Številka 265 TRST, v sredo 25. septembra 1907 Tečaj XXXII. mw ZUAJA VSAKI DAH Ml *b nedeljah in praznikih ob 5., «i ponedeljkih ob A ijatraj Popamične Itevllke se prodajajo po 3 (« ntotink) ▼ mnogih tobakarnah v Tmtu in okolici, Ljubljani, Gori«, branju, St. Petru, Sežani, Nabrežini, Bv. Luciji, Tolminu, Ajdovlčini, Postojni, Dornt>ergu, Solkanu itd. i ENE OGLASOV se računajo po rratah (široke 73 mm. visoko 2\ mm); xa trgovinske iD obrtne ogla.«« po 20 stotiak ; osmrtnice, zahvale, poslan.ce, oglase denarnih savodov no &0 stok. Za oglase v tekatu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-laljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot- beseda, najmanj pa Btot. — Oglase sprejema „inseratni oddelek uprmve Edinosti-1. — Plaćuje ee izključne le opravi Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost44 ?a Primorsko. V edinosti je moč t VAROČVDTA ZHAAA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, aa naročbo brez doposlane naročnine, se oprava ne ozira. Iiritiiia u letillsto izdule iiiiosti' suh: alolttii K & 20, pol leti Mt Vsi dopisi naj se pofiiljajo na oredni&tvo lista. Nefraokovana pisma se ne sprejemajo ln rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Glorcio Galattl 18 (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ^J.iinostu. — Natisnila tiskarna konsoreija lista .Edinost" v Trstu, ulica Gkal prefekta in sindaka. Rusko angle&ka pogodba. DUNAJ 24. Ruski poslanik knez Usu-rov je danes priobčil ministru za vnanje stvari besedilo rusko-angleške pogodbe. Minister Izvolski na Dnnajn. DUNAJ 24. „Polit. Korresp." poroča: Minister Izvolski, ki dospe semkaj jutri zjutraj, bo obedoval pri ministru za vnanje stvari baronu Aehrenthalu. Ob 3. uri popo-ludne ga vsprejme v avdijenci romunski kralj Karol, ki pride tudi jutri na Dunaj. Zvečer priredi na čast ministru Izvolskemu večerjo ruski poslanik Urusov, na katero so povabljeni minister za vnanje stvari, italijanski, angleški in francoski poslaniki, generalni ad-jutant baron Boifras, viši komornik baron Gudenus, namestnik grof Kielmansegg itd. Dementi. DUNAJ 24. Neki listi so priobčili iz Velikega Varadina došlo vest, da je bil pri sklepnih vajah 7. zbora pri Belenvesu z ostrim strelom en čet >vodja ubit, en korpo-ral pa težko ranjen. Oba vojaka sta bila baje od 33. pešpolka. Kakor se od uradne vojaške strani poroča, je to časnikarsko poročilo popolnoma neresnično. Pri sklepnih manevrih 7. zbora ni bil nihče ubit oziroma ranjen. Ministra Pacak in Foft. PRAGA 24. Poročilo listov, da sta ministra Packk in Fort izjavila, da nameravata odstopiti, je popolnoma izmišljeno. Is Češkega deželnega »bora Seja načelnikov klub. PRAGA 24. Po današnji deželnozborski seji so se pod predsedstvom višega deželnega maršala sestali načelniki posamičnih klubov na drugo posvetovanje, Viši deželni maršal je naznanil, katere predmete so predlagale češke stranke v deželnem zboru, da pridejo v razpravo. Potem je posl. dr. Eppinger označil one točke, proti katerim so nemške stranke. Te so : ustanovitev zavetišča za posle v Pragi, 30 odstotkov povišanja deželnih doklad, podeželjenje premogovnikov, deželna zavarovalnica in novi stavbeni red za Prago. Govornik je podpiral predlog posl. Iro, da se pri melioracijskem načrtu jemlje za nemške načrte enaki obzir kakor za češke. Poslanec Kubr, Pacher in Baxa so zahtevali debato o premogovnem vprašanju. Kose. PRAGA 24. „Prager Abendblatt" poroča : Od 19. do 22. t. m. so na Češkem obolele za kozami štiri osebe. Hrvatski socijalisti za splošno volilno pravico. ZAGREB 24. Vodstvo hrvatskih socijalnih demokratov je sklicalo za 26. t. m. shod v prilog splošni volilni pravici. Tudi po deželi se bodo vršili shodi, na katerih se bodo, kakor v Zagrebu, socijalisti izjavili solidarnimi 8 svoiimi ogrskimi sodrngi. Romunski minister Bratianu na Sedmograškem. BUDIMPEŠTA 24. Mestni glavar v Bistrici (Sedmograško) je glede obiska romunskega ministra za notranje stvari Bratianu izjavil, da je isti neko noč bival v hotelu Saaliny. Videlo se ga je občevati z nekim romunskim duhovnikom, ki je že dlje časa njegov prijatelj. Občnega zbora „Astre" dne 21. in 22. t. m. se Bratianu gotovo ni udeležil, ker je odpotoval že 18. t. m. Nekoliko dni pozneje je bil v Nazodu, kier je obiskal romunsko gimnazijo ter podaril nekemu odličnjaku 100 kron. Veliki župan bi-striško-nazodurski je izjavil, da ni imel obisk Bratianov nikakega političnega pomena, bil je le privaten izlet. BUDIMPEŠTA 24. (Ogr. biro) Dopisnik „Magyar Hirlap" je obiskal romunskega ministerskega predsednika Sturdzo v Budimpešti, i mu je izjavil, da je poročilo o njegovem obisku v Bistrici izmišljeno. Kar se tiče ministra Bratianu, je isti ponovno prišel na Sedmograško z avtomobilom obiskat svoje sorodnike. Ako bi bil, tako je nadaljeval mi-nisterski predsednik, Bratianu tudi prišel na občni zbor romunskega kulturnega društva v Bistrico, o čemer ni ničesar znano, tedaj ni gotovo prišel, da bi bil agitiral proti ogrski državi oziroma za romunsko prebivalstvo na Sedmograškem. Njegov obisk je moral veljati Ie romunskemu kulturnemu društvu, kateremu je sicer tudi romunska vlada o priliki občnega zbora poslala svoj pozdrav brzojavnim potom. Nezgoda na vojaških vajah. BELIGRAD 24. Med vajami beligrajske posadke pri vasi Zeleznik se je pri nabijanju topa razpočila patrona, vsled česar je bil en korporal težko, dva topničarja pa lahko ranjena. Kralj Peter, ki je bil na vaji, se je takoj podal k ranjenim, ki so bili v njegovi navzočnosti obvezani in potem prepeljani v bolnišnico, Nezgoda romunskega ministra. BUKAREŠT 24. Finančni minister Co stinescu si je na Sinaji voze se z avtomobilom zlomil levo nogo. Minister se bo moral zdraviti šest tednov. Kuga v San Frančišku. SAN FRANCISKO 24. Doslej je obolelo za buboosko kugo 42 oseb, od teh jih je 24 umrlo. Maroko. PARIZ 24. General Drude je prosil, da mu se dodeli izkušen konjiški častnik kakor voditelj vsega korijištva. Zato je določen major Fretay od 1. polka na konju. Fretay se poda v tem tednu iz Blide v Casablanko. LONDON 24. Iz Marakeša poročajo: Vest, da je Abdul Azis zapustil Fez, je pro-vzročila tukaj veliko zmešnjavo. Prebivalci iz Maraktša so pričeli bežati ter zapuščsjo svoje imetje. Deputacija rodu Šjavija se je podala k Mulej Hafidu ter ga prosila pomoči proti Francozom. TANGER 24. (Agence Havas) Levo krilo generala Drude se bo zamoglo sedaj i svobodno razvijati, ker sta se podvrgla ro dova Uladzejan in Zenata, ki bivata južno-vztočno od Casablanke. General Drude bo za-mogel tudi porabiti podvržena rodova v to, da bosta vplivala na druge rodove. Nevihte v Severni Ameriki. LONDON 24. „Daily Mail" poroča iz New-Jorka, da je razsajala tamkaj v nedeljo velika nevihta. Strela je vdarila v bolnišnico sv. Katarine in v cerkev sv. Niko-lajs. Med bolniki in verniki je nastala silna panika. Verniki so prestrašeni zbežali iz cerkve. Velik križ iz kovine je vihar vrgel s cerkve. Strela je udarila tudi v nedogradjen svod novega mosta v Blackvill-Irland, ki je z velikim praskom pal v vodo. Viliki vojvoda badenski. KARLSRUHE 24. Veliki vojvoda je noč dobro prespal. Stanje je pa še vedno opasno. Bojkot portugiškega dvora. LONDON 24. Iz Lizbone poročajo, da so načelniki napredujakov sklenili, da ne vsprejmejo več nikakega povabila na dvor. Republikanski list „Pais" je vnovič prepo-veda d. Nesreča parnika „Principessa Jolanda". GENOVA 24. Italijanski Lloyd odklanja vsako odgovornost radi nesreče dogodivše se z novim parnikom „Principessa Jclanda". Ravnateljstvo te družbe ne plača niti cente-sima za parnik, zgradjen na njen račun, ako se jej ga ne izroči v popolnem stanju. Rusija. Sneg in mraz. PETROGRAD 24. Iz raznih krajev države poročajo o velikih snežnih metežih in o mrazu. Volitve za Dumo. PETROGRAD 24. V petrograjskem volilnem okraju ie opažati apatijo, od 1669 prvotnih volilcev jih je prišlo volit le 61. V volilnem okraju Sidna je prišlo od 358 le 14, v drugih okrajih ni prišel volit niti en prvotni volilec. Napad na Valija. BATUM 24. Vali iz Vana, Ali Bej, ki je na potu v Carigrad dospel semkaj, je bil sinoči blizo svojega hotela smrtno ranjen. Storilec je zbežal. ^^^ S protestnega shoda „Narodne delavske organizacije". h Podraženje kruha. Govori! predsed. gosp. dr. Josip Mandić. Kateri so razlogi, da je kruh relativno tako drag ? Moglo bi se reči, da so trije razlogi. In sicer : a) tesnosrčna agrarna politika centralne vlade. Ista se nič ne ozira na najpotrebnejše življenske zahteve širokih mas. Znano je, da je v Avstriji vpliv agrarnega elementa še vedno precej jak in da se je ravno po volitvah 14. maja pokazala i moč istega. Agrarci reprezentirajo produ-!cen te in vsa njihova politika je prizadevanje, da bi dosegli povoljne konjekture za PODLISTEK. 16 Sokolinec. Sibirska povest. Ku.ski spisal Vladimir Korolenko. Vedno bolj smo se bližali Nikolajevsku ; vasi in dvorci so postajali vedno pogosteji in pat za nas Čezdalje bolj nevarna. Počasi in previdno smo se splazili proti mestu. Ponoči smo marširali naprej, čez dan smo se skrivali po goščavah, kamor ne zaide niti žival, tem manje človek. Morali bi bili napraviti večji ovinek okoli Nikolajevska, a bili smo preveč trudni in razun tega nam je bil pošel naš proviant. Na večer smo prišli na breg reke in amo videli tam kup ljudi. Pogledali smo si jih pobližje : svobodno moštvo *) je bilo in lovilo ribe. Tedaj smo se približali brez strahu. „Bog z vami, ljudje 6mo rekli. „Bog z vami!" so odgovorih. „Odkod ?" Beseda je dala besedo. Potem nas je *) „Svobodno moštvo" so tisti arestantje, ki so že prestali svojo kazen. Ne žive v ječi, ampak v svojih stanovanjih, dasi so podvrženi toliko osebno kolikor glede svojega dela gotovemu nadzorstvu in gotovim naredbam. njihov starosta ogledal, poklical mene na stran in vprašal : „Ali niste s Sokolina ? Ali niste vi, ki ste pobih Saltanova ?" Odkrito rečeno: pomišljal sem, ali bi mu povedal resnico. Sicer je bil eden naših, a tudi temu ni bilo mogoče povedati vsega. In potem „svobodno moštvo" tudi ni isto, kar je naša „arestar.tovska občina". Ce se hoče morebiti starosta ali kakšen drugi njih prikupiti oblasti, gre in skrivaj ovadi kaj — saj je prost. V ječi poznamo vse ovaduhe ; komaj se kaj zgodi — takoj vemo, kdo je bil. Kako pa je tukaj mogoče spoznati to ? Izpregledal je takoj, zakaj sem se obotavljal, in je rekel: Mene se ne bojte; nikdar ne izdam tovariša, tudi mi ne gre nič mari. .. Ker je stvar v mestu že znana in vidim zdaj, da vas je enast • ljudi, zato mi ni bilo težko uganiti. Bratje, hudo juho ste si skuhali... Slaba vam kaže — okrožni sodnik tukaj je zelo strog — no, to je vaša stvar. Če pridete skozi, ste lahko zadovoljni. Ker imamo nekaj živeža, vam bom, čim se vrnemo v mesto, dal naš kruh in nekaj rib. Ah ne potrebujete morda kotla?" „Kakšen kotliček odveč bi res ne škodoval ..." „Dobite ga... Ponoči vam ga prinesem in še kaj druzega. Svojemu bratu treba vendar pomagati!" Lažje nam je postalo pri srcu. Odkril sem se dobremu možu in se mu zahvalil, ravnotako moji tovariši. Veliko je bilo vredno za nas, da nas je preskrbel z živežem, še več pa, da nam je privoščil dobro besedo. Doslej smo se morah ogibati ljudi, ker nismo imeli ničesar pričakovati od njih, nego hudega in smrti — tukaj nas je človek prvikrat pomiloval. Od veselja bi nas bila tukai skoro zadela nesreča. Ko je bilo svobodno moštvo odšlo, smo poštah korajžni in takoj bolj brezskrbni ; Volodka je začel celo plesati. Ni nam bilo več mari nevarnosti in odpravili smo se v Dikmanovo sotesko (tako imenovana po Nemcu Dikmanu, ki je gradil tam svoje parne stroje) — nad reko. Zakurili smo ogenj in obesili dva kotla; v enem smo kuhah čaj, v drugem ribjo juho. Med tem se je naredil večer, stemnilo se je in droben dež in rosil na zemljo. Pri vročem čaju se nismo brigali za dež. Tako Brno sedeh, kakor bi bih v Abrahamovem naročju, na da bi pomislih, da — kakor smo videli mi luči mesta — morajo videti tam tudi naš ogenj ... Tako neprevidni smo znali biti včasih mi, ki smo blodili skoz polja in gozdove, se skrivali pred slehernim človekom — zdaj, pričo mesta smo proizvode kmetijstva, pa bilo to tudi na škodo najvitalnejšim življenskim pogojem delavcev — konsumentov. Ta politika je prvi razlog podraženju kruha, oziroma draginji žita in moke. Zakaj so cene žita in moke relativno tako visoke ? Ker smo izročeni na milost in nemilost špekulantom na Madjarekem. Avstrija pokriva svoje potrebe na moki in žitu v prvi vrsti in skoro izključno iz Ogrske. Ogrski špekulantje vedo to dobro in izkoriščajo to odvisnost Avstrije s tem, da cene žitu in moki določajo poljubno po svoji volji. Cena žitu raste in v tem tudi cena kruhu. Naravnost žalostno je za naše avstrijske razmere, ako prispodobljamo" vrednost žita v drugih deželah z ono pri nas. Mari bi se temu ne moglo odpomoči ? Gotovo, ako bi ne bilo špekulantov na Ogrskem, oziroma agrarnih strank v Avstriji, ki so navezane po identiteti interesjv in zahtev. Velika večina konsumentov kliče vladi: „Ti vlada, ako je žito na Ogrskem tako drago, pa omogoči ti importacijo žita v A VBtrijo iz žitnic Evrope, izlasti Rusije in iz južne Amerike. Agrarci špekulantje pa povzdigujejo nasproten krik : „Ne, vlada, ako bi se žito uvažalo iz Rusije in Amerike, mi ne bi bili v stanu konkurirati z importom in bi morali propasti. Zaradi tega ae določa velika carina na importirano žito, tako, da se onemogoča vsaka konkurenca, ker se ne bi izplačala. Z drugimi besedami: „Med tem, ko zahtevajo prvi: „Doli s protekcijo-nizmom!" — zahtevajo drugi protek-cijonizem. To pa, tovariši, mora ponehati! Avstrijska centralna vlada se ima ozirati na interese kolektivnosti, širokih delavskih mas in ne samo na interese manjšine agrarnih producentov ! To zahtevamo mi od vlade v resoluciji, ki vam jo potem prečitam, to bomo zahtevah od naših poslancev povodom razprave o pogodbi z Ogrsko. (Zvršetek pride). Reforma volilnega reda za deželni zbor istrski — mrtvo rojeno dete!! Sladki deželni glavar istrski je v svojem sladkem govoru v otvoritveni seji sedanjega j zasedanja deželnega zbora istrskega naznanil med drugim, da je deželni odbor sestavil tudi načrt volilne reforme. Ta načrt je bil pred-čerajšnjim predložen deželnemu zboru. In ; prišlo je, česar smo pričakovali z vso e°to-I vostjo vzlic sladkemu besedičenju dra. Rizzija o spravi in pomirjenju. Prišel je — monstrum, ki se „vredno" postavlja na stran | volilni „reformi", ki jo je zvarila tržaška go-j spodovalna stranka. Dočim hočemo posebej priobčiti predlagano razvrščenje volilnih okrajev, podajemo tu druge glavne točke tega famozoega načrta. Število poslancev se poviša od 33 na 42 torej se pomnoži za devet glasov. Virilni glasovi ostanejo kakor doslej : škofje tržaško-koperski, poreško-puljski in krški. Brez vi-rilnih glasov bo torej 39 poslancev. Sedaj obstoječim kurijam se pridruži še peta. Pet poslancev bi volili veleposestniki (kakor doslej), istotako kakor doslej trgovinska zbornica dva poslanca, trinajst njih bi volila mesta in industrijalni kraji (mesto dosedanjih 11) trinajst (mesto dosedanjih 12) kmečke občine, a I šest njih nova peta kurija. V vseh skupinah se ima uvesti direktna i zakurili ogenj in se zabavali tako brezskrbno, j kakor da nam ne žuga pri tem niti najmanjša i nevarnost. Na našo srečo je prebival takrat v mestu star gospod, uradnik. Preje je bil v N.-u jetniški nadzornik. V N.-u je jetnišnica velika ; veliko ljudi je že imela pod svojo streho in vsi so se radi spominjali tega starčka. Vsa Sibirija je poznala Samarova, in ko so mi pred tremi leti povedali, da je umrl, sem se peljal samo zato k popa, da sem pustil brati zanj zadušnico. Dober gospod je bil, samo zmerjal je rad; in tako je zmerjal, da je bilo prav strašno. Kričal je in topotal z nogami — hudega pa ni stopil nobenemu nič. Ljudje so ga spoštovali, kir je bil pravičen, ker ni nikdar nikogar žalil, nikdar nas arestantov zatiral; ni se dal podkupiti in nikdar ni zahteval ničesar od naše „občine" v svoj prid, ampak je imel satno to, kar mu je le-ta prostovoljno ponujala za njegove dobrote. Bil je tudi zelo potreben, kajti njegova družina ni bila majhna... Takrat pa je bil že šel v pokoj in je živel v Nikolajevsku, v lastni hišici. Iz stare navade si je tudi zdaj veliko dajal opraviti z našimi ljudmi, s „svobodnim moštvom". Tisti večer je sedel na svoji verandi in je kadil ; tedaj je zagledal v Dikmanovi soteski ogenj. „Kdo neki kuri tam ?" je premišljeval dalje. otrao II ♦EDINOfeTc št. 265 V Trstu, dne 25. septembra 190/ volilna pravica. V skupini veleposestnikov bi in o vprašanju, da li naj oba ministra podasta venca" nismo pričakovali. List, ki tako po- olili poleg velikih zemljiških posestnikov tudi demisijo z ozirom na dejstvo, da minister roča, je lažnjivec po poklicu. Mi ne bomo vsi drugi, ki plačujejo od zemljišč in hiš Pacak ne more prodreti s svojimi predlogi, branili demonstrantov in prepuščamo to do- davek ne manjši od 300 K, v katerem znesku Sklenilo pa se ni še ničesar, ker se bodo po- tičnim prizadetim, ki gotovo povedo „Sloven- pa bi moralo biti najmanje 100 K zemlja- svetovanja še nadaljevala. cu" kar mu gre. Konstatujemo le, da iz zgo- rine. Za mesta je določen cenzus 20 K, za kmečke občine pa 10 K. V splošni kuriji bi imeli volilno pravico vsi avstrijski državljani možkega spola (ki sicer niso izključeni od volilne pravice), ki so dovršili 24. leto in so do dne, ko je razpisana volitev, bivali najmanje eno leto v dotični občini, kjer imajo vršiti volilno pravico. Volitev bi bila direktna in tajna. Deželni odbor se hvali dovine naših časnikarskih bojev še ne poznamo slučaja, ko bi se bilo o kakem dogod- Dogodki na Ogrskem. Ogrska narodnostna stranka In socijalni ^ ^ nesn\mno lagalo, kakor laže Slove-demokratje. ! nec od.mil?_oIeia ponedeljka o dogodku, ki Aradski romunski list' „Tribuna« pov- ®e Je »Slovenčevemu* poročevalcu v darja v nekem članku potrebo kooperacije K,cma°Jlh' ogrske narodnostne stranke s socijalisti. Od x Vrenje brezstidne lažnjivosti Slo-devetili točk strankinega programa narodnosti Je»c,eve hočemo dotakniti danes le dveh ______toček v dolgi vrsti najdrznejih „Slovenčevih" laži — toček namreč, ki se tičejo „Narodne delavske organizacije", na katero bi hotel „Slovenčev" poročevalec zvaliti vso krivdo, in pa g. CotiČa. Na shodu oziroma veselici v Ricmanjih nI bilo nijednega odbornika delavske organizacije In sploh ni le ta nikakor de or se hvali v svojem uteme- f*f ^ dva državnopravne naravi docim osta ljevanju, daje ob sestavljanju tega načrta llh sedemQtoj* soglaša s socijalističmm pro- imel posebno pred očmi narodnostni moment. S1*?11101?' Sodel?vaDJe m toreJ le mozno> am' In to posebno glede kmečkih občin in V. Ipa£ cel° PotreDD°- kurije, da se - kakor pravi - odstranijo Kongres ogrskih državnih uradnikov. narodnostni boji. Ne vemo, ali bi se smejali, L , nedeljo je bil v Segedinu otvorjen de-ali bi prokleli to peklensko zlobo, to hinav- i ze m državnih uradnikov po predied- ^t ZaVr0St' tNar°dn05tn? b°je h°^°:%antoO «■*}■ na prireditvi v Ricmanjih. Napadi odpravit?, ali pri tem vendar za ne- ?1;nnvJ 5 ' 1 v „Slovencu"" na to organizacijo involvirajo dogledne čase zagotoviti italijansko hegemonijo v pokrajini, j * Samostalna ogrska banka. torej naj skrajne j o krivico, neodpustno žalje- i j ■ ! - • , f. . , , . , Z Dunaja poročajo: V tukajšnjih fman- *er d?J««J?J<>. f .Slovenec "ne pla-kjjepodveh tretjinah hrvatska; v---;L ^»ah d 31 tudl najdrzneje lazi, kadar hoče dosezati in slovenska. Okraje rouiii poslance razdelili tako, da bi imeli It 1'jani po tem novem volilnem redu 24, Slovani pa 15 poslancev. Res je sicer, da bi cijelno-političnih krogih vzbudil je članek posl. • ,, .... . - , so razvrstil,, ozi- Ho]la J ustaaovitvi 5sanj0,tHlne Jogrske Jnke svoje klevetniske infernalne namene ^ N nO l/A hiirlrt lr»*i trinA Hnl ^ ne malo pozornosti. Vsakdo se čudi, da je n ... EiJalf0 hud° ,¥Vjco . dela Slovenec" . nppv^oni politik, kakor je posl. Hollo,| Cotlcu> katerega dolzi, da m storil ničesar, da tako prevejani trije Italijani. Ali razmerje bi ostalo za Slovane istotako neugodno in krr ično, kakor je bilo doslej ko so imeli naši devet, Italijani pa 21 poslancev. A je še nekaj druzega tu, radi česar bi bili Slovani še »-eliko na slabšem s to novo vo lilno reformo. Po starem volilnem redu so imeli naši sicer res le 9, — 8 iz kmečkih občin, 1 pa iz mest — Italijani pa 21 poslancev. Ali, kakor so se začele stvari razvijati v naši Istri in kakor so pokazale posebno zadnje državnozborske volitve, obstoji skoro gotovost, da naša stranka prej ali slej pridobi še ostale 4 mandate iz kmečkih občin, tako, da bovseh 12 mandatov iz te kurije v slovanski h r o k a h. Po uovem načrtu pa so si Italijani zagotovili za vse čase tri mandate iz kmečkih občin, in ostaja našim le 9 mandatov. K temu pa prihaja še dejstvo, da bi mogli Hrvatje in Slovenci na podlagi starega volilnega reda dobiti še kakov dosedaj italijanski mandat v skupini mest. Ta naš račun se opira na dejstvo, da je italijanska stranka že enkrat propadla tako v skupini Pazin-Labinj, kakor v skupini Pula-Vodnjan. Res, da nista bila voljena čisto hrvatska kandidata, marveč kompromisna. V prvi skupini je bil izvoljen glavar Simzig, v poslednji pa glavar Conti. Kaj tacega bi se prav lahko zopet moglo zgoditi v eni in drugi skupini, ko italijanska kamora vidno izgublja tla pod nogami. Po dosedanjem volilnem redu bi moglo torej priti do tega, da dobe Hrvatje in Slovenci: 12 mandatov kmečkih občin, in 1 (dosedanjega) iz mestne skupine Volosko. To bi bilo že 13 proti 17, torej približno polovica. In če, kakor rečeno, pridobe še skupini (bodi tudi za kakega kompromisnega kandidata) Pazin in Pula, bilo bi razmerje 15:15 in večina italijanske oligarhije v deželnem zboru istrskem — je bila!! To so nade, ki se opirajo na realna dejstva. Po novem načrtu bi bila izgubljena vsaka nada, da bi Hrvatje in Slovenci kedaj prišli niti blizu večin e !! Za nedogledne čase bi ostalo razmerje : 24 Italijanov proti 15 Slovanom!!! In kaj naj rečemo šele o „narodni" razdelitvi 6 poslancev za peto kurijo ! ! Če nikjer drugje, smejo Hrvatje in Slovenci Istre po principu zastopstva interesov, kateri princip je v podlago novemu načrtu, zahtevati, da se v tej kuriji uvažuje njihovo Število. Z drugimi besedami: v peti kuriji vsaj bi morali imeti Hrvatje in Slovenci večino primerno njihovi večini v deželi! Ali ne ! Novi načrt določa za eno tretjino laškega prebivalstva istotako 3 poslance kakor za 2 tretjini slovanskega prebivalstva. K vsemu se pa še pridružuje ckolnost, zelo značilna za liberalizem, modernizem in demokratizem italijanskih eignorov, da so za kmečke občine določili cenzus 10 kron, mesto 2 dosedanjih !! Novi načrt je torej tak. da ga morajo naši poslanci absolutno a limine odbiti!! To je monstrum, to je nov poskus krivice in nasilja. Proti temu se bomo borili z zobmi in nohti. Tu bodi povedano na ves glas Italijanom in vladi, da Slovani Istre ne .morejo pritrditi nobeni volilni reformi, ki bi jih hotela še nadalje tiščati v manjšini v deželnem zboru! To je ultimatum. Ce hočejo Italijani imeti boj — pa bodi boj ! Hrvatje in Slovenci hočejo imeti v deželnem zastopstvu pozicijo, ki jim gre po njihovem številu. in le trije Italijani. Ali razmerje v zbornici I m. -„ .!!. J. JSlT 5.33EI „Narodnega doma" ob "droriKu nasproti sto- vih izjav. Ne glede na to, da vzlic obstoječi! r""^""*- uv0„9,u nasproti skupnosti financijalne uprave monarhije ogrske]ece darove gostilne, gospod Cotič pa je _j__• • , • J 5 i. • i • ± spdel se svouma hčerkama mirno na koncu vrednosti stoje nasproti avstrijskim znatno doIgega dv'orišča tik ob odru in v družbi: izpod pan, m da se odrski denarni zavodi,! P * >r.,, veliki in mali, vzlic doliafanju denarja iz Av- g; Antona ^klavca s soprogo, g, Fr kuči-1 11 niča urednika ,, Trše. Liloyda , g. drz. posl. Mandiča, dež. posl. Kozulića, gosp. dr. Vo-dvaržka s soprogo (odlično češko damo strije nahajajo še vedno v znatnem pomanjkanju denarja, posl. Hollo govori še o tem. da bi bilo lahko zbrati potrebno temeljno; m znano prijateljico Jugoslovanov, bivšo go- glavnico za ustanovitev samostalne ogrske \r i. • ntt^j- v? i r>-i . • u i- • j_u • i i spodie iN e u r e u t e r i e v o , Vsa ta druz banke. Bilo bi mnogo bolie m potrebneie, ako1 u^ J- •» j A ., , ° ' r J > je priča, da se g. Cotič ni ganil od mize bi se volilni možje stranke neodvisnosti ne udaj ali vsakovrstnim fantazijam in s tem zavajali narod. Shodi socijalnih demokratov. V nedeljo so imeli socijalni demokratje na raznih krajih Budimpešte 15 shodov, na katerih se je širila propaganda za generalni štrajk na dan otvoritve sabora. Iz vseh krajev dežele so dospele odobravajoče brzojavke. Govori se, da izda za ta dan tudi vlada primerne odredbe in da pozove vojaštvo na pomoč. _________ Drobne politične vesti. Izgon Poljakov iz Pruske. Iz Berolina javljajo: Izgon Poljakov iz pruskih pokrajin zavzema čim veče dimenzije. Izlasti izganjajo poljski živelj v premogovnih nevirih v Vestfalski. Poljake izganjajo pod pretvezo narodnostne agitacije. Tudi poljske služabnike izganjajo. V Egiptu je imelo te dni 116 odlič-njakov posvetovanje, na katerem so sklenili ustanoviti novo ljudsko stranko s programom, ki bi stremil po avtonomiji in če le možno po neodvisnosti dežele. Ta program je : Spo-polnjenje obstoječih reprezentativnih naprav, reforma sedanjega vzgojevalnega zistema, razširjenje družbe za poljedelstvo, pomnoženje indu8trijalnih šol, povspeševanje trgovine in obrti. Predlog za osnutje take stranke je bil baje soglasno vsprejet. Japonskim rezidentom v Koreji je imenovan baron S one. Povišanje japonskih državnikov in generala. Kakor poročajo iz Tokija so markiz Ito ter maršala Jamagata in Ojama povišani v knežji stan, državni svetnik Inu je in bivša ministerska predsednika groia Matinkata in Katsura so postali markizi, admiral Togo pa grof. Veliki ž u pan Hi de ghe ty — hrvatski minister? Hrvatski listi beležijo govorico, da za slučaj, ako odstopi sedanji minister za Hrvatsko, Josipovich, postane njegov naslednik Birmijski veliki župan Hideghetj. _ Dnevne vesti. ba do zvršetka veselice. Dogodek pa se je vršil med veselico in med mestom, kjer se je vršil, in mestom, kjer se je nahajal g. Cotič, je bilo torej naprej ulica, potem veliko poslopje »Narodnega domaM in potem še najmanje štirideset metrov dolgov dvorišče! Kako je mogel torej vedeti g. Cotič, kaj se pred hiSo godi in še to ob vršenju programa, pevanju, glasbi in vsklikanju stotin občinstva ?!! Prepuščamo torej vsakemu objektivnemu čitatelju, naj si sam napravi sodbo o trditvi „Slovenčevi", da je bil g. Cotič „blizu". Kakor vsa omenjena družba, tako je tudi g. Cotič do znal o vsem dogodku še le potem, ko je bil dovršen in ko so se „demonstranti" povrnili na veselični prostor. Le brezkrajna zloba in brezvestnost more torej navalivati na g. Cotiča s takimi obdolžitvami in že po tem izgledu morejo čitatelji soditi, koliko vere gre vsemu „Slovenčevemu" poročilu. Posebno pa moramo še naglasiti da g. Cotič ni vedel niti tega, da se rSloven-čev" dopisnik nahaja med občinstvom. Tudi to je izvedel še le po demonstraciji na veseličnem prostoru. Videl je pač omizje, ki je s svojim vedenjem vleklo našo pozornost, ni pa poznal nikogar iz te družbe, najmanje pa, da se v tej družbi nahaja „Slovenčev" poročevalec. Sicer pa, tudi če bi bil g. Cotič res kaj čul o dogodku, more-li kdo zahtevati od njega, da bo vršil nalogo policaja v Ricmanjih in se izpostavljal nevarnosti, da ga kdo prav po — nekatoliško osvrkne z bičem po licu ?!! Tudi vlada nas — rada ima! Prejeli smo : Moj sin je dovršil ljudsko šolo; ker pa ni bil dovolj podkovan v nemščini, da bi ga mogel vpisati v gimnazijo, šel sem in ga vpisal v tukajšnjo pripravnico. Žal, da sem tu moral slišati, da imajo že več vpisanih, n e g o .d v a k r a t n o število učencev (mesto 40, bilo jih je vpisanih žo nad 80) ! Voditelj pripravnice me je prijazno vsprejel in me potolažil, rekši, da je že oddal poročilo na vlado, ter da upa, da ista ukrene potrebno, da se vsprejmejo vsi učenci. Sel sem zopet k ravnatelju, kakor mi je bilo naročeno, a sedaj sem doznal v svoje nemilo presenečenje, da mojega sina (kakor tudi mnogo drugih) ne morejo vsprejeti, ker da je vlada odgovorila : „Vsprejmite toliko učencev, za kolikor je prostora !" V prsih mi je zavrelo in da bi se ne brzdal, bil bi izustil grozno kletev na račun vlade. Sedaj pa Vas — gospod urednik — da spoštujete Turško in če imate kaj označiti kakor zelo turško — imenujte avstrijsko ! Razmere, ki vladajo tu v Avstriii, niso in bi tudi ne bile možne na — Turškem! Čemu plačujemo tu grozne krvne in denarne davke? Čemu pravijo in pišejo, da imajo v Avstriji vsi narodi enake pravice ? ! Piše naj se, da smo mi Slovenci v tej državi sužnji. XV. javna seja mestnega sveta tržaškega bo v petek večer ob 7. uri. Na dnevnem redu te seje je predlog mestne delegacije o novih sredstvih za pokritje primanjkljajev v bilancah za leti 1907 in 1908. Namestnik princ Hohenlohe se je včeraj povrnil z dopusta. Prejeli smo in objavljamo : Slavno uredništvo! Na podlagi § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da na istem mestu in z istimi prosim, črkami popravite Vašo med ..Dnevnimi vestmi" nahajajočo se notico „Veselica in shod v Ricmanjih" sledeče : Ni res, da sem jaz z bičem udaril na demonstrante, ranil dve osebi in rabil pri tem prav grde laške psovke, pač pa je res, da z bičem nisem udaril demonstrantov, nisem ranil, . .. . nikogar in tudi nisem rabil prav grdih laskih1 d* Pač imam1° tu »nosnih dolžnosti — da ■ . psovk, ampak edino zaklical : Sram bodi smo pa popolnoma brezpravni morda le m- A gkde naših istrskih poslancev ne dvomimo. Ricma0icev. da tako napadate ženske, ko so'nje a" nič vredni ljudje!!! Tega nas da se pokažejo na višini situvacije. Italijani demonstranti ženske potegnili raz voz! ! sramotnega životarenja naj bo že enkrat in vlada naj nikar ne špekulirajo na to, da; Skedenj pri Trstu, 23. sept. '1907J nec ! Ali naj se nas odkrito proglasi za dr bi se tudi v Istri ponovil goriški slučaj! Franc Dobre. j žavljane drugp, tretje ali celo četrte vrste — Istrski poslanci so iz druzega kova ! Načrt upravitelj v tovarni za ni. > ali pa naj se nam da vse potrebne Šole, za vois ine reforme kakor so ga izdelali istrski Pripomba uredništva. Gospod katere plačujemo! Utrgala se je tudi zadnja ] signori, je — mrtvo rojeno dete!! i popravljalec je dobil oziroma dobi odgovor! nit potrpljenja, ker je način, po katerem se . . . j v tozadevnih noticah, od prizadetih strani. ! ravna z nami naravnost — barbarski !!! Demisija obeh Čeških „Slovenec" in dogodek z njegovim Siti smo plačevanja ogromnih davkov le zato, j ministrov? poročevalcem v Ricmanjih. Da bo „Slo- da se z našimi žulii odpirajo in vzdržujejo Iz Prage javljajo dne 24.: Med današ- venec" s svojo znano virtuoznostjo zavijal; šole Nemcem, med tem ko moramo mi gledati, i njo sejo deželnega zbora je imel mladočeški klub stvari in lagal — na to smo bili pripravljeni, j kako se našo kri odriva in izbacuje iz šol, konferenco, katere sta se udeležila tudi mi- Da pa izvrši to svoje prokleto rokodelstvo s za katere plačujemo! nistra Foft in Pacak. Razpravljalo se je o tako drznostjo, kakor je to storil v številki j Socijalistični železničarji so imeli — vprašanju imenovanja uradnikov na Češkem od minolega ponedeljka, tega pa niti od „Slo- tako nam pišejo iz Rojana — predsinočnjim neki shod v gostilni „pri kroni" v Rojanu. Bilo je navzočih kakih 60 — 70 oseb. A vele-karakteristično je, da so govorili — da-si so bili na shodu skoro sami Slovenci poleg morda par Nemcev, docim ni bilo niti enega Itp.-lijana — najprej italijanski in potem šele slovenski in nemški. Še nekaj karakterističnega. Ker je nekdo — ki sicer res ni pripadal železničarjem — zaklical, naj govore bolj glasno, so ga hitro ekapedirali iz dvorane.., Beležimo ta dogodek — ki nas sicer ne briga — z ozirom na okolnost, da socijalni demokratje tudi na naših shodih zahtevajo najširše svobodo in kriče o neeuvenem nasilju ob vsaki reakciji proti njih govorniškim ekscesom, Je že tako : streljanje tja čez bi že ugajalo socijalnim demokratom, ali vražja stvar je zanje, četudi od druge strani streljajo sem Čez. — Naše srednjeveške šolske razmere. Včeraj je bil dan velikega razburjenja za mnoge naših starišev. Zgodilo se je nekaj, na kar sirote niso bile pripravljeni. Javili smo že. da se ie v našo družbino šolo pri sv. Jakobu priglasilo ogromno število otrok ter da jih je bilo mnogo odklonjenih. Ali to bi se še prebolelo. Včeraj pa je prišel v šolo šolski nadzornik in je odredil po višem ukazu, da je radi pomanjkanja prostora odsloviti primerno število otrok iz U. III. in IV, razreda — torej otrok, ki so že po eno ali več let obiskovali to šolo. Iz i. razreda sc jih n. pr. spodili 24. Stariši, katerih otroke je zadel ta udarec, so kar besneli in po ulicah v obližju šole so se vršili pretresljivi prizori, na katerih je prihajalo ogorčenje dc viharnih izrazov. Potem pa so ves božji dan dotični stariši oblegali naše uredništvo. Popo-ludne je dovelo kar kakih dvajset mater hkrati svoje otročiče v „narodni don:w burno zahtevaje posredovanja. V našem uredništvu so se vršili ganljivi in pretresljivi prizori : očetje so kleli, otroci pa so plakali. Mi umejemo to jezo starišev popolnoma, kajti to kriči naravnost do neba, da se jim otroci, ki so že po par let obiskovali šolo. mečejo jednostavno čez šolski prag. Kaj naj počnejo sedaj s temi otročiči ? ! Kam naj jih dajo, da zadoste dolžnosti, ki jim jo nalaga zakon ? Naše otroke odganjajo iz državnih ljudskih šol, odganjajo jih radi pomanjkanja prostora iz pripravnice, a sedaj jih odganjajo še iz naše družbine šole. Tu se kaže sedaj vsa gorostasnost naše šolske mizerije, ki ovaj a, da je naša Šolska uprava brez usmiljenja, brez srca, naravnost kruta ! Nam so se včeraj ti stariši in otročiči v srce smilili in vemo ceniti njihovo ogorčenje. Vendar jih prosimo, naj se pomirijo. Posebno pa jih opozarjamo, da je vodstvo šole na tem dogodku povsem nedolžno, ker, kar se je zgodilo seje zgodilo po višem ukazu. Vsprejmejo naj svečano zagotovilo, da ukrene vodstvo naše stranke vse možne korake, da se stvar kako vredi. Pomirijo naj se torej, naj vstrpe par dni in naj se nikar ne dajo zavesti do kakih nepremišljenih korakov, ki bi bili za šolsko vgojo njihovih otrok le na veliko škodo. Kompetentnim činiteljem pa bodi povedano na vsa usta, da je to, kar se dogaja sedaj v Trstu vsled naše šolske mizerije — torej po njihovi krivdi — vnebovpijoče, nezaslišano, in da bi bilo v sramoto tudi kaki azijski državi. Toliko časa so potajevali to našo šolsko mizerijo in so s praznimi izgovori in finesami zavlačevali rešitev našega šolskega vprašanja, da je sedaj prikipelo v največi škandal. Sramota ! ! TEŽAŠKA MiiLA KftON 1KA. Srečnim tatovom se je sreča izneverila. Poročali smo svoječasno o tatovih, ki so vlomili v prodajalno železninarske tvrdke Krammer & Schwarz v ulici Giosue Carducci in so tam našli v nekem predalu ključe blagajne, ki so jo seveda odprli in oropali. — Poročali smo malo dni kasneje o tatovih, ki so vlomili v zalogo oglja Santine vdove Li-nassi v ulici degli Artisti in so tam vrhu blagajne našli ključe iste in naredili s to blagajno, kakor z ono tvrdke Krammer A Schwarz. Minolega ponedeljka smo pa poročali, da je neki redar v u ici della Cassa di Ri-sparmio aretoval tri ptičke, ki so bili v ulici Nuova že odprli vrata trgovine Terpin, a s i jih bili zopet zaprli in se oddalji i, ko so bili zagledali redarja. Na policiji so aretovani povedali, da so : 30-letni brezposelni trgovski agent Albert Tont, stanujoči v ulici deli' Olmo. 27 letni mehanikar Sim. Merkalj, stanujoči v ul. Remota, in 27-letni kovač J. Bizjak, stanujoči v ulici Dante Alighieri. No, potom poizvedeb je policija dognala, da poslednji, namreč Bizjak, ni Bizjak, marveč Josip Stradiot in da ni stanoval v ulici Dante Alighieri, marveč v ulici delle Monache št. 2, a o Merkalju je dognala, da ni stanoval v ulici Remota, ampak skupaj s Stradiotom v ulici delle Monache št. 2. Policija je napravila v tej hiši preiskavo in vspeh te je bil nepričakovan : našli so cel arzenal tatinskega orodja : neštevilo ključev in vetrihov, težak železen kavelj za nasilno odpiranje žabmc, železnih drogov, železnih cevi, svedrovih zobov, navaden sveder in — zloglasni tihi sveder. A to ni še vse. Potom poizvedeb je po licija dognala, da so aretovani izvršili sledeče tatvine z vlomi : tatvino v zalogi oglja Santine vdove Linassi. tatvino pri tvnlki Krammer & Schwarz — pri enemu aretovanih so našli celo uro in tobačno dozo g. Miilnerja, ki je v službi pri tej tvrdki in ki sta mu bili ukra- V Trstu dne 25. septembra 1907 »EDINOSTc štev. 265 Stran III deni one noči —, tatvino izvršeno dne 18. i Martelanc Mihael, Pertot Dragotin. Mlač, Jež, marca t. 1. v stanovanju gospoda Milana Dragotin Uršič, Purič Marica, Pertot Dra-Mandiea, kjer je bilo vkradenib kakih 500 gotin, Ferdinand BriŠček, Maran : vsak po kron, in tatvino izvršeno dne 18. julija t. 1. 1 krono. _________ (Pride še.) pri jestvinčarju g. Josipu Štrekeljnu na trgu della Barriera vecchia, kjer je bilo ukradenih 400 kron de larja in mnogo drugih predmetov. Aretovana sta bila kakor sokrivca Katarina M., ki je tudi stanovala v ulici delle ilonache Št. 2 in je bila v službi pri g. Milanu Mandiću v dobi, ko je bila tam izvršena omenjena tatvina, in pa Lovrencij F., stanujoči v ulici deli' Olmo skupaj z Albertom Vesti iz GopiSke. Iz Sežane. Dne 22. t. m. je priredil j tamburaški odsek društva „Kolo" veselico v prostorni dvorani restavracije „Pri zvezdi". Na tej slavnosti so pa sodelovala še tri pevska društva in sicer „Zorislava" iz Sežane, „Draga" iz Orleka in „Lipa" iz Bazovice. Program veselice je obsegal devet glasbenih točk in eno igro v dveh dejanjih. Ne Tont. Lovrencij F. je jestviničarski pomočnik bom opisoval vzporeda ni proizvajanja posa-in je bil v službi pri g. Štrekeljnu, ko so meznih toček programa, saj se to vrši le prebili tega poslednjega obiskali tatovi. rado po šabloni in mnogokrat uprav v bi-Še eden napadalcev aretovan. Čita- zantinskem slogu slavospevov. Poklicani ah telji se še spominjajo, kako je bil neki Ivan ,nepoklicani kritiki nimajo drugega opravila, Beiiuč v ulici della Cattedrale okraden. Spre- neS° hvaliti. hajal se je z laLkoživko Vil]elmino Bonifacio. j Tz teSa razloga opuščam natančno opi ' so vanje proizvajanja vzporeda. Pevsko društvo „Adrija" v Bar-kovljah in „Tamburaški odsek"javljata da je umrl njun večletni odbornik oziroma predsednik Evgenlj Vodopiuec Pogreb bo danes ob 5. uri popol. BARKOVLJE, dne 25. septembra 1907. Oinlio Zanolla krojačnica TRST — ulica Tor rente 3 a Izdeluje po meri. — Moderni kroj. Točna izvršitev. — Cene zmerne. Prišla sta bila izza nekega ogla dva zlikovca, pahnila Viljelmino proti Benčiču. Viljelmina e podrla Benčiča in se ga oklenila, a pri tem mu je vzela novčarko, v kateri je imel iO kron denarja, na kar je ona skupaj z onima dvema pobegnila. Viljelmina je bila aret vana še isti večer ; eden onih dveh — Toliko pa pravim, da so društva rešila svojo nalogo častno, toliko v ženskih, koli kor moških in mešanih zborih. Tamburaši in tamburašice so pod spretnim vodstvom g. H. O. J Vogriča igrali zelo precizno in lepo. Ker se tiče igre „Trije ptički", moram j ZAHVALA. Vsem onim, ki so našega ljubljenega sorodnika, prečastitega gospoda župnika Prilika!! Okoristile se!! V ulici Beccherie štev. 3 najdete v veliki izberi okvirje vsake vrste in delalnico ■ za povečanj o fotografij po r»3jniž ih cenah. 5 ne spomini amo se imena — par dni pozneje, Posebno pohvalno omeniti piskroveza gospoda a predvčerajšnjim je bil aretovan 27-letni Kjudra. Ta je igral v resinci neprisiljeno in težak Dominik G., stanujoči v ulici delle |tako naravno brez afektiranja, da je žel vse-, Scuole Israelitiche, ker je na sumu, da je on °bče priznanje. imgi napadalcev. Tudi drugi igralci so rešili svojo nalo-1 " Neznani tatovi. Mariji Burlovič, doma toda ue posebno častno. G. sufler jemo-' z Račič, je predsinočnjim ob 11. uri in pol |ral posebno semtertja tako sufhrati, da sega v ulici Economo neznan tat vkradel košarico, sllšal° Prav v kot dvorane, v kateri je imela nekaj obleke, buteljko! To je bilo posebno v prvem dejanju ropinjevca in pa 11 kron in 20 stotink! sluSa Peter Pa se 3® pokazal res ne- Josipa Mkuž g | M. u. Dr. Ant. Zaharsky denarja. — Krčijažu Antonu Dodič, ki stanuje v ulici deli' Istituto, je neznan tat vkradel aikla^to uro in srebrno verižico, v skupni vrednosti 16 kron. Prodajala je najden prstan. 22-letna Ivanka D., doma iz Boršta, je bila predvče rajšnjim popoludne aretovana v ulici di Cavana, ker je tam Neži Comincio ponujala na prodaj zlat prstan z dragimi kameni, ki je cenjen {40 kron. Na policiji je Ivanka povedala, da iej je prstan izročila njena tašča Marija D., ki je prstan nekje našla. Ivanki so zaplenili prstan in jo potem izpustili. Ponesrečen tatinski poskus. 21-letni težak Alfred D., stanujoči v ulici di Montuzza, je bil predsinočnjim ob 9. uri in pol aretovan v neki krčmi v zagati del Pane. Aretovati ga je pa dal 16-letni natakar te krčme, Marko Losič, ker ga je zasačil, ko je preiskoval /.epe tam spečemu čevljarju Josipu Černe. Alfred je bil namreč v krčmi z 20-letnim rodnega slugo, ker ni bil le po vlogi neroden, ampak je tudi drugače zelo nerodno postopal. Jezik igralcev pa je bil res kritike vreden. Tak žargon ne spada na oder, ampak v beznice. Po dovršeni veselici so se vrteli veseli pari ob sviranju poskočnih valčkov in koračnic do pozne ure. Ob mizah v restavraciji pa se je zabavalo ostalo občinstvo na razne načine. Ljudi je bilo na veselici še precej, le njih vedenje je bilo večkrat med proizvajanjem programa kritike vredno. Govorjenja in smeha bi bilo lahko manje med petjem in tamburanjem. Jok detet pa sploh ne spada k veselici. Dvorana je za take prireditve dovolj prostorna, le prenizka je, kar zelo kvari efekt petja radi zelo slabe akustike. Gospice so pridno hodile med občinstvom gori in doh in prodajale srečke. Toda spremili k zadnjemu počitku, zlasti pa preč. duhovščini, g. glavarju in vrlemu pevskemu zboru za ganljivo petje. Žalujoči ostali. A v b e r na Krasu C r n i v r h nad Idrijo. J - — uliea Torre Bi unca štev. 8 == | Ordinuje od 9-11 predp., 2-4 ure pop. Telefon šiv. 1334. _ Hijacintom T. Spila sta liter vina, a ker nista premalo dobitkov je najbrž bilo, ker je skoro vsakdo dobil za 20 stot. kak izrek oziroma nasvet, ah pa opomin. Sklepam z željo, da bi nas kmalu zo- imela denarja, da bi plačala ta mali račun, :e šel Alfred iskat denarja v Černetove žepe. Alfred je bil torej aretovan radi poskusa . „ .... . . . žepokraje, a Hijacint radi sokrivde na tem pet počastdi dični tamburaši m temburašice zločinu. Na policiji so pridržali oba v zaporu. društva »Kolo", oziroma kar celo društvo Smeftnloa. Posebne vrste ljubezen. Ona: „Oh, Karol, s čem si ti zaslužil, da te jaz tako ljubim ?■* — On (zdehaje): „S tem. da sem pod-pUal mnogo menic.'" Koledar ln vreme. Danes: Kleofa, m učenec : Troš; Taia. — Jutri : Ciprijan, škof in mu-čenec ; Ljubivoj ; Stojslava. — Temperatura * * * + 22 0 Celzius. pevcev in pevk, da se utrdi tako bratovska vez med nami. Mi potrebujemo narodne vzgoje, potrebujemo krepkih značajev. Udeleženec. ______^ Trgovsko obrtno društvo za Gori — Vreme ško je prejelo za nabavo društvene knjižuice __in družili učnih pripomočkov znesek kron '/.laailatiln „^„i.vv^ 361.50, ki so ga darovali pri svojih založni- Zasedanje porotnega sodišča. ^ . * Koritaik MACHNE & C°. Koncesijonirana pisarna za trgovske informacije in iztirjevanja ulica Molin piccolo štev. 8 Dopisniki v vseh mestih sveta. Proflajalnica manifaktur. blaga E. RUDAN Trst ulica Ponterosso št. 10 izbera Pohištva Pohištvo svetlo In temno, spalne In Jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize, železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Radeče table) VIHORIO DOPLICHER V Najnižje cene. BOGATA IZBERA volnenega in platnenega blaga zgotovljenega platnenega in svi- lenega perila za moške in ženske. Lane na in tkanena pogri-njala trliž,zavese in pregrinjala robci, moderci, ovratniki. ovratnice, pletenine, nogovice in razne potrebščine po najzrnernejših cenah. Gianoni Giovanni ob 2. ari popoludne včeraj : lepo. včeraj : D____ , . kih sledeči gg. trgovci: Hedžefc Radi zločina oskrumbe J K 100.-, Pregrad & Černetič K 100.-, leraUJf. na "S5" klT Pre?:Fran Kavčič K 50.-, J. Medved K 50.—, porotniki 30 letni mornar Nikola? Zattoni, j Koniedic & Zajec K 14.50, Ant. Bohinskv doma iz Rovigo v Italiji, ki je bil tu v službi K ^ j, Drufovka K 14.-, J. Zornik K na barki za javno snaženje rVittona". Tožen I ig _ A Gabršček K 7 — ie bil zločina oskrumbe izvršenega na 8-letni ' društvo izreka požrtvovalnim gospodom deklici Argii S. m na 9-letni Ani M. 'nabiralcem najiskrenejšo zahvalo. Predsedoval je razpravi višesodm svetnik M strokovnih knjig ai je društvo že Peaerzolli; votanta sta bila sodni svetnik «nabavilo in so društvenikom na razpolago. Mimo m sodni tejimk Pansini. Toženca je j Novo društvo. C. kr. namestništvo je branil od v. dr. Piccoh. Družino S., kakor vzelo na znanje pravila novega društva: zasebno stranko je zastopal dr. Robba. i „Društvo krščansko mislečega slovenskega iNa včerajšnji razpravi ]e toženec tapl. ueitel]8tva poknežene grofije Goriško-Gradi-. nce mej katerimi tudi obe deklici, so pa ščanske- s 6edežem v Gorici. potrdile obtožbo. Poseben dokaz toženčeve j _. —5-=- _ krivde je bilo pa dejstvo, da je Zattoni trpel I 1»©S*l IZ ISiPGb a neki ostudni bolezni, ki jo je vsled na Občuten poraz kamore in socijali-njej izvršenega zločina nalezla od njega tudi stov v Puli. Kamora, kateri so se zopet i iaia Argia S. enkrat pridružili puljski socijalni demokratje, komisijonar in zastopnik ulica CHIOZZA 45 Izključno zastopnik z zalogo na debelo in drobno Graetzin - laicht D. R. P. 126-135 (Mannesman) Beložarna luč. takozvani električni plin, 100 avefi svetlobe, prihrani se 40% na piinu, prihrani se mrežice in cilindra. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin po tovarniških cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 aved svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petroleja. Zaloga papirja, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za kamenoseke. i I Trst, Korzo 26 JJ PlCSKOUU TrSt' Korzo 26 Skladišče gflasovirj ev in pianinov prvih tovarn, jp^f* CEfiE ZMEf^flE. ,igJJ Garancija za lO let. Trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana • Trst, Barriera vecchia št. 11 VELIKA IZBERA iz barvanega fuštanja za srajce in obleke, pletenine, kravate moderci in razne potrebščine; srajce za moške bele, barvane in fuštanjaste. Ovratniki ovratnice zimsse maje za ženske in moške in konfekcijonirano blago za delavce. Na podlagi pravoruka porotnikov, je bil je doživela enkrat občuten poraz z imenova-Nik. uj Zattoni obsojen na 5 let težke ječe. njem dr. Letiša zdravnikom mornariške bol- >ostrene s postom v.sake tri mesece. Dnštvene vesti Tamburaški odsek in zabave. „Kola" naznan;a mške blagajne. „Omnibus" pripominja k temu dogodku: „S tem se ni dogodila nikaka krivica nikomur. Eden izmed dveh prosilcev je bil imenovan na mesto, ki zahteva poleg po- »,em gg. tamburašem in tamburašicam. da zuavanja nemščine in italijanščine tudi poznale bo vršita pribodn a tamburaška vaia v petek vanJe hrvaščine. In to je pravično. Zmagal je Napr šeni so g tamburaši, da se polnošteviluo zdr2iV P^ncip proti političnemu zaslepljevanju, iei< ;>e te tamburaške vaje. — Sprejemajo katerega slepo orodje so bili doslej delavci n vi člani. slovanske narodnosti. Mi ne branimo osebe =7= izvoljenca, niti nočemo zaliti drugega konku- UarOVl. renta. Nasprotno: osebno obžaljujemo mi, da V počeŠčenje spomina pok. Marije dr. Letiš zapušča tako hitro mesto v občini, Zabrič nabralo se je med žalujočimi sorod- kakoršnja je Buzet, kjer je bil tako potreben, niki na predlog g. Štefaua Zabrič 8 kron Ali tu gre za princip in ko vidimo, da se je 40 stotink za družbo sv. Cirila in Metodija vse delalo, da ne bo imenovan Letiš edino pri sv. Jakobu. zato, ker ne zatajuje svoje slovanske narod- Denar hrani upravništvo „Edinosti*4. nosti, potem se moramo izjaviti zadovoljne, Za ubogo družino pok. Alojzija da je zmagal Letiš. Ali ne glede na ta po-Rebec v Barkovijah so darovali sledeči gg.: mislek, je še neki drugi visoki umanitarni, Valentin Torinek 4 krone, Ščuka Anton tr- ki bi bil moral delovati tudi na socijalistične govec 3 krone. Edvard Scheimer 3 krone, vodje, ako bi bili res internacijonalni. Dr. Veko^lav Kocijančič, Peter Alipijef, Jurij Delucca pozna le par besed slovanskih, in Mart lanc, Anton Orel. Einest Pertot Jak., nikakor ne bi bilo pravično, ako bi mu dali Ivan Oergol, Marija Taccani, Katarina Brumat, prednost pred kandidatom, ki pozna popol-Ant?>u Kjuder župnik : vsak po 2 kroni, noma slovenski jez k, ki more biti s te ljk< Krečič. Fran Guštin, Marija Guštin, strani mnogo koristen velikemu številu slo-Marti,i Kus, Fran Sever, Benedikt Colugnati, vanskih bolnikov, ki se morejo le v svojem •<-efan Pertot. Magdalena Taučer, Anton Rep, materinem jeziku izjaviti glede svoje bolezni Komisijsko in (Mursko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst I Q{|ca Gaetano Donizetti št. 5 ee======= Zastopnik z zalogo uiigalic družbe sv. Cir. in Metodija, A testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške |3| gnjati ter raznih drugih predmetov. ™ : : Hova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzancsljiveje informacije iz trgovskih krogov. Materijal za stavbinska dela po jako ugodnih cenah Lodovico Bastiancig* TRST, ulica Solitario 2 — Tel. 1654 ===== SkladiSče tehničnih potrebščin. ===== Stran IV. »EDINOSTc etv. 265 V Trstu, dne 25. seratembra 1907 HOTEL, BALKAS r^—pJ-.TSS HOTEL BALKAN UBI M. jn pojavov, na katerih trpe veled kake bo-ezni. Upor delavcev proti avtokraciji neka-ternikov je bil to pot na svojem mestu." „Omnibus" je s teiui kratkimi izvajanji točno označil jedro vsega tega vprašanja oh enem pa tudi vso odijozn^st najnoveje Blavne akcije socijalne demokracije v Puli, ki se ▼redno pridružuje pre;,šnjim. In ponavljamo : Bočijalna demokracija bo še britko občutila posledice neodpustnemu pogrešku, ki ie v tem, da se je slepo stavila v službo italijanske kamore v Puli. Pozdravljamo z za doščenjem ta zadnji znak zdravega smisla delavstva v Puli in to ne le radi važnosti tega konkretnega vprašanja za-se, ampak tudi in še posebno kakor Bimptom zdrave evolucije, ki Be je toli čvrsto zapričela v sodbi delavstva o postopanju socijalno demokratičnih ▼oditeliev. „Veliki dan" slovanskih socijalistov v Puli minole nedelje je bil v resnici prav — majhen. Kakor nam poročajo namreč, se je shoda, na katerem je govoril g. Kristan, ude ležilo do 150 oseb — 40—50 Hrvatov in Slovencev in ostali so bili Italijani. Te števil ke govore glasno o — velikem dnevu. Premeščenje. Kontrolor na moški kaznilnici v Kopru Fran Pacal je v enakem svojstvu premeščen v Maribor. Razpisana služba. Pii c. kr. okrajnem sodišču v Bujah je razpisana služba sodnega kancelista XI. činovnega razreda. Moško učiteljišče v Kastvu. Početkom tega leta je bil otvorjen 2. razred učiteljišča v Kastvu. V 1. razredu je 18 dijakov, prav toliko tudi v 2. razredu. Vesti iz Kranjske. Iz Podgriča pri Vipavi : Trgovci z vinom ! Ako hočete dobiti izvrstne kapljice, po trudite se v šentvidsko občino pri Vipavi. — Trgatev je letos tu obilna, kakoršnje ni bilo od leta 1875, Grozdje je lepo dozorelo, da kar rumeni po vinogradih. Zato se je nadejati kapljice prve vrste — pristnega vipavca. Jaroslav Kocijan v Ljubljani. Mladi, komaj 24 let stari, toda svetovno že znani češki umetnik na gosli Jaroslav Kocian pride 2. oktobra v Ljubljano koncertovat. Koncer-toval je že z velikim vspehom po vseh večih mestih Severne Amerike, po Angleškem, Francoskem in Ruskem. Koncert priredi „Glasbena Matica". Potrjena izvolitev. Cesar je potrdil izvolitev deželnega glavarja Kranjskega Otona pl. Detele za predsednika kmetijske družbe Kranjske. _ Vesti iz Štajerske. Graški jesenski semenj je bil zaključen minolo nedeljo. V materijalnem obziru se je semenj vrlo dobro obnesel. Z Gor. Sta- j jerskega, s Koroškega in tudi z Dunaja so prihajali posebni vlaki, ki so prepeljali v Gradec na tisoče ljudi. Vseh obiskovalcev, ki soj plačali vstopnino na semenj, je bilo nad 300.000. Zanimive so bile razne strokovne razstave, posebno razstava goveje živine in domačih zajcev. V Mariboru je bilo v nedeljo slovesno otvor j eno in blagoslovljeno poslopje novega moškega učiteljišča. Framsko graščino s posestvom vred je kupil od grofa Schonborna. graščaka v Slivnici, g. Muršič, župnik v Framu. Pripravi javni razred za celjsko nemško vi&jo gimnazijo, ki naj bi utepal slovenski mladini nemščino v glavo, šteje letos o J lih — 8 učencev. piio vojaki, ki so jih polkovni poveljniki priporočili in za njih prevzeli osebno jamstvo. Ta polk bo imel jedino nalogo, da čuva okolico. kjer bivata car in carica. Polk bo se-stojal iz dveb batalijonov, vsaki batalijon iz dveh stotnij, ter bo diiektno podvržen carju in bo vži- al posebne privilegije. Poveljem pol-kovtga načelnika se bo moral pokorovati vsakdo. Lakota na Kitajskem. Iz Kitajske prihajajo vesti, da traja lakota na K tajskem nadalje. V prvi polovici tega leta je v notranjih pokrajinah Kit»i«tke umrlo za lakotio 2 milijona prebivalcev. V nižinah velikih rek Hoanga in Jant*ekianga umre na dan za raznimi boleznimi na 1000 ljudi. Jetno'en civilni zakonik uvedejo v kratkem v Švici za vse kantone, dočim bodo imeli posamični kantoni še nadalje vsak svoj lastni kazenski zakonik. ! uici v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 24. septembra: Margreiter L., potovalec ; Germ E., uradnik. Prevarek V., potovalne; Hermane A., potovalec; dr. Praga A., zdravnik; Kraus M., urad., DUNAJ; Lence K., trgovec; Vahtar A., uradnik, LJUBLJANA: Dečkovi c R., zasebnik, ZADAR; Luk I., zasebnik, LOVRANA; Hodnik I., potov., BRNO ; Mollmann W., posestnik, SIRASSBURG; Stolelj W., uradnik, BUDIMPEŠTA; Treibmann R., tovarnar, DRAŽDAN1 ; Gregorič R., učitelj, PULA; Rigutti L., zasebnik. CELOVEC; Denk O., zasebnik, SPLIT ; Ussai E., uradnik, GORICA : Sussmel, uradnik, GORICA; Fischer I., posestnik, KINS-FELD ; Szymerykiewcz K., svečenik, KRAKOV O ; Bonsay W., zasebnik. ZAGREB; Loric A., trg., KRAKOVO; Mandić J., svečenik, KASSEL; llić M., uradnik. BELIGRAD. Uolfiin npn^HiO Naznania vsem onim naKUp tjruzujd. g0*podom. kateri si želijo nakupiti dobrega grozdja, naj obiščej » našo vas Ga+on, ker letos inumo prav lepo in dobro letino. JiaSa vas Gažon je eno aro hoda od kolodvora kopenskega na hribu pri esti, katera vodi v Bjje. — ■ Vsaka oseba, ka era pride v našo va«* bo lepo sprejeta. Grozdje bo po jako nizki ceni brez vsake konkurence. — S apofitovanjem Konsumno društvo v Gažonu._1199 ! ni*nHa ■ BO vsakovrstne nove posode za nd |irUUClJ Tjno pri Franu Budan, ulica Pa j dnina Ster. 21. 1189 ulica S. Giovannt št. 6 in 12 Podružnica v Zadru SKLADIŠČE in avtorizovana delalnica maj oličnih peči lastnega izdelka. Bogata izbera plošč za kopeljl in kuh nje. Zdravljenje kr i i ■ Čaj „Tisočerni cvet" (Millefiori Čisti kri ter je izvrstno »redsrtvo proti onim sluća em, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju iu hercieroiđam. Jeden omot za zdravljenje đtane 1 K ter se dobiva ▼ odlikovani lekarni PRAXMARER „f\ due JKori" trst, veliki trg Podplralmo „dar. del. organizacijo" do- Prodajo se stavbe SiMU* denarja na I in II. vkn ižbo od 4®/t do 6'/0 obresti. Menjava ne remiČnin z zemljišči in < vorci. — Trst, Korso J 86 Krojaškega po močnika spreime takoj Jo«ip Kertel v Ajdovščini. dobro izurjenega 1182 PnrifllQit ni javlja slavnemu občinstvu da odpre I UUpioolll a i. oktobrom zalogo oglja in drv pri sv. Ivanu „Narodni dom" ter se priporoča sta obilen obiBk - JOSIP BAK_1206 IloitolSiog bi poučevala slovenski, nemški, U I/" It/I J Iva hrvatski jezik in glasovir, iSče službo kot poučevalka v kaki družini. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti". 12u9 Iščem dobrega stavbnega mizjirja. Fran Dolenc, mizar OpČina. 1207 g>#lfli odstopa od trgovstva proda se ena oziroma iicllll dve pekarni v dobri leja. dobro upeljane z zajamčenim delom. — Pojasnila daje „Inseratni oddelek Edinosti". 1191 Ferdinando Ferlettig grbe, vsakovrstna lakiranja in lapecirerska dela b papirjem. TRST, ulica Chiozza DADilaPNiPA pralnica in čistil-DMn f MnlllUM niča oblek na suho CENE ZMERNE. Ulica Farneto 11. A. Boegan. Podpi.-ani nazranjam (»lavnemu občinstvu Tirts in okolice, da sem odprl svojo prodajalmco klobukov in kap katere bom prodajal P° ugodnih cena a Imel bom v zalogi vedno :: dobro in fino blago. : Priporočam se za obilen obisk ter bilježim spoštovanjem Matej Schmidt Trst — ulica Barriera vecchia štev. 31. Naznanjam p. u. gospodom klijentom, da je mo;i prodajalnlca jestvin in kolonijalnega blaga preskrbljena z vsakovrstnimi jedili in »vrt« svetim blasrom : ulica Belvedere št. 2 Toplo se priporoča lastnik NIKOLA ERCEGOVAC. Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod-- Angelo Devetak - Trst nlloa Acquedotto 22 — Tel. 1484 Nova toaletna krema proti nečisti polti, zagoreli in suhi koži. Edini izdelovalec: ferd. JUulhciis, c. kr. dvorni zatagatelj ruLONIJA o/R. — Podružnica: DUNAJ 17, HenMMgas:e 3. Dobi sav lekarnah, airodilnioah in parflmerljatr Zaloga vina in piva v buteljikah iz zagrebške in puntigamsk j tovarne s prodajo na drobno za družin edino-le pri KERZEJ Trsi ulica Cereria štev. 6.-- »i- 1 w 1P •»F ir ir al, Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchi Avtorizovana delainica za električne napeljave TRST. Largo Santorio Santo rio št. 5 v začetku ulice Farneto Napeljava elektr. zvoncev, brzolavov, telefonov m strelovodov. Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd. Aparati baterije In potrebščine za električno zdravljenje. ■ Delo se Izvršuje hitro in natančno. - CENE ZMERNE. - CENIKI ZASTONJ. ■I* Razne vesti. Kongres za telegrafijo. Portugalska vlada je pozvala vlasti za mednarodni kongres za telegrafijo, ki se otvori v Lizboni dne 20. aprila 1908. Električna razsvetljava v Zagrebu. Dne 5. oktobra bo Zagreb prvikrat električno razsvetljen. Redek trtni plod. V Dubrovniku je j bil te dni v neki prodajalnici razstavljen zelo redek plod trte, in sicer 38 grozdov belega grozdja na eni rozgi trte, dolgi 1 meter 44 cm. Ta rozga z grozdjem vred je tehtala 20 kg in 19 dg. Novi ruski polk. Car je odredil, da se ustanovi nov carski polk. V ta polk ste- VERA je najbolja tinktura za lase. V isti ni nikakih škodljivih stvari. Dobi se plavolaso, kostanjevo, Črnikasto, Crno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI PoftUjatr* po poitaom potsHJs. Podpisani ms v uUoi Lu marett* t*o«hl© it« 1» mM rogln ulic« S«d Giorgio) otvorli ! ir ZALOGO VINA V« n domačo rako, pridelek li mojih vinogradov t Bola (otok Br Lb ga prodajam t todteklb iu steklenici h. Ze iam kraj Vas> ■agotorlja, da J« kakovost najbolja. Da umorom een.'enfr Odjemilc m jamAlti aa pristno vino. »em iklenil, da ga dobiva* I v originalni!* aod5okih naravnost lz mojlk kloti ▼ Bol« | In da ga tako razpošiljam tudi na atanoTanja. Z« krCmarJe in gostilničarje primerne oene T madl, te ma poćaatlt« a Vaio narodbo beietim »■ as teMjo IVAN CVITANI6. Tapecirarska delavnica Alberto Bencic% Crst, via Ciziane Vecellio št. 4 vsprejema vsako idptcirarsko delt tudi popravljanja. m CENE NIZKE. Skladišče GASPARINI, Corso štev. 34 prodaja 65 kr. predpasniki 80 „ ionske srajce 130 „ t, hlače 160 „ Ženska spodnja krila 40 „ ena peča čipk 175 kr. spodnje hlače za molke 150 „ srajce lz zeflrja barvane 190 „ „ is snrove iide za moike 170 „ rjuha z robom za eno osebo 130 „ beli prti z robom. Vse po tovarniških cenah Skladišče pohištva VITTORIO VOSILLA preseljeno iz Lipskega trga 7 v ulico Sanifc št. 8, vogal ul. Porporelta nasproti kavarue Fedel Triestino je bogato založeno z novim nepre koflljivim solidnim in eleg^. pohištvom gfjr* Cene zmerne, r m Š& F. P. l/IDIC S Korop. Ljubljana opekarna in zaloga pečij ponudijo TsaSo poljano množino patentiranih zarezanih strešnikov »t Sprejmejo se zastopniki. Sistem jfarzola" (Strangfalzziegd) „Sistem jfarzola" Barvo: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. IV* Najličneje, najcenejše in najpriprosteje strešno kritje. ^H Vsaki strešnik se zamore na lato prbiti ali pa a žico privezati, kar je go to v o velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in proapekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki.