki ter hoteli počastiti spomin svojih dragihumrlihz venci, dragocenimi in pri- prostimi, kakor baš so jim iripuščale njih razmere. V soboto pop^ludne in v ne- deljo vrelo je vse na pokopališče deloma k nogam deloma pa v omnibusih, ki so med Goriščekom in pokopališčem nepre- stano do poznega večera prevažali obi- skovalce grobov. In res so bili nekateri grobovi okrašeni jako bogato, večina njih pa je kazala, da se nahaja na svetu še kdo, ki se spominja onih ki spe tu večno spanje. Pouk v krščanskem nauku na Ajševici. — „Soča", ki je, kakor vse kaže, postala glasilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Finžgerja („čas- titamo"), se je zadnjič zopet jenkrat spravila nad kronberškega vikarja v zh- devi poduka v krščanskem nauku na Ajževici. Nam je sicer prav dobro znano, kam da moli taco glasilo okrajnega äol- sKega nadzornika g. Finžgerja in Vam gospod Finžger je tudi znano, kaj ne?! Sieer pa za danes ne bomo o tej stvari dalje govorili. Opomniti pa hoeemo le, da je „Soča" za las podobna lajajočemu psu, kteri, ako ga oplaziš prek g'ave, isto otrese, parkrat zacvili, polem pa molči, pa le za malo časa, kajti pri prvi priliki zalaja zopet na te s svojim lažnjivim „gou" ,,gou;'.... „Soča" ie namreč že parkrat obrekovala gospoda kronberškega vikarja da zanemarja v Ajševiški šoli poduk v krščanskem nauku, a ko sta ji pa z lastnoročno podpisano izjavo bivša tarnošnja gospoda učitelja dokazala, da laže, otresla je liki laja.joč pes g'avo ter molčala, pa kakor se vidi, le za malo časa, kajti v zadnji Stevilki oglasila se je zopet s svojim lažnjivim „gou" „gou". Prlsegauje vojakov. — V soboto dne 1. t. m. so imeli novinci tukajšnje posadke slovesno prisego, ki se je vršila po slovesni sv. maäi, na dvorišču tu- kajgnje vojaänice na Travniku. Bllajepač poinota. — Prešli ße- trtek je bil zadnji četrtek v meaecu in zaradi tega se je obdržaval ta dan ži- vinski semenj, ki se je pa prav dobro obnesol. Po cesli, ki pelje od ruse his* i [Igledavši leseno uto, prod katero jo stala miza in okolo njt^ jcdon rodar in dva pnljska čuvaja, vilcle so, kako so se ljudje ti mizi približcvali ter nekaj tarn plačevali. Znradi tega se približajo tudi one k mizi in vprašajo, koliko da .se pla« a. Čuvaj jifi vpraša, za koliko glav. na kar mu odgovore tujke, za tri. Pa prodno so pinocle izra- čunjeni znosek, prcpričali so se, da sloni ves račun na pornoti, kajti omenjene gospe niso imele seboj poleg svojih se kake druge glave, kakor n. pr. kravje ali pa volovske, kakor so to imeli drugi ljudjp, ki so pri omenjeni mizi kaj plačali. Otrok pod kolesom. — V soboto zvečer se je na cesti blizo Ajševice igral 5-letni Hvulic France iz Loke. Po cesti pa je pridirjal na kolesu Tin Humbert stanujoč v Goric pod Kostanjevico št. 42, ki je otroka povozil in ga hudo po- škodoval na glavi in na rokah, tako sicer, da se nahaja zdaj, kakor pravijo v ne- varnem stanju. Izvosček Komel hitel je s konjern za kolesarjem, ter ga dohitel v Šempasu, kjer so ga orožniki prejeli in privedli v Gorieo. Novi sckundarni zdravnik. — V tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov je imenovan za sekundarnega zdravnika dr. Nikodem Lukas iz Slatine na Če.škem. Xevaren padec. — V soboto je vozil skozi ^t. Peter proti Gorici izvošček Miha Breščak, ki se ga je bil pa nekoliko preveč navlekel. • Prišedsemu na vogel neke ulice pridirja na^proti v jako naglem teku neki drugi voznik. Pri tej priliki trčila sta voza drug ob drugega s tako silo, da je Breščak padel z voza na glavo in se tako močno poškodoval, da so ga morali takoj pripeljati v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov. Za vstanovitev slovenskc porote v Trstu so nadalje podale prošnje sledeče občine: Skrbina, Brezovica, Solo, Gor- jansko, Velikidol, Voionko in Komen. Obeiii zbor političnega drufitva „Edinosf. — V nedeljo se je vršil v Skednju pri Trstu občni zbor političnega društva „Edinost-', spojen z javnim shodom. Udeležba je bila, kakor poroča „Edinost", jako mnogoštevilna. Govora ^g. poslanca Spinčiča in dr Rybafa sta bila vspreieta z velikim navdušenjem. Pri zabavnem večeru po shodu govoril je tudi isterski dožnlni poslanec in dekan gospod J. Kom- pare, kojega govor je istotako napravil na mnogostevilno poslušalstvo globok utis. Najdene rcei. — Našla se je sre- brna ura z verižico in se nahaja zdaj na policiji. Zgubljeiif reči. — Neki gospod je zgubil v sredo na potu iz ulice Mat- tioli pa do kolodvora zlat prstan, na ka- terem sta bili urezani črki G. A. Kdor bi ga bil našel, odda naj ga na policji, kjer mu je zagotovljen lep dar. Aretlranje. — Zaradi beračenja so aretirali Andreja Humarja iz Bajnsic. Zaradi ponočnega vpitja pa so spravili pod kljr.Č železničnega delavca Anlona Humar,a iz Št. Petra. Tatvina. — Gvetličarki gospej Go- rijan ukradli so iz vrta, nahajajočeea se za Gradoni, cvetlic v vrednosti 50 K. Do lit des dr. Körberja. — Pos- lanci vseh strank pripravili in prijavili so celo kopo nujnih predlogov glede podpor po ujmah prizadetim krajem. Je še mnogo prošenj v tem pogledu, ki ležijo nerešene še od letoSnje pomlf.di. Kjer so baje že pošli v ta narnen do/oljeni kre- diti, predstavila sta se te dni minister- skemu predsedniku dr. Körberju poslanca dr. Schreiner in dr. Steiner, prvi kot predsednik dotičnega odseka, drugi pa kot porocevalec. Rekla sta mu, naj bi vlada zahtevala od državnega zbora v ta namen novega kredita. Dr. Körber pa jirna je odgovoril, da ima vlada že pripravljen dotični zakonski načrt, odvisno j»» le od poslanske zbornice, kdaj, da ji vlada ta zakonski načrt predloži. S tem je rečeno, da hoče vlada tak načrt še le tnkrat pred- ložiti, ko bode zbornica z dejanji poka- zala, da hoče začeli delati. To bi pa dokazala s tem, ako bi in sicer brez prvega branja odkazala državni proračun in pa znani vojaški zakonski .lačrt dotič- nima odsekoma. Tako daleč smo prišli torej v Avstriji, da hoče vlada celö ljudsko bedo izkoriščati v dosego svojih političnih nakan. Znano je da so se taki krediti zahtevali in dovoljevali celö za časa obstrukcije. To pa, da se hoče dan- danes s takirni sredstvi uplivati na naš parlament, je pač najboljši dokaz v kako žalostnih razmerah da se nahaja danes naš parlamentarizem. Spreinembe v fastnifitvu 97. pešpolka. — Polkovnik Alfonz Bernath pi. Bosutpolje, ki je bil pred kratkim do- ločen poveljnikom 2. gorske brigade, je imenovan generalmajorjem; podpolkovnik Erimnnri vita» M^.....:->i - -- r stotnik II. reda Artnr vitez Korn stot- nikom I. reda; nadporočniki Josip Lo- neck, Huport Eckhel, Knmi'o Polajner, Karol Bienort stotniki II. reda; kadeti (castniki nadomestnikij Arpad Pctenyi pi ivtenyi in NemesiPjjh, Karol Adrario, Alojzij Cosulich pi. Poeine in Milan Matic porocniki. Dr. >I. Trinajstič, istrski deželni poslanec in bivAi župan velike buzetske občine, se je preselil 27. oktobra t. 1. iz Buzeta na Volosko. Dr. M. Trinajstič si je pridobil v času večlRtnega bivanja v Buzetu kot župan in deželni poslanec mnogo zaslug za to občino ter ostane njegovo ime pri buzetskih Hrvatih v naj- boljšem spominu. Deželuozborske volitve v kmec- kih obeinah na Nižjeavstrijskem Vs'ed za kr.ščanske socijalce ugodno izpadle ožje volitve v Badenu, pri kateri jo dobil kandidat krščanskih socijalcev, skoro dve tretjini glasov je zmaga te stranke po- stala zmaga na celi sirti. Kräcanski so- cijalci ^o torej pi'idobili pri teh volitvah sedem novih mandatov. Deželnozborske volitve na Sta- jcrskem. Danes se vrše dež.-zborske vo- Jitve na Štajerskem in sicer v kmečkih ob- činah Gotovo je skoraj, da Slovenci ne zgube pri ten volitvah nobenega mandata. Iz začelka se je bilo bati za Mariborski okraj, ali kaknrso dokazale volitve volilnih mož, odstranjon je tudi ta strah. Dne 7. t, m se vrše volitve v mestnih sku- pinah. Dopolnilne obcinske volitve v Pra^i. — V četrtek so se vršile v Pragi dnpolnilne volitve, pri katerih so bili iz- voljeni v vseh volilnih okrajih kompro- misni kanrlidafje Mlado- in Starocehov. Buztnerje v praskcrn mestnem svetu ostane torej nfizprerrvnjeno. Miadočehi imeli bodo torej v njern 48, Staročehi pa 42 občinskih starešin. Pouarejeiii bankovci po 10 K. Minister za notranje reči je raznoslal podrejenim oblastvom okrožnica, s katero jih opozarja, da krožijo ned občinstvom ponarejeni bankovci po 10 K. ki so prav dobro vspHi ponarejalcem; vendar pa se jih, ako se jih nabinčneje ogleda, lehko spozna. Razlikujojo se riamreč ponarejeni bankovci ud pravih v tern, da so glavne črte na pravih bankovcih vižnjeve, dočim so te črte na ponar^jenih nekoliko bolj ternnikoste. Na pravih bankovcih so šte- vilka in serije rudeče in jako razločne; dočim so številka in serije na ponare- jenih bankovcih temno tiskane. Pripo- veduie se nam, da so v Kobaridu nekega človeka, ki je take bankovce razpečaval, prejeli ter ga dovedli v Gorico. Poneverjoftf«1 na po&ti. -- PoStna odpraviteljica v Šmarju, Viljemina lUmrok, jf obdolžena, da je poneverila okroi; 4IXXJ K, inje bila vsled tega suspendirana od službe. Xikolo Tommaseo — Slovan.— Me^to Fiorencija jc ravnokar slavilo sto- letnico rojstva shvnega pisatelja in po- litika italijanskega Tommasea ter je ob tej priliki brzojavila v Šibenik : ,.Poü- dravljamo mesto, v kojem se je rodil ve- lilei italijanski rodoljub". Meatni svet v Šibeniku pa je odgovoril: Sprejemamo vaš pozdrav in va^e častitke in to tem raje, ker je bil slavljenec Slovan in je slovanski čutil. Zelßl si je tudi, da en- krat izgine la^ki jezik ? Üalmacijiu. Tega id Klorenčani niso nadejali! Pretep med vscuclllScniki nem- skc in italljanskt* narodnosti v Ino- mostu. — V petek popoludne je prislo do pret^pa med nemškirai in italijanskimi visokoäolci |v Inrmosta Posredovati so morali redarji in orožniki Ranjena sta bila dva italijanska dijaka. Povod pre- tepu je dalo prjtestno naatopanje italijan- skih dijakov proti rektorju vseučilišča, ker se ni slednji posluževal tudi ital- janskega jezika pri otvoritvi letoänjega äo'skega leta. Xeclovesko postopanje Augležev i. ujetimi Buri. — Belgijski list Petit Bleu je priobčil te dni odlomek pisma, katero je dobil iz Beimude, kier se na- haja še dve sto ujetih Burov. Ti ujetniki so namreč kaplandski državljani, ki so se pridružili burski vojski. Pismo je bilo naslovljeno na nekega burskega ujetnika, ki je pobegnil. V njem ga prosi pisec, da opozori ves civilirizani svet na gro- zovitosti, katere počenjajo Angleži z burskimi ujetniki. Mej drugim omenja pismo nek. " Lotterja. b '-• jednega burskih zppov dnikov. kate-oga ?.o An- gloži ubili. Lott je midicinec in je bil z privoljenjem Ang'e>v pri zdravniški ambulanci. R:anjenega pri Colense so Angleži ujeli, četudi je bilo dognano. da se je Lottor vabil jedino le z zdravljenjera ranjenih : obsodili so ga Angleži na vi- plice. Kitchener pa je spremenil to smrtno kazen na sedem let posilnega dela. Lot- j teriu je bila desna roka prestreljena in | je zaradi tega sedaj nerabljiva. Vendar i pa nosi Lotter verige ter ga silijo k tež- kemu delu. Pismo pripoveduje še od : druzih grozovitosti, ki pričajo o angležkih brezsrčnostih. Mnogo je namreč ujetnikov i ki hudo bolehajo na mrzlici. Angleži dajejo sicer tem nesrečnežem kinina, a silijo jih pri vsem tem k težkemu delu. Zdravi ujetaiki pa morajo opravljati težka dela brez hlač in brez čevljev pod pret- vezo, da ne bi pobegli. Ljudsko štotje. j Pričnjoče 1 y 10 letih se je I \ v^ 'judi ; prebival- |j p'rebival3tvo pom- « Ve^ ljudi se je na- j stvo i nožiio ! 9e Je selilo kot DeŽele (domačini |-------------------------rodilo kot izselilo (-f) in ino- j j ! i jih je ali na-zemci) .^1 absolutno amr)0 ,¦ 8p.otno leta 1900 i]8Wttm 1 J (-) |l : 1! !' i Dolenja Avstrija . . . . ;l 3,100.493 16.49 438.694; 253287 -f 185 407 Gorenja Avstrija ... .i 810.246 3.11 24415 ' 46.457 ; — 22.042 Salcburško.......I! 192 763 11.11 19.253 9.473 M- 9 780 Štajersko........j 1,356 494 5.75 73.786 79.459 — 5.673 Koroško........:; 367 324 1.75 6316 21.923 — 15 607 Kranjsko........j! 508.150 |j 184 9.192 41.683 — 32 491 I Trst z okolico..... 178.599 I 13.43 21.133 '4.225 ,-f- 16.fO8 Goriško........ 232.897 j 5.71 12589^ 20700 8.111 Istra.......... 345.050 ! 864 27.440 -i 35.012 — 7.572 Tirolsko........ C52.712 4.92 -1O.016 37 987 -f 2.029 Prpdarelsko . . ... . | 129237 [ 11.34 13.164 8.014 -f- 5150 Češko.........16,318 697 !; 8.14 475 603 596.847 121.244 Moravsko .......2,437.706 ! 7.07 160 836 236.417 75.581 Šležko.........1 680 422 ! 12.35 74.773 75.321 — 548 Galicija........7,315.939 1072 708 123 1,010826 —302.703 Bukovina .......|| 730 195 1293 83 604 97.248 — 13 644 Dalmacija .......| 593.784 12.58 66 358 78.857 — 12 499 Svota . . j| 26,150.708 9 44 2.255 295 , 2,653.736 — 398.4 U iz le razpreaeinue razviao, ah sa je prebivalstvo najboij pomnožuo v Dolenji Avstriji, najmanj pa na Koroškem. Le malo je narastlo prebivalstvo na Kra i|- skem in v Gorenji Avstriji. Vec prebivalcev se je naselilo kot izselilo le v 5 kro- novinah, in sicer v Dolenji Avstriji, na Salcburäkem, v Trstu, na Tirolskem in Pred- arelskem. Primeroma jako veliko izseljencev je irnelo Kranjsko. V vseh političnih okrajih razun trinajstih se je v 1. 1890-1900 veö ljudij rodilo nego jih je umrlo. Več jih je n. pr. umrlo: v Ljubljani il.62"/0), v Salcburgu (1.95° „), v Gorici (6.94%), v Inomostu (10.07° 0), v Cf-lju (17.05%), v Ptujn (33%). Kakor je iz razpredelnice r'-nvidno, se je prebivalstvo na Gorisikem pomnožilo za 5.71%. Oglejmo si posamezne palitične okraje giede naravne množitve in seljenja prebivalstva. Več ljuslij se je rodilo kot jih je umrlo: V okrajnem glavarstvu Gorica: 7.836 ali 12 27% „ „ G"adižče. 9.554 „ 13.78% » „ „ Sežana: 3.092 „ 10.92% „ „ „ Tolmin: 1.832 „ 4.68% V Gorici je 1.514 ali 6.949/0 ljudij veö umrlo nego se jih je rodilo. Več ljudi se je izselilo kot naselilo: V okrajnem glavarstvu Gorica: 3.341 ali 6.23 priporoča svojo | brivuieo v G[oriei s //•* Travnikii, in a brivsko poilm/nico X v nlici Tre Re, 16. Anton Kustrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hišH priiioroča častiti duhovžčini in slavnemn obeinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porio rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste. namreč po 7» kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valeneič v II. Bistrici. Zveplenke drožbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovšč-ini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. „Centralna püjiltf v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o- brestuje po 41/? polumesečno; nevzdipnene obresti pripisuje konec leta h elavnici. Rentni davek plaČuje poso- jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 31f9. Sprejfma ölane z glavnimi de- le ži po 200 Kin z opravilnimi d e 1 e ž i po 2 K. Otvarja Članom tekoče račune, katero obrestuje po dopovoru. Za nala- ganje in vračanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštno branilnice, tako da je mopoče poslati denar brez poštnih etroškov. Uradne ure so vsak delavnlk od8—12. ure zjutraj in ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulicl Vetturini 9. Podpisani priporoča slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaei tropinovec, fini rum. različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčie v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeniški ulici h. štv. 1. Cv lastni hiši.) KrojaSka mojstra 1 Čufer Tttk . ij(» ill* wwiii ill I tl/.|IWlllJil F'* *** l"t* | .lici na vsc krajc avstro-i^crski' monarhije v | soilili od f)(i hlrov ii:iprcj. \a zahtevo poäilja i 111 tli uzorcf. I Cene zmerne. Postroiba poštena. „KAVARNA CENTRAL' i i si vsoja sl;ivno občinstvo obvestiti, cl;i jo postavil /raven obstojoaii šc cn biljanl , < in sicer na obdio /ahte\' 'iiji* častitili gustov iz svetoviio renoiiiiranc tvornice < ŠT. MARTIN V PARIZU. KavarniSki prostori so tudi za eno sobo < povočani in bodo ob mrzlih dnch vsi ugodno razjjreti. - . - .. ...... < Kavarna poseda zraven o^romin.1 izbirke najboljših likerjev, čez 100 različnih ' časnikov. Za tlobrohotcii nbisk |)rosi vljudno F. Pečenko. GORICA NÄ TRAVNIKU Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. Priporoča se p. n. občin- stvu v Gorici in z dežele. Prodaja kaviiio primeso, sladkor, milo. slauino, riž, maslo surovo in kuhano. olje, moko iz Majdieovili mlinov in vso jestviue. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboijše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu. L&- TISKA: 1 brošure >; >; >; >:. * * * * diplome trgovake raöune cenike * ,x. >: * * vabila na karton :/. * * in na papir sprejemnice * * * * * za društva pisma in zavitke 8 flrmo * # * # * * * * * * etikete za vsakoršno * # ***** porabo Plakate* * * * * v raznih barvah * + ¦ in velikosti i. t. d. 1 1 „jMaFOcma J iskarna" © « s « v Gorici, ulica Vetturini št. 9 * * « $ f je preskrbljena z povsem novimi črkami, [ okraski in finim papirjem, ter more pre- f vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoea deia z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkureiice © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in dpuge urade na moönem papipju, ter na prodaj ima knjige: llijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino $s«$s®s® tolminske sole «t;. liöne tiskovine za industrijo * * -x- * .{. >: trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne velikosti * * * * * in oblike z zavitki * * * * * * # * zaroönice in poroönioe * * „, * v elegantnih äkatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. St. 88. V Gorici, v torek dne 4. uovembra 1902. Letnik IV. l/.h:ij;i vs.ik toi<-k in Molxito v Ictlim ob II. mi |.ic pošt.i prejoiiiiin ;ili v (jiorici mi «.lotn jxjsil.j.in cHoldno H K., pollclno 4 K. in cVlrlletno 2 K. I-'rodujji «•' v (.lorid v tobukarnali Schwarz v SoIskIIi ulicjili in Jcl- le sitz v Nuriskih ulicah po 8 vin. (VeCerno izrianjo.) l'redniütvo in uoravuištvo %a nahajata v c.\arr>dni link ami», ulica Vctturini li. ^t. y. Ilopisf je iiasioviti ha uredniätro, ovlas«- in narucniiiü pa na upravmitvo «Gorio»:». Oglasi se račumjo pu p*t;t- vrslah in sicer ako »e tiskajo 1- rat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovonii urednik Josip Maruäiö. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. iMarušič). Vipavska železnica.! 0 tej železnici, oziroma o postaji v šl. Petru pri (jiorici, ki še zdaj ni \z- roc'ona javnemu prometu, stavil je dr- žavMi poslanec dr. A. Gregorčič v seji ,ino 30. oklobra na /elezniškega ministra int*Tpelacijo,..Jcatero podajamo svojim či- latrljem v slovenskern prevodu, ki se glasi, kakor sleds. Potem ko so podjetniki vipavske železnice gradbo neprimerno dolgo za- vlačevali v svojo korist, izročili so sled- njio, ko nadaljno zavlačevanje ni obe- čavalo nadaljnega dobička, dogotovljeno progo državni železniški upravi in jav- nemu prornetu. Med zadnja dela, katera so podjet- niki izgotovili, spadajo dovozne ceste do železniških postaj, postajališč in nakla- daliSč, katerih stroške pokrivajo priza- dele občine in cestna odbora vsak z eno tretjino, tako da podjetniki so obteženi le s tretjino dotičnih stroškov. Ko so se delali načrti in proračuni za dovozne ceste, ko so se odkupovala za nje zemljišča in ko so se ceste gra- dile, ni nikdo vprašal za njihovo mnenje tiste, ki plačajo dve tretjini stroškov; podjetniki so vse sami poskrbeli. Še le zadnji trenotek, predno je začela voziti železnica, ki se je imela izročiti javnemu prometu najprej 1. ju- lija, potem 1. septemhra, siednjič 15. septembra, a se je v resnici izročila še le oktobra, prišli so podjetniki s tirjat- vami do občin in cestnih odborov ter zahtevali, naj nemudoma plačajo, da se otvorjenje železnice še dalje ne zavleče. V vipavski dolini je splošno prepričanje, da dve tretjini stroškov, katere so pla- čale občine in cestna odbora, sta več" ko zadostni v pokritev resničnih stroškov za dovozne ceste, da podjetniki niso k tem stroškoin nič dodali, ampak da so irneli pri tem še dobiček. Podjetniki in politična oblast so silili občine, naj v izrednih starešinstve- nih sejah vzamejo na se naznanjene jim zneske, naj izposlujejo od deželnega od- bora dovoljenje, da se smejo zadolžiti. naj zadovoljijo nadležnike, ako hočejo sliäati, kako bo piskal lukamatija ob nji- hovih hišah in po poljih. Dobrodušnost našega ljudstva, ka- kor tudi nestrpnost in veselje, da bi dol- go zaželjeno železnico vendar enkrat moglo videti in sft po nji voziti, je sto- rilo, da občine niso resno in odločno nastopile proti visokim zneskom, katere so podjetniki zahtevali. Placate so, Oe- tudi z nevoljo in z oporekanjem, zahte- vane zneske, ne toliko z namenom, da bi poravnale obečano tretjino, ker pre- pričane so bile popolnoma, da zahtevani zneski so *veliko previsoki, marveč le, da bi železnico enkrat imele, da bi je bile popolnoma gotove, da bi se ne izposta- vile nevarnosti, da se otvorjenje želez- nice še dalje zavleče. Izjemo je naredila občina Sempe- terska pri Gorici, katera ni raogla raz- umeti, kako more stati dovozna cesta dolga 62 m, široka 6 m, v ravnini, brcz vsakega umetnega dela. na deželi 4500 K. Pripoveduje se celo, da podjetniki so bili crnili ta kos ceste na 8000 K in da le vsled prigovarjanja od strani vlade so prišli na 4500 K. Občina je odklonila, da bi plačala tretjino v znesku 1500 K. Kflj se zgodi na to ? Podjetniki so razdrli dovozno cesto s tem, da so jo prekopali počrez, ter so zagradili vhod na šempetersko postajo s tramovi in deskami v namen, da dobijo i postavno podlago, da se postaja ne otvori. | (Po neki postavni določbi iz leta 1851 ! se železniška postaja ne sme odpreti, dokler ni dovozna cesta gotova.) ! Ministerstvu za notranje posle, v čegar področje spada cestna policija v zadnji inštanci, oziroma pravosodnemu ministerstvu pristoja preiskovati, ali se niso podjetniki krive storili kaznjivega dejanja, katero treba uradoma zasledo- ' vati in kazniti, s tem, da so namenoma, hudovoljno razdrli javno cesto, kar ima za posledico, da železniška postaja v ŠL Petru v veliko škodo [potujočega občin- ! stva se ni odprla, da se v obilni meri in trajno moti javni promet. Ako občina šempeterska, katera je pripravljena plačati tretjino r e s n i č n i h | stroškov za dovozno cesto, noče plačati zne«ka 1600 K. jo na podjetnikih, da jo kličejo pred sodnika pa dokažejo, da je njihova tirjatov opravičena. Ako je bilo mogoče pri gradbi lokalne železnice iz Ljubljane v Kamnik proti možu, ki je podpinal prispevek, pa ga ni hotfl pla- čati, z uspehom nastopiti sodnijsko pot, mora biti to mogoče tudi proti občini v St. Petru. Da si podjetniki z grobim motenjem javnega prometa, kakor se je v Št. Petru zgodilo. sami pomagajo, se nikakor ne da opraviciti. Pomenljiva za postopanje podjet- nikov je okoliščina, da dovozna cesta t Št. Petru je bila oddana potom javne drazbe, potem ko podjetniki sami so jo bili že zgradili. K čemu to? Železniška uprava je vzela suho dejstvo na znanje, da dovozna cesta v St. Petru ni še gotovu, in drži radi tega postajo v Št. Petru do danaänjega dne v veliko äkodo občinstva zaprto. Ako je občina žempeterska knj za- gresila, kako pride občin«tvo do tega, da se zato kaznuje ? Dolžnost je železniške uprave, da zahteva od podjetnikov, da izgotovijo do- vozne ceste ob roku in kakor je po- gojeno. Ako podjetniki ne izpolnijo svoje dolžnosli, ima želesni^ka uprava na nji- hove stroške in nevarnost ono izvržiti, kar so zanemarili. Ne da se opraviciti, da se razdene dogotovljena cesta z na- j menom. da se dobi postavna podlaga, da se postaja ne odpre. Deželni odbor goriški, ki je intere- j sovan pri železnici in dobro ume koristi j ljudstva, je protestoval proti takemu po- ! stopanju podjetnikov ter pričakuje naj- hitrejšo pomoč od železniške uprave. Ako se more zgoditi taka goro- | stasnost brez kazni, zdela se bo malen- ' kost, komaj vredna, da se kdo na njo ozre, če se piše ime postaje, ki sledi za Št. Petrom, Volčjedrage, na postajnem ptoslopju brez 1 ter z vezajem med Volčja j in draga (Vočja-draga), in če postajališči in nakladališči v Prvačini in Kamnjah i pogrešata to zaznamovanje r jeziku do- raačega prebivalstra. Z ozirorn na to, kar je tukaj reöeno, dovoljujejo si podpisani staviti na Nje- govo Vzvišenost gospoda železniškega ministra naslednja vprašanja : 1. Ali je Vaši Vzviäenosti znano, da podjetniki vipavske železnice so spre- jeli gradbo dovozne ceste k postaji t Št. Petru na dražbi tedaj ko so bili sami to cesto že zgradili ; in zakaj se je to zgodilo ? 2. Ali je Vaši Vzviženosti znano. da podjetniki vipavske železnice so izgo- tovljeno dovozno cesto k poataji 5empe- terski pri Gorici razdrli a tem, da ao jo počrez razkopali, in vhod k postajt za- gradili s tramovi in deskami, da bi do- bili postaven razlog, da bi se postaja ne odprla, kar se jim je res posrečilo ? 3. Ali meni Vaša VzvUenost, da se tako postopanje podjetnikov ujeraa s ko- ristimi potujočega občinstva, katero sme po vsi pravici pričakovati in zahtevati od države, da jih varuje in pospeäajey 4. Ali je Vaša Vzvišenost priprav- ljena, zahtevati üd podjetnikov vipavake železnice, da postavijo dovozno cesto v Št. Petru nemudoma v prejSnji stan in zagrajo ž nje odpravijo, kakor tudi, ako ne bi hoteli izvräiti tega ukaza, akreniti, i da se to brez odloga zgodi na njihove ; stroške in nevarnost, da bo mogoče v najkrajšem času odoreti postajo v Št. Petru za osebni promet in za blago ? , 5. Ali je Vaäa Vzviž»nost voljna, ukreniti, da dobi postaja, ki sledi za Št. Petrom, svoje pravo ime Volčjadraga na ! postajnem poslopju ter da postajališči in nakladališči v Prvacini in v Kamnjah dobita to zaznamovanje tudi v jeziku, ki ga ondašnje ljudstvo govori? | Na Dunaju, 30. oktobra 1902. ! (Siedijo podpisi) { Zadnja beseda 1 v tiskovni pravdi A. Gabrščeka proti Gorici. Lastnik „Soče" in tiskar, velemožni ; gospod A. Gabršček je v svoji proti nam naperjeni tiskovni pravdi napisal brošuro in vse polno člankov v svojem liatu. To njegovo književno delovanje bi pa ostalo nepopolno, ako bi ne obsezalo tudi nje- gore pritožbe ničnosti in pa rešitve, ka- s LISTEK. Hajduk Slavčo. Polgarski: Ivan Vazov. (Dalje.) VII. Od ' časa je bilo minalo nekaj mesece Trojni umor Belomelčev, je bil na- pravil velik strah ter podal turškim ura- dom vzrok, da so zvezali skoro polovico belomelskih mož in jih odpeljali v So- fijo. Ovadil jih je čorbadži Neda, češ, da so deležniki, če ne krivci teh zločinov. Pozneje pa so jeli ta umor bolj pozab- Ijati in vedno bolj je jel slabeti ter iz- ginjati oni utisek, ki ga je bil napravil v prvi dobi na ljudsko mišljenje. Vaščani so se pomirili. Iz početka ni bilo slišati ničesar o Slavču. Menili m, da je odšel se ženo v Srbeko. Pozneje pa so se jele oglaäati temne vesti, da se potika po okolnih gozdih z neko novo četo, h ka- teri, da se je pridružila tudi Volkana. In to govorjenje se je zdelo prav podobno resnici; kajti nenadoma ste izginili iz Beiega Mela dve osebi, ko se je slišalo, da ju hočejo Turki ludi odvesti v Sofijo. Te dvo osebi se niste vrnili, niti ni bilo znamenja, kje ste ... Vladko so sprejeli daljnji sorodniki Volkane, za hišo pa ni imel kdo skrbeti. Ostala je brez gospo- darja, zaprta in prazna, in jela pro- padati. Spomladi so dobile že več vor- jetnosti one novice o Slavču; da, nekateri so ga baje celö videli, ko je sei po gor ¦ skem pobočju v Pomeždina, kjer je imel tajno bivališče. Blizo pred tednom so streljali trikrat na nekega jezdeea. [ki je Sel mimo Leskovskega gozda; in vsi so bili prepričani, da je streljala Slavčeva öeta. In Slavčevo ime se je jelo zopet oglašati v vasi, v hišah in v govorih, in njegova podoba je iznova oživela v mi- slih Belomelčanov. Radovali so se skri- vaj, da je njih junak živ in zdrav, in se mašf-uje nad narodniini sovražniki, ali ob enem jih je obhajal nehote strah, ko so premišljevali: da bi moglo novo drzno Slavčevo spraviti zopet Beli Mel v ne- srečo. , Pobpgnil je kot Volk v goro, ali brzo bodo snemali kožo ž njega!'1 tolažil se je renegat Nedu. — „Ali ni človeka, da bi srravil tega lopova od tod, da bi nam dal pokoj?" — Nekega večera — r.ekoliko dnij kasneje — pride ovčar Najden z gor in prinese renegatu Nedu kroglo, na kateri je bil zarisan križ, in mu naznani: Stric Nedo, „Slavčo te je pustil stokrat pozdraviti". In da boš verjel, da prihajam od njega, dal mi je poroštro, naj ti ga izročim. Nedo pogleda prestraäeno, pa ni hotel sprejeti krogle. „Kaj pa mi hoče? Čemu mi je po- slal to kroglo" — vpraša bogatuh. „To ti je poslal z& to, da pošlješ čim prej njegovi ceti dvanajst parov opank, pol oke smodnika in oko*) tobaka. In za dan sv. Elija se imaš pripraviti, da ga pogostiš, pride te obiskat. . ." Čorbadži Nedu pogleda prestražen Naj- denä. „A tedaj s tako novico prihajaš od roparja?" „Jaz nisem kriv, čorbadži! Saj veš — živimo pod äirnim neborn, in ko bi jih ne slišali — ima jo vse naše imetje v svoji oblasti. Kar mi je rekel, to sem ti povedal. V ostalem pa slovi, kakor sarn veš in znaš". „A cemu pa pošilja to kroglo ?" Najden umolkne. „Kaj hoče reči s to kroglo ?" „Ne vem, čorbadži ..." „Kaj, ali me hoče ubiti ?a „Ne vem, čorbadži ..." •) 2»/, funta. ^In pa križ je napravil na njo!u. reče Neda, ko si je bil ogledal prejeto kroglo. „Da, križ je na njej" — pritrdi Najden. „Ali čemn pa to? ..." „Poljubil je ta sv. križ in prisegel, če ne izpolniš, kar je naročil .. .M V tem se zabliska nek ogenj v Ne- dovih očeh. „Dobro, nesi mi Se moj odgovorM. Nedo zažene kroglo v Ogosto, dene roke nemarno v žep in reče Najdenu: „Sporoči hajduku Slavču lep po- zdrav od moje strani, Najden". „Hvala, čorbadži". „Izroči mu pozdrav" — nadaljeval je — „in reci mu, da opank in smod- nika nemam doraa, ali da pojdem v Bekovac in tarn to kupim, in tudi tobaka — zavojec tobaka". Pri tem zbledi Nedov obraz. „Ali naj pridem po to?" „Ne, le pojdi po svojih opravkih, in povej mu, da mu ne poäljem ne opank ne smodnika; nego naj me poseti ta na dan sv. Elija, potem mu izročim vse... Pripravim mu znamenito gostijo, da äe ni pokusil take v življenju". Bledo obličje Nedovo je zazelenelo. (Dalje pride.) tera ji je sledila od strani najviäje sodne instance. Da se pa to ne zgodi, dovoli naj nam lastnik ,,Soče" in tiskar A. Ga- braček, da popolnimo mi to, kar še inanjka v tej zadevi, da bodo po tem takem imeli oni. ki se za to brigajo po- polen preglad ter da se prepričajo, kako utemeljena in modro sestavljena je bila ona pritožba ničnosti, katero je baä zato, ker je bila tako utemeljena in modro sestavljena, Dajvisji sodni in kasacijski dvor kar ,.a limine" zavrnil. Pritožba ničnosti se glasi namreč tako-le: C. kr. kot porotni sodniji v G o r i c i. Pritožba nienosti Andreja Gabr- SČeka, tiskarja in založnika v Gorici po zastopniku \'\ za Cer- kljansko se prosijo hrezplačna semena in podpore za občinske poti in ceste, ki so mnogo trpele in ki so J5e močno poinankljive. V Ibrmalnem oziru nasvetuje po- slanoc, nai se razpravljata ta predloga z vsemi okrajšanji in pospešenji, katera dovoljuje drzavnoz'^orski opravilni red. Politični pregled. Usoda novega vojaskega zakona. Usoda novega vojaäkega zakona, vsled katerega bi bilo poklicanih v ak- ti^no vojaško službo 20 000 nadomestnih rezervistov, je takorekod skoro dolnčena. Kükor vse kaže bode morala vlada za- konski načrt, kakoršnega je predložila najbržo umakniti, kati na O^erskem se ni oglasila proti lernu zakonskemu na- črtu le opozicija, ampak nastopati w zadele proti njemu tudi vse vladne stranke pa tudi v naši državni polovici obudil je ta zakonski načrt v raznih parlamen- tarnih strankah najveejo nevoljo. Sicer pa kaže vse da so tudi odloeilni činitelji prišli do prepričanja, da bi bilo skoro nemogoče s takim zakonskim načrtorn prodreti. Zato se vr3e pa na Dunaju zdaj v najvisjih vojaških krogih že drugikrat posvotovanja kako stvar spremeniti. V zvezi ^ temi pos^etovanji je baje tudi sedanje hivanje ngerskega deželnobrarn- skega ministra nn Dunaju. kije svoječasno v dotičnem odseku ogerskega parlamenta sam priznal, da bode najbrže potrebno predloženi zakonski načrt temeijito pre- ustrojiti. Ravnokar pa poročajo z Dunaja da se je včeraj vršil pod cesarjevim predsod- ništvom kronski svet, ki je trajal dve uri. Istega so se udeležili minister zr vnanje stvari, vojni minister, ministerska predsednika Szell in Koerber, oba domo- branska ministra in načelnik general- nega štaba, baron Beck. V svetu da se je sklenilo umakniti zakonski načrt glede pozivanja nado- mestnih rezervistov pod orožje in da se ta načrt pozneje spremenjen zopet pred- loži zbornici. Moravskl deželni zbor. Novi moravski deželni zbor se skliče k zasedanju mcseca decembra. Skoro go- tovo jp, da bode za deželnega glavarja določen predsednik poslanske zbornice Lrol" V e 11 e r, a za njihovega namestnika pa čeh dr. Začek. LISTEK. Jurij baron Vega. (K stoletnici njegove smrtl 17. septembra 1802.) (Konec.) Pri naskoku in vzetju Mannheima 1795 1. so po Vegi izumljena metala vržiia pravcata čuda. Vega je bil I. 1800 povzdignjen v baronski stan. V njegovem grbu je bil ščit v podobi srea, iz katerega je kipela goreča granata, nad ščitom pa baronska krona. Vrnivši se po sklepu miru pri Cam- poformio zopet na Dunaj, živel je Vega skoro izključno le znanosti. Pri ustano- vitvi 4. polka je bil hnenovan za podpol- kovnika. — Že leta 1893 je obelodanil svoje tabele logarithm, katere so mu hipoma pridobile slavo. Vega je ponudil za vsako v teh logaritmah se nahajajočo napako — cekin, a ni ga bilo, ki bi bil cekin zaslužil. To je dalo vsempoznejšim izda- vateljem takih tabel vzgled za jednako ponudbo, kar je postalo že navada. — Za temi tabelami je sledila Vegova „iogarilmiäno - trigonometriön« priroöna knjiga", „Navodilo za casoslovje" ter več druzih. Število njegovih manjših in manj sploänih spisov pa je legijon. Posebno zaslugo si je pridobil Vega na novi konstrukciji „možnarjev" ter na jednostavnosti iz-ačunanj, ki so se poka- zala pri bombardovanjih. Z možnarji nje- govega zistema se je vršilo 3. julija 1795 pri Mannheimu poskusno slreljanje. Uspeh je bil ta, da so „Vegovi možnarji" metali krogljo za celih 281, odnosno za 728 aežnjev dalje nego možnarji prejänjih zistemov. Znanstveno delovanje Vegovo je našlo mnogo priznanja doma in v ino- zem«tvu. SJoveči nernški (?) matematik B re mi kar imenoval je Vego naj- večjega matematik a. Že leta 1793 ga je akademija zna- nasti v Erfurtu izbrala za svojega člana; druätva učenosti v Pragi in Mainzu, potem kraljeva velikohritanska družba znanosti v Göttingenu sledila je temu izgledu, a njegova ožja domovina kranjska počastila ga je kratko pred njegovo smrtjo s tem, da ga je sprejela med deželne stanove. Njegovi ožji rojaki, slovensko ljud- stvo vZagoricijeproslavilo njegov spomin dne '22, septembra 1861 z veliko narodnu slavnostjo, pri kateri priliki sti se vzidali dve spominski ploäci, in sicer jfdna na njegovi rojstni hiši, a druga nad glavnim uhodom Zagoriške podružne cerkvi) sv. križa. Jurij baron Vega, ta — selfmade- man (mož, ki je po la.stnih zaslugah postal velik) bil je vseskozi plemenitaä; in nicer bil je plemenit v miäljenju, plernenit v delovanju; dano mu plemstvo bilo je torej le vnanji izraz njegovega notranjega bitja. Hvaležno se je spominjal do zadnjega hipa «vojih dobrotnikov, profesorja Maf- I'ei-a duhovnika, ki mu je odprl pot k žtudijam, in pa nekega gospoda Bu- setha, ki mu je, revnemu študentu,,dajal brezplačno kosilo ter mus tem mnogo pripornogel k dovraitvi njegovih ätudij. Tudi svojega pokoljenja se baron Vega ni sramoval in rad je pripovedoval svojirn tovariäem, cia so njegovi stariäi in sorodniki priprosti kmetiči. Pa tudi za- goriški njegovi sorodniki so ga visoko caytili; tako so n. pr. ono škrinjico, v kateri je Vega kot student v Ljubljani imel shranjeno bvojo obleko, še dolgo po njegovi smrti z veliko častjo hranili. Spisovatelj Vegovega životopisa, kj je izäel v letopisu ljubljanske realke 1. 1854, profesor Miha Peternel je trdil, da slavni matemalik. VegR ni bil oženjen. To pa ni resnicno. Jurij baron Vega je bil oženjen in je zapustil 1. 1796 na Dunaju rojenoga sina Franca, ki je bil 1. 18<)7 sprej^t v akademijo cesarice Ma- rije Tere^ije v Dun. Novern Mestu in ki je postal 1. 1813 poročnik v 2. polku GhevMuxlegerjev. Franc baron Vega je bil 1816 1. prideljen štabu in jo končal 24. nov. 1817 s samomorom. Pred seboj imamo torej odprto knjigo življenja jednega naj^lavnejäih slo- venskih mož, — mož, katerih življenje in delovanje razäirja svit slave čez ves narod slovenaki. Ali bi ne bila torej dolžnost slovenskega naroda, da postavi spomenik Juriju Vegi, čegar učenost in neminljiva dela zadostujejo, da se sme s častjo imenovati tudi narod, iz katerega je izšel? Kar je storil velikega ta mož za slavo svojega naroda, to naj mu le v skromni meri vrne njegov narod, da mu postavi spomenik in s tem pokaže, da ve ceniti svoje slavne sinove. Angleži In Ircl. V mestu Bostonu v Arneriki je imnla narodna konvencija irska „United Irish League of America* dno 20. m. rn. shod. V prvi seji sla imela irska politika Dillon in Daviti oj^lre govore proti Ang'ezki. Daviti je trdil, da se nikdar iz irsko v Ameriko ne dostavljajo rosrnčna poročila o položaju Irske, ker jili Angloži v Lon- donu zadržavajo. Na to je shod skle.nil, da v Parizu ustanovi svojo samoHtojm agcnturo za poroeila. Shod jo sprejel re- solucijo s katoro se irska konvenoija ob- vozuje 'delati vztrajno za nendvisnost. Irsko pridrževaje si vse pravice stopiti proti' Angles' v boj s častnim orožjem. Doniače in razne novice. (jc&fti' v ^robis« u. — Včcraj pred- poludne je prišel cosar v grobi.šče pri kapuc'n'n ter jo opravil molitev na krslah t.e'jirice Klizaboto, prestolonaslednika Ru- (loll'H ter nadvojvodinjc Solije tor jo na I,» Jtrste dul položiti vencev in ovetja. Ob enern jo bila v navzočnosli členov oesarske hiše zadiisnica, k ate re so jo uilelezilo mnogo občinstva. Imciiuvaiija. -- Pisarniški oficijal iia linančni direkciji v Trstu, II or man \] r u n d u 1 a, je imenovan adjunktom. Veleč. gospod Anton J a k 1 i č, bivši vojaški kurat v Trslu in dosedanji vojaski kapelan 1 reda v Zadru, ime- novan je vojaškim župnikom. Gospod Josip Pavličekje ime- novan c. in kr. poročnikom pri pešpolku St. 16 v Zngrebu. Naš rojak gospod M. Šorli dose- danji voditelj glavnih poštnih uradov v Ljubljani je imenov*n kot definitivni rav- natolj na svojem dosedanjem mestu. Za „Šolski Dom" so plačali de- narničarju: Marko Vales, kurat v Bra- nici, mesto venčka na grob dr. Jos. Pav- lice 5 K; Valentin Kumar, učitelj v p. v Gorici, 24 K in za božične jaslice 6 K. Predsedništvu so plačali : Namesto venca na grob dr. Jos. Pavlice N. N. 5 K. Josip Kosec, župnik v Kamniah 8 K, Ludovik Humar, župnik v Biljani 30 K; dr. Fran Kos v Gorici drugo ustanovnino 200 K. Srčna hvala! Oblskovanje grobov. — Kakor druga leta se je tudi letos te dni vršilo obiskovanjegrobov na tukajšnjim mestnem pokopališču. Ves prešli teden že bilo je na pokopališču *'se polno ljudi, ki so po- pravljali in čistili ter popolnjevali cvet- liene nasade na grobovih svojih pokoj- nikov. V soboto pa je sledil voz za vozom, v katerih so sedeli ostali sinovi, hcere, soprogi in soproge in drugi razni sorod- niki ter hoteli počastiti spomin svojih dragih umrlih z venci, dragocenirni in pri- prostimi, kakor baš so jirn pripuščale njih razmere. V soboto popnludne in v ne- deljo vrelo je vso na pokopališee deloma k nogam deloma pa v omnibusih, ki so mod Goriščekom in pokopališčem nepre- stano do poznega večera prevažali obi- skovalce grobov. In res so bili nekateri groLovi okrašeni jako bogato, večina njih pa je kazala, da se nahaja na svetu še kdo, ki se spominja onih ki spe tu vecno spanje. Pouk v kräfrmskem nauku na Ajftevici. — „Soča", ki je, kakor vse kaže, postala glasilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Finžgerja („čas- titamo"), se je zadnjič zopet jenkrat apravila nad kronberäkega vikarja v za- devi poduka v kräcanskem nauku na Ajäevici. Nam je sicer prav dobro znano, kam da moli taco glasilo okrajnega äol- 3kega nadzornika g. Finžgerja in Vam Rospod Finžuer je tudi znano, kaj ne?I Sicer pa za danes ne bomo o tej stvari dalje govorili. Opomniti pa hočemo le, da je ,.Soča" za las po< obna lajajočeinu p«u, kteri, ako ga oplaziš prek g'ave, isto otrese, parkrat zacvili, potem pa molči, pa le za malo časa, kajti pri prvi priliki zalaja zopet na te s svojim lažnjivim ,,goulfc „gou".... „Soča" ie namreč 2e parkrat obrekovala gospoda kronberškega vikarja da zanemarja v Ajševiški šoli poduk v krščanskem nauku, a ko sta ji pa z lastnorocno podpisano izjavo bivša tamošnja gospoda učitelja dokazala, da laže, otresla je liki lajajoč pes glavo ter molčala, pa kakor se vidi, le za malo časa, kajti v zadnji številki oglasila se je zopet s svojim lažnjivim „gou" „gou". Prlsegauje vojakov. — V soboto dne 1. t. nm. so imeli novinci tukajšnje posadke slovesno prisego, ki se je vräila po slovesni sv. maši, na dvorišču tu- kajšnje vojašnice na Travniku. Bila je pač pomota. — Prešli te- trtek je bil zadnji četrtek v mesecu in zaradi tega se je obdržaval ta dan ži- vinski semenj, ki se je pa prav dobro obnesel. Po cesli. ki peljp od ruse hiäf mimo sejmiäöa prihajale so tri tuje gospč. Ugledavši leseno uto, prod katero je stala miza in okolo nje jeden redar in dva poljska čuvaja, vMele so, kako so se ljudjo ti mizi približevali tor nekaj tam plačevali. /aradi teKü se priMižajo tudi ono k inizi in vprašajo, koliko da se pla^a. Čuvaj jih vprasa, za koliko glav, na kar mu odgovore tujke, za tri. Pa prodno so plnčnlo izra- čunjoni znesek, propričali so so, da sloni vos račun na pomoti, kajti ornenjene gospö niso irnele seboj poleg svojih še kake drug« glave, kakor n. pr. kravje ali pa volovske, kakor so to imHi drugi ljudjo, ki so pri omenjeni rnizi kaj placali. Otrok pod kolosoiti. — V soboto zvečer se je na cesti blizo Aj^evice igral 5-letni Hvalič France iz Loke. Po cesti pa je pridirjal na kolosu Tin Humbert stanujoc v Goric pod Kostanjevico ät. 42, ki je otroka povozil in ga hudo po- škodoval na glavi in na rokah, tako sicer, da so nahaja zdaj, kakor pravijo v ne- varnem stunju. Izvošček Kornel hitel je s konjem za kolesarjem, tor ga dohitel v Šempasu, kjer so ga orožniki prejeli in privodli v (Jorico. Xovi sckuiiriarni zdravnik. — V tukajžnji bolnišnici usmiljenih bratov je imenovan za sekundarnega zdravnikd dr. Nikodem Lukas iz Slatine na O^.škem. Xevaren padec. — V soboto je vozil skozi Št. Peter proti Gorici izvušček Miha Breščak, ki se ga je bil pa nekoliko preveč navlekel. Prišedžorna na vogel neko ulicft pridirja nasproti v jako naglem teku neki drugi voznik. Pri tej priliki trčila sta voza drug ob drugpga s tako silo, da je Breščak padel z voza na glavo in se tako rnocno poškodoval, da so ga morali takoj pripeljati v tuk. bolnišnico usmiljenih bratov. Za vstanovitev slovenskc porote v Trstu so nadalje podale pro^njo sledeče občine: Skrbina, Brezovica, Solo, Gor- jansko, Velikidol, Volosko in Komen. Obnii zbor političnega drufitva „EdiiKJsf. — V nedeljo se je vršil v Skednju pri Trstu občni zbor političnega društva „Edinost1', spojen z javnim shodom. Udelezb'ije bila, kakor poroča „Edinost'1, jako mnogoStevilna. Govora gg. poslanca Spinčiča in dr Kybara sta bila vsprejeta z velikim navdušenjem. Pri zabavnem vočeru po shodu govoril je tudi islerski dožolni poslanec in dekan gospod J. Kom- pare, kojega govor je istotako napravil na mnogoštevilno poslušalstvo globok utis. Xajdeiu1 rt't'i. — Našla se je sre- brna ura z verižico in se nahaja zdaj na policiji. Zgubl.jenc reci. — Neki gospod je zgubil v sredo na potu iz ulico Mat- tioli pa do kolodvora zlat prstan, na ka- terem sta bili urezani črki G. A Kdor bi ga bil našel, odda naj ga na policiji, kjer mu je zagotovljen lep dar. Aretiranjo. — Zaradi beračenja so arotirali Andreja Humarja iz Bajnsic. Zaradi ponočnega vpitja pa so spravili pod ključ železničnega delavca Antona Humarja iz Št. Petra. Tatvina. — Cvetličarki gospej Go- rijan ukradli so iz vrta, nabajajočeea se za Gradom, cvetlic v vrednosti 50 K. Do ut des dr. Kbrberja. — Po- slanci vseh strank pripravili in prijavili so celo kopo nujnih predlogov gledo podpor po ujmah prizadetim krajem. Je äe mnogo prosenj v tern pogledu, ki ležijo nerešene äe od letoAnje pomladi. Kjer so baje že pošli v ta namen dovoljeni kre- diti, predstavila sta se te dni minister- skemi. predsedniku dr. Körberju poslanca dr. Schreiner in dr. Steiner, prvi kot predsednik dotičnega odseka, drugi pa kot poročevalec. Rekla sta mu, naj bi vlada zahtevala od državnega zbora v ta namen novega kredita. Dr. Körber pa jima je odgovoril, da ima vlada že pripravljen dotični zakonski načrt, odvisno je le od poslanske zbornice, kdaj, da ji vlada ta zakonski načrt predloži. S tern je rečeno, da hoče vlada tak načrt še le takrat pred- ložiti, ko bode zbornica z dejanji poka- zala, da hoče začeti delati. To bi pa dokazala s tern, ako bi in sicer brez prvega branja odkazala državni proračun in pa znani vojuški zakonski načrt dotič- nima odsekoma. Tako daleč smo prišli torej v Avstriji, da hoče vlada celö ljudsko bedo izkoriščati v doaego svojih političnih nakan. Znano je da so se taki krediti zahtevali in dovoljevali celö za časa obstrukcije. To pa, da se hoče dan- danes s takimi sredstvi uplivati na naš parlament, je pač najboljši dokaz v kako žalostnih razmerah da se nahaja danes naš parlamentarizem. Spreinembe v fastnifitvu 1>7. pešpolka. ¦— Polkovnik Alfonz Bernäth pi. Bosutpolje, ki je bil pred kratkim do- ločen poveljnikom 2. gorske brigade, je imenovan generalmajorjem; podpolkovnik Edmund vitez Neuwirth polkovnikom; iuajor Obrad Prica podpolkovnikom; stotnik II. reda Artur vitez Kern stot- nikom I. reda; nadporočniki Jonip Lo- neck, Rupert Eckhel, Kami'o Polajner, Knrol Bieniirt stotniki II. reda; kadoti (č-aHtniki nadomestniki) Arpad I'ctfinyi pi IWjnyi in Nemesr.p„.»h, Karol Adrario, Alnjzij Cosulich pi. Pocine in Milan Matie porocniki. Dr. >I, Trinajsti^*, istrski deželni poslanec in bivši župan velike buzetske občino, se je presold 27. oktobra t. I. iz Buzeta na Vnlosko. Dr. M. 'i'rinajstic si jo pridobil v času voOlotnoga bivanja v Buzotu kot Župan in deželni poslanec rnnogo zaslug za to občino tor ostane njpgovo irne pri buzetskih Hrvatih v naj- boljs5em spominu. Deželriozborske volltvi* v kmeč- kih obeinah na Ni/joavstrijskom Vsled za krseanske socijalce ugodno izpadlo ožje volitve v Badenu, pri kateri jo dobil kandidat krščanskih pocijalcev, skoro dve tretjini glasov je zrnaga te stranke po- stala zmaga na celi črti. Krščanski so- cij»lci "o torftj pridobili pri toh volitvah sodem novih mandatov. Dcželnozborske volitve ua Šta- jorHkem. Danes se vräe dež.-zborske vo- litve na Stajerskem in sicer v kmečkih ob- činah. Gotovojo skoraj, da Slovenci ne zgube pri teh volitvah nobenega mandata. Iz začetka se je bilo bati za Mariborski okraj, ali kaknrso dokazale volitve volilnih mož, odstrdnjori jo tudi La strah. Dne 7. t. m se vrše volitve v mestnih sku- pinah. Dopoliiilne ob^inske volitve v I*ra^l. — V sietrtek so se vršile v Pragi dopolnilne volitvo, pri katerih so bili iz- voljeni v vseh volilnih okrajih kompro- misni kandidatje Mlado- in Staročehov. RHzmerje v praškem mostnom svetu ostane torej noizpremonjono. Mladočehi imeli bodo torej v njem 48, Staročehi pa 42 občingkih starešin. Puuarejeni banko\el po 10 K. Minister za notranje reči je raznoslal podrejenim oblastvom okrožnico, s katero jih opozarja, da krožijo med občinstvom ponarojf^ni bankovci po 10 K, ki so prav dobro v.speli ponarejalcem; vendar pa se jib, ako se jih natančneje ogleda, lehko spozna. Rizlikujpjo se namreč ponarejeni bankovci od pravih v tern, da so glavne in ino- ! v od. || jih je ¦ ali na- ' zemci) j eini]c.h absolutno umri0 ;, 8protno ! leta 1900; StoUlh | || (-) ! II1"! Dolenja Avstrija .... 3,100.493 16.49 43S.694 253287 -f- 185407 Gorenja Avstri.ia . . . . :, 810.246 3.11 24 415 46.457 — 22 042 j SalcburSko.......ii 192763 1 11.11 19.253 9.473 l|-f- 9780 Štajersko........!' 1,356 494 5.75 73.786 79.459 !' 5.6731 1 Koroško........: 367 324 1 1.75 6316 21923 — 15 607 Kranjsko'........! 608.150,! 184 9.192 41.683 — 32 401 Trst z okolico..... 178.599 13.43 21.133 4.225 + 16 908 Goriško........ 232.897 h 5.71 12589 20700 — 8.111 Istra.......... 345.050; 8 64 27.440 35.012 — 7.572! Tirolsko........ 852.712 4.92 40.016 37 987 + 2.029 Prodarelsko...... 129 237 I1 11.34 13 164 8014 + 516° Češko.........6.318697 ! 8.14 475603 596.847 121.244 Moravsko.......2.437.706 f 7.07 160 836 236.417 75.581 i Šložko.........I 680 422!! 12.35 74 773 75.321 ', 548 Galicija........j 7,315939, 1072 708 123 ! 1,010 826 302.703' Bukovina.......| 730195 1293 83604 97.248 — 13644 Dalmacija.......j 593.784 12.58 66 358 78 857 ¦; 12 499 Svota . . || 26,150.708 9.44 2.255 295 ! 2.653.736 —398.4 51 Iz te razpredelnice razvido, da se je prebivalstvo najbolj pomncfžilo v Dolenji Avstriji, najmanj pa na Koroškem. Le malo je narastlo prebivalstvo na Kraij- skem in v Gorenji Avstriji. Več prebivalcev se je naselilo kot izselilo le v f> kro- novinah, in sicer v Dolenji Avstriji, na Salcburškem, v Trstu, na Tirolskem in Pred- arelskem. Primeroma jako veliko izseljencev je imelo Kranjsko. V vseh političnih okrajih razun trinajstih se je v 1. 1890-1900 več ljudij rodilo nego jih je umrlo. Vpč jih je n. pr. umrlo: v Ljubljani (1.62" o), v Salcburgu (1.95° 0\ v Gorici (6.94%), v Inomostu (10.07° 0), v Celju (17.05%), v Ptuja (S311 0). Kakor je iz razpredelnice razvidno, se je prebivalstvo na Goriškem pomnožilo za 5.71%. Oglejrao si posamezne politične okraje glede naravne množitve in seljenja prebivalstva. VeO ljudij se je rodilo kot jih je umrlo : V okrajnem glavarstvu Gorica: 7.836 ali 12.27% » » „ Gradišče. 9.554 „ 13.78% „ „ „ Sežana: 3.092 „ 10.92% „ „ „ Tolmin: 1.832 „ 4.68% V Gorici je 1.514 ali 6.94% ljudij več umrlo nego se jih je rodilo. Več ljudi se je izselilo kot naselilo: V okrajnem glavarstvu Gorica: 3.341 ali 5.23% „ „ „ Gradišče: 5.206 „ 7.51«/, „ „ „ Sežana: 2.305 „ 8.14% „ „ „ Tolmin: 2 380 „ 6.43% V Gorici se je Ö.121 ali 23.47 % prebivalcev ved naselilo kot izselilo. DaJo|#|I Sponiinjajtc so o vsaki nUJ&Ali priliki „Šolskepadoina". britckga Anton Pucelj priporoča svojo brivnieo v Qoriei na Travniku, in 'u'ivsko podru/nico v ulici Tre Re, 16. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hiži) priporoča častiti duhovščini in slavnemn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandominqo, Java, Cejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč po V« kila in od t funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & ValenciČ v II. Bistrici. Zveplenke dražbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga ! mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po poäti se razpoäilja v zabojčkih najmanje po ö Kg. na vse kraje. „fontrak posojilnica^ v Gorici, reglstrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o- brestuje po 41/» polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h elavnici. Rontni davek plačuje poso- jilnica sama. Daje poftojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 81/,. Sprejema ölane z glavnimi de- le ži po 200 Kin z opravilnimi delpži po 2 K. Otvarja Članom tpkoöe raiune, katen1 obresluje po dogovoru. Za nala- panje in vračanje so na razpolago po- ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ureso vsak delavnlk od8—12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudl popoludne od 2—4 v ulici Vetturlnl 9. Podpisani priporoea slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- liene moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum. različna vina, goršiee (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoätovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeuiški ulici h. štv. 1. (v lastni hiši.) * Krojaška mojstra [ Öufer & Bajt k v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 ' v hiši g. J. Kopaea pri okr. sodniji, f izdelujeta | vsakovrslne obleke za moLke [ po meri, bodisi fine ali pa ) priproste. | Priporočata se svojirn rojakom , v Gorici in na deželi,posebno pa } č. duhovščini in ačencem srednjih k in ljudskih Sol za obilna naročila. UraŽba cerkv. vinskega —: mošta. Dne 18. nov. t. I. ob ' .,l(». uri predp. p-oda po dražbi cerkveno.ua predstojništva sv. Peter pri Mariboru nad 80 (osemdeset) polovnjakov vinsk. lnošta lotoSnje trgatve. Martin Jurkovič kn. šk. duh. svet. in župnik. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najcenejše skladižče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebščin za vezenje. Priporočevalno najboljc kupova- Iišče za g. šiviljc in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in ! zahtevi izvršujejo se točno. Pisarniske in solske polrebscine, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvene knjige . . . od — 24 v navgor j Žepni nožiči.....,. —'50 ,, ,. Mošnički za denar . . ,. —"20 ,. ,. Tobačniceinsmodčnice „ —"80 ,. „ i Zavitki, kuverte 100 . ,. — 50 „ „ Papir: pisemski lOOpol ,. —60 ,. ,. ; ,, uraden bel 1000 pol ,. 6'— ,. ,. ,. zamasloovijati kilo ,. l'4O ,. ,. ' ,. zacigaretelOOsnop. ,. 2*20 „ ,. Posetnice s tiskom 100 ,. 1*20 ,. Tiskovine za duhovnije in župani.je po ceni ,.Narodne tiskarne"' v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročilu navesti približno ceno. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, sredi Semenižke uliceprotiPlacuti 10. Ivan Bednarik priporora svojo Niqeveznico ; v (iorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Vrtim ulicM S (.OKKA Via Giardino 8 I iipinnrnAii pnstna be I a in črna vina iz vipavskiti, furLmskiK. briskih, dal- matinskih in interskih v i I»osl;ivl|;v 11,1 (loin m r.-i/.pušiIj;t po žclcz- j .lici hm vsc krajo avslni-c^crskc monarhije f | so.lili «».I ;.(! lilrov ii;i.prt'j. Na /,ahLevo poäilja j ludi u/.om». ' Cene nticrne, Pontrezba poštena. ..KAVARNA CENTRAL" ®@©e@ 1 j A H T X114 ¦ @®@®© 4 CaFEriie Cea.tr a 1 si vsoj;i s!;iviio občinstvo nhvostiti, d;i jr postavil /i;i\i'ii (il)stojoči!i šc i'ii hiljaid in sii"it na obi/no /alilcv.uijc častitih gostov iz svcloviu) renoinir.ino tvornice ST. MARTIIV V PARTZi;. lvivarniški prostori sd tudi /a 0110 sobo povečani in bodo ob inr/lili diu-li vsi ugodiio razgreti. Kavarna puscda zraven ogromiR1 i/l)irl: * x x ^ * # * diplome trgovske raöune cenike * v. * * * vabila na karton v, * v. in na papir sprejemnice * * * * * za društva pisma in zavitke s flrmo * # * # * if. % if. GlllvGTO za vsakoršno * * ***** porabo plakate ***** v raznih barvah * * * in velikosti i. t. d. „JYarodiia Jiskarna" 9 « ® * v Gorici, ulica Vetturini St. 9 $ ® 9 m t y je preskrbljena z povsem novimi črkami, J okraski in finim papirjem, ter more pre- [J vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkureiiee © © © © V zalog-i ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino $®$tB$t)it®$ tolminske sole $s$$$stB® 1 TISKA: -3HL 1 .+ * * * pobotniee raeunske sklepe v. licne tiskovine za industry o x x. * * .x. * trgovino in obrt ***** * * * * posetnice razne volikosti * * + * * in obliko z zavitki * * * * + * * * zaročnice in poročnice * * * * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnioe v * raznih oblikah i. t. d. ki izhaja dvakrat na teden v clveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol leta 4 K ^ četrt leta 2 K L*r TISKA: ki Izhaja vsak četrtek ter 8tane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne oelo leto 3 K