Naslov—A ddr (*«
nova doba
6233 St. Clair A.?o n a« Cleveland, Ohio (Tel. HlCnders«n 38S*)
** Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Ratt> of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October Jrd, 1117, Authorises March 16th, Ult
(NEW
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTK
ERA)
OrFIClAL O KO AN Or THE SOUTH SLAVONIC OATHOUO ONION
SBga.n
Naša J. S. K. Jednota je samo bralska podporna organizacija brez vsakih ilni-elh primesi. In kot taka uspeva. Ohranimo jo tako!
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 31 — SREDA, 31. JANUARJA, 1940
VOL. XVI. — LETNIK XVI.
j - IZ AMERIKE IN
inozemstva
t	__
^desetletnica
t 0hio’je prič
,! %a>' feden zborovati ,)ubili? W°nvenciia premogarske * of iClJe Uriited Mine Work-8 %,v n!eriea- Ta delavska ca4	ustanovi je-
t S , J° Ieti in obhaia letos
: Ti'k™ -+■ Sstorf ‘,e or&amzaci.ia $ % razJa za zboljšanje dela'’ ! Nc, ?’ V dosego več_ d	eIavce. Naj bi tu-
oti« ^ nr!G.VOdi!a inteligenten jj- %; fl'ice delovnega Ijud-
't ^ POGODBE
Pogodba med Ze-j iew ^r^avarn’ in Japon-1
I Nia^xla ^ne 26• januarja :
■ strfl1 ?es^;rnesečne odpove-: <Jenw amei'iškega držav- j š, S5',Veli1 .rtlen^a- Pogodba je'
* enfVl od leta 191 i. Kdaj *£ %% a nova trgovinska
V iugj® odvisno Od postelj %ev°n','e naPram anieri- i **& )5*4bat' °m na Kitajskem. I
tj	SVETA
SK,;^Jenih držav se je,
T^ Wn^’a,da je ne_i
*'kongresu jo bila , j^a p0<1,a aineriška nevtral-
•	pVa ^ako> da moreta ] ■mHu• nciJ'a v tej deželi! /Ir t'abitaJila letala-ki jih naj- j iff ^fekt' a Sprememba je ] v Sin 611 udarec Nemčiji.
J k'1 to]!? ^ngbja zdaj po-^ b Wia>i,0 neP''i^k ameri-
‘i-^Paka Pl0Vej° V neV"
h .	/ Pristanišča, da
^ Jie» n v^nik Cordell Hull d to Prot!!'S!,Jati skoro vsak m *'^Wi	6 no^e Angliji
°DB°R OSTANE
sS^l)Pan3u kon£resne-iiPa nega odbora z ozi-aktK''»ali ,u’ kongresnik Mar-*ekom pretekli ^ Jp Pritožb. Kljub \^en Z'ezni kongres pre-%^1’ 0'Z Ve^’° večino od-% ^l|ie jf Diesov odbor še ( W*1 fla d s.v.°jini delom eno
P^-^an,0 ^ V lo sVrho po-
II ntlla sredstva.
f!V? OBSOJEN
/	g<meraIni ta.i-
ene stranke v Ze-k a n 'f.*1 ‘° bivši pred-
> h\je b-|idatomenjene
m kriv- Pretekli teden L it ^0(1 j!*11 llabave potnih aPačnimi podatki
V1"!.805® n“ «W W»
^	dolarjev	de-
'Browder je vložil
■^Nstaj1SOdbi na vi®jG s°-
'i N v., v6 Začasno na pro-11 ^cino.
- .
PA“AH ,\ t{ Ha C8a tedna jo se-{v	v	države	Ten-
A	Alabama.
KjX q lfilana in Florida,
I |L S)1ei;ae0lgia> .ie padlo pol
is izy Floridi je ne-
ielp, ■ napravila na I ?vškr, 1*lav’ za milijone
^ I ^ ^	^
^St Wow vil° 'Zakon 20-let _ <l5aije ^^iUiamsona ii
Ja-1 raz- J
I FEDERALNI POSLOVNI POPIS
j Kako je več kot 3,000,000 poslovnih podjetij in več kot 170,-1000 tovarn v Ameriki uspevalo I tekom 1. 1939?
Ali so prodajalne lani, več j prodale kot pred petimi leti, ko j se je izvršil zadnji poslovni popis (Census of Business) ? Ali so tovarne proizvedle več blaga j kot leta 1937, ko se je zadnjič izvršil tovarniški popis (Census of Manufactures) ?
Kako se poslovno delovanje v i splošnem more primerjati z o- • mm leta 1929, naj večjega leto \ za posle in industrijo v ameriški zgodovini?
Odgovore na ta vprašanja na-! bira federalni popisni urad (U. j S. Bureau of Census) pod vod- ! alvom trgovinskega tajnika, j Harry L. Hopkinsa, in ravna- j telja popisnega urada, William! Lane Austina, in to z največjo i mogočo hitrostjo. Dne 2. janu-1 arja tega leta je popisni urad i iačel izvajati poslovni in tovarniški popis za leto 1939, s po-nočjo 6,500 izkušenih pomagačev moškega in ženskega spola.' u obiščejo vsako poslovno pod- j 'etje in vsako tovarno v tej .deželi.	1	j
Poslovni popis in tovarniški popis sta del največjega popisnega podjetja v svetovni zgo-1 Jovini. To se naziva Šestnajsti: Jesetletni popis (Sixteenth De ' Jirihial CensuaTTItaJtT najvočji! lel istega bo šestnajsto ljudsko! VLetje, izvedeno v Ameriki. Za- j 5ne dne 1. aprila. Prvo se je iz-1 mršilo leta .1790, kakor je zah-1 Sevala ameriška ustava, in od; ..edaj se je izvedlo vsakih deset et naprej. Drugi popisi, ki se ■ zvedejo 1. 1940, vključujejo po-<is poljedelstva, rudnikov in! lamnolomov, irigacije in osuše-; vanja in, prvič v naši zgodovi-ii, popis stanovanjskih razmer (Census of Housing). Večina j eh poslednjih popisov začne j Ine 1. aprila vzporedno z ljud-| ik im. štetjem.
Poslovni popis bo vseboval /sako vrsto važnih poslov v A- j neriki, velikih in malih. Pro- i iaje, razporejene po vrsti bla-! ’•a, s strani velikih poslovnih >odjetij, kakršna so veleproda-jalne vsakovrstnega blaga (department stores), združena gle-Jališča, veletrgovina na drobno z mnogimi podružnicami in ve-etržci na debelo, bodo vse navedene v tem popisu, pa tudi poglavitno poslovanje manjših podjetij, ki jim bo predložena posebna pola vprašanj, namenjenih za trgovine, ki so v 1. L939 napravile manj posla kot ,:a $20,000 vrednosti.
Teh 6,500 uslužbencev popisnega urada, ki prinašajo k a-meriškim podjetjem tiskovine v izpolnitev, dostavlja to posebno kratko tiskovino vsaki groce-rijski prodajalni, mesnici, pro-dajalnici sadja in zelenjave, restavraciji in jedilnici, prodajalni delikates, pekarni, trgovini opojnih pijač, lekarni, to-bakarni, mali trgovini suhega blaga, prodajalni stare robe in drugim vrstam malih trgovin na drobno v tej deželi.
Druga pola vprašanj 'se rabi za nabiranje podatkov o tako-j zvanih postrežnih obrtih, kot, so kinematografična gledališča, brivnice in saloni za olepševanje, čevljarne, urarne, garaže, biljardišča, itd. Ta vprašalna pola se tudi rabi za nabiranje podatkov o malih tovarnah, ki so 1. 1939 napravile manj posla kot za $5,000 vrednosti, kajti (Dalje na 2. strani)
! NOV PROBLEM DEŽELE
Naša republika je še primero-: ma mlada in ameriško ljudstvo, ki je nastalo iz priseljencev različnih dežel, je mlado. Ta ame-| riška mladost s svojimi dobrimi : in slabimi svojstvi pa se, sicer jpočasi, toda gotovo, pomika pro-I it zreli dobi in starosti. Ameri-ško ljudstvo bo sicer še dolgo j spadalo med najmlajše narode ; na svetu, toda po vsebini, v' ožjem pomenu par generacij, se j že začenja starati.
To se razume tako, da je ozi- j roma da bo ameriško ljudstvo! tvoril vedno višji odstotek sta-; rejših ljudi. Na primer, v letu! 1900 je bilo v tej deželi komaj okrog štiri milijone 65 in nad! 65 let starih ljudi. Sedaj je šte-1 vilo teh starih ljudi naraslo na I približno osem in pol milijona, j Ako bo to razmerje raslo tako j naprej, bo v Zedinjenih državah j leta 1980 nad 20 milijonov 65 j let in več starih ljudi; predstav-! ljali bodo približno 15 odstot- j kov vsega prebivalstva.
Vzroka za to izpremembo raz-: merja med mladim in starejšim i prebivalstvom sta v glavnem dva. Povprečna starost ljudi se veča zaradi boljših sanitarnih razmer in zaradi napredka zdravniške vede. Na drugi strani pa število rojstev nazaduje. Ljudje v splošnem dosegajo višjo starost in, dasi število rojstev še vedno presega število smrtnih slučajev, ni ta presežek tako visok. Znanstveniki sodijo, da bo prebivalstvo Zedinjenih | držav še vedno naraščalo približno do leta 1980, takrat pa bo dosežen višek. Od takrat na- i 1 rej število prebivalstva ne bo več dosti naraščalo, če sploh j kaj.
Naraščajoče število, starih; ljudi predstavlja že zdaj važen j problem te dežele in ta problem j bo z vsakim letom izrazitejši. | Starejši ljudje ne morejo delati,; ali, če so za delo še sposbni, ne j najdejo več zaposlitve. Doba | strojev zahteva mlade delavce. J Večina ljudi ni nikdar toliko za-služila, da bi mogla imeti na I strani dovoljne prihranke za j starost. Mnogi prihranki starej- j šili ljudi so tudi izginili s propadlimi bankami. Statistike kažejo, da med 8 in pol milijona prebivalci te dežele, ki so stari 65 let ali več, je le 35% takih, ki se sami vzdržujejo, bodisi s prihranki, bodisi z zaposlenjem. j Okoli 45% jih vzdržujejo nji-1 hovi sorodniki, 20% pa razne i podpore, privatne ali javne.
Vpričo navedenega je razum- \ ljivo, da je zadnja leta nastala i tolika zahteva po raznih penzi-jah za ostarele ljudi. Nekateri teh načrtov so bili fantastični in vsaj za enkrat neizvedljivi, toda imeli so to dobro stran, da so opozorili javnost na vedno rastočo potrebo preskrbe starih ljudi.
Zadnja leta plačujejo vse države naše Unije neko podporo ostarelim ljudem brez sredstev. Pogoji za dobivanje takih podpor so v različnih državah različni. Tudi višina podpore je različna v 1'aznih državah. V fond za te podpore prispevajo posamezne države polovico, federalna zakladnica pa polovico.
Veliko večje važnosti za vzdr-. ževanje ostarelih ljudi pa je fe- j deralno zavarovanje, katero je kongres vzakonil leta 1935. Od j takrat naprej morajo v ta za-j varovalni fond prispevati zaposleni delavci po en odstotek od svojih plač in delodajalci morajo prispevati enako vsoto. Iz tega fonda, ki se zbira v zvezni (Dalje na 2, strani)
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
POTOP RUŠILCA
Rušilec “Ljubljana,” eden najnovejših parnikov jugoslovanske vojne mornarice, se je dne 24. januarja potopil, ko je : tekom hudega viharja zadel na podmorske čeri pri vhodu v pristanišče Šibenik. Po poročilu iz Beograda je pri tem izgubil življenje en podčastnik.
PROMET Z AVTI
Zaradi varčevanja z bencinom je bil v Jugoslaviji po vladni odredbi avtomobilski promet zelo omejen. Posebno pri- j zadeta je Slovenija, kjer j okrog pet tisoč motornih vozi! to je skoro ena četrtina vse! motornih vozil v državi. Avto mobilska vožnja je prepoveda na po cestah, ki teko vzpored no z železniško progo ter 1 kilometrov širokem pasu ob nj ter med kraji, ki so kakorkol privezani na železnice; dalje j. prepovedan sploh ves avtoma bilski promet ob nedeljah. Ljub ljanska sekcija Jugoslovanske ga avtomobilskega kluba se j» zaradi teh neopravičenih ome jitev obrnila na pristojna mest. za milejše regulacije motorneg; prometa.
STOPETDESETLETNICA
Na veoor 28, decembra lflJH
je uprava ljubljanskega Narod nega gledališča priredila prosla vo stopetdesetletnice slovenski dramatike. Prva slovenska igra namreč “Županova Micika,” j. bila podana 28. decembra 1781 na odru ljubljanskega Stanov skega gledališča. Do takrat sc se vprizarjale le nemške igre Del proslave stopetdesetletnie« je tvorila ponovna vprizorite\ “Županove Micike,” ki je bik naštudirana po prvotnem Linhartovem tekstu, in podana, ka> se izgovorjave tiče, v takratni še precej okorni slovenščini.
DAVČNE OLAJŠAVE
Ministrski svet je nedavno izdal uredbo o izpremembi in izpopolnitvi zakona o nesposrednih davkih. Od nove uredbe bodo imeli korist posebno mali posestniki in mali obrtniki. Oc' posestev, katerih čisti katastrski donos ne znaša več kot tisoč dinarjev letno, ne bo trebs plačevati nikakih državnih davkov. Davki malih obrtnikov ps go znatno znižani.
IZ TRBOVELJ
V Trbovljah je umrl znani trboveljski gospodar in gostilničar Franc Florenini, star 72 let. Pokojnik je bil po rodu h Sovodnje pri Corici, odkoder s< je v mladih letih priselil \ Hrastnik in potem v Trbovlje Bil je dober gospodarstvenik ir iskren nacionalist ter je vse svojo rodbino odgojil v stroge narodnem duhu.
HIJENE NA GROBOVIH
Na pokopališču v Dubrovniku so nedavno opazili ,da so se roparji spravili celo nad mrl vece. Odkopanih je bilo več grobov, posebno takih, v katerih so počivale bolj znamenite osebe. Po vsej priliki so roparji iskali na mrličih raznih dragocenosti. Vše kaže, da je bila na poslu dobro organizirana tolpa, ki je imela s seboj tudi vse potrebno orodje za dviganje težkih .kamenitih plošč k grobov.
(balje na 6. strani)
VSAK PO SVOJE
Ameriški časopisi so nedavno obširno poročali o polletnici male Jean Gauntt, v državi New York, katere največja zasluga na tem svetu je, da je bila rojena v palači multimilijonarja. Take zasluge pa se pri milijonarjih ne praznujejo samo ob obletnicah rojstev, ampak tudi ob polletnicah. Ko je bila Jean i pest mesecev stara, je bila V njeno čast prirejena sijajna gostija, katere se je udeležila vsh “boljša” družba dotienega o-krožja, in slavljenka v svilenih
- plenicah je dobila obilico boga-i tih darov. Prvo mesto med da-
- rovi je zavzemal demantni pr--) stan z vdelanimi biseri, ki se ce~ ? ni na 50,000 dolarjev. Ta boga-, i ta svojat, ki najbolj kriči o no-l varnosti komunizma, delo sama
- največjo reklamo zanj.
- ;	,y.
■ Pravijo, da se je zadnje čase > boljše vrste papir podražil. To ) i je najbrž v zvezi z dejstvom,
’ da naš državni tajnik Cordell :, Hull dan za dnem pošilja dolge
- protestne note Angliji. Enkrat
■ zaradi zadrževanja ameriških • trgovskih ladij, enkrat zaradi ‘; zaplenjanja. poštnih pošiljk na ■j ameriških parnikih, ki vozijo v ! nevtralna pristanišča, enkrat
‘zaradi odpiranja ameriške pošte . na prekoatlantskih letalih itd. i Na vse ameriške protestne note pa se Angleži požvižgajo in jih I;	. v .»u&jifck,
! tem n el; a j prihranijo na pro-; mogu. Mr. Hull bi lahko rabil v , j take svrhe cenejši papir; na i primer od žajfe ali cikorije.
*
i Policisti v mestu Fond Du . j Lac, Wis., so dobili od župana ! ukaz, da v službi ne smejo nositi dežnikov. Angleški ministr-, i ski predsednik Chamberlain ga ! je s svojo marelo polomil za vse ! marele sveta.
*
Bogati zasebniki v Evropi, ki 1 st bojijo, da bo njihov denar zaradi vojne izgubil veljavo, nakupujejo ameriške bankovce, i kjer koli morejo. Najrajši imajo baje tisočdolarske bankovce, j To je verjetno, saj se tisoča-j kov ne bi branili niti mi, če bi , jih mogli dobiti po primerni ceri. Tisočak je namreč tudi med ! nami tako velik gospod, da se : mu je vredno odkriti v najbolj , hladnem jutru.
♦Y'
Anglija poziva male, nevfral-i ne evropske države, da naj se ! zatečejo pod njeno marelo in naj Nemčiji osle pokažejo. Toda male nevtralke sc spominjajo, koliko je Chemberlainova raarela pomagala Etiopiji, Avstriji, Češkoslovaški in Poljski, pa kar naprej vedrijo pod svojimi domovinskimi šotori.
*
Zvezni zakladniški depart-! ment je pred nekaj dnevi na* j znanil, da je bilo 1. januarja le* j tos v cirkulaciji $57.71 za vsako
■ osebo v Zedinjenih državah. Gospodje v Washingtonu že vedo,
; kako gre ta reč, in mi jim ne 1 bomo ugovarjali. Vsekakor so ta cirkulacija ne vrši bratsko in nepristransko, kajti v naši bližini cirkulira večinoma le tistih 71 centov, s kakim nikljem m komandanta.
■v-
V Nemčiji je bila nedavno izdana odredba, da se sme prebivalstvo posluževati gorke vode za umivanje in britje samo en*
! krat na teden, in sicer v nedeljo. Kdor je bil kdaj prisiljen,
; cla se je moral briti v mrzlem jutru s pomočjo mrzle vodo, (Dalje na 2. struni'
!ZDRAVSTVENE ZADEVE
—I
S (Piše dr. P. J. Archl vrh. zdravnil J. S. K. JedBote)
Še o slabokrvnosti 1 Najbolj značilna oblika sla-j bokrvnosti ali anemije je take zvana “pernicious anemia,” kai | bi se v slovenščini označilo kol j kvarna ali pogubna slabokrvnost. Vzroki iste so še vedno ne-| znani. Ta bolezen kaže nena-! vadne in pozornost vzbujajoče znake, in zdravniška veda je še-’ le zadnja leta prpnašla, kako i jo je mogoče kontrolirati. Slič-' no kot sladkorna bolezen tudi te vrste anemija ni ozdravljiva,
! toda mogoče jo je kontrolirati in s tem podaljšati življenje ibolnika.
Med prve in najznačilnejše ! znake te bolezni s|>ada nekaka l čudna otrplost in zbadanje konci udov. Napadena1 oseba se začne polagoma zavedati, da se nenavadno hitro utrudi, da izgublja tek in da jo včasih prime nekaka omotica. Bledice morda v tem času še ni opaziti, toda preiskava krvi pokaže, da je bolezen že precej napredovala. Naelaljno napredovanje bolezni se kaže v vedno bolj slabi prebavi in včasi z ostrimi bolečinami v trebuhu.
Prej ali slej se pojavi čudna obolelost v ustih. Konec in robi jezika postanejo mesnato rdeči. Nadaljni karakteristični znak je nered v čutenju konci udov, čimer sledijo ttfprilik.e pri hoji ali celo paraliza. Polagoma začne bolnik kazati čudno bledico, ki je nekako lemo-nasto rumena.
Tipično sliko daje kri bolnika. število rdečih krvnih celic je zelo zmanjšano, toda rdečilo krvi se ne zmanjša v isti meri; v krvi je več hemoglobina ali rdečila kot bi bilo pričakovati. : Včasih se brez vidnega vzroka slika krvi spremeni, da je videti skoro normalna ali zelo izboljšana. Te izpremembe v krvi se imenujejo polajšanja, toda so goljufive, ker prej ali slej pokaže kri spet originalno sliko.
Znanost je pronašla, da posebnost te anemije ni v uničevanju krvi, ampak da izhaja iz motenj v mehanizmu, ki producira kri, in se zdi, da je posledica pomanjkanja nekega važnega krepila. To krepilo, dasi še ni identificirano, se nahaja v jetrih in se more pridobivati iz istih. Ta snov v jetrih ni poznana niti ni poznan njen vpliv na mehanizem, ki proizvaja kri. Najti jo je tudi v želodcu in v tkivu ledvic.
Po dosedanjih dognanjih soditi, je mogoče razvoj te bolezni popolnoma ustaviti, morda za trajno. Znanstvena razi.skava-nja so končno ustavila to nevarno bolezen, kateri je bilo izredno težko slediti. To je bilo omogočeno s poskusi na živalih in uspehi teh poskusov pomenijo rešitev neštevilnih človeških življenj. S tem je bil napravljen važen korak v smeri velikih problemov te bolezni.
m**’ mm
' NADALJNI ODMEVI '
f	i
Da ne bo “med zadnjimi,” je
sobrat I.ouis Smith, tajnik dru- '
1 šiva št. 43 JSKJ v Kast Heleni, 1
j Montana, poslal te dni glavnemu ,
uradu 10 pristopnih listin novih
mladinskih elanov. To je nadalj- '
^ ni častni odmev ukrepa gl. odbo- •'
, ra, ki je dal nekaj zasluženega ,
^ priznanja društvenim tajnikom (
za njihovo delo pri mladinskem
i oddelku. Kakor ie večkrat prej, '
i je tudi s tem činom Montana po- <
, kazala svojo lojalnost J. S. K. t
Jednoti. čast našemu severozapa*
du in še posebej agilnemu sobra- '
< tu Louisu Smithu v East Heleni! ■
'	Anton Zhašnik, gl. tajnik, i
:: REGULACIJA JESTVIN
k Tekom zadnje svetovne vojne i je bila Nemčija prva, ki je že leta 1915 uvedla regulacijo ži--! vil. Družinam in posameznikom vso bile razdeljene nekake nakaz-’ nice, na katere je bilo mogoče t ■ kupiti določene količine živil.
- Anglija je temu vzgledu sledila,
- leta 1917. Pa tudi druge evrop-
- j ske države, med njimi tudi nev-; i j tralne, so bile prisiljene ome- i -! jiti porabo določenih jestvin, i ) Uvoz različnih živil je bil ustav-1
- ljen ali omejen in domača pro-I i ctitkcija je morala v prvi vrsti , zalagati armade. V Zedinjenih i! državah je bilo v tem oziru ! j malo omejitev in še tiste so
bile v glavnem prostovoljne.
' Tekom zadnje vojne je razne države prisilila k omejitvam živil šele prava potreba oziroma : resno preteče pomanjkanje.
V sedanji vojni je bila regu- j j lacija živil v praksi ali v na-
; črtili takoj od začetka. V Nem-1 čiji so bile razdeljene živilske i nakaznice že pet dni pred in-!
! vazijo Poljske. Sicer je tam že j mesece prej vladalo delno po-: manjkanje živil, posebno mesa, masla, masti, kave, pšenice, i i sladkorja, jajc in svežega sadja, Moda oficielna regulacija je še j znižala porabo mesa in masla | skoro za poloviijo, porabo dru-; gih maščob in olj pa okrog ene : četrtine. Poleg divjačine in rib, katerih zaloge so odvisne od. .lova, so na prosti, listi samo posneto mleko, sadje in sveža ze-'lenjava. Pa še te jestvine baje | namerava vlada regulirati v bližnji bodočnosti. Nemčija je j dosedaj tudi edina država, kjer ! je oficielno omejena nabava ob-, lačil.
V Angliji so bile živilske na-! kaznice razdeljene prebivalstvu
i že v novembru, toda omejitve! so stopile v veljavo šele začet-j kom tega leta. Te regulacije se nanašajo za enkrat le na slad-; kor, šunko, maslo in slanino. Sladkorja more dobiti posamezna oseba tri četrtine funta na teden, šunke, slanine in masla pa po tri do štiri unče. V nadomestilo za to bodo Angleži dobivali preparirano ovčje meso in ; neke vrste domače maslo, mesto j danskega masla, na katerega je prebivalstvo navajeno.	j
V Franciji in Rusiji dosedaj; še ni bilo nikakih uradnih ome- j jitev živil. V Franciji se je že nekoliko občutilo pomanjkanje kave in temu pomanjkanju je bilo nekoliko odpomagano z zaplembo nekega nemškega parnika, ki je vozil iz Brazilije 4000
i ton kave.
Večina evropskih nevtralnih držav ima že vpeljano delno regulacijo živil, deloma pa jo namerava vpeljati. V Italiji so bile živilske nakaznice razdeljene prebivalstvu sredi 'letošnjega januarja. Kava, ki je bila od za- j četka vojne popolnoma prepove- > dana, se bo spet mogla dobivati j v omejenih količinah.
I Jugoslavija še nima regula-:
. cije živil, toda jo baje namerava; v kratkem vpeljati. V Švici so j j bile izdane živilske nakaznice za i : dva. meseca in prebivalstvu ;e jbilo priporočeno, da naj si do-J ! voljene dvomesečne zaloge ta-ikoj nabavi. Na Madžarskem se ■prodaja proti nakaznicam moka, olje, maslo, mast in sladkor. Na Bolgarskem imajo tri brezmes-nene dneve ija teden. Icelandija regulira prodajo žitaric, kruha, sladkorja in kave. Danska, Nizozemska, Estonia in Letska regulirajo prodajo sladkorja.
Posamezne države regulirajo konzum takih živil, ki jih mo-(Dalje na 6. strani)
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
ELY, MINNESOTA	j
GLAVNI ODBOR: a). Izvrševalci odsek:	I
S	Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Are., Waukegan, ul
i	Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. ^ k pa
:	Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Turtle Crees,
i	Tretji podpredsednik: PRANK OKOREN, 4759 Pearl St., ^
Colo.	PlfiVfi-
Četrti podpredsednik: JOHN X3. LUNKA, 1266 E. 173rd St., v*
:	land, Ohio.
1 ■	Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn.
:	Pomožni tajnik: PRANK TOMS1CH, JR., Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	(,ch.ir2&.
Vrhovni zdravnik:	DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St.,	PlttSD	j
Penna.	.	r>\$
I	Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. ^	j
Ave., Cleveland, Ohio.
:	b).	Nadzorni	odsek:
Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. ,
•	1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cievo
'■	Ohio.
i	2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., *
Illinois.
3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.	ps,
:	4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lan®^,
-  —1
;	GLAVNI POROTNI ODBOR:	0.
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton,
:	1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Deliver, Coi ■
2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa.
:	3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.	d,
[	4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn^,
11   " ‘ —  —
Jednotino uradno glasilo.
NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Oliio , j
1111
■	Vse stvari, tikajoče se uradnih nadev, naj se pošiljajo na. 8laV,Jffve naj
■	denarne rošiljatve pa na glavnega blagajniku. Vso pritožbe in Prl ^lano**
■	naslovi La predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem 11 ,)0§iijajO °*
;	prošnje za zvišanje aavarovalnine in bolniška spričevala naj se I
IH	vrhovnega zdravnika.	wnrenierotw	°i'
Dopisi, društven* naitnanila, cgl:«sl, naročnina nečlanov ln 1Z1 ^ieveiand. „ alovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., ~ o3i0vi»ns* ju^oaijvanska KatollSka Jedrmta v Ameriki je najboljša ',*re §fOj{j Eavarcvalr.l^i v ZerUntenih državah in plačuje najiiueralnejse P0*}™ A®er !» članom. Jednota je za&topuna skoro v vsaki večji slovenski naselij11 ln kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalneg giaui pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z inost. f plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali na,rofineio lab*° sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta Is mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka J®
1^1 Premožen je	H^lventnost^	JtdnoU
NAGRAD EVGO ToVlNl
ZA NOVOPRIDORLJENE ČLANE ODRASLEGA!^ DINSKEGA ODDELKA DAJE JJS.KJEDNQTA 2V*W* GOTOVINI.	e0/
Za novopridobljene člane odraslega oddelka so Pr deležni sledečih nagrad:	<>’
za člana,	ki	se zavaruje za $ 250.00 smrtnine,	*	nagfr
za člana,	ki	se zavaruje za $ 500.00 smrtnine,	$2.
za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine,	^
za člana,	ki	se zavaruje za $1,500.00 smrtnine,	§°'	„	nagi<ft
za člana,	ki	se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $$■
za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine, ^
Za novo pridobi j ene člane mladinskega oddelka P° lagatelji deležni sledečih nagrad:	.	.3	M
za člana starega načrta “JA” — $0.50;	1
za člana načrta “JB” — $2.00; za člana novega načrta “JC”, n $500.00 zaVClr0
$2.00;	'flftiilfm
za člana novega načrta “JC” s $1,000.00 zava S3.00.	bin ;Ct * 1
Vse te nagrade so izplačljive šele potem, ko so Hane plačani trije mesečni asesmenli.	1
i-; Glavna značilno8 ei$ (
0 na je, da bo do ne^° 'f (!l pravičen vsak deJave. v pft' <fJf
[x ločeno dobo plačeva	ft) ^
v ■ men jeni zavaroval'11 v. ki je dosegel staros ^ J ^ i. ni več zaposlen. 1	h
;1 na dejstvo, če jc '
r slabih gospodarski i ^ ^
r, Lansko'leto sprejel	^
j k temu zavarovalo®	^
1	določajo pogojno tu	Jr<
pore za člane druZi' ^ fh ,W ranega delavca.	p
’ bodo v sistemu ^ ttS\0ici!j k ga zavarovanja še v napravljene nekatd1	, k
be. To starostno *	p J	H
l je federalno i«	^
" ' zveze s starostni«11	i •;>
_ ki jih dajejo svoji«* ^	%
starim ljudem P° žave.	-	:	i	k
i Tisti, ki so ¥ d^e A	%
,	vali državne staroš	jif1 j	v
- ne bodo prišli v ),():' ^ J |
- deralnem soeial«elfl ^	|.
- nju, ker niso niko1 ^ L. 3 vali v dotični	9^ ' ;.ti pa se bo bre«1^ j-e? j ^
držav stalno laj§‘^ »tari brezposelni ‘J iif j k li federalno penzij^ ^ tj
- množili vrst tisti*1’| morajo v njihovi	J trebi skrbeti p°sa
ve	MI
:	 ^4	;	N
nevidni f
Kadarkoli avto,^?!
. -alono gasolina,	^
) ceno tudi določen ,l' j. >y : ni in federalni blii^1,f -h, znašajo ***?*# ? i milijonov dolarjeV 1 „1^^
. ’.sak dolar, ki je ^/j $
■ lavcem za izdelavo	, 1 ; plača njegov
■ .-.vton-.obilovega *‘zl'	i
i rlolni'je davka fet*e	I
t sen napredek posla, naj bo posel še tako majhen ali še tako . velik.
S tema popisoma se bo tudi nabralo mnogo važnih podatkov , (' številu raznih vrst podjetij v , raznih delih dežele. Vsakdo, ki .! namerava začeti kak posel na . lastno roko, dobi precej dober .1 pojem, da-li je v mestu, kjer hoče začeti posel, že zadosti poslov iste vrste, ako prouči izide popisa.
Kar ti popisi dejanski izvajajo, je seštevanje bogastva in poslov te dežele. To je jako va-. Sna naloga v demokratičnem
I	°
; narodu, kjer vsakdo hoče znati,
, kaj je na stvari. Popisovanje pa ne more biti nikomur na ’ škodo, kajti o posameznih ko-( tičkih informacije, tako nabranih, čuva se popolna tajnost. I-sta postava kongresa, ki določa izvedbo popisa, ob enem jamči, da se ne bo niti drobtinica nabranih informacij nikdar razodela nikomur. Gradivo se le rabi, da se pripravijo statistične tabele, in nikak del istega se ne sme vporabiti za svrhe dav-1 kov, regulacije ali preiskave. (Department of Commerce, reau of ths Ccnsin, V/c-cb'ng-| ton, D. C.)
NOV PROBLEM DEŽELE
(Nadaljevanje s 1. strani)
blagajni, so se z letom 1040 začele izplačevati tako zvane starostne penzije. Upravičeni so do istih vsi, ki so 65 ali več let stari, ki so gotovo dobo od le-1 ta 3935 prispevali v omenjeni 'fond, in ki niso več zaposleni.
| Ta penzija se bo ravnala po vi-i šini povprečne plače delavca, leo , i je bil zaposlen, po dolgosti vpla-; čevanja prispevkov itd. Sistem j je precej kompliciran.
! sprotni stranki, Rumunija pa j skuša izpolnovati svoje obvez- j nosti napram obema in obdrža- j iti svojo nevtralnost.
POLJSKA VLADA Svetovno znani pianist Ignacij Jan Padarewski je prevzel,
! pred sed ništvo p r o v i z o rične j poljske vlade v Parizu. Provizo- j rična vlada šteje 24 članov, od katerih pa jih je samo 16 \-Franciji; zboruje v poljskem ; poslaništvu v Parizu.
ŽRTVE ZATEMNITEV Nočne zatemnitve angleških mest proti letalskim napadom so v prvih štirih mesecih vojne zahtevale 4130 žrtev. V istem;
! času je bilo v vojnih operacijah , j na morju, na suhem in v zraku j ubitih le 2250 angleških vojakov.
POTOP LADIJ
Pretekli teden je bil v Sever-, nem morju potopljen angleški rušilec Exmouth z vso posadko 150 mož mož. Potop je povzro-: čila nemška mina ali pa nemška j podmornica. Od začetka vojne j do sedaj je Anglija izgubila 22 vojnih ladij različnih tipov.
i	-----
FINSKA SITUACIJA
Ruska ofenziva na finski fronti je bila pretekli teden nenavadno ostra in udeleževale so . se je prvovrstne čete. Kljub te-.: mu so Finci odbili vse napade. Tako se vsaj poroča iz finskega glavnega mesta. t Razni predlogi, da bi Zedinjene države pomagale Finski s posojili za obroževanje, bodo j v kongresu skoro gotovo poko-! j pani. Zdi se, da bo dovoljeno na - razpolago Finski posojilo do najvišje vsote 30 milijonov dolarjev, toda ne za nabavo orožja in drugih vojaških potreb-j i ščin.
. FEDERALNI POSLOVNI .	POPIS
(Nadaljevanje s 1. strani)
tovarniški popis ne pokriva tako malih tovarn.
Lastnikom vsakih vrst poslov, gori navedenih in mnogih 7 drugih, postavijo se taka vpra-1 šanja, kakor:	kdo	je lastnik
1J podjetja (posameznik, drugovi, e korporacija, itd.), vrsta posla, " i koliko ljudi je zaposlenih in ' kolik je njihov zaslužek, blago v zalogi, znesek prejemnih ra-*, ounov, kake vrste blaga so največ prodali 1. 1939 in druga o-snovna vprašanje te vrste.
Popis tovarn, ki se od 1. 1919 naprej izvaja vsako drugo leto, vporablja eno glavno vprašalno 1 polo za raznovrstne tovarne in _; 147 posebnih vprašalnih pol za 1 večje in važnejše industrije, ki e i jih je približno 400. Leta 1937 _ I jv tovarniški popis naštel več B Lot 166,000 raznovrstnih tovarn, tr i ki so v onem letu skupaj pro-1 izvedle več kot $60,000,000,000 vrednosti produktov in so zapo-: lile približno 8,600,000 moških . in žensk. Isti popisni uslužben-i ci, ki prinašajo vprašalne pole . I za poslovni popis vsem trgovi-! i naiVi, štacunam itd., dostavlja-. jo tudi vprašalne pole za to-3 varniški popis.
1 f Kake rezultate pričakuje po-’1; isni urad od teh svojih popisov poslov in tovarn ? Številke ’ ■ jtoiz vodil je in prodaje blaga v c Ameriki so bile za leto 1935 precej nizke v primeri, recimo,
letom 1929. Mi znamo, da so
I od tedaj šle gori, ali za koliko?
* To nam pove popis, ln odgovor r.anima vsakega poslovnega člo-
' i veka in sploh vsako osebo, ki , ilivi v tej deželi.
Ti . popisi bodo tudi pokazali, koliko služb je v poslu in industriji. Ali je leto 1939 ustvarilo
II več služb? Ako je temu tako, v ij kakih poslih in industrijah?
. Več služb pomenja več ljudi, ki, i dobivajo plačo, in več plač po-
• menja večjo kupno silo. Kupna; i sila pa je ona, od česar je odvi |
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje ■ 1. strani)
posojenim tujim vitaminom se imam zahvaliti, da sem še tu.” Ko so ga pozvali, da naj pari tistih tujih biserov ponovi v korist splošnosti in posebno v korist slavne salunske skupščine,1 je dejal, da je vsak vreden najmanj čašico dobrega brandya. Vsa družba je bila mnenja, da se za pananje strupene zime že! splača nekaj žrtvovati in na ba-r i je bil takoj dobrodelni fond za ducat brandyev. Ko smo se, vsi trdno oprijeli bare, da bi ka-! terega ne vrglo, so pričeli po saloonu švigati žareči bliski tujega zagovarjanja zime s tako silo in zanosom, da so se začele 3olziti ledene rože na oknih. Zapisati pa teh žveplenih izrazov r.e upam, ker bi papir pregorel !
A. J. T.
DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
V Struthersu, O., se bo v soboto 3. februarja zvečer vršila plesna veselica, imenovana “Sadie Hawkins Dance,” katero priredi tamkajšnje društvo št, 229 JSKJ. Prostor prireditve: Hr-vatska dvorana na 199 Lovvell-ville Rd.
V Lloydellu, Pa., se bo v soboto 3. februarja vršila plesna veselica društva št. 35 JSKJ.
*
Frank Ivančič, bivajoč na 1841 E. 33rd St., v Lorainu, O.,
: član tamkajšnjega društva št. 6 JSKJ, je prejel iz Rakeka v , Sloveniji žalostno vest, da mu je umrla mati Ivana Ivančič, v visoki starosti 80 let.
❖
Svoj prvi koncert priredi v nedeljo 4. februarja nadarjeni slovenski tenorist Tomaž Cukale v Chicagu, 111. Koncert se bo ; vršil v dvorani SNPJ na 2G57 So. Lawndale Ave., in se bo pričel ob treh popoldne. Sodelovali bosta tudi pevski društvi “France Prešeren” in “Sava.”
Rojaki v Clevelandu, ki se žele izpopolniti v domačem vrtnarstvu, se lahko poslužijo vrt-narskih tečajeV za amaterje, ki se vrše vsak ponedeljek in vsako : sredo zvečer v “The Harvey Rice I Gardens” na E. 116th St. Vpis-; nina stane $5.00 in tečaji se bodo vršili 15 tednov. Aranžiral jih je Cleveland Board of Education.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje r 1. (tranl) -------------
njegove 18-letne soproge Virginije, s katero je bil poročen šele dva tedna. Dokazano je namreč bilo, da sta mlada zakonca nezakonska otroka iste matere, ki sta bila vzgojena v dveh različnih sirotišnicah.
TO SO PLAČE
Zvezni zakladniški department je nedavno objavil nekaj najvišjih plač v Zedinjenih državah za leto 1938. Na prvem mestu je F. A. Countwhy, predsednik neke družbe, ki izdeluje milo; njegova plača je znašala $469,713. Eugene G. Grace, predsednik Bethlehem Steel Corporation je dobil $378,698, George - W. Hill, predsednik American Tobacco Co., $331,-348, William S. Knudsen, predsednik General Motors Corp. pa $303,400. Lista vsebuje še dolgo vrsto drugih, katerih letni zaslužek je znašal po par stotisoč dolarjev. Zakladniški department objavlja samo plače, ki znašajo nad $75,000 na leto.
\TEŽKEM POLOŽAJU
V zelo neprijetnem položaju je Rumunija, ki ima pogodbe za oddajo olja Nemčiji na eni strani ter Franciji in Angliji na drugi strani. Obe stranki hoče-ta. da se ukine oddaja olja na-
gotovo iskreno simpatizira z j nemškimi posestniki obraznih i; kocin. Pri tem morda tudi ugi-! ba, kakšne obraze režejo pri • fcritju in kaj na tihem mislijo, ko se glasno pozdravljajo s: j Heil Hitler!	!
H-
Tiste dni pred prvo predpustno nedeljo so se godile čudne reči v naši beautiful Ohio. Toplomer je padel do 10 stopnic j pod nič, bolelo je pa nas names- i to njega. Po cestah smo hodili, hitro in prihuljeno kot preganjani boljševiki in naši uhlji in nosovi so žareli kot rdeče ko-1 munistične zastave. Na cesti se; sploh nismo ogovarjali in celo kašljati nismo upali. Zato so pa toliko bolj vztrajno kašljali i 1 avtomobili vseh vrst in staro-; isti; vse je napadala zimska je-; tika. Najbolj upoštevani državljani so bili tiste dni garažmani, ki so vlačili zmrznjene avtomobile v bolnišnice, razvažalci pre-| moga, ki so drveli po cestah s i tovori črnega demanta, in jani-: j torji, ki so skrbeli, da se ledene j i cvetlice na oknih niso preveč ' razpasle. Korajžen rojak me je: pol bloka daleč od urada pozdravil s prijaznim “good morning,” toda videl sem samo gib-ljaj njegovih ustnic, pozdrav pa ! sem slišal šele pet minut po-jzneje, ko sem prisopihal v urad;
: toliko časa je namreč potrebo-. val glas, da se je otajal. V zraku so plesale drobne snežinke in po cestah so plesali stari in mladi avtomobili najmodernejše plese. Predpust se je komaj dobro začel, pa je že vse ponorelo.
»i*
Seveda, vse je relativno, tu-: di zima. Na primer, našim pri-i lateljem v Minnesoti se zdi 10 ■ pod ničlo kot dih pomladi; ko je 25 pod ničlo, ugibajo, če bi Bilo vredno natakniti rokavice, in šele, ko toplomer zabeleži 30 jili več pod ničlo, kakšen bolj občutljiv severnjak omeni, da je nekoliko hladno. Pa pravijo, da smo vsi ljudje enaki!
Kar se mene tiče, lahko brez
I pretiravanja povem, da sovra-j i:im zimo. Nekateri ljudje pa so
navdušeni za zimo ali vsaj pra-: vijo, da so. Jaz jim jo prav od srca privoščim in, če bi mogel, bi jim jo še moj del odstopil | brezplačno. In, če bi bil pratikar, i bi vsaj polovico poletnih pasjih dni prestavil v predpust. Saj resnični pasji dnevi niso takrat,
' ko zori pšenica, ampak takrat,
! ko zacvete žarno r deči mak na naših uhljih in nosovih. Še če bi psi znali govoriti, bi potrdili : And how, how!
*
II Ko nas je ohijfeka zima brila 11 z največjo ihto, sem se na ve-
i čer po par blokih hoje zatekel v prvo pribežališče, da se nekoliko pogrejem in pridem k sa-: ui. Slučajno je bilo* tisto pribe-i ilisče saloon. Prav za prav, da 1 no bom lagal, morda ni bilo čis-1 Lo slučajno, da sem se baš tja ; ;:atekel. Tam je na vzvišenem B.olu pri bari sedel prijatelj Ca-| boj, obdan od hvaležnih poslu-l ialcev, in prerokoval :
“Ja, saj pravim,'Slovenci smo j res v vseh ozirih reven narod.
; Niti ene krepke kletvine nima-; iro. Kak mršav prmejduš in ! kak oguljen hudič to je naj-, boljše, kar imamo. Takole me-: <eca junija ali julija na kakem pikniku se že izhaja tudi s to revno našo zbirko, toda v tej pasji zimi te naši domači izrazi j ne pogrejejo niti toliko kot ča-ša near beera. Nerad kakor to storim, sem se moral Le dni ;;ateei za kletvine, ki vsebujejo vsaj sto prufov, v tuje zelnike, iirvateke so precej opoprane, tudi nemške niso slabe, toda ameriške jih prekosijo; posebno i vroči ocvirki pa so italijanski,
; španski in madžarski. Tudi finski so preparirani za mrzlo vreme in poleg tega so dandanes v r.iodi, skoro patriotični. Tem iz-
I "NOVA DOBA" |
11
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE j Lastnina Jugoslovamke Katoliške Jednote
IZHAJA VSAKO SREDO	~	]
Cene oglasov po dogovoru 'Naročnina za člane 7tc letno; so nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN	!
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.71! per year; nonmembers $1.50 • Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA	6233	St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. XVI.	~	'	NO.	5
NAJPREJ SMO Ml !
Gornji naslov se sicer nekako eudno in skoro sebično; sliši, toda temelji na logiki in resnici. V normalnih; časih ne bi bilo niti treba, da bi nas kdo na kaj takega opozarjal, toda časi, v katerih živimo, so vse prej koti normalni. Velik del Človeštva živi v vojnem razburjenju; in valovi tega razburjenja pljuskajo tu in tam tudi v| Ameriko.
Posledica tega je, da se včasi prekomerno razburjamo tudi mi in da vsled tega posvečamo preveč pozornosti dogodkom v inozemstvu in pri tem zanemarjamo našel domače probleme. S tem pa ne koristimo niti nam niti drugim. Gospodarstvo naše republike je sicer na mnogo! boljšem stališču kot j,e bilo, na primer, pred sedmimi leti, j toda še davno ni zadovoljivo urejeno. To dokazuje veliko' število brezposelnih in to dokazuje dejstvo, da izdatki vlade še vedno presegajo dohodke.
Svet je v današnjih časih povezan med seboj z gospodarskimi in kulturnimi vezmi in vsaka resna nesreča ali katastrofa, naj se pripeti kjer koli, se čuti po vsem civiliziranem svetu/ Tudi naša velika in močna republika se ne more obdati s kitajskim zidom, ampak mora do gotove meje računati tudi s problemi inozemstva. Kljub temu pa so naši lastni domači problemi prvi in njim moramo posvetiti prvo in največjo pozornost. Gospodarsko i močna in notranje edina država bo lahko neprimerno več storila za koristi svojega ljudstva in za blagor človeštva v splošnem, kot država, ki ima svoje resne notranje probleme. Močna, gospodarsko zdrava in demokratična republika Zedinjenih držav lahko postane tista luč, ki bo vodila ostali svet iz močvirja nestrpnosti in sovražnosti.
Tega se k sreči zavedajo skoro vsi odgovorni činitelji v tej deželi, in to je vsekakor razveseljivo. Med ameriškim narodom pa je mnogo kričačev, ki z dobrimi ali slabimi nameni skušajo našo pozornost obračati od do-, mačih problemov k problemom inozemstva. Med njimi je morda tudi znatno število plačanih propagandistov. Seveda mi ne bomo tega predrugačili, lahko pa vsaj sami sebi dopovemo, da naši prvi in najbolj važni problemi so prav tu v Zedinjenih državah. Mi ne moremo pomagati Kitajcem niti Francozom niti Angležem niti Fincem niti Rusom niti Jugoslovanom, če bi še tako želeli. Zamoremo pa našemu številu primimo vsaj nekoliko pomagati, da bo ta dežela imela dobro postavodajo in dobro vlado. Zanimajmo se torej v prvi vrsti za probleme mest in držav, v katerih živimo, in za probleme Zedinjenih držav v splošnem. Usoda naše republike je naša usoda in njena sreča je naša sreča. Le potom nje moremo koristiti človeštvu v splošnem.
Kot članom J. S. K. Jednote pa naj nam bo na prvem mestu blagor in napredek naše organizacije. Dobro ime Jednote in njenih posameznih društev branimo vedno in povsod. Ne dovolimo, da bi našo Jednoto ali naša društva izrabljale za svojo reklamo ali stafažo prefrigane skupine, katerih resnično ozadje nam ni znano.
Vsaka skupina se lahko v tej deželi organizira v tako ali tako družbo, nabira člane, pobira od njih prispevke in lahko po mili volji paradira s svojim članstvom v mejah državnih postav. Ako ima taka organizacija pravi program in pravo vodstvo, bo uspevala, ako ne, bo pač obsedela. Za društva naše Jednote, ki je nestrankarska in samo bratska podporna organizacija, pa ne bi bilo: pravilno, da bi se dala izrabljati za stafažo skupinam, ki nimajo nič skupnega z nami ali ki imajo javne ali prikrite politične namene.
Vsak član naše Jednote je popolnoma svoboden, daj se kot privatnik pridruži republikancem, demokratom, progresivcem, socialistom, komunistom, ateistom ali ka-, teri koli politični ali verski ali celo brezverski skupini., Pri tem ny,j ga vodi njegovo lastno prepričanje. Nobenemu članu pa naša pravila ne dajejo pravice, da bi pri takih skupinah zastopal kako društvo naše Jednote ali; Jednoto samo. Naše konvencije še niso dosedaj nikomur I dale take pravice.
Kot člani JSKJ imamo pri naših društvih dovolj dela. Kot privatniki pa se lahko udejstvujemo kjer koli, če imamo veselje, čas in zmožnosti. Naša dolžnost kot poštenih članov JSKJ je braniti njeno dobro ime in njene koristi in se izogibati vsega, kar bi/moglo njeno ne-stranHarstvo postaviti v sumljivo luč.
Bodimo dobri ameriški državljani in bodimo ponosni, da smo. Bodimo lojalni člani J. S. K. Jednote in ne dovolimo, da bi se ji obešali nepotrebni ali kakšen sum vzbujajoči priveski!
»ENGLISH SECTION OF B
Oit»cial 0r9an T
of the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
A SPLENDID TRANSLATION
Colorado Sunshine
Concluded
*B,oo7-uc>e(l last issue was the final installment of %glcl anfl Battlefield,” a series of scenes from the last tas c-nn811?'s seen trough the eyes of a Slovene, who colors P led to fight under the old Austrian-Hungary
l^^tine Orehek, translator of ‘‘Blood and Battle- j ®°venetfecu^ec^ a herculean task in translating from the; Hw ire cfaonicle of world war horrors as" portrayed rp?| ^atitic, author.
* forced i Sll^ering, torture, deprivation, demoralization,
I lion 0, POn the innocent peasants is a startling revela-I Ocean rp^.iustice practised by governments across the I ti5e Worl5althe .tm£ic trend has not changed much since J reveai tl War *s °kv*ous in the daily headlines which P°t of trouble brewing in Europe, and its dire
an<^ Battlefield” has been carried intermit-^ngiish section of Nova Doba. From time to NnC	English section became overcrowded with
|lood r 8’ articles from members, continuation of f^Hes ami tiBattlefie.ld” w is suspended for one or more j
I	tilen	carried	again	at the first opportunity.
!he	consider alone the hunger facing not only
fries at-isf	the helpless children of unfortunate coun-
iNlict F’. We shudder at the possibilities of the present ^ bhifJrl ch> according to some writers, shall transcend
J We	l | a11 past wars-
^	%ot	. share the safety provided by	this	country
an]pln^ ,)v^y peoples of countries across the At-j/j pacific oceans are not democratic as	we are.
ufl	“0rs? rp,	they insist in brewing trouble for	their neigh-
II disti-i8 fanswer) of course, lies in the cloaked diplomami iNki’ri1? arnon£ the nations’ leaders, and a general
M. -pi101' human welfare in order to satiate a personal J	^	8Teat	majority	suffer because of the blunders
J „ W\by a few.
Lt 1 J^aticic, author of “Blood and Battlefield,” 9J ij;f.fUn^a^0r Valentine Orehek, painted such grue-p5°n r)(l, es °f horror as he saw them, that a sane m eve 81" a£a.*n> after reading “Blood and Battlefield” JiJnfr!! consider a war between two civilized nations.
%	1	lately the world soon	forgets. The public is
Itended by harangue.
0% Bro. Valentine Orehek, who is a member  'h a SSCL1 .qf .BiuQjciyn, M. Y. After completing 1	W e°nti'	• ^ °f translation,	we hope Bro. Orehek
. We	his good work along	literary lines.
I Rvardp i 0 hope to see more of his splendid efforts ft 11 to Nova Doba for publication.
^	About	This	and That
I Cln	By Elsie M. Desmond
,(qu	o	a	1
^j	0fi I	^	—	As the days Magic	Carpet for 1940. Now
? {<?	°Ur r», ' to think that , the juveniles will be more in-
1 iff	°n^erful	spring	will	terested and will want to write!
/ k6 e°ld dfm- ^ter a few of j especially when they see in hfil li/' ^ as We *n Cleve-! Stan’s article that there will be ^ J M We’(j ^V.e^ as others think | a surprise for them all at the J	\yh e to be down in;end of June if “THEY HAVE
^ ^' Buteie lt is so nice and AN ARTICLE IN THE JUVE-ttl C‘e ttUe °Ur Wishes win soon NILE PAGE EVERY MONTH” We&S We soon (I! right Little Stan? Yes, I guess ^ »to r- F °Ur °Wn warmeri this is the general idea. So why ci$ aM ,, Uary is already : don’t you other juveniles who ’J K^gton,1S mon^ we have have never written before take jf.	a rph birthday, which this opportunity and write to
if;,,. , '!rs<Jay (no school the Nova Doba? You don’t have * $ IX t)C l	comes Eas- to write a very long letter. Just
rk’s Pock	kave to dig!give Us some news about your-
cai^S ^°r money so self, your school work, your !#’	ci'1	.^°	c^owutown	and	hobbies, why you like our South
I k. 4 litt]e	an<^ Pr°b- Slavonic Catholic Union and so
i Tho /Iorter skirts and 1 on- That is alL We don,t ex‘
.jjj t>av Prii with April peel you to try and write a prji ^ W ^ ' See our warm j masterpiece, but as you go on; V VIotW’s	beaming on writing we know that you ftvill i
•<5 |	ant}' . .Jay on May the! get the idea	and be able to |
' 'f/ V	^day * noria^ Day	on|Write bigger	letters.	So,	dearj
^	altWl -the thirtie1th	of, juveniles, why don’t	you	take
!»V	*• t ing,;' ’ ancl 110 more , this opportunity now, write a
■fiJ |( J1 com^11 °nly a vacation, letter to the editor of the No-\b chij^ ' 0!ltinue> but some j Va Doha so it can be in the pa-"‘’J	len	wight	get too per for this month’s Juvenile
' J	,might	bccomo	P°sc?
D'fi .	V' l,."1™001'
(It- ‘^8	’	So 111 Stop.
Sta *■ So ^’°uSh our winter Soiviefy c°id we’ve been
j j .V ana0 r days in De*
■ Jt} VVr January. And no !!V	us why we
? / f; 1 C;u Ut We'U j™t have V'	>	Ut g00d ’ol spring.
’ |:,fi % ^ atiri	UP	the Noli1?	W*len	I	saw	Little
^l|^yr?rything*juSl;
a ■ Because I was ^ ^arj1 lUse<i to see that 'v‘th l Was going to re- ls Honor Roll and
Denver, Colo. — With the New Year come new officials of Colorado Sunshine lodge, 201 SSCU. I do hope that these officials will bring new life into the lodge. As I am the newly elected secretary, I certainly will do my part, and I ask that all the members kindly co-oper-ate with me by attending the monthly meetings, paying their assessments regularly, and to be on the lookout for new members, so that by the end of the year our lodge will show a substantial increase in members, and a substantial increase in the treasury.
The more new members, the more enthusiastic will I be over my new position. May I call your attention to the fact that Colorado Sunshine lodge holds its meeting at the Slovene Home, 4464 Washington St. on every fourth Tuesday of the month, beginning at 7:30 p. m. sharp. Again, may I ask you to attend the meetings and to bring new candidates for membership. The newcomers never will regret becoming a member of the South Slavonic Catholic Union.
Helen Okoren, Sec’y.
fBRIEFS
Rambling Chatter
»»>
Supreme Secretary Anton Zbasnik reports that Louis Smith, secretary of lodge 43, SSCU, E. Helena, Montana, sent in ten new juvenile membership applications in January, as a gesture of appreciation for the new ruling made by the supreme board to compensate the secretaries for collection of juvenile assessments.
Center Ramblers
Center, Pa. — A great number of the Center Ramblers have not as yet paid their January assessments. They should be paid before the end of the month, but since there has been a change q£, secretaries, J .shall wait until Thursday, 8 p. m.t Feb. 1. All those who have not paid their dues at this time will be suspended.
Members may pay their dues at any time at my home.
Dora Peternel, Sec’y.
In Struthers, O., lodge Cardinals, 229, SSCU will hold a unique dance on Saturday evening, February 3, at the Croatian Hall on Lowellville Rd. j Labeled the “Sadie Hawkins” dance, after the well known characters in LiP Abner comic strip, and headed by chairlady Amelia Slabe, the dance shall introduce many new features. Among them shall be the lady’s privilege to ask the men for a dance with the provision that a refusal means buying the lady her choice of refreshments.
Lodge 35, SSCU of Lloydell, Pa., will hold a dance on Saturday, February 3.
To sing at his first concert. Thomas Cukale, young Slovene singer of Chicago, 111., will give his first concert on Sunday, February 4, in the SNPJ hall on 2657 So. Lawndale Ave., Chicago. The concert will begin at 3 p. m. and supporting him on the stage shall be two singing clubs “France Prešeren” and “Sava.”
the
Recently Mr. Danny Gilio gave a dancing recital at Little Theatre. In the recital was Sally Hrvatin, well known dancer and singer for a number of Slovene performances. Sally had a solo, duet and danced with the class. Miss Marie Peterka, daughter of Mr. and Mrs. Peterka, known as Marcia in her dancing life, did an exhibition waltz with Ricardo. Antoinette Jimiai, member of lodge No. 132, also had a solo and appeared several other times on the program. Her
friend, Delores Mahaney, also appeared on the program. Gloria Perry, student at Collin-wood Hit also was on the program. Mr. Gilio wishes to thank all the people who came to his 1940 Dance Production and hopes for the near future that you will come again.
After the recital families went, to celebrate at a cafe; they were: Mr. and Mrs. Peterka and daughter, Marcia; Mr. and Mrs. Prijatelj and daughter, Jennie from Conneaut, O.; Mr. and Mrs. Anthony Hrvatin and daughter, Sally; Miss Ann Winkler and yours truly. Marcia and Sally both received a beautiful bouquet of flowers from Family Prijatelj and Sally received a beautiful corsage from Mr. Frank Jelercic. Both of the girls were very thankful and will always remember their 1940 Dance Recital.
I do hope that all our SSCU friends did our good pal, Stan Progar from Strabane, Pa., a favor by writing to one of the three local orchestras who have his permission to play his song and requesting them to play Stan’s new number, “All Alone With You.” Did you? Well, that’s swell. After all, you too might need some help at some time and Stan won’t forget you. So thanks to all the swell folks who sent in their requests and in turn did Stan a very very big favor.
Well, time is up to say goodbye, so until next week, I still remain yours truly and to all the juveniles: DON’T FORGET YOUR ARTICLE FOR THIS MONTH’S JUVENILE PAGE!
Elsie M. Desmond.
A gardening course for amateurs is now offered by the Cleveland Board of Education, division of Adult Education, at j the Harvey Rice Gardens, E.
1116th St., between Buckeye Rd. and Shaker Blvd. Class opened on Monday, January 29, 7 p. m. and shall continue for fifteen weeks on Monday and Wednesday of each week. There is an enrollment fee of $5 for Clevelanders and $10 for non-resi-dents. For further information telephone Cherry 3660.
Regular free courses in elementary English, sponsored by the Cleveland Board of Education, began on January 29 and will continue every evening between 7 and 9 p. m. The Cleveland evening high schools offer to the students commercial, technical, and college preparatory courses on the high school level. Last year there was an enrollment of 24,128 students. A fee of $5.00 is required for each subject for a term of 15 weeks.
Walk and Drive Wisely
The old saying that, “To err is human,” may be true but no one can afford to make a mistake when crossing the streets or driving. All too often a careless step from the curb is a fatal error. And the motorist who takes a chance on speeding or driving after drinking, in many cases, doesn’t live to repeat or repent his mistake.
Sound movies and speakers may be secured from the Police Department for clubs, social gatherings and other organizations. Include “Safety” in your meeting by calling Main 1290, Line 415, The Cleveland Police Department.
He: “I’ve got a wonderful family tree.”
She: “You’re the sap, I suppose.”
By Big Stan
Strabane, Pa. — Little Stan Jr. has just passed his second milestone in life. “Jimmy” as we call him to avoid confusion, is now two years old but what makes it remarkable is that it is a real “second” birthday. To start off the double or nothing on his second year in life, he is stuck with two names, Stan and Jimmy. Always around him are two sets of obliging parents, his parents and grand parents, two uncles, Frank and Eddie, ready to meet his wants and desires. Two God-Parents are always insuring him good health and two friends of his age are always paying him visits and filling in his playtime hours. And on his second birthday, two persons celebrated their arrival to this earth, Jimmy and neighborly Frances Florganic. Both being born on January 16th and both at two o’clock. And so, this meant that Jimmie had two parties with two cakes and very appropriately enough, two candles on each cake. Better still, instead of just the one day, Jimmie celebrated this .second birthday on two days and his birthday dollars came in twos.
Believe it or not, Jimmie had to blow twice to extinguish the two candles for don’t forget Jimmie had to blow at two different cakes holding two different candles. Isn’t that just too, twoo, strenuous for a two year old?
Wise Choice?
Old Joe Doaki owns a very lovely home with a beautiful yard surrounding the home. In the rear of the yard he has a two^car garage, built to match his home. In his garage Joe has two cars, one being one of the very early models, in fact one of the first cars manufactured and the other is just an ordinary car, not old, not new. Now Joe has decided to treat himself with a new car, feeling that he should ride in style. But here Joe was stumped for a while. If he bought a new car, he would have to get rid of one of his cars to make room for the new one. He could not add room to one of his cars to make room for the new one. He could not add room to his two car garage for that would ruin the appearance of his home. What should he do? Give up the idea of a new car? “No,” thought Joe, “I’ve made up my mind on a new car and that’s what it will be. It’s time I had
(Continued on page 4)
MYSTERIOUS LADY AROUSES UNCLE STAN’S CURIOSITY
Scribe Merrily Teased By Supreme Board
lig Unclc Stan
i Ely, Minn. —Su-I preme officers of I our SSCU sat I around the confer-1 ence table the other I day, busily discus-| sing and dispensing I our organization’s j business. There was
Uncle Stan Bro- Anton Zba3'
nik, our supreme secretary; Bro. Janko N. Rogelj, whose story, “Deep Underground” appeared in last week’s issue; Bro. Frank Vranichar, Ero. Andrew Milavec, Bro. Matt Anzelc, Bros. Frank Tomsich, and Louis Champa, and Bro. John Kumse.
But there was one long elongated chap — Uncle Stan to you — who didn’t appear to have a sparkle of interest in the proceedings. As official correspondent from the Home Office, this big business had to be covered, and typed into news for every member. The scribe— not cub, anymore — seemed to be doing some awfully deep thinking — as if he were trying, oh, so hard to remember incidents — so hard to bring the past up to the present. His photographic mind — so used to taking statements for the press — did not function at all. For here was a mystery, — shrouded in a deep curtain of Kecreey. Oceasioiuiliy, Janko Rogelj would glance over to see how the scribe was making out. His eyes would light in a twinkle, and a big smile would light up his features. For he started all this, Mid what the finish will bp — Merry Christ- 1 mas only knows! — (That’s better than swearing, isn’t it?)
Bro. Anzelc felt sorry when he saw the effect a little mysterious news had upon Uncle Stan. Several times, he looked pleadingly at Janko, as if to 1 say: “Gee whiz, tell him! Can’t you see how you make him j worry?”
But Bro. Rogelj’s smile bloomed in full, and he said: “No, I promised I wouldn’t tell!”
Supper time rolled around. Bro. Joseph Milkovich, financial I secretary of Lodge No. 114 came around. The mystery was j unsolved. From time to time,! Uncle Stan interuppted frater- i nal conversation, trying to come j out of a clear sky, to ask a ; question which might cause: Rogelj to give out the news involuntarily. But he was shrewd, and that exasperating, sweet, smile continued to play on his lips.
It all started the day the supreme board arrived on the bus from the East. Rogelj told Uncle Stan about a young lady who was very, very interested, a lady that this scribe met in Cleveland during the bowling tournament last April. So many nice things did he say, that it was only natural for the curiosity; to get the better of this , screwball.	;
A few days later, Bro. Zbas- ; nik, who professes to know the family very well, stated he re- ■ ceived a letter from this lady , who asks to be remembered to i Uncle Stan. And the plot thick- , ens. As we go to press, Uncle j Stan is in a dither of excite- -ment. Will the mystery be solv- j, ed before our esteemed gentle-J
Dies In Accident
Helper, Utah. — A tragedy visited our lodge this month. On January 16th last, Ve Loy Stewart, juvenile member, was struck by an automobile and fatally injured. She was seven years and four months old. The accident occured in the city of El Cerreto, California. Funeral took place on January 20th, and our lodge, 168, SSCU paid its last respect to the deceased in the form of a wreath.
The parents of the unfortunate juvenile have asked me to express their thanks to all members of our lodge for their kind consideration in their day of grief.
A word to the wise: Enroll your children into our juvenile department, for no one is aware of what fate holds for us.
John Yakopich, Sec’y.
men leave the city? Read next week’s issue of this thrilling installment for the answer! If it is possible. For Uncle Stan doesn’t know whether the entire group is merely kidding or what... He’ll have to take time out, to assume the role of Detective Philo Vance or something — maybe. But Bro. Ter-bovec is due in town tomorrow — maybe, if Uncle Stan can get to him before the rest of the fellows, he’ll be able to find out! Who knows! Can you imagine anything like Chat!
The other night supreme officers were guests of Bro. Milkovich at his home. Conversation regarding the mysterious young lady was again brought up. But the identity remained unsolved, ^.lmost a long distance call resulted!
Bro. Milkovich was a fine host. For the supreme officers it was very homey to visit with him — especially after spending all day busily checking figures in the Home Office. Bro. Joseph Kovach — president of No. 1, who created a niche in the SSCU’s hall of fame with his splendid showing during the last campaign, was an invited guest. But, darn it, they kept on teasing your Uncle Stanley all the time! and darn it, again, he liked it! Tsk Tsk!
forget Uncle Stan either. He brought a fine souvenir from
Florida — which carried tags from several big metropolitan centers. It is appreciated very much. Bro. John Zvezich of the Chicago lodge, arrived in town Friday, and Uncle Stan is taking him out to Perme’s on White Iron Lake this afternoon.
It was funny. Uncle Stan was sipping a cold drink (it was about 10 degrees below zero outside) when Bro. Zvezich came in. He looked at Stan, seemed as if he knew him. Tsk Tsk, the size had him baffled.
But somebody called Stan’s name, and his eyes lit up with recognition. Since 1938 in Oak Grove out of Joliet, Uncle Stan had added a couple of pounds.
Supreme officers ai’e enjoying beautiful, crisp wintery weather here. Once the thermometer skimmed down to about 15 degrees below zero. Walking from the Home Office, headed down town, the men snuggled closely in heavy overcoats, walking briskly. But Janko N. Rogelj came prepared. He brought with him a special tossle-cap, pulled over his ears. Very conspicuous and comfortable it was. Local citizens had to look twice to make certain they saw things right. “He’s got the right idea for cold weather,” they ventured to say.
Mr. Rogelj won’t need the hat for the next few days because the weather is beautiful.
Visiting the supreme board while they were in session; chatting with members after the session was over, Uncle Stan was very much impressed upon hearing figures showing the splendid financial condition of our SSCU. Nearly a 2% million dollar organization, and no red ink used for years and years! Makes every member feel so much better to hear that.
(Continued on page 4)
.	■	.i' '	vV-*	_	‘	i
Prevent Disaster
( old weather causes sufforing to thousands o pie throughout the lenfj', j breadth of the country.Mb this suffering is the result
‘•.“fSSZ
zen water pipes ui cause of fires to which m partments respond in ^
Frozen water pipes ^ie common, especially w en are exposed to the co , outside wall or in an j j room or basement.	<
j nJpP
Blow torches an« ‘ (J torches should never e ^ thaw them. These t«*«* very dangerous to use. -from them may i£lU „ ngrti-which have been betwee . tions since the house Sparks may ignite wood or cobwebs, w 1C^efnf very quickly and carry ^ beyond reach. Then, ^ natural draft, fire rapidly to other P»rts house. From this Poin a job for the fire depa What was thought to be simple procedure f01 pipes has turned oU very dangerous and	, j
procedure.	«
f la^
Never use an °Pe”	d#
thaw frozen pipes. ... or rags saturated vfltn‘	;
ter. Wrap them arouBO	.	j
j zen pipes, and open a	^
If a water.line	'
during the winter	^
should be turned
ed or, if it is in a V ’
the basement, the 0 be left open to adnn	feJ*
from the basement _ the pipes from freezin	(
Herbert W. Snig q{ , W. Kolmorgen, tnw 12th Battalion.  I
funology	J
“Babe” was a	,
bitious girl and had g $ matrimonial problem1
I17,	T	■
“Yes, I suppose t ^> .
eventually,” she sai >< ^ ^ only kind of maSCUl .st ^ t that will suit me	f
| and dark with classic , ge* u He must be brave, J li ^ He must be s^r01! jjt $	;-
’I among men, but a km ■i Jadies.”	tfjj	5
That evening a tfPj j lath-framed yoU^	1
: checked trousers an	$	■	>,
j a cigarette that sn	'j
than a burning b°0 <	fj	*t
’ the back door, an	^	*
• knocked four turn	tj i cut-glass dish off * jp.
’ j in her haste to let hi
1!
A clever laWyeI) f0r o a class of aspii'ants'
, honors, sought to 1 with the necessity )fleJ , _ ly weighing the eXUttold	'	"
, of words or phrases
iWitneSS* ,	k
' j “For example,	J	v
..posing 1 told y°u	i,
■frogs were sitting jtoJi S| I a log, and one deci .	^
off; how many 11	t.
, think would be left 01	^	|,
“Two!” cried the	.
“Wrong!” cofi'e , lawyer. “The frog	j
referred to only 1	^
• j jump off. He did« J
The first office! i» <9. , - hand to him and	^
low and break UP	'•
7 game.” The sailor fj
, below and remained w.f,
ter part of an h°l11 f \ return his superior	|
manded: “Did y°u ^e. J| I ' breaking up that	^
1 “Yes. sir,” replicCl /
“Well, what in tU j| |
„ you so long?” aMt*f ? “Well, sir,” the sa*	v	p	k
♦i bad only two w Jm I •.filth!'*	.
i
Traffic Deaths Exceed War
Casualties
Cleveland, 0. — The conten- 5 tion that the automobile can be 1 just as dangerous and deadly * as a gun is well demonstrated t by a report received from war- ^ torn Europe. On the battle- J fields the British forces lost 15 2,100 men during the first ( three months of war now [ j being waged. During the same I ] period in England, traffic acci- c dents claimed a higher toll—!j two thousand nine hundred and ( seventy-five persons were killed j 1 by autos in the same three j months. Blackouts, of course,! ^ were an important factor in1 ^ causing this traffic toll but 1 nevertheless a comparison ‘of I ^ the casaulties shows that bump- j ^ ers ar-e more deadly than bayo- j . nets.	i	<
In our country the loss of j ’ life in auto accidents has also!' been greater than the death list i * resulting from war. More j J Americans have been killed in j] traffic during the past fifteen j 1 j years than in all of the wars.! ! that this country has ever j I fought.	j1
j.
Most people agree that war1 claims a frightful and tragic toll, that it is a useless and senseless loss of life. Isn’t this also true tibout traffic accident deaths ?
I “Did you ever notice W'hat big j feet Mr. Williams has?”
i “I never noticed it, but now ! that you speak of it, I believe ’ Mr. Williams’ pedal extremi-j ties are rather large.”
“Large? Large? Man, dem I feet is magnanimous. You know. them tan shoes he wears? Well, i the other night he w'as riding in i a sleeping car an’ the porter; come in to shine them shoes, and thought he made a good! job. The next morning he found j he’d shined one shoe and a dress suitcase.”
National S S C U
Athletic Board
jk----------------------------------—»
I
MINNESOTA
Joseph J. Kovach, 34G E. Sheridan, Ely, Minn., Lodge No. 1.
Stanley Pecliaver, 648 E. Camp St., i Ely, Minn., Lodge No. 2.
Joseph Bovitz, ol6 VV. Maple St., ; Chisholm, Minn.. Lodge No. 30.
Stanley Laushin, Chandler Location, j Ely, Minn., Lodge 114.
John M. Grahek. Ely, Minn., Lodge| ' No. 184.
PENNSYLVANIA
Leo Jereb, Beaverdalc, Pa., Lodge j 1 j No. 35.
! Victor Dreincly, 46 Main St., Cone- j . maugh, Pa., Lodge No. 36.
Vic Zakovich, Box 112, Claridgc, Pa., I Lodge No. 40.
Kudolph Supancic, Box 621, Export,
• Pa., Lodge No. 57.
Frank F. Pezdirc, 427 Schuylkill Ave.,
( Reading, Pa., Lodge No. 61.
Frank Kuznik Sr., Box 254, Export,
■ Pa., Lodge No. 138.
Wm. Antloger, 203-57th St., Fitts* l burgh. Pa., Lodge No. 196.
Louis Polaski Jr., 504 Giffin Aye., Canons burg, Pa., Lodge No. 205.
> Raymond Caldrcr. Box 384, Export,. Pa.>Lodge No. 218.
Paul Oblock, R. I). % 1, Turtle Creek, Pa., Lodge No. 221.
[ Joseph J. Yohman, Cheswick, Pa.,
[ iLodge No. 228.
J Stan Progar, Box 245, Strabane, P;t„
\ Lodge No. 236.
1	OHIO
,	William Jancer,	1736 E. 30tli	St.,
r ; Lorain, O., Lodge	No. 6.
■	John Opeka, 190	— 15th St., N.	VV.,
I Barberton, O., Lodge No. 44.
Anton Drenik,	692 E. 160th	St.,
1 ; Cleveland, O., Lodge No. 71.
, ! Joseph Korencic, 20681 Miller Ave., Euclid, O. Lodge No. 132.
Joe 15. lllyan, .	1241 E. 66th	St.,
i Cleveland, O., Lodge No. 173. f	John Kardtll,	6011 Bonna Avt:.,
, Cleveland, O., Lodge No. 180.
Joseph Krall, 702 E. 159th St., Cleveland, O., Lodge No. 186.
1 :	Ludwig	Laurich, 15717 Saranac Rd«,
g i Cleveland, O., Lodge No. 188.
Stan J. Pogačnik, 32 Grace St..«
' Struthcrs, O., Lodge No. 221). e |	NEW YORK
Peter Butchen. 51 Chapel St., Go-. ! wanda, N. Y., Lodge No. 222.
ILLINOIS
Martin Zupec, 1024 Park Ave., North I Chicago, 111., Lodge No. 94. c !	MICHIGAN
1 David Pintar, 18833 Hull, Detroit,
1 Mich., Lodge No. 234.
„	WASHINGTON
Joe ChapeUu Box "r U*x-i; n " !sh-: ington. Lodge No, 2S5.
SERGEI RACHMANINOFF |'
The close-cropped htad, the J sad face crisscrossed into a j thousand wrinkles, the depress- ^ ed stoop, the dragging walk J • from the wings to the piano, \ j and then the sudden release of I ^ pent-up power at the keyboard, j t —Rachmaninoff!	f
That his audiences are every-! ^ where except in his native land,11 Russia, is one of the primary ^ causes of the melancholy which cloaks Rachmaninoff. Exiled ( since the Revolution, of which ^ he can hardly bear to speak, he £ “cannot sing the songs of joy,” | as he laments in one of his com- r positions. “Music,” he says with , his sad half smile, “must ex- ( press ‘ the emotions. It must ^ come not from here,” touching | his forehead significantly, “but: { from here.” He taps his heart t with two delicate fingers. “And | to play well one must first suf-! fer. Suffering is absolutely es-; 1 sential to the artist.”	j'
His own far from happy life | 1 ! may have led him to this con- jj I elusion. Born of aristocratic j( parents, he inherited from his j forebearers musical talent, and j( a pair of long slim hands ap-j parently designed by heaven for | the piano. He inherited not ( i enough rubles, however, to pay [ for the usual aristocrat’s educa-: tion, so he went instead to Mos-j ccvv and Petrograd Conserva-j tories, where he distinguished himself in composition, winning j a gold medal for his opera! Aleko.
His youth was clouded by the I j death of Tchaikowsky, whom j he admired above all men. The; cold reception accorded to sev- i eral of his early compositions ’ froze his inspiration, and even j i undermined his health for three years. Financial reverses added j to the burden of his woes. Final- j ly he decided to seek his fortune on the concert stage, although by that time his piano concertos and preludes and the symphonic ' poem “The Isle of the Dead” i were bringing him fame as a composer. And then came the 1
■ Revolution which drove him ; from Russia, never to refhrn.
l j With his wife, he makes his i home in New York, sailing every i summer to Switzerland to visit j
- his two married daughters and
: grand-daughter Sophie, the ap-! i pie of his eye.
1 His first American tour was in 1910. Once, in those days of ; obscurity, as he was practicing >1 at a piano in Steinway Hall, a ■! workman began to hammer, to i his great annoyance. When he
■ asked the man to wait, he re-t ceived the astonishing reply,
1 “Why should I ? I was here first. i Besides ,w?hat would Mr. Steinway say if he came in and found
i me loafing on the job?” So on 5 this occasion the great pianist t i waited for the humble carpen-i! ter, to be rewarded later when
his meekness proved of the kind r t that inherits the earth and fills s its concert-halls.
“When I am playing in con-s certs, I cannot compose; when I am composing I cannot play in i) concerts. I shut myself up in -! the country all alone, without a
- telephone, family or friends, e i and write, write, write all day
from nine in the morning until
- eleven at night. On tour, I prac-
ii tice every spare moment.” hi ! such concentration lies some | measure of the secret of this ar-
r j list’s power, but by far the , {greater part is in the depth of
- j his spirit, the enigmatic quality r j of his mind, and the universali-
i ty of his experience of human e suffering, which he translates :- with ineffable power and in-n sight into the language of the o piano.
(Reprinted from “The Ameri-
-	can	Slav”)
l.	__________
n j “Did you look through the a keyhole?" is “Yes.”
“And what did you l'ind out?” i.. i ' The lights."
t Did You Know , j That...	'	£
P By Anna Prosen, Lodge 173	(
The Bororos, a South Ameri-: i can people, are reputed to be ] the tallest in the world. The -average height is 6 ft. ^ in. ?
Monsieur Marcel in Paris,!' I France, started marcelling 11 : about 60 years ago. His wife < had natural wavy hair and he c imitated this w-ave with a hot | ■ i iron?	11
The Secretary Bird is so-call-1 ‘ ed because its crest suggests a 1 bunch of pens stuck behind the 1 ear ?	,	j^
The loving cup of today is 1 ; merely an inverted descendant < of the silver bells given as 1 prizes in ancient tournaments? 1 The first hotel to install an | elevator was the Fifth Avenue ' I in New York City in 1859?
In mediaeval England, A ; notched stick was the baker’s “account book.” He gave a 1 stick to each customer and cut ( a notch for each loaf delivered. Customers paid for as many ! loaves as their sticks showed ' notches at the end of the week ?
Paul Revere, known for his ! ride and for his silversmithing, also made false teeth, so recent research men discovered in old historical records in Massa-1 chusetts?
Columbus brought the first cows to America in 1493?
The average American reads approximately 210,000,000 words during his lifetime, j scientists of an optical company figured. He reads newspapers on the average an hour a day, perusing them at the rate of 200 words a minute?
The largest coin in the world is the Japanese oban, which i measures five inches across and : weighs about four ounces?
1 The moose must kneel when j eating from the ground; his I neck is too short and his legs | too long for grazing?
Arizona is often called the •; “Valentine State” because it was admitted to the Union on > February 14, 1912?
The ordinary year always ' finishes on the same day of . the week as it commenced. Take 1939 for*example. It began on ) a Sunday and will end on a :!Sunday ?
i	The first session of the
^ seventy-fourth congress was Ji one of the longest in the nail tion’s history; it was in session 1- from Jan. 3 to Aug. 26, 19o5?
J	Franklin Delano Roosevelt
r was a graduate of Harvard ’ University and Columbia Law t School ?
-!	In 1931 there were more
1 j than 22,000 motion picture ^ ! theaters in the U. S., and about f i 115,000,000 people attend each week?
1	Glass jars with rubbers for
1 sealing made their appearance ’ in the home in 1860; then be-s gan the era of canning fruits and vegetables?
1	At the Centennial Exposition
' of 1876 (at Philadelphia) peo-a pie saw for the first time lino-’ ileum, and early form of the ’’1 typewriter and incubator? l’	In 1879 James Ritty, of Day-
e j ton, Ohio, patented the cash 1 ! register?
~ |	Ice cream, a popular dessert,
! and coffee (to replace stronger a beverages like wine or beer), ^ were introduced in 1815. Fif-C teen years later the tomato, or “lone-apple” was introduced?
• In 1819 the Savanah was the 1 1 first steamship to cross the At-e. lantic, but not with her steam , power alone; she used sails also during part of the voyage?
   — —  '
d killing room, who at 8:,50 a. m. y that morning took a smack from his lunch and offered me a it sandwich with “pickles, onions d I and lettuce, both. ie j	L.	M.	K.
Slaughter House j
A sickening thud, like blows ; in boxing, more seen and felt than heard, and the animal l went down before the heavy swing of the killer, who, armed; with a sledge hammer, never missed his aim at the cattle’s j vulnerable spot on the head.
The blow apparently numb- j ed the steer, and in . his close j quarters the animal started to j shake his head, but before he had straightened out but two of his legs another non-resounding blow lowered the ani-1 mal to a definitely reclining position. This time he stayed down.
A door opened! A chain hoist i was put into play and soon the j animal was dangling by his: hind legs. Came a fellow with heavy rubber boots, blood stained rubber apron, and wearing a j rubber cap. He shifted the animal to a position best suited to himself, and drew a long dagger from his side and plunged it into the steer’s neck. A gush of blood spurted out and on to the concerte floor, w’here a man with a hose immediately started to wash away the tell tale marks with a stream of water.
Deftly manipulating his knife ,the man proceeded to cut the steer’s head off the animal all the w'hile still kicking his hind legs in the air, rather feebly but perceptibly. In no time at all, off came the head.
I tried to say Something funny to my friend who was showing me the inside of a slaughter house for the first time. My pale face evidently gave me away, for he said to me: “You’ll get used to it after a while. Nothing to it. Just like killing chickens.” (I had never killed a chicken before.)
The carcass was lowered to the concrete floor. How odd it did look minus its head. Blood strickling from its body, it presented a gruesome sight, and j even more so when a third man | began the delicate task of separating the hide from the car- j cass.
I did not look very closely to follow each move when the entrails were taken out and the body cut into two sides of beef.
I did see a man walking out j with the steer’s intestines, into ' the casing room, where they j were cleaned and preserved in j j salt. The two sides of beef were !
: washed with water, and for the !
: first time I saw the connection I | between a steer and a meat market. How nice and fresh the sides of beef did look; creamy colored layer of fat for the outside cover; on the inside, exact rows of ribs tapering into the i hind of porterhouse and round | steak. My appetite returned, but j not for long,’ for on my way j out of the “murder room” I accidentally came across the lard I rendering machinery located in ! an adjoining room. Here I encountered all the awful smells 1 possible to concot from a com-; bination of beast and man. I i don’t know whether the combi-! nation of odors emitted from ; the process known as render-| ing lard, or whether someone,
I for spite, was boiling blood,
! with a dash of sheep manure
and a stray dog thrown in for yood measure, to prepare fertilizer as a by-product.
Maybe I imagined such a binell, but I have been told that
II have a nose with a keen sense | of smell.
For three days I abstained from meat, comforting myself : with food from the vegetable kingdom. I had not the slightest ■ I desire to eat either beef or veal ' | steaks, pork chops or veal chops,
: and the sight of tripe reminded r j me of the entrails taken out by s j the man in the killing room.
My frieYid was right. I did get ’ j over it. No longer do 1 stand li amazed at the man next U> the
LITTLE STAN’S ARTICLE!
(Continued from page 3)
 	I	■
Gopher Girls are raring to |1
go to Cleveland, or wherever i t
that 1940 National SSCU bowl- j'
ing tournament will be held. Al- j £
ready their funds are growing j'
by leaps and bounds, as they r
work every day, cooperatively; '
— and they won’t stop until 1
they have reached their goal! i €
Gopher Go-Getters, you bet <3
your sweet lives. And over the s
week, Gophers took five out of, 1
six games in the city’s major jc
womens’ league!	js
Next meeting of, Gophers will 1
be held Feb. 8 — and Lent will "
have ’ started. So there will be I1
no dancing. But the committee
in charge — Louis Pechek, Ed- '
ward Perushek, and your Uncle ‘
1
Stanley, are preparing something new and sensational in j the way of entertainment and ( lunch. Make it a date with the 1 Gophers. In the National Home, j1 Feb. 8 at 7:30.
You’ll be interested to know ! how the drive of the Gopher ( gals is coming out too!
No matter how your Uncle , Stan tries, he can’t help but ( come back to the mysterious , situation created by Bro. Rogelj and members of the supreme board. He doesn’t seem ; to bear down at all — but by 1 i the time the next week rolls ! ! around, maybe we’ll have an answer. Everybody, cross your i fingers and pull hard!
Stan Pechaver, No. 2 SSCU
The prize excuse was offered during the trial of a man i charged with wife-beating. A neighbor present during the assault was called as a witness ! for the prosecution. He des-| cribed the blows in detail and the wife's helplessness.
In astonishment the judge turned to the witness and ask-;ed: “Do you mean the court to understand that you stood by I and saw this man strike the poor woman again and again?” “Yes, I saw it all.”
“And you made no effort to j interfere?”
“I couldn’t.”
“Why not?”
“I was filling my pipe.”
many people believe that only the old line insurance carry a cash value and extended insurance plan with their policies. They cannot understand that the SSCU HAS SUCH INSURANCE and that ordinary in- j surance cannot be compared with the SSCU. They cannot see what the cash value or the extended insurance in the SSCU policy means to them after ten or twenty years. They cannot because they don’t want to. They keep kidding themselves by saying that the cash value or the extended insurance does not mean a thing in a policy. But it does. Comparing the SSCU’s cash value and extended insurance policies with a policy that does not have these very important features, the difference is like day and night. The difference is a world of difference and in times like these when every penny counts a lot, we must buy where we get the most for our money, fes, just as true as we need a light for the dark nights, we j nil need the cash value and ex-ended insurance policies for Dur protection. Yes, it’s time o realize that you cannot be satisfied with an inferior product. Demand the genuine, demand the best and when you look for insurance, look for insurance that carries the all important cash value and extended insurance plan with every policy. And you need not look farther than your nearest SSCU 1 local branch. “The insurance that invites competition.”
Stan Progar i	No. 236, SSCU
w
Rambling Along
(Continued from page 3)
a new car anyway so I’ll just < get rid of one of the old cars.” j
But Joe Doaks couldn’t de- j cide on what car he would part |} with. Would it be the antique? ] Or the ’37 model? No, not , the antique for there were sentimental ties between him and ( the old car. He just couldn’t < get rid of that car just like , that. It was part of him, as , much a part of him as his most < sacred memory. But, on second , thought, Joe figured it would be foolish to part with the other | car. Why, that car could be j used for many things and many; ] more miles were in its motor. ’ ■ Too, it would help him keep his new car new and especially as , times were as they were. Just J because a man has a little mon-1 ( ey, there is no use of him j throwing it away. Yes, that’s ( why he had a little money for he was thrifty. Bosh on sentimentalities, especially when it means parting with good money. “I’ll just take the old heap of ! Junk out and burn it. It’s just in the way anyway. After all, ' who wants junk like that 1 around.
And so Joe Doaks took the antique car out and burned the inflammable parts and the remainder, which wasn’t much, landed on the junk heap. “A wise choice” said Joe to himself. "Here I now have room for the new c/ar and still have the old car for service. I could not have done better.”
But what Joe Doaks forgot to consider was that in getting rid of his antique, he destroyed something more valuable than both of his present cars com- j bined. In fact, the valuation placed on the antique ran into five figures and if Joe cared to, he could have named his own price for the car. But as Jt is, Joe still has two cars to do him yoeman service for many a year to come but to achieve this, Joe got rid of something that was far more valuable/ and could give him far more service, if he would have cashed it in, than what he has now. All be-: cause of Joe’s wise choice.
And so our story takes US' back to Strabane. Yes, here in Strabane, a young man who didn’t know how fortunate he} was when he enrolled into the % SSCU family, this young man r placed himself into Joe Doaks jt shoes. He had to make a simi- j, iar choice and believe it or not, j j he followed Joe’s line of: ^ thoughts but not writh automo-11 biles. Our friend from Stra- j t bane did it with insurance. You , see, he carried an insurance < policy on himself and added the ] grand protection of the SSCU. r He had two policies, one val- | liable because of its cash value < or extended insurance plan, (of | - course we need not mention j that this policy was his SSCU | jiolicy) and the other just an , ordinary policy, good only as long as his premiums were paid up. Now, our friend decided on another policy but he could only carry two. One had to be drop-ped. Which would he leave go? But the advantage he had over Joe Doak’s was that he wa3 told how valuable his SSCU policy was and it would be foolish to destroy a thing of-value and keep something just ordinary and a liability instead of an asset. But the advice went to no avail and he persisted in: following Joe Doaks’ plan. He j chose to keep the ordinary and get rid of the valuable and by doing so, he again reminds us of Joe Doaks. As Joe Doaks has two cars but got rid of the most valuable, our friend too has two policies but he got rid of the most valuable. All be-; cause of our Friend’s wise choice.
It is indeed surprising hov i
DOPISI
her^°U!S’ ^°' — decem-št o, TSeji društva Sv. Alojzija.
izvni KJ’ je bil za let0 1940 Ko,. ®n sIedeči odbor: Frank , e‘Ja, predsednik; John Gru-
d4P°333fielSeonik: Emily K°' J«, J336-A So. 18th St., taj-
bf.’ 1trari^ Žvanut, zapisni-
Louici ry PraProtnik, 4275 j
Wr« b 1 a g a J 11 * čarka;
out in T Zman’ Margaret Zva-
«ad20rn!kiUn Praprotnik’ Sr-
ie (k n Društveni zdravnik
<C nw: Hamtn- 1504 s“-
kai{0 , «*tvo bo zborovalo, deij Seda-’’vsako drugo ne-dne v ^esecu ob 2. uri popol-dojjju 1 0venskem narodnem
za	letni seji je bilo
okrepi6 ln'Pravljenih nekaj na dnn, n' razv**a se je prijet-***** zabava. Carl Lou-
^delkf11 naš.ega mladinskega j° havm’ JG^r‘nesel s seboj svo-
lahko turik°’ tako’ tla smo se l
;< > i?a!rih vrtincih ne-
I	sem	bila za leto
V	"ko* čl* Jen.a Za društveno taj-
II ! i ^Hi, da"1-0	^an*ce opozar- '
I ^ odviniSem Sam°stojna, am-,tf 6l°jiKt.t'nva Za vzdrževanje od ^r^aku jUl Sev’ Za^° naJ nihče ne ** zan' C'a ^ zalagla ases-l591*! s f J’ ker en°stavno ni-
i!l 1 ^ 0rGJ llaj vsi ^iani I Sv°ie a« ' Je’ da bodo imeli
$ ,0Vani ' toeil°stjo in s so-eril nJe pri fK,n'°d Vseb bo poslova / r°Ijiv0 U'tvu gladko in zado-
^v^"ja društvena seja 5J ^nčianV,nedelj° 11. februar-^ ^ Pollin'-7° :’e Vaijljeno. da sc ! # letr *S evil."° udeleži. Zač-
di-/-laV^no’ da bo Lisl>e-iSpozri1 ° in Jed noto. Ses-rUV!'Za društvo št.
I	Kodelja, tajnica,
d Ser f:< ,
*»T ' dolino • ~ ČIan3tu JS-
1»’'I ! Miliar, vPa našega društva
iv*10 ^,^,.2alostno vcst. da 11 H T ^elk-1 fanico mlždinsko-nt^lN 7 ]etd. ° v°y Stewart,
j/1 t* je Umrla ^ meSece' 1<!:' > ? 0(1 avt 021 roma bila ~*-! mA Sot0 pobila v mestu El J-* .^b s d " dne 16. januarja.
f A S&- iv *vršil dne 20- ju-d^\ SSo )UStV? Žt' 169 -i1 j '
I tin V'	cvetlic v
*v, Za ka^ere se
^juje/oe članice iskreno
Pokazuje, ka-ivii,l J/ J?.'-*v. ’ so tudi naši o-
n in' 0tw°v?n.': pri dobri brc!+-' 'Vi #i^ro 'laCif Torej bratje Vi 5* 2a'vU ° nimate svojih
" INkSr°Vanih- storite t„
I	1 nii^e ne ve, kdaj*
A %Vom nesreča. Z bratskim
11 (ji/l	John	Jakopich,
Jdx	...,aimk
~~Za<inja seja I ^ i j!0vanski Zvon, št. .‘/I	\ a zel° dobro ob-
d,^K! illčla,rar lepa hvala čla'
1	^ia	'Carn’ lci 30 se udo'
'^Ui^Je.bila koučaua v
l'9 Vi Vh, ^aln .Casu’ nakar smo ‘V ^ i,^1ivaiiPtlgrizka- katerega ^ I \ ^ Zix iZ v*nsko kapljico,
?lLvo ‘iaredil naš
' ^ov ’ LSobr- Anton Kra /| M lj|,H t4 ‘ b°y- to je Vinec
d >kot «» m « j.
ji1? i ^n''tr. ki se ni ude* / CSio .J'1 s,e zamujeno, vi-
A V »« k ,,a Prihodnja
^/J |»'	1	2c sedaj opozar-
....
’	bom SC^ J ° b’l° sklenje-
L^r H H °^ivar° lla Prihodnji se.ii WA ,v i)fy° spremembah lC<^ I ^t, alu !	‘ Konvencija bo
e"'' Al \ ^Obro U in vsak, ki ima ^ i/j '^jo	naj	pride	na
# ,|	in	jo	predloži	v
/I kSui
'<7|WaoS;tudi. dadružtvo I	,>	zabavo	enkrat
tCCT1; k'la.i bo to, 1»'.
" i^So
E^Vli ue*,t*1.i'*. I. I<“brii-
I	av°.i l*i vi	1
v Chicagi slovenski tenorist g. j Tomaž Cukale in sicer v SNPJ j dvorani, Lawndale Ave. in 27. cesta. Začetek ob tretji uri popoldne. Program je bil priobčen v zadnji Novi Dobi in videli ste, da bo zelo zanimiv. G. Cukale je žc parkrat sodeloval na prireditvah Federacije društev JSKJ in vsled tega prav toplo priporočam članstvu naše organizacije, da sc udeleži tega koncerta v kolikor mogoče velikem številu. Vstopnice lahko dobite pri tajniku Federacije, sobr. Antonu Krapencu, pri meni ali pa pri drugih odbornikih in članih. Na svidenje to nedeljo v SNPJ dvorani! — Bratski pozdrav,
John Gottlieb.
Cleveland, O. — Nihče in nikjer vam ne bi mogel nuditi boljše zabave na pustno nedeljo, 4. februarja, kot vam jo bo preskrbel dramski zbor “I-van Cankar” ob 3. uri pop. v Slov. narodnem domu na St. Clairju, s komično spevoigro j “Smuk-Smuk.”
To je nova igra izpod perpsa j Metke in Danila Bučarja, av-( torjov z”zm spevoigre “Ameri-kanec na Trški gori,” katero je' igral “Cankar” dvakrat v prešli sezoni s tako velikim uspehom, kot še nikoli. Sploh imata ta dva zakonca Bučar srečo, pogoditi prave tipične karakterje' in z ustvarjanjem pristnih starih originalov kot so bili očanci Miha, Janez, stari cerkovnik in pijana Franca s Trške gore v prvi igri in s pogoditvijo gorenjskega Fronca iz planin v tei novi igri.
Frcncovi (J. Stebla j) šegavi dovtipi, njegovo staromodno t pojmovanje in omalovaževanje današnje mladine in še posebno smešenje današnje ženske' in njene mode, mora spraviti vsakogar, še bolj kislega in resno-ga, v smeh.
Solo petje, dueti in petje zbo-ra smučarjev je melodiozno in I očarljivo. Humorja m zabave skozi vso igro je toliko, da boste rekli po igri: No, kaj take-: ga pa nismo pričakovali. Bilo ie vredno dolarja in ne samo 25c.
Cankarjevi igralci vam pa jamčijo, da se bodo potrudili podati igro, kar je v - njihovi najboljši moči in si ohraniti dosedanje dobro ime. Ti igralci so: John Steblaj, Anton Ep-pich, Josič Močnik, Bertha Er-šte, Olga Marn, Rudy Widmar, Frankie Drobnič, Frances Tavčar, Minka Kramar, John Lube, Pudy Germ, Stanley Skuk. Maks Traven, John Cech, Katic Jurman, Pauline Tavčar, Ray Smuk, Al Koporc, Al Intihar in Jalen. Vsi ti vam preskrbijo vstopnice 10c ceneje v predprodaji. Poleg teh igralcev, dobite vstopnice lahko tudi pri Mrs. Makovec v SND, pri John Močniku, 6507 St. Clair Ave., v Durnovi trgovini na Waterloo Ild. in v Franka Kramarja gostilni na 185. cesti.
Po igri bo ples, za katerega bo igral Johnnie Peconov orkester.
Torej, ne zamudite prisostvovati na pustno nedeljo eni najbolj komičnih iger s petjem. Kaj takega se lahko vidi samo vsake kvatre enkrat.
Na “Smuk-Smuk” vas vabi, Tončka Simčič, režiserka.
Narod«! adresar
Ali želite imeti en primerek “Narodnega Adresarja,” ki ga je tik pred svojo smrtjo izdnl Ivan Mladineo, namreč meseca januarja 1938? Ako ga hočete imeti, vse, kar je potrebno, je, da pošljete 25 centov v znamkah na Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City. Ta u-rad Vam takoj vpošlje knjigo na Vašo adreso. Ne zamudite te prilike.
V	kolikor je nam znano, so Jugoslovani v lej deželi edini, ki bi bili tako podrobno prika-
zani v vsem, kar se tiče njihovih naselbin in društvenega živ-1 Ijenja. V tej knjigi najdete ime-1 na in adrese več kot 5,000 jugoslovanskih društev in ustanov v Združenih državah in Ca-nadi. Več kot 15,000 slovenskih, Lrvatskih in srbskih posamez-, ni kov je navedenih v tej knjigi, razporejenih po svojem poklicu v 1139 mestih in naselbinah in tudi navedenih v kazalu po abecednem redu. Cerkve in duhovniki, šole in učitelji, konzulati, čssopisi — skratka vse, kar je informativnega značaja za vsakega Jugoslovana v Ameriki. Knjiga je sploh velik vir informacij o življenju Jugoslovanov; v emigraciji.
Pokojni Mladineo, kakor vsi majo, je bil jako zainteresiran ;;a ameriške Jugoslovane. Delal je težko za nabiranje teh podatkov in bil je ponosen na svoje ; veliko delo. Umrl pa je, čim je j knjiga izšla. V spomin na svojega pokojnega moža in v že- j Iji, da bodi njegovo delo v občo korist, je gospa Mladineo predale več stotin primerkov te
|
knjige organizaciji Foreign Language Information Service v svrho brezplačne razpečave.1 Na tak način je ta organizacija, v stanu ponuditi knjigo, ki je izvirno stala $3.75, za samih 25 centov, ki služijo le za pokritje poštnih stroškov.
Ta ponudba seveda velja le, dokler bo še kaj knjig v zalogi. Nasvetuje se društvom in posameznikom, da vporabijo to priliko za nabavo dragocene knjige, dokler je še čas.—FLIS.
Kako bo s priseljevanjem tekom evropske vojne
Kak vpliv bo sedanja vojna v : Evropi imela na priseljevanje, je še težko reči. Izkušnja Amerike tekom svetovne vojne pa
nam more pokazati, kaj da je
pričakovali, ako vojna traja dolgo.
Čim je vojna izbruhnila 1. 1914, je priseljevanje takoj znat-1 r.o padlo. V fiskalnem letu, ki se je končala dne 30. junija 1914, je 1,218,489 priseljencev prišlo v Združene države. V prihodnjem fiskalnem eltu se je to število kar skrčilo na 326,700,
1. 1916 na 298,826 in 1. 1917 na 295,403. Ameriški vstop v svetovno vojno je imel za posledico nadaljno skrčenje. L. 1918 in 3919 je bilo število priseljencev 110,618 oziroma 141,132.
Tekom svetovne vojne so se tudi viri imigracije spremenili. Dočim je pretežni drl priseljencev pred vojno prihajal iz Evrope, namreč 86.9 odsto, so tekom svetovne vojne priseljenci prihajali večinoma iz ne-evrop-t-kih dežel, namreč iz Canade, Mehike in Zapadne Indije.
Po izbruhu vojne je tudi postalo nemogoče deportirati mnogo priseljencev, katerih deportacija je bila odrejena. Vseh cTtportacij v letih 1915-1919 j^ bilo le 11,368, v petih letih od 1925-1930 pa kar 63,730.
Po prejšnjih izkušnjah se more torej pričakovati, da se bodo ustavile deportacije v vojskujoče se dežele, dokler vožnja po oceanu ne postane precej vi;rna. Naturalizirani državljani uli tukaj nastanjeni inozemci imajo na drugi strani malo izgloda za prihod svojcev, dokler vojna traja. — FLIS.
POPRA VLJENO MLEKO
Mleko je priznano kot redilna in zdrava hrana za otroke in odrasle. Dokazano pa je, da mleko nekaterim osebam ne ugaja oziroma jim direktno škoduje. Znanstveniki pa so zadnje čase pronašli, da je mogoče mleko z močnim pritiskom v posebnih strojih popraviti ali homogeni-ziniti. Tako popravljeno mleko more brez škode uživati vsaka oseba. Za enkrat je mogoče tako mleko kupiti le v New Yorku in nekaterih mestnih našega ju-! gozapada.
Nina:
Živita kot golobčka j dva...
Splošno velja pravilo, da bodi žena možu pokorna. Premno-! gokrat se je pokazalo, da je to j pravilo slabo, celo pogubno. In ! na njegovo mesto je stopilo! pravilo, da žena hiši tri ogle1 podpira, človek si v nerodnih razmerah pomaga kakor ve in zna. Ana, že nekaj desetletij zakonska žena kovača in trdnega posestnika Andreja, si je poma-! gala po svoje. Kakor so nanesle I razmere in sredstva. Mož An-1 drej jo je zato pritiral pred sod- i nika. Tu sta pokazala in pove- j dala vse, kar sta znala o sebi in svojih razmerah.
“Ana, ali ste ga res tako pretepli, da ste mu vsa rebra polomili?” jo je vprašal sodnik.
“Ni res, gospod! Sam si jih je, pa že pred desetimi leti, ko je ponoči tako pijan kolovratil proti domu ,da sam ni vedel, kako!”
‘Kaj boš lagala, baba lažniva!” se je zadrl naglo Andrej. “Pošteno me je s kolom po reb-rih, še zdaj me vse boli od udarcev, gospod sodnik!”
Vihar družinskega prepira se j je razvnel.
“Kaj ga ne bi, gospod sodnik! ; Takšno škodo nam dela! Večen strah imamo pred njim, saj nam , zmerom vse razseka!” se je | vtaknila Ana. “Vedno moramo paziti, da ne dela škode, pa kje | moremo zmerom stati za njim?! j Nič drugega ni od njega kot sama škoda. Jaz se pa mučim in garam, da ohranimo, kar še j imamo! Svojega sina sem po-j šteno izučila, da nekaj zna!” “Kaj boš pravila, da si ga izučila? Pojdi, pojdi!”
“Seveda sem ga, pa še pošteno! Kaj si pa ti z njim naredil, ali ga nisi nekam sunil, kaj, de- j dec nemarni?!”
“O, ja, sem ga. Seveda sem ! ga! Pa še kako! In zakaj?! Ker mi je ves denar pokradel, da j veš!”
“Kaj bi ti ga kradel, saj de- j nar je bil naš in našega ti je vzel, zapravljivec nemarni!” Sodnik ju je nekaj časa pustil, da sta si olajšala duši, potem ju je ustavil, rekoč: “čakajta,! čakajta, doma se bosta zmenila, tukaj pa ni semenj! Ana, povejte mi, koliko ste stari?”
“Tega ne vem, gospod sod-1 nik! Sem že vse pozabila, ko ima človek čisto druge, hujše skrbi !”
“Ste poročeni?”
“Ja, seveda, s temle dedcem i nemarnim! Kar poglejte ga!” “In kje živite, pri njeni?”
“O, ne! Sam bog me obvaruj, tega pa ne! Svojo bajto sem si j postavila tam na našem po-1 sestvu. Saj sem bila vedno v strahu, da me bo s sekiro ubil! Zdaj teče pravda za ločitev.” “Ste bili kaznovani?”
“Ja, tudi. Pa vse zavoljo tega dedca. Pet ur aresta sem nekoč ; dobila, vse zato, ker je on taka baraba!”
“Kako je prav za prav pri va-1 si hiši? Ali je mož gospodar ali ste vi?”
“Ne, gospodar nisem, samo | tisto bajto imam, ki je vredna pet jurjev. Ampčik za drugo po-; sestvo so mi dali začasno varu-štvo, da ga ne bodo vsega raznesli, ko tako zapravljajo. On,” I j pokaže Ana na moža, “je pa nuj -hujši! Vse, skraja vse razseka, i če mu ni kaj po volji. Napije se ga, potem je pa joj! Na vsak način se mora pri naši hiši napraviti red. pa amen! Naj sta-: ne, kar hoče!”
“Tako, tako! Pa ne s polenom!” je menil sodnik. “No, pa k stvari sami! Povejte mi zdaj najprej vi, Ana, kako je bilo takrat, ko ste ga s polenom, kolom ali kaj, kakor pravi v ovadbi? Kakšno pa je bilo tisto poleno, ki mu je, kakor pravi, polomilo vsa rebra?”
“Kakšen kol neki, gospod sod-i nik ! Majhno polenee sem pograbila na dvorišču in ga zagnala
za njim. Kaj sem pa hotela, če ! ne bi pa on .mene ubil. V bajti | sem bila tisto nedeljo popoldne, pa je naenkrat prihrumel in začel s sekiro udrihati po vratih, ki sem jih naglo zapahnila. Ali naj bi bila spet pustila, da mi ves pod razseka?! Saj ga je sin komaj na novo popravil od zadnjič, ko ga je vsega razsekal!” “Nikar ne laži tako nemarno!” se je vmešal mož. “Prvič ni bilo polenee tisto, kar si zagnala vame, ampak pošteno fejst rajkelc je bil! In drugič ga nisi zagnala vame, ampak si z njim udrihala po mojih rebrih. Prav po vsej orngi!”
“Ana, zakaj je vaš mož takrat prihrumel pred hišo?” je vprašal sodnik.
“Veste, gospod sednik, prišel je pa zato: on in še en dedec, ki ga ima pri sebi, stanujeta doli v stari hiši. Jaz kot varuhinja moram iti od časa do časa malo pogledat, kaj v hiši dela. Saj notri me itak nikoli ne pusti. Vedno me je še grobo nagnal! j No, in takrat sem dopoldne, kakor sem sicer imela navado, šla okrog vogla malo pogledat, kako in kaj. To gd je pa tako zjezilo, da je pridrvel > sekiro k bajti in razbijal po vratih.”
“Kako je bilo potem s tistim polenčkom ali rajkelcem?” “Samo enkrat sem ga zagnala za njim, samo enkrat! Vse po pravici povem, kakor je bilo. če i sem ga pa tudi zadela, niti ne vem, gospod sodnik. A toliko že vem, da mu niti enega rebra ni zlomilo od tega! Pravim vam, da si jih je sam polomil v pijanosti, ko ni vedel, kaj počne.” “Čujte, Andrej, zakaj bi se ne spametovali in dali ženi in sinu mir?” se je sodnik obrnil k možu. “Delno so vas že preklicali zaradi zapravljivosti. Nične zanikajte, tu imam v roki sodni odlok! Tako je in nič drugače, pod kuratelo ste.”
“O, saj sem se že spametoval, gospod sodnik!” je odgovarjal Andrej bolj vase kot k drugim.
“No ,no, spametoval! Pa kako!” je zaničljivo zagodla Ana.
“Povejte, Andrej, zakaj ste prirogovilil k ženi? Ali je bilo tega treba?”
“Kajpak je bilo treba, gospod sodnik. Ves pridelek, vse, kar je le količkaj zraslo, mi je pobrala. In sosedje so me spraševali: Andrej, povej, od česa boš pa živel?! Pojdi in poglej, kam je spravila! Sem pa šel, seveda! Saj mi itak že dva mesca ni nič skuhala!”
“Kaj bi takemu možu, ki vse ; razseka!” je ušlo sodniku. “No. pa pripovedujte naprej!”
“Vi me ne poznate, gospod sodnik! Pri meni bi vsak lahko; in lepo živel! Samo ona ne, ker j je taka. Pravim vam, da mi je vse pobrala. Saj baba živi že od same tatvine!”
Ani je bilo tega le preveč in se je vmešala:
“No, le počakaj, ti, zapravljivec, če boš še tako govoril! Ti mene danes prijemaš, ker sem te po zaslužen ju nabila, bomo pa zdaj mi tebe pr ijeli za tistih deset vreč žita, ki si jih odpeljal! Boš že videl!”
“Kakšnega žita, babnica gr-; da, a?”
“Ali mar ne veš, koliko ljudi te je videlo, ko si ga odpeljal? Vsa vas je videla, ali boš mogel I potem utajiti, kaj?! Ne bo se ti posrečilo, da veš!”
“Koliko pa zahtevate odškodnine, ker ste bili tepeni?” je sod-i nik vprašal Andreja.
“Štirinajst dni nisem mogel nič delati, torej 400 dinarjev za izgubo zaslužka,” je našteval Andi-ej, “pa 400 še za bolečine, j ki sem jih pretrpel!”
“čakaj, čakaj, Andrej, ti bom pa še jaz pokazala! Tudi ti boš plačal, če bom morala, jaz. Za tisto, ko si me podil okrog s se-! kiro, saj se še spominjaš?”
“Opr oščeni ste, Ana, ker ste ga v silobranu nabili, nasilneža!”
! je modfo razsodil sodnik in s i sodbo prekinil družinske očitke. Ana se je oddahnila in rekla Andreju: “Pa ne misli, da ti Izato kaj odpuščam. Za žito te
bomo le še zmenili!”
Hvaležno je pozdravila sodni- j ka in se napotila k v.‘atom : “Oholi! Jezus in Marija! Pri nas!, menda nikoli ne bo miru!” ji je . ušel glasen vzdih. Potem je tes-1: ne j e pritegnila volneno ruto, ki ji je pokrivala ramena, in od- : šla. Za njo je brez besede od- i hajal Andrej, kakor da mu ni i prav jasno, kaj se je zgodilo ; pred sodnikom.
Morda pa se mu je vsaj poča- i si zasvitalo, da so Ani dali prav? Saj Ana, čeprav ima hud jezik, je v bistvu preprosta kmetica, ; ki pred očetom varuje lastnino 1 svojim sinovom, pa je zato v dno : duše prepričana, da ne velja i 1 vedno spoštovano pravilo, naj ; bo žena iuožu pokorna.
(“Jutro.”) ;
K stoletnici poštne znamke
Poštna znamka bo praznovala letos dne 8. majnika svojo 100-letnico. Gotovo je tudi med na- ' širni čitatelji mnogo ljubiteljev znamk. Zato nemara ne bo odveč par besed o njeni zgodovini.
Poštna znamka je na videz ' .‘»iter prav malenkostna, vendar 1 pa le važna stvar. Ona je neka-,
; ka vez, ki veže človeka s človekom, ljudstvo z ljudstvom; ona veže narode med seboj. Za majhen denar gre pismo v najbolj oddaljene kraje in čeravno je njegova vsebiua večkrat tudi neprijetna, vendar ljudje z veseljem pričakujemo posredoval- 1 ca — poštarja. Osivela mamica ■ težko pričakuje poročil od svojega daleč v tujini živečega 1 otroka in ko ga dobi, se ji na-mah razvedri čelo in z velikim reseljem čita besede, katere je pisal njen ljubljenec. Svojo samoto še potem neštetokrat pre- ' žene s tem, da poišče drago pi- ; semce, ga ponovno prečita, in je življenje znosnejše. — Koliko podobnih slučajev se zgodi sle- 1 herni trenutek na naši zemlji, 1 ne moremo si predstavljati pra- 1 I vega življenja brez poštnega prometa. Pošta je resnično člo-! vekoljubna in dobrodelna usta-;nova.
Pred kakimi sto leti se je 1 ustanovila družba, ki si je nadela nalogo razširjati koristne ■ i znanosti. Ta družba je tudi skr- : bela, da po možnosti olajša be- ' i do na Angleškem. Duša te druž- 1 be je bil nekdanji šolnik Rowland Hill. Leta 1837 je izdal letak > \z naslovom: “Poštna reforma, 1 njena važnost in izvedljivost.” 1 Seveda je ta spis v 30,000 izvodih povzročil pri državni ob- i ; lasti splošen odpor, nasprotno | pa pri poštnih strankah veliko ] odobravanje. Hill je zahteval ne : i samo temeljito preureditev po- 1 j šte v javno in dobrodelno usta- : novo, marveč predvsem uvedbo i enotnega porta za pisma v notranjem prometu. Do tedaj je stalo pismo iz Londona v Edinburg 1 šiling 412 penca, po tej : reformi bi pa zadostovalo za pismo v težini do v-i unce za celo državo 1 penny, torej samo sedemnajsti del prejšnje cene.; Ker bi po Hillovem mnenju si I to pocenitvijo promet zelo narastek je predlagal, da se pla-i čevanje poštnine kolikor' mogoče poenostavi. Dostikrat je mo-,: ral uradnik sleherno pismo pri j i linici prevzeti, ga vpisati v se- j ; znam in zabeležiti na zadnji strani pisma plačano poštnino, i “Iz tega razloga”, pravi Hill v svoji spomenici “se morebiti dajo težkoče, ki bodo nastale vsled ogromnega prometa, olajšati s tem, da se komadič papirja žigosa, zadnja stran namaže s kako lepljivo tvarino in po namočenju nalepi na zadnjo stran pisnu:.” To ji; rojstvo poštne znamke. Angleški parlament je po hudih bojih odobril: j to spomenico in v avgustu leta j 1839 je bil sprejet zakon oj uvedbi enotne poštnine. Kraljica Viktorija je vse tudi potrdila. Že 26. decembra 1839, je bila odrejena izdelava frankovnih l znakov in sicer žigosanih pa
pirjev, žigosanin omotov in lepljivih znamk.
Neki londonski bakrorezec je dobil nalog, naj izdela znamke s sliko kraljice Viktorije. Ta znamka z napisom “Postage” (porto) in vrednost “one Penny” odnosno “two Pence” je najstarejša. Izdelali so jo bili 6. maja leta 1840 in bo torej letos njena 100 letnica. Z znam-.cami so obenem napravili tudi omote z natisnjeno znamko, katerih se je pa občinstvo manj posluževalo in so jih zato tudi kmalu vzeli iz prometa. Pač pa je bilo za znamke toliko zanimanja, da so jih v začetku tiskali noč in dan. Filatelistov takrat še ni bilo. Dohodki angleške poštne uprave so zaradi znižanja poštnine precej nazadovali. Hill je namreč domneval, da Se bo promet posedmoril, vendar' je bilo na Angleškem predanih namesto 82 in pol milijona pisem pred znižanjem samo 205 milijonov letno. Vendar se je vsa reč s povzdigom notranjega prometa in z dovoljenjem, da se poštne pravice lahko poslužuje ves angleški narod, kmalu izboljšala. Država ie Hillu prav dobro plačala njegove zasluge. Leta 1844, torej komaj po štirih letih njegovih reform, je prejel po javni zbirki od hvaležnih strank, ki so se posluževali pošte, častno darilo 331,250 fr. Leta 1846 je postal tajnik generalnega ravnatelja, leta 1854 pa vrhovni vodja poštne uprave. Ob izstopu iz službe je postal vitez ter prejemal še nadalje plačo v znesku 1000 frankov. Parlament mu je razen tega določil še dar ilo v znesku' 510,000 frankov. Umrl je leta 1879 in počiva med veličinami angleškega naroda.
Ko so ga po njegovi smrti plavili ne samo kot ustanovitelja enotne poštnine marveč tudi kot izumitelja poštne znamke, ie nastopil Škot Patrik Chal-irers in zatrjeval v raznih listih, rla je poštno znamko izumil njegov oče, to je knjigarnar James Chalmers, ki je že leta 1839 predaval trgovcem o ideji poštnih znamk. Ta spor je trajal do leta 1891 in ga je le smrt Pati ika Chalmersa končala.
Končno sta pa oba le predlagal^ nalepi jati na pismo. Prav ?.a prav je ideja znamke s sliko, s številko ali s kako glavo nastala v angleški zakladnici. Pako ni ne prvi ne drugi pravi izumitelj pisemsko znamke v sedanji obliki, duši sta zanjo dala pobudo oba.
Posnemalce je dobila angleška znamka šele 29. novembra 1842. V Braziliji so vpeljali na pobudo braziljanskega konzula la Pruskem, poštne znamke, nakar je sledil kanton Zurich in sicer dne 21. januarja 1843 z dne 21. novembra leta 1849 pa Bavarska.
Začetkom leta 1860 so začeli tudi zbiralci, ki so do takrat zbirali le novce, žige, grbe in i. vtograme, zbirati znamke. Danes je samo v Nemčiji kakih 600,000 filatelistov. Priljubljenost znamke pri zbirateljih je v tem, da je znamka prav za prav majhno umetniško delo, ki gre dnevno skozi toliko rok in je primeroma tudi po ceni. V rea-r.ici pa naklragocenejše znamke, ki so vrerane lepega premoženja, liso vedno najlepše, marveč naj-redkejše.
Kakor kaže, znamko počasi izpodriva plačevanje poštnino v gotovini in tudi razni stroji, ki žigosajo pošiljke, katerih žig nadomešča znamko ter velja obenem kot predajni žig. Stroji za frankiranje so aparati slični registrirnim blagajnam. Z njimi se natiska poštnina na posamezne pošiljke. Poslužujejo se jih v Švici, v Nemčiji, pa tudi v Ameriki, Jugoslaviji in drugod. O kakšnem izumiranju znamk pa se dolgo ne more biti govora, posebno v sedanjih gospodarskih razmerah, ki mnogim ne dovoljujejo nakupe omenjenih strojev, ker so zaenkrat predragi. M K. Bernard
sih temelji uvoz na jcre®^ jI.
voza, v vojnem stanju P*	^
;■/. marsikatere države ro onemogočen.	.	•	j
Pač se lahko štejemo za s . ne, ker živimo v deželi, j nimamo živilskih omeji v , ^
,, -;i ],,ii rcbt-ii denar, s* a . y ■; bavi, kar koli poželi, KJ .. j deželi je obilica vse	j
vil, domačih in imP01^ državah z omejitvami, *	■	j
Sten denar nima vejaj ,	■
io< Jp	jr
1,413
nas je mlo&. |
pri 40 M*
" ~	,i	jg
e Pri Standard 1	^
starost premoženje ^
breme. V Standard	^
“družini” je 2, ^ vgei*-slencev, ali 30' 'c 0 , jfi starih nad 40 cenimo modros ^o»je šenost, ki so jo 1	q^\
nabrali tekom c^. ^ y ^ poseda jo znanje, ^u.	^
pomoč mlajšim	^
Anje, ki pomagaj0 ževati dobro *nie.e po- s«, produktov in naS	j|,
strežbe.	d	0i'	,i-'k
Ne - pri Stan®«, K
“mož nad 40 n ^||| problem. On Jc %. 1 *rj pred izgubo dela ■ ■ • | ^ ^
kušen pri d^“’.'jiud». srečen na delu! ^ V, da je še vedno	^
' pri 40!	j
STANDARD 01^ (OHIO)
S) št. 1 v vrsti krai»ljan(0t^j J ■ J Standard Oil (onipF,‘n le^L.:	/'
‘ % ki sedaj dovršil je 7 • O* ^ (, strežbe ljudstvu 'w<rV$^&jj **•?
--------------------------- -	r\
 ^
pri oči, nakar so svoj posel nadaljevali. Ker je Lavrič zatrjeval, da je nedolžen, so mučenje nazadnje prekinili in vsi skupaj odšli v sosednjo sobo na ‘kratko “konferenco,” na kateri je stari Heršak predlagal, da mu zlomijo obe, nogi, ga odnesejo v gozd nad pekarno in ga i prepuste usodi. Podivjanei bi prav gotovo izvršili ta naklep, j če ne bi prav tedaj prišla mimo patrulja kmečke zaščite. Tako pa je vodja patrulje, radoveden, i kaj Heršakovi počno ob 4. zjutraj, pogledal skozi okno in nudil se mu je strašen prizor: ; Lavrič je nezavesten v verigah ležal ob steni, v sosednji sobi pa so razpravljali njegovi mučitelji. Patrulja je Lavriča rešila, razbojnike pa aretirala in izročila žandarmeriji.
REGULACIJA JESTVIN
(Nadaljevanje s 1. strani)
rajo v celoti importirati, in takih, kakršnih doma ne proizvajajo v dovoljnih količinah. Uvoz j je v mnogih primerih oviran ali j docela ustavljen in vsaka drža-’ i va skuša obdržati kar največ j denarja doma. V normalnih ča-
—    .. .  ......................
(m YL0GE
v tej posojilnici
! zavarovane do $5,000.00 po Federa! Savings & Loan Insurance Corpo
ration, Washington, D. C.
■ Sprejemamo osebne in društvene vlogo.
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co
G235 St. Clair Avenue IIEnd. 567(
Zveze s starim krajem
Zveze z našim starini krajem še vedno razmeroma dobro funkcijonirajo. ! Kako dolgo bo pri tem ostalo, se ne ve. Ako imate kak važen posel, je v vašo korist, da ga čim prej izvršite. Ako rabite pomoči, vam je naš urad s svoji-! mi 20-!etnimi izkušnjami v staro-Kraj-skih poslih drage voije na uslugo. Tudi denar se še ve:)no tja lahko pošlje. ZNIŽANE CENE DENAKNlirf POŠILJK Za S	2.40..	lu.<	din.	Za S 5.90..	100 [ii
za	4.GO..	200	”	za	11.50..	200 ”
za	6.70..	300	”	za	17.— ..	300 ”
za 10.50..	500	”	za	28.— ..	500 ”
za 20.50.. 1000 ” za 5o.—..1000 ” za 40.0/..2000 ” za 108.—. .2000 " Pri višj.li zneskih sorazmeren popust — Dolarji se sedaj ne izplačujejo i starem kraju. — Pošiljamo tudi brzo javno. — Cene so podvržene spremeni bi gori ali doli.
V vseh rtarokrajskih zadevah se vse lej obrnite na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
202 F. 72nd Str.. New York. N. Y.
Ipi ' rM\m
| j	t	i
i k —-m
I,:	&	■	lij
fcplp« SLOVENSKO j	M
•kanski	fo,
I i	: :13^m:
g va ^	\*\S	s
-------- — ---------—■	11E
NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNI* \
AMERIKIJE ENAKOPRAVNO^ I
Naročnina za celo leto izven Clevelanda Je ^	\>
Društvom in posameznikom se priporoča#10^ i tiskovine.	Unijsko	delo—zmerne c ,0 Ji
6231 ST. CLAIR AVE.	ClevelandJJI^
... - -	i,	-|	9	S
Vsled tega Vas opozarjam na j { dejstvo, da Vas sv. Peter ne bo j r pustil v nebesa, ko pride čas so-! x lit ve.	'
Vas udano pozdravljam	1
x. xM
*	j
Dragi Mr. Martin :	, ji
1’i'av nič Vam ne zamerim da 1 ste premožen, toda zamerim | Vam, ker se s tem bahate, kajti ■ ves blok ve, da ste ono premože-! •nje podedovali in poleg tega j napravili še par tisočakov s klo-' j basami, katere izdelujete. Pove- i ^ vdati Vam pa moram, da te klo-1 ( base niso nikdar dovolj osol jene i ^ (le cena je zasoljena); da z me-! j som preveč pomanjkljivo ra v- , nate, medtem ko s česnom prav !' nič ne štedite, tako, da ko j ih jv| ljudje neso domov, vsa okolica p ve od kod prihajajo ti ljudje in j te klobase.
Tudi Vaše brke nikomur ne j ugajajo, čemu jih enostavno ne obrijete. Sosedje pravijo, da br- j j ke negujete vsled gesla, ki se j 1 glasi “ščetina k ščetinarju.” Pa i brez zamere, in prosim vas—1 ! pristopite h klubu “ščetinar-| jev.”
Vas pozdravljam
X. X. I
Cenjena gospa Urša:
Za Vas so se leta, oziroma | štetje Vaših let, ustavila tedaj, j ko ste tehtala le 122 funtov, i , Vsled tega še dandanašnji na-j ! stopate in mislite tako, kakor j pred 18 leti. Zato Vas opozar- j jam na dejstvo, da Urša, kakor- j : sna je bila pred 18 leti, nikakor |
| ni Urša današnjih dni. Morda se niste tehtala tekom zadnjih: 18 let, dasiravno prav dobro • vem, da imate v Vaši kuhinji; vsako leto par novih koledarjev., Vaša soseda mi je pripovedo- j i vala, da je Vas spremijevala, i ko ste šla kupovati novo zimsko obleko; da ste prodajalcu deja-; la, da rabite, obleko merilnega i števila “32.” In ker Vas ni hotel 1 užaliti, prinesel Vam je par' oblek merilnega števila “46,” nakar Vam je prodal obleko ; “46” in Vas prepričal, da je ta , obleka “32,”—in sicer na ta na-; čin, da je na njo pripel znamko števila “32.” — Saj se poznamo . . .
Truly yours
X. X.
, ODMEVI IZ RODNIH i	KRAJEV
I :	-----
(Nadaljevanje s 1. strani)
PAMETNI KONJI Kmet Hi ja Kolar iz Tavanku- j | ta pri Subotici se je te dni s1 v ,: om„v katerega je bilo vpre-lih par konj, odpravil po o-pravkih v bližnje mesto. Ko je i Lil že neka j kilometrov na po-j ; ti, pa je iznenada umrl, zadet od kapi. Konji so začutili, da i.e. je z gospodarjem nekaj zgodilo, ko so omahnile vajeti. Sa-; mi od sebe so se na cesti obr-! nili in mrtvega gospodarja pre-:
; peljali domov.
SREDNJEVEŠKA TORTURA Na kraju, ki nosi značilno i-mc “Ravbervirt,” v okolici Si-' ska, se je v eni zadnjih noči pri-I petil strašen zločin, ki nazorno priča, koliko težkega prosvetnega dela bo še treba opraviti po | vaseh. Tam živita dva soseda, pekovski mojster Edvard Heršak s svojo družino in mizarski mojster Stjepan Lavrič. Heršakovi, ki so precej na slabem glasu, ker se ukvarjajo s predelavo in prodajo ukradenih koles, so Lavriča zamrzili, ker ga sumijo, da jih on ovaja orožnikom. Okrog 9. zvečer je stari lleršak, s svojimi sinovi v zasedi pričakal Lavriča, ki se je vračal iz mesta. Napadalci so, ; ga najprej pobili do nezavesti, nato pa so ga zavlekli v hišo,
; kjer so vso noč meJ iiaj’.vijši-j mi mukami izsiljevali iz i jega priznanje, da jih je izdal. Lavrič je med tem razbojniškim zasliševanjem nekajkrat padel; v nezavest in mučitelji so vsa- j kokrat počakali, da je spet od-i
“Ljudstvo semirsko	je brez uma	po	potresu	in	ne	ve,	kaj j
! terja. To je podpihovanja nekoga,	ki	je	sovražnik	sinu	tvojega j	(
I satrapa v deželi jutrnjih	planjav.”	.	)
’ “Meniš?”	I
“Da, o veliki! Zdi se mi tudi, kdo bi to utegnil biti .. .”
“Me ne zanima.”
“A vendar ...”
“Me ne zanima. Dejal sem! Pripeljite mladca k meni in M I pokliči mojo hčerko Ofirijo!”
“Izvršujem tvoj ukaz, o veliki!”
“A ti, upravitelj dvora, pokliči velikega duhovna Amonisa ’ | in velikega sodnika Libisa!”
“Izvršujem tvoj ukaz, o veliki!”
Semis Ofiris je naslonil brado v dlani in se zamislil.
“Tako!” si je dejal. “Zahteva množice i i je le dobrodošla,, i Ne verujem, da bi bila Ofirija oskrunila č r.
i	J	i
prekršila postave, toda brez krivde ni. Nekaj mora biti med V ; njima. Čakal sem predolgo. Prerasla je že lela, ko bi morala
dobiti moškega, kj	 :
! zgoditi. Do’žan sem to Abusirisu, svoj ":’n sorodni.’:a in junaku, j!
veseli samisirsko ljudstvo s r( je zmage. . ji ! kar si želi njegov vladar, je uresničenje te terjatve pojceni. Saj '• poraz Semisirisa po prednikih Asarhadanovih še ni maščevan do I konca. Še ni sprana z naše slave davna črna pega, čeprav je j ! sredina gospodarica nad jutrom in ie mladcev oče moj vazal, j 1 Danes, ko se dviga moja moč do samega neba in je ni na zemlji ! sile, ki bi jo mogla zrušiti, je najugodnejši čas, da izgine tudi še! j ta senca. Napočil je trenotek ...”
I ' Udarec na gong je naznanil prihod Amarazisa in njegovih j I vojščakov, ki so vodili v svoji sredini bieceja in po vsem telesu se j tresočega Asarhadana. Ko je zagledal pred seboj Semiša Ofirisa, j j je padel pred njim na kolena, dvignil roke in vzkliknil:
“Milost, o veliki!”
“Veš, česa te dolže? Veš, kaj terjajo?” jc vprašal faraon s j trdim, mrzlijn giasom.
“Slišal sem, o veliki!” je odgovoril Asarhadan. “To ie obrekovanje podlih. Nedolžen sem.”
“To trdi vsakdo.”
“A jaz ne lažem.”
“Potem samo tajiš resnico.”
“Ti misliš, o veliki, da sem zares zlorabil gostoljubje tvojega j ! dvora?” je vzkliknil Asarhadan.
“Ofirija, hčerka moja, je sama potrdila.”
“Ofirija.”
Zavesa pri vhodu se je sunkoma odgrnila. Oblečena še vedno v oblačilo svečenice, je planila v dvorano hčerka faraonova in: za trenotek kot okamenela obstala. Potem se je zdrznila in prestrašeno vprašala, ozirajoč se zdaj na Asarhadana, zdaj na očeta.
.	“Kaj se je zgodilo? Kaj ti hočejo? Česa ga dolžiš?”
,	“Nisi slišala obtožbe in zahteve ljudstva semisirskega?”	je;
vprašal faraon šs vedno mirno.
“Obtožbe in zahteve? Kakšne:? Ničesar ne vem.”
“Obtožilo je Asarhadana, da je oskrunil tvoje deklištvo.” 1 “To jcla*!” jr krilrnHa Ofuljn.
“Da je skupaj s teboj prekršil božje postave, dane hiši faraonov vseh faraonov?”
(Dalje prihodnjič.)
Victor J. Va!jarec:
Štorija o dopisih
m	|
Ugj KADIVOJ REHAR:
|	SEMISIRIS	I
[«	ROMAN
13	_______
“Našli so novo kost,” je dejal stražar na obzidju svojemu tovarišu.
“In sedaj jo glojejo kakor lačni psi.”
“Naveličali so se čarovnice.”
“Obvestiti moramo zapovednike in poveljnike.”
“Da Tudi jaz sem za to, da se bogovi pomirijo.” krvjo Asarhadana?”
“S kr jo barbara in skrunilca.”
“;n če je nedolžen?”
“A r>.i je faraona.”
‘	. o satrapa. Hej, obhodnik!”
“Sporočaš?”
“Množice terjajo žrtev.”	j	j
“Daritve na oltarju Apisovem?”
“Da.”
“Imenujejo koga.”
“Mladega faraona iz dežele jutrnjih planjav.”
“Asarhadana?”
“Njega. Sporoči zapovedniku.”
“Sporočam.”
“In on naj pokliče poveljnike.”
“Slišim.”
Obhodnik je odšel do zapovednika in zapovednikr do poveljnika. Tako je šel klic množic iz mesta preko obzidja na dvorišča vojašnic in od tam v palače dvora faraona faraonov. Vrnil se je tja, od koder je bil vržen v usta tisočev. Kmalu popoldan so si šepetali dvorjani:
“Faraon Asarhadan je oskrunil Ofirijo. Žrtvovali ga bodo.” Vest je predrla celo v palačo ljubimk. Tatana se je za-krohotala:
“Sama hči velikega se je ponižala do nas; Vriskajte, prijateljice!’*
“Meni se smili mladi faraon,” je dejala sočutno debela Sika. “Meni tudi,'’ je pritrdila Iftirama.
“Jaz pa se samo veselim novih dogodkov, novih razburjenj, novih užitkov,” je kričala Tatana.
“Navzoča bom obredu darovanja.”
“Jaz ne bom.”
“Jaz tudi ne.”
"Norice! Kaj je na svetu lepšega, kakor videti, kako svečenik zasadi zlati nož v prsa stasitega mladeniča, videti kako brizgne iz rane v kristalno posodo curek tople 'moške krvi in kako objamejo • naposled plameni smole njegovo mrtvo telo!”
“Brrr ... sta se zgrozili Sika in Iftirama.
“Kri, topla kri je kakor vroč poljub. Do dna pretrese čutila.” ‘Tri če bi žrtvovali tefte?” je dejala Iftirama.
“Mene? Zakaj mene?”
“Vidiš. Bojiš se.”
“Mene ne bodo.”
“Nihče ne ve, kaj mu je usojeno.”
“Meni ni.”
“Ne hvali dneva pred večerom. Spomni se Neftetine usode.” “Saj je niso žrtvovali.”
“Ker jo je rešila čarovnica. Tebe ne bi.”
“Rešila bi se sama.”
“Z jezikom.”	v
“Ne izzivaj!”
“Ne bojim se te. In — ne želim, da govoriš tako. Meni se smili lepi barbarski faraon. Smili se mi Ofirija. Mar ona ne bi si) ela okusiti ljubezni? Samo zaradi tega, ker je hči velikega’; Tudi ona je ženska, kakor me.”
“Jaz pa se le veselim, veselim . . je zažvrgolela Tatana in zbež la dalje, oznanjat ostalim tovarišicam veliko novico.
'"Naposled je dosegla tudi Amarazisova in Nefteramisova ušesa.
Vice zahtevajo Asarhadanovo žrtvovanje,” je dejal
Arna r;,- is.
“i:p caj in čemu?” je vprašal Nefteramis.
“To ni njihovo prepričanje.”
“Nego?”
“ ,eto nekoga, ki jih je nahujskal.”
“Meniš?”
“Gotovo. Delo nekoga, ki mu mladi faraon iz dežele jutrnjih planjav ni všeč.”
“Kdo bi to bil?”
“Ne vem, a zdi se mi: Abusiris ...”
“On?”
“Da. On in morda tudi siari Tutalis. Že vse te dni nekaj snujeta in kalita ozadje. Delata sicer previdno, a mojemu sumu se ne moreta ogniti.”
“Kaj naj bi snovala?”
“Tutalisi so nasprotniki Semisov, \dasi so edini njihovi sorodniki in na najvišjih položajih za velikim.”
“To pomeni, da dvomiš o Asarhadanovi krivdi?”
“Da.”
“Yt ndar je najina dolžnost, da poročeva velikemu.” “Vsekakor. Dovolil bi si le svetovati previdnost.”
“Če so zares v ozadju Tutalisi, bo tvoj nasvet brez haska.” “Potem bo treba nastopiti neposredno proti njim.”
“Imaš dokaze?”
“Še ne.”
“Potem ti odsvetujem.”
“Bojim se, da se bližamo zlu.”
“Ki lahko zdrobi tebe prvega.”
“Mogoče.”
“Zato prepustiva zadevo velikemu. Stori naj po svoji volji.” “To bo storil tudi brez naju.”
“Tembolj.”
Semiša Ofirisa vest na veliko začudenje Nefteramisa in Amarazisa ni presenetila niti razburila. Mirno, le s čudnim smehljajem okoli ustnic, je dejal:
“Ljudstvo semirsko je terjalo, naj izpustim čarovnico in ustregli smo mu. Zakaj mu ne bi tudi sedaj?”
“Dovoli, o veliki, je spregovoril Amarazis, “da ti razodenem svojo misel.”
“Razodeni jo!”
To storjo sem napisal vsled : tega, ker v vsem svojem živi je- j liju nisem napisal niti enega | “dopisa.” In baš vsled tega dej-1 stva, dal sem tej štoriji ime po “dopisih,” in sicer kljub temu. da sem uverjen, da ,je beseda “dopis” pravoprava “skovanka,” kajti skovana .je iz'nemških besed “zu” in “schrift." — Te dve nemški besedici sta pa ; dovolj veliki, da se vsled nji!
! človeku ne ljubi pisati “depi-| sov.”
Poleg tega pa tudi vem—In ! sicer .iz lastne skušnje—da pospravljanje dopisov in čitanje poprav, je najneprijetnejše de-■ lo vseh urednikov, k^tr jih je na ' svetu, posebno še, ako so ti “do-! pisi” pomešani s številkami— kajti urednik, in z njim zaeno : itak ves svet ve, da take dopise, razun dopisnika in urednika, le malokdo čita!
Toda, ako bi že moral pisati 1 par dopisov, napisal bi te dopise v obliki povsem navadnih pi-1 sem.—Ta pisma bi potem naslovil raznim ljudem, ne da bi o-značil njihova imena; in vsebi-I na teh pisem bi bila taka, da bi ti ljudje takoj, oziroma še pred-| no bi bili gotovi s čitanjem teh | pisem ali “dopisov,” vedeli, ko-: mu so naslovljeni. Ta pisma, na-I ravno ne bi odposlal potom po~
; šte dotičnim brezimenskim na-! slovijencem, temveč poslal bi i jih kakemu uredniku v svrho i objave,—dobro vedoč, da bi se dotični urednik kar “overtime” i priduševal, in tudi po vseh pred-i piših in v vseh jezikih klel, ko 1 bi moral čitati in popravljati J moje “dopise.” Istodobno bi mi j pa bilo prav “od srca” žal, ker | bi ga ne mogel opazovati,—ir i žal bi mi bilo, ker bi ne vide i kake “ksihte” bi delal dotičn i urednik potem, ko bi se v trinajstič pridušil —  -------
Pisal bi namreč pisma, ki bi
se glasila nekako takole:
*
Cenjena gospodična Marička:
Kadarkoli Vas srečam, vidim, da me gledate nekako osorno in zanič! j Ivo, kakor cb bi Vas kdaj razžalil s tem, da Vas na ulici opazujem. Da Vas opazujem, je sicer iština, in priznati moram, da včasih ogledujem tudi Vaše noge, posebnp še, kadar ste oblečena v ono kratko rudeče krilo. Toda Vaše noge ne opazujem mo-dr:l ,>er so pravilno in lepo ustvarjene, temveč 'vsled d:. J stva, da so nekako “po pekovsko” zakrivljene in da s 1 i -čijo črki—"a”. Vsled te črke včasih—ko se srečava—slišim nekak šum Vaših svilenih nogo-vic, ko se Vaša kolena srečujejo.—
Bodite uverjeni, da je to pismo /povsem diskretno in da o tem nihče, razun Vas in mene, ne ve.
Odličnim spoštovanjem
X. X.
*
Velecenjena gospa Marjanca:
Dasi vem, da je Bog vsepovsod navzoč—v gozdovih, na livadah, travnikih, na morju, jezerih, itd., grem včasih vseeno tudi v cerkev. Tako sem šel v cerkev tudi preteklo nedeljo, in tam sem opazil, da ste klečala v tretji klopi na desni strani in sicer blizo drugega radiatorja. Tega Vam sicer ne zamerim, kajti nedelja je bila mrzla, ker je prej-; šn.jo noč snežilo.
Opazil pa sem, da niste prav nič molila, kajti Vaši pogledi so nekako nevošljivo švigali od enega do drugega klobuka, s ka-1 terimi so bile Vaše sosede pokrite. Opazil sem tudi, da se niste prekrižala, ko je mežnav zvonil na svoj triangel, kajti baš tedaj ogledovala ste nov ko-i žuh, s katerim je paradirala Vaša soseda, Ančka Ungava.
NOVA DOEA, 33. JAN. 1940