Katoll&k cerkven list. Danic« imhaja vsak petek na celi poli, in velj* po poŠti >• celo leto 4 gld. 60 kr., ca pol leta 2 gld. 4flkr., tačeirrtlrt« 1 gld. 30 kr Y tiskarnici aprejemana na leto 4 gold., sa pol leta 2 gold., ca četert leta 1 gold.; ako cadene na ta dan pracnik . iciJe Par.ioa dan poprej._____ Tečaj XXVI. V Ljubljani 14. svečana 1873. lA*t 1. Mz pastirskega tista milostnega knezo-škofa Kerškega. Precej obširna postna poslanica pojasnuje ,,k r a-ljestvo B o ž j e", graja versko vnemarnost, po zaslu-ženji šiba sedanje brezverstvo, se dokončuje s primernimi nauki in pomočki za vernike. V začetku je popisano prelepo, prezalo, prečastit-ljivo Božje kraljestvo, v kterem ljudstvo ne bode več prijemalo za meč zoper ljudstvo in se nič več ne bodo bojevati učili, in ga ne bo, kteri bi bližnjega v z nemiro val." (Mih. 4.) Kraljestvo, kakoršnega so ga angelji ljudem oznano-vali o Zveličavjevem rojstvu; prebivališče Božje z ljudmi; kraljestvo, vkterem boBog obrisal vse solze z njih oči. (Razod. 21.) Dalje pravi: Ako je kedaj kje na svetu tako lepo, tako slavno, tako srečno kraljestvo: mora pač vsakega prešiniti goreča želja, da spada pod tako kraljestvo in prebiva pod tako srečno vlado. Vemo pa iz vsakdanjega življenja, ako mi koga pričakujemo in želimo, da bi prišel k nam, da mi pred vsem verujemo: on utegne, on more priti; drugič upamo, on bode prišel nas obiskat, da! mi njemu celo naproti hitimo, da se prej ž njim snidemo. Obračajmo vse to na sedanji svet, na njegovo obnašanje do Božjega kraljestva! Poglejmo okrog po svetu in opazujmo, kako je z vero: ali terdno vsi verujejo v kraljestvo božje; kako je z upanjem: ali stavijo vsi vse zaupanje na Boga in njegovo cerkev; kakšna je ljubezen in gorečnost, s katero branijo vsi Božjo reč in razširjajo Božje kraljestvo? Dobro, celo potrebno je, da o tem bolj na tenko vsi preiskujemo in premišljujemo tiste misli, načela, ki dandanes zvonec po svetu nosijo. Dragi moji! Ali slišiti (razun v cerkvi) še kje govoriti o Bogu in njegovem kraljestvu — ali čujete kedaj le povdarjati Jezusovo svarilo: „1 š č i t e n a j p r e j B o ž j e kraljestvo in njegovo pravico; vsedrugo vam bo priverženo?" Na mesto Bogi vsegamo-gočnega, ki je stvaril neb6 in zemljo, stavijo dandanašnji tako imenovano ljudsko mnenje, ljudsko voljo. Kdo se upa tej zoperstavljati se? Kdo se upa o edinem pravem Bogu ziniti le besedico, če ne pripuščajo tisti, kateri so — rekel bi — voljo in mnenje vsega ljudstva v najem vzeli in se vedejo, kakor bi oni sami za vse govoriti smeli! Ne pripoznavajo več, da le Bog, neskončno modri, po svojih naukih, po svojih postavah svet in ljudi vlada; le kdor prederznejši ugovarja in svojo modrost drugim razprodajati vč in vsilovati zn& — ta gospoduje, njegov je svet. In Boga neskončno dobrotljivega, ki vsem dobrote deli in za vse očetovsko skerbi, čemu bi tega potrebovali ? dandanes v cnomer le povdarjajo, da imamo vsi med seboj se ljubiti, drug drugemu dobrotljivi in ljubezni polni biti! Pa da bi bilo res zlato vse, kar se blišči! Ka,j vidimo ravno v naših dneh? Kako sedanji razsvitljenci razodevajo hvalisano svojo dobrotljivost in ljubezen do bližnjega? Glejte! vidimo jih pregnane iz svoje domovine ali pa čujemo priporočevati, da se iztirajo ljudje, ki niso druzega zakrivili, kakor da so zvesto spolnovali svojo dolžnost, pa kateri so več storili, kakor so bili storiti dolžni. Drugi zopet s hladno kervjo gledajo ali škodoželjno glasno tirjajo, da zgubi svoje ime, svoje imetje, svojo službo, kdor ž njimi ne potegne. In slednjič, ali se dandanes Božje zapovedi zvesto spol-nujejo ali brezvestno prelomljujejo ; ali prederzna pregreha zasluženo kazen in pohlevna čednost vredno plačilo najde — o tem sodijo glasno dovelj vsakdanje pritožbe in obupna misel, da nihče nevč, kedaj in kako da bode bolje! — Zares! to pač ni kraljestvo, v katerem Gospod Bog vlada! Popolnoma razumemo in prav imamo, da prosimo, prav nadležno prosimo: „Pridi, pridi k nam Tvoje kraljestvo !" — Pa mili Jezus tolikokrat ponavlja: „Božje kraljestvo je blizu" — da „sredi med vami je" — „podobno je ženofovemu zernu, katero izraste v veliko drev6;" „podobno je kvasu, kateri vso moko skvasi ;" — „enako je mreži, katera, veržena v morje, vsake sorte rib zajme," i t. d. — Kako se ti Jezusovi izreki vjemajo s tem, kar smo ravno prej premišljevali ? Božje kraljestvo zdi se nam tako oddaljeno, kakor da bi ga doseči več ne mogli, in vendar nas zagotovi Kristus : Nebeško kralje stvo je blizu — je sredi med nami. Resnične so te Kristusove besede; tega tajiti ne smemo; vsaj vidimo, da se spolnujejo pred našimi očmi. Je med nami Božje kraljestvo , vendar vsak dan nas sili, da nadlržno že-bramo (molimo) : „Tvoje kraljestvo, o Bog! naj pride k nam!" To kraljestvo vstanovit prišel je Sin Božji na zemljo; dasiravno se je spet vernil v nebesa, hotel je vendar v tem kraljestvu naprej živeti, v njem je hotel učiti, kakor je nekedaj sam učil; v njem hotel je deliti milosti, katere je sam delil, dokler je bival na zemlji; in v niem je hotel vladati kot dober pastir. Ključe tega kraljestva, to je, oblast njega zastopati (name-stovati) izročil je sv. Petru in njegovim nastopnikom, in daljno skerb in vravnavo tega kraljestva prepustil je apostcijnom in njihovim naslednikom, „katerc je postavil sv. Duh, da vladajo cerkev Božjo." In to kraljestvo, katero so priporočevali nebeško hpi nauki, vterievali mogočni čudeži, razširjevali pogumni spoznovalci in smerti ne boječi se mučoniki križem sveta, postalo je tako mogočno, da danes sovražniki od vseh strani napenjajo vse sile, da bi ga razdjali in po- končali. V tem silovitem boju nas tolažijo le besede Kristusove, s kterimi je On, večna resnica, slovesno obljubil: „da vrata peklenske (njegove cerkve) Sremagale ne bojo." Vi predragi moji! skušate sami ostikrat dovelj, kako si prizadevajo na vso moč, da bi Va3 v veri motili in Vašo ljubezen do cerkve uga-sili. Vidite sami: vse pripomaga mladenče odvračati od duhovskega stanu, da bi vi ne imeli več nikogar, kateri naj Vam oznanuie božjo besedo, Vam deli sv. zakramente, in Vam kaže Življenja srečni pot, in da tako cerkev sama od sebe razpade. Prederzno in nesramno, da prej še nikoli tako ne, pripravljajo duhovnike — od Kristusa postavljene dušne past rje — od pervega do zadnjega ob čest in spoštvanje, da naj bi njihove besede zgubile vso veljavo in ostale glas vpijočega v puščavi. Kes! neverni kov naših dni ni več groza siliti deržave, da v nekterih deželah sveto cerkev — Božje kraljestvo — očitno preganjajo. Če je temu tako, ali nimajo prav, da molimo: Pridi k nam Tvoje kraljestvo? Kraljestvo je sicer pri nas ; Ti, o Gospod in Bog ! si ga vstanovil, pa mi ga komaj v i <1 i 111 o; sovražne sile skušajo Tvoje kraljestvo zatreti, da bi ga več ne bilo; in koliko jih je, katerim je to kraljostvo tako ptuj*i, kakor da ne bi ga več poznali in ne bili več njegovi udi. Veliko je zopet drugih, kateri bi tako radi bivali v tem kraljestvu, ali oni ne vedo za njega: tavajo še v zmoti krivih ver ali v temi neverstva. Zato mili Bog! naj pride Tvoje kraljestvo, vidno Tvoje kraljestvo, katero si vstanovil na svetu, — Tvoja sveta c»-rkev tako k nam, da spoznamo prav jasno, da le Ti in nihče drugi po njej nas vladaš in nad nami gospoduješ, da postanemo res otroci tega kraljestva in z veseljem Tebi služimo, da nas ne zadene strašna sodba: Odvzeto Vam bo Božje kraljestvo in bo dano ljudstvu, katero bo njegov sad don ašalo.'-3) Zato žebramo: „K nam pridi tvoje kraljestvo!" Mi siccr želimo, da vsi ljudje vseh časov prebivajo v tem kraljestvu; vendar dobro je za nas in naša svetil dolžnost, da prav iskreno tir-jamo, da mi ne bodemo izpahnjeni iz tega kraljestva, da ne norimo samo imena: ..katoličan, otrok Kristusovega kraljestva," ampak da s in o res njegovi otroci. Kaj še sicer kot liekedaj se govori dandanes o Božjem kraljestvu — o cerkvi; pa ves žolč in vso jezo razlivajo ravno na tisto cerkev, katera ima na sebi vsa znamenja, daje prava od Kristusa samega vstanovljcna; čertijo in preganjajo najhujše ravno tisto cerkev, katera vsem drugim lahko reče, naj spričajo, da so edine v poglavarji, v naukih, v zapovedih, v zakramentih; da so svete in sicer da so sveti njih začetniki in sveti njih udi; da so vesoljne ter obsegajo vse ljudi vseh časov in vseh dežel, in da so njih predpostavljeni nastopniki aposteljnov, katerim je Gospod ukazal: . ,ldite, učite vse narode in keršujte jih v imenu Očeta, in Sina in svetega Duha. Učite jih spolno vati vse, karkoli sem Vam zapovedal: glejte, jaz sem z vami do konca sveta." (Konec nasl). Me ko t Hi o o mroboM z ozirom na sedanji Čas. (Dalje.) Ker stvar ni ssma od sebe, nima nič sama od •ebe; tedaj tudi svobode in prostosti ne. Ker je pa ») Mat. 21, 43. *) Mat. 28, 19 — 20. nima, je pa tudi dati ne more. Bog pa jo ima v neskončno popolni meri, kakor smo dokazali, zato je tudi zmožen jo dati. Ali nisem svoboden; ali svobodo zgubian s tem, ker priznavam, ker poterjujem, da mi jo je Bog dal? S tem da spoznam, da sem čisto navezan na Boga, da brez njega pa čisto nič nisem in ne morem, da imam začetek od njega, da upam od njega doveršenja in prave sreče in svobode, s tim ne zgubim svobode, ker pri-poznavam resnico. Marveč Človek, kteri bi tega ne storil, bi se moral imenovati suženj stvari, sužen' strasti, krivičnik. nehvaležnik, brezbožnež. Bog je človeka povzdignil nad vse zemeljske stvari, ker inu je dal svobodo; tedaj zaverže in zgubi človek svobodo, če se k takim rečem poverne. Zdaj nastaja vprašanje: Kje pa je Božje razo-denje? Kje zveza z Bogom? Kje svoboda? Razodenje Božje je nepopačeno le v kat. Cerkvi, ker jo je tisti vstanovil, kteri ji je razodenje dal in zapovedal to razodenje popolno in nepokvarieno ohranovati in oznanovati vsiin hudem vsih časov in krajev, in ta je Jezus Kristus, Bog in človek, naš Odrešenik. Ker pa ljudje lahko to in uno pozabijo, spremene, se motijo, je dal kat. Cerkvi sv. Duha, ki nad njo čuje, jo v« di in na vse spominja, kar je učil Kristus. Ker pa resnica more le ena biti, tedaj tudi Cerkev, ki jo hrani in oenanuje, le ena. Da je kat. Cerkev to nalogo res sprejela in jo vedno natanko spolnuje, to priča jasno neoveržljiva zgodovina, ker nam pravi, da ima kat. Cerkev vseskozi nespremenjen nauk, tedaj nespremenjen ravno tisti uk, kterega je učil naš Zveličar; priču.e pa tudi Bog z mnogimi čudeži, ki so se godili in se gode še vedno le samo v kat. Cerkvi. Eden raj večih čudežev je redno in čedno življenje, kakoršno je jc le katoliška Cerkev vstanovila na zemlji; zakaj pri vsih pomanjkljivostih, pregrehah in pomotah človeštva je vender s keršanstvom prišel taki red, taka spodobnost, taka čednost na zemljo, da mora vsak stermeti in spoznati: To je božje delo. Znabiti je pa vender kaka druga cerkev prava; tedaj tam prava zveza z Bogom, prava svoboda? Morda se je rodil pozneje taki modrijan, da je popravil resnico, ktero j* Bog razodel? — Resnica ne dopušča nobene poprave, ker pred oči stavi, zaznamnuje, kaže re6 tako, kakor je, in prav nič drugač ne. Kako je tedaj tam mogoče popravljati, kjer je vse res, vse prav? In pa kaj nespametno je misliti, da bi bilo mogoče tistemu revežu popravljati Božje razodete skrivnosti, kteri si še na vprašanje: ,,od kod sem? kain grem? kaj je moj namen? kakošna bo moja osoda? sam od sebe prav nič ne ve odgovoriti. Da je res Jezus Kristus pravi Bog, tega tukaj ni treba dokazovati, omenimo naj samo, kar je sam rekel: „Jaz in oče sva eno, in da je to resnica, kakor vse drugo, kar je učil, z mnogimi čudeži in prerokbami po-terdil in zapečatil s svojim vstajenjem oa mertvih. Da je kat. Cerkev res Kristus vstanovil in da je zato prava, je poterjeval Bog in še poterjuje z mnogimi čudeži in svetniki vsaki čas. Spričuje to tudi starost sv. Cerkve, ktera pa ni Btarost, ampak vedno cveteča, bistveno nespremenljiva mladost z neoslabljenimi močmi. Kaže nam to tudi zgodovina. Opomnimo naj tudi, da ne mislimo pod imenom „zgodovina" obrekovanja in enostranskih sleparij in marenj brezbožnih pisateljev, ktere tega imena nikakor niso vredne. Zgodovina pa tudi jasno kaže, da vse druge cerkve, ki jih krivoverske imenujemo, so pozneje nastale. Ona nam pripoveduje, kako se posamezni udje in učeniki utegnejo motiti v tej ali uni resnici, in so se velikrat tudi res motili. Cerkev katoliška je v zborih njih zmote popravljala s tem, da jim je čist nauk, ohranjen • po- močjo sv. Duha, nasproti stavila in skazovala, kterega pa so prezirali in iz napuha resnico zaničevali. Pridobivali so si krivi učeniki potem na kak način priveržencev, in tako je nastalo novo zbirališče na podlagi gmote, ki se je po krivici imenovalo cerkev. Le kat. Cerkev pa je prava* le v njej je zveza z Bogom in sato tudi le v njej prava svoboda; kdor se od nje loči, ne more biti v resnici svoboden. Pa bo kdo rekel: ali nimajo skoraj vse druge cerkve, ki jih imenujete vi katoličani krivoverske, večje svobode, nego vaša katoliška. Premislimo to le nekoliko, bomo viaili, če je res! Začetnika in vstanovitelja bodi si kterekoli krivoverske cerkve je vodila pri vstanavljanji njegove cerkve ena ali več strasti, bodi si napuh, poželenje, ali ka-koršna koli zaničljiva strast, in sicer brez izjeme, da ne bomo posameznih razkladali. In če človeka vodi strast, vprašamo: ali je taki res svoboden? . . . Nikakor ne! Jeza, postavimo, je strast, pri kteri človeška volja, podlaga in vir svobode, popolnoma mora omolkniti, ker io jeza zaduši in zatopi; volja je tedaj zatlačena, nede-lavna (pasivna); človek v jezi ni svoboden, ker je volja jezi sužnja, suženj ves človek, kajti dostikrat jezni človek kaj učini, česar se potem kesa; vselej pa se sramuje. Kavno tako je z drugimi strastmi. Vsaka strast, ako se ji človek vd&, dela duha suž« njega, vklepa ga v naj hujše spone, ktere mu ne pustč povzdigovati se v svoj svobodni živelj. Strastna navada jemlje tudi telesu prostost, to je znano. Krivoverske cerkve tedaj so nastale, kakor smo omenili, na podlagi zmote in strasti. Strasti pa vzrokujejo najhujšo sužnjost, toraj te krivoveske cerkve ne morejo dajati svobode. Zopet bo kdo mislil: Sej se ni treba deržati naukov kake cerkve. Človek naj dela danes, kar se mu zdi prav in dobro, za jutrajšni dan naj se nič ne briga. Le potem je človek svoboden in prost, če se osvobodi in oprosti vsega, kar mu duha ovira svobodno misliti, in vresničevati, kar svobodni duh spoznava za pravo in dobro; toraj proč s katoliško Cerkvijo, ker aaje postave, da se o petkih ne sinč meso jesti itd., in s tem mori duha I Proč z njo, ker pravi, da je vsak človek brez razločka tvoj brat, kteremu ne smeš hudega s hudim povračevati, temuč se mu bližaj z ljubeznijo in mu pomagaj po svoji zmožnosti, s tem pa si svobodo kerči! . . . Ali tako tedaj? Tako vi modrujete? To je svoboda Vaša?! Če je tedaj Vaša prava, kaj je potem bolj naravnega, kakor: Prekucnite vladarske prestole; vojska vladam, ker dajejo postave in s tem nasprotujejo Vašemu svobodnemu razvitku; pomorite poseduhe po pisarnah, grabite b gatinom, ki Vam z lepo ne dajo premoženja, — ob kratkem : podirajte, požigajte, kradite, ropajte, pobijajte; kajti Vi ste: pariška komuna, Vi ste rudečkarji vsled svojega lastnega nauka! Toda tega si ne upajo, ker vejo, da ima vlada britke šibe namočene v kisu, da ima meč in vislice za tako počenjanje. „Zoper Cerkev le mahajmo; to že — to !" si mislijo, ta je pohlevna — brez orožja, brez ječe, brez kervavih sodnij: ali pri posvetni deržavi je druga! Tedaj z mahanjem po Cerkvi naj se naša svoboda razodeva! . . . Dete je lepe Vaše svobode! Ali Vas ni sram? — Pa kdo poreče; Taka sredstva je imela in bo vedno imela vlada, da ohrani red, varuje posestvo, mir itd.; Cerkev pa nič ne pripomore k temu! . . . Nič ne? Ali res ne? Jako čuden ugovor to! Kdo pa neprenehoma oznanuje: „Ljubi svojega bližnega, kot sam sebe?" Kdo uči, da so oblasti postavljene od Boga, da je dolžnost pokorščino do oblasti, da se ustavlja Bogu, kdor se oblasti ustavlja itd. — ali ne kat. Cerkev? Ka-košen je bil pa mir, kakošna spodobnost, kakošna var- nost, dokler ni bilo keršanstva? In kako se še zdaj godi, kjer ne gospoduje Kristusova vera? „Kazni posvetne gosposke nikakor niso zmoine zdivjanega človeškega duha od hudodelstev in pregrčh odvračevati; kajti strast je velikanski zmaj, ki preskoči vsako pozemeljsko grajo in naravno mejo, zlasti kadar meni, da se njegovo počenjanje ne bo zvedilo, in s tako nado se večidel hudobije počenjajo. Nekaj druzega pa je, kar razuzdancu dela posebno preglavico in ga ustavlja na poti, po kteri ga dervč peklenske moči. „To je „skala" sv. Petra, na ktero je zidana kat. Cerkev; ravno zato se strasti in pošasti s strahovito močjo in neslišano togoto pa neprenohama zaganjajo zoper Cerkev Kristusovo. Nobena vlada, nobena moč na zemlji bi se ne mogla ohraniti pri toliki silovitosti: le od Kristusa postavljena Cerkev sama ji je k6s. Zato pa naj povč kdo, ali ni častitljivo biti ud toliko močne, toliko »lavne Cerkve, ktera ima zagotovljeno zmago čez vse zemaljske in peklenske sovražnike? Ali ni naj veči sreča biti vojšak teCerk\e, ktera po serčni vojski podeli večno krono ? O ubogi zdivjani duh, kaj pa tebe čaka? Koliko prerevno sužnjost bodeš žel na vekomaj za raz-preženost in razuzdanost, ki jo vender tukaj tako malo časa vživas, in tudi to betvo časa ne moreš terditi, da si srečen, ker vso tvojo laži-svobodo ti červ hude vesti spodjčda! (Dalje nasl.) Napoieon MM M piie is groba reiikasem po MSrropi. (Posnetek po „Unit catt") Velikaši, dopustili ste, ko sem vam pisal is Tni-lerij v Parizu 4. kim. 1863, dopustili bodete zaupljivo, ako vam pišem drugo pismo iz groba, v kterega sem zaklenjen devet let pozneje. To je toliko bolj potrebno, ker 1. Ib63, kadar sem vam pisal, sem oči zapiral pred resnico, akoravno sem bil v slovesu človeka, ki ima očf, in deleč vidi. Res pa je, da 0. prosenca 1S73, kader sem videzno oči zaperl, sem jih še le odperl. Predlagal sem pred desetimi leti, da naj bi na shodu vravnali pričujoče reči, in zagotovili prihodnje, in rekel sem takrat, da meni verjemite, „ker sem iz-rejen v šoli britkost." Danes je moja šola doveršena, zakaj k poprešnjim nesrečam so pridružile še poslednje v Sedanu in v Cislhorstu. Poslušajte me toraj, o velikani, in bodite modri! Mi smo se sperli zoper Cerkev, in narodi so se sperli zoper nas. In dokler ne bodete dali narodom dobrega zgleda s tim, da pokoršino skazujete papežu, tudi narodi vam ne bodo iz serea vdani; prestoli, pa brez take vdanosti slabo stoje. Se sme jate tem besedam? Oh, posmehoval sem se tudi jest l. 1869, kadar so mi tako govorili ; opiral sem se na svoje vojaštvo, na svoje Francoze, na svoje finance, in nič se nisem bal. Toda le prehitro je prišla ura, da sem spregledal. Ali bi se ne utegnilo zgoditi tudi vam tako? Le recite, da je papeštvo bolno, jest pa vam povem, da ta bolezen ni smertna, je njemu še le v vterjenjc, in da vse huje in drugič bolni so marsikteri svetni prestoli. Ali vidite, koliko mož, koliko prestolov je že pobrala ta bolezen? Zgledujte se nad menoj, kam pripelje papeža nasprotna politika. Bog me je sodil, zdaj me pa še svet sodi. Kdo bi bil pred tremi leti nad menoj izrekel tako sodbo, kakor me zdaj sodi vesoljni svet? Kolikrat od prosenca sem že ponavljal besede: ,,Oh, j^st neumnež, jest neumnež!" Dobri Pij IX me je z očetovskim ser- cem opominjal, da se bom kesal, ko ne bo več časa, pa ga nisem poslušal. Kaj mi pomaga sedaj moje ke-sanje! Naj bi pomagalo saj vam, da spreglejte. Naj bi le še enkrat prišel na svet in na prestol! Perva moja skerb bi bila: papežu in Cerkvi storjene krivice popravljati. Leta 1863 sem govoril o pomiritvi, ki naj bi se vstanovila na kongresu; sedaj pa vam povem, da jest sem glavni vzrok puntov, ki žugajo prestolom, in zato namerjam sedaj popravljati s temi opomini, kar sem hudega storil. Spremislite se, poboljšajte se, in ne delajte po mojem zgledu, da bi še le takrat oči odpirali, kadar vam jih bo smert zaperla. Papežu vas ni potreba, vam pa je silo potreba papeža in papeštva. Vladar brez papeža ali zoper papeža dokonča tako, kakor je dokončal Napoleon I in kakor Napoleon III. Ako vara nista dosti dva zgleda, dobite jih več ? Vaš bivši tovarš Ljudovik. Ena za pretipati honfeslfonsimnlm pn»to raiertn. Nekoliko pred glasovitim letom 1789 so bili mnogi ljudje na Francoskem precej enake volje, kakor so ne-kteri liberalci o pustovanji sedanjo dobo po obširni ev-ropejski ledini, ktero bi radi s semenom liberalizma obsejali in v nekako sanjsko Liberalijo prestrojili. V tako" imenovanih ,,visokih krogih" je vse vrelo in gorelo za „novo filozoti|o". Med naj odličnišira pVrastvom, med dvorniki in drugimi stanovi so nove misli narazen švigal«, kakor i>kre, če velik ogurek v kolobar vihtiš ali pa z njim ob ldod udariš. Ušesa o veri niso nič hotle slišati; veljalo je geslo: Prostost, samosvoj nos t! Vsi stanovi so se nadjuli, da rogovilstvo jih popelje k neki elizijski novi sreči! Delale so se zveze v ta namen, da se Francija spremeni v republiko. V Laharpovih zapušeuili spisih , kakor pripoveduje zgodovinar (i. F. \Viedemann *), so našli popis neke jakobinarske gostije iz tistega časa, ki je ravno tako znamenita, kak »r mikavna. Da se pa naši liberalci ne preplašijo, naj omenim, da La llarpe ni bil kaki po-božnikarček; bil je mož blizo taceg.i semena, kakor so naši lib ralni možje. Le ta tedaj pripoveduje: Z li se mi, kakor bi se bilo včeraj zgo lilo, in ven-der se je pripetilo v začetku leta 17*8. Bili smo na gostijali pri enem naših tovaršev na akademiji, '*) imenitnem možu. Družlia je bila velika in izbrana iz vsih stanov, bili so dvorniki, sodniki, učeni, akaderaikarji itd. Pri dobro obloženi inizi, kak>r navadno, so si prav dobro privošili. Pri pokosilu je inalvazijec in dobroti pec zviševal dobro voljo, in pomnožil v dobri tovaršiji tiste *» Allgeui. Mensrliengesch. Miinclien. 1. BI. str. 31 id. *'\ Akademija iin i ime od nekega greka, ki se je imenoval Akadem. Na njegovem prostoru ob Cephyssu blizo Aten je učil modrijan Pl iton, zato se je njegova inodrijan^ka boU imenovala. „akademiška šla." Pozneje so se akademije imenovale učene družbe, ki so pospeševale vedo in umetnost, ter je poslednjič že vsako veče mesto imelo svojo akademijo. L. 1H»>»J sino grede v Jeruzalem na otoku Kervu prašali fantiče, kako se imen j po-slopjiče, pred kteriini so skakali, in rekli so: AzaH^uia (Akademia). Tedaj ondi velja ta beseda za šolo. Sploh imajo to ime le velike znanske naprave. Francosko rogovilstvo je bilo slavno pariško akademijo spremenilo v narodni vstav" in v zlorabo za novo paganstvo. baže svobodo, ki se ne ohrani vselej resno v tesnih mejah. Prišli so bili takrat na svetu do tistega verhunca, na kterem je bilo pripušeno vse povedati, samo da je imel kdo namen smeh napraviti. Chamfort nam je bral iz svojih bogokletnih in nečednih pripovedk, in imenitne gospe so jih poslušale brez gorčice v licih. Nasledvala je temu cela povodenj psovanj zoper vero. Eden je povedal ktero iz Voltera; drugi je opomnil na tisti filozo-fovski rek v Diderot-u: „S čevi zadnjega mašnika zadavite poslednjega kralja!" in vsi so priploskovali." — (Kar je eden zoper samega Boga kraknil, si ne upamo zapisati , naj bere sam v nategnjeni zgodovini, kdor meni, da mu je treba. Vr.) „Govor se preverže in prične biti bolj resnoben. Kreraljali so z začudenjem o revoluciji, ki jo je Volter sprožil, in bili so edinih misel, da je to naj glavniši vzrok njegove slave, in je on predgodel svojemu stoletju. Sklenili so, da revolucija se bode zdajci doveršila in da vraža in prenapetost mora vse skozi umakniti se filozofiji; šteli so, kdaj verjetno se bo to doveršilo, in koga izmed družbe bi utegnila doleteti sreča, da doživi zmago pameti. Stareji so railovali, da se tega nadjati ne pre-aerznejo, mlajši so se veselili v verjetnem upanji, da to še dožive; in srečo so vošili posebno akademiji, da je veliko delo pripravljala, ter je bila glavni kraj, središče, gonilo prostomi tudi za vero bolje, ako bi vladala avtonomija, ne pa centralizem, kterega posebno pospešujejo ravno direktne volitve v deržavni zbor. Dr. Čebasek je vsled tega nasvetoval, da naj bi katol.-politiška dru/.ba sostavila posebno peticijo, v kteri naj bi povdariia še poseb-j tudi verske zadeve in njih poškodvanje z direktnimi volitvami. Ker je pa čas kratek in osnova neposredujih volitev pride morebiti že čisto v kratkem v deržavni m zboru na dnevni red, toraj je dr. Cebašek odstopil od svojega predloga. Pri glasovanji je bil nato g. Klunov nasvet enoglasno sprejet. G. tajnik Močnik je naslednjič pojasnoval politiške dogodbe, zlasti politiko Napoleona III, kar prinese posebni členek našega lista. Predsednikov namestnik omeni poslednjič čudne dogodbe v gornji zbornici, da so gosposki zborničarji zoper neoveržljivo nasprotno dokazovanje dveh kardinalov odločil* se za t-», da naj se stare vseučiiiša s katoliškim značajem spremene v br^z verske (konfesi-jonslozne) naprave. Reč zadeva tudi nas, ne samo kakor katoličane -ploh, ampak še po^ebei, ker tudi Kranjski sinovi dobivajo više izobražuje na teh napravah, zlasti na dunajski, pa tudi večkrat na praški univerzi. Ali misli toraj katol. društvo, da bi bilo primerno, naj bi v tem oziru oddali kako petieiio ali protest, ker reč zaupljivo še ni dognana, dokler od N|ih veličanstva ni poterjenaV Na predlog g. Flisa je bilo sklenjeno, da odbor društveni naj po časnikih razglasi protest zoper taki sklep, da se k manjšemu vsaj dolžnost spolni, ko se razodene da naša katoliška deželi s takim djanjem nikakor ne more zadovoljna biti, da se saj ne bo kdaj reklo, da smo molčali, ko se je škoda godila katoliški Cerkvi. Iz Ljubljane. Duhovsko podporno društvo.— V odborovi seji duhovskega podpornega društva 6. t. m. je bilo iz blagajnikovib zapisnikov naznanjeno odbornikom, da se je do sedaj iz štirnajst dekanij 220 du-hovnov v to družbo vpisalo in sicer : 199 kot drui-nikov po 3 gl. na leto ; 7 gospodov z večimi zneski; 2 gospoda po 25 gl., in 6 duhovnov po 50 gl.; 1 je podaril 60 gl.; 4 gospodje so pristopili kot vstanovniki, in 1 je podaril 10 obligacij po 100 gl. av. v. z obrestmi v srebru. Nar veči podporo pa je društvo zadobilo po preč. gosp. dr. Janezu Gogalu in sicer 2340 gl., kteri denar je naložen na neki hiši v Ljubljani. Z veselo zadovoljnostj ) je to naznanilo sprejel odbor, ter po nasvetu enega odbornikov izrekel serčno zahvalo gosp. dr. Gogalu za blago naklombo tolikega darila; druga hvala in zahvala je veljala gosp. župniku, ki je podaril 10 obligacij , pa želi neimenovan ostati, po nasveiu sv. pisma : kar desna dd, naj leva ne zn& ! Zahvala je bila tudi izrečena gg. vstanovnikoin, sosebno g. dr. Stanoniku, da tudi na tujem ni pozabil svojih rojakov. Zahvaluje enako se odbor vsem dobrotnikom, kteri so veči zneske podelili društvu, kakor tudi tem, ki so, prav spoznavši koristi in potrebo tacega društva, nemudoma pristopili kot družniki. Ako pomislimo, da 0 dekanij ima še poslati svoje zapisnike, da se tudi po Ljubljani še le podpihujejo, in da jih je v marsikteri dekaniji še malo pristopilo, moramo izreči veselje, da je začetek tako dober. Po pregovoru: Besed* gine zgled pa prešine, sme se pričakovati, da bo ravno ta srečni pričetek še mnogo gospodov naklonil pristopiti k društvu ; to pa toliko bolj, ker beremo, da še celo druge društva nameravajo na pomoč priti duhovnom, kakor se je bralo v ,.Vaterlar.du" št. 36 t. 1. Cerkveni s ivražniki djanjsko h >čejo svojo lesiČjo ljubezen pokazati nekterim odpadlim duhovnom po druzih krajin; bi mar bilo napčno, če se duhovni prizadevajo svojim bratom pokazati resnično keršansko ljubezen?! Nekten gospodje sicer menijo, da ue kaže pristopati k temu društvu , od kterega malo sadu pričakujejo. — Ali človek ne sme obsoditi drevesa, še predenj rodi. Sej se bo kmali pokazalo, ali bo društvo zadostovalo potrebam, bo li koristih, ali ne? Potem še le se bo zamoglo soditi! „Unitit viribus", zedinjeno delajmo in v ponižnosti prosimo Boga za blagoslov, in nadjati se smemo, da bo društvo iz drevesca drevo, ktero bo s svojim obilnim sadom — morebiti v naj večih zadregah — mnogim pomagalo in koristilo. Zatoraj, bratje v Kristusu, pristopite blagovoljno k mlademu duhovnemu podpornemu društvu ter ga podpirajte s svojimi dokladki. Odbor se je nadalje posvetoval, kako in kam da naj se začasno naloži denar, da prinaša kaj obresti, predinj se konec leta začne potrebnim pomoč deliti. Tudi je bilo sklenjeno, da bi predsednik razposlal do dekanov oglas, naj bi družniki sleherne dekanijc vsaj do konca sušea volili svojega poverjenika. Konečno so bili izvoljeni trije gospodje, da naj za odborove opravila konečno vravnajo že sestavljeni opravilni red. — Cerkveno slovstvo. Predigten auf al le Sonn-und Festtage des katolisehen Kirchen- t* ah res, verfast und herausgegeben von Mathias Beyer, )r. der Theologie, emer. Professor der Dogm. zu St. Polten und Pfarrer, derzeit Provisor in Kubland in Karnten. — Že več mescev odlašamo besedo spolniti in omeniti te pridige, ktere je gosp. pisavec pred nekaj časom sam priporočal bivši v Ljubljani. Spodobi se v ozir vzeti učenega pisatelja, našega bližnjega soseda, ki je s tem delom na 94 polah z 215 pridigami cerkveno slovstvo močno obogatil. V I. delu so pridige dogma-tiškega, v II. nravnega ali morališkega, v III. svetost- nega (zakramentalnega) skrivnostnega in priličoega (ps-raboliškega) obsega. (Cena vsih 3 delov je 7 gl. 50 kr. pii Lercherji.) Pridige so srednje dolgosti, po nekaj čez 2 do 3 listov na veliki osmini, — lahke za spomin, posvetlovane s sv. pismom itd. in mirne. Kar tiče za rabo pri našem narodu, se mi zdi, da so premalo žive, sicer pa pripravne za tvarino, kdor bi notel sam po njih izdelovati in takim bi jih posebno priporočevali. Pri pridigah je namreč na tem ležeče, da se z malo besedami in stavki veliko povč, in pa da se z močjo in silovitostjo dokazov in zasukov poslušavci tako rekoč primorajo: dobremu se vdati in hudo zapustiti, k čemur pa je treba, da se pridiga dobro, skerbno izdela in zadostno študira. — „Auswahl der vorziiglichsten patristi-schen Werke" pod vodstvtm dr. V. Thalhoferja v Kemptenu — to delo je dospelo že do 59. zvezčiča (zvez. po 14 sld. v pri Kleru). V poslednjih 4 zvezčičih so spisi iz Ireneja, Jeronima (prav mične in telitne obravnave), škofa Jakopa iz Batne in Sulpicija Severa. — To so keršanski klasiki; študirajte jih, kteri imate zmožnost! Is aenskega Gradca- 11. svečana. - Z veseljem prebira Vaš dopisnik Vaše naznanilo, kako se katoliška zavest po Slovenskem vedno bolj zbuja, kako katoliške društva marljivo napredovajo, kako se po ljudskih misi-jonih s pob- žntstjo tudi prava ( lika razširja. Ravno tako se trudijo katoličani po nemškem Štajerskem.*) Huda nesreča je sicer zadela zadnji čas tukajšno tiskarno društvo, ki izdaja „Grazer Volksblatt", „Sonn-tagsbote" in „Feierabend." Zavolj prevelikih stroškov je lansko leto izhajal „Sonntagsbote" le trikrat v mesecu, po enkrat ah dvakrat na mesec pa „Feierabend ', ki se ni nič pečal s politiko, je sploh izhajal ko poseben list, in je bil tudi ko taki višim gosposkam naznanjen. Pa nasprotni časniki so čez več mesecev začeli kričati in tožiti: „Sonntagsbote" in „Feierabend" sta en sam list, ki vsaki teden izhaja — pa nima koleka. Gosposke, ki so več ko pol leta vidile oba lista in molčale, so na take tožbe reč v preiskavo vzele in konec je bil, da zdaj, ko sta lista že več ko celo leto tako izhajala, sta obsojena da morata kolek poverniti in vsaki 10.(XX) gld., kazni plačati. Se ve, da so se zastopniki društva koj višim gosposkam pritožili in upajo dobrega vspeha. Tudi fe tolažijo, da tudi s tako hudo nesrečo bi katoliških listov še ne bilo konec. Pa Bog to vč, kako bi bilo mogoče petem pomagati! Tukašni „Kirchenschmuck", kije bil dozdaj ,,Volks-blattu" prikladan, pa so se tudi posebne naroČila sprejemale, izhaja letos le ko poseben lisi, ki velja po 2 gold. na leto in vsaki drugi mesec prinese risano pri-klado. — Ker vedno več glasov šumi zoper duhovske semenišča, ker so jih tudi na Pruskem jeli preganjati in mnogi tudi pri nas to zahtevajo, kakor je ,,Danica že večkrat povedala in jih zavračala, je tudi Vaš dopisnik spisal knjižico, ki ima 144 strani: ,,Zur Reform der theolo-gischen Studien in Oesterreich," in je ravno tiskana v založbi Ulr. Moser-ja v Gradcu. Kakor hitro bo sošita, jo bote dobili.**) *) Po več krajih sicer sc slišijo tudi velike hudobije, poboji, cerkveni ropi itd. Previdni katoličani tudi tukaj roprr take diviačncsti misijone priporočajo, kteri se tudi po več krajih obhajajo. Tuksij je to toliko ložeje zavolj iccppa števila v to piipravnih redov. **) Kodi našim rojakom jrav živo priporočena! Katoličani moramo bolj skupaj deržati in goreče podpirati, kar je Že več tednov tukaj v mestu razsdjajo kozč. Pervi teden tega mesca jih je 17 za kozami umerlo in 80 zbolelo. — Pomanjkanje in dragota stanovanj je velika, ker mnogo Dunajčanov se hoče za čas razstave sem preseliti, in svoje dunajske stanovanja za drago ceno ptujcem prepustiti. Lavantinska škofija po novem imeniku*) ima 179 fard, 41 lokalij, 199 kaplanij (22 med njimi praznih), 6 beneficij, kterih so 4 prazni; vsih delavnih duhovnih pastirjev 402, v druzih službah 25 svetnih in 30 redovnih duhovnov, 59 v pokoju in onemoglosti; vsih skupa) 516; in 634 cerkev in kapel; pa 443,842 prebivalca. Umerlo je preteklo leto 21 duhovnov. — V pristavkn se nadaljuje zgodovina lavantinske škofije. Na Kostanjevici v Gorici je umeri č. o. Leopold Simčič, frančišk. reda, z 28. letom svojega življenja. R. I. P. Blizo Domborga v neki vasi so nejeverske roke ukradle zvon s stolpa. Hudodelniki so ga precej razbili , ker našli so na mestu — dva kosa. Kako deleč segla bo še nesramna prederznost! Iz Bukarešta. Želimo čestitim bralcem verle »Danice" vstreči,*) ako jim ob kratkem našo škofijo popišemo, in jim nekoliko naznanimo o izhodnjih katolčanih v Valahiji in turški Bulgariji. Monsignor Ignacij Pavli, Nikopolski škof in apostoljski vikar v Valahiji, kakor že njegovi naslov kaže, ima dvojno jurisdikcijo. Kot škof, s sedežem v Nikopolji, ima pod imenom „spodnja Mezija" (Moesia inferior) pod seboj znani del Bulgarije, ki obsega 2,500.000 duš, in kot apostoljskemu vikarju pripada mu Valahija z blizo pol tretjim milijonom bre-bivalcev, ktera pak do sedaj še lastnega katoliškega škofa nima. Med temi pet milijoni prebivalcev svojega apostolj-skega misijona nahajajo se katolčani vseh evropejskih narodov in dežel, govoreči 14 razDih jezikov. Vsi ti, če tudi v spolnovanju kristjanskih dolžnosti kaj mlačni, so vendar le duhovne pomoči potrebm, ter žele prejemati verouk in sv. sakramente iz rok mašnikov, kteri govore njim znan jezik. — V tem obširnem in mnogojezičnem misijonu najdemo le 22 duhovnij in 11 šol! Zarad tega je mnogo katoličan« v brez keršanskega nauka, in mj>rsikteri raz-novčrec čaka tako rekoč lena poziv prid garja, kteri bi mu pokazal pot prave vere. Ali temu se lahko pomagati ne more, kajti Če tudi je žetev velika, vendar le delavcev manjka. Vidi se samo ob sebi, kako težko nalogo ima za vse dobro vneti in goreči Nikopoljski škof. Ki dvoma, da najdel bi morebiti duhovnikov ki bi bili pripravljeni delati v njegovem misijonu; ali mnoge ovira to, ker niso raznih jezikov, sposobni od druge strani pak primanjkuje pre-vzvišenemu škofu denarnih in drugih pomočkov. Ze mu je težko vzderžati misijone. ktere je sam vstanovil ali prevzel, a še težeje mu je Čuti, kadar ga kličejo verni otroci, kakor nekdaj v Macedoniji sv. Pavla: „Pridi, in reši nas." (Dj. ap. 16. 9.) Da bi v tem obziru lepši prihodnjost odperl zane- dobro, ven in Cerkvi v korist; za veri sovražne knjige, knjižure in časnike pa ne denarja zametavati, kadar ni potreba tacih reči brati; to ni le škoda, ampak tudi greh in dostikrat nekako izdajstvo nad katoličanstvoro. Vred. *) Serčna hvala p. n. gOsp. pošiljatelju ! Našega še ni. Vred. *) V resnici vstreženo, in prosimo večkrat naznanil, ker ravno iz unih krajev malokrat kaj slišimo. Vr. marjeni Bulgariji in Valahiji, vstanovil je prevzvišeni škof- Ignacij Pavli novo semenišče v Bukareštu, v kterem se že okolo 20 nadepolnih mladenčev za misijon pripravlja. Vsi ti uče se poleg za duhovski stan potrebnih znanosti — tudi raznih jezikov, in so različnih rodov: Slovani, med njimi do sedaj eden Slovenec, Nemci, Lahi, Francozi in Madjari. — In ker je v razširjenem misijonskem okraju mnogo Slovanov, med njim: Bulgari, Rusi, Serbi, Slovaki, Poljci itd., želeti bi bilo, da bi se več Slovanov temu misijonu hotelo posvetiti. Preljubi Slovenci, posebno vi mladenči, ozrite se na nas iu pridite nam v pomoč! Pisatelju teh verstic je pobožnost slovenske mladeži dobro znana, ve, kako raarsiktcri mla-deneč kukavno (revno) in težavno životari na kteri koli slovenski gimnaziji ter pomanjkanje terpi, ker gori mu v mladih persih neugasljiva želja p »stati duhoven. Znano mi je, kako marsikterega prižene I juta sila, da stopi v stan, za kterega nima niti sposobnosti niti veselja; vsem takim podaja se tu lepa prilika, da na lahki način postane duhoven in kot misijonar posvečuje moč svoji sv. veri, človečanstvu v neprecenljivi prid. Ako bil bi kdo pri volji postati duhoven in apo-stoljski misijonar v Valahiji i Bulgariji, oberne naj se neposrednje do prečast. katoliškega škofa v Bukarešt. V Bukareštu, 1. svečana 1872. Conf. Albert a S. Ignatio. Pristave k. Poskusil sem ob kratkem našo škofijo popisati, ako bi se slabi moj spis porabiti, dal bode me veselilo. Ker že več let nisem n č slovenskega pisal, in le kaj malo bral, mi pero slabo teče, skušati vendar čem se izuriti, in Vara večkrat dopisavat'. Nas je tu več Slovanov in velika dobrota bi bila za nas, ako bi dobivali vašo verlo „Danieo". Ker nam pak novcev manjka, težko se nam je naročiti. — Prosim Vas torej v imenu Slovanov tukajšnega semenišča, ako je mogoče, pošiljati jo nam „gratis;" čemo za Vas moliti in Vam hvaležni biti. Z Bogom! (Si bomo prizidjali, da se Vam vstreže. Vr.) Iz Ljubljane. Katol. - politiško društvo je ta teden poslalo svojo prošnjo zoper neposrednje volitve naravnost do Njih Veličanstva. — Euake prošnje z množico podpisov prihajajo v Ljubljano od vsih strani naše dežele; ravno včeraj smo prejeli eno s 121 iz Sraartua pod Šmarno goro. Tudi drugod po Slovenskem se podpisujejo. — Na vprašanje: kdo sme podpisati itd. je ve-diti, da vsak deržavljan, naj plačuje kaj davkov ali ne, in dosti je, da se na verh pole postavi: „Podpisani pristopimo k prošnji Slovencev do svitlega Cesarja zoper neposrednje volitve." Očitno raznašanje in razpolaganje prošenj po očitnih poslopjih, kerčmah itd. je le na Kranjskem prepovedano, drugod po Slovenskem ne; zasebno, privatno podpisovati pa tudi na Kranjskem ne sme nihče braniti, sicer bi sam zoper postavo delal. ,,Konkordat" je bil celo postava in ob enem spapežove in cesarjevo besedo poter-jena zaveza; vendar so brezverci in vstavoverci po živinsko počenjali in kričali zoper njega in pa očitno prošnje podpisovali; čudno je, da se pri prošnjah zoper direktne volitve kaže taka gorečnost, ko se vender ta postava še le snuje in ko je očitno, da je zopet večina prebivalstva zopet direktne volitve. Hazgtett po *retu. Avstrijansko. Na Dunaju je umerla velika dobrot-nica za uboge, za cerkve itd., svitla cesarica Karolina A v- gusta, vdova ranjc. cesarja Frančiška I. Bog ji daj večni mir! — Cesar je boje dovolil, naj se volilna pre-naredba predloži derž. zboru. Da s tem reč nikakor ni dognana, se tako vo; toliko manj, ker pri vsem tem se govori, da se bliža sprememba v ministertvu — saj po nekoliko. — Madjarske osmojene glave nekterih strank se pečajo z dvojno butičnostjo: ?. jezuitožirstvom in s tem, da bi vse Ogersko pomadjarili. V poslednji namen so vstanovili novo d užbo , \Iagyar szovetseg" (rnadjar-ska edinost) in nekdo je v posebni knjižuri nasvetoval razne pota in orodja v dosego tega namena. Dobra tva-rina za ljub!j. „Schulzeitung" in „Tagbl.u Od Turčina še ni bilo slišati, da bi v jezičnem oziru narode potur-Čeval; morebiti tudi on kaj »»protitira 4 od „olikanih" narodojedcev. Rimsko. Sv. O^e Pij IX so kakor dober angel, kteri po vsi zmožnosti povsod celi rane, ki jih nepre-homa vsekujejo hiški tatovi in tolovaji. Ugrabili so redovnicam benediktinkam Kainpo-Marškim n | i h sain<»stan, precej pa so dali sv. Oče na svojem gra lu v Kastel-Gandolfu velike sobane spreminjati v iu.de celice, da najdejo uboge pregnane sirote usmiljeno pribežališč. — Vsa šola od „Sin Salvatore in Luvro" , ki so jo vstanovili in jo zderžujejo sv. Oče, je bila 28. pr s. prišla v Vatikan zahvalit jih za njih neusušljivo blago-serčnost do nje, ker bili so tej šoli poslali veliko sre-berniu svetinj in druzih daril za premije, ki so se delile poprejšno nedeljo. (Zakaj sv. Oče še ne spoznajo ml idine tako zrele, da bi ji tacih na.-ibov n*! bilo treba, kakoršnih med liberalnim svet-.m potrebujejo le simo veliki, ne pa m ili). Preden so jih sv. Oče blagoslovili, so jim še mladenči zapeli „a sole voci*': Oreinus pro Pontifice itd., nad čiraur so sv. Oče imeli veliko veselje. — Posnemanja vredno. Da bi v llimu pri tolikem spačenji mladino obvarovali, so sv. Oče p >t;rdili misel bigoljubnc bratovšiuc sv. Alojzija, di vsako ziluj> ne-doljo v mescu naj bode skupno sv. Obhajilo ni čast tega svetnika, da bi sprosili doželenega miru iu z mirom vred vse dobrote katoliške odgoje, kteri se zdaj tolikanj nasprotva. V Neipelnu je več brigautov (tolovajev) k smerti obsojenih, najberže pa niso tisti, ki so naj bolj zaslužili. — Iz vsih evropejskih strmi popotva v Rim veliko škofov: vid ;re Petram, počastit sv. 0«3et* iu nivdu