St. 37. V Gorici, 14. septembra 1883 „Soča" izhaja vsak potok iu velja po pošti prejemana aH v Gorici na dom poSitjana: Vse leto.....f. 4.40 Pol leta.....„ -.' 2i> Četvrt leta ......l.l" Pri oznaciith in taku tudi pri ..po- Slanicah" se plačuje za navadno tnsiop- uci vrsto: 8 kr, fio se tiska i krat 6 " " » I! 3 " Za večc etke po prostoru. Tedaj XIII. Posamezne Stevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici Mizn „ii(>h kroii", na starem trgu in v nunski ulici ter v Trstu, via Ca« senna, 3. Uopisi naj se blagovoljno pogiljajo iirixlnigtvii „Soce" v Gorici v Via Ascoli 8, I,, iiaioiinina pa opr.tvnifit?u ,,Spie" Via della Croce St. 4. II. Rokopisi se ne vracajo; dopiei naj se blagovoljno fraukujcjo. — Delalcem in drugini nepremoiiiiin se uaroCuma Kiifta, ako no oglaao pri opravuifttvu. Pogled na politiCno polje v Avstriji in na Ogerskem. Ako si uekoliko bolj natanko ogled,. 10 sedanje politico podnebje v naSej diiavi, navdajo nas raziiCni duti, racd katcrimi pa previaduje vsekako Most. Na Ce§kem in Moravskein, kjer je ogrotnna vecma pre* bivalstva slovanska, stojijo stvari na politiCnem polji skoro isto tako, y kakor pod ministerstvora Auersper* govim. Kar so Cehi pod to vlado pridobili, je edino tnhko vseucili§ce in ve&na v dezelnem zboru, kar je naravno, kajti to je bilo vendar nenaravno, da je i-niela velika veclna prebivalstva na OcSkein, katcra plaeuje muogo davka, man] poslanecv, uego manjSiua, ki je nmnj obdacena. Deloma zboljSal se je pololaj Cebov tudi v tern, da sodobili nepristranska namest-nika na Ceskern in v Moraviji, katera ne priStevata Slovana nizjim plemenom, temvec" ga sniatrata Nem-cem in drugim narodom euakopravuega. Pri tern pa kricljo ustavoverni Nemci, da se zatirajo. Bolje se godi Poljakom, kateri praznujejo sedaj dvestoletnico, od kar j« ttjih kralj Ivan HI. Sobicski v drustvu s cesarsko nrmado in drugimi pomocniki redil Dunaj 12. septembra 1083, ter premagal krvo-Iofino turSko armada, katero je vodil Kara - Mustafa. Toda tudi nje mora boleti srce, ako mislijo ua polo* zaj svojih biatov na Ruskem in v liberalni „l*rusiji,u kjer se jim je celo prepovedalo uddezlti se te redke sveeanoati. v Oglejmo si na to Sloveucu na Stajerskem. Kaj so si pridobili pod sedanjo vlado? Imajo slovuiiske Sole? iraajo-li povsod slovenski uradni jezik? Da, zad-nji je na papirji; in vendar bobua pe§Cica Nerncev, da jib Slovenci zatirajo. .Tcdnako in se liuje se godi koroSkira Slovencem, tretjini prebivalcev na Koroskem, kateri nimajo uiti Ijudskih Sol na narodni podlagi o-snovanih. KoroSki Slovenci zabtevajo le to, da bi se jim vsaj prvo m drogo ieto v ljudski Soli ujih otroci na poulagi matermega jezika poduCevali; a Se teh zelo pehlevnih prosenj jim uoCejo UbliSati. Pri vsem tem zajahal je veleneinee in dezeluega glavarja ua-mestuik Jessernik politieuega koujica ter je zatrobil v svet, da se temelji naSe drzavc majejo. Na Kraty-skem imela je manj§iua Sestih odstotkov prebivalstva LIoT!EIL. Trenta in. njeni obiskovalci. V primorski Sviei, 27. avg. 1883. NaSa Trenta — pravijo — je pozabljeu koti6 Blovenske zeralje, ipak ima v sebi marsikaj zanimlji-vega t prijatelj neoskrunjene prirode najde tu mnogo takega, kar mu godi in ga se zadovuljstvom uavdaja. Za to pa Trento ptujcl Se radi obiskujejo. Semkaj vodi vefi potij: iz Kranjske gore Cez sedlo VrsiC, it Mojstrane Cez Vrata ali Luknjo (sedlo), iz Bolca skozi SoCo, iz bol^ke Bailee iez Bukovee mimo Grintovea in iz Loga pod Predelom mimo Pelca za Gradom. Navadno pa slu^ijo le prve tri poti, zadnji dve le redko kojim potnikom, ki so bolj drzni in vajeni te-2avne boje po stnnalih. Letos smo imeli tu uajvefi voja§kib Bturistovtt. 21. pretekiega meseca bil je tu oddelek bataljona iz Trebi^a. Sli so bili takrat na 6 dnevno potokolohri-bov in po hribih. Imeli so vojaki hudo pot iez Vr-Sic. Vie prejSnjo noC so prebili v Kranjski gori pod milim —- ali bolje tiste dni nemilim — nebom in na poti v Trento je zopet lilo na vse pretege. Dobro, da so dobili preno&Sce v tukaj§njih kmefikih hiiah in kodah na Logu in nekoji „za podnomtt. Castuiki so se pa bili ustanovili v tukaj§nji planinski koCi, ime-novani „ko(5a Baumbacb-ova" (po pesniku mojsterske* ga dela „Ziatorogtt, v katerem so kaj lepo opisani na§i kraji). Drugo jutro so odrinili dalje proti Bolcu. 5. t. m. pa je bil doSel semkaj sam feldcgm. baroQ Kuhu ogledavat, kod so lazili pretekli mesec | v mestnem in de^elnem zboru vsled nezaslifianib vo-| liluih ncude2ev" vufiiuo. Sedanja vefiina priborila si je na solskem polji le toliko, da ee v nizjili razredih kranjdkib |gimnazij Slovenci podufcujejo vcfiiuoina v materiuem jeziku. Zarad tega in ker ne dopuSfiu se-danji defclui predsednik, da bi 8« Sloveaci kakor pod Auerspergom na rusko in prusko ttieja, v Tirolo itd. premestovali, vpije peScica reuegatov na vsa usta, da je zatiraua, dasi sine nje prlvrdtonec, nezrel in pro-pali Studeut, slobouno ometavati narodno stranko in celo predsednika z blatom grdib lazij. Prej, dokler je imela z Nemci vecitio, se je bahala, da Slovenci sami nofityo niC vedeti o slovenstvu, sedaj pa pou» darja, da Neiucc je inoCnujsi, bolj izobra^en in boga-tejSi, vsled tega da mora nad Slovencem gospodovati, da Nemec mora bit! kladvo, Slovctiec pa naklo. 0 razmerah ua Primorskem ne govorimo, saj so itak vsem znane. Isto tako je znano, kako je U v Trstu iu v Istii Italijauom posebno v novejsum casu greben zrastel. Oitaj nekatorc itnlijanske liste, dopise zidovHkili li»t(»v na Duuuji in v Gradcu, ter neki /nani ttzaSki list, pa boS strme tcdel, kaj ti listi o nan in o nasih zabtovah piSejo. Vne to nas pa ne bo plaftilo, ampak bomo vedno iu pogunmo po-udarjali iia^c pravo ter na postavoeiu iu tuiruem putu zabtevali, kar nam gre po bo^ji iu po MuveSki po-stavi, Pravica mora zmagati in zmaga gotovo 1 Vsem tem nepdjetnostim, ki 2e dalje Casa tra-jajo, pridruide bo fce v novcjs,!ra 6asu Se druge. Dae 2. sept, kiualu potein, ko je groin topov tiaznanil av-stiijskim narodom veselo vest o rojstvu nadvojvodinje v vzviseni cesarski bisi, nastal je ua Dunaji veli-kanski pozar v neki zalogi lesu, ki je §e tri vecje take zaloge upepelil. Pozar je napravil Cez 2 tuilijona gld. Skode. To samo na sebi ne bi bilo tako zelo, ker lastniki onib zalog so bili zavarovani, aistiveCer je zaCelo ;udi na kolodvoru jui^ne zeleznice goreti in, ker so se ti pozari ponavljali in se Se vedno ponav-Ijajo, dozdeva se, da hudobni ljudje za^igajo, ne da bi se vedelo s kakimi natneni. Naravno je, da siri to obup, uezadovoljnost in neinir med ljudstvo. Da, nekateii dunajski listi doi^ijo celo sedanjo vlado, da je nezadovoljuost in obup med Jjudstvora vzbudilater tako zakrivila te Mostne dogodke. Nic uenavaduega. To temuo obnebje razsvetljuje prav prijetno I njegovi podloisni. Imel je visoki gospod za spremstvo samo 2 visa castmka. Po obedu istega due se je vo-jaSka gospoda kratkofiasila z ogledovaijein in slika-njem uaSega mogocnega gorovja n. pr„ Pelca, Pinje in Razorja. Posebtio jim je dopadal pogled z VrSica (sedla) po hribih proti juzui in zapadui strani, pa firta od cerkvice proti severu in^everozapadu. V obfie so bili zelo zadovoljni z na§o n^>vicoa, in pritrjevali, da ne ostaja za pravo, kar se tiee velicastva prirod-nega. Gledali so baj6 tudi, ali bi se dala na Vrsicl napraviti mala trdnjavica. — V pouedeljek zajutra, 6. t. m., so od§li dalje proti Bolcu. Oade so jib pri-cakali streici v paradi nastavljeni. nSe mi je zdelo ltf d6 vojaSki povcljnik pri tem pogledu. I drugih turistov imeli smo tu dokaj. (Navadno si ogledajo tudi na§ega medvedarja Ant. To^barja, po domadni pouos, za brambo ua-rodaih pravic. Ko so pred par leti stabovi stotniki pregledovali Brda, zaznatnnjevali so neatere viSave kakor za vo-ja§ka pofietja posebno ugodne, s katerth bi se z vspehom cez Furlanijo gospodovalo. A oMalovali so pomanjkanje lepih cest, zlasti pomanjkanje zveziie ceste s kauaisko dolino, po kteri bi dobivale pomofi vse vojaSke postaje v Brdih. Ia te postaje bi bile za kanalsko dolino ziva, naravua trdnjava, vredua, da se za njo trosi. Kdor tedaj za to cesto skrbi in deluje, zasluii priznanje in last. Slava 2upaustvu v Vedrijanu, ki se pogaiija za tot — V Kozani, 10. septembra. — V zadnji Stevilki sSote" popisuje nekdo slovesuost v Vederjanu, ki se j je obbajala v nedeljo po rojstnem dnevu ptesvitlcga I ceaarja, Med drugiiu pravi dopisnik, da so aekteri I predrznezi proti 2upaiovi volji napravili pies v Ko- J zani, ter da radi toga morala je slavua zeudarmerija I ustaviti doticoi pies, I V pojftsnito tega bodi mi dovoljeuo spregovoriti I par besedic. Fantje v Kozani niso bill nasprotui zu« J panu, ker oni nwo osuovali plesa samovlastuo, atnpak I le s privolitvijo dveh obcmskih svetovaicev, katera | nam je postavila gornja stran naSega ^uparwtva v vc« I telje ia kortst nasi obCini. Fantje so na doticno nede-1 Ijo v jutro poslali pro&njo in oh jcdncm denar za | dovoljenje po eneiu obeiuskem svetovaleu, kker jim je I bil obljubil dovoljenje in ukazai csnovoti plea. Zeljno I je pneakovala vaSka mladina treuutka, da bode veselo I rajala na toliko razupitib brejarjib. I Prvaceuska godba svirala je par kosov med tern, I ko so fantje cakah dovoljenja, ki jim je bilo zagotov- I Ijeno. Ati mesto tega priSla je siavna 2endarinerija I ter ustavila pies, Razkaceni fantje so se tualo casa I tega branili ter dokazovali, da jim je dovoljenje za- I gotovljeno. Zastonj, vsled odloka siav. c. kr. okrajnc- I ga glavarstia bil je pies ustavljen. Od§la je potem I mladina v fcveme in tamo hladila si jczo se sloveco 1 brisko rebulo. I Naenkrat jofii glas: obcmska svetovalca priha- I jeta od zupanstva iz Vederjena. Ogenj je bil v strehi, I Kakor besni levi obraejo se fantje proti ojitna ter ju I hocejo praSati, kaki mozje so ? Hoteli so jib na vsak | naCin dobitt v pest, a siavna zendarmerija ju je va- I rovata, da sta pobegnila v prvo ht§o. Fantje so tarn I okna pobili in vrata zlomili in upili, naj prideta moza J ven. Vsa bleda in prestra§ena prideta ven in poka- I zeta pete. Urnejkmu se je posiecllo, da se mu ni J nic" ^alega zgodilo; drugeiuu poCasnemu ter majhne I postave so pa fantje nekaj malega za spomiu iialoiili. I Kakor se slili, nafda sta v»ak svoje zavetje, prvi j v dimniku, a drugt v Skriuji. Plesa ni bilo; stroSki I so ogromni; kazen caka mladino; kdo je tega kriv ? I TerWVO, lO. sept. (Izlet trzaSkega flplaninske-ga drultva* na Mrzovec.) Na praznik Marijinega rojstva proti vefieru prisla je truma la§kih turistov trza§ke planinske druzbe na Trnovo, da bi preno&Ia ter sla pred zorora druzega dne na Mrzovec ogtedat sloveoski svet. Radovedno je ljud-stvo pricakovalo to novost, ker ze prej se je govorilo 0 ve5 sto ljudeb m sledojic" je bilo res napovedanih 400 —500 gospodov iz Trsta in iz Gorice. Ukrenilo se je vse potrebno, posebno ker ui znan.o, Le ima ali ne ta sSocieta alpina* kako zvezo z „Nem§ko-avstrij-akim plaainskitti drh§tvomtt. DoSlo je nepriCatovano malo steVilo, nekaj cez 30. PriiedSi na Trnovo zve< deh so, da za biambo pred vsakor^nim napadom (?) 80 jim 2efldarji na pomofi. Po2nalo se je, da jih je dusila neka soparica. Po 2 urah po polnocise vzdignejo ter stopajo na zeleni Mrzovec, nekteri pa so imeli veCi uiitek] v tera, da so jo pobrisali na 2 vozeh ob 3 po polnoSi raje domu, od koder so bili prisli; mbrda so na potu vrnili drnge, ki so bili nameujeni po nocl na Trnovo, po kratkem oddihljeji pa na Mrzovec. Vreme je bilo lepo, razgled zjutra krasen. Na Mrzovcu je lepa travnata planota, na planoti se vz-diguje lesena pobeljeua piramida, ki sluzi za trigono-metrifino toCko, okoli piramide so stali radovedni tu-risti; eden je gledal Yidem, drugi Benedke in Pado-vanske bribe, tretji „Tricoruo, vsak kamor se mu je IjtiVilOf Bilo je druStvemkov 30; drugih pa, ki so se bili pridru^ili, da bi svet ogledali, bilo je 19, namrefi 2 ^eudarja iz Cepovaua, 2 iz Gorice in 15 gozdnih cuvajev z dvocevkami. Pogovarjaii so se prijateljski med sabo, ker tiiristi so zuali vsi neinski in vecidel tudi slovenski. Vedli so se prav uljudno med sabo, privosiili so si tudi eden drugemu po^irek vma ali s^ganja ali pa kak prigrizljej, kar je zelo potrebno o takih piilozuObtih. Potem so se vrnili na Trnovo, kjer so se okrepcali; popoldne odriuiii so v Gorico. OdSli so tudi zendarji v 6epovan iu v Gorico, ko ui bilo nobenega doSlega gospbda vefi na Trnovem. Kak vtia je uapruvilo tern turistom na§e neza-upno ljudtitvo, ki ima to pregieho, da §e laSki prav malo zna, kak vtis uepoklicani spremljevalci, kak vtis lepi razgled, ne vem. To v6m, da stvar je bila &q poprej znana, iu da tisti, ki morajo Cuvati, niso spali, ter da se je vse vrsilo v najlepSem redu. Te resnifine vrstice naj vain bodo zuauienje, ali bodo listi neke boje resnico porocalt. IZ renike OkolfCe, 28. avgusfca. — LetoSnja suSa skodovala nam je mnogo; prej bilo je lepo, spre-hajati se po polji, ali zdaj je vse drugafie; veliko pndelka je uniCenega. Po mojem mnenji smo tega sami krivi, kajti naSe ljudstvo ne zivi vee, kakor nek-daj. Komaj je sluzba bo^ja konfiana, fa vidi§, kako se mladenici in mladenke zgubljajo na levo in desno, ne da bi se zmenili za uauke svojih roditeljev, ki jih opominjajo, naj ostanejo doraa. Mnogi so obesili &e» tito zapoved na klin; zato pa slabe letine, V takih druibah in pri takih prilikah doloCujejo so prlhodnji zakoui in fias, |kedaj se sklenejo. MladeneC pravi: o sv. Martina; mladenka: kako bovc zivela ? mladenefi; pojdeS v Aleksandrijo za dojivko; poglej to in ono, koliko so za&luftlo; tako princses tudi ti denar do-mov. Mladenka da se prcgovoriti in zakon je dogo-vorjen, naj reeejo roditclji, kar hofiejo. To ni vselej, pa vcfikrat. VeLina teh, ki se mo^ijo za Aleksandrijo, postane nesreCna. Ko pridejo domov, — ta pridejo-^ napravljene kakor gospo, ne znajo veft slovenski in ne morejo s6 svojo druziuo govoriti. Pogosto prine-sejo tudi kaj suboj in potem ti moiajo vse vkup: italijansko, i'rancosko, gi^ko, arabsko, da je galostno, posluSati jih, Bog nas varnj takega kveCeuja jezika in sploh — aleksandrovanja. Z BolSkega, dne 31. avgusta. — (Dru§tva vo-ja.ska.) V Bolci imamo dvojuo voja^ko druStvo: jedno I vojaSkih doslu2encev (vetcranov), drugo strelcev. 6e- I mu je prvo, to mucin: to ima lep namen: buditi in oinanjevati domovinsko zavest, podpirati onemogle I doslti^ence itd. Cemu je pa drugo dru5tvo, mi Se do I zdaj ni jasuo. Ali mari za to, da v4ruje nem§ko pa- I trijo svojega naCelnika g. II—a ? Kako, saj sera ne I davno Lul, da je oni g. sloveuske krvi, da so njegovi I sorodniki zavedeni Slovenci itd. Ouda bi pa bil izro- I dica, ki se je svojim izneveril 1 j Had bi izvedel, v kojem vojagkem pravilniku je | to zapisauo, da gredo vojaki brez puSke — pokriti j v cerkev? Tisti, ki so bili pri vojakih, pravijo, da 1 take postave ni v pravilniku. Moreda pa imajo strel-ci svoj poseben pravilnik ? (Juditl ae je Ie po takem, j da jim prelat g. K. dovoljuje, udelezevati se na tak I nafiin cerkvenih slovesnostij. — Ko je bil pred krat- I kim tii feldcgm. baron Kuhn, izjavil se je nekedo iz j njegovega spremstva: Ljudje pac" hofiejo igrati sol» datke; da bi le zuali, kako je to smeSuo 1... Ali je tisti gospod tu meuil §e posebej poveljnika strelcem, mi ni prav zuano. — Moreda se je tudi §e sporai-njal, kako fiudno so se vedli strelci 12. septembra 1882. — pri odhodu Nj. Cesarosti iz Bolca, ko so bili veterauom prevzeli oni prostor, ki so ga ti imeli zveCer pri dohodu Nj. Velifianstva, Saj zraven, to vera, bil je ta cas dotifini visoki gospod; ne v6rujem, da bi bil to spregledal. Slisim pa, da jih mnogo meni odstopiti od tega cudnega druitva, in bati seje — sera htel reft: upati je, da se bode kmalu izgubila ta sloveCa straza in za-vetnica bol§ke nemSkutarije. Nu, Skoda bi menda ne mla pesebna, tiiti posebna nesreca za Bolcane. — PoEtidiii pregled. 0 priliki veselega dogodka v cesarski hiii dollo je od vseli stranij toliko dokazov ljnbezni in udanosti od avstrijskih narodov presvitli Habs-burski hisi, da mora vsak pravi doraoljub vesei biti. Presvitli cesar je vsled tega narocll mini-stroma Taafieju in Tiszi, da naj objavita zve-stim podanikom radi tega Njega zahvalb. Nbvo-rojena nadvojvodinja in cesari6na Stefanija po-dutiti se okoliscinam primerno prav dobro. Na Dunaji in v Galiciji praznuje se redka svefianost zmage nad Turkom, ki je pred 200 leti Dunaj obkolil in oblegal. 12. sept. 1. 1683 stafa od Cesarske vojske pod poveljnikom polj-skim kraljem Ivahom HI. Sobieskim preraagani ter so se morali naglo 6ez Ogrsko v Tureijo yrniti. I)unajsk:a sveaanost, h kateri so bili Vab-Ijeni zupani vseh] avstrijskih inest, bila je pri-meroma jako media. Dne 11. t. m* odkrili so plo§6o na Kahlenbergu, od koder se je krMan-ska vojska pomikala proti Turku. 2upan je imel slavnosti primeren nagovor in potem so se go-stje — bilo jih je zelo malo —vrnili v mesto. ke nekateri so pri zajutrku toMii ^ gaiostriem -------- polo^aji Avstrije pod ministerstvom TiaffejeVim. Drugi dan 12. t. m, pplozil se je zadnji kamen novi mestni palaci, ki je stala 14 milijonov gol- | dinarjev. Te sve5anosti udele2ili so se presvitli cesar, cesarjevifi Rudolf, vsi naavojvode, miulstri I in drugi dostojanstveniki. Ob 9. uri istega dne so bralinadskof Gangelbauer slovesno sv. maso, pri kateri je bila veCina imenovane gospodo navzoSa. V primeru mnogo krashejsa bila je slav-nost, katera se je vrsila V isti namen v Galiciji v mestu Lvovu in v Krakovu, katdre Se je udele^ilo ljudstvo iz vseh krajev Poljske in tudi od drugod. Dunajske sve^anosti udelezil se je tudi spanski kralj Alfons, ki je ze veo dnij gdst naSega eesarja. Kralj Alfons je sicer v sorodu na-§ej cesarski hist, a vendar se podtika temu po-hodu velik politiaen pomen. Preden je priSel na Dunaj, mudil se je tudi v Parizu in v Berolinu. Gaiiski, moravsui in gomjeiavstrljski de-zelni zbori se snidejo v teku tega meseca, Dne I 8. oktobra je sklican tudi dezeini zbor tria§ki. I Skupna posvetovanja ministrov za delega-cije bodo 22, t, m., ko se vrne skupni fmanCni minister Kallay iz Bosne, kjer se sedaj mttdi. I Proti-lidovski ncmiri na Ogcrskcm so sedaj poneliali. 0 nemirih na IlfvaSkem govorimo pa I v uvodnem clanku. Kranjski polk oddel je na hrvasko^tajersko mejo, korofiki pa v Zagreb. I V Bulgariji so med ruskimi gencrali in I knezom Aleksandrom take razmere, da nasim dunaj skim in pestanskim ^idom nic ne dopadajo. I Zadnji pi&cjo o razmcrali v Bulgariji mnogo, a I tozko jc razsoditi, koliko je resnice V onih I spisih. I Tudi razmere med Francozi in Kitajci niso I se poravnane, vendar se je nadejati, da pride I do porazumljenja. G. Anton Hribar, voditelj c. k. de§ke vad-nice v Gorici, dobil je od Nj, Vel. presvitlega eesarja zlati kriz za zasluge. Slava 1 Pomilcstil je presvitli cesar 208 jctnikov v Avstriji in 253 na Ogerskem. V GradiSel jih jc mi-lost doseglo 5, v Kopru 4, v Trstu 14|. VGridiSCi je en pomiloscenec polento kuhal svojim tovariSem, ko mu jc doSla vesela vest. Koj je oddal kuhalnico drugemu ter se je poslovil. Njegovo Velidanstvo presvitli cesar darcival je odboru za morske kopeli na Gradu 300 gld. it svoje blagajnice. Tukajsnji peSpolk nadvojvoda Leopold St. 53 odide 21. t. m. iz Gorice v Zagrefcj Stari goldinarji se bodo jemali le se do ko-nec tega meseca kot placilo. Pozneje bo treba zarac-njati jih pri glavnib davkarijah ali pa poslati na Dunaj. Kdor ima star papiraati denar, ,naj se ga izaebi o pravem casu. Podturnci (pri sv. Roku) napravili so preteklo nedeljo lepo svefianost zarad srecnega poroda cesari-Cine Stefunije. Na zunanjih cerkvenih steuah visele so ozaljSane podobe Njih Velicanstev. ter cesarjevifia ia cesaricine. Seutrok bil je razsvet!jen z luCini po bknih in bengaliCnim ognjem na trgu. Domoljubni vskliki so se med navzoCimi pogosto in krepko sli-Sali. Kaj je imel ptes s svefianostju opraviti, neveino. 24. septembra, bo slovesna Crna maSa.po ranjkem grofu Chamboidu v Veliki cerkvi in na.Ko-stanjevici, ker bo 30, dan po njegovi smrti. Pri tisti. priliki, jpravijo, pride zopet mnogo Fraticbzov v Gorico, kaierim pokaSejo irofov grob. Groflnja vdova Ghambordova poslalfe je za goriSke uboge mestnemu zupana 1500 gl. in pre&. |. stoieitttt proSfn IWgti B deTle "fibTe|r18el je v mestai zalog za uboge, nekaj dcnara razelili so med navadne uboge, nekaj so odloCili za uboge boljih stauov, nekaj se pa v to obrne, da se resijo tiste reel v tnkajsoji zastavljavnici, ki so Me zastavjjene od meseca aprila do decembra 1882, ako izposojeni znc-8ek ne izn&Sa vet ku 1 gl. Kdor bote delezen biti te zadnje dobrote, naj se oglasi v zastavljavnici do konec decembra 1.1. Pred. g. St. Kafol bil je investirau kot kano-nik goriSke pnrostolne cerkve pretekli pooedeljek; jotre ga pa inStalirajo. — Na njegovo mesto imeno-wb je kancetar knezo —, nadSkofijske pisarnics c\g. Matija Kravanja. Cestitamo. Porofiilo deielnega odbora deleloemn zbo-ru o svojem delovanji od zadnjega zborovauja do konec julija 1883 izslo je tndi v sloveuskera jeziku. Zupanom in stara3instvom priporocamo, naj poroeilo naaljito prebirajo, da bodo vedeli, kaj se v de^eli godi. Opozarjcmo poscbno na priloge dezelne rafiuna-nj«, ki noiamje v preglednio tabelah bolniSnicae stroske, ki ugonobijo uaSe obcine, ako ne pride po-mo5 o praveia casu. Jako zaoiraiv je izkaz obsegajoC obcinsko gospodarstto za leto 1883. Razpis Stipendijev. Vsled sklepa visokega deieloega zbora od danasnjega dne se oddasta dva fitipendija po 433 gl. dvema pridnima rokodelcema, katera bi hotela obiskovati zimski tefiaj za rezlarje In strogarje na Dunajski Soli za umetnost in obrtnijo, ki se iaene 5. oktobra 1883 in bo trajai sedem me-secev. 81 svoto Stipeudijev priskrbi ravnateljatvo na-vedene Sole iivei, stanovanje, vstopnine in vrhu tega strugarsko in rezlarsko klop z doticnim orodjem, ka-tere reel ostanejo v dar Stipendistn po koneanem teSaji. Prosivci morajo biti pristojni k tej dezeli in imeti stanovanje v enej izmed oaih obfiin, v kateri so obcinarji pecajo z domaco obrtnijo strugarstva in rezlarstva oziroma pleteniCarstva. ProSnje naj se podajo po pristojnem zupanstvu na dezelni odbor do 25. septembra 1.1.*, prllozl naj se jim krstni list, spriCevalo o domovji, stanovaoji in do-brern zadrianji tin dokazi. da je prosivec zveden v avojem rokndelstvu. Dezelni odbor; dezelni glavar Co-ronini. V Gorici, dne 7. septembra 1883. G, Franc KodriS, c. k. okrajoi aodnik v Cer-knem, prestavljen je kot tak na svojo proinjo k c. k. o-krajni sodniji v Tolmin. Interpelaciji g. Ig. KovaciCa je torej deloma uze zadoSceno. (i. Kodric je pred kratkim dovrsll zemljisko kojigoza cerkljanski okraj. Naj bi se ma posre&lo, da dobi tudi tolminski sodnij-aki okraj v ktatkem svojo zemljisko knjigo. — A propose Ovadbe pred nekim casom, dag. Kodric ne ura-duje v slovenskem jeziku, kak nameu so imele ? ali so bile glas irazmisljojoeega naroda ali navdiboeoega pisatelja? Kdo ve to povedati ? Na c. k. de§M vadnici v Gorici zacne sol-sko leto 1883-84 1. oktobra. XJCenci se bodo vpisovali 27., 28. in 29. septembra t. 1. od 9-12 dupoldae iu od 2-4 popoldne. Vsafe ufienec, ki na novo pride, se ima oglasiti se svojfmi starsi ali njih namestaiki pri voditelju ter se po prestani sprejemni skasnji uversti v doticui razred in oddeiek. Sprejemajo se le defiki lepega vedeaja. „Od uceucev, ki pridejo z dezele in hocejo sto-piti v II. razred deSke vadaice, se iz nem§5ine §e mL ne zabteva. Ucenci, ki bofiejo biti sprejeti ? III. razred na vadnici, morajo znati nem§ko brati s pravim nagla§evanjem toliko tiskano, kakor pisaoo. — Dalje je predpisano: Izurjenostv spisovaoji lahkih besed in kratkib stavkov. Ucenci morajo znati prestavljati iz slovenskega na nemSko in nasprotno ustmeno labke stavke po knjigi, predpisani za II. razred. Izurjeni morajo biti v lzdelovanji prostih stavkov s pomoznimi glagoli sedanjega casa jna podlagi predpisane knjige." V Stanjela praznovali so 5. sept, krstni dan novorojene nadvojvodmje Elizabete se slovesno ma§o in zahvalno pesmijot popoldne pa z veielico v narod-ni iitalnici. CerkvenO slovesnost je opravljal g. vikar, Blavnostni govor v Litaloici imel je gospod predsednik, deklamovala je gospodicina A. Cerkveno in fttalniCno petjesoizvrstno oksrbovali domaCi in rifembergki pevci pod vodstvom gospoda A. Poni2a. Oboje sveea-nosti udele^ilo se je stareSinstvo in mnogo Ijadstva. ^Cecilijansko druStvo" za goriSko oadskofijo potrdiln je veleslavno c. k. namestnistvo v Trstu z odlokom 26. avgnsta t. L §t. 12083 I. Udje osnoval-nega odbora vabijo se s tem, da pridejo 20. sept, ob 11. nri predpoludne v bogoslovsko semew^ei k seji, da se pogovorijo o nadaljnein postopanji glede konefi-nega nstanovljenja tega druStva. Nofcranjska slovesnost vvPostojini vrSila se je 2. sept, dostojno in velicastoo. Cistega dobodka za ' flNarodni domtt ostane, kakor se poroea, okolo 1000 I gld. V vipavskem Loga bil je shod 8. sept, obilno > obiskan. Zve&r bill sti v trgu dve veselici: v Cital- i nici in v droitva „Edinostitf z veHko udelezitvijo. j Tombola je deleznikom jako ugajala. ! Listuica ure«Iai5tTa. G. dopisniku iz Eopra : zarad tajnosti imena bodite brezskrbi; uredni!tYo pozna svojo dolznost ˇ tem ozira. Le to Vas prosimo, da nam zmirom resnico poiocate, kakor zadnjie, — in sicer tako, da ae more tudi dokazati, ce poatune toara neprijetoa; — iz Kozaae: iz tehtoega azroka opastili smo drug! del Yaiega dopisa; ne zamerite; — iz Sebrelj: 8tavIjenoT pa odlozeno; — s Kra-sa: hvala, porabimo. Zahvala! Preblagorodni gospod Moser, lastoik tovarnice na Rojicah, Magovoli! je padariti 30 gl. za aboge v Standi ezi, za kar se iuu zopanstvo v imena ubozili sercno zahvaljuje. V Staudrezi, dne 10. septembra 1883. J. KANUT, ^upan. Javna zaliirala. Vsem prijateljem itionim uljndnim in prijaznim m, ki so blagovoljno spreniile k zadnjemu po-fiitku truplo na§ega nepozabljivega edinega sina ANTONA, zabvaljujejo se presreuo 2alujo5i roditelji PELIKAN. V Gorici, 11. septembra 1883. Me tli« (preše) najnovejšo šesta?«, potrebujejo malo prostora, tiskajo dvakrat hitreje ko prejšnjo tiskfivnicc, ho lahko gonijo, močne in trdno, v vseh velikostih za posameznike in za največe posestnike kot posebno vrednosti. Poroštvo, spričevala ¦o 1000 že narejenih tiskav-'nicah. Načrti in ceniki po 'želji brezplačno in poštnine prosti. Grozdni mlini najnovejše iznajdbe. Zgodnja naročila os nam všeč. PH. MATFARTH & Co. pLJE* V Tovarna v Frankfurtu a. M. Učencem prav dobro stanovanje priskrbi urednik „Soče", Anton Fabijani, via Ascoll, št. 8. Bergerjevo medicinsko 9UL0 IZ 8DI0LE (THEERSEIFE) Pripoioceao po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih drzavah s si.jajnim vspebom prod vsakovrstni necistosti na polti, sosebno pcOoi kt'OBicoim ii iDskiuastim l»sajem, bra-staro. pa'.ezliivim biastam. prod rudeceum nosu. oze-bljimi. poieoju poj, ptnlfaja na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smoie ima 40% smole iz lesa, in se bisfcveio mzlocaje od v^eh drugtii stnol, ki se prodajaio. - - D.i se ptekaDJauju ixogoeS, zahtevaj dolocno Eergerjevo roila iz sinole in glej na znani zavi^ek. T dolgih in h«id?b. poltuiii boleznib rabi se z vspebom ra mestu mi'a iz sinole Bergerjevo med smolnato-zvepleno milo; kdor bi hotel imeti rajsi to, naj za'itevo ediuo Bergerjevo smolnato zvepleno milo. ker zunauja pooareianja so brezvspeSni izdelki. ~ Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-distosty na polti, zoper hrasto na poltt in glavi otrok, kakor kot neprtkosliivo kosmetsko milo za vmivanje in kopanje za vsakdanje rabo rabi: S«sgt»pv# gli^sia. mil* is &m%U> ki ima 350/0 glicerine in je fino perfumano. Cem za komad mh wts 11 kr. s brosuro ml Glavni razposiljavec: lekarnar €r. Hell v Opavu. Glavna zaloga za Gorico pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Frauzoni. been za dobro stanovanje izve se pri podpisanem. F. G. Mar eg a, fotograf v Rastelji. Sejm v Tominu za ^ivino, poljske pridelke, gospodarsko in kme-tijsko orodje, Stacunsko blago i. t. d. dr^i se na sv. Matevza dan 21. septembra in na sv. Ju-rija dan 23. aprilja vsako leto. 2UPANSTVO V TOMINU 1. sept. 1883. Isge se praktikant za stacuno s papi-rjem. Prosilci naj se obrnejo na Seitz-evo pro-dajavnico v Gorici. Razglas. Vpisovanje za sprejem v tukajšnjo c, k. pripravljavnico za učiteljišča bode 1. oktobra 1.1. Sprejemajo se otroci obojega spola, ki o dovršili ljudsko ali katero drugo Šolo in so nad 13 oziroma 14 let stari. Dečki manj premožnih starišev dobivajo državno podporo. V Koboridu, 23. avgusta 1883. VODSTVO. Ljudi in blago spravlja AMERIKO najbolje in najceneje ARNOLD RE1F, na Dunaji, I. Kolowratring, Pestalozzigasse 1. Ognja in tatvinc varitc DENARNICE ima WIESE & COMP.. Kassenfabrik Dunaj. Budapesta, Praga. Zaloga: Dunaj, II. Untere Donanstrasse, St. 25. Tovarna: Dunaj, II. Pappenheim- gasse, St. 58. Vazno za posestnlbe sa dnega drevja! iLFii obdarovan od c. k. vrtnarske družbe na Dunaji. >unaj VIL. Westbahnstrassc 50. Edino sredstvo zoper sadnemu drevju ako škodljivega zimskega pediea, vr* avko, kakor tudi žužka itd. škatljica d iJ2 kila zadostuje za 30 dreves in atano le 15 kr, a. v. — K temu zaniotki iz papirja, 50 kosov 90 kr. a. v. * Vsakemu naročilu je priložen navod kako se rabi. — Mnogo spričeval o uspešni rabi. SHF Pregledi zastonj. "«|f Izdajatelj in gd|0Torw wednik; A> F^BWANI, — yiska; HUaryaoska Uskarna" y Qm^u