GLAS NARODA TELEPHONE: C H el sea 3—11*42 List slovenskih delavcev v Ameriki, ★ OTATHJE OPOZARJAMO. d* pravočasno obnove narodni no. S tem nam boste mnogo pri branili pri opominih. — A ko ie niste naročnik, pošljite en dolar a dvomesečno poskušajo. Ctaas Matter 21st, im at Ite pmt (HM M Moti I«rk, N. V. Act o( Coufnm «f March M 187». No. 279. — Stev. 279. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 2, 1936— PETEK, 2. DECEMBRA, 1938 Volume XLVL — Letnik XLVI. ITALUANI ZAHTEVAJO ZEMLJO OD FRANCIJE Daladier se veseli svoje "zmage" FAŠISTI NE BODO MIROVALI, DOKLER NE DOBE VSEGA, PO ČEMER STREMI MUSSOLINI Italijanski poslanci zahtevajo Tunis, Korziko, Ni-CO in Savo jo. — Poslanci so divje kričali na Fari-naccijev klic "Tunis!" — Med poslušalci je bil tudi francoski poslanik Francofe-Poncet. RIM. Italij a, I. decembra. — Italija je prvič stavila svojo zahtevo po zemlji, ki v resnici pripada Franciji, katero pa italijanski fašisti smatrajo za italijansko iz zemljepisnih in zgodovinskih ozirov, ko so italijanski poslanci divje kričali za okupaciio Tunisa, Korzike, Nice in Savoje. Več minut je cela zbornica, razun ministrov in tujih diplomatov, ploskala in kričala in predsednik zbornice admiral grof Costanzo Ciano, oče vna-njega ministra grofa Galeazza Ciana, je le z največjo težavo napravil red. Ta nenavadna demonstracija se je dogodila vpričo novega francoskega poslanika Andre Francois-Poncet-a, ki je bil poslan v Rim s posebnim namenom, da se pogaja z italijansko vlado za boljše odnosa je med obema državama. Poslanci so pričeli kričati, ko je po dolgem govo- NAGLA SMRT NEMČIJA BO HITLERJEVEGA j ČEŠKI UZOR NASPROTNIKA Tako je povedal nemškemu čaisniskemu po- ročevalcu novi predsednik dr. Hača. — Narod se mora sprijazniti s svojo usodo. General von Lossow je bil velik Hitlerjev nasprotnik. — Zadušil je Hitlerjevo vstajo leta 1923 v pivovarni v Mo-nakovem. 1 PR AO A, Oehoslovaška, t. ----------------------—----decembra. — Dr. Hača, novi 'MONAKOVO, Nemčija, 1. čehoslovaški ministrski pred-decenrbra. — General Otto v. sednik je danes povedal svoje Lossow, ki je zadušil Hitlerje- mnenje poročevalcu lista Bei vo vstajo v dvorni pivovarni v liner Lokalanzeiger. Monako veni leta 1923, je umrl, — 'Pogled na novi zemljevid star 70 let. CODREANU USMRČEN NJEGOVI PRISTAŠI PRAVIJO, DA JE ZATRL RADIKALIZEM V DRŽAVI Romunski fašistični voditelj je bil ustreljen s 13 tovariši. — Ustreljeni PARIS, FVancija, 1. decembra. — Francoska vlada je odredila, naj bo začasno odpuščenih z dela (locked-out) 120,000 delavcev, ker so se vče~ so bili med prevozom raj udeležili generalnega štrajka, ki je pa trajal iz kaznilnice v Bukare« samo nekaj ur. To je bila doslej najostrejša vladina _ „ I odredba proti štrajkarjem. Več sto štrajkarjev je . . „ , bilo aretiranih. BUKAREŠTA, Romunska, .---- 1. decembra. — Corneliu Zelea Delavci so bili odpuščeni nili več policistov. Precej hru-Codreanu, vodja romunske ta- predvsem iz tovarn, ki izvršu- pa je bilo tudi v mestih L,ille, šistične stranke Železne garde, jejo za vlado razna naročila- (Lyon, Nantes; Dieppe, (Jre^ ki je bil vsled zarote z neko Neki voditelj Delavske kon- noble in Marseilles. Ob izbru-tujo državo in zaradi podžiga- federacije in komunistični pod hu štrajka je vojaštvo zasedlo naše države nam vse pove —'nia k vstaji obsojen na 10 let župan nekega industrijalnega vse Hitler je vstanovitelj nacii- Drugega nam ne kaže kot'soJie*e> bil ^treljen skupno s mesta v bližini Valeciennes sta naprave, ike stranke, kateri se je tudi delovati z Nemčijo- In bodimo'13 SV0Jimi tovariši, ko so se bila aretirana, ker se baje lu-j bivalstvo pridružil general Eric von Lu- pravični in priznajmo, da se'Pelia,i v Policijskem avtomo- sta hotela pokoriti poveljem dendorff. Prvi naciji so se ima naš narod za marsikaj za-ibilu lz kaznilnice v Rimeneseni policije. zbrali v kleti dvorne pivovar- hvaliti Nemčiji. (Sokolska ide-'Sarat v V0Ja^° kaznilnico v V mestu Denain bo najbrž ne 8. novembra, 1923. ja ima .svoj izvor v Nemčiji. Voditelji so razpravljali o Cehi so se učili od nemških naeijski vstaji v zadnji sobi z "turnerje v". Op. ured.) i'državnim komisarjem v o n — V vlado, — je nadaljeval W v p I Kahrom, policijskim načelni- predsednik, — bomo spravili nekatere itali- kom von Seisserjem in cene čimveč mogoče mladih KndS Jihlavi blizu Bukarešte. Ustre- prišlo do velikih izgredov. To-lili iso jih stražniki, ki so jih varne so namreč začele name-spremljali, pod pretvezo, da so ščati nove delavce, češ, da so skušali pobegniti. bivši dolgoletni uslužbenci pre- Kralj Karol je izdal povelje kršili pogodbo. Tovarno je zasvoji armadi, da brez usmilje- stražilo vojaštvo. Zaradi lo-nja zatre fašistično gibanje m kalnega praznika tovarna da-I ru vnanjega ministra grofa Ciana, ki je proti kon cu rekel, da še niso bile vresničene nekatere itali- -kom von Seisserjem in gene čimveč mogoče mladih ljudi, janske zahteve, bivši glavni tajnik fašistične stran- 'ralom von Lossowom, ki je bil Sodeč po predsednikovi izja-ke in sedanji državni svetnik Roberto Farinacci za-' poveljnik bavarskega reichs- vi, ne bo nova vlada trpela no- +u^eli vsakogar ki bi se pro- nes m lrliral• T„««r 'Wehra< Hitler Je tedaJ dobU u" čilega pretiranega naeijona- tlvl1 voJastvu-Vec sto Pozna- kaif.br0, Jut™nji dan. Klical. lunis, I unis! tiSj mu trije ue bodo nu Jizilla mh fašistov je bilo aretiranih. ^eki Dalardierov zaupnik je Njegove besede je ponovil sedanji generalni tajnik Ispro to vali. j Čello^Iovaška bo skušala u ' Kra1^ Karo1 -je PreJeI od Že v svoiem radio sovoru poudar- fašistične stranke Achille Starace, ki je še dodal.! °b 9 je Hitler prišel strezati Nemčiji, ker bo v go- lezne *arde svari,°' da naj d2 vladf. n1ima nan?ena nf." *'Korzika Korzika!" ,V veliko dvorano pivovarne ter spodarskem pogledu popolno- STklcne1 mi\ z roimun?ivkim naro" *toPlti Protl komunistom ah -r , . ' , .... i i -v . oddaI v 8tr°P strel iz revolver- ma odvisna od nie .dom, ker bo drugače . prišla ledaj pa so poslanci pričali na vse grlo kričati, ja, je naznanil pričetek revo- elektrarne in vodovodno tako da je bilo pre-preskrbljeno že vsaj z lučjo in vodo. Med kričanjem je bilo slišati besede: "Tunis, Kor- lucije narodnih *ocijalistov ter zika. Niča. Savoja." j rekel, da so trije uradniki v -r t . . , 11-1 :zadnji sobi pod aretacijo. Pri- I emu knčanju pa se ni pridrual predsednik »šli pa so reichwehrovci in pri- zbornice grof Ciano. Toda tem bolj so kričali po^čeli streljati. 19 nacijev je bi-slušalci na gaJeriji in še posebno ženske. lo ubitih» Hitler je pobegnil, Ves da. vpitja Je grof Ciano mirno stal na ."tSSfjTtf jem mestu m čakal, da se hrup poleže. in obsojen v zapor, kjer je na Mussolini, ki je tekom seje večkrat«zavrnil klice, *vojo knjigo "ilein ki so veljali njemu, se med krikom in vikom ni ni- K*mVr"> k* ,iaeiJ*e® kot i Ki * • ji • i i evangelij. Von Lossow je b:l U ganil- Nepremično je sedel na svojem stolu, gle- |K>ZIleje organizator turške ar- dajoč naravnost predse, z rokami prekrižanimi na made, von Kahr pa je bil u-prsih, na način diktatorja, ki dogodek odobruje. *tnl**_ v čiščenju Angleški poslanik Earl of Perth je sedel na svojem diplomatskem sedežu nepremično kot Mussolini. Francois-Poncet pa se je kazal, kot da ne razume besed, ki so mu donele na uho iz dvorane; obrnil se je k nekemu poslaniku, ki je sedel poleg njega, ter mu nekaj smeje povedal, kot bi ga cela zadeva nič ne brigala. In ko je nekaj minut zatem odšel iz zbornice, se je še vedno smejal. Patriotično navdušenje pa je zavladalo tudi iz- ŽIDJE BODO IZTREBLJENJ dom, ker bo drugače druga rešitev. 30. junija, 19.U. ATATDRKOVA ZAPUŠČINA ISTANBUL, Turčija, 30. novembra. — Pokojni predsednik Kemal Ataturk je v svoji oporoki, Jri jo je lastnoročno napisal 5? septembra, zapustil $8000 njegovim petim adopti-eelo svoje premoženje, ki zua- ranim hčeram. " J - -•- Svarilo je prišlo od istega "bataljona smrti", ki je poslal pisma provincjalnim governer BERLIN, Nemčija, 30. no- iei,l» ki ^ bi,i obveščeni, da so veuibra. — List "Sehwarze bili obsojeni na smrt, ki jih bo Korps" pravi, da bodo vsi Ži- dosegla v januarju. dje v Nemčiji iztrebljeni, ako| Orožniški general je izdal na bo še kdaj kak Žid, ali pa kak orožnike povelje, da z vso od-od Zidov najet napadalec z o- locnostjo in brezobzirnostjo rožjem nameril na kako vodil- nastopajo proti Železni gardi, no osebo v Nemčiji. Izdane so bile ^troge odredbe List pravi dalje: za varnost governerjev. Kdor- 4'Da ne bo kakega nesj>ora- koli Prid^ v ura<1 ministrskega zuma, naj bo tukaj povedano; predsednika, ali pa kakega mi-i4Od dneva, ko bo kak Žid aH niiitr». straža preišče, ako pa od Židov najet morilec dvi- nc n0!i'1 * se,>0i kakega orožja, gnil orožje proti kakemu vodil-' je naznanila, da so nerau možu v Nemčiji, tedaj v 39 let stareg» Codreana in Nemčiji ne bo več ostal noben njegovih 13 tovarišev ustrelili Žid. L parno, jla smo dovolj !orožniki» ker hoteli pobegni-jasno povedali." soeijalistom, pač pa vztraja na stališču, da morajo tovarne izvršiti čimprej mogoče vsa vladna naročila. •PARIZ, Francija, 1. dec.— Ministrskega predsednika Da-ladiera je zelo navdušila včerajšnja zmaga nad štrajkar-ji, in je vsled tega sklenil kovati železo, dokler je vroče. Ministrski predsednik je odredil nekakšno "gospodarsko mobilizacijo'*, ki. naj bi trajala tri leta, češ, da se Francija edinole na ta način zamore dokopati do pro>peritete. Parlament je sklican za dan 6. decembra. Daladier je prepričan, da bo večina poslancev odobrila njegov finančni program, dasi je delavstvo odločno proti njemu. Generalni štrajk je bil predvsem progla ven zbornice. Izzvali so ga poslanci, ki so korakali j^bUkltki^s^T^ekom po Corso pred palačo Venezia, kjer so kričali toli-jsvojega življenja je državi ali ko Časa, da se je pri oknu pokazal Mussolini. Zgle-1 demokratski stranki zapustil še toliko denarja, da si more du poslancev so sledili vseučiliščniki. ki so se pri- ^^^^^f "1^; i * ,. , . * i . . r\ Oporoka pa določa, da demo- ceh zbirati po kavarnah m gostilnah tetr so zahte- kratska sen vsled ukinjenja 44-urnega Ustreljeni so bili ob 5 popol- delovnega tedna in novih dav-dne in tri ure zatem pokopani, kov. Codreanovi pristaši so dali | Prijatelji ministrskega pred-kralju Karolu "zadnjo prilož- sednika lialadiera in konfcer-Med njimi je nost", da sklene mir z romuii- vativci se zavedajo zmage. Sahiba Gueukšen Honouin, zna- skim narodom. S tem .-o najbr- Pravijo, da je izgubila De-na letalka, kateri je Ataturk še že mislili, da naj odslovi svojo lavska federacija ves svoj posebej volil $6000 na leto in stranka iz dohodkov vali od godcev, da so igrali patrjotične pesmi. posestev plačuje na leto 10,000 Demonstranti so korakali po ulicah in kričali: — dolarjev Ataturkovi sestri ter . _ . g„ — j r .. i-j .ratliene vsote od $1000 do Tunis, Tunis I le demonstracije so se navzlic de- oPT žju nadaljevale do večera. Tunis je pod francoskim protektoratom od leta 188!, ko je Francija posle la v deželo vojaško eks-pedicijo, da ukroti pleme Krhoumer, ki je napadalo kristjane. Nahaja se na severu Afrike in ga na severu in vzhodu obliva Sredozemskb morje; proti jugovzhodu meji na italijansko Libijo, na jugu na Saharo, na zapadu pa na Alžir. V starodavnih časih je bil Tujki* $tnica Rima. Dežela še danes pri- in najboljše olje. kupiti hišo. V svoji oporoki Ataturk določa, da je večja vsota izplačana za višjo izobrazbo otrok, sedanjega predsednika generala Izmeta Inonua. Korzika je najbolj znana kot rojstni kraj cesarja Napoleona in pripada Franciji od leta 1768, ko jo je Francija kupila od Genove federacija ves svoj rdečelaso prijateljica Magdo vpliv in da jo delavci trumo Lupescu, ki je napol Židinja, ma zapuščajo. Mnenja so, da Položaj je postajal vsako u- je Daladier kos komunistom in ro bolj nevaren in Karol se je socijalUtom in da delavsko gi ves dan posvetovat s svojimi banje ne bo imelo v Franciji ministri. Sfednjič se je kralj nikdar več takega vpliva kot odločil,-da s silo zatre terori- ga je imelo zadnja leta. o*;*™ organizacijo j Neki list, ki je Daladieru pri- jazen^-piše: — Ljudska fronta stično fašistično Železne garde. Codreanovo pravo ime je je popolnoma likvidirana. In ž Zelinski in je po rodu Poljak. vred likvidirana tudi V maju je bil obsojen za 10 let vsa njena P°litlka. v prisilno delavnico, ker je pi-1 D,aIadier Je lzd»l uradno ugotovilo, v katerem pravi: —. za strmoglavljenje kralja Ka-rola. KV ..-ill , , , I sal nemškim nacijem pismo, v I? ,uo' v xaxerem pravi: l\ica je bila do leta I860 del sardinskega kralje- katerem jih je prosil za pomoč Tekom prihodnjih treh let stva in jo je odstopil Franciji italijanski kralj Vik- M - mora vsak Francoz zaved tor Emanuel II. Niča je 23iano zimsko zabavišče. S^voja ae nahaja v jugovzhodni Franciji in je razdeljena v dva deparmenta. Francija jo Je dobila leta 1660 tudi od Sardinije. .A D VERI 1SE ju.. 'GLAS NARODA" edati, da je podvržen najstrožji gospodarski mobilizaciji. Generalna stavka ni trajala niti dvanajst ur. Najhujši nemiri so ae zavr&li v Toulouse, kjer bo štrajkarji nevarno rs- ČESA SEDAJ OBTOŽUJEJO DR. BENESA BRATllSLtAVA, Slovaška, 2. dec. — 4 4Slovanski hla-s" o»b-ja-vlja v izvlečki senzacijonal-ne dokumente iz govorov senatorja Matouškff vjštainem parlamentarnem odberu. Senator Matoušek obtožuje bivšega ]>rc-zidonta dr. Beneša za vse, kar se je odigralo n'a» Češkoslovaškem. Objava teh govorov je bila v Pragi prepovedana, toda Slovaki, ki nimajo cenzure, bodo te dokumente objavili v celoti. Do zdaj je od IS MVtoušfcovih točk objavljenih že pet. List navaja naslednje podrobnosti: 1. Dr. Bene-Š je odklonil potovanje v Rim na poziv Mus-Kolinija hi takratnega rimskega p"Ulamik!tv Ohvalkovskega. 2. Dr. Bencs ni nikogar informiral, postopat je vedno kot avtokrat. 3. Nikogar ni nfbvrstil o nemških prediogrli glede pakta o nenapfedajiju. 4. Dr. Beireš je v pogovoru s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom i-zjavil, da je glavna dolžnost vseh, da se odstrani Mutesolini. Po indiskre-ciji je Mussolini za to izvedel in je Češkoslovaško do skrajnosti zasovražil. 5. Dr. Beneš se je telefonsko razgovarjal s Chauuberlainom, pri čemer je z neprimernimi izrazi žalil Chanifoerlaina, Hitlerja in druge- Dalje miva;a l:st, da je so 1 45th Year I88DBD BVKSr DAT KXCKPT 8I7NUAT» AND HOLJDATR ■-"B 1 Advert laement od Agreement • tm celo leto vetja Ust trn Ancriko im Kanade ..............fa.ck) Za pol ieta ................$3.00 Sla eetrt leto................ Z* New York %» celo leto . . 17 0*1 Za pol leta ................$3.ro Za Inozemstvo ca oeio leto .. $7..iu Za pol leto ................cr&o ' ■ : f —- BohMHpMa. l'eariy -OLA8 NARODA" IZHAJA VHAKI DAN IZVZCMftl NBDEIJ praznikov' -OLAfi NARODA", tl6 WEST ISO. STREET. NEW YORK, N Y. TELEPHONE: CBebw S_ "j L b^rn^.^. T "e x. naročnino So* ..lilEI i J 1,0 Mot,oy °rder Prl »nremembl kraja naro-<--kov. p^atoo. M todf prt.mje blTs|ifiee - •o naslovnika. FRANCIJA NA RAZPOTJU Francija, ki je poleg Anglije veljala .1» zadnjega za ediuo .lemokratično državo v Evropi, j,. ,|ospela >.a raz- ?ga časa pot je. Po .kateri poti bo krenila? Zdi ? šizmu. se, da v smeri proti fa SLOVENE — ..j -j_ (YUGOSLAV) Ministrski predsednik Daladier je uvidel, da preti držav,^ gospodar. k i in finančni bankrot. Izdal je torej osemii,-petdeset nujnostnil, ukrepov, s katerimi upa rešiti Francijo I krePl so nadvse drastični. Njihova posledica je ol ločna borba med: Generalno delavsko konfederacijo, v kateri imajo ve eino soeijalUti in komunisti, ter šteje baje pet milijonov čhi-nov ; in med desničarsko fronto, katero zastopa ministrski predsednik Daladier, ter jo podpira osem milijonov poljedel' . klavcev, skoro vsi manjši trgovci in podjetniki ter kr-Bcanska delavska ustanova z milijon člani. Iz tega se utegne razviti diktatura, ki bo pometla s francoskim komunizmom, ali bo pa zmagalo delavstvo in strmoglavilo Daladiera. V tem slučaju bi ne bilo daleč do revolucije. * Najpomembnejši Daladicrovi ukrepi so: — Odprava 5-dnevnega oziroma 40 urnega delovnega tedna v poglavitnih francoskih industrijah; povečani davki na nizke dohodke, s čimer so bogatini zaščiteni, reveži pa udarjeni; povišanje vozni ne na poduiični železnici od 3 do 5 centov ; povišaiije davka na gazolin; pod razen je kave, vina in sladkorja; Podražanje poštnih znamk in podraženje najcenejših cigaret. Že iz teh primerov je razvidno, da skuša Daladier pri-tisniti francoskega delavca popolnoma k tlom. Generalno stavko mu je usjjelo zrušiti. S tem pa seveda ni rečeno, da je že zmagal. SLINAVKA NA MURSKEM POLJU Že vse leto razsaja na Prek-murju in Murskem polju slinavka. Sedaj se je razširila v ljutomerskem okraju. V vasi Mota skoraj ni hleva, fcjer niso imeli zrvine bolne. Sedaj že prehaja na Cven. V nekaterih hišah je še poginilo nekaj ži- vine. Ljudje sa v velikem strahu.. Nevarnost je velika, da se ne okužijo oni kraji, kjer do sedaj ni bilo slinavke. Me-! rodajna oblast je napravila že korake, da se razširjanje slinavke kolikor mogoče omeji. Svoje in prijatelje v domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo« -J i?} Pošljite božična darila v obliki .^enarne nakaznice s posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda-" Denarne posiljatve v Jugoslavijo izvršujemo točno in poceni. «/ t v i . . iT Slovehic Publishing Co. i Hw^i Trpyel Bureau ip i>: ' SM Wmt IBtfc street Kew York, H. Y. OGROMNA ŠKODA* VSLED POZARA znanilo ' »Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 19;3J) izide sredi decembra meseca. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno dobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje -leto obiskati svetovno razstavo v New jVorkti, ker mu bo dodaja v. pri lqgi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval na razvaline tovarne v Columbus, X. J., ki je uničil požar. Škoda znaša nad pol milijona dolarjev. Več sto delavcev je brez dela. Iz Slovenije OTROK PO NESREČI USTRELJEN NA LOVU :u požari in so pogoreli štirje j pox stuiki. G. novembra ob desetih bi pigoLelb gospodarsko „ , |H>slopje.Potnearja Karl'a, če bi 10. »ovenribra so love prire-! ,.ožii,;lk.a pri nj^ovem delu n dih na Gorju pri Bledu lov na hili zasa(.ilL Vsa va * zajce in lisice, ki ga je opazo je namreč org&rnizirala tajno nočno -tražo, ki nogle- so lov nadaljevali Nek, lovecj(Jat , jja jn /a zagleda, da *e nedaleč proč v <]a jf. ,miih korakov 0(ll)it(>1 val 12-h'tni Kogoj Franeek. Lovci so ga svarili in podili, naj gre domov. Deček pa si jim je skril v grmovje. Nato i grmovju nekaj rjavega [»n mi-ka. Misleč, <|a je lisica, je streljal in fantek je bil smrtno zalet. Ko je pritšcl lovec do njega, je rek* I, da ga boli roka. Nekaj trenutkov za tem i»a že izdihniJ. , . . OSEMNAJSTLETNI FANT POZIGALEC Letos so bili v veliki vasi Vrh polje pri Št. Jern« ju že št i- Za Praznike! POZOR newyorike in brook-lynske GOSPODINJE Ck hočktk pripraviti z\ praznike dri žim res xk. kaj posebnega. NAJ BO NA MIZI Z MLEKOM PITAN Cena 40c funt - • # .. * , * Naročila sprejmu; MRS. M. DER^AR, 6046 — 68th ROAD. RIDGE WOOD, BROOKLYN Tel.: HEgeman 3—9669 Kojnuii so okusuojši iu*kploh nr>l»eiiili zvez s t ni fantom. Fant j«> nato odšel domov. Y«a vas je bila medtem h' zantraž; na, .prav taiko tudi hiša njegove«^1 očeta. Ko je nrišel nazaj, č"z kake pol ure. -o ga prijeli in vprašali, kje je bil. Rek«'! j<*, da je š«*] v (1e-rovikg. Poghulali njegov« čevTj« in hlače In videli, da je ro-i-n, dočim je cesta lepa' in ► uha. Takoj so poklicali sent.-iernejske orožnike. Orožniki co bili že obveščeni o sumnji. kdo je |)ožiigalrc, in takoj prišli na mesto. Orožnikom j«1 vse jpriznal, kdaj je požigal. kako in zak'aj. Priznal je, da od domačih ni nihče kriv, edi-fio on sam. . r-r—rrr -1 % u4t m • d l m Kadarkoli vidim poročni sprevod, se liii uboga nevesta v srce zasmili. O ti uboga reviea. kako bos jutri razočarana j Razočarana za vse življenje. človek vsemu t i 1' i - 1 • • . lKlivLo I clllcl » i'c bo tudi natančen zemljevid me- »m i ' - », , i v- vi / \ * • ; i tToda ^sčasoma clove] sta New Yorka. Označeni bodo . v . . .. j. i A ' l»nvadi. vse zanimivosti mesta, kot: mu-1 ^ . ■ , • , , , , i i ,.. i Spomin mi uhaja v dobo, ko žeji, cerkve, gledališča, parki, . v , , , rs , i rn \ • -i • A i ''sem bil se zelo mlad. Pred pet- itd. I a zemljevid je tiskan v • , ■ .. . . „ . . . voč barvah. Cena koledarja J«f • pk/at ae> ostane ista kot prej§nja' leHa:^'^^ ^ ^^ V". . T) v,1 . ''.v idaj so bile. slovenske veselice. oO centov. Poštnina plačana-1 ^ ^ ' Zaradi stroškov za takovrstno ;^sellce» 111 Plklllk- les I>lk" delo smo bili priniorani tiskati samo omejeno število. Zatorej ga naročite še danes. — • iiiki. Veselice so se .začenjale ob 'osmih zvečer. Ob sedmih ali o- naro^ite takoj, da boste do-biLi pravočasno &a praznike. Povejto Vrtši S(nse
  • . CAPONS. ROPARSKI NAPAD NA SEJMARJA \ Mlinčah sredi KcUndnske dolinic je bil naipadtn posestnik France Po vse, ko se je vračal zvečer s sejma domov. Povše ji pn ilal na sejmu par voIoa*. /Snubiti ga je Ikdp. opazoval, ko je spravljal irakupičtk v den'a'r-nieo. Ivo je šel skor/i gozdiček i Ted K< .Jtri vnico, kjer je dnina, ji1 skočil izza debelega drevesa predi n j napadalec in zakričal: "Denar sem!" Rr.parski napadalec je govoril z globokim glasom, prav gotovo je menjal svoj, glas zato, da' bi speljal napadenega moža na napačno sled. Ves drgetajoč je trdil Povše, da nima pri sobi- nobi-nega denarja. In res, to je bila še pose*biT;i sreča, da je srečal na sejmu nekega znanca, ki mu je dolgoval večjo vsoto, pa mu je izplačal dolg iz izkupičkt:. Neananec; pa se ni dal pregovoriti, "Nikar ne laži, da nimaš denarja!" Ko je Povše še > r«»~il usmiljenja in trdil, da nima denarja, se je neznanec zalet' I /. vso silo vanj in ga je jk>-drl. Pokleknil je nanj, potegnil iz žeipa dolg kuhinjski nož, ter mu ga. je nastavil na vrat: "Ije eno samo besedy, pa ti prereže m vrat." Povšt je hijika, zna pisati na pisalni stroj prestrašen, da ni niti pomislil in odgovarjati telefon. Telefona obramlbo. Ropar pa mu je nira naj v ne žepih. Iz sikri 1. nro. RHinlaflder* 4-8544. ' \r, v., . ,, . , . smili zjutraj naslednjega dm Naročite ga lahko pri zastopni- ■ . .. ; « i u-* 7, . * 'ie bila dvorana se vedno nabito kili tega lista, ah pa narav-i ,„ . , . nost od -Glas Naroda", 216 £°lna' °ZUQJlla p(>lua nabltlk W 18th SU^e^Yjoii JL ° ^arurnem sPanJu smo ^ rt * ' rJ Roldne nadaljevali. Pozimi smo ■■■■IlIgHMiiMMlft evjčkali pri Kebru na 88. ce- sti, poleti je bila pa zbrana tega- žepa mu je izvlekel de-: |vsa drhal pri Revnem Hudiču narnico, kjer je hranil Povše na Long Island, še preostanek jid kupčije. Ro-. par je Povše tu večkrat zagrozi Bilo je pred pustom. Napovedana je bila velika veselica, da ga bo zaklal, če bi se ki se je imela začeti točno ob anil. Proden je napadalec osmih zvečer v veliki dvpraui pobegnil v gozd, je .dejal z. za-! v Down town u. Hkoro pet; ted moškim glasom: " Ali me ne nov so se vršile priprave zanjo, poznaš, jaz sem z Dolenjskega.' In kot je pozneje poročalo ča Okradeni- Povše je prijavil sopisje, je bila res veselica in rop orožnikom. Na sumu ima pol. nekega fanta izpod Sv. gore. I Par deklet me je vprašalo, če Osamljeni fant je v vsej oko- bom prišel. — Seveda bom, — lici na sla.brm gla^u. Bil je sem rekel vsaki posebej in de-zaradi težjih prestopkov že lal načrte, kako bi napravil, da večkrat kaznovan. Vsa Kandr-.bi ne bile na veselici jezne dru ška dolina si bo oddahnila, ko ga na drugo rn da bi >e v-e bo naipa.dalec pod ključem, saj skupaj ne jezile name. takega drznega napada že dol-j Novo obleko sem kupil za go ne pomnijo. jtisto priliko, nove čevlje, no* o srajco in kravato, brivcu sem ZNAMKE S SLIKO DR. BENEŠA. pa dal cel k voder napitnine, ker me je tako prerodil, da sem j bil res fant od fare. . )Hsštna..ii|AL'ava v Pragi Ob štirih popoldne sem si mi-je odredila, da se vzamejo,slil: — Nikar ne preganjaj po znanrfke po 50 stotink s sliko salonih časa, saj bo zvečer v>e dr. Bcneša iz f»roineta. Nado- ga dovolj. Odpočij se, Peter, in mestili jili bodo* z znamkami, malo lezi, da boš spočit in spo ki m«ijo sliko generala »Št-- soben za vse. fanika, prvega vojnega minist-j Legel sem in tako trdno za ra osi. repu'blike. ;spal kot malokdaj v življenju. —— 'Ko sem se prebudil, je bila si- ISCEM DEKLE ki je zmožna angleškega jezi- začcl stikati po žepih. TBOfUV OO BtvMATi z «0O*M Vt L MIN-EXPEUERM.___ For K«»OI. 'Tli I»*OJt 006f« OA «■ W W 6A S A.V f^OštUTijJf M/ Uporabljaj« ga po vsem svet« izza 1847 ADVERTISE IN GLAS NARODA1 KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. , Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na JJ SL0VENIC PUBLISHIIMIC0. ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NAHODA":: HI« West 18th Street - New Yotk, N. ROJAKI! ROJAKINJE! NAJVEČ II IN NAJVARNEJŠI SLOVENSKI , , £AVOD JE Mestna Hranilnica Ljubljanska Ima lastnih rezerv nad Din 26,000.000.— vseh vlog pe okoli " 400,000.000.— Hranilnica posili;* popolnoma normalno, vloge so izplačljive brez vsakiK omejitev] MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ti »niiBivtratisinionifliKiii? ouiRCiiE!i3nn!iBi^ rur: ir^sTTnsniinniiiniiriiniTnniiiniTi nBnrimiiiiBKRBfiHBQC^iHfia.'niiiiu j nitmsčiiJiiii i EHunifiuif nrtftii^iif uii7ti!iiT7ti.^iiiTni}fii!ii^iiiiLi£iiii]i9iniiiiiiiiniii Eiii^iJiDJiiUjttUiiniiiir.jiiiuitionisiZiiiiiiifiJfiiiiJiitiii] itii4^iniiiiiiiiiiifii]£iTTiiiiLi.iJj.xr:'in rn*i: ir.f f i r':; fj ffn s sjjTTrj^t^^J ^ ; — ; I iff .<> ih : i 1 •t o * imajo eer prometna in živahna eesta poUm*tc« ki jih. bom dobili od do časa. J rrMeTXihg Pot Of^fE IN SINOVI pilili; lili je. pr^mtjr .»loven-k^ga. priseljenca, ki je Lii naravnost zaljubljen v svojega sinčka. Oče je dejal v briki po (^vanajst ur na dan, otrofc je bil. pa v materiji o->krbi. Niti oče hiti mati nista imela priložnosti naučiti se angleškega jezika. Par be^sed — ki jih človek v štoru in pri delu potrebuje -r- to je bilo vse. .. Slovenci so hodili drug k drugemu. vasovat ter^so.so-botne večere in nedeljske popoldjiev^skupaj preživeli. . Tisti rojak pa ni zahajal v družbo. Ves proti čas je posvetil svojemu otroku. In ko, je začel otrok pojavljali prve besede, ki mu jih je mati ljubeznjivo šepetala ležečemu v borni posteljici, je oče vzrojil, kajti beseue so biie seveda slovenske. , . .. . . • . . . , , , , "Z nato "spraho" se nikakor .naprej ne pride," je dokazoval preplašeni ženi. 4iDo CJelja Jfe ^r prej pa ne. li* od Trsta doli je tudi že druga govorica." . In čujle in strmite, — svojega otroka je v ogromnem ameriškem mestu začel učiti nemščine ju laščine, — take nemščine in laščine, kot sc jo znali pred tridesetimi leti avstrijski kaproli. Otrok je bil briliten, in mu je posebno kletvina sla precej gladkp z jezika, S šestimi leti sta ga poslali v šolo. Že po štirinajstih dneh je govoril strahovito mešanico angleščine in kaprolščiue, prej kot v enem letu je pa k^prolšei-tio pozabil in je govoril samo angleško z očetom in ma-le rjo, -ki angleščine seveda nista dpvolj razumela, da bi ;e mogla s svojim ljubljenčkom pogovoriti. Nekaj let so se sporazumevali v neki čudni latovščini ter z gibi in kretnjami. Ko je bilo otroku štirinajst let, je skrivaj zapustil cUrn in za -stariše zavedno utonil v ve ieinestu. ... . , , - Seen, toda bistveno drugačen slučaj. .. . . . Pjrpprpst^ slovenska, vdova je ostala sama s svojo petletno hčerko. V svoji .materinski ljubezni ji je posvetila vse življenje. In par mesecev, pj;edno je otrok šel v šolo, sj je nabavila nekak slovensko - angleško učbeno-knjigo^ da bi pupuki v šoli ne bilo pretežko. In učila jo je v potu svojega obraza tujega jezika, toda učila jo je napačno, ker ni znala pravilno izgovarjati ne črk ne besed. Prvega dnpo otroci tamkajšnjih t^ovencev .z vso vnemo vzljubili, ^lpvensko peseta, ker jim je zmožen .ycitel j ter izboren pozna vatel j pesmi in otroške duševno* ti, znal odkriti njene lepote. T,o je en način, kako prikleniti na nag posla vi jačo se mladino. ' - O tem in marsičem drugem pa ▼ prihodnjem "Raz- gloduiku"._______________ . ................ . -lAM&ir. > / J AD&KICO STA r _■ . PRI OKENCU Z A ALIMENTE "Annie Bates dv»» dečka, prosim," je dejala ženska pri okencu. Stari knjigovodji je. iztegnil kazalec in šel skozi register od imena do imona;ter odvrnil: "Obžalujem. Za vate ni 110-bentga nakazila. Naprej, prosim." "Kaj pa to pomeni?" se je zavzela ženska pri okencu'. "Saj vam pravim, imam dva sinova. Ce ne verjamete, stopite z mamo domov, da se boste o ttim prepričali na lastne oči." ''Kar se vere tiče, nič ne trdim," je odvrnil stari knjigovodja. "Nita dvojčka, sta 'zabeležena v seznamu z/a dvojčke, ne pa za t nojčke, U:.se razume." VIDELI SO, KAKO JE MORJE POGOLTNILO LADJO. * Danes prav zh prav nihče n«1 more vedeti, koliko premoženja j«1 bilo na frane. la^lji. ^ele pozneje,.m..2WLi>i^oy p^^a-meanih plemenitaiških rodovi n >kušali ugotoviti, vssaj približno višino potopljenega bogastva. Izkazalo se je, da je že ta piiJblLžna ugotovitev pokazala, .veji^aitokfc, vrednosti,, ki so sedaj potopljene. Ljivdskv. govorica pa je stveda storila še svoje in tako je nastala cn'-la legenda o bajnem bogastvu, ki je potopljeno tamkaj na Jlonmarjdski c^l^alu Zaradi tega elo že leta 1830 in pozneje leta 18f>0 poskušali, da bi tisto ladjo dvignili, pa se jim nikdar ni posrečilo. Baje ni,, niti preveč težk<» uriti do notr-pl jene ladjt, toda francoska postava veli, da je ves zaklad, ki ga kdo najde v morju, lastnina francoske države, in da ima tinti, ki je zakla I dvignil, pravico le do 300.000 frankov. Z?>-iJadi tega se je navdušenje za dvig am je ti>str ladje močno o-iiladilo. iSodaj se z<»j)i»t pripravljajo, da bi tisto ladjo dvignili. Tokrat je francoska drža-."a napravila kar c-vobno ljubeznivim nasmehom v .Wernerjev obraz in še gleda za njim, ko odhaja Mati jo prime za roko. "Kaj naj to pomeni T Zakaj tega človeka tako odlikujeet" Elena se lahno nasmeje. 4tBree skrfoi, na njem hočem samo preiskusifci, ako si morem moške navezati." "Za 'kaj takega boš kmalu imela dovolj vrednejšiih gospo dov na raapabwo." Elena nekoliko vzdrhne. "Toda težko boij zanimive — ta mladi mož bi moral me-tto trgovca biti marki j, potem pa bi mi bil ne-varen." Tedaj pa pride gospa Brigita iz svoje sobe, ki jo tilio zaklene za sdboj. Dagmar je povedala, da sedaj ne more več biti pri njej, ker mora ,še erikr&t zadnjikrat igrati komedijo, Katero je do sedaj vsak dan igrala. Dajpnar naroči, da se £lani narodnega odbora za po moč židovskim beguncem zapu ščajo Belo hišo, kjer so se po KRETATSJE FARJNIKOV SHIPPING NEWS napravi vse domače in naj nekoliko vtoerja. Dolgočasi o ji ne bo, ker ima očetovo pismo. Gospa Brigita ji še naroči, da adbe ne odpre, raznn na neko iposdbno trkanje. Gospa Brigita je računala na to, do ste se signora in nje-i»a hči «e srečali z obema Farlknerjema in Elena ji naglo potrdi. **Jutri •zvečer prosim ^avnobtno večerjo, teta Brigita,' kajti jutri dopoldne bom postavljena v vee svoje pravice in mladega gospoda Patknerja sem jutri povalbila na večerjo.' Varčevanja z jedrni bo sedaj konec. Predvsem kupi za jutri rake in kav jar, ker hočem enkrat pošteno večerjati," pravi ošaibno Elena. Teto Brigito Ni mogla zelo vižaliti ,aiko ne bi mislila na to, kako krivico ste hoteli napraviti Dagmar. Eleno samo resno in z velikimi očmi pogleda in pravi mirno. "Jutri bo gospodinja te hiše zapovedovala, kaj bo prišlo .na mizo." "Popolnoma prav, zato vam že danes povem svoje želje. Sedaj pa se bove še naglo preoblekli, saj naju že gotovo čaka večerja." "Naročila bom, da je pripravljena, ker sem se nekoliko ?aka*iila." Signora Katarina in njeua hči ponori o in ošabno greste mimo gOMpe Brigite 43. POGLAVJE. Ko je Dagmar >amtr, vzame očetovo pismo, ga iskreno pritisne na ustnice ir bere: 44Moja iskreno ljubljena hči:— Šele >>edaj zopef vem, da si moja hči in nebesom se zahvaljujem za to vel«fco gotovost. Dolga leta sem sebe in tebe mučil is tem strašnin. dvomom. Negotovosti, da mogoče ni-cm Tvoj oče, nisem mogel premagati. Toda Tvoji materi sem delal krivico. Seda i si dovolj stara in razumna, da morem s? Teboj odkrito govoriti o vsem tem. O mojem duševnem stanju v*a ta leta naj Ti pove teta Brigita, ker ve vse in Ti bo tudi vse povedala, ako meni ne bo več dodeljeno, da b. Ti sam ne mogel več povedati. Sedaj sem Te .dednjič poklical domov, g prostim srcem sem Te mogel pdk'icati kot svojega ljubega otroka. Toda r-edaj me tudi grafa strah, da moje oslabelo telo ne bo več dolgo zdržalo, da se vrneš. * _ * Upam pa, da me Bo# ne*bo tako trdo sodil, da bi me poklicali k sebi, pridno Te še enkrat ne vidim, četudi sem se s svojimi dvomi nad Telboj in TVojo materjo zelo pregrešil. Toda ne maram prej umreti, dokler Ti ne z odrešenim očetov- svetovali s predsednikom Rooseveltom. Tedenski kotiček Piše L BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. Oni dan je bilo na- več krajih be št. 333 kamor so pravkar našega zavoda razstavljeno sle- privedli bolnika iz operacijske deče oznanilo: "Vsi prijatelji. dvorane, in odšla je, ne da bi umetnosti i« vzgojitelji mladi- skončtela stavek, ne se uljudno vabijo k preda- 7. decembra: Conte di Savoia t Genua Hamburg v Hamburg . decembra: Normandie v Havre Aqultania v Cherbourg 13. decembra: Bremen v Bremen 14. decembra: New York v Hamburg Rex v Genoa 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg I ' 17. decembra: Paris v Havre 21. decembra: ! Hansa ▼ Hamburg 26. decembra: Normandie v Havre vanju "Pomen slikarske umetnosti pri vzgoji mladine." ki ga Nemški pregovor se glasi, da bo imela sestra Rozamunda v se zlekni na postelji samo to-veliki Nursing school dvora- liko, kolikor je odeja dolga. ni." To se pravi: uravnaj svoje živ- ljenje in »svoje izdatke po svojih dohodkih. To velja isto- Pa sem na to opoeoril eno izmed boVnišikih strežnic, Francozinjo, ki dela kot nadzornica: tako za mestne, okrajne, dežel v mojem departmentu. — Oh, da bi ti vedel kako malo se interesi ram za upodabljajočo umetnost — mi odgovori. — Malo! Kako pte to? — Iz jako enostavnega vzroka* Ako so slike slabe, oziroma preveč- modernistične, žalijo moj umetniški čut in okus. Ako pa so slike res lepe in po- ne in vse druge ljudske vlade kot za posameznika. Ali vse kaže, da v tem zlatem pravilu ne<-fjo nič vedeti, in med njimi tudi naše mesto ni izjema, ker je skoro vedno v luknji. In mesto, da bi študirali, kako bi znižali izdatke, pa premišljajo.« kako'in kje bi zvišali davke. Jaz ne pravim teictr kot tisti, ki je dejal, da cfavki so vra- polne, mi budijo v sreu neuteš- golinova iznajdba, ali vsaka no hrepenenje po nečem vzvi-jstva.r ima svoje nieje. šenem, nezn'snem, nadzemskem Ako imate kalk opravek v česar ni mogoče doseči, me to mostu v County Office Bldg, dela nezadovoljno in žalostno, ali v City-County BIdg., — Dobro, ali umetonsti vendar ne moremo docela ignorirati iz dveh vzrokov. Prvič, ker izvor umetnosti je narava sama. In drugič, ker ob uživa- „ . . , .. , . _ „ ., v v. ^nju umetnosti pozabimo vsaj sk.m srcem ne rečem: dobrodošla! Ako me vec ne najdeš zi- trenutno na svoje vsakdanje krize in težave. Kje so se prvi, Sedaj moreš priti in si prav go-Božji blagoslov naj te spremi čez vega •— rn mamo potom bo» dobila to pismo — tedaj Te s tem prosim odpuščenja, moja preljuba hči, da sem Te tako dolgo pregnal izpred mojega obličja. Pod tem sem trpel zelo, neizmerno, pregnal sem Te zato, ker »em se bal, da bi s svojimi dvomi tudi zastrupil Tvoje mlado življenje. Skuša« sem Te pozabiti. Nekoč sem si v svoji zaslepljenosti rekel, da ne smeš nikdar več priti pred moje obličje, dokler živim. Sedaj pa. mi je včasih, da me hoče -edaj Bog za kazen prijeti za mojo besetio. Moj otrok, moj preljubi otrok, oprosti svojemu nesrečnemu očetu že zaradi njegovega velikega trpljennja. Pri stricu Kgonu si prav gotovo preživela srečno, veselo mladost, srečnejšo in lepšo kot pa bi mogla preživeti v očetovi hiši brez son ca. Upam, trdno upam, da nisi toliko trpela pod najino ločitvijo, kot sem trpel jaz; to je moja edina tolažlba/ Piamo tvojega strica Rgona me sicer nekolikp vznemirja, kajti a njega razvidim, da se ne razumeš dobro s teto Katarino in da st želiš domov, tovo jse na potu k meni. prag Tvoje očetovsko hiše 1» kadar Ti bo kdaj bilo srce v ljulbeani do kaikega moškega, potem naj bo tudi on blagoslovljen. Veliko zadnjo srčno željo pa imam: da se Tvoje srce v ljubezni adraži z možem, kateremu bi najrajwe .polpžrl v roke Ttojo usodo, ker ima vse moje zaupanje m vse, kar more osrečiti kako ženo. ': Toda te felje ne maTtm Obleči v besede, kajti želim, dai sleditš svoibodno in neovirano svojemu sreu, kajti kakšna nesreča more prfti, ako kdo svoje sroe prisili, to sem doživel na Tvoji materi. Knjt »em bil tudi proti Tvoji materi, dolga: leta sem vzraoal na njo vso krivdo v svoji veliki bolečini vsled ne ?*gdbe. Sedaj vem, da sem bil tudi jaz kriv, ker sem, fto^em bil vendar izkušen, njeno mlado življenje privezal na svoje Atarnjoče se »Življenje. Vedeti bi mora*, da mlado in staro ne gre skupaj. ■Pred nekaj dnevi sem se pobotal s Tvojo materjo; prišla je k meni in mi je prinesla gotovost, da si moj otrok — in njen. V*a leta se je zibala v talnem prepričanju, da živiš v dobrem vantvu v očetovi hiši. Samo, da mene ni napravila popolnoma samega in zapuščenega, Te je pnstila pri meni — tež. kega rroa. Tsfco rada, zelo rada bi Te bila zahtevala za sdbe, tbolj preskrbljeno Te je Bmatrala ,y očetovi hiši in se je hotela pokorit; sa svoj greh z ločitvijo od svojega vroče ljubljenega etrokiu Zeior.aelo je titpela vsled ločitve od Tefoe. } v ' (Dati* orifcodn**.) vas •bodo pobijali od pisarne do pisarne, od nadstropja do nad- Sioer pa gorje, ako bi ne bilo nobenega dima in prahu v zraku,. Cvetlice In vse druge rafcstline se ne bi oplodile, solnč-ni žarki bi ne bili tako gorki, zim'a' bi bila bolj ostra, megla bi se ne dvignila v oblake, oblaki bi se ne pretvorili v težke vodene kaplje, in 'tako bi nikoli ne deževalo. In polagoma bi usahnele reke, vrelci, studenci, potoki, jezera., ker bi ne bilo več redne vodne cirkulacije ali odtoka iz zemlje v zrak in iz zraka spet na zemljo, kot se to zdaj vriši — s pomočjo dima in prahu. In posledica tega? Yi*e življenje na zemlji bi izumrlo in cel svet bi postal — eno samo veliko grobitščf. To ni pra&ma domišljija ali fantazija, pač pa je znanstveno dokazano. • * * ln zdaj nameravajo naiši mestni očetje (in k temu jih je časopisi podžigajo) spet novega kozla ustreliti. Hočejo namreč Ustanoviti (čujte in strmite) department zoper — šum in ropot Ta- urad bo lo l^ovo korito za nekaj dobro plačanih nameščencev, za korist pa nobeno, saj vendar šum in ropot iz tovarn, pocestnih kar in drugih PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI za moški zbor..........................50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................J»0 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................50 Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV 2» glas 8 klavirjem ..........1.35 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................L— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za glas in klavir 1.— Frane Venturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV.......65 I-erdo Juvanee—IZ MLADIH LET, moški zbori ..................65 stropja, od Ka jf<-ža do Pilata, prevoznih sredst»v; je znamenje tako da ne boste vedeli, k jo življenja, deloVatnja, prosperi-va.s buča, prjmitivni slikarji učili harmonije, skladnosti ali ubrainosti raznih barv, ako ne ob pogledu nafkrasno piteanc cvetlice ali živo barvane metulje? In ako vzamemo zdaj pozimi drobnogled (microscope) v roke ter ga nastavimo na svežo, ravnokar padlo snežinko, kak umotvor se nudi našim očem! Snežinke imajo dbliko krasne umetniške geometrično narisane zvezdice, da bi je ne mogel Zamisliti lepše najboljši risar, in vendar vsaka je drugačna. Nekajkrat jih fotografirajo in te slike rabijo zlatarji in dra'-guljarji kot vzorce za razne le-potične izdelke. — Kje pa si se naučil tako modrovati o umetnosti ? V tvoji druabi^a bi; res vredno bilo si ogledati medmcarodno umetnico rš^starvo jv Carnegie In fit itn tu infj>os!h>šati 'tvbje kritične ojMjškesk ppsameznim slikam..^ St^ijlam« telbo no ko pifrv^š: de ob. Uživanju umetnosti po^alb&no v^ajfea kaj časa sVoje zemeljske skrbi in nadloge, kar je doStf 4>olj plemenito, dostojno in vredno človeka, nego pa jiih potapljati s pijačevanjem in veseljače njem kot premnogi to delajo, Vzlic termi ,pa -za svojo os^bo ostanem pri svoji prejšnji javi in h krati želim, d"a bi vsi ustvarjajoči umetniki in občudovalci (njihovih del malo bolj — v tem pa »e zaisveti na ta5)li. električni signal i® bolniške sq se vas 'buča, oprostite, hotel sem reči, kjer se vas glava drži. In tu boste potujoč po poslopju videli neštete n'a^i razno vrst-npjše dupartmfnte z brezštevilnimi uradniškim osebjem, ka-terilh delokrog čestokrat sega e^len v drugega in tako podvo-ii i^trošk*1. Na primer ema cela stran nadstropja je zasedena samo za "Regulation of smoke'' za preprečanje in regulacijo dima. Pa je vendar dim, zlasti v našem selu. znamenie prosperi-tete, kaiti čimlbolj se ttedi i« tovarniških diminiko\T, tem bolj so ljudje zaposleni. teto. Sicer pa gorje, ako bi se bedakom posrečilo odpraviti ves trušč in hrutšč iz tovarn in tra.nteportacijski'h ustanov, kajti potem bi bilo na ima n j petkrat toliko železniških, avtomo bilskih in drugih nesreč. Nekateri bodo dejali, Češ, zakaj pa imamo oči ? Da, ampalk brez ozira na premnoge nesrečne slepce naš vid, pa naj bi bil še tako dolber i35 IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali eene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) .50 Orlovske himne (Vodopivee) ........ ^0 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamih) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ......................................... .30 V pepelnitni noči, kantata za sole, zbor in orkester, (Saltner).... Mladini, pesmi zrn mladino s klavirjem (E. Adamič) .................... .60 Dve pesmi. (Prelovee) za moški zbor in solo.................................20 Naši himni, dvoglasno .................... .25 Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ................ .30 I ZA TAMBCRICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) _______________ .75 Bom šel na planlnee, (Bajuk), podpuri ................................... ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki — (Koželjski) .............................. 2.— ZA KLAVIR: j Buri pridejo. — Korafnira —......20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) SI slovenskih nanxinih i>esnii za klavir in z besedilom ........$1.35 Naročilo pošljite na: Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. 99 'kdaj dbvaruje pre;l n< -/godo, j ne toliko nntš enostranski pogled, anrpak vfcestran>ki j)o-sluh. Komur pa gre tflko na živce šum in ropot (bolniki so izvzeti) tisti pa je bolj pripraven za krsto, nego za to deželo, kajti tam vlada — večna tišina. V naši Mercv bolnišnici se »dravitat nasledaija dva v pre-mogorovu pe-nesreeena rojaka bi naselbine Library: George Lipovšelk in Joseph Petemel, katerima želim skorajšnjega zdravja. Jfodnji davek materi naravi je plačal pretekli teden rojak John Jurgel v starosti 69 let. V to deželo je (prispel leta 190*2 in sicer v Pittsburgh, kjer je tudi,za vedno ostal. Bil je z Ho pri ljubi jon med sorojaki radi fevojega mirnega, pa veselega značaja. Tu zapušča žalujočo vdovo, dva sinova in dve hčeri, katerim izrekam srčno so-žalje, njemu pa 'hodi blag spomin. — Pozdrav! ADVERTISE IN 7 "GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni«* ških .slik, 'Naročite jo že vL Slike so iz vseh del&iT Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju stane — vas n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jexero 216 WEST 18 th STREET. NEW YORK