Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondcljek in pete«. Stans mc^ečno Din 7'--, za inozemstvo Din 20'—. Rrtdun pri poštno -čekovnem -^avodu št. 10.666. Cena 1 Dln. Re^aKcija in u?.iava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predoisi i^edi- prcistora in dneva obj;ivt> oelii.'-ov ^e uva/ujtjo le po možnosti. — V tekstnem dclu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 37. Celje, petek 9. maja 1930. Leto XII. Razvoj našifa državnih železnk Predvojna Srbija je imela 928 km normalnotirnih in 454 km ozkotir- nih železnic, bivši avstrijski in ogr- ski deli sedanje Jugoslavije pa pre- cej več. Po vojni je biJo zgrajenih več novih" železnic, tako da je imeJa riaša država 1. januarja 1930 skupno (i.886.6 km normalnotirnih in 2.330.4 kilornetrov ozkotirnih železnic s ši- i'ino 0.76 in 0.60 m. To so železnico v državnem obratu. Leta 1922. smo imeli 2294 lokomotiv, 4381 osebnih in 48.828 tovornih vagonov, leta 1926. 2.511 lokomotiv, 5.478 osebnih in 58.111 tovornih vagonov, ob koncu leta 1929. pa 2597 lokomotiv, 5.646 osebnih in 60.598 tovornih vagonov. Od leta 1919. do konca leta 1927. je bilo v Jugoslaviji zgrajenih 517 km normalnega, 110 km ozkega tira po 0.76 m in 160 km ozkega tira po 0.60 m, v letih 1928. in 1929. pa še okrog 250 km. Za nove železniee je bilo izdanih od leta 1919. do 1930. približno 1.400 milijonov dinarjev. Gradbeni program za bodoCa leta je obsii'en in je bil izdelan od stro- kovnjakov na državni koni'erenci v ¦/.Ačuiku leta 1927. Ta program ob.se- ga 56 novih normalnotirnih in 14 ozkotirnih prog v skupni dolžini 8.102 km. Te proge naj bi zgradili v dveh gradbenih dobah: v prvi dobi 5.009 km in sicer 4.248 km normal- nega in 761 km ozkega tira, v di-ugi dobi pa 3.093 km in sicer 2.303 km normalnega in 790 km ozkega tira. Železniško omrežje v naši državi bi po izvedbi vsega programa merilo okrogllo 18.000 km. Skupni stroški so proračunani na 26 milijard dinarjev: za prvo dobo 15, za drugo 11 mili- jard. Zakonito določenih je doslej le pi-ibližno 1.800 km, med njimi deine proge Jadranske žcleznice Beograd— Kragujevac — Kraljevo — Raška — Mitroviea — Priština — Pec — An- drijevica — Bolopolje — Kolašin — Podgorica — Kotor. l Zeleti bi bilo, da bi se ta železniški j program izvedel že v najbližji bodoč- I nosti, ker je njega izvedba velikega j pomena za ves naš narod ter za med- j sebojno spoznavanje in zbližanje, ki | ga pospešujejo dobre prometne zve- d Znižanje banovinsklh proraču- nov. Kakor znano, je iinančno nrini- strstvo potrdilo s 1. aprilom bano- vinske proračune. Pokazalo se je si- cer takoj, da se niso vse banske uprave držale vladinih navodil o Stednji, venda)' ])a v pičlo odmerje- üem času ni bilo mogoče prekontro- lirati vseh postavk. Sedaj je izdal niinistrski predsednik general Živ- kovič odiok glede redukeije banovin- skih proračunov in naročil, dft se v J.ianovinskih proračunih vsi qdobre- ni izdatki za reprezentacijo in zaup- ne posle, za razne podpore, nagrade in honorarje ne izvrše, ostali, v vi- soki izmeri odcbreni izdatki pa nak- nadno se enkrat preštudirajo in zni- ?.ajo na. najnujnejše vsote, ki bodo v soglasju s stvarnimi potrebami. d Naša trgovinska bilanca v prvem čelrtletju. V prvem četrtletju 1930. smo izvozili iz naše države 298.360 ton v vrednosti 1.740.5 milijona Din, uvozili pa za 1.696 milijonov Din. Če- prav se je naš izvoz v prvem četrt- letju povečal napram lanskemu iz- vozu za 386 milijonov Din, je ostala naša trgovinska bilanca pasivna, ker se je istočasno dvignil tudi uvoz za 91 milijonov Din. Kljub temu pa je letos naša trgovinska bilanca mnogo boljša nego prejšnja leta, kajti v le- tošnjem prvem četrtletju je znašala pasivnost le 44.5 milijona Din na- pram 339 milijonom v prvem cetrt- letju preteklega leta in 542 milijo- nom v istem razdobju predlanskega leta. - d Težek deiekt v falski elektrarni. V pondeljek 5. t. m. okrog 4. popol- (ine je tresčila strela v elektrarno na Fali ter po])olnoma uničila eno ge- neraiorsko oljno, stikalo z 10.000 vol- ti in poškodovala tudi druge dele stikalne naprave. Vsled tega je bil ukinjen ves tok do Maribora, Celja, Trbovelj in Varaždina. Z rezervnim materijalom je bilo mogoče do ve- čera preskrbeti vsa oinrežja, razen voda Laško, s tokom. Laški vod je medtem preskrbela centrala Trbo- veljske premogokopne družbe, tako da je tudi Celje z okolico imelo že ob 148. zvečei- tok. d Nove telefonske zveze Žalca z inozemstvom. S 1. majem so bile otvorjene nove telefons'ke zveze Zal- ca v Savinjski dolini z Berlinom, BYankfurtom ob Mcni, Fürthom na Bavarskem, Monakovim, Nürnber- gpm in Regensburgom. d Občinski vodovod v Laškem je bil 3. t. m. kolavdiran. Komisija je ugotovila, da vodovod brezhibno funkcijonira. Novi vodovod bodo že letos podaljšali do termalnega kopa- lišča. Zadevne stroške v znesku 55.000 Din bosta nosila občina in Okrožni urad za zavarovanje delav- cev kot lastnik termalnega kopa- lišča. d Nov odvetnik na Vranskem. V četrtek 8. t. m. je otvoril odvetnik g. dr. Josip üodnic na Vranskem svo- jo pisarno. d Prepovedana ženska postrežba. Mestna policija v Dubrovniku je pre- povedala žensko postrežbo v vseh tamošnjih kavarnah in gostilnah. d Strokovno šolstvo v naši državi. V Jugoslaviji je 19 trgovskih akade- mij (297 profesorjev in 3438 dijakov). Trgovskih šol je 11 (66 profesorjev in 981 ucencev). Pomorske trgovske äkademije imamo tri (38 profesorjev in 252 dijakov). Srednjih tehničnih šol je 5 (202 profesorja in 1105 dija kov), strokovnih obrtnih šol 16 (126 profesorjev in 1105 dijakov), ženskih obrtnih šol 163 (7183 učenk). Od obrt- nih in obrtno-nadaljevalnih šol jih je v Beogradu 12 (1266 učencev), v Srbiji 99 (3988 učencev), na Hrvat- skem 61 (10.991 učencev), v Sloveni- ji 91 (okrog 8000 učencev) in v Bosni in Hercegovini 4(5 (3530 učencev). d Novo planinsko glasilo v Ljub- ljani Nedavno je bil ustanovljen v Ljubljani konzorcij, ki namerava za- četi izdajati novo planinsko glasilo. V konzorciju, ki mu načeljuje g. dr. I. C. Oblak, so še gg. prof. Ferdo Seidl, dr. Snuderl, dr. M. Hrašovec iz Celja, prof. Janko Mlakar, pomož- ni skof dr. Rožinan, dr. Valentin Ko- run, dr. Jakob Prešeren in drugi slo- venski al{)inisti. (I Novo planinsko zavetišče ob se- verni meji. Mariborska podružnica SPD bo otvorila v nedeljo 11. t. m. novo planinsko zavetišče pri Sv. Pankraciju na Kozjaku ob naši skrajni severni meji. d V innogih pokrajinah še vedno radf uporabljajo doma izdelano mi- le. Gospodinje mislijo, da je to milo sigurno čisto in neškodljivo, ker se pri kuhanju mila uporablja edinole mast in lug. In četudi je temu tako, je še vedno upravičena bojazen, da je v milu, ki se izdeluje, t. j. kuha brez strokovnega znanja, preveč lu- ga, ki tkanine razkraja. Druga na- paka mila, ki se kuha doma, je, da vsebuje mnogo nesnage. Materijäl, ki vsebuje klej ali pokvarjene ostan- ke mesa, onesnaži milo in daje pe- rilu, ki se z njim pere, neprijeten duh. Tem neprijetnostim se je mogo- če izogniti, če se pi'i pranju uporab- lja milo, ki je izdelano skrbno in s strokovnim znanjem. Albus milo je brez luga in iz čistega materijäl a. Perilo, ki se pere z njim, ima svež in prijeten duh. 170 d Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franc Jožefove vo- de«. Strokovnjaki zdravniki za mot- nje pri prebavi hvalijo »Franc Jože- fovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi oteklino jeter, zviša izločevanje želodca, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh le- karuali, drogerijah in špecerijskih trgovinah. IzCeljainokoiice Materam! (K Materinskemu dnevu 11. maja.) Pozdravljene matere vseh slojev našega naroda! Ve, ki ste najbistve- nejši del njegov, ker ga obnavljate, nui vdano služite in mu varujete najdragocenejšo svetinjo — njegov jezik. Ve ste na Materinski dan slav- ljenke in narod Vam hoče na Vaš dan pokazati svojo hvaležnost in lju- bezen. Pa bodite gospodaricc palač ali skroiune gospodinje kmečkih do- mov in delavskjh hišic, danes ste nam le matere. Na različen način Vam bodo Vaši domaCi izkazovali svojo vdanost, toda bistvo bo povsod isto: poklon Vašemu dostojanstvu, zahvala VaŠemu trpljenju, požrtvo- valnosti, delavnosti, skrbi. Ta dan Vam vsa srea žele sreče in veselja. Deca naj Vas neguje, Vam govori mehke besede! In Če Vam je razkrop- Ijena po svetu, naj se Vas spomni in Vam pošlje iz daljav ljubeče pozdra- ve. In dobro besedo tudi Tebi, druga mati, tolikokrat krivifno sojena ma- Tast Kondelik in zet Vejvara Ceški spisal Igndt Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 67 »Toda oče«, je rekel Vejvara, »to so tla in pohištvo.« »Hudiča, pa ne pohištvo!« je za- klical mojster. »PohiStvo imamo že dvajset let, dosti časa je imelo, da je popokalo, in tla so stara kakor hiša. Zakaj pa prej nisem ničesar slišal, ko je bila mati doma? Pie?« »Niste se za to brigali, oče«, je po- jasnjeval Vejvara. »Vedno vse poka, pri nas tudi. A'ko je vlažno, škriplje, in ko se les suši, pa poka.« »Torej pojdi in poglej, kje je kaj počenega«, je stegnil mojstcr roko. »Dragi moj, meni se zdi, kakor bi tu nekdo hodil in pokal z bičem po omarah in lomil na njih okraske. No, če ne bi imel Katinke v kuhinji, ne bi spal niti eno not";. Samo da bi Že priäla mati nazaj!« Vejvara je molčal. Cim bolj bi ta- sta prepričeval o naravnem vzroku strašljivega pokanja, tem bolj bi se rnojster skliceval na svoje spiritistic- no mnenje. In razen tega je Vejvara slutil, da mu njegovo stanovanje I kmalu tudi tako oživi. Res je, ve, kaj je vse to, toda prijetno tudi ni. Gas je potekal. Vejvara je zdajpa- zdaj pogledal na žepno ui"o. »Kam pa še hočeš iti, Fran?« ga je vprašal mojster, ki je to zapazil. »Pred gledališče, po Pepico, oče. Sama nc more domov.« »Kaj domov!« je zaklical Konde- lik. »Menda mi vendar ne boš sedaj ušel. Časa imaš dosti, jutri je ne- delja, lahko se boš naspal. Pripeljal boš Pepico iz gledališča k nam. Ali še bolje bo, ako sploh ostaneš tu.« »In Pepica?« je ugovarjal Vejvara. »Kaj pa Pepica?« »Po Pepico pojde Katinka — tako vas imam vsaj gotovo.« Cez četrt ure je šla Katinka k glc- dališču. Vejvara ji je zelo podrobno pojasnil, h katerim vratom se rnora postaviti, da ne bi mlade gospe zgre- šila. Mojster Kondelik je Katinki tu- di naročil, da bi spotoma kupila ve- čerjo za Pepico. Toda čim je Katinka izginila, se je udaril mojster po čelu. »Tristo vragov! Da mi ni prišlo prej na misel! Lahko bi bila poslala po kako porcijo k Pokornemu, po kaj svežega, potem pa bi Katinka pogre- la, da bi imela Pepica toplo večerjo. Prav vimje mrzlo je — ta junij se je pokazil. In ravno v tem najlepšem ßasu je morala iti naša üiati. Revi- ,ca!« Vejvari se je sicer mamica smilila, toda povedal je, da bo Pepica zado- voljna s salamami in s šunko, da ima to rada. Toda mojster se je Le vedno jezil. »NiC mi ne pride na misel, sedaj je že prepozno! In vam tudi ne, Vej- vara! Ko bi imela vsaj nekaj časa zanjo. Toda Katinka je tarn — kdo bi to znašal vkup!« S to mislijo, da bi nekaj moralo biti, je mojster Kondelik oživel. Ho- dil je od kota do kota, kakor bi ipkal včerajžnji dan, sei je iz sobe v kuhinjo, jemal v roko najbolj nepri- ,pravne stvari in jih je polagal nazaj, ker ni vedel z njimi kaj in kako. In pri tem je mrmral: »Clovek se dosti najezi s temi žen- skami, to je res, toda če jih vrag od- nese, jih povsod zopet manjka. Vsaj malo čaja . . .« »Oče, če ne gre za nič drugega«, se je oglasil Vejvara, »in če imate do- ma Caj in rum ali konjak — to bo takoj. Bože, koliko sem skuhal čaja, ko sem bil še sam! V lončku.« »Vem, Vejvara«, je rekel mojster Kondelik, »pogostili ste z njim gospo Muknšnablovo in gospodično Loti, kaj ne?« »Ampak, oče!« se je branil Vejva- ra. »No le molčite, vi kujon. Mati vas no sliši in Pepica tudi ne. Toda kako bo s Cajem, to ne vem. Preslico ima- iiio gotovo, cesen tudi.« »Kaj pa samovar, oče?« je vprašal Vejvara. »Seveda ga imamo!« je rekel moj- ster. »Mati si je pri njem prežgala precej predpasnikov.« Crez nekaj časa sta srečno iztak- nila škatljico s čajem, samovar, spi- rit, rum, sladkor. »Kaj sem rekel«, se je smejal moj- ster. »Samo poiskati je treba. Navad- no človek ne najde ničesar, ko gredo ženske proč — in čudim se le, da ni mati vsega tega odnesla s seboj. Se- daj pa kuhajte!« Vejvara je slekel suknjo in se je poprijel dela. Nalil je mrzle vode, zažgal pod samovarom spirit in je odmeril čaj. Stran 2. »Nova Doha« 9. V. 1930. Žtev. 37. čeha! Z občudovanja vredno vest- nostjo nadomestuješ mnogokrat osi- roteli hiši mater, čeprav nista ved- no Ijubezen in hvaležnost Tvoje pla- čilo. Naj bo tudi Tebi Materinski dan — dan radosti. Pozdrav in hvala še Varn, duševne matei'e in voditeljice mladine, ki po- 1 agate v njena srca zaklade, ki jih rodna mati v innogih slučajili ne more. c Proslava Materinskega dne. Ko- lo jugoslovenskih sester v Celju bo priredilo skupno s pomladkom Rde- čega križa vsakoletni Materinski dan v nedeljo 11. t. m. Dopoldne bo v Ine- stu prodaja cvetlie in od 10.30 do 12. koncert v mestnem vrtu, ob Hi. pa v mestnem gledališču slavnostna aka- demija z naslednjim zanimiviin spo- redom: Anica Cernejeva: »Mamica« in »Prošnja« (deklamaciji). Rihard Wagner: Zbor romarjev iz opere »Tannhäuser«; Alojzij Mav: »Mami- ca moja, povej mi.« (Štiriglasni zbor deške mešeaiiske sole pod vodstvom učitelja g. Segule.) C. Debussy: III. stavek iz 1. kvarteta; P. I. Cajkovski: Andante cantabile. (Godalni kvartet gg. Karlo Sancin, V. Schramm, Du- šan Sancin in Oton Bajde.) Drugi del akadeinije bo nudil posebno mladini mnogo užitka. Uprizori se Ivana Al- brehta pravljična igra s petjem v 4 dejanjih »Sirota Jerica«. Pevske toč- ke je naštudirala ga. Zinka Thaler- jeva, rajanje palčkov in vil gdC. Er- na KovaČeva. Režira g. Adolf Pfei- ler. Pričakujemo, da se bo celjska javnost v čim večjem številu udele- žila te prireditve in s tern primerno proslavila Materinski dan. c Važno gostilničarsko zborovanje v Gelju. Z ozirom na neugodni polo- žaj, v katerega je spravila uvedba novih davkov gostilničarje, je uvedla Zveza gostilničarskih zadrug v Ma- riboru ponovno akcijo, da najde iz- bod iz sedanjega položaja. V ta na- raen se bo vršila y pondeljek 12.' t. in. ob 10. dopoldne v hotelu »Evropi« v Celju skupna konferenca mariborskc in ljubljanske Zveze gostilničarskih zadrug, ki se je bodo udeležili gostil- ničarji iz vse dravske banovine. Na dnevnem redu je pozdrav predsedni- ka Gostilničarske zveze v Mariboru, volitev predsednika zborovanja, raz- govor o namcravanem povišanju cen piva, obrtn-i zakon, vinotoči in točil- nice, privatne kuhinje, nabavljalne zadruge in konsumna društva, od- prava trošarinskih registrov, banski sosveti in občinski zastopi, glasbene takse, skupni tisk, osrednja zveza v Beogradu in naše stališče, resoluci- je in slučajnosti. c Gjurgjev dan v Celju. Posadka celjske garnizije je v torek 0. t. m. slovesno proslavila običajni Gjurgjev dan. Zjutraj je odkorakalo vojaštvo z oficirskim zborom z vojaško godbo na čelu na Stari grad, kjer se je vr- šila ves dan prisrčna zabava. Popol- dne so se vrnili z zelenjem okrašeni vojaki med sviranjem godbe v obe vojašnici. c Koncert »Svobode«. MoŠki zbor »Svobode« pod vodstvom pevovodjc g. .C. Preglja priredi v soboto 10. t. m. ob 8. zvečer koncert v mali dvorani Celjskega doma. 327 c Bonbončkov dan. Ženska podruž- nica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju bo priredila 27. t. m. bonbonč- kov dan. Ker je čisti dobiček clolo- čen v dobrodelne namenc, pričaku- Vsak gospod mora pregledati pred nakupom klobu- ka ali kape ocjrornno zalocjo veletrgo- vine STERMECKI. Uverilf se bodete o bogati izbiri kap, najrnodernejSih klo- bukov in tisoč drugih predmetov, ka- teri se Vam nudijo mnogo ceneje ka- kor kjerkoli. Navadni klobuk Din 85, boljši 72, 78. imdni 84, fini 95, \z zaj- Cje dlake 119, Iovski77, dečki 35. slam- nik 20. 30, 60, za dečke 17, za deklice 12, športne kape od Din 25 dalje. Nakup neprisiljen. Trgovski dom R. Ster mecki, Celje. jemo, da ne bo nikdo odklonil male- | ga prispevka. ; c Smrtna kosa. V Kasazah.pri Pe- trovčah je umrl 80-letni posestnik in gostilničar Franc Kodela, v celjskj bolnici pa (i. t. m. 6-letni Franc Voz- lič, sin dninarice "iz Sv. Petra na Medvedjem selu za difterijo in v pe- tek 9. t. m. v Gaberju 148 pri Celju ; 15-letna Hedvika Javorškova, hči strugarskega mojstra pri VVestnu. N. p. v m.! c Na naslov falske elektrarne. V soboto 3. t. m., pondeljek 5. in petek 9. t. m. se je v Celju ponovno prime- rilo, da je zmanjkalo povsod elek- tričnega toka. V pondeljek popoldne je bila temu kriva nesreča v falski elektrarni, ostalim slučajem pa ne vemo vzroka. Vsled takih defektovr trpijo vsi obrati občutno škodo. Po- trebno bi bilo, da bi vodst'vo falske' elektrarne pojasnilo vzroke zadnjim pogostim dosektoni. ./ • , c Tri prošnje za kinomatografsko koncesijo v Celju. Pred kratkim so bile vložene pri kr. banski uprävi v Ljubljani tri prošnje za podelitev ki- nematograf skih koncesij v mestu Celju. Prošnje so vložili najemnik Mestnega kina g. Ferdo Čeplak, ki- nopodjetnik M. Tomljenovic iz Bjelo-1 vara in Katoliško prosvetno društvo v Celju. Gosp. Tomljenovic namera- va predvajati v Celjskem domu zvoe- ne filme, Katoliško prosvetno dru- štvo pa v novi palači Ljudske poso- jilnice prosvetne filme. Po invalid- sekm in dobrovoljskem zakonu ima g. Ceplak prednost pri podeljevanju kinematografskih koncesij. c Napačnega so prijeli. V tdrek1 (i. t. m. okrog 10. dopoldne je nekdo sporočil celjski policiji, da se nahaja v delikatesni trgovini g. B. na Kra- lja Petra cesti znani vlomilec L., ki ima baje pri sebi samokrese in nože. Trije stražniki in štirje policijski agenti so so takoj podali k omenje- neni trgovini in jo obkolili z napei1- jenimi samokresi. V trgovini, pred katero se je zbrala velika množica obfinstva. so našli mlajšega moža, ki se jim je zdel identičen z vlomilcem, ga aretirali in gnali vklenjenega a|nižje cene Darila z o birmo ure, sctüitnltia^ srebrnina ltd. H. SAÄ.MIC I. d. Celje, Narodni dom Mfl7n^irBllA ^eni- občinstvu vljudno naznanjava, da sva s 1. majem ****^**dniIU(> t. !. prevzela »Gozdnc» re«taif»»asoijo« v Celju. Potrudila se bova cenj. goste kar najbolje postreči ter zatrotavljava to^no in solidno postrežbo. Mrzla in topla iedila ter pristna domsča vina. Vsak dan sveže pivo. Za obilen obisk se priporočava I. in Jožefa Zagradišnik. Barve suhe in oljni.te, em*»j8e domače in inozemske vseh vrst, svetle in špiritne *ake, tirnež, bweno oSJj^, ter-pen- ¦in, oop«če in vse v to stroko spa- daioče potreb^čine ffüisdi n^ceneje Lastni elekt r*i6n» mSini xa ornate b ist r> v e it* lake Prevzemam in izvrSuiem sk'j kot prei vsa steklarska dcla pri 3-50 novih stavbah, nopravilih, adaptacijah iid. ter kritjc streh in nadsvetlob z žičnatim ali robatim steklom z garancijo. Največja znloga čcških šip, dobava ogledal po tovamiSkih cenah. M. RAUCH, CELJE, Prešernova ul. 4 Ustanovljcno lcta 18(^3. Nobene podružnicc. Stran 4. »Nova Doba« 9. V. 1930. Stev. 37. iiiiiiiiiiHrjiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiHiH ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ KOLESAR)! - POZOR! L Prispeli so najnovejši modeli koles znamke „Waffenrad" in „Puch" " D Največja izbira, najnižje cene, flRsfesf a tudi proti plačilu na obrokc. |i^??S B Puma vulkanizacija in protck- ^ /3ST u tiranje. Zaloga »Sempcrit« öL^i#| ¦ NajvGčja reparacijska avtopncvmatik. S^M ! delavnica, velika zaloga Jssi^STŽa^ " scstavnih ddov. Glavno za$top§tvo: j*mi»a ¦ Ä. NEGER, CELJE.Gosposka uL 32 SäÄSJtfSS! I '¦¦¦¦¦¦¦¦¦HDBBSiaMllBBDIIHIIKBnailBBIBflllbABDigaillllllllBHaEIII Birmanska darila ure, verižice, zapestnice, uhane, ovratne verižice, obeske najceneje priporoča vsem botrom in botricam Stefan Ferant urar —- zlatar CELJE, Prešernova ulica 21. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. 50—45 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Odvetnik dr. Fran Tercič naznanja, da je otvoril pisarno v Šoštanju, Mestni trg. .PFftFF* šivalni stroj popolnoma nov, nerabljen, se s po- pustom proda. Naslov v upravi. Knpujemo stalno in plačamo dobro t Lapuh, preselco, brezovo perje, koprivne korenine, tisoč rože, valdmajster, brinjev les olupljen in cepljen. Vse mora biti posušeno v senici in zbrano. D'ogerija Sanlta«, Celje, Aleksandrova 1 ulica 5. 6 Stanovasije obstoječe iz 4 sob. kopalnice, kuhinje in s pritiklinam« se odda s 1. junijem 1930. Naslov v upravi. sir, salarno, sardine, pastete ter vse vrst specorijske in delikatesno blago priporoča KAROL LOIBNER, (Pri zvoncu) CELJR Kralia Petra cesta 17 in Samostanska ulica Stev. 4. Sprejftt@ se šofer domačin, zanesljiv, popolnoma \z- vežban v šoferstvu in kljuČavničarstvu za 3tonski tovorni Ford-avto. Pole^ šoferskih poslov bi opravljal tudi razna manjša ključavničarska dela. Pismene ponudbe na vodstvo glavne za!oe;e pivovarne »Union« v Celju. SOFER za poltovorni avto s e i š Č e. Nastop službe t a k o j. Plača po dogovoru. Naslov v upravi. Naznanjam vsem cenj. strankam in prirediteljem torthbol, da imam v zalogi najcenejše pohištvo. JOŽEF STERNIŠA, Cefje—Zavodna 68 (Pri ribniku). Vrt za sočivje in mala hisica v sredini mesta se odda v n a j e m posebej aü skiujno. Dolgo pol je 3., I. nadstr. Oprsniki in podvtze za nogawice velika izbira kleklanih čipk in motivov. Pavla SLUGOVH, Celje, Vodnikova ulica. Moder uitrijol (znamke Montecatini) Žveplo Ekstra za vinograde Saloldln AnUchlor za vinograde Sulicol za vinograde Rafija, najboljše kakovosti Trtnl gumi, la Pirelli se kupi najbolje pri 6. Stiger, Celje. Km^-"viMO~z^ezöm , Eritrocit" proti slabokrvnosti in bledičnosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara lekarna »Pri orlu« Mr. Ph. Ivo Tončič CELJE, Glavni trg ~ Aleksandrova ulica. Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBE"! USTANOVUENA &ETA 1881. CeljB v Eastni hiši Narodni dorn Sprejema hmniliie vloge od vsakogar, jih obre- stuie^najupdn^je, midi popolno varnost in iz- plačuje točrio. — Izvršuje Tse denarne posle, kupuje in prodjjja tuj denar ter ceke na ino- zemstvo. Izdaja IJve^renja zh izvoz biaga. Za yamost hranilnihvlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — se lostna glavnica in reze^ve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000-. PCDRUŽNICI: MARIBQR iOSTAMt Aleksandrova cesta št. 11. (u iostni hisi) Samo na veliko! ICA^^^l) Saiwo na veliko! praženo in surovo, od najccncjšc do najfinejše vrste nudi po rtajnižjih konku«*enčnih cenart JSLJLojias; Mastnalc CELJE, KRAL«!A PETRA C. 22 veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Il^Li.stxi.Lt pi*aža^na kave IVIlin 2RGL dLisa-ve TlwA'Mwt^^cki^A MAi Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v lrrCprif-djlC SCI svoji hiši v CELJU, KRÄLJÄ PETRH c 37,. K lastno mesartjo, preKaievaünlco in gosfilno pri „Jeleeu** z izborno kuhinjo. Cenc konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. FJrodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip GoresitaK I. aprila se je prlče!a "—*—"'M'!!'a' — velika prodaja -r;nk0Ä 123 trgovini X. ICUDER nasl. 50-48 JDß« C3 JEJ^ JLiX^^ri CELJE, GLÄVNI TRG ŠTEV. 1* Spornladanski plašči, oblekc, predpasniki, fantovske oblekce, dekliške oblekcc, srajcc, kravate, čcpice, klobučki. -— Vclika izbira «PEKO» čevljev, svila, popelini, blago za plašče in bluze. Velika izbira, nizke cene! Strogo solidna postrežba. tfinho Huftoircc, obi, honces.mestni tesarsni mojstBP na Law nit! rp|i|| izvršuje vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |J 11 Uyl|U luše, vile, tovarnc in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnicc, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ^f\^T iz tovame Edison Bell-Penkala Ltd. kakor rudi plošfe «His Master's Voice* in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobiio proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Mm l Lesfeovšek, Celje knjiigar^a in veletrgovina • P^pi^jem, piftaEnimi in riwalnimi p*"edmeii. • —i—«—*¦——^———^—«—¦ registrowana ladcuga z.omejeno tavexo -^—¦¦^¦-1111I"^!9S=5 Pisarna v Prešernovi ulici S Hranilne vloge obresmfe po 6—8% člstih. brez renmega davfea. a i s |si" ß « s 'CO -M a 2 Urejuje Rado Pečnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četlna. - Oba v Celju