189. številka.
Ljubljana, v soboto 20. avgusta.
XXV. leto, 1892.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan mveeer, umiti oedelje in prasnike, ter velja po posti prejemati ta a v »t r o-o g e r s k i. dežele ta vi,.- leto Lo gld., za pol leta H gld., /.a Četrt leta 4 gld., r.a jeden Mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za Četrt leta 9 gld. 6\j kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. l ly • na meaec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za ta je dežele toliko več, kolikor poštnina znafia.
Za    ^ i.ui iln pUcnje se od cetiristopne petit-vrste po H kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr.t ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravuifttvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnistvu na) se blagovolijo pošiljati naročnine, rekianaanje, oznanila, r. j?, vse admii Btrativne stvari
0 našem političnem položaji.
IX.
Napad na slovenske poslance. — Razialjenje slovenskega naroda. — »Zadoščenje in stvarne koncesije".
(Konec.)
Pojedini Slovenci, slovenski občinski zastopi in krajni šolski sveti na Koroškem potezajo se že mnogo let za ustanovitev slovenskih ljudskih šol, po nekod že več nego trinajst let. Vlagali so prošnje, rekurze, pritožbe, do c. kr. okrajnih šolskih svetov, do deželnih šolskih svetov, do ministerstva za bogočastje in nauk; odbijali so žilavo in vztrajno vse mahinacije raznih javnih faktorjev, „Schulve-reina" in pojedinih Nemcev; storili so sploh vse možne po zakonu dopuščene korake, da bi dobili šole v svojem jeziku, mej drugim tudi to, da so se često bodisi 'pojedinci, bodisi skupine obračali do slovenskih poslancev, naj se zanje zavzamejo. Pojedini poslanci, najuplivnejši mej njimi, so druge dolgo zadržavali in se najodločneje protivili, da se store odločnejši koraki, ker bi se s tem vlada raz-dražila ; konferirali so s predstavniki ministerstva, zadovoljevali se z obljubami, katere so jim ti dajali in niso bili pri volji, da bi se vsa stvar spravila pred parlament, kar je bilo treba storiti, da se ustreže često ponavljanim prošnjam koroških Slovencev, njih pozivom in klicem na pomoč. Stvar je konečno vender prišla v parlament in minister bogočastja in nauka je dal odgovor, kateri je izzval tudi prof. Šukljeja, da se mu je primerno videlo zavzeti se za stvar v parlamentu. Odgovoru prof. Šukljeja so najbolj pritrjevali Slovenci, Hrvati in Mladočehi; le Mladočehe je zahvaliti, da je sploh Slovenec prišel do besede. Pritrjevanje vseh teh pa je izzvalo pritrjevanje tudi mnogih drugih državnih poslancev. Vse to vkupe porazilo je naučnoga ministra in izzvalo ministerskega predsednika, da posreduje. Primerilo se je, da je bila uprav tiste dni depntacija koroških Slovencev na Dunaji in tudi to je pripomoglo k rečeni pridobitvi za šolstvo koroških Slovencev. A pomoglo je k temu mnogo še nekaj — namreč javno mnenje slovenskega naroda glede koroškega šolstva in sploh glede slovenskih rečij. Razni slovenski poslanci so v mejsobojnih pogovorih, v pogovorih z drugimi in v
LISTEK.
Moj šopek.
(Pismo.)
Milostiva gospa! Vprašali ste me že toli-krat, zakaj se ne ženim? Poskušali ste me že mnogokrati zapleBti v sladke zakonske vezi, pa vsikdar sem Vam še srečno ušel. In prav je bilo tako. Vi ne poznate mojih straatij, mnogih strasti], katerih bi se moral znebiti v zakonskem življenju, straBtij, katere bo mi postale tako svojstvo, da brez njih, kakor riba broz vode, ne bi mogel živeti.
Jedna teh hudih strastij je ta, da obiščem vse narodne slavnosti. Sokolski shod, občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda, desetletnica te ali one čitalnice, Zagrebška in Praška razstava: povsod ste me videli. To mi je nekak duševen kruh. Kedar sem se v svojem poslu natrudil in nadelal, da mi akti na moji mizi kar od dal ječ mrze, takrat mi pride takšno vabilo na narodno veselico kakor kaplja dežja t suši.   Jaz ne delam ■ temi vabili
klubih povdarjali javno mnenje slovenskega naroda, javno mnenje, v katerem izgubljajo poslanci zaslombo, proti kateremu se morajo boriti, katero jih tira v skrajno opozicijo in to opozicijo bodo morali nastopiti, ako se Slovencem ne da primerno in čim izdatnejše zadoščenje zaradi govora naučnega ministra. To je rekel tudi prof. Šuklje v svojem govoru: zagrozil je s skrajno opozicijo ]K)slancev slovenskega naroda in s programom hrvatskega državnega prava (on je sicer rekel' Jugoslovanskega" ali takšnega ni; mej Slovani na jugu je samo hrvatsko državno pravo). Ako se je torej dosegel kakov uspeh, ako se je glede slovenskih šol na Koroškem nečesa nadejati, to je pripisati v prvi vrsti neutrudnemu zavzemanju slovenskih rodoljubov na Koroškem in poleg slovenskih poslancev, kateri so bili ne samo dolžni, ampak tudi prisiljeni zavzeti se konečno za stvar tako kakor treba, tudi Mladočehom in javnemu mnenju slovenskega naroda, katero bolj in bolj zahteva, da preidejo slovenski poslanci v skrajno opozicijo, da se postavijo v isto vrsto z Mladočehi.
Zaradi tega javnega mnenja in glede na to, da so nekateri slovenski poslanci že prešli v opozicijo in da tudi drugi že z jedno nogo stoje v opoziciji, dobil bode morebiti slovenski narod tu in tam še kako mrvico, katera ir» seveda gre po zakonu in pravu, a to se bode vse tako prikrojilo in tako kazalo, kakor da so to dosegli „slovenski poslanci" s svojo praktično politiko, odobrujoč vladajoči sistem in podpirajoč obstoječo vlado. Toda v resnici se bode dala takšna mrvica zato, da se vzdrže „slovenski poslanci" v obstoječi politiki, da ne poslušajo javnega mnenja, da ne stopijo v skrajno opozicijo, v katero je nekaj poslancev že stopilo, v kateri pa drugi tudi že stoje z jedno nogo. Dosledno pripisati bode te pridobitve javnemu mnenju slovenskega naroda, a ne .slovenskim poslancem", niti njihovi „praktični politiki". Koliko več bi se dobilo, če bi vsi, držeč se javnega mnenja, ne prosjačili, ampak odločno in vztrajno zahtevali za slovenski narod tistegu, kar mu gre po pravu in po zakonu, ter se v to svrho ne plašili stopiti v opozicijo. Hipno, navidezno bi to znabiti škodilo. Trajno in dejanski bi pa to samo koristilo. Nobena vlada, naj jo vodi Taaffe ali kdo drugi, ne more dolgo prezirati pravnih in zakonitih tirjatev nobenega naroda, a najmanj naroda slovenskega in
kakor oni, ki v narodni svoji stiskavosti mislijo le na izdatek, zvezan s tem vabilom. Ne, nego naslonim se na svojem stolu nazaj, ogledam si tisk in papir, potem proučim program, točko za točko. Prijatelj sem osobito pevskim točkam, v slast mi gredo tudi Sokolski nastopi. In ko tako ocenim ves program, polem se zamislim v lepi kraj, kamor pojdemo in pred dušo mi vstane lep kos slovenskega sveta, kos naše zemlje, obrobljene z zelenimi hribi, zadej z veličastnimi snežinki, zemlje, razdeljene v lepe travnike in bujna polja, obsojane z mičnimi hišicami, zemlje, ki mi je najlepša, ker tam prebiva moj ljubljeni rod.
Milostiva! In ko pridrdra na vkupno postajo naš posebni vlak, potem me vidite mej prvimi gosti. Podaste mi roko in ponavljate Bog ve kolikrat povedano resnico, saj ste vedeli, da brez mene ne bo. Potem pa še hudomušno pristavite, da me bo-dete danes oženili. Ne, milostiva 1 Drugo je, kar me vleče; samec sem, ne ravno prestar in pregrd. Moj Bog, dovolite mi, da si nekoliko domišljujem. In s to zavestjo stopam tje v narodni trg, okrašen z zastavami, slavoloki in cvetjem. In ko mi pridejo
hrvatskega, preznamenitega že po svoji legi v monarhiji Habsburžanov, če si je ta narod svest svojih pravic, in  če njegovi zastopniki, naslanjajoč se na javno mnenje naroda, zahtevajo odločno in vztrajno izvršenja zakonitih pravic proti na> rodu, katerega zastopajo, če odbijajo napade in žaljenja, če se lotijo borbe proti onim, ki tlačijo ta prava. To zahteva čast in korist naroda, to  zahteva  pravica  samobrambe tako  pojedinca, kakor naroda, pravica, ki je zapisana v srca vseh zdravih pojedinčev in naroda. Pojedinec, kakor tudi narod greši zoper svojo človeško dolžnost, ako dopusti, da se njegove pravice teptajo; ako no čnti, da mu je žaljena pravica, ne osoba, ko se mu tepta pravica;  ako je pravi   lilister,  katerega označuje, egoizem in materijalizem; — in on ne sme tffžiti, če se ga ob tla zažene in tlači, saj se sadi vecle kakor  črv.   Samo t i s t j e vreden ž £(A Jjj 5m n j a, kdor   čuti,   da  mu je žaljen frjrlfl'!.' g o v a pravica, in kdor so z v s c m i s ^CjM' silami bori za to pravico.   Svrha prarVo> je mir, sredstvo k temu je borba.
K jutršnji dijaški veselici v Kranji.
V Ljubljani, 20. avgusta.
Večkrat Brno, ko so se bližale velike počitnice, poživljali naše velikošolske in srednješolske dijake, uaj se zavedajo svoje narodne dolžnosti tako, da s primernimi predavanji ali besedami bude in poučujejo ljudstvo. S tem je po našem mnenji doseženo dvoje: da se dijaki družijo tudi v počitnicah ter tako goje ožje prijateljstvo in pa da navdušujejo za narodno delo. Oboje je silno važno. Ožja prijateljska vez, v dijaških letih sklenjena, bode mladino našo, ko stopi v praktično življenje, varovala, da ne zabrede na opolzla in uevarna pota stanovske mržnje; navduševanje za vztrajno narodno delo pa je potrebno zato, ker nas vsakdanje pre-britke skušnje uče, koliko težavnega dela in požrtvovalnosti bode še potreba, da si Slovenci kot narod priborimo veljavo in moč.
Veselilo nas je, da besede naše niso padale na skalnata tla. O tem so nam dokaz razni dijaški sbodi, zlasti pa dijaške besede, ki so se poslednja leta z dobrim gmotnim in še boljšim moralnim uspehom prirejale po raznih krajih slovenske domo-
nasproti naša slovenska dekleta, jedna lepša od druge, pa mi tako kar celo kopico šopkov ponudijo in ko mi potem takova bistrooka vila z nežno roko odbere najlepši Šopek, pa mi ga pripne na prai ne pozabivša me poprej z iglo v roko vboBti, milostiva, potem Bem ves srečen. In te samske sreče Vam ne prodam za noben denar. Jaz nisem Mahničevec in lep pogled iz takovega nedolžnega očesa me raz-came in me oblaži. Ko truden ležem zvečer po premnogem korakanju, tedaj mi stopijo pred oči vb6 te slike ob jednem in tudi teh sanj Vam ne prodam za zakonsko Vašo srečo.
Mnogoletna pokroviteljica ste mi, Vi znate, kako dobro deje temu mrzlemu samcu, če ga takšna iskušena roka vodi, kakor mornar svojo barčico, v konečni zaliv zakonskega miru. Vodite me Še naprej. Bojim se, da se utopim.
Moj šopek! Bilo je zopet na takšni slavnosti nekje, recimo „na lepem kamnu". In ko sem tako civilno stopical za rudečimi „Sokoli", tedaj je priletel, prifrčai, privihral ali kako bi povedal — šopek nad mene, lep šopek; bela roka, drobni preteki, črna glavica in svitle oči:  to Vam jo zame
vine. Zato smo tudi letošnjo veselico višje gimnazijske mladine slovenske, katero priredi jutr&nji dan v Kranji na korist fondu za Pre&irnov spomenik, pozdravili prav z iskrenim veseljem. Za spomenik pesnika velikana in ob grobu njegovem! Prvo nam dokazuje, da se nadepolna naša mladina iz dna srca zaveda, kaj je dolžna Preširnovemu spominu; drugo pa nas navdaja z upanjem, da si bodo za vse dobro in lepo vneti mladeniči, na katerih ramah bode slonela kedaj bodočnost slovenskega naroda, takrat, ko bodo polagali venca na grobova pesnikov prvakov, segli v roke v prisego, da bode v srcih nji hovih vedno tako živa ostala domovinska ljubezen, kakor je kipela v srcih Preširnovem in Jenkovem.
Toda kupa radosti ni mogla ozstati brez kaplje pelina. To kapljo spustilo je vanjo uredništvo „Sloveočevo", ki se z onim istim cinizmom, kateri zamoremo pri njem opažati v posledojih časih tako pogostoma, kedar gre za kako narodno stvar, zaganja v prirejevalce Kraniske slavnosti ter jih skušu denuncovati. Vemo dobro, da .katoliška" gospoda namena, kateri je imela, dosegla ne bode. Kavouteljstvo višje gimnazije Ljubljanske je na srečo izročeno možu, ki dobro vo, kako srednješolska mhdina zamore najsrečneie porabljati svoie počitnice; veselica, v katero se zaganja škofijski naš kolega, bode se poleg tega vršila pod pokroviteljstvom profesorja, ki je že izkusil mržnjo in ovajoželjnoat „Slovenčevu". Zaradi tega smo torej lahko mirni.
Povzdigniti pa moramo glaB svoj proti uau kom, ki bi se iz „Slovenčevega" napada izvajati mogli. Ponosni moramo namreč biti, ako vidimo mladino tudi zunaj šolskih sob delavno. Zato mo nun. najodločneje obsojati vsacega, ki jej želi zagreniti to delavnost. Naj se nam ne ugovarja, da zato ni treba dijaških shodov in veselic Kdor misli, da bode dijak o počitnicah brez vzpodbuje kaj res-oega storil, silno se moti. Nikjer pa ne more dobiti tolika vzpodbuje, kakor od svojih tovarišev, ako je z njimi dogovorjeuo večje ukupno delo.
In tako skupno delo, katero je našo srednješolsko mladino poleg truda stalo tudi mnogo denarnih žrtev, bode jutršnja veselica v Kranji. Pokažimo torej vrlim našim diiakom, da ogromna ve-čiua slovenskega razumuištva strugo obsoja razdeva-joče tendence „Slovenčeve" Pokažimo jim to z obilnim obiskom njibove veselice in navdihnimo jim s tem tiovega navdušenja, za nadaluje narodno delo. Na svidenje torej jutri v starodavnem Kranji!
Izložba učil.
V Zagreba 16. avgusta. Včeraj otvorjena izložba učil ima smoter uči-teljstvo hrvatsko-slavonsko seznaniti s pripomočki, koji olajšujejo nazorno poučevanje. Podpirajo jo bogate kolekcije najboljših lirera naše monarhije, a i ii.i nam ipak kaže stališče sedanje prosvete, ker so v nji izložile najznamenitejše šole naše širne domovine svoje pripomočke, kojih se poslužuje uči-teljstvo pri pouku. In prav to je, kar nas najbolj zanimlje in kar nas, smemo reči, navdaja s posebno radostjo. Prav ta del izložbe svedoči nam, da naše učiteljstvo stoji na stališči moderne naobraženosti in da se v tem oziru naše šole smejo meriti s šolami najizobraženejših narodov v Kvropi. Tako hrvatsko časopisje.
najlepši tableau m z inladostuo gibčnostjo ujel sem Vam ta šopek.
Danes je že t tet j i dan. Pisarniški sluga me je že prišel poklicat na moje navadno delo. Ta ti-listeraka ngura; smrt bi mi bila v tem trenot|u ljubša. V postelji ležim. Poleg ineue pa leži na mizi oui šopek. Njegove cvetlice so žalostne povesile glavice, ali tajeo miris širi se še veduo po sobi. Vidi se mi, kakor da je parfumovan. Blažeua roku, ki mi ga ie poslala! 13ela roka, črna glavica in svetle oči ... . Kako sem gledal, da bi ugledal v tem številnem društvu ono dariteljico šopka. Kdo ve, katera je bila V — Pač-, ji'dno trenotje je bilo tam ob dolge) mizi, ko je šviguola mimo mene. Isti parfum. Jeli mogoče? lata je bila. Potem pa mi je izginila.--— — — — — — — — — —
Bledi šopek leži na moji mizi. Milostiva, povejte uui vender, iz katere ročice je pal. Tako elegičuo me pogledujejo iz njega vijolice in dišeče resede; tako me boli srce za njo. Ali bolje je, ne povejte nikomur, da sem svoje srce pozabil „na lepem kamnu". _
Poznalci trdijo, sekcijski načelnik dr. Kršnjavi sam se je izrazil, da ta izložba v vsakem oziru prekoša vse dosedanje izložbe učil Avstro-Ogersks. bodisi po raznovrstnosti, bodisi po kakovosti izloženih predmetov. Samo po sebi je torej umevno, da bode na vse zanimaj oče se občinstvo vplivala a privlačno silo. Tako so nas včeraj — prvi — po-setili češki bratje, učitelji. Na svojem počitnem potovanji v Benetke niso se strašili daljnega pota v Zagreb, da se tu raduje jo na bratskem uspehu. Večerni vlak pripeljal jih je milo ne jedno stotino. Dasi se je prepovedalo tukajšnjim društvom, da bi je korporativno in svečano pričakovali, zbralo se je vzlic tej prepovedi preko 4000 ljudi na kolodvoru, ki so z burnimi živio-klici in prisrčnimi pozdravi V8prejeli zastopnike bratskega naroda. Privatno navzočni pevci štirih hrvatskih pevskih društev pozdravili so prišlece z „Liepa naša domovina", a g. Sol I ar ml., sin velerodoljubne trgovske hiše, pozdravil je Čehe z iskrenimi besedami , mej ko-jimi je rekel: da neodvisnega meščanstva kraljevega Zagreba iskrena želja je, naj se zastopniki bratskega naroda počutijo v njih sredini kar naj bolje, naj se v njem tako srčno radujejo, kakor jih ono prisrčno pozdravlja. Prisrčni ta vsprejem je dolgotrajno odobravalo navzočno občinstvo in sto-prav, ko se je poleglo prisrčno pozdravljanje zahvalil se je češki učitelj g. Kramar na prisrčnem pozdravu, govoreč mej drugim: „Prišli smo z zavestjo, da so Čehi in Hrvatje sinovi jedne matere Slave, ter se čutimo srečne, da najdemo to zavest tudi tu tako živo in bujno cvetočo". Velikanski sprevod — kajti ljudstva je v tem naraslo še na tisoče — pomikal se je dalje v mesto po Ilici na Jelačicev trg, odkoder so se razšli, da so krenili v svoja počivališča. Toliko o tem.
Izložba se je otvorila včeraj prav ob obletnici jubilarne gospodarsko-gozd. izložbe. Dolgo pred jed naj sto uro zbralo se je polno odličnega občinstva, a točno ob 11. uri dospel je sekcijski načelnik dr. Kršnjavi v spremstvu vladnega komisarja g. Mo-šmskoga in vladnega tajnika g. Viktorina. Pevsko društvo „Kolo" pod vodstvom g. prof. Novaka zapelo je učiteljsko himno „Naše zemlje s triju kraja" in na*to je pozdravil g. Mato Grškovič g. sekc. načelniku, ter ga pozval, da blagoizvoli proglasiti izložbo učil kot otvorjeno.   Gosp. dr. Krša javi poudarjal je v svojem govoru, da pozna izvrstno organizacijo   hrvatsko-slavonskih  šol,   istotako izvrstnost njih učiteljstva.   Ta organizacija in ta izvrstnost učnih močij je omogočila sijajen uspeh te izložbe, kojo on nazivlje najboljšo, kar jih je bilo dosedaj v Avstro-Ogerski; dasi so danas pripomogle še tuje tirme m moči temu uspehu, nadeja  se on, da bode mogel v kratkem pozdraviti prav tako izvrstno čisto domačo izložbo. Nato je označil izložbo kot otvorjeno, pevci pa so zapeli „ Liepa naša domovina", in g. sekc.  načelnik napoti  s s svojim spremstvom po raznih sobanah,   proučujoč izložene predmete.
Izložba ni urejena po raznih strokah, nego — po raznih firmali in posameznikih v vestibilu (kr. zem. obrtne Šole), po galerijah in v 9 dvoranah. Stene so pokrite z zemljevidi, tabelami, zgodovinskimi slikami in dr. V vestibilu so šolske oprave, klopi, table, telovadska orodja, jeden model za orgijo in jeden harmonij. Poleg tega so različne igrače za zabavišča. Vseučiliška knjigarna v Zagrebu je izložila pisalno in risarsko orodje, fizikalne aparate in dr. Osieško učit. društvo „Zajednica" udeležilo se je veledohro in dela vso čast svoji de-visi: „suri orao nebu pod oblake leti — „Zajednica" radom k' svojom meti" . . . Jako lepa je bu-čola v špiritu od Bogdana Penjiča. Zbirka starih šolskih knjig od Marijana Kukovk'a spominja nas časov, ko je strogi „solmašter" ubijal s palico modrost v mlade glavice. Pichlerjeva udova na Du-naji je v 1. in 2. dvorani izložila bogato zbirko učil. Osobito zanimiva je zbirka raineralij in raznega blaga. Firma ualderoni v Budimpešti je izložila jako lepe telurije in jeden mikrofon z jako občutnimi membrani. V četrti dvorani je izložba ogerskega muzeja z izdelki od mavca, lesa in lepimi risarskimi predlogi. Knjigarna Hartmanova ima v svoji lepi zbirki amerikanski stroj za pisanje, r čilska izložba srednjih šol v osmi in deveti dvorani ima anatomične preparate, mej njimi vidimo razudeno nežno vijolico poleg velike buče. Zbirka žlahtnih kamenov od Dubeka iz Češke zanimlje osobito krasni spol učiteljstva. Jeden pogled še na oddelek ženskih ročnih del, kder posluje gospa rav-
nateljica Baaariček. Ornamenti teh del visti so iz motivov vseh narodnostij. Orodja in ročnosti, koje omogočujejo pouk v tej stroki, ceniti sna le veščak.
Nismo se ie ločili od zanimive izložbe. To so ls utisi prvega dne — a reči se sme, da je vredna poseta tudi od strani našega slovenskega učiteljstva. Neznatni troski tega pohoda obrestih se bodo ob priliki, ko bodemo i mi v beli Ljubljani pokazali na svojo izložbo: To je naše! —
Slovenska učiteljica.
Politični razgled.
Notranje tležcle.
V Ljubljani, 20. avgusta. Deželni »bori. Konservativci razširjalo vest, da se bodo deželni zbori sklicali še tekom meseca novembra in nemški nacijonalci jim pomagajo pri tem. Konservativcev je strah pred razmerami v drž. zboru, nacijonalci pa upajo, da bodo liberalci propadli v dež zboru češkem in da bode potem zanje najugodnejša prilika pobiti svoje nasprotnike. Najbrže se bodo deželni zbori segli šele meseca decembra, kajti vladi je do tega, da se reši državni proračun za I. 1893 še pred novim letom, zato pa bo morala sklicati drž. zbor saj oktobra meseca.
Dr. ltieger. „W. Allg. Zeituug" javl|a, da bode dr. liieger pri prvi priliki imenovan članom gospodske zbornice. Čehi in Nemci. Nasprotstvo mej Čehi in Nemci postalo je zopet jako veliko. V Pragi je neki mizarski pomagač, katerega So Nemci zaradi njegove češke narodnosti tako preganjali, da je zblaznel, ustrelil za neko nemško družbo ne da bi bil koga zadel, v Ji-hlavi pa Čehi niso varni svojega življenja in o zadnjih praznikih prišlo je do pretepa; Cehi so bili napadeni in so se branili; pri pretepu so bile nekatere osebe nekoliko ranjene, tako Cehi kakor Nemci. Vsled tega zaguali so Nemci grozen krik, seveda le zato, da bi od svojih rojakov odvrnili krivdo in jo naložili Čehom. V to svrho alarmirali bo domače in inozemsko časopisje iu s pomočjo ofi-cijoznega aparata nameravajo osramotiti češki narod pred vsem svetom kot „zdivjan rod", katerega treba z brutaluo silo pritisniti ob zid. — Sodna preiskava bode kazala, kolika krivda zadene Čehe in kolika Nemce, trezno misleč in razsoden človek pa se mora z gnevom obrniti od počenjanja nemških in oficijoznih listov ki bi iz teh afer radi kovali verige, s kate* rimi bi bilo okleniti narod češki. Sprava mej narodi se na tak način gotovo ne pospešuje, obratno to le še pomaga ovirati jo korenito.
Češki napisi na vojašnicah. Občinskemu svetu Praškemu je bilo, kakor znano, prebiti precej trd boj, ker je hotel na novi domobrauski vojašnici napraviti samo češki napis, dočim je vojaško oblastvo zahtevalo samo nemški napis. Občinski svet Praški napravil je naposled latinski napis, a s tem stvar še ni končana, kajti dokazalo se je, da so svoječasno bila vojaška oblastva pravičnejša tirjatvam naroda, ki je zidal vojašnico, in dovolila dvojezične napise, kakeršni so še dandanes v mnogih čeških in nemško-čeških mestih in kakeršen dvojezični napis imamo tudi v Ljubljani na Trnovski vojašnici, dočim ga ua deželni domobranski vojašnici ni. Na podlogi zbranih materijalij nasvetovalo bode češko namestništvo, naj se dovoli dvojezični češko-nemški napis na novi domobranski vojašnici v Pragi.
Avstrija in Vatikan. Razni listi naznanjajo, da je papež pisal cesarju o priliki njega rojstnega dne posebno pismo, v katerem mu je čestital ob jednem pa izrekel obžalovanje, da razmere mej Avstrijo in Vatikanom niso več tako dobre kakor nekoč ter prosil, naj cesar zastavi ves svoj upliv, da se doseže pora* zumljenje.
Vnaiije «lržrtve.
Razmere v Srbiji. Nasprotstvo mej radikalnim ministerstvnm in regentom Risticem prikipelo je do vrhunca. Itistič zahteva, da voli skupščina tretjim regentom ali generala Bogičeviča ali bivšega poslanika v Parizu Jevrema Gruiča. Oba sta zanesljiva privrženca liberalne stranke in zato, da jima zagotovi volitev, brani se Kistu: sklicati skupščino. Vojni minister in minister notranjih rečij v Pasieevem ministerstvu odpovedala sta se le zato, da bi — po nalogu Ri-stiča — spravila Pasića v veliko stisko in ga primorala podati ostavko. O vojnem ministru bo sicer trdi, da je podal ostavko, ker ni bil imenovan generalom, kakor se mu je baje obljubilo, ko je ustopil v ministerstvo, a to je le izgovor. Radikalni krogi sodijo, da bo Ristič naročil najprej generala Savi Gruiću, da sestavi novo ministerstvo, če bi pa to ue bilo mogoče, ali če bi ta odklonil, potem pozval bi Ristic dosedanjega ministra notranjih rečij, Milosavljeviča, in potem šele Pasića. — Pasić seveda tudi ne drži kritem rok.   Za jutri
Dalje v prilogi.
Priloga ^Slovenskemu Narođnu St. 189, dnt; 20. avgusta 1892.
sklical je veliki odbor radikalne stranke, da izreče ta svoje mnenje o politični situvaciji in se končno postavi na določno stališče proti Rist ću. Vidi se, da je ta kriza prav za prav boj mej Riatičem in Pas čem — kdo bode zmagal pa še ni moči povedati.
Italijanska zbornica.
V ponedeljek vršil se bode pod predsedstvom kralja ministerski svet ter ukrenil kar treba glede razpuščenja zbornic*- in glede novih volitev. Najbrže se bodo vršile volitve koncem meseca oktobra ali vsaj sredi meseca novembra, določeno pa to še ni. Vlada obrača vso pozornost na to, da v kraje, ki so opozicijonalno volile, premesti energične prefekte, ki bodo vedeli uplivati na izid volitev. Nemška vojska.
Izvestna vojaška stranka na Nemškem deluje ie več let na to. da bi se stalna vojna nekoliko pomnožila, zato pa doba aktivuega službovanja znižala na dve leti. Govorica, da bode vojna uprava zahtevala novih izdatkov v vojaške namene, bila je povod, da se je razširila vest, k a mislijo upeljati dveletno službovanje. Cesar Viljem ovrgel je tO vest sam in rekel pri tej priliki, da mu je maloštevil-nejša, a dobro izvežbana vojna ljubša od mnogoštevilne, a slabo izvežbane. Potrdil pa je, da bo vlada zahtevala novih troškov v vojaške nameue.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VII. velika skupščina
dne 28. julija 1892 v Postojini.
(Dalje.)
A.  D r u ž b i D e šolske zavode. Ne  bodeino čč. skuj)ščinarjev   nadlegovali z opisom zgodovinskega razvoja teh družbinih naprav, Baj itak vse to  najdejo  v Vrstnikih I—V.   Le na sedanji stan opozorimo.
a) Zabavišče aii otroški vrtec v Celju. Pod vodstvom oudotuih čč. šolskih sester, ki so si stekle že neprecenljivo zaslugo za vzgojo slovenskih deklic na južnem Štajerju, naš vrtec prav lepo uspeva. Do G0 otrok obiskuje to zabavišče.
b) Zabavišče pri sv. Jakobu v Trstu je pristno semenišče za ondotno našo ljudsko šolo. Otrok je zahajalo vanj čez 70.
c) Iz tega zavoda se je rodila družbina slovenska ljudska šola pri sv. Jakobu v Trstu, v kateri se poučuje po učnem načrtu, kakor v drug h šolah na Primorskem. S šolskim letom 1891/92 odprli srao IV. razred, tako da je letos šola spopolueua Kot IV. učiteljska moč nastopil je v jeseni učitelj Fran Delcott, ki pa je s koncem leta službo odpovedal« Ker te po dosedanjih skušnjah uglasi za I. razred čez 100 otrok, zato je predlagalo načelništvo Tržaške podružnice, da se naj osnuje tudi paralelka. Vodstvo je, uvažajoč tehtne pedagegiško-didaktiško uzroke, v 57 seji ukrenilo, da tržaško načeltiištvo nemudoma priredi učno sobo za paralelko, ob jednem je tudi razpisalo dve učiteljski mesti, na jedno vsprejme učitelj co, da bo poučevala i v ročnih delih, ker je marljiva učiteljica Delkin itak preobložena. V to šolo je hibi sprejetih : I. razred 93, II. 86. III 65, IV. 42, torej 286 učencev. Profesor dr. Karol Glaser, katerega je vodstvo posebej za to uaprosilo, obiskal je kot društveni nadzornik to šolo, za kar mu bodi iskrena vodstvena zahvala! Iatotako je bil meseca maja pri pouku v vseh razredih navzočen c. kr. okrajni nad zoruik I. Dolinar. Oba nadzornika sta se o Boli dokaj povoljno izrazila. Dne 14. julija bil je šolski sklep b preskušnjo, katere so je v vodstvenem imenu udeležil glavni tajnik s prvomestnikoin moške podružnice poslancem M. Mund čem in z več druge gospode in starišev. Izveslitelj z veseljem konstatira, da se je preskušnja veledobro obuesla. Videti je bilo, da si je učiteljstvo v svesti svoje vzvišeue naloge in da otroci kažejo veliko znnimanja za učne predmete. Iatotako so se obiskovalci pohvalno izrazili o veliki zbirki ročnih del tako zabavišča kakor čvetero-razrednice. Da se šola vsporedi drugim javni in zavodom, vložilo je vodstvo že due 14. maja 1891, št. 1258, in zopet due* 11. novembra 1891, št. 1477, prošnjo za pravico javnosti, ker ta zavod že odgovarja VBem zakonitim določbam. A žal, da na to svojo ulogo vodstvo še dozdaj ni dobilo odgovora! (Čujte 1)
č) Istega popoludne je vodstveni tajnik z nekaterimi Tržaškimi rodoljubi obiskal i zabavišče v Rojanu ter bil navzučeu pri kratki preskušnji. Gosj.oda se je soglasno izrekla, da je v tem zavodu učni in vzgojni uspeh najpovoljnejši. O, želel bi bil navzočnosti kakega slovenskega mlačneža, da hi bil slišal deklamovati nekako 4letnega dečka, asko moramo ljubiti svojo domovino — njegovo
srce bi se moralo omečiti! — Sem je zahajalo okrog 60 otrok.
d) Prestopimo na Goriško ! Vsled letnega poročila goriške moške podružnice je obiskalo d r u ž-bino zabavišče v Pevmi čez 60 otrok.
e) Zabavišče v Podgori pa, katero ima svoje zavetje v lepih in zračnih prostorih ondot-nega „katoliškega bralnega in politićuega društva", zbiralo je redoma do 80 slovenskih otrok.
Ker se društvo „Sloga" v Gorici, ki vzdržuje svoj „otroški vrtec" in „trorazrednico dekliško", bori v očigled tolikim žrtvam, ki jih naklada narodna organizacija goriškim rodoljubom, z denarnimi tež-kočami, prihitela je „Slogi" vsled njene utemeljene prošnje naša družba uprav v zmislu naših pravil na pomoč z izdatnišo novčno podporo. Tako si sme torej naša družba prisvajati tudi delež na vzgoji te mladeži v
f) zabavišči društva „Sloge", katero obiskuje do  100 otrok, iu
g) v slovenski trorazredniei dekliški istega društva s 145 učenkami. (Dobro!)
Ker so j>a v Gorici roditelji 440 slovenskih otrok — pred c. k r. notarjem, da ne bo nikacega dvoma o pristnih podpisih (Čujte!) — podpisali spoštljivo prošnjo do visocega c. kr. miiiisterBtva za slovensko ljudsko šolo — in se ne ve, kedaj bo vse to ugodno rešeno — iiH8velovala je naša podružnica nujni potrebi ustreči in te otroke spraviti v domače zavode. Vodstvo je odobrilo te nakane, in tako se morajo začetkom bodočega šolskega leta osnovati še trije zavodi v področju goriške podružnice. (Izborno!) Upamo, da slavna skupščina tudi pritrjuje temu ukrej)U, kajti ojirezovanje bilo bi le izdaja zgoraj imenovanih slovenskih otrok v laške zavode, od koder bi jih težko kedaj dobili nazaj. (Tako je!) (Dalje prib.)
Domače stvari.
— (Vsem onim častitim p. n naročnikom našega lista,) kateri nam naročnine ne vpošljejo do 25. dne t. m, uljudno naznanjamo, da jim bode list dne 26. t. m. ustavljen.        Upravništvo „Slov. Naroda/'
— (Češki gostje v Ljubljani.) V ponedeljek ob l/§8i uri popoludue pripelje se 8 poštnim vlakom iz Trsta nad 100 čeških gostov, večinoma učiteljev, v Ljubljano. Ostali bodo dva dni tukaj, da si ogledajo naše* glavno mesto. V vseh krajih, kjer so se do ?daj mudili češki bratje, vzprejemal jih je hrvatski in slovenski narod naudiišeuo. Drez dvoma bode tudi naša bela Ljubljana dostojno pričakala in pozdravila drage nam goste s slovanskega severa. V torek zvečer prirede Liubljanska narodna društva vebko skupno veselico na čast češkim gostom. Kdor bi hotel Še oddati kako sobo za dve noči, naj se blagovoli oglasiti pri predsedniku učiteljskega društva g. nadzorniku Zumm.
— (Po Šoštanj8ki slavnosti.) Celjski nemški listič in za njim seveda Graška tetka iz Stemjifergasse poročata z vidno nezadovoljnostjo, da je bil o minoMi prazuikih okičen v vzprejem gostov tudi kolodvor Šoštanjski s slovenskimi ali — kakor pravita jako duhovito nemška lista — hol je rečeno s francoskimi zastavami ter vprašujeta zvedavo, da li se je okičenje zgodilo z dovoljenjem železniškega vodstva. Šoštanjskim Nemcem, ki so se proti sloveu-skim gostom navzlic političnemu nasprotstvu vedli jako uljudno in dostojno, se lista ne upata očitati njih vedeuje. seveda z ozirom na gmotno podporo, katero dobivata od njih, čeprav jima tolika prijaznost proti slovanskim gostom nikakor ni všeč. Indirektno pa jim to vender očitata, pripovedujoč 8 posebnim zadoščenjem, da je neki Sokol hotel pregovoriti — nočnega čuvaja Šoštanjskega, naj kliče ure v slovenskem jeziku, da je pa „Der vvaekere Alte" to odločno odklonil, češ, Šoštanj bo po odhodu Sokolov zopet nemsk trg. „Der vvaekere Alte* bil je torej o praznikih — kakor je čitati mej vrstami — jedini v Šoštanju, ki je bil „ges'nnungs-tilchtig", jedini, ki se ni izneveril političnemu pre pričauju tujini gostom na ljubav, jedini, ki se ni udal zapeliivim besedam hudobnega Sokola, jedini, ki se je v ta dan zavedal nemškega karakterja Šoštanja. Slava „dem vvackern Alten", zakaj milo se nam stori, če pomislimo, kaj bi se lahko zgodilo, če bi nočni čuvaj klical v Šoštanju ure v slovenskem jeziku in bi vsled tega „Tagespoštini" somišljeniki ue vedeli — kdaj domov t
— (Osobne vesti.) C. kr. deželni šolski svet imenoval je vikarja in stolnega kapelana gosp. Maur. Šara bo na v Ljubljani definitivnim katehetom na prvi mestni petrazredni deški šoli v Poljskih ulicah in na mestni petrazredni nemški dekliški Šoli v bolniških ulicah.
— (Društvo „Sava".) Osrednje upravništvo slov. ferijalnega društva „Sava" vabi častite gg. s t a r e š i ne , naj se udeleže okrožnega shoda za Gorenjsko, ki bode jutri dne 21. t. m. ob 2. uri popoludan v prostorih narodne čitalnice v Kranji.
— (Cestna dirka kluba slov. bicikli-stov „Ljubljana".) Vapored za jutršnjo dirko je nastopni: 1. Odhod biciklistov iz društvene dvorane točno ob 2. uri popoludne, in sicer: Križevniški trg, Kmonska cesta, Cojzova cesta, Trubarjeve ulice, Št. Jakobski trg, Stari trg, Mestni trg, Špitalske ulice, Gledališke ulice, Kongresni trg, Šelenburgove ulice, Dunajska cesta, Marije Terezije cesta do Koslerja. 2. Pričetek dirke točno ob 3. uri. (Blagajna odpre se ob */t8. uri. a) Dirka 2 km daljine za prvence (od km % , —1 \). I. Veliko srebrno svetinjo. II. Malo srebrno svetinjo. III. Bronasto svetinjo. (Benčan, Jakopič, Majdič, Pehani, Rus, Stermeckv, Supan.) b) Dirka 5 hm daljine (Handi-caj>) (od hm */i—* 'n nazaj). I. Veliko srebrno svetinjo in čaBtno darilo kluba. II. Malo srebrno Bvetinjo. III. Bronasto svetinjo. (Bohinc, Itavnikar, Seunig, Stiasnv, Supan.) e) Dirka 10 km daljine (od km \i—4 t >n nazaj.) I. Veliko srebrno svetinjo in častno darilo Ljubljanskih narodnih gospej in gospodičin. II. Malo srebrno svetinjo. III. Brooaftto svetinjo. Prvi pridobi si jiridevek „Prvak" kluba slov. biciklistov „Ljubljana". (Bohinc, Fiirsuger, Koželj, Majdič, Ravnikar, Seunig, Stiasnv.) Po končani dirki razdelitev daril. Mej dirko in po končani dirki svira vojaška godba. Vsjiored godbe: 1. „Koračnici". 2. Titi: „Ouvertura" k operi „Kotiigs-lieutenant". 3. Ivanoviči: „Veturia-valček". 4. Verdi: „11 finale" iz opere „Aida4*. 5. Hobba: „Veui-vidi-vici", marRchpolka. 6. Smetana: „Prodana nevesta", sekBtet. 7. Strauas: „Schneovittchen", polka ma-zurka. 8. Leihuld: „Hrvatski dom", potpourri. 9.Griesar: „Ouvertura" k operi „Sahra". 10. Strauss : „Frankfurtov pozdrav Dunaju", valček. 11. Ipavic: „Domovina*, pesem. 12. Robeck : „Tauseud Touren", galopp.
— (Za dijaško veselico v Kranji) ju-tršnji dan bode vrt g. Petra Maverja ml. primerno okrašen. Ker je gostilnica rodoljubnega g- M»yerja, z vsem dobro in obilno preskrbljena, in je tudi vrt senčnat m toliko velik, da ima na njem prostora nekaj stotin ljudij, upati je, da se zbere ondi mnogo slovenskih rodoljubov, tako da bodo mogli naši dijaki večjo svoto  prispeti za Prešernov spomenik.
— (Nova železnica.) Trgovsko minister-itvo dovolilo je stavbenemu podjetništvu A. A. U a u ser v Gradci, da sme izvrševati tehniška pri-pravljalna dela 88 zgradbo nornialnotirne lokalne železnice od postale Pol Žela, na železmčni progi Celje Velenje, čez Gomila ko, Vransko, M o t-n i k , Š ji i t a I i č, Šmartno, Kamnik iu čez Križ v Kranj do državne železnice iu sicer za dobo jednoga leta.
— (Vreme,) Vročina postala je zadnje dni uprav strahovita. Ljudje se čutijo tako, kakor ztiani svetopisemski mladeniči v razbeljeni peči, razloček je le ta, da nihče od nas nima upanja f>riti v biblijo. Kakor navadno, trdo tudi sedaj najstanjši ljudje, da ue pomnijo take vročine ter zagotavljajo, da bi mogla imponirati vsakemu kongo-murinu. V Ljubljani se še ni primerila nikaka nesreča, a iz drugih mest se poroča, da jo vročina že tirjala svojih žrtev. Na Duuaji, v Budimpešti, v Parizu iu v Mar-silji cepajo ljudje vsled vročine kakor snopi. Mooge sade) je že mrtvoud. Meteorologičui urad v Budimpešti je koustatoval, da take vročine, kakor včeraj, že ni b lo trideset let. Vojaške vaje Dunajske garnizije so ustavljene, o naših vojakih pa, ki se peko d8 Krasu, nimamo poročila. V Ljubljani se govori, da sta dva vojaka vsled vročine nevarno zbolela, a ta vest še ni avtentično potrjeua. — Najhujše je pač tu, da se niti hitrega preobrata ni nadejati, kajti podnebje je Čisto ko ribje oko.
— (Dvajsetletnico) obhajalo bode Viško-Glinško gasilno društvo dne 18. prih. meseca. Na-tančneji vspored priobčimo v jedni prihodnjih številk.
— (Cvet in Bad) Na vrtiču ob Vižmarskem kolodvoru, vidi se sedaj hruška, ki ima že sad, ob jednem pa je zopet pognala cvet.
— (Za C i r i lo - M e t od o v o družbo.) Iz Litije ae nam piše dne 19. t. m.: Kakor se ježe poročalo v „Slovenskera Narodu*, pričelo ae je tukaj 9. junija t. I v gostilni gospe JoBipiue Kobler kegljanje na dobitke za dame v korist naše vele-važne šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Včeraj sh je to kegljanje zaključilo ob štirih popoludne. Čistega dohodka se je nabralo 32 gld. Ta znesek ae bo uložil v mestno hranilnico Ljubljansko za toliko časa, da Be nabere stotak in potem vpiše Iv'tijaki trg mej pokrovitelje te družbe.
— (Požar in velika nesreča.) Dne 17. t. m. ob Va10. uri zvečer nastal je v Olševku pri Št. .luni uad Kranjem pri posestniku Janezu Pod-jedu velik požar.    Pogorela je hiša in vsa gospodarska poslopja, tako  da je škode nad  1500 gld , dočim je bil lastnik zavarovan samo za 1000 gld. Navzlic neutrudnemu zasledovanju še ni bilo moči dognati, kako je ogenj  nastal, sodi se pa splošno, da ga je zanetila zlobna roka,  kajti  goreti je pričelo pri svinjuku.   Na lice mesta prišli ko takoj orožniki s Predvora iu iz Št. Jurja, tudi brizgalna je bila koj  pri roki a žal, pomanjkovalo je vode, tako da je prava sreča, da so neumorni gasilci rešili sosedna poslopja in sploh   vso vas. — Za gospodarskim poslopjem je vodnjak, kateremu je požar vpepelil leseni oklep.   Dne 19. t. m. hoteli so vodnjak   popraviti   in v   to naprej  dvigniti lesene cevi iz njega. V ta namen spustil se je Miba Kern v vodnjak, da priveze cevi na vrv, a prišedši komaj 6 do 7 metrov globoko, omamil ga je ogljeni plin, ki je naBtul vsled ogorkov, ki so   popadali v vodi. Mož se ni mogel vzdržati, padel je in to 14 metrov globoko v vodnjak in se tam ujel za  močen tram. Ko   je zapazil   pouesrečencev sin   France Kern, kaj Be je primerilo njegovemu očetu, spustil se je kar po cevih v vodnjak.   Za njim spustili so vrv, na katero je France Kern  privezal očeta, sam pa se je  vrvi kar z rokama prijel.    Komaj  pa so ju bili ljudje potegnili do polovice kvišku, omotil je plin  Franca Ker na,  da je  padel   nazaj na tram, dočim so  očeta čeprav povse  nezavestnega srečno spravili na dan.   Onemoglemu   Francu Kernu hitel je na pomoč navzočni Matevž Kešnarvulgo Saje-vec,  oženjen posestnik in oče dveh majhnih otrok. Spustil  se je v   vodnjak   ali pliu   omanil je tudi njega tako, da ie obležal na tistem tramu, kakor France Kern.   Štirje možje so skušali rešiti pone-»rečenca, a   vsakega   morali  so  prej   potegniti iz vodnjaka, nega je prispel do trama, tako duš;ven je bil plin, in vsakega spravili  so  nezavestnega iz vodnjaka.   Kranjsko  gasilno društvo,  poklicano na pomoč, prihitelo je na kraj nezgode pod vodstvom g  O. Ueša ter brizgajo vodo  v  vodnjak razpršilo plin v kratkem tako da v vodnjak spuščena goreča sveča ni več ugasnila.   Strah in groza pa je bila tolika, da se tudi sedaj ni nihče več upal v vod ni nk; končno oglasil b« je vrl mož, Janez Po d jed iz Olovka ter se spustil v vodnjak  Trikrat morali so ga potegniti kviško in trikrat spustil se je zopet doli ter končno z mnogim trudom prive/.ak ponesrečenca   na vrv.   Ko  so ju   izvlekli,   bila sta že mrtva.  Sočutje je splošno iu skoro vsako oko bilo je rosno.
— (Iz Žiro v ) se nam piše: „Dne 14. t. m. obhajali smo v naši dolini pravi narodni praznik. Posetilo nas je namreč Idrijsko g»silno društvo. Že vzprejem bil je ginljiv, ko sta se pobratili naše in Idrijsko gasilno društvo. V lepem sprevodu so prikorakali v našo vas. Po maši, pri kateri so iz uljudnosti krasno peli Idrijski pevci, odišli so v gostilno Sedejevo, kjer se je unelo živahno življenje. Govor sledil je za govorom. Vsi govori so poudarjali zjedinjenje in bili burno odobravani. Mej posameznimi presledki pa se je glasilo dobro ubrano petje Idrijskih, iz prijaznosti sodelujočih pevcev. Ko je prišel čas ločitve, poslovili so se Idričanje s krasnim govorom, kateri bode vsacemu navzočemu gotovo ostal v spominu. Mi jia, kateri smo vživali ta krasen prizor, zahvaljujemo se Vam Idričanje na prijaznem posetu. Pridite večkrat k nam, vzprejeli Vas budemo vsikdar po naših skromnih močeh prijazno. S tem bodete oživili našo bolj zapuščeno dolino in tudi pripomogli k izobrazbi naš« ga ljudstva."
— (Pritožba v poštnih rečeh) Piše se nam iz liovt pri Logatci dne 18. t. m.: Poštna zveza z Logatcem je pri nas skrajno neugodna, vrh tega pa tudi poBlovauje v Logatci ni povse tako točno, kakor bi bilo želeti. V dokaz samo dva slučaja: Dne 10. t. m. prišlo je na pošto v Logatci priporočeno pismo,  namenjeno  v  Uovte. Adresat
dobil je recepis dne 13. t. m. in po mnogih nezgodah dne 16. tudi pismo, a ne tistega, ampak neko drugo, v Idrijo namenjeno pismo. Priporočeno pismo pride torej v osmih dneh v Uovte, koliko časa hodi v Idrijo ne vem povedati. To se dogaja večkrat, primerilo se je celo, da se je oddalo d e narno pismo drugemu človeku in je je adresat dobil 3 dni pozneje odprto v roke. Prosimo torej kolikor moči točnosti.
— (Pretep.) Dne 15. t. m. spoprijeli so se v goBtilnici Jere Srn« e v Spodnjih Hočjah domači fantje z Đohovškimi. Pretepa udeležil se je tudi 40letni oženjeni posestnik Miha Kerhelj, katerega so Bohovški fantje tako pobili, da je še tisto noč umrl. Orožniki prijeli so devet teh pretepačev in jih izročili okrajnemu sodišču v Mariboru.
— (Mariborski vino pivci) so v velikem strahu. Obrtno oblastvo preiskalo je namreč cenena baje tirolska in italijanska vina, katera so točili razni krčmarji po nenavadno nizki ceni, namreč po 20 ali 24 kr. liter. Strokovnjaki so se izrekli, da preiskano vino ni pristno, obrtno oblastvo pa je poslalo nekaj te kapljice v Klosterneuburg v natančno preiskavo. To preskuševališče se je izreklo,# da je konfiskovano vino slabo, da smrdi po starih drožah iu da ga brez posebne koncesije ni smeti točiti. Govorica, da bo nekateri pivci te pijače že umrli, ni resnična, pač pa je istina, da je vsa ta reč vzbudila precejšnjo senzacijo zlasti v krogih vinskih trgovcev, ki kupujejo svoje blago v Mariboru.
— (Iz domačih zdravišč.) V Dobrno pri Celji došlo je do 15. t. m. 506 strauk ali 907 osob, v KiinsKo toplice pri Zidanem mostu pa do 12. t. m. 413 strank ali 885 osob.
— (Tatvina.) Miuolo soboto ukradli so ne poznani, najbrže elegantni zlikovci v Poličanah ob Vrbskem jezeru iz kopelne kabine neki dami raznih dragocenostij, vrednih do 1400 gld.
— (Štiri desetletnic o duhovniško) praznoval je v sredo v basiliki sv. Antona v Padovi Tržaško-Koperski škof, čast. g. dr. J. N Glavina. Monsigoor Glavina rodil se je 13. aprila 1828. leta v Borštu in je bil posvečen v duhovnika dne 17. avgusta 1852 1. Škofom PorešKo-Puljskim bil je imenovan z najvišjim odlokom z dne 19. julija 1878, 13 septembra ud papeža potrjen in 6. oktobra istega leta v Gorici škofom blagoslovljen. Po smrti Tržaškega škofa dr. Dobrile imenoval ga je cesar dne 19 marca 1882 škofom Tržaško-Koperskim iu papež "potrdil ga je dne 3. julija. Dne 6. avgusta zasedel je škofov stol v Trstu in dne 15 avgusta istega leta Koperski. V vrsti Tržaških škof>v je osem in osemdeseti.
— (Zgradba muzeja v Oglej i.) Centralna komisija za umetnostne in zgodovinske spomenike ukrenila je v svoji zadnji seji, da hode podpirala zgradbo krščansko-srednjeveškega muzeja v Ogleji le v tem smislu pri ministerstvu za pouk in bogočastje, da bode ta državni muzej popolnoma samostalen zavod. Imel bi samostalen budget in samostalno dotacijo, svojega kustoaa in svojo upravo in bi nikakor ne bil v zvezi s starinarskim muzejem.
— (Dvojni samomor.) Blizu Tržiča (Mon-falcone) v Pri morji izvlekli so iz morja skupaj zvezana trupla nečega moža in neke ženske. Dvojica, on uradnik pri Llovdu in ona soproga necega tovariša njegovega, peljala sta se navlašč iz Trata v Tržič, da skupno utopita nesrečno ljubezen v morskih valovih.
— (Redek slučaj.) Začetkom tega meseca šla je kočarica Jera Kušterle iz Podbrda na Primorskem na planino kosit. Pri delu se ji je spodrk-nilohn padla je s skale v 30 m. globoko brezno. Žena je bila v drugem stanu, a navzlic nevarnemu padcu povila je še tisti dan slabotno deklico, drugo jutro pa še dva dečka, tako, da ji je sedaj skrbeti za jednajst živih otrok.
— (Štrajk Zagrebških z i d ar j e v.) Straj-kujoči zidarji se navzlic dobrohotnemu prigovarjanju ne marajo poprijeti dela. Stavbeni podjetniki Zagrebški izjavljajo, da ne povišajo mezdo, ker so zidarji v Zagrebu itak bolje plačani nego drugod iu da ne vzprejmo nikogar štrajkujočih zidarjev več v delo, če bo ne oglasi do dne 22. t. m.
— (Reška luka) V prihodnji seji trgovinske zbornice Reške posvetovala se bode ta korporacija o korakih, katere bi bilo storiti, da bi vlada proglasila Reško luko zopet za prosto luko, kajti odkar se je to odpravilo,  manjši se trgovina od dne do
dne  čutno,  državni   dogodki   pa  se   vsled večjih upravnih troškov niso pomnožili.
Književnost.
— „Argo". Zeitschrift fiir krainisehe Lan-desknnde. Ravnokar izšla je 2. številka tega, za starinarje zanimivega časopisa, ki ga izdaje in piše skoro izključno sam g. muzealni kustos Mlillner v Ljubljani. V večjih člankih razpravlja o gradišči pri Šmihelu poleg Hrenovic, o rimskih najdbah v Ljubljani, o važni najdbi v Šišenski cerkvi in o neki panorami iz Gorenjskih planin od 1. 1701. Poleg teh ima se nekaj manjih stvari. Priložena je litografovana priloga, ki razjasnjuje razne članke z dobro izvedenimi podobami. List izhaja vsak mesec na poldrugi poli in mu je cena za vse leto 4 gld.
— Hoffmanove povesti. Marljiva knjigarna J. Giontinijeva v Ljubljani izdala in založila je zopet š t i r i zvezke povesti, namenjenih slovenski mladini. To so nastopno povesti Fr. Hoffmanove : 1. Bog p oma g a. 2. Peter Prostak. 3. Kako vzgaja o so d a. 4. Kar Bog stori, vse prav stori. Znani pisatelj „Tisoč in jedne noči" prišteva se najboljim in najbolj priljubljenim pripovedovalcem za mladino in za prosto ljudstvo. Ker je imenovane povesti na slovenski je/.ik prevel g. Funtek, ustrezajo tudi v jezikovnem oziru vsem zahtevam in se čitajo prav prijetno. Priporočati jih smemo torej vsem prijateljem mladine, da jih razširjajo mej njo. Vsak zvezek obsega okolu 80 strani in ima štiri lepo izvedene podobe v jeklorezu. Cena trdo vezanemu zvezku je 40 kr.
— Novi denar v avstro-ogerskem cesarstvu primerjan s sedanjim in z denarjem poglavitnih držav v Evropi. Tako je naslov 8 strani obsežni brošurici, ki jo je izdala tiskarna E. Seitz v Gorici. Pridejan je primerjalni razkaz mej novo našo krono in frankom. Drobna atvaricu, kateri je cena 4 kr. utegne posebno ugajati jirostemu narodu.
— Novi novci, narodno-gospodarske crtice o promeni vrednote ; uputa glede porabe i pro-miene, preručunovanja i prometa avstro- ugarske vrednote, sastavio Dragotin Lihi. Pod tem naslovom izšla je knjiga, ki na kratko in popularno razlaga vse, kar je treba znati o novem denarji. Priložena je tabela s podobami novih novcev v bnrvo-tiBku v naravni velikosti. Na 78 straneh najde čitatelj mnogo poučnega in zanimivega gradiva in tudi praktične izglede, kako preračunati stari denar na novi. Cena knjižici je GO kr. s poštnino 65 kr. in se dobiva pri pisatelju v Zagrebu in v Zagrebških knjigarnah R. F. A u era in Dioničke tiskare.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 20. avgusta. Vsled vročine umrli danes zopet dve osebi; mnogi padli v ointitico.
Zagreb 20. avgusta. Sabor vzprejel adresni načrt večine v generalni in v specijalni debati.
Kromeriž 20. avgusta. Kardinal Fiir-stenberg umrl.
Washington 20. avgusta. Ameriški diplomatički zastopnik v Carigradu je naznanil, da so bili ameriški misijonarji v Mali Aziji napadeni in trpinčeni. Državni tajnik naročil poslaniku zahtevati od porte takojšnje zadoščenje in zajedno odposlal dve bojni ladiji na obrežje Male Azije.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnica v Gornji Radgoni imela je v prvem pollet|i svoiega obstauka 26.124 gld. 69 kr. denarnega prometa. Udov je bilo 83 z doneskom 830 gld. Ulog je bilo za 12 458 gld. 10 kr., posojil pa 9437 gld.
— Koliko se zaigra v loteriji V Po uradnih izkazih stavi ae v loteriji vsako teto povprek 22 milijonov goldinarjev, dobitkov pa bo izplača le 12 mili|onov goldinarjev, povprek se torej vsako leto zgubi v loteriji 10 milijonov goldinarjev. Od I. 1819 do 1886 stavila se je v malo loterijo v Avstriji ogromna v«ota 1300 milijonov goldinarjev!
— Koliko brzojavk se odda na vsem svetu ? Mejnarodui brzojavni urad v Bernu v Švici izračunil je na podlagi verodostojnih podatkov, da je 1. 1891 bilo oddanih na vsem svetu 296,017.000 brzojavk. Itmaj teh bilo je oddanih 207,595 000 ali 70 °/o v Evropi.
— Sibirska železnica. Po brzojavnih poročilih iz Vladivostoka dela 12.000 Ijudj pri zgradbi Usurake železnice, izhodnega oddelka prekosibirske železnice. Vse je gotovo, da se začno graditi postaje iu se napelje brzojav. Do jeseni bode popolnoma dogotovljenih 100 kilometrov tega velikanskega dela.
Listnica uredništva.
Gospod dopisnik v Šoštanj!: Kdor je bil v Sostanji, ta se jo sam prepričal, da sta golo resnico pisala nns Ust in „Domovina". Telegram v ttS. P." je pa že po svoji vsebini bil godj, BUžev žegeu". Vašega „pojasnila" torej pač ni treba. Zdravi! — NaSih gg. dopisnikov prosim potrpljenja, če njih dopiBi ne pridejo koj v list; s prostorom nam gre vedno tesna.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravilu, katero so da tako mnogostratMko porabiti, nego „Muli-ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSujoče, ako se namaze ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva ua mifiice in živce krepi ino in je zatorej dobro, da so priliva kopeliin. Steklenica 90 kr. Po poltnem povzetji pošilja tO zdravilo vsak dan l>-kar A. MObb, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tnohlanben 9, V salogah po deželi zahtevati je izrecno MOLI, nv preparat, Ratntdtovan z varnostno znamko in podpisom. Mmj nego dve steklenici se ne pol ilja. (J (42—11)
Za kmetijstvo. Znano je in dognano, da se pojavijo kužne bolezni pri nasib domačih živalih najraje na Bpomlad, kadar jo vreme nestanovitno, kadar pridejo ijj hleva na pašo, ko^ upliva tO močno tih organizem, /.lasti pri mladi govedi, pri pmAicdi, ovcah, kurctmui itd. Priporočati je torej da ho uporabijo pr>-servativna sredstva pravočasno iu kot tako js „Kwi/.din korneuburški živinoreilil ni prašek, Kwizdiua restituci jska tekočina, Kwi/.din prašek za prašiče, Kv/izdina tekočina proti driski ovu. Kwizdin praiek za knretnino, piščanci), gosi, race itd. že mnogo let znano in obljubljeno. II.
„LJUBLJANSKI lUf
stoji
sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. PO kr.j za četrt leta 1 gld. 15 kx.
UDMrSfi so v ■JublSasRl:
17. avtrusta: Marija Kovačič, pa/.nikova žena, 33 let, Stari trg št 18, jetika.
19. avgusta: Martin Skubic, toiarniAki delavec. 4.'t let, Streliške ulice št. 14, driska. — Jakob Jager, <l»lav-čev ain, 1 mesec, sv. Petra cesta št 37, atrofie. — <'ar<i-lina Herbich, urailnikova vdova, 71 let, Kravja dolina št. 11, tnaiasmus sciiilla.
V d e ž a Ini b o 1 n i c i :
15. avgusta : Jakob Paukerc, delavec, 35 let, tuberkuloza.
IG. avgusta : Ignacij Vesel, dninar, 88 let, srčna hiba. — Marija Slana, gostija, 88 let, dvsenterig.
17. avgusta: Jožef Miiller, gostač, 71 let, emphyseiu.
Meteorologicno poročilo.
I s •	('•■iti opa-aovauja	Slanje liurometra v mm.	Tem-peratnra	Vetrovi	Neoo	Mo-knna v mm.
bi, >	7. zjutraj	7864 mm.	19 7° C	si. zali.	jasno	
a«	'2. popol.	734'ti mm.	31 -2° C	si. zah.	jasno	0*00 mm.
0J	l 9. zvečer	735 0 mm.	20 9U C	si. zah.	jasno	
Srednja toinporatura 239", t.a 51' nad uo-inalom.
XD-u.ra.aJei3rst borza
dne 20  avgusta l. 1.
gld,
včeraj
: t; -25
90 95 114 —
ioi i r>o
1000 —
816*75 119-tH)
Papirna renta ....
Srebrna renta ....
/Jata renta......
f>" „ marčna renta   .   . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije ....
London .......
Srebro......
Napol........
C. kr. cekini.....
Nemške marke .... 4"/„ državne srečke iz 1. IH54 Državne srečke iz I. 18H4
Ogerska zlata renta 4"/,......
Ogerska papirna renta 5"/0.....
Dunava reg. srečke 5°/0 ... HKJ gld Zemlj. obč. avstr. 4,/a°/o z,ftti zast. listi .
Kreditne srečke......100 gld
Rudo I fo ve srečke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke ... 120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a.v..   . .
— danes
— gld. 96*40
— „        9ii 10
— „      114 05
— „ 10040
— „ 1000—
— „ 315—
— . 119-55
949 fvHH fss 68 7, 250 gld. 100 .,
140 184 111
100 122 117 192 ;4 168 237
9-49 5*68 58-.V2«/. gld. — kr.
• »
.   75 „
• 4» . „   "§ .
• ™ . .   25 .
■ m
-  50 -
te m
•»s
»4
« rt
•= S
•H a
2 *
rl i
nt tr ._ ti m__
2 3 J
>8 S I
•m r «:
— k*
o m
are *>
*m   g m
iS S .s.
m* w rt
Najboljša pitna voda
kadar  preti   iievaruoat epidemije,
jo v tak n. alučajih (eito skušena, od niuili-olUSicih avtoritet vedno priporočevaua
GLAVNO 8KLADI8TB
KISELI
V njej se ne nahajajo nikako orga lifta« substanco ter jo zlasti  v krajih,  kjer ju atu-denčna ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, uajprikladnejša pijača 3-2)
najčistije I u Ina
Dr. Emil Bock
ordinuje od 18. avgusta tega leta počenši v Gradišči štev. 7
(v pritličje na desno.) Dopoluduo od 8. — 11. are. Popoludne od 8. — 3. ure. (921-2)
Prememba stanovanja.
Podpisana daje na znanje, da stanuje od sedaj na Turjaikem trgu it. 8, Z. nadstropje, ter se priporoča spoštovanim damam kot samostojeća, vestna in zanesljiva
babica.
Tudi vzame dame za nekaj dasa v popolno oskrbovanje. (9^9—3)
Z osobitim spoštovanjem
Emilija Nasko, doktorska hči, izkušena babica,
Turjaški trg št. 8, I nadstropje.
Fran Kaiser
puškar v Ljubljani
(Odlikovan v Gruden 1890. L, v TrStO, Gorici in /..grebu   1891. 1)
pripon 8» mnogovrstno
zalogo orožja in raznih lovskih potrebščin, k;i km- tudi pušk lastnega izdelka
ter izvršuje  vsakojaka   popravljanja točno in po najnižjih cenah. 949*1)
Nove češke glasbovine.
Smetana — i'immIuuu netuMia.   Komična opera, 1'ot'
pourri. Dvoročno. Gld, 1*50, po polti ;:ld. 1'66. M alat — Koiia iiMioilij I/, opernih        .Sim tan«'.
PotpOUri. Dvoročno. Gld. 2.—, p> poŠti 2.05.
Malut — Itr<>lo«|iit'N. Zbirka ckladii. I. zvezek za glasovir 4 ruce. Gld. 1*—, po posli gld 105.
Blalat — HiiJ;e moIImIA, l<><> Slovanskih narodnih pesmi za glasovir ali harinoniuni. G1<1. 2'—, po posti gld. 2.10.
Smetana — Tujeiii«tvi. komička opera v treh dejst-vich. Klavirni vvtah se zpč\y. Cena gld. 5"—, po pošti gld. 6" 15.
Novaček R. — E  piiro«ly.   Štiri  skladbe za  <:osli in
glasovir. Gld. 2*—, po pofiti gld. 2*05. Mala t   — Deii Stenti.    12 skladh sa gosli in glasovir.
Gld. 150, po posti gld. 1-55. 1,935—2)
J. Criontini v Lijubljani.
(Zuckerextract)
sladkorjev izvleček
275krat  slajši od  sladkorja ter posebno pripraven  /.a  gostilničarje,  dobiva   Me.  v   zavitkih po 1 in 8 gl«l. pri (930—2;
Franu Gschella
trpovec z mešanim blagom
L. M. Ecker
7
i a j s k a cesta, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
priporoča se 7.11 naročbo
vodovodnih instalacij
vsake vrste, oprav za kopoli, umivalnih miz, stranišč, pisoarjev, kuhinjskih odlivkov iz steklenega loščila in fajančine, potem straniščne cevi iz ulitega železa in ganjice ter ima vse to v zalogi. Prevzemam vsakovrstna
kleparska dela, stavbinska in galanterijska
ter je izvršujem solidno, lukisto prevzemam tudi vso poprave ter je izvršujem najskibneje. (432—18)
Zaloga hišnih in kuhinjskih potrebščin in loščene kuhinjske posode.
Najbolja izvršitev pokrivanj iz lesnega cementu in Btrešnega kleja, z mnogoletnim jamstvom.
Zaloga lesnega cumonta, strešnega laka, strešnega kleja in strešnega papirja najboljše vrste po najnižjih cenah.
Proračuni troskov. kdor je zahteva, zastonj in frnnkovano.
cr Jr""-!^
\ < ro
■5> ^ ^
Preobleke-
Popravila.
Spretnega pisarja
feventualno MoliritHtorJH). z lepo pisavo in dobrimi spri-čnli. kateri ima že nekoliko prakse, v^prejmem as dobro plačo v svojo pisarno.
__Advokat dr. Krisper v Ljubljani.
Učenec
driilnc^a isdriaja, slovenskega iu nemskoira jezika zmožen, z dobrimi spričevali, vspri«\nit* nv- < »iltoj v trgovino l<\ SkiiMeli-ii v ^lelliUi. ('.»08— 3)
Krepek rokodelski uCenec
kc vzprejrae v l\. Srliiiiciifrju izfl«>lov»iiiici /.» pile.
982—8) Florjanske ulice št. 32.
Išče se učenec
1 dobrimi iolskimi BpHeevalt z,» trK*>vin<> h Mp»*verl|-Hiiioi t»iaK<>iii v ijuiti ioni. — Natančneje pove u p ravni it vo te^'h Usta. ('J52—l)
liavmkar Isisel ju:
Občni zemljevid Kranjske.
Po uradnem gradivu a osnačenjem okrajnih glavarstev in davkarskih okrajev tor razvrstitve ljubljansko skotijo
itdala iu narisala (SH7—2)
Emilij Jalinz in Ferd. pl. Genzič.
Cena HO Ur.« po poŠti 8 kr. \v.č.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamterg
knji^-otržnica v Ljubljani. Naznanilo in priporočilo.
Podpipanec jemlje si čast, p. 11. ohfinstvn uljudno naznaniti, da je prevzel
DostUno v Trubarjevih ulicah
pod imenom
Narodna, gostilna
kjer bođfl tofiil i/.vrHtu« >in«» in krnsko v'*«»- kakor tudi postregel R dobrimi fe<lill. - Vsprejcmajo se n»ri»-«-iiu k» in veCei*|o«
Za mnogobrojni id>i.sk kc priporoča
F. Remic, gostilnilosr.
(933—2)
i
KSl
i
ssl
i
i
Viktor Bolaffio
vinski trgovec
naznanja slav. obSinstvu iu p. n. gospodom gostilničarjem, da mia sedaj svojo
vinske kleti 1
v lastnem poslopji ^.vMl
I poleg Ljubljanskega drž. (Rudol-| fovega) kolodvora v Spodnji Šiški, p
4
i
i
i
/A
Vino na prodaj.
Pristno, jako dobro
hrvatsko vino
od kta 1891. (9.r)0—1)
je pri podpisanem na prodaj.
Ker ImdtMTi od /daj zanHpicj ^<>8tiino na račun imel, prodajam v»e svoje lastno vino prav po ceni.
Pran Č^stmželr
gostilničar pri frančiškanskem mostu v Ljubljani.
Pravi sa.lzla.ci
za nesrečno žrtvo i;amuusknimbe (onanijo) in tajnih raspalnostij je izhorno delo
^ Dra Retau-a
hebeohrana
ĆcSko izdanje po 80, nemški izdaji. Z 27 podobami. Cena 2 gld. n. v. Cita naj jo vsakdo, ki trpi na »truSnili posledicah te razuzdanosti, rosniAni njegovi pouki rešijo vsako leto na tisočo bolnikov gotove smrti. Dobiva se v založni knjigarni „Verlags-Magazin R. F. Blerev v Lip-skem (SaBko), Neumarkt 34", kakor tudi v vsakej knjigami. (1089—34)
28
.PU
Ahčin Albin C
Gledališko »lice št. 8, trgovina z žulezjeui, zaloga dinamitu, kuhinjsko oprave, kmetijskega in rokodeljskega
orodja, štedilnih ognjišč, peči, nagrobnih križev itd. priporoča po najnižjih cenah.
(«28-13)
Baucon Andr.
stolar, Dunajska centa št. 7 (FrOhlichova hiša), II. dvorišče, priporoča s«' častitemu občinstvu tti in na deželi za vba Btolarska <lela in poprave po nizkih conah; prevzema v popniVO vsa v njegov obrt ■padajoča dela.
(616-1»)
Bilina F. & Kasen
Židovske ulicu št. 1, priporočata KVOJO bogato zalogo vseh vrst rokovic, tako od usnja (lasten izdelek), kakor
tudi od drusega blaga. Ki-
rnrgičiio obvezo (le lasten izdelek), jamčeno najboljše vrste, I raznimi kirurgičnimi
Iirlpravami, Velika labera iravat, t lačuikov, glavnikov, krtač, mila in parfumov. Vso po najnižjih cenah.
(.'»*;«»-11) Binder Karoi
Stavbeno in pohtlao mizarstvo s parom, Parne ulica, priporoča so čast. p. n. občinstvu in ng. stavbenim podjetnikom za obilo naročeva-ri i c vseh v njegov obrt ■padajočih del, katere izvršuje po najnižji ceni. Načrte in troškovne preudarke pošilja breapUcno. t r>7<»- l-l >
Blumauer L.,
jermetiar in sedlar, Selon-burgove ulice, priporoča čase. p. n. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih konjskih oprav, seillov in jermen p.* nizki ceni. Izdelovanje vsakovrstnih jermen za stroje.
(671-14)
Brata Etieri
tovarna oljnatih baiv, lakov iu lirnežev, slikarija vsako-vrstiiiti napisov, pleskarsko podjetje za stavbo in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo št. 4. v hiši g. (J. Vilbarja. Velika zaloga no-rimberškili copičev, priznano najboljše vrstt;, kakor tudi vseli drugifa V to stroko spa-dajočih predmetov. Ni/.ke cene, točna in dobra lavril-
tev. — Posebno opozarjamo p. n. občinstvo na najine, v deželnem muzeji v onrti.eui
oddelku raUtav jelie izdelke.
(572-14)
Detter Fran
Stari trg št. 1 ^nasproti železnemu mostu! priporoča ■vojo veliko  zalogo razuo-
vrstnib limb livalnib strojev
po nizki ceni; raznene kmetijske stroje, kakor: tnlatil-nice na \ laeilo ((iiippel) iu na roko, alamoresnice, žito čistilne in odbiralne stroje, odtrgače za koruzo rohkati, stiskalnice (prele) za vino in sadja, blagajnice, varne pred tatoovi in ogmein.     (62 -181
Drenik Marija
Bv Zvozili"*, v hiši „Matice Slovenske*, priporoča svojo bogato zalogo nogovic, kravat in perila za dame in gospode lastnega izdelka Nagrobni trakovi itd., blago /.a izdelovanje čipk, opersuiki, ipletOnioS iu lase. Zaznamki krstnih imen ittl. za nevesto bivršujejo se natančno po naročilu. (688-18)
Frisch Ivan
jcrmeiiiir in sedlar, Marijin lrKi priporoča svojo veliko nalogo angleško opravo za kon|o in kočije, sedlov za vojake iu zasebno jezdece, kovćekov za potovanje iz usnja in lesa za gospode in damo itd., rasno Vratni jermena za daljnoglede, stroje. Velika zaloga listinj iz usnja za mali in veliki denar, za vizitnice, sui< <lke in tobak itd. itd. (614-18)
Kajzelj P.
Stari trg št. 13, trgovina h steklom iu porcelanskim blagom. V zalogi so vedno najrazličnejše svetilke, cerkveni svečniki, podobe v okvirih itd., barveno steklo za božje hrame. 1'revzorna v to stroko »padajoča naročila pri stavbah, katera izvršuje točno in ceno Največja izbora kuhinjskega orodja. (618-13)
Herceg Jos.
brivec, Stari trg št. 4, priporoča se častitemu p. n. občinstvu za cenjena naročila. Naročila za brijanje ae v sprejemajo tudi za na dom ter se ista vestno in točno izvršč. (615-13)
Hoffmann Frid.
urar, Dunajska cesta št 16, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih srebrnih iu zlatih žepnih ur, francoske in amerikanske huilitelje, ure z Dihalom, stenske ure itd. Poprave se izvršujejo natančno pod poroštvom. (608-1.3)
Hoffmann N.
Mestni trg št. 12; izdelova-tel| kinu gičnib instrumentov, notar in orožar; odlikovan z diplomami, svetinjami itd.; izdeluje po naročilu vsa v njegovo stroko spadajoča dela ter picvzeina tudi popravljanje in brušenje nožev. Prodaja na debelo In drobno. (674* >4)
Jax J.
na Marije Terezije cesti, priporoča svojo Veliko zalogo raznovrstnih šivalnih strojev in bloiklov po nizkih tovarniških cenah. Pro zema tudi vsa v to stroko ppadajoca popravila. Ceniki pošiljajo se na zahtevo zastonj. (oll-18)
Jesenko B.
Stari trg, priporoča svojo bogato zalogo narejenih oblačil lastnega izdelka za moške in dečke po najnovejši šegi in nizki ceni; velika zaloga zimskih stikcuj, srajc, jopi-čov, spodnjih lilao tor kravat i tu. (676-14)
Kenda H.
na Mestnem trgu. priporoča
krasno »»kičem klobuke za dame po ghi. I 80, 8*60, 8*80,
480, 0*60, 6-80v Uuatrovani
cenik tVanko. Cisto svi nati foulard po 66, 80 kr., gld. P10, 130, čisto svilnati Su-rab vseh barv po gld. 1* 10; čisto svilnati Merveilleu* po gld. 1 C.">, 1*20] čisto svilnati žepni robci po 38 kr.; cisto svilnati črn Diagonal in Bro-cat za jopico in cele obleko po trld. I-20, 165. (612-13)
Klauer J.
trgovec na Glavnem trgu („pri voglu"), priporoča veliko svojo zalogo špecerijskega blaga, kakor tudi vsako vrste žganja, ruma in likerov, posebno pristni si i -vovec, tropiiiovec in brinje« vec. (576-14)
Ko ir A.
i.rinenar in sedlar. Kolodvorske ulice poleg južnega kolodvora št. 84, priporoča ae častitemu p. n. občinstvu , a izdelovanje vsili v njegov o stroko ■padajočih del. Izdeluje jermena za stroje iz najboljšega usnja.. V zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdece itd., sedla od gld. 12, jo'dna oprava od gld. 88 Dapre] Tudi so na razpolago kovček) iu druge potne torbice z* gospe in gospodo po nizkih cenah.
(627-13)
Ravnihar J.
Židovske ulice, priporoča veliko svojo zalogo obuval za gospode, gospe in otroke; dobro iu trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cenah. Zunanja naročila izvršujejo se točno in vestno. 680-18)
Fajdiga Filip
mizar v Slonovih ulicah, priporoča svojo veliko zalogo raznega pohištva; vsprojema vsa v n)ogovo obrt spadajoča dela, katera izvršuje točno in ceno. (573-14)
Kunst Al.
Židovske ulice št, 4, velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vodno na izbero. Vsukeršiia naročila izvišii-jejo se točno in po nizki ceni. Vse uiere so shranjujejo iu zaznamenujejo. Pri zunanjih unročilih blagovoli naj so uzoree uposlati. (607-13)
Podkrajsek Marija
špitalsko ulice, ima v vodni zalogi vsakovrstno suhe vence iu cvetlice, šopke za cerkve, nagrobno vence iu trakove, otročje oblačila, čipko, čepice, predpasnike, opra-nike iu sploh lišp za šivilje in krojače, (681-18)
Lassnik Pet.
trgovec, Gledališke ulice, priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih mineralnih voda in vrelcev, špecerijskega in materijalnoga blaga, barv, lakov, čopiči;v, tu- in inozemskih vin, posebno najfinejši cipro, malaga, maršala, uial-vašimi in rusterski samotok ; najboljši ruski čaj, rum, co-gnac, tropinovee, brinjevec, slivov ec in druga najboljša žganja po nizkih cenah in točni postrežbi. (658*19j
Mikusch L.
Mestni trg št. 15, priporoča veliko zalogo dežnikov in sobičnikov lastnega izdelka po najnižjih cenah. Preobleke in popravila izvršujejo se točno m ceno. (613-13)
MUlIer J.
fotografi iMio-srti stični zavod v Frančiškanskih ulicah št. 8, priporoča svoj atelier zs vsa v loiogi .l čno stroko spadajoča dola, kakor: portrete, krajepise, interieurs, reprodukcije, vsakovrstne podobe, pisave, načrte itd. Momentne fotografije za otroke, povek-lanja vsake vrste po najnovejših skušnjah. Vsprejemlja vsa v fotogralično stroko spadajoča dela pO najnižji ceni. __(677-14)
Nolli F. S.
stavbeni in galanterijski kleparski mojster v Ljubljani, izvršuje vsakovrstna pokrivanja streh iu zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Na izbero je bogata zaloga različne kuhinjske in hišne oprave. Posebno se priporoča za vodovodne naprave in vse v to stroko spadajoče poprave, napravo kopeljskih sob, klosetov itd. Vsa dela iu dotične poprave izvršuje najeeueje. Proračuni pošiljajo se na zalitevmijo brezplačno. _.678-14)
Pakic M.
na raznih razstavah odlikovana, 1. 1822 ustau. tvrdka v Ljubljani ima vedno največjo ■alogo raznovrstno garantirano pristne žitne, večinoma lastnega izdelka, morske trave (Seegras , škafov, če-brov, lov nt, limb iu navadnih košar, jerhascv, sit, reščet tičjili kletk, peharjev, stru-ceuc, s a m, slam-podvežnic itd. in kupuje vsako množino verhovih šibiciprotja za pletenje, konjskih iu kravjih repOV« kozine itd. I zdelo vatel j raznih o bratcev Pnppen-BuSte) za šivilje in krojače lu pletenih kovčegov za potovanje. S k :t r i.- s patent, zaporo za poštne pošiljat v e i til. (889-18)
Pibroutz P.
inodistinja, Mestni trg št. 3, pripOCOCtl svojo veliko zalogo Dunajskih klobukov in slamnikov za dame, trakov, peres, cvetk, modrcev ter vsakovrstnih volnenih, cvirnauh in svilenih rokovic. Prevzema tudi vsa popravila ter jih i/, vršuje točno iu ceno. (668-19)
Ranzinger R
špediter na Dunajski cesti št. 15, prevzema vsakovrstne i z vožnje in dovožuje na c. kr. državni in c. kr. priv. južni železnici, I zagotovilom  točne iu  cene izvršbo.
(6 17-13)
Ranth M.
< Viktor Itauth), Ljubljana, Marij n trg At. 1, priporoča veliko zalogo oprem za krojače iu čevljarje, beloprto-nega blaga in podvlck, bombaža in ovčje volne, preje za vezenje, pletenje, Šivanje iu kavi jičanje, tkanega iu nogo vičarskega blaga, predpasnikov, /.uotkiiv iu rokavic, pozumentirskega in drobnega blaga trakov, čipk iu petlja:, j, čipkastih zaves iu preprog, uiueteljuih cvetk in njih delov. (659-12)
Petrin J.
uiešč. stavbeno in hišno mizarstvo s stroji in parom, priporoča se p. n. občinstvu za vsakojaka pohišna dela, gg. stavbenim podjetnikom za izvršitev mizarskih del za stavbe. V zalogi je vedno suh iu dober les. Vsakojaka naroČila izvršujejo se reeluo in solidno tur po pošteni ceni. Ceniki in troškovni preudarki zastonj iu franko. (735-9)
Razinger J.
sedlar, Poljanska cesta št. 26, izdeluje natančno po naročilu kočije In druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila vsprejemajo se ter iv-vršujeio točno in po nizki ceni. Risani vzorci pošiljaj" se na zahtnvanje brezplačno. Naročila na novo kočije izvršujejo se v teku 8. tednov. __(682-13)
Reich Jos.
Poljanski nasip, Ozke ulice št. 4, priporoča čast. občinstvu svojo dobro urejeno kemično spiralnim, v kateri se razparane in nerazparane moške in ženske obleke lepo očedijo. Pregrinjala vsprejmo so za pranje in creiu v po-barvanjo. V barvariji vspre-jema se svilnato, bombažno iu mešano blago. Barva se v najnovejših modah. (581-11)
E. Reksingerja nasledniki
optični zavoii. Pod Trančo št. 2 v Ljubljani, prjporoča svojo bogato zalogo gledaliških gleda!, daljnogledov, lovskih in potovalnih poljskih gledale, raznovrstnih očal in naočnikov. Dalje mm veliko izbero ti/.ikaličnih in matematičnih strojev : Vodno tehtnice, stavbinsko mere, kompase iu vse v to stroko spadajoče stvari. -- Vsakovrstno poprave izvršujejo se takoj po nizkih cenah. (660-12)
Rudholzer Nik.
urar in optikar, Mestni trg št. 8, zalagatolj kontrolnih ur visoke e. kr. avstrijske in kralj, ogerske vlade, zaprisc-žeui cenite!j v optiški stroki, priporoča svojo zalogo dobrih ur po nizkih cenah. (621-13
Rudholzer V. vdova
trgovina ur, na voglu Židovskih ulic, priporoča svojo zalogo švicarskih, zlatih in sr«-bruih žepnih iu stenskih ur, budilnie itd., po jako znižani ceni. Popravila se izvršujejo točno, ceno in naj natančneje. ___(622-13)
Slitscher Alb.
trgovec z železom in špecerijskim blagom, Dunajska cesta št. 9, priporoča gospodinjam vsakovrstno kuhinjsko in hišno orodje; za obrtnike najboljši- orodje avstrijskega in inozemskega izdelka. Fino pozlačene grobne križe, žage. pile, cvek", pipe za pivo, angleške verige, ključavnice itd. po najnižii ceni. (657-12
Sokhc J.
Pod Trančo pri Čevljarskem mostu) priporoča svojo veliko zalogo izbornih klobukov, slamnikov in čepic, od najnavadnejlih do najfinejših. Blago je iz prvih tovarn. V zalogi ima tudi novu sokolsko cepiče. (583-14)
Sprajcar Ivan
stavbeni iu umetni ključar, KoioiD orake ali os 22, priporoča njegove valčasto ogrado za okna in vrate, lastni izdeb k, prava jeklena ple bovina, n tihim zaporom in trajnostjo. Popravila v tej stroki ne VSprejemijejO ter izvršujejo natančno ID pO nizki coni. /626 13)
Sevčik Fr.
puškar, PrcSknov trg, pri-pomča svojo bogato zalogo raznovrst. dobrih pušk, dvo-cevk za salone in lancaster-jovih pušk, revolverjev, nabojev, streliva in orodja, za lovce; lastni izdelek iu po nizkih cenah. Popravila izvršujejo  se  točno  iu ceno.
(682-14)
Toni Fran
vulgo Srakar, izpitimi kovač, Kravja daljna št. 2, izdeluje vse v njegova obrt *pad ijoCa dela po nizkih cenah. Dobro delo iu točna postrežba; posebno se priporoča za nove konjske podkove. 633-13)
Fliegl Jakob
kleparski mojster, K rižev niski trg št. 3, iihjalka v Ribnici, priporoča se p. n. občinstvu in stavbenim podjetniki ni za vsa kleparska dela, pokrivanje streh iu zvonikov z raznovrstnimi kovinami. Točna postrežba, nizke cene. Proračuni pošiljajo se na za-htevanje zastonj iu franko. Zunanja naročila in sploh vse poprave izvršujejo se solidno in točno. (733-9)
Schmelzer B.
stolar „pred Prulami", izdeluje najfinejše stole, klopi itd. za salone, sobe in vrte. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazci stolov na razpolaganje ter so pošiljajo franko. Popravila izvršujejo se točno in vestno po naročilu. Cene jako nizke in dobro delo. _ (734-9)
Schaffelner K.
pilar, Florijanske ulice št. 32, priporoča svojo dobro urejeno pilarnico, v kateri izdeluje vsa v njegov obrt spadajoča dela po nizkih cenah. Ceniki se pošiljajo na lakte* vanje zastonj. (655-12)
Uran in Večaj
Ljubljana, Gradišče, Igriške ulice št. 3, priporočata p. n. čast. občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih pečij in glinastih snovij, kakor tudi štedilnikov iu vseh v to stroko spadajočih del po nizkih cenah. (584-14)
Pilko Fr.
ključavničar, Marije Terezijo cesta št. 4, prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela v mestu iu na deželi; uspravlja štedi I na ognjišča, ograje, stavbene okove in tud) vsa dela za stavbe itd. po zelo nizki ceni. (579-14)
Zoppitsch M.
v Kolodvorskih ulicah št. 24, priporoča veliko '.alogo izvrstnega piva v steklenicah prve Graške delniške družbe. Točna postrežba. (610-13)
Žitnik J.
čevljar In trgovec, Kongresni trg št. 3. Velika zaloga najfinejših obuval za gospode, dame in otroke; lastno izdelovanje; točna postrežba in nizke cene. Zunanja naročila izvršujejo se točno in solidno. (585-14)
Josip Rebek
ključavničar, v Ljubljani, Francovo nabrežje, izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela, umetno delane mrežo iu ograje, štedilna ognjišča v najnovejših oblikah, ključe iz aluminiuma, kateri so trikrat lažji od železnih, napeljuje bilne telegrafe in telefone, strelovode, preskušctic z elektrometrom. V zalogi ima vsa posamezna telegratična dela. Naročila in proračuni, kateri se na zahtev anje pošiljajo, l«vrle st) natančno in ceno.    (711 10)
Naglas J. J.
tovarna pohištva, ustanovljena 184/. I., v Ljubljani, Turjaški trg št. 7 in Gospodsko ulice (Knežji dvorec1*. Zaloga jednostavnoga iu naj-tinejega lesenega in oblazinjenega pohištvu, zrcal, stru-garskega iu pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zaves, odej, preprog, zastiral na valjcih, polknov (žaluzij). Otroški vozički, železna iu vrtna oprava, uepregorne blagajnice (780-9)
Evgenij Betetto
tovarn« za motijo, v Ljubljani, Florijanske ulico št. 3, priporoča čast. občinstvu in gg. trgovcem svojo veliko zalogo vsakovrstnih metelj od najfinejših do uaicunejših po najnižjih cenah. Ceniki so na razpolaganje zastonj iu franko. (710-10)
Stadler Jos.
stavbeni in galanterijski klepar in uradno potrjeni vodovodni instalater, Stari trg fit. 15 iu Čovljarske ulico št. 4, priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča stav -binska dela v mostu bi na deželi, kakor tudi za popravila. — Vodovodne naprave vsake vrsto provzenilje ter z vso natančnostjo iu poroštvom izvršuje. Troškovniki pošiljajo se na zahtevsnjo zastonj. (619-13)
Uranič Andr.
ključavničar, llilšerjeve ulico št. 12, priporoča p. u. občinstvu svojo dobro urejeno ključavničarsko obrt za izdelovanje vsakovrstnih hišnih in stav ninskih del tu iu na deželi. Izdeluje raznovrstna štedilna ognjišča, ograde, okove itd. Popravila izvršujejo se točno, Cene solidne in nepretirane. (786-9)
Vanino Vek.
Židovske ulice (preje zlatar Kapsch), priporoča svoio trgovino vsakovrstnih nožev in škarij iz najfinejšega angleškega jekla. Vsprejetnlje tudi brušenje in čiščenje vsakovrstnih kirurgičnih predmetov itd. (609-13)
Pielick in Brida"
tovarna za metle, Gradišče št. 9, priporočata cenjenim gospodinjam in gg. trgovcem lastno izdelovanje vsakoj akih metelj iz riža, od najfinejših do najcenejših. Delo izborno in trdno. Ceniki zastonj in franko.__(782-9)
Meršol Franja
na voglu Židovskih ulic št. 2, priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del in predtiskarijo črk (monogra-lnov), raznovrstnih drugih uzorcev za šivilje, svile, kakor oprsnikov, predpasnikov itd. po nizki ceni. Popravila se vsprejemljejo ter izvršujejo točno in dobro. (731-9*
Schaffer Albert
rokovičar in trgovec obvezil, Kongresni trg 7, priporoča svojo veliko zalogo dunajskih letnih iu zimskih rokavic, oprsnikov, najfinejših kravat za gospode, zavratuikov iu naročk, francosk. mil in di-ščav; zaloga kirurgičnih obvezil iz kavčuka za bolnike. __ (630-13)
Ign. Faschinga udove
ključavničariiica v Ljubljani, Suknarske ulice št. 3, priporoča bogato svojo zalogi stedilnih ognjišč solidnega dela po najnižjih cenah in vspre-Jema tudi vsakovrstna stav-binska dela. Zunanja naročilu izvrše se točno. (712-10)
Leveč J.
trgovina deželnih pridelkov, v Ljubljani, pri mesarskem mostu. Kupuje vsakovrstne rastline, semena, korenine, rože za zdravila, kakor Ar-nikove rože, Sentjanžove koreninice, bele kresnico, česmino va zrnja, sni re k ovo seme, tršljikovo lubje, rženo ro-žičke in drugo poljske pridelke. Seno za konje in govejo Živino v večjih množinah. Trgovina z raki itd. lilago kupuje po najvišjih cenah. (769-3)
Hartmann I. A.
v Ljubljani, Hotel Evropa. Originalno dohivali.šče za garantirano Goconal-ovo geia-tino za izdelovalce slamnikov in žolče, najboljše sredstvo za čiščenje in zboljsevanje vina. Navod za porabo pridane so tistemu, kdor to želi, zastonj. (770-8)
Kreč Fr.
krojač, Židovske ulice št. 8, priporoča so p. u. občinstvu, uradnikom in častnikom za izdelovanje oblek iu uniform po najnovejšom kroji. Mnogoletna izkušnja v izdelovanji vojaških oblek, omogoči me, da vsako delo izvršim natančno po zahtevi ter ceno in solidno, ('ene nizke in točna postrežba. Uzoree pošiljam na zahtevauju franko.
(763-8)
.los. Bernarda nasled.
JULIJ KLEIN
Ljubljana
Marijin trg št. 4 iu Gledališko ulice št. 4 priporoča svojo veliko zalogo stiklcnine, porcelana in beloprstenega blaga; okvirov za podobe, petroiejuih svetilk in raznih šip; stekleni aparati za kemično, ti/.i kalimo in far mace vtično uporabo so vedno v zalogi. — Velika labera vsakovrstnih steklenic za pivo z iu brez varstvene zapore; steklenic za vino iu ovitnie, 3'/t litra držečih in 5 ko tožkib, na-vlašč za poštno odpravljanje napravljenih za razno sočivjo iu sadje ; nadalje raznih ople-tenih steklenic za vsake tekočine, steklenic za kouserve s sa u. o I as t n i> zaporo ter najboljše za vklado kuhanega sočivja in sadja.
NOVO! NOVO! Pošiljam tudi «'uiMlliran» srna la Cl-ecenje) ve»ko|altih ni*" klenlc. (726-7)
- _____._____I__L*j
Vsaka jnha postane izredno dobra in močna, će ae jej primesi
MAGGI'™ ZABELA ZA JUHE
(785-6)
v steklenicah od   45 kr.   naprej v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Druškovič Andr.
trgovina c železnino, okraski, kljnčarskhni izdelki in materijalnim blagom. Zaloga
vsakovrstnega hišnega in kuhinjskega orodja. Popolna oprava za neveste.
Točna in cena
postrežba. (765-8) Ljubljana, Mestni trg 9/10.
Seunig J.
zaloga usnja, Stari trg, priporoča čast. p. n. občinstvu in gospodom čevljarjem svojo veliko zalogo najfinejšega gornjega usnja in izvrstnih podplatov domače strojarije. Zaloga čevljarskega orodja in v to stroko spadajočega blaga. Zunanja naročila izvršujejo se vestno iu točno. '__(867-4)
"Karinger K.
trgovina pri knezu Milošu v Ljubljani, ustanovljena leta 1837, priporoča svojo zalogo finih galanterijskih, norim-berških in japonskih umetnih izdelkov, ženskega ročnega dela, čipk in raznega blaga za čipkanje. Vsakovrstnega orožja, pušk, revolverjev in drugo. Najfinejših dišav; orodja za pisanje, risanje, slikanje; potnih, lovskih in angleških rekvizit za ribiče itd. Vsakovrstne pred-tiskarije za šivilje in druge. Velika zaloga otročjih igrač. Zbirka starin. Naročila izvršujejo se točno in ceno. ___(761-8)
Fabian J.
trgovi c, Valvazorjev trg, priporoča svojo, veliko zalogo kolonijalnega, špecerijskega in materijalnoga blaga, finega ruma, konjaka, likerjev. Pristni brinjevec, tropinovec in sllvovec je vedno v zalogi; raznovrstna vina: rusterski samotok, ualaga, inadejra, bordeaiu itd. Prodaja na debelo in drobno. Zunanja naročila izvršujejo ae točno in ceno. ' (767-8>
Nagy Štefan
prej France Terček, Ljubljana, trgovina z Železnino, kuhinjskim in drugim orodjem, kovnim, zidarsko-klju-čavničarskim in kovinskim blagom je od dno 1. julija
1891 nadalje na Valvasorjevem trgu št. 5, v poslopji okrajnega glavarstva. (813-6)
Cassermann F.
krojač, Šeli-nburgove 9 ulice št. 4, priporoča m § se častitim p. n. gg. * 5g uradnikom za i zdelo- ? ! vanje moških oblek in
uniform po najnovej-ii, šem kroji. Zunanja na
ročila izvršujejo se točno, vestno in po nizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter bo pošiljajo na zahteva nje franko. (768-8)
r
H
a
*
Z. D
R
9
J. N. Potočnik
krojač. Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, priporoča se čast. p. n. gg. uradnikom za izdelovanje moških oblek in uniform po najnovejšem kroju. Zunanja naročila izvršujejo se točno, vestno in po tiizkih cenah. Uzorci so na razpolago ter se pošiljajo na zahtevanje franko. Priporoča se tudi častiti duhovščini za izdelovanje sukenj  in talarjev.
(8P2-6)
Buggenig J.
sodar, Gradišče, priporoča se p n občinstvu in gg. pi-vovarnarjem za izdelovanje vsakovrstnih v njegovo obrt spadajočih del. Prevzema tudi vsa popravila raznih sodov za vino in pivo, katera izvršuje točno in po nizki ceni. Kupuje in prodaja tudi nove in stare vinske sode. (764-8)
Steinfeldsko
Na prodaj
je dve in pol leta star, dobro izvežban, zdrav in krepak
loTrslszi pes
porabljiv za goro in polje, vajen vode, poslušen „formač", pristne pasme, torej je priporočljiv posebno gg. lovcem. Na željo prepusti se za nekaj dnij na poskušajo. Cena 09 gld. — Natančneje pove iz prijaznosti tipravništvo „SlovuiBkega Naroda". (942—9)
4'ttMtim diploma Z»irrel».
IS!I1.
7.1 iti it k\<'IUi|h T«»im>Mvnr.
Kvvizde
restitucijska tekočina 1jV
Prnlna voda za konje. Ona stekleni™ 1 gld. 40 kr. a. v.
Hahi ae nad 30 let v dvomili lile* lil. v »< lil. Mi lilevlli vojaških iu r.it*«'t>iiili kot kr«|M-llo pre<l in po l .»K lli tleli li.
proti |kmI\u|hhi . t*\Insnjaaa . (»trpnenji kit i. t. it. tor dajo kuujein  |insi'iiiiii moč ia brzi t«>k.
I
Paziti jo na fjoronjo varuoHtno enamko in cMitcvati jo iirecnu
Knizilino nsi iiiifljako tekori.....
Dobiva »a v vaoh lekarnah In trgovinah a apacerljaklm blagom.
tilavtin zaloga 241—9
Franz Joh. Kwixda,
v. in kr. avstrijski in kr. riimiinski dvorni založnik, okrožni lekar v Kornenbnrgn pri Dunaju.
marčno in uiezano pivo
v aodlli
ter izborno
pivo v steklenicah
priporoča (845-5)
zaloga piva
bratov Reininghaus
v Ij|ut»l|n,ui, AiiilcM.
Karol C. Holzer
LJubljana, Dunajska cesta
špirita, žganja, špecerijskega blaga in
barv. (814-6)
1000s
uenanklh mark, okoli 170 vrst, OO pf., IGO raznih prekomorskih 9.50 1H., VZO boljših evroprtkih 2.54» HI. pri G. Zeek-iue)rr, Noriinberk. Nakup. Zamena. (744)
Tujcem in potovalcem
priporočajo se sledeče
(4.19—19)
restavracije in kavarne v Ljubljani.
pivovarna J. Auer-ja, ^S^JSSZ
V Velik zračen vrt s steklenim salonom in kegljiščem. Točna in cena postrežba. J. Auer, pivovar.
Restavracija „Pri Zvezdi", ^'JEgg zračnim vrtom, steklenim -ilouom in kegljiščem. Priznano izvrstne jedi in pijačo in skupno obodov au je.
V. Feritno, restavrater.
SOtel „Pri Slonu", \ gaj j rtJSjj S brzojavnega urada; soho od 70 kr. naprej; restavracija in kavarna v hiši; železna in parna kopelj urejena po Francovih kopelih po c. kr. vladnem s\ etniku g. profe-sorju dr. pl. Valetiti. A. tiueiula, hotelir.
08tilna „Pri Virantu
Sv.  Jakoba  trg. —
____________............... y   Staroznana gostilna,
lepi prostori, čedne lobe oil 50 kr. naprej, pristna vina in isvrstno Mengiško luarcno pivo, priznano dobra jedila, prijazna iu točna postrežba. Velik senčnat vrt in kegljišče. II. Hitje, gostilničarka.
ostilna „Pri  Avstrijskem cesarju".
Jako koristne in zelo praktične za vse stanove
so mej drugimi nastopne reči:
Šivalni stroji.
Ognja iu uloma varne
blagajnice in kasete.
Vratila, inlatllul atrojl in rezalni ntrojl b« krmo. lliM-ilniee /a vino In wad|e« strillulce za gro*«lje« izliiralnlki, <i-atilul in drolillul mlini, puuipe. tla* cilnice, atrojl mm rezanje mesa, ntržil-nlee is koruso in atrojl ta resauje rep«; potem otroMkl voslckl« pralni in otemalni Nirofi itd. 866—4J
Te in razne druge priprave i/, nni-lx>ljMili to vitren ima v največji izberi iu po najnižjih tovarniških cenah v zalogi
FRAN DETTER
v Ljubljani
nasproti    železnera-o. mestu ina NI us «'m trgu al. I.
6! S v. Petra cesta št. 6. Lepa iu eeue sobe od 40 kr. naprej, postreiba točna, najboljši črin istrijauec, pristna hrvaška vina in dolenjski cviček, pristno Steinfeldsko marčno pivo, vsako sredo m petek sveže morsko ribe, pohvalna kuhinja. Senčnati vrt in krito kegljišče- Naročila na obed vsprejemajo se vsak dan. Ivan ToMti, gostilničar.
S" vicarija (Pod Tivoli), 3BB*$JTS Ljubljano, domača, tirolska in italijanska pristna vina, vedno s\ eže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja in točna postrežba. Priporoča se si. p. n. občinstvu in gg. potovalcem (7.S8—9i H. Eder, restavrater.
R~estavracija Weber, ^"j^ »M; I stvu za mnogobrojno obiskovanje. Točna postrežba, izvrstno pivo in dobra kuhinja. Primerno nizka cena za opolndanski obed. J. Uelier, restavrater.
ncfilna     Pri   I ini"    Židovska ulica, priporoča
usmnd „rn Lipi , w (..H8titt}um p 1U obcin.
stvu za mnogobrojni obisk. Za pristno pijačo in ukusno jed se jamči. Marija < im-. gostihučarka.
Savarna „National" jgž^iSgS! strežba in izvrstna  pijača.   Na razpolago so vsi slo-v enski listi in trije biljardi.       Fr- Krupe*, kavarnar.
1. vrste;  Dunajska cesta, v 1> 1 i > i ■ i i državnega in juž. železnice  kolodvora.    Prijo biljardi,  lepa veranda in ratgled na najbolj živahen prostor. Slovenski iu slovanski fiaebpltl.   Fočna in cena postrežba.
A. K. rop*, kavarnar.
Isko uliee. Na raz-anje   so   trije bi oaaopiluv.   Poetreitik točna in A. Miipiin. kavarnar.
javama „Evropa
Tppavarna „Valvazor", Jgjj
mmt Ijardi m 50 raznih
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED
i
Stari trg št, 4   Ljubljana  1. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.—5. ure popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9. do 10. ure dopoludne. (120—30)
Lepa, suha koruza
drobno jn delte I oz matu, je zopet zadobiti ua debelo in drobno
y Treo-tovem magacinu za žito
I-iJ-u.t>ljatxil, O-rad-lšče,, Hims^a cesta št. e
pri
kateri priporoča rudi svojo
I       zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode.
FRAN CHRISTOPH-ov ,N
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih laatnoatlj in jednostavnoga rahljenja se posebno priporoča, kdor hoče um lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zo|mu lahko rabijo. — Dobiva Be v rasličnih barvah (prav kakor oljnate barve) iu brezbarven (ki dajO| samo svitj. — Uzorol lakiranja la navod rabi dobe ae v vseh zalogah,.
Dobiva se v LJubljani uri PRAN CHRISTOPH,
izumitelj iu jedini izdčlovatolj pristnega' svetlega laka za tla, PRAGA & BEROIdN.
LJubljani pri
IVANU LUCKMANN-U.
F
n. ss
Odlikovan na hruški tibželni razstavi 1885. leta.
Priznanja priporočila iz vseh krajev monarhije.
i kranjska izdelovalnica žičastili žimnic in žičastomrežnih postelj
l.|iibl|uiit» (NlNka), |M»lefr KoMler-|eve pivarue
priporoča
iliaNie /liniiiet- ua|l>ol|i»e »rslr >a otroAn« puatel|e po 5 gl«l. in več, »» 1, »» »» vallltes ,« t*    ,»    ,, „
h vallko tudi na obroke.
mm   suni 11 h onroae.   mm (211—48)
Zalagatolj za bolnice, hotele, zavode, kopeli, ville, zasebnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila bo točno izvrflo. — Kdor kupi več, dobi odpuat od oene.
Kakor zmeraj, dobe se tudi letos
najlepši
in
najcenejši
otročji vozički
sazacio p>rl        (397—23 >
Antonu Obrezi,
tapecira rji
v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4.
Elegantno, fino ln moćno blago.
Henrik Bazin
tovarna testenine (923-2)
u Gratweinu na Stirskem
priporoča se nnjuljudneje spoštovanim gospodom trgovcem. Ceniki na zahtevanje zastonj ln franco.
Samo de nekoliko ixtisov.
Bezenikovega
Nauka o slovenski stenografiji, i del in Jugoslovanskega Stenografa <hi. tečaj), w objema ce-
drugi del stenografijo (Komorna stenografija), dobiti je po Jako znižani oeni : I. dol 75 kr., II. del 1 gld. 26 kr.
Isto tako se Se dobi: (917—2)
Spominek Bleivveisove 70 letnice z vsemi govori in pol
zdravi po BO kr. v
„Knjižari Dioničke tiskarne" v Zagrebu.
Učenec
vešč slovenskega in nemškega jezika, vaprejme ae takoj v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki pri tvrd ki A.. Cwen lt«»l A Co. v Nevnlcl, Spodnje NtajerNko. (93t> - 3)
Artur Folakovski
c, kr, okrajni žmnozdravnik za okolico Ljubljansko *
Mtanu]e (901—4) od meseca avgusta t. 1. naprej
Praktikant aii učenec
ki je špecerijske stroke že nekoliko vajen in želi trgovsko Solo obiskovati, vaprejme ae v večjo apecerlj-■ko trgovino v EJ ubijani. — Kje? po e iz prijaznosti upravniatvo „Sloven->kega Naroda". (844 - 6)
Iščejo se nujno:
več llullt in proatejftlh kuliarle za tukaj in zunaj mesta; 2 hlalnl v plemenitaške hiše, 9 — 10 gld.; dekle sa v*e, 5—6 gld.; 'Z peatnnjl, b—*> gld., mlad dečko kot služabnik /.imaj Li ubijane; komi za mešano trgovino; natakar z jako dobrim zaslužkom. (951)
Priporoča sot čedno, hrhko dekle m fie,  ki zna tudi nekoliko kubati, z letnimi spričevali. — Več ae izve
v pisarnici Car. I^l tix, na Bregu št. 6.
rL________________________-_______........_____________.......... Bela in. črr^a,         (80B~14) $ m istrska in italijanska vina »
ponuja po jako ugooliiili <•€'■■ ali &
Ivan Cuculić na Reki. w
Iščejo se aigrenti za prodajanje proti dobri proviziji. FT
Najboljše vrste piva
■v dođih. ln. steJtlenJ-ceiDa.
iz združenih pivovarn
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča po tovarniških cenah.
Zaloga piva     195 26
1     1 >rvo Graške clelni^Vce pivovarne
t^r^bP M. Zoppltsch
^^kijf^^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. UmJ~ Na plamene poizvedbe odgovarja ae nemudoma ln frankovano. "W
Izborno marčno pivo v plombiranib steklenicah s patentovanim zamaškom dobiva se vsak dan sveže, '/t litra 11 kr., 1 liter 21 kr, dobiva se v trgovini s špecerijskim blagom pri gospe Ivani Kos v Kolodvorskih ulicah št. 24.
i
1 odpisanec nsoja si uljudno naznanjati p. n. posestnikom graščin in družili posestev, malinov, hiš v mestih in na kmetih ali obrtnih in trgovskih podjetij, da mu je visoka e. kr. deželna vlada podelila koncesijo za
jj pisarno za promet z zemljišči in posestvi
s sedežem v Ljubljani
EDVARD 1H)UW
kulturni inžeiier, gozdni cenilec, imejitelj c. kr. koncesij onirane pisarne za promet z zemljišči in posestvi.
Ljubljana, Florijanske ulice št. 4, Redutno poslopje.
H
s pravico za sledeča »odjetja:
1.) IVmredoviuije pri kupovanji, prodaji In sanienl urusrln, poaaateVf lunini, malinov In hI*.
•J.) 1'osn ilumij« pri dajanji In jemanji v najem poMentev. iiitliisin hKIIi podjetij, vil, IiIn Itd.
3. ) 1'oNrvilovnnje *.a napravo obrtnih podjetij nit poMeMlvili na <I«/«H. |)OMiihi\itiiji'. «Ih hv prodi* razpolotli ua \odn /n todo<
vode  oblinam In  /iisiimilt...... posredovanje pri   Kupov nuji Iu
prodaji iiidiiMtrl|Mklli In kmetijskih Mtrojev, pri katerih Me pre-Mkrbl tudi poNtui Ijaiij«', ko ae novi napravijo.
4. ) l*reMkrl>ljevnuJe prlvatulh admlulMtrael|, privatnih nad-zornl*tev in revizij ve«* ji h gruNČiu, koiiIov Iu hi*.
5. ) I*oMre<lovan|e pri okroseujlli in orgunlsov auj i h večjih poaeNtev, da hv doseAe več)! člHti dohttdek iu preakrbljenj«* pri* v u I n i h cenite v.
Ker začnem tvoje delovanje za izvršitev omenjenih podjetij v svoji domovini in pristojni občini v Ljubljani, usojam se, opira'oc se na svoje znanje in skušnje, katere sem si pridobil v 18 letih kot protokolovan trgovec in od teb skozi B' , letu kot e. kr. poročevalce o gozduih cenitvah in potni kmetijski učitelj na Kranjskem iu skozi 12 let kot poBeatnik prodajalnieo s stroji in kulturni itiJ.ener v Dunajskem Novem meatu, kjer sem aodelo al tudi kot cenilec pri vseh razkosavanjih zemljišč na Dolenjem Avstrijskem, prosim Vašega zaupanja, da se poslužujete mojega sodelovanja pri kupovanjih, prodajah, dajanji in jemanji v zakup, pri čemer Vam zagotavljam, da bodem strogo solidno ravnal in ta v z vršeno prodaje iu oddaje v najem le nizko plačilo računal, ter znamrjam .
/. veletpofto vanj eso
(918—1)
Edvard Pour
kulturni inžonor in zapriseženi gozdni cenilec
Slovensko gledališče v Ljubljani. Naznanilo*
Dramatično društvo v Ljubljani, kateremu je namen uzdržavati slovensko gledališče v Ljubljani, naznanja s tein, da se otvori
s 1. septembra meseca 1892 (945~2)
dramatična šola.
Tej goli je namen, podati onim, kateri se hočejo posvetiti slovenskemu gledališču, potreben pouk v igranju in deklamaciji. Dramatično društvo vabi torej one dame in gospode, ki hočejo stopiti v dramatično šolo, naj zglase svoj pristop pismeno odboru Dramatičnega društva. Pouk v dramatični šoli je brezplaceu. Učenci in učenke, ki pokažejo potrebno sposobnost po dovršeni Šoli, bodo se angažovali za slovensko gledališče.
Drsimsitlčaa.© društvo Z-O-u/bljsm.!-
Predaednik. Tajnik:
Dr. Ivan Tavčar. Anton Trstenjak.
NOVO!
NOVO!
Zanimiva in zabavna I
je moja tukaj prvič na prodajo izložena igrača
Dva smešna (ib£ka, trdno narejena,' oblečena kot herkula, borita se, držeč se za Z
roko, da kaj amesnejsega Se ni bilo videti.  To so lahko in gotovo izvršuje brez i
vsakerine priprave, tako da more tudi najmanjši  otrok sam oživiti Igračo.   Ako •
hočete sebi in svojim otrokom narediti veselje,  prosim, počastite me s svojim «,
obiskom. Ta igraća vzprejeta jo bila povsod z največjim odobravanjem. 4
Cena paru M| 60 kr., boljše vrsto iz papir-mache 1 gld. in 1 «ld. »O kr., £
iz stisnjenega papirja prve vrsto 1 gld. 51» kr. in 2 gld.« večji komadi S gld. ♦
Prodajalo ae hode le malo ouaa WmT~ v Tonkalle. ~W *
Ad. Rissmann, ♦
(HH.'I—15) lastnik mnogih častnih diplom. a*
Lepo kožo, fino polt, svežo ln mlado
dobiti je sigurno po porabi
Glasom zdravniških potrdil je to
najboljše nevtralno toiletno milo
sedanjo dobe. — Jako čistilno. — Prijetna vonjava. — Ceneno. — Majhna poraba.
i Neobhodno potrebno za žensko toileto. ć>
Doerlngo* o milo h novo je Jedino, katero morejo rabiti oaebe s inoeiio občutno koto. ip9~~ ^a umivanje otrok In dojeuoev jako priporočljivo.   Koiniško preiskano iu potrjeno kot III.   (355—ti)
najbolj so milo na Mvetu.
Vsakemu pristnemu komadu Doeriugovegn mila je utisnjona vsrnostua inaiaks, novu. odtod imenovanjo DoerliiKovo milo a novo.
~  Dobiva se po »O kr. komad pri: ~
Avg. Auer, Peni. Bilina & Katch, lekar Grbtachel. Ant. Krisper, Ed. Mahr, Mayr-jeva lekarna „pri zlatem jelena", 1'iceoli-jeva lekarna „pri angelju", Ub. »L Trnk6ciy, lekar. — V Kranji: Martin 1'ettan, Rml. Starovasnik. Ueneralno ia ■topatvo ia AvHtro-Ogerakoi A. .flOTNt'll A Co., HunaJ, I., I.ugeek
Izdajatelj in odgovora! urednik: J o lip No IU.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".