tryii r tryilCj LETO (VOL.) XII ŠTEV. (NO.) il. OCTOBER 30th 1920, AVE MARIA. Izhaja vsako drugo soboto Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS in the interest of the Order of St Francis. 185a W. 22nd PL. CHICAGO, ILL. Naročnina $2.00 na leto. — Subacribtion Price $2.00 a Year. Published and distributed under permit (No. 650). authorized by the Act of Oct. 6. IQ17. on file at the Post Office of Chicago, 111. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster General. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919. at the post office at Chicago, 111-under the Act. of March 3, 1879- Acceptance for mailing at special rate of Oct. 3, 1917. authorized October 25, I9I9- V ZALOGI "AVE MARIA"'IMAMO SLEDEČE KNJIGE: MOLITVENIKI. Večno Molitev ... ..........$2.00 Kruh življenja............ .$2.00 Molitvenik...............S1-00 Molitvenik Ave Maria ......$1.00 Bodi moj-naslednik........$2.00 NABOŽNE KNJIGE. Dekletom: krščansko življenje 50c Fantom krščansko življenje 50c Roža sveta, povest.........$1.00 Vodnik marijanski..........$1.00 PODUČNI SPISI. Naša država................5oc Zelišča v podobah............50c Zdravilna zelišča............50c Ne v Ameriko..............$1.00 Knjiga o lepem vedenju.....$2.00 Geometrija . . .............. Kubična računarica ..........35c. Vojska na Balkanu........$i-5° Vojska na dalnem vzhodu.....1.50 V verinjaku, spodobami......75c Dojenček, njegovo negovanje in prehrana ................5°c Francoska slovnica..........50c Grška slovnica ..............50c Slovarček slovenskega in nemškega jezika..............50c Nauk o serviranju............75c Kako se pišejo pisma........75c POEZIJE Iz moje celice M. Elizabeta----1.00 Cvetje na poti življenja.....1.00 I cvstik, poezije........... .1.00 Gregoršič poezije .......... $1.00 POVESTI IN ROMANI. Bitka pri Visu............$1.00 Bojtek......................25c Boj in Zmaga................50c Daiovana zgodovinska povest. .75c Dane, A. Rape, povesti.......1.00 Don Krištof iz lamanke.......35c Dore, povest ................1.00 Genoffefa....................35c Sv. Ciril in Metodu ob 1025 let-Sv. Cirilu in Metodu ob 1025 letnici ....................50c Sosedov sin ................75C Skrišlicst Najdenke ..........45c Svojemu narodu............50c Slovenska Talija............25c Ikonija .....................35c Iz dnevnika malega poredneža. 1.00 Josip Jurčičevi spisi..........1.15 • Junaštvo in Zvestoba........1.50 Na valovih južnega morja ....35c Narodna Biblioteka .........1.00 Marijina otroka ............50c Mlada mornarja ..............35c Ribičev sin...................25c Rudeča in bela vrtnica.......50c Roža sveta povest..........1.50 Zločin v Sarajevu............50c Zvesti sin . .................50c Zbirka narodnih pripovedek • • -35c Zlatokopi . . ..................50c lata Knjiga Orlov..........1.00 Zgodovna Slovenskega naroda. .40c Krištof Kolumb ali odkritje A- merike....................35c Korejska brata . ...........50c Kraljičin nečak..............5oc Katoliški shod v Ljubljani 1913 2.03 Knjižica narodne založbe v Celju .............._........ .1.00 Krilanovi spisi ..............75c Venec Slovenskih povesti.....75c Vstajenje ..................50c Večeri ob Letaanu..........1.00 Vojska in Mir . . ............75c V til. Orožnovi spisi ..........5oc Peter Barborič.............1.00 Prst Božji..................5oc Petelinov Janez ............i.oo Povesti Dr. Tavčarja........1.25 Po cesti in stepi.............75c jiiiiiiiiiiiiHiiiiimimniiiimiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiriiiiiinin FRANCIS D. NEMECEK FOTOGRAF .t. «f; ifciT'ttTi TVTU'TV T Se priporoča Slovencem 1439 W. 18th St. Chicago, Hi Telephone: Canal 2534 ^^- a-- PROŠNJE IN IZJAVE Rojakom, kateri želijo dobit) svoje sorodnike iz stare domovine v Ameriko izdeluje MIHAEL ŽELEZNIKAR slovenski javni notar v uradu "EDINOST" Pišite za pojasnila na: "EDINOST" 1849 West 22nd. Street, CHICAGO, ILL. FRANK SUHADOLNIK veliko stori za "Ave Maria" in "Edinost". On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem. — On ima Veliko zalogo obuval Zanesljiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. —»Vffii »1 wrftyy—ii« i^Vn » »^fto I Slovanski zobozdravnik DR. M. JOSIP PLESE I Ordinira od io ure zjutraj do 8 ure zvečer. Ordinira tudi izven določenih ur po dogovoru- Specialist in Bridge Work and Gold inlays 2399 S'LVER STREET, BROOKLYN. N. Y. ŠTEV. (NO.) 26. OCTOBER 30th 1920. LETO (VOL.) XII. iCdaročnina za celo leto za Ameriko $2.00 ..... za Evropo .....$3.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.00.....za Evropo.....$1.50 List v obrambo sv. vere med Ameriškimi Slovenci. Nekoliko prijateljskih besed. VICE SO,to je n: ' mrie 1 to je nauk sv. katoliške cerkve. Ko človek u-mrje je samo dvoje mogoče: Ali je srečno končal pot svojega življenja, srečno izvojeva] boj za krono večnega plačila, ali pa je izgubil igro svojega življenja, bil premagan in izgubil svojega Boga. Življenje je samo poskušnja, ki naj odloči našo večnost. Toda vemo, da je Bog neskončno svet. Vemo, da so nebesa kraj neskončne čistosti in neskončne lepote. Vemo pa tudi, da je človeška slabost velika,,da je silno težko biti čist in svet. Dalje vemo, da moramo za vsak greh, ki ga storimo, zadostiti neskončni božji pravici. Da, po zakramentu sv. pokore nam Bog odpusti večne kazni, vendar pokora za greli ostane, zadoščenje ostane. Dokler človek živi, vemo, da gospoduje neskončno usmiljenje. Bog nam odpušča naše grehe, se daruje za naše zadoščenje pri sv. maši. Ko pa umrjemo, tedaj pa moramo stopiti pred sodni stol neskončne božje pravičnosti. Vendar je usmiljenje božje tudi za to sodbo pripravilo še en drug kraj, — vice, kjer se morejo duše kakor zlato v ognju očistiti, da morejo zadostiti božji pravici za vse ostale častne kazni in se tako očiščene in spravljene združiti z večno ljubeznijo in Svetostjo, z Bogom v nebesih. STRAŠNI KRAJ so te vice. Iz naukov svete vere vemo, da morajo tukaj duše nezmerno trpeti. Da, trpljenje v vicah se razločuje od trpljenja v peklu samo s tem, da vice niso večne, temveč samo začasne. Način trpljenja v vicah,kaj in kako duše trpe v vicah, tega ne vemo. Vemo pa, da je trpljenje strašno. Ljubezen je življenje duše. Da je v vicah za duše izguba ljubezni, če tudi samo za čas, strašna. Že njih čutno trpljenje se ne da primerjati z nobenim zemeljskim trpljenjem. Zraven pa še neustraena žeja po Bogu, ki ga vendar z vsemi močmi ljubijo, se jim še skriva. Kaj čuda če se jim iz dna trpeče in ljubeče duše izvija pretresljiva prošnja: "Usmilite se nas! Vzemimo še majhne primere iz življenja: Dete ljubi mater. Naj gre mati z doma, kako neutolažljivo joka to dete za svojo materjo! Kako nas njegov klic gane: "Mama, mama!" Ljubeči mož ljubi ženo. Smrt mu jo je pokosila. Kako se mu trga srce, ki stoji ob njenem grobu in vidi, da jo je izgubil. Ali če mati zgubi sina itd. Če že ta mala telesna ljubezen tako britko čuti izgubo osebe, kako mora še-lc strašno boleti dušo izguba večne, neskončne Ljubezni! Neki pisatelj primerja muko duše v vicah muki ribe, ki je padla na suho. 346 AVE MARIA" p.*-. —rr- USMILITE SE HAS! nas je zadela!" To je klic, katerega nam sveta cerktjv ponavlja cel mesec november, zlasti pa=2., novembra. Sicer smo že letos praznovali državni praznik "spomin ranjkih," na dan kinčanja grobov, 30. maja. Vendar to je bilo samo "kinčanje" grobov, ni pa bil to dan molitve za ranjke. Nauk sv. cerkve je, da moremo pomagati • vernim dušam v vicah z molitvijo in dobrimi deli, zlasti pa z daritvijo sv. maše in odpustki. CELI MESEC NOVEMBER ir^Z^Z nas sv. cerkev vabi, da pridno molimo za nje, da opravljamo za nje dobra dela, sprejemamo za nje sv. zakramente, skušamo za nje dobiti odpustkov, darujemo za nje sv., mašo. Sv. cerkev silno želi, da bi storili veliko za naše ranjke ta dan, ki je za to določen. Zato je dovolila da se sme vsak duhovnik 2. novembra, opraviti tri sv. maše, dovolila,je posebne popolne -odpustke-tolikrat ko]ikrat kdo obišče župno cerkev 2. novembra .in dovolila veliko drugih odpustkov za ta mesec. 7AT0 PRIIATFI 1 veruješ-V.občestvo svetnikov, Jveruješ, da so vice, veš, da imaš v večnosti veliko onih, katere si ljubil v življenju, kaj si pa ti že storil, ali še boš za svoje ranjke? Ali je tvoja ljubezen do njih samo paganska ljubezen? Ljubil si jih dokler so bili živi. Okrasil si grob z rožami, ki>so brez pomena, — in tu je tvoja ljubezen nehala. Če je bila to, nikar! "Bodite usmiljeni pa boste usmiljenje dosegli!" če ti ne boš usmiljen do drugih,,tudi ti ne boš usmiljenja dosegel, ko boš morda prav k,malu v večnosti, v vicah. Ti pozabljaš na svoje stariše.-Tvoji otroci bodo tebe! Tvoja ljubezen do ljubljenih prijateljev se je nehala pri grobu, tudi ljubezen tvojih prijateljev do tebe se ,/ bode .tam nehala. •Doma so nas naši stariši lepo učili moliti za ranjke. Pokopališča so najraje naredili okrog cerkve. -Vsaki večer so nas z malim zvonom po angelskem češčenju prosili za en očenaš za verne duše v vicah. Če smo se udarili ali spekli, so nas naučili, da smo takoj darovali, bole-^čine za duše v vicah itd. Kako pa, vi, Ameriški stariši, učite.svoje otroke moliti za ranjke? Stariši, če hočete, da bpdo Vaši otroci molili za Vas, ko boste vi v večnost', naučite otroke to v svojem življenju, izza mladega. Naj otroci pogosto'čuje-jo molitev za vaše stariše. Ko imate sv. mašo za nje, naj gredo otroci v ccrkev. Ti starišem, tvoj otrok tebi! Splošno :■''Bodimo usmiljeni do naših ranjkih in u-smiljenje bomo dosegli,'ko bomo mi ranjki." Društva- Najsvetejšega Imena, -društva • Krščanskih Mater, kakor tudi druga cerkvena društva opozarjamo na dolžnost, katero imajo, da poskrile za mesec november letno sv. mašo-z "Libera" za svoje• ranjke'clane oziroma članice. To naj pa narede če le mogoče na tak dan, kp se bode tudi članstvo moglo kojikor mogoče korporativno udeležiti te sv. maše. Jako priporočamo društvom, da bi pri tej sv. maši šli tudi k sv.• obhajilu. Katoliška društva morajo biti nekaka naša zavarovalna društva za večnost. Mi skušamo poskrbeti za svoje sorodnike z raznimi smrtnimi podporami, ne pozabimo poskrbeti tudi za se, za čas, ko bomo najbolj potrebovali pomoči, za večnost. Naj bi 'Se pri cerkvenih društvih zlasti na to gledalo, da se temu primerno urede in da si članstvo poskrbi -za se za večnost. POZOR! "Vera je mati vse ,vede. Zezlo vede nosi Evropa le zato, ker je krščanska". —(De Maistre.) Nihče ne taji Boga razun tisti, katerega bi veselilo, ako bi Boga ne bilo. "Da je Bog, je tako očividno, da dvomim nad/ zdravo pametjo tistega, kateri ga taji," je rekel Cicero, najslavnejši rimski govornik pred Kristusom. "Vprašaj živino, in učila te bo, in ptice neba, in naznanile ti bodo! Govori z zemljo in odgovorila ti bo, in pripovedovale bode ribe morja ; Kdo ne ve, da je vse to storila roka Gospodova."—Job. stebra občnega blagra. Kdor izpodkopu-je ta mogočna stebra, ni nravi domoljub. Vsak pravi politik jih ljubi in časti, isto-tako kakor vsak pobožen človek. Velikan ski je njeho vpljiv na družinsko in občno srečo. Kaj nam daje varnost za naše imetje? za naše življenje? naše dobro i-me? ako se vera loči od prisege?—(George Washington.) brezverec.—(Bayl.) Kdor misli, da veliko zna, je znamenje, c!a nič ne zna. "Vera in nravnost sta najpotrebnejša "Brezbožnež, ki taji Boga in božji red, se sme po vsi pravici imenovati nespa-rnetnež."—(Platon.) f Očitno spoznavam in ponavljam, da Človek brez prave norosti in more biti "Brezverci, ki pri pogledu na čudovito stvarstvo nočejo pripoznati Boga, so veliko večji prenapeteži in bedaki, kakor so oni. ki trdijo, da človek ne more misliti.' —(Diderot.) -O- "Bodimo prepričani, da je brezverec z ene strani čudovito botje, ki bi zaslužil da ga prištevamo med živali."—(Victor Hugo.) V resnih trenutkih in kadar se bliža smrt, se brezvera ne more vzdržati. Krinka pade močni prostomislec pa izgine in se prikaže — spoznovalec božji."—(Vol-ter.) NA POTI V JEČO. Zdi se mi, da nisem čutil nič posebnega, ko mi je g. ritmojster javil, da sem njegov jetnik: ne presenečenja, še manj strah. Prišlo je, kar je itak moralo priti", sem si rekel. '"Takoj gospod ritmojster. Dovolite le, da se nekoliko bolj oblečeni." "Prosim, brez vse skrbi." ''Ali smem vzeti kaj seboj ?" Iskal sem si potrebno. G. ritmojster in orožnik z nasajenim bajonetom sta mi sledila korak za korakom. Bila je pač njuna dolžnost, sicer je pa bil orožnik zelo vrl mož, menda Čeh. "Brevir moram pač tudi vzeti." "Seveda smete." ''Segel sem v žep. Noža nisem imel." "In nož?" "Ga ne boste potrebovali." "Kak kos kruha ali kak dru~i prigrizek tudi vzeti, gospod župnik", mi je rekel in prigovarjal o-rožnik. ''Se bo že notri kaj dobilo", je branil g. ritmojster, ki je, nervozen in lačen, komaj čakal, da bi šli. "Zdaj o»b treh, bo težko nekaj dobiti, g. župnik pa ni nič obedoval," je ugovarjal orožnik. "Pa vzemite, a brzo!" Spodaj v veži je jokala stara služkinja. "Gospod kdai pridete nazai?" "Ne vem, ali sploh še pridem?" sem si mislil. Orožniki in detektivi so med tem spravili tistih osem ovitkov na voz, ki nas je čakal pred cerkvijo, tudi mi smo sedli vanj; midva z gospod. ritmojstrom zadaj, nama nasproti pa dva orožnika z nasajenimi bajoneti. Trije orožniki so jezdili za vozom. Gospod nadporočmk je izginil brez ■slovesa, da nisem vedel, kdaj. Peljali smo se naravnost skozi mesto, po najbolj obljudenih ulicah, dasi bi me, če bi bili ljudje blage volje, lahko zapeljali v določeni mi zapor po samotni ulici spodaj ob Dravi kjer ni bilo skoraj nikogar v vilo dr. Ghonovo. Povsod je bilo vse mirno, nikjer nič posebne ga, iz česar bi mogel sklepati, se je li zgodilo tam danes tudi kaj izrednega. Potem gori proti gimnaziji. Tam so orožniki vzeli zavoje in jih nesli na poveljništvo. Od tam do velikega novega "Park-hotela" kjer je g. ritmojster izstopil. Orožnikom je odzdravil na njun pozdrav, meni je pa pozabil. Nikaka sramota za me, upam, prej zanj. Od tam mimo mestne crekve, doli proti trgu: orožnika z nasajenimi bajoneti, vedno meni nasproti. Vendar smol se z znanci pozdravljali kakor sicer. Ravno pod cerkvijo nas je srečal nemški župnik iz Trebinja, dve uri od Beljaka, monsignor Wohlandt. Na potu k proštu je bil in je tam omenil: "Kol-,, =r McšVn po mestu vozi." Prost, ki je bil že obveščen kaj se godi na Peravi in Zilji, mu je raztolmačil, kakšna ie ta noblesa. ''Tako?" se je ustrašil monsignor. "Tedaj grem takoj domov, kdo ve, ali smo varni mi drugi?" Res niso bili, saj je tudi pred proštijo, kjer so bivali vendar samo odločno nemški duhovniki, stala nekaj dni straža, ki ie pazila, kdo da prihaja v proštijo, kdo odhaja iz proštije. Spodaj ob Dravskem mostu smo Ksaver Meško: .......» -»»»TlVl/^w^sB^f^nr zavili po ulici navzdol. Ustavili smo se pred hotelom ''Tiger". Hotel tretje vrste je bilo pred vojno. Lastnik je bil Lah, ki je ob izbruhu vojne u-bežal v Italijo. Pa mu je država hišo zasedla in io porabila v zapore. Pri vratih nas je sprejel "poveljnik hišne st aie" poddesetnik po činu, in nas spremil v prvo nadstropje. Odprl je sobo. "Tukaj morda?" Tla sobe so bila vsa mokra, v e-nem kotu je bilo razstlano malo slame. ' Ali v taki sobi g. župnik vendar ne more bivati." se je uprl orožnik. "Tudi zakurjeno ni, na smo vendar naročili štiri sobe." "Štiri sobe? sem posluhnil. Tedaj nisem sam?" "Ni drugih. Sobe v drugem nadstropju so določene zi viete laške oficirje, ki jih privedejo po noči." ''Poglejmo jih." Šli smo v drugo nadstropje. Ko maj smo prišli na hodnik, se odpro ene duri in iz ene sobice pogleda pe-ravski cerkvenik Grafenaur, a naglo stopi spet v sobo in zapre duri. "A ta je tudi tukaj?" Bog mi odpusti grehe, a resnično sem se razveselil, da bo še kak znanec v bljižini. Šli smo po hodniku — res, precej ropotali smo, pa se odpro spet druga vrata. Iz sobe stopi g. dr. Ghon in voraša precej nervozno: Werden Sie mir keine Zigarretten bringen — ali mi ne boste prinesli cigaret ?" "Tudi ta," sem se še boli čudil. Prišli smo do skrajne sobe. "Morda tu?" je vprašal poveljnik :'i odprl. Soba je bila sicer suha, a brez postelje, samo slama na tleh. 34« "AVE MARIA "Postelje ni. Poglejmo še druge," je spet odločil stražmojster. Romali smo na nasprotno stran hodnika in prišli smo do sobe štev. i. ''Tukaj je potelja. Tu bo ostal g. župnik." "A ta je za Jaške oficirje." "Marsch !" se je razjezil stražmojster, in komandant hiše je poparjen odšel. "Oprostite, gospod župnik, preiskati bi Vas moral. A Vas ne bom. Le povejte in pokažite mi, kaj imate v žepih," je rekel orožnik, ko sva bila sama. "To denarnico drugega nič." Odprl jo je, pogledal v njo, vrnil mi jo je. "Verujem Vam : Zdaj pa hišni red Prepovedano je, hoditi k oknu, stati ob oknu, ali okno odpirati. Tudi iz sobe ne smete. Ako hočete iz sobe, pozvonite. In nič se žalostiti. Prepričan sem, da ste nedolžni. Ne boste dolgo tukaj, upam." Segla sva si v roke. "Hvala Vam, lepo ct; skrbeli za me. Salutiral je, in odšel. Tako rem sam v celici, jetnik ... Ne dolgo za tem je prišel v sob^ mlad voiak, prinesel vrč vode in mi javi!: ''Gosood, v sobici zraven Vas je tudi en pater." "Ta pptcr bo pa gotovo g. Trunk,' sem pomislil. V mraku je prišel spet in mi sporočil : "Gospod, pravkar so privedli še enetja patra in enega civilista." "'Ali veste od kod?" "Iz Šmohoria najbrž." "Kakšna sta?" "Pater je bolj majhen, rdeč." "Nosi naočnike?" "Da." "G. Šturm bo." "In civilist?" ''Velik močan, že bolj v letih." "G. poslanec Grafenauer bo. Tako nas toraj imajo vse. . ." Kmalu zatem sem res na hodniku zaslišal Sturmov glas. ''Tega siromaka pa tudi vedno preganjajo." Rekli so nam, da bo prišla še tisti večer inšpekcija. Čakal sem nekaj Časa, pa nikogar ni bilo. fZato sem legel utrujen in kmalu zadremal. Kar zaslišim v spanju da se odpro duri, nekdo vstopi, za njim prižge nekdo žveplenko. Plahem po koncu in čisto v mnenju, da sem doma, zakli-čem precej odločno: Kdo je?" "Wer sind Sie — kdo ste vi?" za-kliče precej surov in kakor se mi je zazdelo, pijan glas. Poveljnik straže je med tem prižgal žveplenko. V nje ni luči sem zagledal ob vratih velikega nadporočnika. "Župnik iz Marije na Zilji. Oprostite. spal sem že." "A tako? Oprostite. Lahko noč." In šla sta. Sedel sem in mislil na sl'čen dogodek z rajnim prijateljem Medve- dom. Bila sva v gostih pri Finžgar-ju. spala oba v eni sobi. A sem šel jaz spat pred Medvedom. Ta pride šele okoli polnoči. Jaz planem po koncu in misleč, da sem doma in je kdo vlomil v sobo, ker spim vedno zaklenjeni, zavpijem "Kdo je"? "Jaz, jaz, Medved," je naglo priznal prijatelj, a že zopet odpiral dve-ri in hitel iz sobe. "'Zbal sem se, da i maš morda revolver in bi ustrelil" mi je priznal, ko sva se umirila. Mislil sem na rajnega Toneta in ga blagroval: "Tone, tebi je bolje v črne zemlje krili, kot nam pod svetlim solncem." V teh mislih sem zaspal — prvo noč v ječi. . . . Oltar Matere božje, cerkve Sv. Štefana, Chicago, 111. Jezus in Marija zgled vdanosti v voljo božjo. Rev. J. Plaznik. Jezus je bil vedno zvest svoji prvi daritvi v templju, zvest do Kal-varije in do ponižanja v sveti hosti-ji; nikoli ni preklical svoje daritve, ampak jo le razširil. Svoje celo življenje je daroval v veselje in čast Očetovo. Njegovo življenje je bilo tako vdano v pokorščini, tako vdano v odvisnosti da je rekel: "Ničesar ne storim sam, ampak, kar dela Oče, delam jaz." "Moj nauk ni moj, ampak onega, ki me je poslal." "Jaz ne iščem svoje časti, ampak Očetovo." Prišla je ura, da ga je Marija darovala v templju in ni se odtegnil. Šel je pred svoje morilce. Dal se je umoriti brez ugovarjanja. Večkrat je rekel: "Prišel sem, da storim Tvojo voljo, o Oče!" "Zdihnil je svojo dušo" prostovoljno. To še ni bilo dovolj. Videl je, ko je bilo zadoščenje dopolnjeno, ko je v slavi, da je še lahko podložen, odvisen, da še lahko nadaljuje svojo daritev. Videl je, da še laliko časti svojega Očeta v najsvetejšem zakramentu, da bo ta daritev samo podaljšanje daritve v templju. Izvolil si je to daritev in tako se daruje neprestano. Nauk je jasen. Ali nam bo. kaj koristil? Da pripadamo Bogu in da smo odvisni od njega, to nam nalaga veliko dolžnost. Ali verujemo v njegovo nadvlado? Ali verujemo, da se razteza njegovo gospodarstvo čez našo dušo in telo, naše misli, čustva, besede in dejanja, vse naše blago, naše sorodnike in prijatelje? Ali verujemo, da se niti za trenotek ne moremo oprostiti njegovega gospodarstva, da mu nič ne uide? Da se nam nič ne zgodi, karkoli more vplivati na nas, naj pride od koderkoli, naj bo mala ali velika zadeva, da se ne zgodi brez njegove volje in le v ta namen, katerega ima Bog? Ali pritrdimo vsemu, ker je vse božja volja, znak njegove vlade nad nami? Ali smo vedno vdani v voljo božjo? Ali se zavedamo, da živimo pred njegovimi očmi, v njegovi ro- ki, v njegovi moči? S kako težavo se vdamo v njegovo voljo! Kako se prizadevamo, da bi ji všli! Vsako prelomljenje njegovih zapovedi, vsak vpor proti njegovim namestnikom, vsako mrmranje proti temu, kar se nam prigodi, vsaka ne-potrpežljivost je pregreha zoper njegovo vlado. Nemir, prevelika zaupnost v svetne reči, v sebe, vse to je napad na božje gospodarstvo, odrekanje odvisnosti od njega. Z Marijino in Jezusovo pomočjo lahko popravimo vse, če vse darujemo Bogu, kar se nam primeri. Vse te napake se še povečajo v onem, ki prejema sveto obhajilo, ker hoče Jezus s tem, da pride k nam, biti naše dušno življenje, glava našemu telesu, vodnik v življenju. Prihaja k nam, da znova poživi svojo pravico do nas, da vtrdi svojo oblast. Kako škoda, da nas še nima popolnoma v oblasti! Moramo se resno prizadevati, ker tu je prvi pogoj krščanskega življenja. Ce se nam zde težave pretežke, obrnimo se k Mariji za pomoč. Glej, kako sprejme Simeonovo prerokovanje! Kako hoče imeti pred očmi darovanje Jezusovo na križu! Kako hoče pozabiti sebe zavoljo o-troka, kako se vda v voljo Božjo v vsaki stvari! Ko bo prišla ura, da dokaže svojo vdanost, tedaj bo Marija spremila Jezusa k žrtveniku. Stala bo pod križem, nevstrašena duhovnica, darovala s celim srcem preljubljeno daritev. Če hočemo slediti Mariji, moramo gledati, kaj dopade njenemu Sinu, izpolnjevati njegove zapovedi, sprejeti navdihovanje Njegovega svetega Duha, sodelovati z milostjo božjo in častiti svojega Gospoda. Vse te naštete čednosti lahko zaznamujemo z eno besedo, ki pomeni več, kakor darovi in čednosti — vdanost, zaupno, otroško, popolno v voljo božjo. Glej! Jezus se vda v voljo očetovo v življenju in smrti; Marija se odpove vsej materinski pravici, Simeon je pripravljen umreti, kakor Bog hoče. "O moj Bog, bodi edini gospodar mojega bitja, mojega življenja, vsega, kar imam, svetnega in duševnega. Tebi izročim vse in popolnoma. Od sedaj hočem živeti le odvisen od tebe, biti previden, da si ne prila-stujem tvojih pravic, da ne vzamem nazaj, kar sem Tebi dal!" Ce popolnoma razumeš to skrivnost in ravnaš vedno vdano v voljo božjo, tedaj boš spoznal, da ne la-stuješ ničesar. Svetne stvari niso naše; Bog jih je dal, Bog jih lahko vzame. V duševnem oziru ne lastu-jemo ničesar. Talenti in učenost so dar božji; Bog jih je dal, Bog jih vedno lahko vzame. Tudi milost božja, tolažba, raz-svetlenje, veselje, lahkota v molitvi, zmanjšuje skušnjave, vse to ni naše, ampak sprejeti jih moramo & hvaležnostjo, sprejeti jih moramo, kakor Bog hoče. Bog je gospodar tudi darov, ki tftm jih da. Kadar rabimo njegove darove, rabimo jih po njegovem namenu. Po zasluženju Jezusovega darovanja v templju in Marijini daritvi naj nam Bog da vdanost, kakor Simeonu. Zgled imamo pred očmi in pomoč uri rokah, bodimo vdani in podložni, kakor je Jezus v sveti evharistiji. Pogled na sveto hostijo naj nas navdušuje in nam pomaga. Kar sprejme Jezus za nas, moramo tudi mi sprejeti za niega. Pri vsakem svetem obhajilu se mu darujmo in mu dajmo sami sebe nazaj ; ustanovimo zopet v sebi njegovo kraljestvo. Hodimo k svetemu obhajilu, da nas bo vladal, da nas bo imel popolnejše v oblasti. Pripadajmo Bogu, gospodarju svete evharistije, kakor pripada Jezus O-četu in njegov zakrament nam. Nek tesar je vedno želel, da bi do- "AVE MARIA" Podpiranje cerkve. K. 350 bil otroka. Ko se je njegova želja izpolnila, mu je bilo skoro žal, ker mu otrok ni delal nikakega veselja. Jerica je bila zelo samosvoja, se je slabo obnašala, bila je ničemurna, sploh, imela je napake, s katerimi je žalostila stariše. Njen oče ni bil veren, ni se brigal za cerkev in dušo in je pridobil tudi svojo ženo za iste ideje. Jerica se je učila katekizma in se pripravljala na sveto obhajilo. Od tedaj se je čisto spremenila. Stariši so rekli: "Pametna postaja; pamet pride z leti." Bila pa je vera, ki je prinesla spremembo. Stariši so to boljše razumeli, ko so sami začeli ceniti vero. Jerica je bila čisto spremenjena po svetem obhajilu: tiha, pridna, poslušna in pobožna. Oče ji je rekel nekoč: "Povej mi. Jerica, kaj te je tako spremenilo?" "Duhovnik," pravi Jerica. Oče je obmolknil. Ni ugovarjal, pa tudi razumel ni. Čez čas je zopet rekel: "Ali te je res duhovnik tako spremenil ?" "Da, oče; duhovnik me je naučil, da moram vbogati stariše, kakor Boga, ker so božji namestniki. Oče. če bi vedeli, kako dobro in koristno je moliti k Bogu, nji čast Mariji in svetnikom. Kako prijetno je, če človek pomisli, da ie v milosti božii!" "Jcrica, s teboj grem k duhovni ku; zahvaliti se mu hočem. Cetu'1'. rem samo t^sar, vendar nočem biti neolikan." Tesar ie obiskal duhovnika in ga še sedaj večkrat obišče. On in njegova žena molita, sta vesela in v milosti božji. IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIA" za leto 1921. Krasna je njegova vsebina. NAROČITE GA TAKOJ! Stane 50c- — v stari kraj 6oc. Draginja sedanjega časa ima velik vpliv tudi na vzdrževanje naših župnij in cerkvenih naprav. Vse se je podražilo za najmanj 100 odstotkov. Cerkvene kolekte pa so ostale povsodi iste. Ker je danes en dolar vreden polovico manj, kakor pred desetimi leti, noben faran ne da zato dva. Morda pogosto nasprotno. Zato ker je draginja življenja večja, da ta ali oni manj. Zato oitamo zadnje čase po raznih cerkvenih in katoliških listih pogosto članke o tem vprašanju. Do sedaj so bili glavni viri cerkvenih dohodkov: 1. Nedeljske kolekte med službami božjimi. 2. Cerkveni sedeži, za katere se je pobiralo ali letno ali četrtletno ali pa tedenjsko vsako nedeljo. 3. Mesečne kelekte, ki so se pobirale po hišah ali so jih pa farani prinesli vsako prvo nedeljo v cerkev. 4. Božična, velikončna kolekta, in druge posebne kolekte, kakor n. pr. za premog, jaslice, za božji grob itd- 5. .Razni darovi, kakor za olje, za sveče, za cvetlice, itd. 6. V°tivne svečke, katere si prižigajo verniki sami v čast raznim svet 11 i kom. 7. Razne prireditve, bazar (Fair), igre, pikniki, itd. Iz teh virov je skušal župnik kot blagajnik župnije nabrati dovolj do hodkov, da je mogel plačevati tekoče stroške t. j. plačo sebi, kapelanom organistu, cerkveniku, učiteljem, po prave, d°l§f> itd. Ta način zbiranje potrebnih svot za vzdrževanje cerkvenih naprav pa ima svoje slabe strani, dasi je že toliko let bil v navadi po vseh cerkvah. Vzlasti eno velikot slabost ima da namreč sili duhovnika, da mora velikrat oznanjevati razne kolekte, in tako govoriti izpred oltarja o denarju, kar pa vzlasti nekateri katoličani ne morejo slišati. Le pogosto potem čujemo opazke vernikov, da katoliški duhovnik ne govori o dru- gem kot o denarju. Pri teh sedanjih razmerah je križ. Ako duhovnik ne oznanja teh kolekt in ne spodbuja vernikov k darežljivosti, ne dobi dovolj, in farani zabavljajo čezenj, da ne stori nič, da fara ne napreduje. Ako pa to stori, 11111 pa zopet očitajo, da je "strašno za denar". Ta način ureditve je tudi radi tega slab, ker sili župnika, da se mora ponižati v razne "režišerje" v "prire ditelja "plesov" itd. Zato se je pa zadnje čase začelo precej razmišljati in pisati o tem, kako bi se iznašel kak drug način zbiranja potrebnih svot za cerkvene stroške. V "Ecclesiastical Review" je bilo že več člankov in nasvetov, kako bi se naj to uredilo- Vzlasti eden se je nam dopadel katerega naj tu nave-damo. Neki irski duhovnik je uvedel v svoji župniji ta le način: V začetku leta je preračunal koliko potrebuje za celo leto denarja, da bode pokril vse tekoče stroške, plačal obresti in še par tisoč dolga. Potem je razposlal kartice, na katere so se podpisa li oni, ki so pripravljeni, darovati vsaki teden zaslužek ene ure za cerkev. Velika večina župljanov je podpisala te listke in jih drugo nedeljo prinesla nazaj. Na te listke je vsak napisal tudi, koliko zasluži na uro. Iz teh svot je potem župnik preračunal, koliko bode imel dohod kov vsaki teden in koliko celo leto. Pokazalo se je, da bode svota za dohodkov veliko večja, kakor je pa kedaj mogel misliti. Takoj je razdal vsakemu, ki se je podpisal, 60 malih kuvertic s številko dotičnega fara-na. Vsak faran je prinesel vsako nedeljo svojo kolekto v kuvertici. To kuvertico je pa oddal takoj pri vratih, da se med nobeno službo božjo ni več motilo vernikov s kakimi ko-lektami. Po maši so kolektorji te kuvertice uredili po številkah in takoj vpisali v knjigo vsakemu pose-be. Konec vsakega meseca pa so razposlali vsakemu "Monthly State- ment," kako stoji s kolektami. Na ta način so odpadle vse posebne kolekte in vse prireditve. Samo kadar je bila kaka škofijska kolekta in velikončna in božična so ostale. Pa tudi za to je imel vsakdo že ku-vertico doma. Veliko župnij je že vpeljalo ta način pobiranja cerkvenih prispevkov, ki je v resnici zelo praktičen in tudi pravičen, ki natančno določa, koliko naj kdo prispeva za cerkev in koliko stori za cerkev. Zadnje leto je veliko Chicaških angleških župnikov vpeljalo ta način kolektanja cerkvenih prispevkov. — Nekateri so vzeli mesečno plačo ene ga dne, drugi pa eno uro na teden- Posebni kolektorji hodijo po hišah in vsaki teden sproti pobirajo pri onih, ki bi v nedeljo v cerkev ne prinesli. Hvalijo se, da se je povso(Ji obneslo, da je veliko več dohodkov pa tudi veliko več ljudi v cerkvi, ker ni nikakega pobiranja več. Tudi je ta način pobiranja edino pravičen. Kakor smo imeli do sedaj in še imamo po nekaterih župnijah, je gotovo krivično, ko zahtevamo enako svoto od vseh. Tako bogatin daje enako, kakor največji berač, pa se morda s tem še baha in ponaša. Kako bi bilo pravično, da bi tisti, ki ima na dan pod deset do petnajst ali še več dolarjev dohodkov, dal toliko, kakor kak siromak, ki zasluži morda kakih 4 ali pet dolarjev, pri tem pa ima morda še veliko družino. Tako se pa prav pravično razdeli. Kolikor kdo zasluži ali kolikor ima dohodkov, pri trgovcih ali posestnikih, koliko ima primeroma dnevnih dohodkov, in potem se razdeli svota, toliko je pa d°lžen dati. Zadnje čase se že govori, da se namerava prositi škofe, da bi naredili po vsej Ameriki enako in ukazali kot uradno razlago pete cerkvene zapovedi: "Podpiraj cerkev po ovoji moči" tako, da mora vsakdo dati primeren del svojih ali dnevnih •ili tedenjskih, ali mesečnih dohodkov Ako se to doseže, bode gotovo j ako olajšano delo duhovi, ikovo in bode marsikako slabo razvado odpra vilo in marsikake težave pri £upni j ah prepričilo. . Ker je to vprašanje važno tudi za naše slovenske župnije, .vato bi bilo morda primerno, ako bi se o tem vprašanju oglasili tud? naši možje in gg. duhovniki in bi vsak povedal svoje mnenje, ker upamo, da je tudi pii nas — namreč pri pravih katoliških Slovencih — premagano stališče,'da so cerkvene kolekte "farška bi saga" ali "farški buzines". Srebrni jubilej Rev. John-a Pirnat. župnika v Anaconda, Mont. V nedeljo dne 12. septembra je praznoval naš rojak in neumorno delavni delavec v vinogradu Gospodovem, Rev. John Pirnat, svoj srebrni jubilej ali petindvajsetletnico svojega mašništva v cerkvi Sv. Petra, kjer župnikuje. Pred petindvajset leti je častiti gospod jubilar opravil prvo sveto nekrvavo daritev prav v tem mestu, v Anaconda, v cerkvi sv. Pavla. Prav v isti cerkvi so peli svojo novo mašo tudi vsi trije njegovi bratje duhovniki, Rev. Mihael Pirnat, župnik v Maedervil le, Rev. Alojzij Pirnat, župnik v New Duluth, Minn., in Rev. Anton Pirnat, župnik v Toledo, O. Rev. John Pirnat je bil rojen v Dravljah, pri Svetem Roku, pri Lju bljani 1. novembra 1872. V Ameriko je prišel leta 1890, in je leta 1895 dovršil svoje študije v St. Pau-lu, Minn. Sprva je bil kapelan pri sv. Pavlu v Anaconda, Mont. Po štirih letih je bil pa že imenovan župnikom župnije Sv. Petra. Ta župnija še ni bila urejena. Manjkalo ji je spretne roke, ki bi se bila z navdušenjem lotila težkega dela. In to je dobila s prihodom Rev. Johna Pirnata. Ta župnija ni čisto slovenska, temveč spadajo poleg Slovencev tudi še Irci in Francozi in Italijani. Veliki so vspehi, katere je dosegel Rev. J. Pirnat pri tej župniji. V štirih letih so sjilačali do, 5otisoč dolga. L. 1898 je gospod Pirnat postavil cerkev, črez sedem let potem pa še župnišče. Šolo je dovršil leta it)07. Šola je krasno urejena in je eni izmed najboljših šol cele okolice.' I ni a tudi višje razrede klasičnega in 'tr-' govskega oddelka. Ko je leta 1916. slavil svojo novo mašo najmlajši brat Rev. Anton Pir nat bili so vsi bratje skupaj. Obiskal jih je tudi mil. gospod škof, da je pokazal kako zna ceniti velike zasluge, katere si je stekel gospod jubilar za škofijo in za katoliško cerkev. Tudi sedaj pri srebrni sveti maši je bil mil. g. škof navzoč in imel tudi nagovor. Brat Rev. Alojzij Pirnat je imel pa nagovor v slovenščini. Po sveti maši se je vršil slavnostni banket. Še enkrat danes sicer nekoliko pozno, vendar pa prav tako prisrčno častitamo gospodu jubilarju k njegovemu jubileju in mu želimo, da bi ga ljubi Bog ohranil sc mnogo mnogo let zdravega in čilega, da bi se njegov sedaj srebrni jubilejni venec pozlatil in bi slavil zdrav in čil še zlati svoj jubilej. Rev. John Pirnat je silno blagega značaja in ga ima rad kdor ga pozna. Tudi je navdušen rodoljub in navdušen delavec za katoliške Slovence v Ameriki. Tudi vsaka dobra stvar, ki se je začela med nami, je našla v njem navdušenega podpornika. Rojak in njegov faran piše: Cenjeni gospod urednik: ... Mi Slovenci spadamo k tej župniji in smo ponosni na svojega gospoda župnika in na njegove tri brate, ker se malo kdaj zgodi, da bi bili kar štirje b.rat-je v službi Boga pred oltarjem." Naše podjetje ima čast in srečo , šteti castitega gospoda med svoje dobrotnike in delničarje. Zato mu kot takemu toliko bolj prisrčno ča-sfitamo. Bog Vas živi. častiti gospod župnik! Slava Vam! 352 AVE MAK1A 18.—Klerus (duhovščina) v krščanskem staroveku. Ko je bil v cerkveni ustavi naraven razvoj med duhovščino in lajiki dovršen, opažamo v duhovščini razne stopnje: škofe, mašnike, dijako-ne. Takoj za škofi, da mnogokrat, kakor smo videli v prvotnih časih krščanstva, takoj zraven škofa so stali "presbyteri" — starešine občine, mašniki. Ime "presbiter" se naslanja na pomen in način židovskih starešin, ki so imeli nadzorovati sinagoge. Vobče je mlada cerkev prevzela na ravno mnogo židovskih naprav, ki imajo svoj izvor v božjih odredbah in določbah. Za "presbyteri" — starešine — so vedno izvolili može v občini, ki so se odlikovali po starosti, skušenosti, pobožnosti in gorečnosti. Še v poznem srednjem veku so posvečevali za mašnike edino le može, ki so dopolnili 30. leto. Toda ibili so pričetkom le nek višji red klerikov, kot pomočniki, svetovalci, namestniki škofov vezani na njihove oblasti. Bila je služba presbyte-rov le nekaka častna služba. Veliko pozneje še le, ko so nastale župnije, dvignil se je tudi pomen in važnost prebyterov. Njihova naloga in opravilo so bile pridige, pouk ka-tehumenov (kandidatov za sv. krst) soudeleževanje daritve sv. maše, na-domestovanje odsotnega škofa in druge slične dolžnosti. 19. KRŠČANSKA OBČINA. Naša zadnja razprava nam je pokazala organizacijo duhovščine- Po po volji njenega. Ustanovit, obstoji cerkev iz dveh glavnih delov vladajo čih (pastirjev) in podanikov (črede) Slednje so imenovali po grški besedi ''laos" (ljudstvo občina) kratkoma-lo lajike. Prve krščanske občine so nastale po večjih mestih. Imenovali so jih paroiklai, to je občine; večkrat so pa imele večje občine, kakor na primer v Rimu, več oddelkov posebno a-ko je bilo več cerkev, molitvenic (tituli). Te posledne so bile povsod patrocinij, to je praznovanja cerkvenih patronov. Po trejem stoletju pa so nastale samostojne občine tudi po deželi. Predstojnik občin v mestu in po deželi je bil škof. Več mestnih župnij je tvorilo novo ''društvo", eparhija ali cerkveno provinco, ko-je meje so se redno krile z mejami rimskih upravnih okrajev. Predstojnikom cerkvene province, metropolit (nadškof), je bil navadno imenovan škof glavnega mesta province. Več cerkvenih provinc e bilo pa zopet, kakor omenja že sinoda v Niceji, podrejenih vrhovnemu metropolitu, patrijarhu. (To ime opazimo prvikrat še le v 5. stoleju.) Taki metropolis so bili v Rimu za zapadne dežele, v Aleksandriji, v Efezu, Anti-johiji itd pa za dežele na vzhodu. Čisto naravno se je razvijal sestav in organizacija cerkve ob naslombi na rimsko cesarstvo. Krščanstvo pa je jako vplivalo na meščansko življenje poganov in Judov Kristjani so sicer lahko obdržali navade in življenjske običaje sodržavljanov, v kolikor niso bili v nasprotji s Kristusovim naukom. Med prvimi kristjani nahajamo raznovrstne poklice, učenjake, uradnike rokodelce, vojake, zdravnike, trgovce, sploh vsak stan. Kristjani se ne razločujejo, tako piše neki takratni pisatelj (Diognetov list 5) v ničemur glede stanovanja, obleke, hrane od someščanov ampak se ravnajo in drže deželnih navad. — Mi nismo, pravi zopet drug, tu brez foruma, to je prostora za javni promet, brez kopališč, brez rokodelnic, brez pro-dajalen in drugih prometnih sredstev; pečamo se s plovbo, vojaško službo, poljedelstvom in trgovino. Izdelke naše umetnosti ponujamo i vam v porabo. (Tertulijan in Apol. c. 42). Klement iz Aleskandrije priporoča celo telovadbo v telesno ok-repčavo. To se da kaj lahko razlagati kajti naravne življenjske zahteve in družabne razmere niso v nikakem nasprotju s krščansko vero in vnje-ninii načeli. Le tam sa je pokazalo krščansko svetovno naziranje drugačno kjer so bili običaji v nasprotju z vero. Ta ko so se na primer kristjani izogibali vsem nanravnim igram, bojem gledi-jatorjev, državnih in uradnih služeb, vsljed katerih se je bilo treba pogosto udeleževati poganskih daritev malikom. Ravno tako so smatrali za pohujšljivo svako razkošje v obleki pri ženah, barvanje lic in oči; pri nožeh gizdalinske brke itd. Ljubili so cvetlice, niso jih pa rabili v o-kras glave ali grobov, ker so to delali pogani. Jemanje obrest>*so imenovali izkoriščevanje bljižnega- To da že v .4. stoletju prišlo je v tem oziru drugo naziranje, ki je dovoljevalo zmerne obresti. Že te malenkosti nam kažejo kako so prvi kristjani hrepeneli po poštenosti in samozata-jevanju, po vresničenju krščanskih idejalov. Tudi druga stopinja duhovščine, di-jakoni, ima svoje ime od starozakon-ske službe. Ime "dijakon" pomenja služabnika ali uradnika občine. Judovski dijakoni so sprejemali darove in jih razdeljevali potem med potrebne. Ustanovitev krščanskega di-jakonata nam je znana iz apostolskega dejanja. Sedem najuglednejših in nabolj navdušenih Jezusovih u-čencev so izvolili, kakor poroča, da so razdeljevali miloščino in vodili skupne obede. Bili so služabniki cerkve in neposredni pomočniki škofov. Pomagati so morali pri upravi premoženja in pri božji službi, posebno pri sv. obhajilu in krstu. Tudi druge občine so si izvolile po sedem di- ' jakonov. Njihove pravice so se tekom časa vsled naraščajoče službe večale. Skrbeti so morali za red pri sv. posodah in oblačilih, pomagati pri sv. maši, peli pri tej "Oremus" "Sursum cor-da" in "Ite missa est." Čuvati so morali dalje, da e vzdrževal cerkveni red, nadzorovati so morali niž je cerkvene služabnike in nravnost vernikov. Ob času preganjanj so vršili dela krščanskega usmiljenja po ječah, navduševali in tolažili muče-nike, pisali akte mučenikov. Z dovoljenjem škofov so delili pozneje posamezne zakramente, poučevali in sprejemali zopet v cerkev izobčene. Stališče dijakonov je bilo, dasi nižji kot mašniki, veliko vpljivneje kakor duhovnikov. Prvi dijakon je imel naslov "arhidijakon", ki je bil, kakor na primer sv. Majnolf, "desna roka" škofova in istočasno njegov generalni vikar. Prvi mučeniki bili so dijakoni: sv. Štefan sv. Lavrencij. Na tisoče in tisoče jih nahajamo v številu teh, ki so prelili kri za Krista, zato pa je bil njihov ugled tako velik. Po apostolskih časih so se razvile še druge nižje stopinje klera. V pomoč sedmerim diakonom so bili v oskrbo vstanovljeni redovi nižjih služeb- Sub ali poddijakoni bili so neposredni pomočniki dijakonov. "Lektorji" so čitali vernikom sv. pismo, "akoliti" (strežniki pri altar-ju) so nosili sv. Rešnje Telo in o-pravljali še druge službe pri oltarju; "eksorcisti' ' so morali oskrbovati obsedence, umobolne itd.; ''ostijarii" (vratarji) so morali čuvati, da se nikdo nepoklican ni mogel vriniti k službi Božji. NAŠI NOVI DOSMRTNI NAROČNIKI: 149 Miss Anna Plevnik, Council Bluffs, la. 150 Mrs. Anna Badovinac, Calumet, Mich. 151 Mrs. Mary Drashler, Bradley, 111. 152 Mrs. Frances Susha, Sheboygan, Wis. 153 Terezija Šega, Jugoslavija. 154 Mrs. Frances Okoren. Eveleth, Minn. 155 Mrs. Katherine Slogar, Ely, Minn. 156 Mrs- Marija Hoge, Bridgeport, Ohio. 157 Mss Angeline Skerl, Cleveland, O. 158 Mrs. Anna Susman, Farr, Colo. 159 Mrs. Marg. Zaletel Lorain, O. 160 Mr. Joseph Planinšek, Uniondale, Pa. 161 Mr. Jakob Rink, Eksport, Pa. 162 Mrs. Antonia Glatz. New York, N. Y. 163 Mr. Frank Gorenc, Aurora, 111. Za oskrbo služeb pri ženskah, ka-koršnih niso mogli opravljati možki, kakor na pr. pri krstu, pri oskrbi bolnikov in revežev, postavil so dijako-nise. Že apostol Pavel (Rim. 16, 1 ) jih omenja — navadno so jemali za to službo poštene, častivredne vdove—in jih opominja, da naj stalno molijo. Dijakonise so neposredno sledile kleru, duhovščini, kakor so bile "virgines devotae" (Bogu posvečene device) predhodnice ženskih redov. Papež Kornelij je pisal 1. 251, da je bil v Rimu sedem dijakonov, ravno toliko poddijakonov, 42 akolitov, 50 eksorcistov, lektorjev in ostijari-jev. Klerike, ki so bili vzeti vedno iz katehetskih šol, je posvečal vedno škof. Po preskušnji, so li vredni, so li zadostno pripravljeni, so polagali po molitvi in potu predstojniki roke na te, ki so imeli biti posvečeni, kakor je to storil Gospod apostolom. Večji slavneji obredi in strožja priprava s krepostnim življenjem je bila pri posvečevanju škofov. Te so lahko posvečevali sami drugi škofje, biti jih je morali pri posvečevanju vedno več, in sicer najmanj trije. Pred sprejemom k klerus, duhovščino, treba je bilo izpolniti nekaj pogojev. Tako n. pr. niso mogli biti sprejeti ti, ki so bili dvakrat oženje-ni, v sili krščeni, spokorniki, pohabljenci. Zo škofe je bilo predpisano 50., za duhovne 30. leto. —Cerkev ni predpisovala, da bi bili neoženjeni. Še po sklenjenem zakonu je mogel postati duhoven. Vendar se po po-svečenju višji kleriki (dijakoni, duhovni, škofje) niso smeli več ženiti ali pa so morali pustiti duhovsko službo. Za 'zvsševanje službe dijakonata je zadoščalo prvotni cerkvi, da je bil dijakon sposoben opravljati svoje dolžnosti. Pozneje so posebne šole skrbele za potrebno izobrazbo. Škofje so zbirali okoli sebe učence, in so jih ali sami poučevali, ali pa poskrbeli, da so jih učili drugi. Vsem tem učencem je skrbel za hrano in druge življenjske potrebščine škof sam. Najbolj znane in najstarejše šole za izobrazbo klerikov so bile v Alek-sandriji, Cezareji. Antijohiji in Rimu, kjer so bile slavne katehetske šole. Po besedah sv. Pavla v 1. listu k Korinčanom (9.13), "da naj služabniki svetišča žive tudi od svetišča", dobivali so škofje in, sploh vsi kleriki sredstva za svojo prehrano in svo- 354 AVE MAK1A- je potrebš. od darov vernikov. Mnogo klerikov je živelo pa tudi od dela svojih rok, od trgovine, poljedelstva, obrti. Tako se je, kakor smo slišali zgoraj, sv. Pavel preživljal s tkanjem blaga za šotore. ■ .« ■ Jako ugodno za duhovščino je bilo dejstvo, da so bogati verniki vže zgodaj—nekateri trdijo to že o apostolskih časih—darovali prostovoljne darove, nekateri svoja obširna posestva, ki naj bi pod oskrbo škofov kot nedotakljiva cerkvena po-selstva donašala dovolj dohokov v preskrbljevanje duhovščine in cerkvenih zavodov Obvezni postni dnevi v vsakem te dnu so bile srede in petki. Ravno tako vigilije (nočne straže) pred posameznimi večjimi prazniki, t. j. predvečeri teh praznikov. Na njihovo mesto so pozneje bili določeni dnevi pred temi prazniki. MODERNE FRAZE. Piše Rev. J. C. Smoley. Mati Elizabeta. KAKO TE LJUBIM! Kako Te ljubim, Miljena, Ti mat', — jaz otrok, na tisočkrat zapisana si mi v spomin globok, Te nosim v srcu dan in noč, v vseh mojih si željah, te išče upov ogenj vroč v tolažbi in solzah. Kako te ljubim, Blažena, za tabo gre oko, Ti si neskončno divnejša vsa lepša kot nebo. Ustvari Bog v vsemogočnosti nebesom večji žar, Kraljice lepše kot si ti ne vstvari nam nikdar. Kako te ljubim, milostna, Ti, vseh nebes nebo; kraljica mojega srca, kdaj sreča te oko? O blaženi, o srečni hip, ko vspnem se pod obok, ko sreča Mater prvikrat nad zvezdami otrok! XII. POGLAVJE. Gorečnost in delovanje duhovščine. "Duhovniki pasejo lenobo", te in slične besede je kaj pogosto slišati po nasprotnih listih in na shodih. "Lopato in kramp naj vzame v roke," vpije zopet drugi, ki misli, da je vzel vso mod.ost vzakup. Rečemo pa lahko, da te fraze, da duhovniki samo lena-rijo, sami ne verjamejo. Taka trditev je sama od sebi tako' pcdia, da se res čudimo, kako jo more kak pošten človek verjeti. Duhovnika seveda sovraži vse to je po-' sledica francoskih prekucijskih idej. Zato pravi prav primerno papež Gregor XIV.: "Bodi si anarhist ali mo-narhist, jedno imajo nasprotniki sku pno sovraštvo do Cerkve in njene duhovščine; povsod rabijo isto orožje." In kaj naj odgovorimo, na tako obrekovanje? Blasphemamur et be-nedicimus, pravi apostol. "Sramote nas, proklinjajo nas, mi pa blagoslavljamo!" Koliko teh, ki bi radi duhovnika vtopili v žlici vode, so na smrtni postelji poljubili toli sovra- ženemu f.....roko iz hvaležnosti za besede, s katerimi jih je tolažil v strahu pred večno sodbo! In kni je resnica? Vsak katoliški duhovnki mora služiti vsako jutro sv. mašo, po navadi precej zgodaj; priprava za sv. mašo itd vzame skoro jedno uro. Mnogokrat treba pred mašo še spovedati. Kjer so pri župniji župnijske šole, treba iti v šole. Pride čas za prvo sv. obhajilo, za sv. birmo, vzame pouk še veliko več časa. Duhovnik mora opraviti svoj brevir, treba mu premišljevati, moliti sv. rožni venec. K temu pridejo obiski bolnikov, ko-likrat je poklican duhovnik k bolni ku v sredi noči; on mora biti vedno pripravljen. Treba se pripravljati na nedeljske govore, ob sobotah in pred prazniki treba spovedovati popolud ne in pozno v noč. Treba se mu izo- braževali v Leclogičnih vedah, citati' raznovrstne knjige, da .ne ostanč" "mračnjak" in "nazadnjak"; koliko je duhovnikov, ki pišije za časnike itd? Preračunajte ves čas, in če ste pošteni in pravični, ne bote li morali priznati, da je trditev, da pase du hovnik lenobo, veliko obrekovarije? Koliko korakov treba storiti, kako se t.eoa pehati, da Le poplača dolg na cerkvi, dolg na šoli, dolg na žup nišču'?? Ko' bi rekli takemu obreko-va!cu, da naj si delo zamenja z du hcvnrim in njegove skrbi, smejal se vam v obraz in rekel: Si bom reč premislil. Duhovnik baje tega sam ne veruje, kar uči, trdijo dalje. Noben raz scden človek bi ne vzel'tolikega dela, toliko odgovornosti, toliko zatajevanja, toliko žrtev za kako stvar na svoja ramena, ko bi ne bil prepričan o njeni resnici. Zaničljivo spo minjajo na Ciceronove besede: "Augur augurem irridet", "Vedežvalec se norčuje iz vedeževalca". Auguri so vedeli, da je njihovo vedeževanje gola sleparija. Toda katoliški duhov niki ne žive v basniškem poganstvu, oni ne prisegajo na vero, ki' bi bila samo za "misera plebs", za prosto ljudstvo, marveč naša vera sloni na logiki in Božjih nauk. Kar duhovnik uči na prižnici, to on veruje, o tem je on prepričan, za to je on pripravljen žrtvovati svoje življenje ob kužnih boleznih, med poganina ledenih po jih severnega tečaja ali ob žgoči vročini osrednje Afrike. In poglejte na njihovo plačo! Finančni položaj je mnogokrat tak, da bi si s svojim znanjem služil lahko boljši kruh, da navaden delavec zasluži v dveh tednih več, kakor duhovnik celi mesec! Ko bi ne bili prepričani o resničnosti sv. katoliške vere, večina bi si bila poiskala že davno dela, pri katerem bi si ložje služili svoj košček kruha, katerega bi jim potem nikak obrekovalec ne zavidal. XIII. POGLAVJE. Indiferentizem. Vsaj je vse jedno, kar veruješ. Jaz ne grem v cerkev, ne grem k spovedi; v vsaki veri se lahko izveličaš. Je dovolj, če človek le "pošteno" živi. Ta trditev nam kaže indiferentizem v najhujši in najbolj razširjeni obliki, ki je tip našega časa. Ta trditev je v prvi vrsti v protislovju z filozofičnim naukom o resnici. Ja glavno načelo, da samo resnica stori človeka prostega in srečnega. To trdijo vsi filozofi brez izjeme, in to je tako jasno, da tega ne more nikdo tajiti. Že iz tega stališča se vidi,, kako lažnjiva je trditev, da je vse jedno, kaj kdo veruje. Vzemimo primero. Veste, da je različno zlato: 10, 14, 18, 22 karatno. To poslednje smatrajo kot najčistejše zlato. Kdo bo tako neumen, da bo rekel: "Je vse jedno, ali mi daš 10. ali 22 karatno zlato;' zlato je zlato". Razun tega je pa tudi teo-logično protislovje, da je vsaka vera izveličavna. Niti jedno raznovrstnih veroizpovedanj še ni proglasilo tega nauka. Ko bi to storilo, izkopalo bi samo sebi grob, smešilo bi samo sebe, ko bi tudi drugim veram priznavalo moč, da se lahko v njej izveličajo. V tem pa ni nikaka netolerantnost, ampak je edino le posledica filozofičnega nauka o neizogibni potrebi JEDNE SAME RESNICE, in o njeni EDINI zmožnosti, da osrečuje in zveliča. Kdor trdi nasprotno, da se lahko zveliča v vsa ki veri, ta logično ne misli. Kdor veruje v Boga, mora neizogibno priznavati v Bogu absolutni princip resnice. Kdor trdi, da je Bogu vsaka vera ljuba, Boga naravnost proklinja. More biti li še večje bo-gokletstvo, kakor fraza, da je Bogu vse jedno, kaj in kako kdo veruje. Recite možu, ki je znan vsled svoje resnicoljubnosti, 'da> ljubi on laž! Toda, kadar se gre za verske zadeve, potem naši moderni ne poznajo nikakih razlogov razuma, vse njihovo stremljenje gre za tem, da oblikujejo vero, po kateri naj bi vsak a tout prix lahkoživec — da le ni ropar in ubijalec — lahko izveličal, da ustanove verski sistem, ki naj bi u-spaval opominjajočo, po resnici hre-penečo vest. Kdor veruje v Boga, ne bo trdil, da je dovolj, če človek le pošteno živi! Nikakor ne zanikujemo never-cem one poštenosti, kakor jo imenujemo običajno v vseh dejanjih in opravilih: če pravimo, da je "poštenjak". Dejstvo je, da pri ljudeh, ki nimajo vere, povprečno to "poštenost" pogrešamo. So bili li verni ljudje, ki so izvrševali zločine v francoski revoluciji in svobodni na Ma-žarskem, Ruskem, ki polnijo ječe, ki odirajo in izžemajo delavca? Vsa zgodovina nam kaže, da je poštenost najti le tam, kjer vlada Bog, vera v njega in njegove zapovedi. Pojem poštenosti nikakor ni isto, kakor le skrb, da kdo ne pride navskriž z kazenskim zakonom. To poslednje obvaruje sicer človeka pred ječo, pred rabljem in vislicami, poštenost pa obsega pravičnost srca, ki ima svoj izvor v Bogu, ki se pri vseh svojih dejanjih ozira na odgovornost v večnosti. - XIV. POGLAVJE. Ljubezen do sv. katoliške cerkve. Po tej kratki apologiji nas vodil dvojen namen: pouk milega nam naroda in želja, da bi v vseh katoličanih, katere je morda že okužil s svojimi dvomi moderni duh časa, o-živili ljubezen do sv. katoliške cerkve, ljubezen da katoliškega svetovnega naziranja, da bi s sv. Terezijo mogli vzklikniti: "Sem otrok katoliške, edine prave cerkve". Naša vera je zmaga, ki bo svet premagala". To smo čutili, ko smo pojasnjevali nekatere modernih fraz. Da, ljubezen do cerkve, udeležba na verskem življenju so boljša apologija za resničnost naše sv. vere. Tako bomo mi vsi postali luč, ki bo i brezvercem pokazala pot nazaj k edino pravi cerkvi Jezusa Kristusa. SE ■ Cleveland, O. — Najlepši praznik Matere božje se obhaja 8. decembra. Devetdnevnica pred tem praznikom se začenaj z 29. novembrom. Kako bogat in milosti poln dan se nam bliža! O, da bi vsi spoznali in razumeli in se sami prepričali, kolike milosti nam deli ta dan nebeška Mati Marija. Z odprtimi rokami ponuja vsakemu več, kakor jo kdo prosi, samo ako se hočemo k nji zaupno zateči. To je dan, ko nas bode Mati Marija gotovo usliša-la, ako jo bomo prosili tako zaupno, kakor prosi lačen otrok svojo lastno mater kruha, ki ga mati ravno v rokah drži, da ga mu poda. Darujmo ji to devetdnevnico in sv. obhajilo. Darujem $5.00 v čast brezmadežni Devici v zahvalo za vse milosti, katere smo prejeli od nje. John Intihar. 1 SLUČAJI KI NISO SLUČAJI. Cesar Oton I., je pregnal papeža Jane- . za XIII. iz Rima. Nekolipo pozneje ga ze zadela kap. Cesar Friderik I. Barbarosa, se je bil vzdignil zoper papeža a utonil je v majhni reki na jutrovem. Cesar Friderik II., je preganjal papeža, umrl je zastrupljen. Filip Lepi, kralj Francoski, ki je zaničeval papeža, se je ubil, ko je padel s konja. Nepoleona je papež izobčil iz katoliške cerkve. Napoleon se je temu smejal in rekel; "Ali misli papež, da bodo zaradi njegovega izobčenja padle mojim vojakom puške iz rok?" Nekoliko mesecev so res padale puške iz rok vojakov. Ko so ozebli na Ruskem in je bila cela vojska uničena. V gradu Fontembeo (Fontain-bleau) je imel Napoleon papeža zaprtega. V ravno tem gradu se je moral pozneje odpovedati svojemu prestolu. 356 'AVE MARIA" TVOJ NEDEUSKI TOVARIŠ. Piše Rev. Smoley. PRAZNIK VSEH SVETNIKOV. Radujte in veselite se z menoj, ker vaše plačilo je obilno v nebesih. Mat. 5, 12. Slavimo praznik Vseh Svetnikov. V duhu nas pelje cerkev v nebeške višine, v ono blaženo in srečno družbo izvoljenih in svetih, ki se že vesele v nebeški slavi, nad katerimi so se že spolnile besede Gospodove: "Veselite in radujte se z menoj, ker vaše plačilo je obilno v nebesih". Sv. cerkev nas hoče na ta praznik spodbuditi, da bi se tudi mi rado-vali s svetniki, hoče nas pa tudi spodbuditi, da bi tudi mi postali svetniki. Da bi postali svetniki, to je naša naloga, to je naš namen. Mnogo jih je, ki mislijo, da je to jako težko; so celo, ki mislijo, da to sploh ni mogoče. Je pa to velika zmota. Truditi se je seveda treba, ker brez truda in dela sploh ničesar ne dosežemo, toda nemogoče to ni. Kaj toraj treba storiti, da postanemo tudi mi svetniki? !.—Ali nam treba zapustiti svet? Mnogo svetnikov je to sicer storilo. Šli so v puščavo, v samoto, kakor na pr. sv. Anton, sv. Jeronim, drugi so se podali v samostansko samoto, kakor sv. Benedikt, sv. Bernard, sv. Norbert idt. Toda od nas tega Bog ne zahteva. V nebesih je mnogo svetnikov, ki so ravno v svetnem vrišču in šumu postali sveti. Ni burnejšega življenja kakor ravno vojaški stan in nimamo li iz tega stanu sv. Martina, sv. Sebastijana? Iz vseh stanov imamo svetnike, svete kmetovalce (sv. Izidor), svete obrtnike (sv. Jožef, tesar, sv. Eli-gij, zlatar), svete trgovce (sv. David, kupčevalec) svete služkinje (sv. Notburga), svete sužnje (sv. One-zij), svete berače (sv. Servul). Ni nam treba opustiti sveta, da bi postali sveti. Vsak pride lahko v svojem stanu in poklicu v nebesa, cesta v nebesa pelje iz vseh stanov. 2.—Ali nam treba da se odrečemo svojemu premoženju? — Mnogo svetnikov je to storilo. Že v evangeliju beremo, da so Simon in brata Jakob in Janez, ribiči, zapustih vse in šli za Jezusom. Tudi mnogi drugi svetniki so pustili vse: sv. Antonin je razdal vse svoje premoženje med reveže in šel v samoto. Sv. Bernard je 1. 1113 s štirimi brati zapustil očetovski grad in se podal v Citeaux, kjer si je izvolil samostansko življenje. ''Z Bogom, Nivard", rekel je Bernard najmlajšemu bratu, "grad in vse premoženje je tvoje". Toda mladi N'vard je že davno vedel od svoje matere, kako ceno ima pozemeljsko imetje za nebesa in rekel: ''Kaj? Vi si hočete vzeti nebesa, meni pa pustiti zemljo?" Niso ga mogli zadržati, da ne bi bil šel z njimi v samostan. "Zapustili so vse in šli za Njim"—Toda od nas Bog ne zahteva, da bi pustili svoje posestvo, svoje premoženje. Koliko je v nebesih svetnikov, ki so bili na zemlji veliki bogatini. V nebesih so kralji in cesarji, sv. Vaclav, sv. Ludovik, ki je bil tak goreč častitelj Presv. Rešnjega Telesa, ki se je celo življenje spominjal materinih besed: "Sin moj, raje bi te videla mrtvega, kakor pa da bi storil smrtni greh". Tudi s premoženjem postanemo lah- .ko svetniki. 3.—Ali nam treba posebnih del nobožnosti in samozatajcvanja? — Mnogi svetniki so to dejali. Živili so se le od korenin in zelišč, spali na polih tleh, postili se tako ostro, da jih je bila sama kost (sv. Jeronim), mnogi so prečuli v molitvah cele noči, mnogi šli v jetništvo mesto drugih, darovali svoje življenje v nalezljivih bolezni. Vse to so junaška dela. Ali, dragi moji, od nas jih Bog ne zahteva. Kaj pa zahteva od nas? Dvoje: in to je vsakemu mogoče: Varuj se hudega! Delaj dobro. Varuj se hudega! Hudo nasprotuje svetosti. Kjer je greh, tam ni Boga, tam je hudič. Kdor greši, služi hudiču, za tega ni nebes. Zato pa : Varuj se hudega! Ali ni to mogoče? Kdo nas pa more siliti, da bi prelamljal" Božje zapovedi? Bodisi v kateremkoli stanu, povsod se lahko varuješ hudega. Milosti imaš od Boga, vse, kar potrebuješ, je dobra volja. Delaj dobro! Tega je treba v okrašenje duše, ako hočeš pridobiti nebesa. Nebo je plačilo, plačilo se pa daje za delo. "Vaše plačilo je obilno v nebesih". Zato pa delaj dobro! Vsak to lahko stori. Največji revež dela lahko dobro tudi bolnik stori lahko obilo dobrega v svojem trpljenju, vsak lahko moli, molitev je pa najboljše dobro delo. Tako toraj lahko postanemo svetniki. Ni nikakih posebnih težkoč. Edino le hudega se treba varovati in delati dob>-~ Seveda se treba potrudit', brez truda ni ničesar. Ta trud, to delo bo nam pa prineslo stoteren sad, zakaj: "Veselite in radujte se, ker vaše plačilo bo obilno v nebesih". Amen. — VSEH VERNIH DUŠ DAN. Bratje, nočemo, da bi ne vedeli o teh, ki so umrli. Tes. 4, 12. Vernih duš dan! Vernih duš se spominja danes sv. katoliška cerkev. V duhu nas pelje na pokopališče in v vice na pokopališče, da bi vedeli, kaj je človek, v vice, da bi se spomnili duš, ki tu trpe. Tudi jaz vas popeljem v svojem premišljevanju na ta dva kraja — pokopališče 'n vice. Kaj imamo storiti? Sv. Bernard je ob neki taki priložnosti rekel: Considera, ora, sanctifica! — Premišljuj, moli, daruj ! 1.—Considera—premišljuj! To je prvi opomin. Pojdi na pokopališče in pomisli, kaj je človek. Tu na pokopališču najlepše vidiš, da je človek revna stvar, prah in pepel- Prah si >n v prah se boš povrnil. In vendar Ti je svet nad vse! Živiš, kakor bi Bog ne bil tvoj gospodar, gospodar tvojega življenja. Misliš, da si t« VSE, a si prazni NIČ! Considera, pomisli, kaj je življenje. Kratka doba kakor sanje! Na pokopališču vidimo to najlepše — grobovi otrok, grobovi starčkov. Tu leže glave, ki jim je bil svet vse, ki so mislili, da je njihova smrt še daleč, daleč — a življenje jim je minilo kakor sanje. Considera — premisli, kako je na svetu vse nestalno in goljufivo. Kako so se mnogi iz teh, ki počivajo tu, pehali za bogastvom, za zabavami — kaj jim je od vsega tega osta'o ? Tu na pokopališču vidimo . csnico Gospodovih besed: "Kaj potnega človeku, če si cel svet pridobi, na duši pa škodo trpi? Stopi v vice, in pomisli, koliko tu duše trpe. Kako hrepene, da bi pri-š'e k nebeškemu Očetu. Koliko trpe, da bi bile očiščene madežev! Pomisli, kdo je. ki trpi. Morebiti tvoj oče, tvoja mati, ki so tako skrbeli na svetu za te! Morebiti je tvoj brat, tvoja sestra, tvoj mož, tvo ia žena, tvoj otrok, morda kak tvoj dobrotnik. Considera — premisli! 2.—Ora — moli! Na pokopališču se uči moliti. Uči se moliti za sdie samega. Tu vidi človek, kako revna stvar je. kako je odvisen od Boga, tu vidi, kak grešnik ie, kako potrebuje odpuščenja od Boga. Ora — moli! Moli za duše v vicah! Že sv. pismo pravi, da "je dobra in koristna misel, moliti za mrtve, da bi bili rešeni grehov". Sami si ne morejo pomagati, minil je čas, ko so mogli delati za se. A mi jim lahko pomagamo, mi jim lahko ukrajšamo njihove muke. Ora — moli t Moli za duše v vicah posebno sv. Rožni venec, ne imenuje se Marija zastonj: solatium purgatorii — tolažba vic! 3.—Sacrifica — daruj! Na pokopališču daruj Bogu vse svoje misli, svoje besede, svoje želje, svoja dela. Vse sčasom mine: telo in njegove poželjivosti. Gorje ti, če si v življenju služil hudiču s svojimi mislimi, željami, besedami, dejanji, ko boš tu počival, boš morda grozno kaznovan. Bogu daruj vse! On bo sprejel tvojo daritev in ji stotero poplačal. Daruj za duše v vicahKaj pa moreš za nje darovati? Vsa dobra dela- Najvišji dar pa bo daritev sv. maše. Že od prvih časov krščanstva opravljale so se maše za mrtve. Znano je, kako je sv. Monika prosila svojega sina sv. Avguština: 4'Ne mislite na to, kako častno bote pokopali moje telo — ali za jedno reč vas prosim: Spominjajte se me pri oltarju in darujte za me sv. naše!" Da, sacrifica — daruj! Morebiti je tvoj oče, tvoja mati, tvoj brat ali sestra, ki ti kliče danes iz vic in prosi za pomoč, usmili se teh ubogih duš! Considera, ora, sacrifica — Premišljuj, moli, daruj! Ne zapirajte svojih src pred temi resnicami. Pre mišljujte o sebi o dušah v vicah, molite za sebe, molite za duše v vicah, darujte za nje sv. maše, da hote vi in one videle obličje nebeške ga Očeta v nebesih. Amen. POSLEDNJA NEDTLJA PO BINKOŠTIH. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in veličastvom. Mat. 24, 30. Poslednjo nedelio po binkoštih praznujemo danes. Končujemo staro in stopamo v novo cerkveno leto. In na to poslednjo nedeljo nas spominja cerkev poslednje reči. ki čaka vsakega človeka: na poslednjo sodbo. "Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in veličastvom". Pomenljiv, pretresljiv evangelij zadnje nedelje! Zato premišljujmo danes: 1.—kaj vemo, in 2.—česa ne vemo o poslednji sodbi. Vemo, da bo ta sodba gotovo. — "Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle". Katere besede? Besede, da "bodo, videli Sina človekovega priti na oblakih neba z veliko močjo in veličastvom". jZ jasnimi, določnimi besedami prerokuje Kristus, da bo poslednja sodba. Kristus je prerokoval o sebi, da bo izdan poganom, da bo bičan, zasmehovan, umorjen, da bo tretji dan vstal od mrtvih. Apostoli niso mogli razumeti, kako bi se moglo vse to zogoditi a izpolnilo se je vse. Kristus je prorokoval apostolom, da jih bodo preganjali od mesta do mesta, da jih bodo bičali, da celo umorili. "Učenec ni nad učenikom", jim je dejal. Niso razumeli, kako bi se moglo kaj takega prigoditi njim, oznanjevalcem Božje besede; a Kristovo prerokovanje se je izpolnilo. Kristus je prerokoval, da bo uničen Jeruzalem, da ne bo ostal kamen na kamnu od templja. Nikdo ni verjel, da bi mogla biti ta mogočna stavba, krasni jeruzalemski tempel, uničena. A prišlo je 1. 70. po Kr., in Kristusovo prerokovanje se je iz-polnilo do oičice. Kristus je prerokoval, kako bodo preganjali cerkev, a kljub temu da bo stala do konca sveta, "peklenska vrata je ne bodo premagala". Kdo bi bil pričakoval, da se to izpolni? Koliko preganjanj je morala cerkev prestati! Izginili so narodi, izginila cesarstva, a cerkev stoji še vedno! Tako se je izpolnilo vse, kar je Kristus prerokoval in tako se bo iz polnilo njegovo prerokovanje o poslednji sodbi. Poslednja sodba je toraj gotova! Vemo, da bomo pri tej sodbi vsi sojeni. Vsi brez izjeme. Tako pravi Kristus sam. "Ko pride Sin člo- 35« "AVE MARIA" vekov v svojem veličastvu, zbrali se bodo pred njim vsi narodi". Tam bom stal jaz, tam bote stab vi, ki citate moje besede: "Vsi bomo stali pred sodnim stolom Kristusovim", pravi sv. Pavel. Nikdo mu ne uide, nikdo se mu ne bo mogel skriti. Vsak bo sojen in — obsojen za nebo ali pa peklo; za večno vesglje ali večno trpljenje. Kristus sam je povedal, kako bodo ločeni izvoljeni od pogubljenih: ''Pridite blagosla-vljeni mojega Očeta", glasila se bo sodba k izvoljenim in ''Poberite se od mene, vi prokleti, v večni ogenj", pogubljenim. In ta sodba bo ne-izpremenjljiva; kamor drevo pade tam obleži. Česa pa ne vemo o sodbi? Ne vemo, kedaj bode. "O tem dnevu in o tej uri nikdo ne zna, niti ange-lji nebeški, ampak samo Oče". Kaj pa sledi iz tega? Sledi to, k čemur nas je Kristus vzpodbujal: ''Bodite pripravljeni". "Kaj te to briga", je rekel misijonar ženi, "kedaj bo poslgdja sodba? Tako živi, kakor bi imela jutri umreti aji pa danes, pa se ti sodbe ne bo treba bati". Ne vemo, kako bo sodba za nas izpadla. Bom li stal iv desnici ali na levici Gospodovi? Mi bo li dal Go spod večno veselje ali me bo zavrgel v večno trpljenje? Grozno vprašanje. in odgovora na to vprašanje ne vemo. Grozno vprašanje, ker se gre za celo večnost. Ste li že kedaj premislili, kaj je to: večnost? V Mo-nakovem je živel mož, vzor katoličana. Na smrtni postelji je prosil, da bi poklicali k njemu splošno znanega misijonarja, da bi s g mu za nekaj zahvalil. Prišel je misijonar in bolnik je rekel: Častiti gospod! Za eno besedo sem vam hvaležen, in te nisem nikoli pozabil. In katera je ta beseda?, je vprašal misijo nar. In bolnik je rekel: Dolgo ni večno, ali večno je dolgo! — Da, dragi moji! Večno je DOLGO, neskončno dolgo, ne bo imelo konca! Zato pa se spominjajte večnosti! In ker ne vemo, kakšna bo naša sodba, skrbimo za to, da bo dobra! "Pred človekom", pravi sv. Duh, "je življenje in smrt". V naših rokah imamo oboje:: večno blaženost ali pa večno pogubljenje. — Amen. PRVA ADVENTNA NEDELJA. Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa. Rim, 13, 14. Začenjamo novo cerkveno leto. Naša dobra mat« sv. cerkev stopa pred nas in nas vzpodbuja k novemu, bogoljubnemu življenju, posebno grešnika vabi in opominja, da bi se obrnil k Bogu: "Bratje! Ura je že, da iz spanja vstanemo! Vrzi-mo od sebe dela teme in oblecimo orožje svetlobe". I11 ob jednem nas spominja na posjednjo sodbo, da bi ne pozabili, da bo treba enkrat odgovor dajati o našem življenju. Cerkev nas pa ne opominja samo k bogoljubnemu življenju, ona nam daje tudi navodilo, kako pričeti: "Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa", pravi. Kaj pomenjajo te besede? Pomenjajo: Živite po vzgledu Gospodovem; živite, kakor bi Kristus v vas živel, da bi mogli z apostolom Pavlom reči: "Živim, ali ne jaz, ampak Kristus živi v meni". Jezus Kristus — vzor našega življenja! To ie predmet današnjega premišljevanja! "Jaz sem luč sveta", pravi Gospod; "kdor hodi za menoj, ne hodi v temi." Jaz sem pot, resnica in življenje", pravi na drugem mestu. In uri poslednji večerji je rekel apostolom : "Zgled sem vam dal''. V čem pa obstoji ta zgled? Kako moramo živeti, da bi posnemali njfe-p*ov zgled? Dve veliki zapovedi najdemo v Gospodovem življenju, ki ste vodile vse njegove misli, njegove besede, njegova dejanja; zapovedi : "Ljubi Gospoda svojega Boga iz vse svoje misli .... in bljižnega svojega kakor samega sebe." Te dve zapovedi je Kristus sam izpolnjeval. 1.— Zapoved ljubezni do Bog,-O tem ne bo nikdo dvomil. Premis- limo le, kako je On to ljubezen kazal. Premislite, kako goieče je On molil. Molil po dnevu, molil po noči. Kako rad je hodil v samoto na vrt Getzemani, da bi nemoteno molil ; zato je Judež tako dobro vedel, kje ga najde, da ga izda farizejem. Z molitvijo je začel vsako opravilo. Predno je pričel svoje javno delovanje, se je pripravljal z molitvijo in postom skozi 40 dni v puščavi; molil je, predno je izbral apostole -molil, predno je čudežno nasitil množico 500 v puščavi; molil, predno je vpostavil Presv. Rešnje Telo in ustanovil daritev sv. maše. Z molitvijo je prosil od Boga milosti za sebe: "Oče, ne Moja, ali Tvoja volja naj se zgodi." Z molitvijo je prosil milosti za druge: "Oče, za te prosim, ohrani te, katere si mi izročil-." Prosil je za Petra: "Prosil sem za te. da bi tvoja vera ne opešala." Z molitvijo je prosil za svoje sovražnike: ''Odpusti jim, ne vedo, kaj delajo." — Dragi moji; ne moremo li tudi mi naše ljubezni do Boga pokazati na podoben način? Kaj nam pa brani, da bi ne .molili? Kaj nam brani, da bi z molitvijo ne pričanje naših del, da bi ne molili za se, za druge, da bi se z molitvijo Bogu ne zahvaljevali? Zato pa molimo, molimo goreče in radi, da bi posnemali vzor Kristusov: "Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa." 2. — Krustus je v vsem izpolnjeval voljo Božjo. "Tvoja volja naj se zgodi." je bilo pravilo pri vseh njegovih delih. "Tebi, Oče, je vse mogoče ; naj odide ta kelih od mene, ali ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi." Kako krasna molitev! In kar je Oče hotel, to je Sin storil. Hotel je, da je izpil grenki kelih trpljenja, in Krustus je bil pokoren do smrti, do smrti 11a križu. Ni li tudi nam mogoče tako izpolnjevati volje Božje? Zakaj bi ne bilo? Zakaj bi morali streči hudiču, Boga pa odbijati od sebe? "Zgodi naj se Tvoja volja," tako molimo! Izpolnjujmo voljo Božjo tudi takrat, kadar je treba piti grenki kelih trpljenja ! Jezus Kristus je pa izpolnjeval tudi drugi d