OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
f
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXIX. — LETO XXIX.
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 18, 1946
.'Kosanovič govoril na shodu '^^^^f®*!'
kandidaturo za pred-1	^ ^ ^	i za kontrolo atomske
sedniško nominacijo ŠpanskihrcpublikancevvN.Y.'energije v razpravi
ŠTEVILKA (NUMBER) 247
Izjavil je, da bo vodil kampanjo v znamenju "resničnega liberalizma"
WASHINGTON, 17. decembra. — Harold E. Stassen, 39-letni governer Minnesote, ki je med vojno služil v mornarici kot kapitan, je danes formalno objavil svojo kandidaturo za republikansko predsedniško nominacijo pri volitvah leta 1948. Izjavil je, da bo svojo kampanjo vodil v znamenju borbe za "resnični liberalizem".
Stassen, ki velja za enega izmed vodilnih progresivcev v republikanskih vrstah, bo odprl kampanjski urad v Wash-ingtonu 1. januarja, katerega bo vodil Earl E. Hart iz Clevelan-da, ki je bil tajnik vrhovnega sodnika Harolda H. Burtona, ko je bil slednji župan v Clevelan-du in zvezni senator iz države Ohio.
Poudarja, da je delavski program poglavitno vprašanje
V svoji izjavi je Stassen poudaril, da je po njegovi sodbi formiranje definitivnega programa za reševanje sporov med delom in kapitalom, poglavitno vprašanje, kateremu se mora posvetiti republikanska stranka.
Edino na ta način se bo našlo sredstva za preprečen je velikih in dolgih stavk, je Stassen, potem pa clostavH/da je proti ekstremistični zakonodaji, ki bi dala vladi pretirano oblast nad pravicami delovnih mas.
Poseben poudarek je dal položaju umskih delavcev ter v tej zvezi opozoril na nedavno stavko učiteljstva v St. Paulu. Dalje je naglasil potrebo organiziranega odpora od strani konzumentov proti draginji ter se izrazil proti masnemu pike-tiranju kot sredstvu za reševanje industrijskih sporov.
Vandenberg izjavil, da Re bo kandidat
Da-li namerava Stassen voditi aktivno kampanjo za delegate v državi Ohio, kjer gojita enake aspiracije senatorja Taft in Bricker, ni znano. Senator Vandenberg iz Michigana se je sam izločil iz kampanje z izjavo, da ni kandidat za predsedniško nominacijo republikanske stranke. To znači, da sta 2a enkrat vodilna Stassenova tekmeca gov. Thomas E. Dewey iz New Yorka in gov. Earl Warden iz Californije.
NEW YORK, 17. dec. — Na velikem shodu, ki je bil prirejen na Madison Square Gardenu v cilju, da se finančno podpre španske republikance, so med ostalim govorili tudi delegati pri ZN Poljske, Češkoslovaške, Francije in Jugoslavije.
Delegati omenjenih držav so'
na shodu obljubili, da bodo pod-vzeli daljne korake, da se uniči fašistična vlada Franca in ustanovi "svobodna republika Španije."
Med govorniki, ki so urgirali,
da se napravi konec Francovemu režimu, so bili Oscar Lange iz
Vandenberg pojde z Byrnesom v Moskvo
Profesorji v indijani Niso komunisti
BLOOMINGTON, Ind.—Preiskava, ki je bila odrejena na Indiana državni univerzi, potem ko je Ameriška legija naperila obtožbo, da so štirje profesorji komunisti, je obdolžitev Označila za neosnovano. šlo je profesorjev, ki so pri zad-volitvah podpisali peticijo, bi komunistična stranka pri-na glasovnico.
WASHINGTON, 17. dec. — Na prihodnjo konferenco ministrov zunanjih zadev, ki se bo Poljske; Jan Masaryk,	^ ^°=kvi, bo državnega
Češkoslovaške; Aleksander Pa-	spreniljal ^ re-
rodi, delegat Francije, in jugoslovanski ambasador Sava Kosa-novič. Na shodu je bila pozdravljena rezolucija Združenih narodov, potom katere se je članice organizacije urgiralo, naj odpokličejo svoje ambasadorje iz Francove Španije.
Kosanovic urgiral sodelovanje za razoroženje in mir
"Sovjetska zveza in Zedinjene države morajo priporočati sodelovanje za razorožanje in mir,"
je izjavil Kosanovic v svojem govoru. Povedal je, da so iz tega azloga usoda Franca in groznih
publikanski senator Vanden-b€f"g.
Pričakuje se, da bo Vandenberg vodil senatni odsek za zunanje odnose v novem kongresu.
Vandenberg je pohvalil Byrnesa rekoč, da je zvršil veliko delo z ozirori na ogromne ovire, ter doseg?! značilne uspehe za Zediriene države in za bolj varen iu siečen svet. Rekel je, d?, se b v tedaj lahko posvetil senatu b'"ez posebnih ovir in da bi pristal, da kot Byrnesov svetovalec odpotuje na konferenco v Moskvo, v kolikor bi
ostankov fašistične infekcije za-; predsednik Truman, ali pa sam
pecatena.	| Byrnes zahtevala njegovo po-
Na shodu so govorili tudi Ju- j
lio Alvarez del Vayo, bivši z una-1 g svoje strani je Byrnes izja-
nji minister španske republikan-1	bo v kratkem imenoval
ske vlade; Vincente Lombardo ^ svojo delegacijo in da sigurno
Toledano, predsednik Južno-1
namerava vprašati senatorja
meriške konfederacije dela; Con,nalli?a jn Vandenberga, da
Jacob S. Potofski, predsednik Almagated Clothing Workers of America, CIO; dr. Edward K. Barsky, predsednik združenega odbora anti-fašističnih beguncev; Milton Wolff, predsednik veteranov brigade "Abraham Lincoln," in Rev. Stephen R. F'ritchman, urednik "Christian Register."
Ne bomo končali, dokler fašizem v Španiji ne bo uničen
Dr. Lange je v svojem govoru izjavil, da bodo Združeni narodi podvzeli nadaljne korake.
ga spremljata v Moskvo.
Gromiko svetuje naj se
ne drvi s tem vprašanjem
LAKE SUCCESS, N. Y., 17. decembra. — Na seji komisije za atomsko energijo je bilo spet odloženo glasovanje glede predlogov Zedinjenih držav za mednarodno kontrolo atomske energije.
Sovjetski delegat Andrej Gromiko je izjavil, da ameriški predlogi ne, soglašajo z zgodovinskimi odločitvami Združenih narodov za razoroženje in zahteval več časa, da se proučijo predlogi delegacije Zed. držav.
Delegat Zedinjenih držav in tvorec ameriških predlogov za mednarodno kontrolo atomske energije Baruch, ki je zahteval, da se predlog da na glasovanje, je bil razočaran z ponovljenim odlašanjem, toda je končno vendar pristal na isto.
Gromiko zahteva soglasnost vseh članov komisije
Gromiko je rekel, da je potrebno, da se doseže soglasnost vseh članov in iz tega razloga predlagal več časa za proučevanje ameriških predlogov. Svetoval je, naj se ne drvi z sprejemom predlogov.
Delegat Kine dr. Quo Tai-chi je sicer podprl osnovne predloge Baruchovega načrta za mednarodno kontrolo atomske energije, toda izjavil je, da se da doseči soglasnost vseh članov.
Jugoslovanski ambasador Kosanovic osramotil gršk^a premieija
Velike težave pri obnovi Budimpešte
BUDIMPEŠTA, 11. dec. (O. N. A.)—Težave zopetnega pozida-nja Budimpešte se je izkazalo kot izredno težko, ne le radi množice hiš in zgradb, katere velja popraviti ali pa popolnoma znova zidati, temveč tudi ra-
di tega, ker je naloga odvaža-'če dosedanji ne bodo uspešni." nepotrebnih smeti ogromna. Rekel je: "Mi ne bomo končalijP°=^=^["^' ^o se že dolgo ča z borbo, dokler ne bo fašizem v Španiji uničen in dokler ne bo svobodna španska republika zavzela svojega mesta v organizaciji Združenih narodov."
Minister dr. Masaryk je v svojem govoru kritiziral rezolucijo
sa pritoževali radi velikanskih kupov neporabnih smeti in so stavili zahtevo, da vlada poskrbi za to, da se jih odvede.
Mestni odbor je po dolgem posvetovanju predložil, da se odpravi vse, kar je popolnoma ne-
odbor za Vojaški spomenik
Nocoj ob osmih se vrši zelo ^ažna seja Odbora za vzpostavi-spomenika za vojake, v SDD Waterloo Rd. Vabi se vse za-' ®topnike društev in druge, ki so' elovali pri odboru in proslavi, ' a gotovo pridejo, ker bodo po-' ^ani celotni računi.	1
in rekel, da ista ne gre dovolj I Porabno v velikanske kleti, ki se daleč. "Umazani škorenj Hitler-i	o pod "hribom palač" v
ja je imel dve peti, ena je bila' Toda društvo za raziskova-Mussolini, druga pa Franco. I teh kleti in jam se je takoj Osnovna naloga organizacije'P"tožiW m je odgovorilo, da so Združenih narodov je, da uniči I [i P^^tori predobro služili pre-vse, kar sta ustvarila Hitler in živalstvu med vojno-kot zaklo-Mussolini. Ni naš cilj, da sei^f^^-ter da predstavljajo ve-vmešavamo v notranje zadeve'%kyrednost za madžarsko pre-španije, toda želimo, da	zanimivost, katero
hrabremu narodu Španije prili-	^ edajo.
ko, da pove, dali se strinja s tem, kar sta, Hitler in Mussolini storila, in s tem, kar Francovi falangisti še vedno delajo," je rekel Masaryk.
Brzojavke, ki podpirajo uničenje Francovega režima so poslali: Joseph E. Davis, bivši ameriški ambasador v Moskvi;
Philip Murray, predsednik CIO;
Rev. Hewlett Johnson in mnogo drugih vplivnih oseb.
dodatno poročilo
Včeraj smo poročali, da je Mrs. Mary Gerl prejela vest, da ji je v Smerjah umrla ljubljena mati Helena Kovačič. Poleg navedenih žalujočih ostalih v Ameriki, zapušča pokojnica v stari domovini hčer Heleno, poročeno Barbo.
V pravega je trčil!
John Senkovis, star 31 let, stanujoč na 10911 Detroit Ave., je včeraj zjutraj trčil v neki avto na Lorain Ave. in popoldne se je moral zglasiti že na policijski sodniji, kjer je obtožen, da je vozil svoj avto, ko je bil pijan. Razlog za tako hiter postopek proti Senkovisu je verjetno ta, da je trčil v—policijski avto.
Cumberland, Md. — Dne 6. decembra je bila tukaj pokopana Mary Strah, stara 66 let, doma iz št. Ruperta, Dolenjsko, v Ameriki od 1907. Živela je mnogo let v Kitzmillerju, bila članica SNPJ v Eckhart Mine in bolna dalj časa. Zapušča moža, tri sinove in dve hčeri.
Blum bo sestavil socialistični kabinet
Nov grob
frank maček
Prošlo soboto je umrl v Bessemer, Pa., Frank Maček, star 82 let. Pokojni je bil nezmožen za delo 25 let. Doma je bil iz Vrbljanja, fara Tomišlje pri Igu, odkoder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Bil je član SNPJ. V Bessemerju zapušča soprogo Jero, rojeno Virant, doma iz Dobravca, in sina Franka, v Clevelandu pa sina Johna, stanujočega na 840 E. 155 St. Pogreb se je vršil v ponedeljek zjutraj po katoliških obredih na pokopališče v Bessemerju. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin!
USTRELIL SVOJO ŽENO PO DVEH TEDNIH ZAKONA
NORRISTOWN, Pa., 17. dec.— Thomas Grant, star 46 let, je ustrelil svojo ženo Helen, s katero je bil poročen šele dva tedna. Ustrelil jo je na ulici v prisotnosti stotin z božičnim kupovanjem zaposlenih oseb.
Ko je žena padla mrtva na tla, je mož zbežal^ Čez pet minut pa je stopil na policijsko postajo in priznal svoje dejanje. Rekel je, da mu je edino žal, da ni bil tam tudi njen ljubimec, ker ga je nameraval isto tako ustreliti.
letna seja
Članstvu društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ se sporoča, da se letna seja vrši v petek dne 20. decembra v navadnih prostorih. Pričetek točno o b sedmih zvečer. Ker se bo volilo odbor za prihodnje leto in ukrepalo o drugih zadevah, se prosi članstvo, da se udeleži polno-številno. Po seji se bo servira-lo prigrizek in okrepčila.
Ely, Minn. — Nedavno sta se tukaj poročila Fred Rozman in Barbara Rozman.
PARIZ, 17. dec. — Izvršni odbor socialistične stranke je danes dal Leonu Blumu mandat, da sestavi izključno socialistični kabinet, ki bo vodil vladne posle, dokler se ne razčisti obstoječa politična kriza v Franciji.
Poizkus za formiranje koalicijske vlade je propadel, ko sta stranki ljudskih republikancev in levičarske republikanske zveze odklonili vstop v kabinet, ako bi komunisti dobili portfelj obrambnega ministrstva.
Socialisti morajo ostati n a vladi le toliko časa, dokler jih bodo podpirali komunisti, ki imajo največje zastopstvo v parlamentu, in pa ljudski republikanci, ki po številu poslancev stoje na drugem mestu.
Na sestanku skupščine so dale zaupnico Blumovi vladi vse politične stranke od skrajno levičarskih do desničarskih. Za zaupnico je glasovalo 580 od 796 poslancev, dočim je 16 kon-zervativcev volilo proti Blumu.
Blum je rekel, da je prva naloga te nove vlade, ki bo na oblasti 5 tednov, da odobri običajni budžet za prihodnje leto.
Pričakuje se, da 6o nova vlada na oblasti do druge, ali pa tretje nedelje januarja meseca, ko bo izvoljen predsednik francoske republike, ki bo na običajen način dal mandat enemu od predsednikov najbolj vplivnih političnih strank Francije, da sestavi redno vlado.
Jugoslavija, Bolgarija in Albanija zahtevajo preiskavo mejnih incidentov
LAKE SUCCESS, N. Y., 16. dec.—Pred Varnostnim svetom organizacije Združenih narodov je predstavnik Albanije zavrnil obtožbe grške vlade in zahteval, da Varnostni svet pošlje posebno komisijo v Grčijo, ki bo preiskala celo zadevo "mejnih incidentov."
Predstavnika Albanije in Bol-'^
garije (državi nista članici organizacije ZN) sta dobila besedo pri Varnostnem svetu v cilju,
da pojasnita svoje stališče v zvezi z obtožbami grške vlade.
Sava Kosanovic obtožil predsednika grške vlade
Jugoslovanski ambasador Sava Kosanovic je z ostrimi besedami napadel grškega premier-ja Constantina Tseidarisa, da je namenoma potvoril izjavo maršala Tita, ki je bila priobčena v "New York Timesu" kot del poročila časnikarja C. L. Sulz-bergera, in izpustil tisti del izjave, ki omenja, da bo vsaka akcija, ki jo bo Jugoslavija pod-vzela zaradi vprašanja Makedonije, podvzeta skozi organizacijo Združenih narodov.
tor (v tem slučaju Tsaldaris, op. jred.) izročen prosekutorju."
Tsaldaris priznal potvarjanje in se opravičil pred Kosanovičem
Grški premijer je priznal, da •zjave maršala Tita ni citiral pravilno in da jo je čital kot mu je bila izročena od strani njegovega štaba, potem pa se opravičil za "netočnost."
V imenu Bolgarije je podal izjavo general Stojčev, ki je zavrgel grške obtožbe in rekel, da iii bilo nobenih "banditov," ki so se zatekli na bolgarsko ozemlje, ker se del Grčije nahaja v rokah samih "banditov."
Osmešil je pretirano obtožbo grškega premier ja in omenil, da se ta obtožba nanaša na par slučajev, ko so Bolgari ukradli na grškem ozemlju par ovac in da so isto tako z druge strani Grki
Novi premogovniki v Avstraliji
CANBERRA, Avstralija, 11. dec. O.N.A.)—Avstralska vlada namerava igraditi in razširiti pridobivanje premoga na atolu Blair v avstralski pokrajini Queenslandu. Ministerski predsednik Joseph B. Chifley je objavil, da je bil imenovan inženir F. T. Merret kot posebni pooblaščenec federalne vlade, da se posvetuje s pokrajinskimi oblastmi glede korakov, ki bi bili potrebni, da se čim preje izvede izkoriščanje teh naravnih zakladov.
Merret je bil v enem svojih poročil javil avstralski vladi, da velja šteti žile premoga na omenjenem atolu med najbogatejše na vsem svetu, ter da leže žile tako ugodno, da jih bo po večini mogoče odkopavati brez rovov. Izgradnja premogovnika bo veljala približno 5 milijonov funtov šterlingov.
sorodnico išče
Mrs. Anna T. Kaine iz 1830 E. 81 St. je prejela pismo od Minke Kokat, bivajoče v Kar-lovcu, Rakovac 23/1, na Hrvatskem, ki bi rada zvedela za naslov sestrične njene matere, Frančiške, rojene Dekleva, ki je svoječasno živela v Pittsburghu, in ima sina Henryja in hčerko Sofijo. Omenjena sestrična je doma iz Notranjskega v bližini Ilirske Bistrice, vas Turn pri Bitni, pošta Prem. Ako bi kdo ve-del za njen naslov, je prošen, da sporoči Mrs. Kaine, ki ima tozadevno pismo.
Ta del izjave maršala Tita se celotno glasi:
"Mi sploh nismo postavUi.kradlibolgarskeovce
vprašanja egejske Makedonije v' ,
prvi fazi^rmirovne konfcr^ceJ.	so lallko '
Toda z ozirom na položaj, ki je	.	,
zadnje čase nastal v Makedoniji neVami ZOravjU
in ki ga je povzročila perseku-	_
cija Makedoncev, ne samo od kongresu ameriških zdravnikov kirurgov, ki se vrši sedaj v Clevelandu, je brig. gen. Wallace H. Graham iz Washingto-na, D. C., ki je ose Dni zdravnik predsednika Trumana, poročal, da je jemanje vitaminov, lahko nevarno zdravju, ako se uživajo brez nadzorstva zdravnika in da celo lahko povzroči smrt. Zaradi tega je važno, da nihče ne uživa vitaminov, razen ako so predpisani od zdravnika, ki je prej ugotovil stanje pacienta.
Drugo zanimivo odkritje je podal dr. Howard Rusk iz New Yorka, ki je na podlagi študij, ki so bile izvršene na univerzi države Minnesote, pobil splošno sprejeto idejo, da je po operacijah koristno za bolnika, ako čim dalj ostane v postelji.
Izkušnje so dokazale, da je potrebno, da bolnik čim prej vstane, kajti ležanje v postelji je zdravju dejansko škodljivo in ovira okrevanje.
Na kongresu se nahaja okrog 5,000 kirurgov iz vseh delov Amerike.
strani vladnih organov, temveč tudi od strani nelegalnih band in monarhističnih grup, ki poskušajo terorizirati prebivalstvo, mi ne moremo stati ob strani in mirno gledati, kaj se tam dogaja.
"Mi nameravamo podvzeti korake pred Združenimi narodi. Kakšni bodo ti koraki, ne morem še reči, toda podvzeti bodo.
0	tem sem siguren. Poudarjam, da Jugoslavija ne bo podvzela v tem pogledu nobenih mer z izjemo tistih preko organizacije Združenih narodov. Vsaka druga izjava, ali pa vest, je izmišljena in ustvarjena v cilju, da se škoduje naši državi."
Grški minister Tsaldaris je gornjo izjavo maršala Tita podal v obliki, kakor da je izjavil, da bodo mere "sigurno podvze-te," kar se tiče "teroriziranja manjšin v Grčiji," posebno pa tiste v "egejski Makedonji."
Kosanovic okrcal tudi "New York Times"
Kosanovic je v odgovoru izjavil, da se ne more trditi, da je "New York Times" naklonjen bodisi njegovi državi ali osebno njemu. Opozoril je, da je ta časopis priobčil celo besedilo Tsal-darisovega govora, dočim je celi izjavi jugoslovanskega predstavnika dal samo 30 vrstic.
Ko Tsaldaris ni vedel navesti vira "potvarjene" izjave, ga je Kosanovic ošvrknil z novo obtožbo. Rekel je, da je nezmožnost grškega predsednika vlade, da imenuje "tako važen časopis" kot vir interview-a, en dokaz več za škodoželjno falzificiranje v grških obtožbah proti Jugoslavi-j ji, Bolgariji in Albaniji. Rekel
1	je: "Če bi Mr. Tsaldaris posto-j pal tako pred sodnijo, bi cel postopek bil takoj r.?tavljen in av-
Sovjelska zveza odlikovala Clevelandčana
Clevelandčan Charles Rotz, star 30 let, ki stanuje na 1436 W. 55 St., je bil odlikovan od strani Sovjetske Rusije z odlikovanjem "slave tretjega reda," zaradi svojega trikratnega sodelovanja pri pošiljanju vojne pomoči skozi Murmansk. Rotz je služil v mornarici kot topničar.
Odlikovanje in besedilo za isto mu je bilo poslano iz Sovjetske zveze in izročeno potom sovjetske ambasade v Washing-tonu.
POZOR!
Opozarja se čitalelje na oglas armadnega nabornega urada Zed. držav, ki je priobčen na drugem mestu današnje icdaje "Enakopravnosti."
^ r

i\ V H O S T

.... , .. -	h f UBjjiortiNta
i.Aif- v« H,Ml;	CLEVELAND 3, Oh h
4 KN UkMfi' /jt\ >31)-12 ^1 ri a,vej J L/ttj txcepi Saiuriiays, Sundays and Elolicltiys
UREDNIKOVA POŠTA
.1,	ION KATi;S—(CENE NAROČNUNI)
J 1 ic, iri Clevejaiiu dna b> Mail Out of Town; Po ra^našalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
Por Oae Year—(Za celo leto)___
For Half Year—(Za pol leta)__
for 3 Months—(Za 3 mesece)---
_$7.00 _ 4.00 _ 2.50
By Mail m Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki).
For One Year—(Za celo leto)__
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Months—(Za 3 mesece) _
_$8.00 _ 4.50 _ 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto) ___
For Half Year—(Za pol leta)----
-$9.00 _ 5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
Owen Latlimore/ O. N. A.
NA MEJAH KINE
Ko se je začelo zasedanje kitajske ustavodajne skupščine, je vsakdo pričakoval, da bodo potekale razprave mirno in brez vsakega razburjenja in presenetljivih za-pletljajev. Saj so bili komunisti odbili svojo vdeležbo, da je ostala stranka kuomintanga sama na pozorišču. Toda presenečenje je vendar prišlo in sicer s strani manjšin, ki so spregovorile — s tolikim poudarkom, da so vzbudile pozornost vsepovsod po svetu.
Vse kitajske manjšine hočejo isto in imajo isti cilj — ozemlje, na katerem prebivajo, naj postane avtonomna pokrajina, nekako po vzorcu, katerega so postavili Rusi. V takih avtonomnih pokrajinah bi mogle manjšinske skupine uživati pravico, da se poslužujejo svojega lastnega jezika in uprave.
Najvažnejša in najštevilnejša manjšinska skupina so Mongoli, posebno radi tega, ker je zunanja Mongolija postala neodvisna država. Njeno neodvisnost sta priznali Rusija in Kina. Koliko milijonov Mongolov živi na Kitajskem, nikdo natančno ne ve. Toda kolikor jih je, so nezadovoljni, ker ne žive v strnjeni celoti pod enotno upravo, temveč so razdeljeni na posamezne kitajske pokrajine, ki se nahajajo pod čisto kitajsko upravo.
V vseh slučajih pa so Mongoli potisnjeni v najbolj siromašne kraie in žive na najbolj neplodni zemlji. Raz-aere. v kate ih žive, so se mnogo bolj slabe kot one ame-tiskih Indijancev ria držajih' rezervacijah.
Vsako leto morajo Mongoli odstopiti Kitajcem nove dodatne predele svojega ozemlja. Sem in tja se pripeti, da dobe vsaj minimalno nekaj odškodnine. Toda tudi v takih slučajih je "običajno", da si kitajski uradniki med seboj razdele to "odškodnino", namenjeno Mongolom. Le tu in tam se pripeti, da dobi mongolski knez, poglavar ali vladar del te odškodnine za svoje kvizlinške zasluge, ker je pregovoril svoj narod, da je odšel brez boja in krvo-prelitjo. Navadni Mongol, človek iz naroda, pa ne dobi ničesar v nobenem slučaju.
Mongoli se radi tega morajo postaviti obstoječemu sistemu po robu, ako nočejo poginiti. Njih cilj je, da se oddeli one predele pokrajin Ninghsia, Suiyuan, Chahar in Jehol, v katerih prebivajo strnjene mase mongolskega naroda, od provinc in jih spoji z zahodnim delom Mongolije, kjer tudi prebivajo mongolska plemena. Na ta način bi nastala narodnostno precej čista mongolska pokrajina, ki bi mogla obstojati pod imenom "notranja" Mongolija.
Poseben poudarek daje tem zahtevam dejstvo, da stoje na mejah teh mongolskih predelov Kine povsod komunisti, ki so organizirali samostojne upravne oblasti. To pa daje mongolskim princem misliti, kajti jasno je, da bodo komunisti imeli lahko pot, ako princi sami ne prevzamejo vodstva v borbi za to zahtevo. Narod bi jih zavrgel in sam nadaljeval odpor in borbo.
Važnost tega problema podčrtava tudi dejstvo, da se mongolski živel j razteza na nekaterih pokrajinah tudi v kitajski Turkestan, pokrajino Sinkjang, katere drže Kitajci le s težavo, ker je komaj približno 10 odstotkov. Poleg Mongolcev in Kitajcev prebivajo v Sinkjangu različna turška plemena, ki so v večini in so isti narod kot oni, ki živi v Sovjetski uniji kot popolnoma avtonomna kulturna in administrativna skupina.
Mongolski predeli Kine in Sinkjanga pa meje s svoje strani na Tibet, ki je precej sličen Mongoliji. Na vsem tem pasu ozemlja, kjer žive te manjšinske skupine, je malo Kitajcev, ki zveze med temi deželami in narodi nikjer ne pretrgajo. Vplivi iz enega predela v drugega se širijo brez zaprek.
Mongolski delegat, ki je govoril na seji ustavodajne skupščine, se je izražal zmerno in vljudno, in je v nekem odboru le zahteval, da se "prouči mongolske in tibetanske rasne probleme", toda vsakdo je uganil, za kaj gre. Kako silna napetost vlada v tej zadevi, in kako opasno je za kitajsko notranjo in zunanjo politiko, se je pokazalo, ko je kitajska večina v ustavodajni skupščini z velikanskim hrupom protestirala proti temu predlogu. Toda Mongoli se niso uklonili in se s tem pokazali, da ne verjamejo v politično vrednost oborožene premoči.
Zahvala darovateljem
Cleveland, O. — Še v poletju je Joseph Babnik, 1023 E. 72 Str., Cleveland, Ohio, prejel, uradno prošnjo od svojega bra-j ta, Melhijor Babnika, ekono-j ma v državnem dekliškem za-j vodu v Mariboru, da bi se de-j kletom, tedaj po številu 38, pomagalo nabaviti boljšo obleko, katere so zelo, potrebne. Pismo je izročil Progresivnim Slovenkam, krožek št. 2, ki so se tudi za stvar zavzele in z Mr. Jos. Babnikom vred nabrale spodaj omenjeno vsoto.
Za zbrani denar se je nakupilo blaga in potrebščin za šivanje oblek in se je vse skupaj poslalo na državni dekliški zavod v Mariboru.
Tein potom bodi izrečena pri-: srčna zahvala vsem darovalcem v denarju, ki so prispevali, i kot je tukaj navedeno. Dekleta' v temu zavodu bodo gotovo ze-, lo hvaležna vsem društvom in; posameznikom, ki ste omogočili | s prispevki nakupiti blago.' Obleke si bodo dekleta sama delala.
Za obleke za dekleta v tem zavodu so prispevali sledeči: Progresivne Slovenke, krožek št. 2, $27; Društvo "Carniola Tent, št. 1288 T. M. $25; Napredne Slovenke št. 137 SNPJ $15; Svobodomiselne Slovenke štev. 2 SDZ $15; Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ $10; Joseph Babnik, E. 72 St. $10; Babnik in Mule j, mesto venca za Mrs. F. Tauchar $5; Joseph Sušnik $5.
Po $3: Ivan Babnik in Mici Pečenko.
Po $2: Joseph Drobnich,- Matt Kern, Frank Kostrevc, John Tavčar, Mary Sadar, Lucy Se-verovich, Mrs. Uršula Mule j, Anna Ebervein, Amalija Bože-glav, Anna Filipič.
Po $]; Frank Jazbec, Frank Krnc, Victor Kline, Leopold Si-mončič, Frank Smole, Frank Udovlch, Frank Shifrer, Ross Jurman, Josie Tratnik, Sofia Colarich, Helen Mikuš, Anna Eršte, Frances Legat, Cecilija Subel.
Skupaj se je nabralo $152.00, za katero vsoto se je kupilo blaga Za obleke in plačalo poštnino, tako da ni nič preostanka. Blago je bilo odposlano 12. in 19. novembra 1946 na gornji naslov.
Uršula Mulej.
Po naših udrihajo, krivce pa zakrivajo
Cleveland, Ohio. — Da, tako nalogo so si nekateri naši šentklafski gospodje navzeli. Še ob opazki glede pošiljanja raznih predmetov potrebnim v domovini, so se tako nepošteno obregnili, češ, da ima jugoslovanska vlada monopol in zato morajo prejemniki teh dobrot plačati visoke carine. A kaj pa glede paketov, katerih niso naši v domovini sploh prejeli, a so ista bila poslana iz Amerike, pa jih tudi sploh jugoslovanska vlada niti videla ni? Kaj šele, tega niti ni bilo vredno omenjati, da so fašisti v Italiji, oziroma v Trstu pakete pokradli in na črnem trgu prodali vsebino!
Kot vse izgleda, je sveta naloga nekaterih pobožnjakov grajati in poniževati vse, kar je ljudskega, samo tisto je pravilno in samo tisto je vredno zagovora, kar je "kraljevskega". Pa no da bi kdo mislil, da jim je "nebeško kraljestvo" tako pri srcu! Kaj šele, oni si jemljejo "posvetno kraljestvo", "nebeškega" pa nudijo svojim podanikom.
Ko bi ne v^i naši "ta briht-ni" zavzeli, da bi pisali in priporočali narodu tisto, kar jim pravično srce narekuje, bi bilo zelo lepo na svetu. Ne bi bilo treba pcš ^j iti naših fantov na
bojne poljane, da bi jih pojili z krvjo. Mesto, da bi za kulisami delali načrte in podpihovali sebičneže in narodu škodljive osebnosti, naj bi se postavili v odprt boj proti njim. Odločno naj bi se izrekli za pomoč ubogemu, zatiranemu narodu, pa bi potem tudi oni sami uživali .podporo in zaupanje mas, ki bi jim sledile. Kdaj neki se bodo toliko "zbrihtali", da bodo sprevideli, da morajo biti z ljudstvom, če sami hočejo živeti od ljudstva? S tiranijo in preganjanjem ne bodo ničesar opravili. Je že narava taka, da človek odklanje tistega in tisto, kar se mu vsiljuje. Morda za nekaj časa se potrpi, pa tudi sv. Joba je nekoč minila potrpežljivost. Na misel mi pride majhna zgodbica o solncu in hudi sapi. Solnce in sapa sta imela stavo kdo bo prej pripravil moškega do tega, da si bo slekel suknjo. Sapa je začela pihati, pihala in vrtila je na vso moč, bolj ko je pihala, bolj se je moški stiskal in ovijal v suknjo. Vse prizadevanje sape, da bi spravila suknjo iz njega, je bilo zastonj. Potem pa posije solnce — začelo je greti, postalo je toplo, potem čedalje bolj gorko in kmalu si je mož sam slekel suknjo. Tako je brez kakšnega posebnega napora solnce zmagalo.
Nekako tako je bilo v Jugoslaviji. Leta in leta je bil narod zatiran. A napočila je ura, zasijalo je solnce in pokazalo se je drugo vreme., Kot en mož se je ljudstvo dvignilo in tiranski elementi so jo popihali iz dežele kot kafre, ker je postalo prevroče zanje.
Še vedno je veliko naših ljudi v begunstvu na Koroškem in v Italiji. Zakaj se potikajo kot brezdonlci, ko bi vendar lahko živeli doma na svoji zemlji? Niso to vsi izdajalci, pač pa naj-brže se skoro z gotovostjo lahko reče, da so bili v pretežni večini zapeljani in napačno informirani so sledili škodoželjnežem v tujino. Da napravijo ničvred-ncži *e večjo zmedo, ker sami ipiajo kosmate vesti, servirajo ^em nevednežsm vsakovrstno inžnjivo propagando o nezaslišanem terorju v "komunistični" Jugoslaviji. To je razvidno iz pisem, ki od tamkaj prihajajo. Pišejo tudi taki, ki so končno sprevideli resnico in se vrnili domov. Ker so imeli čisto vest, se I'm ni ničesar žalega storilo, ko so prispeli domov. Zakaj se ne bi obrnilo pozornost na te brezdotnce in jim povedalo'resnico o položaju v Jugoslaviji? Zakaj je tudi med ameriškimi Slovenci nekaj brezvestnežsv, ki niso veseli če ne delajo nekje razdora?
Tisti, ki hodite okrog po hi-ših, in govorite, da se v Jugoslaviji zatira vero, ali kaj pomislite, če govorite resnico? Ni krščansko, da' tako obrekujete svoje, ki sami pišejo, da uživajo svobodo verskega prepričanja. Kakšno zlo pa je to, da je cerkev ločena od države? Mar nimamo ravno to v Ameriki ? Pa da ni veronauk obvezen predmet v šolah, pravijo. Saj tudi tukaj ni po javnih šolah! Ali naj na se zato reče, da je vera prepovedana? Star slovenski rek je: "Gospodu dajte kar je gospodovega, cesarju pa kar je cesarjevega". Torej, ko hodi otrok v ljudsko šolo, naj se mu da prilika, da si bo pridobil znanja do boljšega življenja, veronauk pa se mu naj vcepi z lepim vzgledom in učenjem doma pri starših in v cerkvi, ki je namenjena izključno za to svrho. Ni vse, če hodi otrok v šolo, kjer visijo svete podobico na stenah, in se mu vsiljuje veronauk, ko na doma vidi in sliši VRC drugo kot pa dobro. Krščansko ž vi jen je 'dorra iuoblikuj) značaj otroka, in kjer ga d)-ma starCi no i..pjL:j uj _jo, 'jtrck.ni tudi ne bedo vcspili v
VR
sto služb_e
prekomorsko predelje
izrecno Japonska in Korea
Vi vedno lahko izpolnite le listke v Redni Armadi
Ako se vpišete v redno armado za tri leta imate še vedno dve važni prednosti:
Izberete si lahko katerokoli vrsto službovanja, katere službena kvota je še odptrta. Lahko se tudi prijavite za službovanje v gotovih predel jih preko morja, ki imajo še odprte zadevne kvote.
Nova višja plača, izobrazba, vežbanje, izkušnje, potovanje, vse to je del modernega vojaškega življenja.' Oskrbite si podatke pii vašem U. S. Army Recruiting Station.
VAŠA REDNA ARMADA SLUŽI LJUDSTVU IN ČLOVEŠTVU V VOJNI IN V MIRU.
'"i?.'.	' •- '.H'Vi t ••
A	fa/:yYOu,
CHOOSE THIS -FINE PR0FEŠŠ40N NOWl
ROOM 109 — OLD POSTOFFICE BLDG. CLEVELAND. OHIO
glavo. In tudi ne v šolah, kjer je veronauk obvezen.
Namesto, torej, da bi se delalo zlasti tukaj v Ameriki razdor med Slovenci, ki hočejo narodu v domovini vsaj trohico boljšega življenja kot pa ga je bil deležen do sedaj, naj bi se vse stranke podvizale in začele
z aktivno kampanjo, da se čim preje spravi ves jugoslovanski narod domov pod en prapor. Tam si naj sami uredijo svoje življenje in kot znamenja kažejo, so na dobri poti do boljšega življenja, kot pa so ga kda imeli v svojem življenju.
Louis Pire,
Slovo opolnoči
Ljubljana je tiha ko grob. Le tu pa tam preseka nočno tihoto eksplozija puške ali mine na bloku, kje za šiško ali tam proti Posavju. Nato zažari blokovsko obzorje, kakor utrinek sveče na velikem grobu, in spet umre v temo. Redkeje, a ostreje razbije nočno tišino glas zbrojevke, ki se oglasi z Golovca ali še dalje tam izza Barja. To pa ni več klic iz groba, ni več utrinek mrliške sveče, to je vrisk fanta iz ialjave, ki hodi k ljubici v vas. Veliko srce ljubljansko, zajeto v žičin plot, otrphe ob utrinku bloka, ob pozdravu z Golovca pa '.a trenutek popolnoma obstane, da bi se potem razletelo na vse strani, od koder vriska njegov veliki fant.
To je ena noč izmed tisoč noči .. .
V	temo ene tako noči ždi velika, križasta rakev, stavba ljubljanskega sodišča. Na njenem zadnjem koncu meži temnejše kakor noč vrsta majhnih zamreženih oken. Levi trakt tega črnega križa je razsvetljen. Pet ali šest okenc je v drugem nadstropju, ki brle v noč.
To je trakt mrtvaških celic vojaškega sodišča, mrtvašnica Ro-bottija, Gambare, Graziolija. Širok hodnik je bohotno razsvetljen, pet temnih duri lomi v enakih presledkih svetlo steno, iz teh temnih duri pa zeva svetloba skozi štiroglate linice na hodnik. Ko da bi neke pošastne sveče svetila štirim, petim mrtvaškim odrom. Komu neki svetijo ti grozotni svečniki ob uri tej?
Nakljub razsvetljavi je v tem bloku vendar tiše kakor v sosednih traktih, kjer je v nerazsvet-1 j enih celicah natlačenih na stotine jetnikov. Vojaška straža je zadremala na enem koncu, jet-niška straža pa na drugem koncu hodnika, kjer sanjata o toplem soncu in vročem vinu Ka-labrije.
V	frančiškanski cerkvi bije ura polnoči. Monotoni odmev zvona se izgubi nad strehami ujetega mesta. Še težak, kratek molk, nato se začujejo kratki koraki iz prve celice, kajti celica meri vsega le pet korakov. Ko j nato odgovorijo enaki koraki iz druge celice. Iz tretje pa se začuje najprej škrip železne postelje, potem prestopijo po tleh tudi tam enake, težke stopinje. Tri celice so že žive, le dve sta še mrtvi, tihi. Iz četrte se začuje kmalu nato kratek, a mučen vzdih. V teh štirih celicah se nahajajo štirje jetniki, s,virjo partizani, obsojeni pred cEi/iimi dnevi na smrt o J voja
"a sodišča. Advokati so vlo
žili prošnje za pomiloščenje ir. jetniki morajo umirati že osem dni. Štiri celice so oživele ob pol noči, le peta celica ostane tiha. To je celica za blazne, kamor so zaprli jetnika z namenom, da b? ob taki soseski postal blazen . ...
Tedaj se iz prve celice začuje pritajen, a odločen glas.
"Janez!"
"Cujem, Jože!" odgovori koi nato druga celica.
"Ali Tone in France spita?" sprašuje glas iz prve celice.
"Tone ne spi!" odgovori koj tretja celica. Iz četrte pride le kratek vzdih.
Kratek molk, globokejši kakor molk groba sledi, nato š* oglasi prva celica:
"Danes se začne deveti dan!"
"In najbrž zadnji dan," odgovori druga celica.
"Morda pa nam podarijo življenje?" reče dvomljivo Tone iz tretje celice. Glasu se pozna, da sam tega ne verjame.
"Jaz na to še mislim ne," bruhne skoraj krohotoma iz druge celice.
Spet molk, nato vpraša prva celica:
"Janez, ali si oženjen?"
"Sem, Jože!" odgovori druga celica.
"Ali imaš otroke, Janez?"
"Imam."
"Koliko pa?" spet vprašuje. Čudno je, vsako besedo, vsak odgovor je treba izvleči iz človeka ob tej uri.
"Sedem otrok, Jože!"
Prva celica za hip osupne, sedem otrok, to je velika stvar! Potem si opomore in reče nazaj:
"Sedem otrok, to je huda reč! Ali imaš koga, ki bo zanje skrbel, Janez?"
"Brata so mi italijanski faši sti ubili, sestra je zaprta v Ita liji. Huda stvar je to . . ."
Prva celica, ki je — kakor podobno, najsmelejša, spet osupne, potem išče izhoda iz mučne i;a položaja. "Tone, ali si ti tud oženjen?" vpraša v tretjo celico.
"Jože, seveda sem, toda moj? žena je lepa."
"Lepa, praviš," pomisli prvč celica.
"Lepa," poudari še enkrat tre tja celica. V njenem glasu se j( razločil sočen zvok srca, ki jt zapelo ob tej težki uri, kakot ia bi bilo svobodno.
Molk, ki je nato spet nastal, jc zmotil le nov, odsoten vzdih i: četrte celice. Ali kakor da b ta odmev prihajal kdo ve oc kod, so ga prve tri celice sku sale preslišati.
"Francetu je hudo," je rekel Janez, nato pa topotnil z okova-10 nogo ob tla, ko da bi hotel )rcgnati puste misli.
Podobno je bilo, da je tudi Jo-
žeta v prvi celici hotelo ganiti, kajti z močnim glasom, ne oziraje se na straže na hodniku, je vprašal z glasom, kakor da bi molil, tovariša s sedmimi otroki;
"Janez, ali ti je kaj žal? . . •'
"Meni, Jože! Mi ni bilo nikoli in mi nikoli ne bo ...!" je odgovoril Janezov glas, trd kakor kletev.
Takrat se je jela prebujati straža.
"Srečno, tovariši!" je takrat bruhnilo iz celice za blazne. Jetnikovo srce ni imelo več prostora v tesni celici in je skozi linico kriknilo tovarišem zadnji pozdrav.
Prihodnje jutro so odpeljali v Gramozno jamo na ljubljanskem polju štiri na smrt obsojene partizane . . .
Novi uradniki
"CARNIOLA HIVE" ŠT. 493 TM
Sledeče uradnice so bile izvoljene pri društvu "Carniola Hive," št. 493 TM za prihodnje leto: Bivša predsednica Mary B o 11 a, pred'^sdnica Josephine itwan, podpredsednica Chris-ins Glaven, duhovna voditeljica Alary Tekaučič, rediteljica Pauline Zigman, vratarica Mary Mahne, stražnica Mary Petsch-auer, zapisnikarica Julia Brezo-/ar. tajnica Pauline Debevec, 1110 E. 72 St., EN 8254; nadzornice : Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič, zastopnice: Klub društev SND Julia Brezo-/ar in Josephine Stwan, za konferenco SND Frances Tavčar, za Klub društev sv. Vida Mary Ver sel in Julia Brezovar. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domU
3oba št. 1, ob 7.30 uri.
*
DRUŠTVO NAPREDEK
Na letni seji društva Napre^ 132 ABZ so bili izvoljeni Trdeči uradniki za leto 194'-Predsednik John Tanko st., podpredsednik Joseph Svetin ml-i tajnik John Cecelič, blagajničaf" ka Adalyne B. Cecelič, zapisni' kar Frank Sešek, nadzorni od' ■or: Edward Zivkovič, pred-, 7rank Zivkovič in Stanley Po-:un, zastopnilca za Klub društev Slov. društvenega doma Frank Segulin in Louis Godec. Seje se jodo odslej vršile vsak drugi četrtek v mesecu mesto vsako drugo nedeljo.
*
PODR. ŠT. 3 SMZ
Podr. št. 3 SMZ je izvolila sledeče uradnike za prihodnje le-Lo: Predsednik Chas. Benevol, podpredsednik John Lukane, ajnik Martin Valetich, 153*1 Glencoe Rd., KE 6433, blagajnik Andrew Maček, zapisnikar Ju" ;eph Hočevar, nadzorni odbor: /ames Kastelec, Jack Jane i'^ ?rank Videmšek, zastopnik vonferenco Slov. doma rlolmes Ave. James Kastelec, za '^ederacijo SMZ Chas. Benevol. lamestnik Frank Videmšek, agi' atorja in za atletiko AndreW Maček in Chas. Benevol. Seje s® /rše vsako drugo nedeljo v mesecu ob treh popoldne v Slov-
lomu na Holmes Ave.
*
O:ušivo "Kras" št. « SI)Z
Društvo "Kras" št. 8 SDZ je la svoji letni seji izvolilo slede-';e uradnike za leto 1947: Predsednik Louis Jerkich, podpredsednik J o š k o Pcnko, tajnic^ Jennie Koželj, 687 E. 156 St-> LI 3590, zapisnikar John Kapel-Dlagajničarka Jennie Kapel' ladzorni odbor: J o o KoppM' predsednik, Martha Batich 'P, Michael I. Lah; zdravniki: Dfg 3kur, dr. Perme, dr. Opaskai"' dr. llotar. Soje ac vrše vsakc drugo nedeljo v mcsecu v Slo^; domu na Holmes Ave. ob 2. u'' popoldne.
Prispevajte za otroško bol-nja, ne besed! Prispevajte 2" otroško bolnico v Sloveniji'
Iskrena božična in novoletna voščila vsem!
J. METELKO, 0. D.
6417 St. Clair Avenue
Iskrena božična in novoletna voščila vsem!
URI SPRETNAK
FOOD MARKET
1209 Norwood Road
GROCERIJA IN "MESNICA
Se priporočamo, da si nakupite prvovrstno groce--•ijo in meso pri nas, da bost« obhajali praznike dobro.
ANTON KOREN
4304 St. Clair Ave.
GOSTILNA

Vesele božične praznike s željo, da bi novo leto prineslo novo življenje, želimo vsem!
Vljudna postrežba—najboljša pijača in jedila— prijazna družba.
(HARIES & OLGA SLAPNIK
Cvetličarna Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
6026 St. Clair Avenue
EXpress 2134
Razveselite vašo mater, sestro ali dekle za Božič z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami v lončkih, šopki in corsages.
Se priporočamo za obisk.
ANTON PRIMC
985 Addison Road
HEnderson 0160 Grocerija
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsemi
Ferdo Godina:
KOSTJA
Nedelja je. Čeprav so na nebu težki oblaki in vsak čas pričakujemo, da bo začelo deževati, je lepo. Po ulicah danes ni slišali ne voz ne avtomobilov. Redki ljudje postajajo po ulici. Najbrž so se namenili na sprehod in zdaj ugibajo, ali bi se vrnili ali pa zavili drugam, kjer bi lepše preživeli nedeljski popoldan.
Zdi se mi, da je danes prva nedelja po vojni, da se počutim tako, kakor sem si toliko in tolikokrat želel. Mir je povsod, jaz pa sedim v topli sobi sam in z mano so knjige in na mizi cigarete. Zdi se mi, da vse to presega moje želje, da je vse to zame preveč.
Na balkonu, nad štirioglatim temnim dvoriščem, igra sosedovo dekle na harmoniko. Fantje sedi poleg nje, in trdno vem, da so njune želje v teh trenutkih tisto, kar je v človeku najlepšega. Vem, da so ob žametnih zvokih harmonike njeni gibčni prsti njemu najbolj priljubljena stvar na svetu, da so njene oči zasanjane v tisti svet, v katerem kraljuje on.
Ko je dekle zaigralo pesem o "golobčku in golobički beli" sem utrpnil. Odložil sem knjigo, legel na divan in si prižgal cigareto. Takrat sem prisluhnil nekemu drugemu utripu življenja. Saj vse lepe pesmi obujajo spomine, vesele ali žalostne, zagri-zejo se v dušo in se od nje ne dajo ločiti. Ko bosta fant in dekle v poznejših letih slišala to pesem, ali jo bo celo zaigral njun otrok, se bosta nemara spomnila današnjega nedeljskega popoldneva. Jaz pa sem se v tem trenutku spomnil na nekoga drugega. Spomnil sem se na Kostjo.
Tudi Kost j a je znal pesem o "Golobčku," toda njega je bilo treba vedno prositi, da zapoje to čudežno popevko. Nikoli nisem slišal, da bi pel kako drugo pesem. O golobčku pa je pel tiho, nežno, lepo.
Tja v dalj' mi poleti beli golobček moj,
tja v dalj, kjer po meni se joka deklič moj.
Rahlo s kljunčkom potrkaj na okence
in s kljunčkom obriši ji solzice.
Bilo je to navadno ob jesenskih večerih leta 1942. Taborišče naše čete je bilo na Pugledu nad Lipoglavom. Zakurili smo ogenj ne daleč od kuhinje in položili okrog njega štiri drogove. Tu smo sedeli, si pripovedovali o borbah in o svojcih ter smo peli. Ko pa je le kazalo, smo prepro-sili Kostjo, da nam je zapel tisto o golobčku. Pel je in nenehoma gledal v prasketajoči ogenj in zibal s koleni. Tudi ko sem ga pozneje gledal mrtvega, se mi je zdelo, da so njegove mrtve oči zrle v ogenj in da so bile mrzle ustnice pripravljene zopet na pesem. Vedno se mi je zdelo, da je Kostja pravkar zapustil mehke materine blazine in čiste, velike sobe. Mogoče je čutil to tudi sam, kajti vedno je hotel biti tak, kakršni smo bili mi drugi. Če je bil dežurni, si je obesil dolgo francosko puško na ramena, za pas pa bombe. Bil je pri vsej svoji mladosti ljubka prikazen. Zgodilo pa se je, da so v Podlipoglav prišli z oklop-nikom Italijani in beli. V taborišču je v prvem hipu zavladal preplah; bleda lica, nervozno iskanje pušk, pripravljanje nahrbtnikov. Toda to le za trenutek. Komandir Miki je ostro razdelil četo v dva dela. Polovico nas je poslal v zasedo nad Li-poglav, če bi sovražnik hotel v hrib; polovica pa je šla z njim proti Podlipoglavu, da bi sovražnika presenetila v vasi. Ko se je Miki spuščal s svojo vojsko navzdol po hribu, je zadaj za njimi capljal mali Kostja. Tisti popoldan je minil za nas srečno. Miki je napadel Italijane
in bele kar v vasi. Oklopnik je kornaj ušel iz vasi. Toda v trenutku je bil ves Pugled poln čudne novice. Kostja je ustrelil Italijana in zdaj joka.
V nas seje prebudilo prav posebno čustvo. Res, da smo se Kost j i smejali, vendar si mogel na slehernem obrazu zaslediti senco tiste meje v človeku, čez katero smo morali stopiti, kajti ubijali so nas, požigali domove, uničevali vse, kar se je dalo uničiti. In tu pri Kostji, ki je jokal, se je pojavilo nekaj, kar se je skrivalo v nas vseh ... V taborišču nismo več govorili o borbi kot po navadi, čeprav so prinašali posamezniki puške, pištole in obleko. Govorili smo samo o Kostji. In Kostja je končno res prišel. Prišel je ves objokan in skrušen; v rokah je nosil okrvavljen italijanski šlem, na rami mu je nerodno visela dolga puška. Okrog njega je nastala gruča. Smejali so se; nekateri so pregledovali preluknjan in okrvavljen šlem, drugi so silili v Kostjo.
"Prvi je bil," se nas je otepal nejevoljen. Oči je imel polne solz.
Ko se je v taborišču hrup nekoliko polegel, je Kostja sedel pod svoj šotor. Nisem si mogel kaj, da ne bi nenadoma stopil k njemu in se z njim pogovoril o tem, kar je tako nenadoma nastalo v našem življenju, ki je bilo prepojeno res z eno samo željo po svobodi. In med ta drevesa, kjer je stalo deset, petnajst šotorov, in kjer seje dim pošastno vil okrog smreke med veje, smo živeli življenje, o kakršnem nismo mogli niti sanjati v rani mladosti. In vendar se nismo čudili ničemur, ne ognju ne gozdovom ne krvi, ničemur, kar smo srečavali na tej svoji
poti. Mali Kostja je bil le daljni odsev vsega, za čemer smo v resnici stremeli. Ko sem sedel poleg njega, sem videl takoj njegovo nejevoljo, da sem prišel.
"Uničili nas bodo, če ne bomo mi tokli njih," sem mu rekel, čeprav mi je bilo takoj žal, da sem mu sploh kaj dejal, kajti žile na sencih so mu,izstopile.
"Prvi je bil," je bruhnil iz sebe, jezen vstal, si obrisal solze in šel stran.
Nekaj mesecev pozneje smo napadali Pleterje. Kostja je tam padel. Lep je bil celo po smrti. Lasje so mu padali na travo, usta je imel nalahno odprta, da so se mu videli sprednji zobje. Zdelo se mi je, da se je zopet pripravil na pesem. Pod njim je bila kri. Zdaj, ko je njegova lastna kri pojila zemljo, Kostja ni jokal. Samo smehljal se je in nas v smehljanju za vedno zapustil.
Danes, ko je nedelja in ko so začele drobne kaplje škropiti po strehah in po ulicah, sem se spomnil Kost je. Spomnila me je nanj otožna pesem o "golobčku in golobički beli," ki jo zunaj končuje dekle v hrepenenju po sreči, po vsem tistem lepem, po čemer smo hrepeneli nekoč pri ognjih in kar nam je umel naš mali Kostja s tako močjo obuditi v dušah. Zdaj Kost je ni več, prišlo pa je tisto, o čemer je sanjal on. Po hribih, dolinah, po ulicah, v sobah, povsod je toplo vzdušje, in tople kaplje, ki padajo izpod jesenskega neba, bijejo na strehe in dopolnjujejo to ubranost in pesem o "golobčku" plava z našega dvorišča v gozdove, čez vasi in tudi čez tihe, nepozabne grobove, v katerih enem spi tudi naš nepozabni mali Kostj^.
V človečanski namen, za otroško bolnico v Sloveniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež tudi v uradu "Enakopravnosti."
m,
.v«*. /5
'/////////////,
TAKOLE SE

ugibanje
pri HuHt
Tako je prav, moderni avtomatični električni štedilnik zares odstrani vsako ugibanje pri kuhi.
Vse, kar je vam treba, je, da gumbe nastavite na pravilen čas za kuhanje in za temperaturo—in vaša pečica bo storila ostalo. Avtomatične kontrole za čas in temperaturo sledijo vašemu receptu natančno.
Ni nobene sitnosti in skrbi. .. nobene potrate časa, dela in jedi. Rabite enak recept pravilno, in dobili boste vsakokrat tiste enake zanesljive rezultate.
Torej, računajte na to, da si čim preje nabavite avtomatični električni štedilnik. Hitreje, ko napravite za to načrt, hitreje ga boste imeli.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem posetnikom in prijateljem želi
MIKE JALOVEC 6424 Spilker Ave.
GOSTILNA

MR. IN MRS. ANTON SVETE 1184 East 60 St. — HE 4813
DELIKATESNA TRGOVINA
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
Našim cenjenim odjemalcem se iskreno zahvaljujemo za naklonjenost in se priporočamo za naprej!
Iskrena božična in novoletna voščila vsem!
GEO. KOVACIC
Brivnica
6314 St. Clair Avenue
v Hrvatskem domu
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče.
FRANK TONY CAFE
1259 Marquette Ave., EX. 0267
Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost terse priporočamo za poset v bodoče. Na^im goltom vedno postrežemo prvovrstno z najboljšim pivom, žganjem in vinom ter prigrizkom.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
OHIO FURNITURE & MUSIC COMPANY
6321-23 St. Clair Avenue
ENdicott 5016
želimo vsem vesele božične praznike in srečno novo leto!
ANDREW RUZIK
6704 ST. CLAIR AVENUE Brivnica
Iskrena božična in novoletna voščila vsemi
MR. & MRS. JOHN SIMONCK
6524 St. Clair Avenue
GOSTILNA
Se zahvaljujemo vsem za dosedanje obiske ter se priporočamo za v bodoče. Postregli bomo i dobrim pivom, žganjem in vinom ter prigrizkom. Po naročilu vam pripravimo tudi večerjo.
Iskrena božična in novoletna voščila vsemi
r
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leia 1941. lik pred razpadom slare Jugoslavije
denarja je bilo več kakor kdaj | hodila po hišah in zbirala denar koli. Cene kmečkim pridelkom za smodnik, ki se je zdaj že do-
so se kar vrtoglavo dvigale, posebno na cene lesu, ki ga je v
bil. Včasih so jamniške vasi ob takih priložnostih med seboj
Jamnici bilo še vedno dovolj na- tekmovale; če so streljanje or-vzlic posekam, ki so kazile gozd-1 ganizirali fantje iz Drajne, oni nato okolico. Razen tega je raz-1 iz Hoj niso hoteli sodelovati in
(N oditi jevan je)
Munkina ju je pobožala po glavicah in rekla;
"Le pridni bodita, kadar bosta odrasli, pa lahko k naši hiši prideta kruh služiti; To bo lepo."
Deklici sta kmetico zamaknjeni gledali, ko da bi se pred njima odpiral neznani raj. Preden je Pernatovka izginila s sejmišča, je še zaklicala proti vozu:
"Kadar boste imeli kako delo, mi pa le povejte, saj rada pridem!"
Obdarovani so bili že vsi reveži in tudi Mlatejev Terc je že nosil kruh pod pazduho, ko je Munk zagledal Vohneta, ki se je še vedno obotavljal pri pokopališkem zidu. Stari tesač se je očividno boril sam s seboj, ali naj tudi on pristopi k obdaritvi ali ne. Munk je to uganil, nekoliko pomislil, potem pa ga je poklical k vozu:
"Hej Vohnet, le sem, le sem, kaj se boš obiral!"
Starec se je počasi približal vozu, ne da bi se upal ozreti; mislil je, da so vse oči radovednih vaščanov uprte vanj. Pot, ki jo je danes nastopil, je bila zares bridka in malo je manjkalo, da se mu ni stemnilo pred očmi.
"Tu imaš, Vohnet, saj sva včasih še skupaj fantovala. Samo da si ti nekoliko starejši od mene," je dejal Munk in mu porinil v naročje cel hleb kruha.
"A tako!" se je zavzel novi berač in otrl solzo v očeh. Več ni mogel spraviti iif sebg^j^^'
Munku je bilo še nekaj drugega na jeziku, toda ko je videl pred seboj sključenega prijatelja iz mladih let, je rajši molčal in si mislil: Saj je mož tako dovolj kaznovan, kaj bi mu še zdaj oponašal njegov grunt!
Ko je tudi Vohnet kot zadnji berač izginil s sejmišča in
so bili obdaiovani že vsi siromaki, je ostal na vozu še večino cel hleb kruha. Munka sta se spogledala, toda ravno v tem trenutku se je na pokopališkem pragu pokazala mežnarica Tre-za. Mož in žena sta si pokimala in ko je Treza odšla proti mež-nariji, je Munkinja vzela hleb in ga odnesla za njo. V Jamnici je že od nekdaj bila navada, da j pri obdaritvah revežev tudi mež-narjeve hiše niso pozabili.
Komaj pa je Munkinja izginila med hišami, ko je priro-bantil iz cerkve ključar Mu-daf:
"Ti prekleta baba tii Ali ste .videli Ajto? Kam je šla Ajta? Z oltarja sv. Florijana sta izginili dve sveči ..."
In ne da bi čakal odgovora, jo je ucvrl okrog pokopališča za tatico. Vendar Ajte že nikjer ni bilo . . .
Drugo poglavje
Jamničani so se pripravljali na lepo nedeljo, ki so jo vsako leto obhajali drugo nedeljo me seca juhja. Jamniške lepe nedelje so bile znane daleč naoko li po svojih velikih in mogočnih slovesnostih, združenih s postavljanjem mlajev, streljanjem, godbami in veselicami, ki so včasih trajale po več dni zaporedoma. Med svetovno vojno je obhajan je jamniških lepih nedelj seveda prenehalo in tudi po vojni jih iz raznih vzrokov še , niso mogli obhajati na nekda-' nji slovesen način. Predvsem ni j bilo mogoče dobiti smodnika za , njiožnarje. In tudi ljudje so po-I stali tako samosvoji, da jih je ! bilo težko spraviti skupaj, po-j sebno pa k takim rečem. I Letos pa se je obetala povrni-, tev k starim časom. Razmere
vrednotenje starega avstrijskega denarja v splošnem kmete rešilo dolgov, da so zopet laže dihali. Nekatere je to razvrednotenje sicer zadelo, zlasti tiste, ki starih avstrijskih kron niso hoteli prinesti k žigosanju v upanju, da se bo Avstrija prej ali slej spet postavila na
. so se kolikor toliko ustalile in
I ____
Oblak Mover
Se priporoča, da ga jJokliče-te vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 East 61 Street HE 2730
6. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
narobe. Letos pa so pokazali ve-1 i k o solidarnost. Denarja so zbrali toliko, da ga je razen za smodnik ostalo še za strelsko veselico.
Lepa nedelja se je pričela ze
v soboto ko so v zvoniku za£ri-
jančili k delopustu. Mogočno
_ . ^	,streljanje s hribčka za vasjo,
noge. Senčna stran so bile seve-i	. ,
°	^ . , ispremliano z nekaterimi salva-
mi možnarjev, je tudi daljni
Med trijačenjem so z dvema paroma konj pripeljali v Jam-nico posekani mlaj. To je bil prvi velikan. Meril je dva in petdeset metrov in je bil torej za| štiri metre višji od jamniškega; zvonika. Tako visokega mlaja niso pomnili niti najstarejši občani.
(Dalje prlliodnjič)
Zakrajsfek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Velika izbera krasnih predmetov za božična darila si lahko nabavite pri
OBLAK FURNITURE
6612 ST. CLAIR AVE.
Pri nas imamo ludi lepe praktične stenske koledarje. Pridite in vprašajte za koledar.
Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE
Izplačalo se vam bo napraviti vaše nakupe za 4 i božična darila pri nas. Poizvejte kako lahko dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno.
Parkwood Home Furnishings
'J 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511
Jennie Hrovat
ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radionic pripomoček za sluh.
MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
Hišnik
dobi delo za snaženje restavracijskega prostora od 7. do 10. ure sončna jasnina je bila tako pro-j zjutraj. Zglasite se v B. & B. zorna, da so se na daljnih go- j RESTAURANT, 788 E. 185th St. rah razločile posamezne čeri.
okolici naznanjalo,* da bodo Jamničani obhajali svoj vsakoletni praznik. Vreme je bilo lepo, nebo je tilo brez oblačka in
Preskrbiie potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vas delež!
da trdi visoke cene v trgovinah,
nič manj pa nova državna meja, ki je kmetom in prekupčevalcem zaprla sejme po sosednji koroški deželi, kjer so bile cene živini še mnogo višje kakor to-stran meje. Vendar so se razmere v splošnem mnogo zbolj-šale in prišel je čas, ko so se ljudje pričeli razen za vsakdanje brigati tudi še za druge reči.
Na bajtarje, razne majhne fre-tarje in na delavce, ki so hodili v lesove in tovarno v sosednje Dobri je in ki so kleli draginjo, se kmetje niso mnogo ozi-rah; trdili so, da ima ves svet denar, če ga ima kmet . . .
Jamniške lepe nedelje so se že od nekdaj odlikovale po postavljanju zelo visokih mlajev. V jamniških globačah so rastle neznansko visoke smreke, ki jih je drugod bilo težko najti. Naj-kpk drevesa je imel
fa v svojih gozdovih Munk. In ^	t v . , .	za downtown poslopja m mestne
ravno Munk je za letošnji praz- so mamo ali očeta, bra aai,	^	,-_„x—
nik dal za mlaj najvišjo smre- sestro ali prijateljico.
ko, kar jih je imel v gozdovih!	nas imamo veliko za-
svojih dveh kmetij.	jlogo vsakovrstnega blaga.
Fantje so organizirali stre-' pripravnega za vašo celo dru-
BOŽIČ JE TUKAJ!
Gotovo boste vi potrebo-j
Slovensko dekle
ki ima nekaj znanja o knjigovodstvu, dobi dobro službo v novo ustanovljenem podjetju, kjer bi vršila splošno uradniško delo. Izkušnja ni potrebna. Služba bo odprta okrog 1. feb. v Cle-velandu. Pismene ponudbe je poslati na:— MR. JOHN E. LOKAR, 76 So. Dawson Ave.. Columbus, O.
OSKRBNIKI
Ijanje; Permanov Ahac iz Drajne in Munkov Anza iz Hoj sta prevzela vodstvo. Cel teden sta
AKO JE KAJ NAROBE Z VAŠIM PRALNIM STROJEM, pokličite
IVanhoe 1936
M EZG ET WASHER SERVICE
19517 SHAWNEE AVE. Popravimo in prenovimo pralne stroje vseh izdelkov
Delo je jamčeno in zadovoljivo. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo na dom.
žino ali za vaše prijatelje.
Imamo veliko izbero vsakovrstnih sukenj za žene, dekleta in otroke; ravno tako I tudi veliko izbero vsakovrstnih oblek, jopiče v in spod-I njega perila ter za moške I spodnje perilo, srajce, kravate, nogavice in rokavice.
Vam se lepo priporočamo za obisk ter vam vsem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto!
ANZiOVAR'S
I 6214 St. Clair Ave.
tovarne. Dnevno ali nočno delo. Stalno delo—dobre delovne razmere—plača od ure. — Starost omejena na 50 let. Ne priglasite se ob sobotah.
CLEVELAND ELECTRIC
ILLUMINATING CO. 75 Public Square—Soba 901
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93V2C na uro ,Cas in. pol za nad 8-ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway



:
PAZITE NA OTVORITEV
EAMER'S OPEN KITCHEN
742 E. 185 ST. — Fina jedila; izvrstna postrežba
CDir^U D A ni/^ POPULARNI ODDELEK PLOŠČ-Cl\l\^n KAUIW NO ZNANIH, POPULARNIH IN K
SVETOV-KLASIČNIH
Popravimo radio aparate, kotnbinacijske aparate in stroje za igranje plošče, vseh izdelkov. — 15 let posluge v Clevelandu,
ODPRTO ZVEČER DO 9. URE
8514 HOUGH AVE.	GA 8060
PETRULIS DELICATESSEN
18203 WATERLOO RD. — Odprto od 8. zj. do 9. zv.
Popolna zaloga mesa za sendviče, ra^ne grocerijske potrebščine, sir, mehke pijače, sladoled, slaščice, cigare, cigarete in tobak.
Se toplo priporočamo vsem Slovencem za naklonjenost.



JOS. ŽELE IN SINOVI
FOOBEBNl ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili to bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi #mo vedno pripravljeni z najboljio postrežbo. COLHNWOOD8KI URAD:
*52 East lS2nd Street	Tel.: REnmore 3118
'i


A
!
! %
I
'■i I-'..
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim prijateljevi in odjemalcem!
Acme Hardware B Appliance Co.
7002 St. Clair Ave. — EN 3880
IZVRŠIMO EKSPERTNA POPRAVILA NA RADIO
APARATIH IN ELEKTRIČNIH PREDMETIH Pri nas si lahko IZPOSODITE stroja za odmakanje stenskega papirja, ugladiti in sčistiti pode
X
Išče se moške za
TOVARNIŠKE DELAVCE INŠPEKTORJE NAKLADALCE
2. in 3. šift 5 dni v tednu Dobra plača od ure Stalno delo z 60 let staro družbo
Bishop & Babcock Co.
1285 EAST 49th ST.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 lel se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.

GAY INN CAFE
LIQUOR — WINE — BEER
6933 St. Clair Avenue
ENdicott 8811
FRANK & EMILY SVIGEL, lastnika
Zahvaljujemo se za naklonjenost dosedaj in se priporočamo za bodoče.
VSAK PETEK IN SOBOTO IGRA IZBORNA GODBA
Postrežemo z dobrim pivom, vinom in žganjem,ter s prigrizkom.
Iskrena božična In novoletna voščila vsem!
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem Slovencem!
KALISH DEPARTMENT STORE
MODNA TRGOVINA — 7010 ST. CLAIR AVE.
BILL'S SHOE STORE
7008 ST. CLAIR AVENUE Obuvalo za vso družino Se priporočamo, tudi za v bodoče.
-	...	■	' V ■ ■ ' i:-
Iskrena božična in novoletna voščila vsem!
FRANK "TINO" MODK, JR.
GOSTILNA
6p30 St. Clair Avenue
(^BPER .S
^"nches	»J,
Dinners ajp
z najboljšim pivom, vsakovrstnimi žganji, ter dobrim prigrizkom postrežemo vsem obiskovalcem.
DOMINIK LUŠIN
GASOLINSKA POSTAJA
East 60th in St. Clair Avenue
'1
SbHIO
Vesele božične praznike in srečno nevo leto želimo vsem!
Se priporočamo, da nas obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem!
MODICS CAFE
6201 ST. CLAIR AVENUE
Izvrstno pivo, vino in žganje
WHITE CITY UFE
623 East 140th Street
Julia in John Sustarsic Liberty 9837
FISH FRYS VSAK PETEK GODBA VSAKO SOBOTO
7900 St. Clair Avenue
STEAKS — BARBEOUE RIBS AND FULL COURSE DINNERS
MARY & JOE SUSTARSIC
5379 St. Clair Avenue
%
ENdi^ott 9741
Gostilne
VSAK PETEK. SOBOTO IN NEDELJO IGRA IZVRSTNA GODBA
Pri nas vedno dobjte dobro pivo,
■ jk'
žganje in vino +er okusen prigrizek
Skupno želimo vsem našim gostom in prijateljem vesela božične in novoletne praznike!
Vesele božične praznike, srečno, zdravo novo leto
želim
Vsem mojim članicam pri društvih, pri katerih sem včlanjena; vsem mojim sorodnikom, dobrotnikom, prijateljem in znancem
MARY BRADAČ
1153 EAST 167th STREET
Kadar je kaj narobe z vašimi vodnimi cevmi, po-'kličite nas. Vedno garantirano delo.
MICHAEL CASSERMAN
Plumbing, Heating and Repairing
18700 Shawnee Avenue
IVanhoe 3877 Iskrena božična in novoletna voščil« vsem!
Iskzena boiična in novoloatm yp»čUa v##m!
DR. URI W. ROTTER
628 East 185th Street
KEnmore 8500
MIŠKO KRANJEC;
ANICA NI MISLILA TAKO
Anica Košir je bila proletar-ski otrok, toda brez posebne proletarske zavesti. Vedela je sicer, da so na svetu med ljudmi velike razlike, vedela je celo o razredih, vendar je živela sama zase. Tudi pametna je bila in resna. Imela je lepo knjižnico in mnogo brala. Imela je tudi precej pomožnih šolskih knjig. Vse to njeno znanje v natrpani prekmurski šoli, kjer so čepeli otroci treh let v njenem razredu, ni prišlo do posebnega izraza. Pač pa je ona sama bila vsak dan po ninogem pouku teh otrok skoraj do smrti utrujena. Medtem ko sta dva razreda pisala, je tretjemu vedno razlagala in tako je bilo skoraj ves dan. Otroci so sicer znali, posebnega uspeha pa ni mogla imeti. Upravitelj in žena sta si olajšala delo z njo, ko sta ji naprtila, kolikor se je pač dalo še opravičiti na ta ali oni način.
Leto za letom je Anica prosila za premestitev bliže doma, zakaj Anica je v bistvu ostala vedno otrok in si je želela domov, čeprav je bil to pravi pro-letarski dom s kopo otrok, ki jih je mati do zadnjega porajala, blagoslovljena in rodovitna kakor dobra zemlja. Z najmlajšimi si je bila Anica, vsaj tako se je zdelo, še komaj v sorodstvu. Bili so ji bratje in sestre le še po imenu. Ne zato, ker jih ne bi marala, marveč ker so bili tako malo skupaj. Oče, delavec v nekem skladišču, je imel Anico prav tako rad, kakor tedaj, ko je bila še njegov edini otrok. Prav tako jo je imela rada tudi jififlti. In vsi, z otroki vred so želeli samo eno: da bi Anica bila premeščena kam v bližijio Maribora, da: bi pri njih stanovala in se od tam vozUa v službo. A kakor nalašč jo je usoda priklepala na Prekmurje. Kakor začarana je občepela enkrat za vselej tam, kjer so jo pošiljiali iz sreza v srez. Od ene meje do druge, in šele počasi ji je uspelo, da se je premaknila k Soboti, od koder je vsaj malo laže kdaj pa kdaj odpotovala % vlakom v Maribor.
Ko je prišla v Prekmurje, ga ni sovražila. Ko pa je tam obtičala, kakor bi ji bilo usojeno, se je v njej dvignil rahel odpor proti tej strašni zemlji.
Našel sem jo na Goriškem, blizu meje, ko sem tam hodil zaradi volitev. Predstavili so me ji pri neki učiteljski družini, s katero sem se poznal. Ko smo nekoliko posedeli pri upravitelju, nas je povabila v svojo sobo, it
V njeni sicer neveliki, nekoliko mračni sobi, ker je pred oknom stal velik oreh, je ^ bil prikupen red in tudi okus. Prej bornost kakor bogastvo, a vendar lepo in domače. Imela je že kar lepo knjižico, a s knjigami ni koketirala pred ljudmi, temveč sem čutil, da spadajo v njeno življenje. O literaturi je govorila preprosto, z ljubeznijo, kakor govorimo o lepih rpžah. In nisem ji zameril kakor sicer mnogim, ko je rekla, da bi rada živela kje blizu večjega mesta, ker je tam toliko vsega, kar bi hotela videti in slišati.
Takrat ji je bilo dva in trideset let. Stara sicer n> bila, pač
pošteni ljudje. Prav kmetje in delavci bi morali poskrbeti, da si izberejo najboljše in da na-ženejo tiste, ki. mešetarijo z njihovimi glasovi."
Odmajala je z glavo in z ne-Idm grenkim usmevom je rekla: "Ta svet je preveč pokvarjen, da bi se dalo še kaj napraviti iz njega."
Pogledal sem jo'he toliko začudeno, kakor bolj z neko bolestjo.
Vi", sem dejal, "tega ne bi smeli reči. Morda je svet res zelo pokvarjen, niso pa pokvarjeni vsi ljudje, celo mali ljudje j ne. Nekoč , . . nekoč bo
pa je bilo na njej nekaj zrelega, celo nekaj materinskega. A v njeni duši $e je mešalo nekaj otroškega z materinskim. To čudno in prikupno nasprotje je udarjalo iz nje tako naravno in lepo, kakor prijeten vonj iz lepe rože.
Ko sem odhajal, mi je dala roko — roke je imela zelo lepe, kakor jih vidiš le redko pri ženskah in me je smehljaje vprašala:
"Pa mislite resno, da bi postali poslanec?"
Pogledal sem jo. "Mislite, da ne bi smel postati?"
"Saj je to najbrž samo moj predsodek," je odvrnila po premisleku, "vendar, nekaj mi ne ugaja. Veste, poslanec pomeni nekaj pokvarjenega; to je bitje, ki vekomaj preganja male ljudi, uradnike, nas učitelje in kogar sploh more. Poleg pa ima še kopo zasebnih grehov."
"Ne morem vam pritrditi," sem ji odvrnil in se še nasmehnil. "Ravno narobe. Ne mislim tu nase, mislim pa, da bi se s
politiko morali, pa tudi smeli ukvarjati najboljši in najbolj ljubezen ni bila strašna, ni
celo pa če izvemo o njih kaj ne-lepega.
In Aničino življenje ni bilo lepo. Prav gotovo ni bilo nič slabše kakor življenje mnogih drugih ljudi, toda človeku se je zdelo, da bi ona morala biti drugačna.
"Ta svet je preveč pokvarjen, da bi se še dalo kaj napraviti iz njega."
Nekega dne je to postala njena neizbežna in tudi usodna pesem. Zapela jo je potem, ko se več ko deset let ne le ni mogla pokopati do takega kraja, kjer bi ta otrok lahko zahajal k svojim v Mariboru, v tisto veliko družino, kjer je svojim bratcem in sestricam še komaj vedela imena, temveč ko se ni mogla nikdar rešiti tistih strašnih, tesnih zadušnih šol, kjer so jeseni in zime tako puste, ko ne vidiš nikogar razen zdolgočasene upraviteljske družine in ko se ti nekega dne v tej samoti celo knjiga upre jo. Tudi knjige, tiste, ki si jih vedno ljubil, nekega dne umrejo.
Naposled pa ne samo to, da ni mogla doseči takega kraja, ki bi bil blizu njenega doma nekje na robu Maribora, temveč še mnogo bolj ljubezen, ki se ji je bila obudila v davnih letih, ko je bila skoraj še otrok.' Nje-
kakih nemogočih sanj ni gojila. Vse je bilo tako preprosto, tako rekoč kmečko. Povsem naravno se ji je zdelo, da bo nekoč srečala moškega, ki ga bo vzljubila in ki bo vzljubil tudi njo, da se bo iz te ljubezni rodil zakon, iz zakona pa kopica otrok. Mati jih je rodila enajst in če je Anica pomislila, da bo kdaj tudi sama imela otroke, ni nikdar v sanjah omejevala njih števil la. Zdelo se ji je, da bi edino otroci postali tisto, kar bi napolnilo neko čudno pr&znibo v njenem življenju.
. A prav ta ljubezen ji je pri? ^ ® ® j našala samo nesrečo in razoča-
drugače na svetu, verjemite mi! ] rahje. Zares, nekaj nad vse ža Toliko da mi niste podrli, lostnega in grenkega 'je bilo v vse lepo mnenje, ki sem si ga j njejiih ljubeznih. Medtem ko Je
ustvaril o vas.
Nagnila je glavo in se nasmehnila, ne da bi še kaj rekla.
S tem nasmehom je ostala na tisti šoli na Goriškem, kjer so bili v dve sobi natrpani otroci velikega kraja in kjer je imela smolo kakor na vseh šolah:
tudi tu se ni mogla ukvarjati z ^ nikake sle, pač pa iz želje, da enim samim razredom, temveč j nekomu postala žena in da kar s tremi letniki. A kaj je j postala mati. Naposled pa se pomagalo, če jo je njen novi upravitelj še tako hvalil, nad njo je visela usoda, ki ji ni dala,
l?ila Anica pripravljena, da gre za ženo prvemu, ki bi jo ljubil, je r.a čuden način našla vedno samo take ljudi, ki so jo jemali kakor kratkoročno posojilo, ki ga čim bolj izrabiš, a tudi čim prej vrneš. Darovala se je z vsem srcem, odkrito in pošteno,
je morala zgroziti, kam je zajadrala s svojim življenjem. A takrat je še vedno verjela v živ-da bi se^ mogla rešiti teh straš-ije^je, takrat je še vedno ver je
nih razredov, ki jih je sicer ljubila, a ki so jo vendar že predolgo ubijali s svojo prenapol-njenostjo. Kaj ji je pomagala vsa volja, kaj vsa ljubezen, ko pa je nad njo večno ležala ena sama brezkrajna utrujenost in ko se njene želje niso mogle nikdar izpolniti.
Kljub vsemu njenemu lepemu značaju, kljub vsej prikupnosti in kljub vsej veri, s katero je šla skozi življenje, pa naj je bila ta vera še tako zastrta, njeno življenje je naposled vendarle postalo mučno, tudi za druge. Zares, kaj drugega ne morem reči. So ljudje, za katere nam je kaj malo, kako živijo in kakšni so. Nimamo do njih nikakega čustva, pa četudi so nam morda znanci. Drugi pa nas kar nekam razočarajo, pa naj so nam še tako tuji, ako izvemo o njih kaj neprijetnega,
la v ljubezen. Toda nekoč se je Zgodilo, da je Anica mirno, čudno predano rekla:
Saj je vseeno.
V tej dobi "saj je vseeno" je bila ljubezen mrtva stvar. Umrle so vse sanje na mirno zakonsko življenje, za katero je bila edino ustvarjena, umrle so sanje na otroke, ki jih je bila voljna roditi kakor njena mati in tudi ljubezen je bila mrtva. Zakaj zdaj ni bila več tista, ki bi čakala, da jo nekdo zapusti v nesreči, zdaj se je nenadoma sama naveličala, na videz brez pravega vzroka zaključila ljubezen in zaprla duri tistemu, kateremu se je še pred dnevi polna žara in predanosti vrgla v naročje. Zaprla se je v svojo sobo in zdaj dneve in dneve, tedne in tedne, cele. mesece presedala nad knjigami. In potem (Dalje na 6. gtrani)
Gocse
HOES
PO BOŽIČNE ČEVLJE ZA CELO VASO DRUŽINO PRIDITE K
Tucker s Shoe Store
686 EAST 185th STREET
Fini čevlji pravilno umerjeni in pregledani po X-Ray
RED GOOSE ★ BUSTER BROWN * FLORSHEIM MASSAGIC ★ AIR STEP
Mr. in Mrs. Harry H. Tucker želita vsem Slpvencem in Hrvaton) vesele božične
praznike!
Vesple božične in novoletne praznike želimo vsemi
MRS. ROZI ZDESAR
687 EAST 200th STREET ♦	IVanhoe 3788
Polna zaloga barv za zunaj in znotraj
MI IMAMO NAJBOLJŠO BARVO KAKOR TUDI VSAKOVRSTNE DRUGE POTREBŠČINE ZA VAŠ DOM
HOEDL'S MUSIC HOUSE
7412 St. Clair Avenue
Električni hišni predmeti in godbeni inštrumenti. Mervarjeve in piano harmonike.
GODBA ZA VSE PRILIKE
Tudi učimo igrati na godbene inštrumente
HE 0139
Vesele božične Ia npvoletne praznike želimo vsemi
Iskrena božična in novoletna voščila vsem!
JIM OKORN
6906 ST. CLAIR AVE.
Krojačnica in čistilnica oblek
čistimo in popravimo moške in ženske obleke. Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
MR. & MRS, FRANK AZMAN
6501 ST. CLAIR AVENUE MESNICA IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče. Postregli vam bomo najbolje.
IMAMO OBŠIRNO ZALOGO LEPIH BOŽIČNIH DARIL IN POTREBŠČIN
TAYLOR VARIETY
(5c & lOc dp $1.00 TRGOVINA)
6714-16 St. Clair Ave.
Vesela j>ožičia« in novoletne praznike želimo vsemi
DAVE'S SHOE STORE
FINO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
716 East 152nd Street
GLenville 1766
Vepele božične in novoletne praznike želimo vsem!
Vesele božične praznike in srečn* Novo leto vsem!
w CARL G. OPASKAR, M. D.
'S
Zdravnik
' % 740 EAST 152nd STREET ^ \ Office: GL.: 3134 — Res.: PO. 8055
, DR. VINCENT OPASKAR
Zobozdravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 4114
\ FRANK V. OPASKAR
^	Odvetnik	,
HIPPODROME BUILDING MAin 3786	Res.: WAshington 0989
DR. FREDERICK DEUTSCH,
M. D,

- ^ 635 East 185th Street t' V ' IVanhoel671
Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem! Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
JADE TAILORS AND DRY
CLEANERS
17001 Grovewood Ave.
IV 5585
KM HONOtAU MUTAiy snvKi
Mi vam sčistimo in zlikamo, da bo izgledalo kot novo. Točna in prijazna postrežba. Se priporočamo.
MR. in MRS. P. ROPOS, ml., lastnika.
MICHAEL'S QUALITY MEATS
, 3946 St. Clair Avenue
\	EX 5440
^ Michael V. Klemencic ml., lastnik
Gospodinjam se priporočamo za nakup fine mesenine
pri nas
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem! Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem
DR. J. v. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue
,	vhod iz 62. ceste
ANICA NI MISLILA TAKO
(Nadaljevanje s pete strani)
je z ljudmi govorila samo še o knjigah.
Vse te stvari so postale sama nasprotja v njej, česar pa se je zavedala in nad čemer ni tarnala. Zdaj je videla jasno svojo življensko pot, na kateri ni moglo priti do nikakih sprememb. Njen zunanji svet bo ostal večno enoličen, svet podeželske učiteljice, ki jo premetavajo iz kraja v kraj, nekje ob vseh mejah Slovenije, po šolah, kjer povsod najdeš dolgočesne upravitelje s sitnimi in nepri-kupnimi ženami. — Vedela je, da ne bo nikomur žena, da bo njeno življenje potekalo v dolgočasju vaških zim. Bila je ogoljufana za srečo zakona. Prav tako je vedela, da ne bo nikdar imela otroka, ker ga ne sme imeti, življenje jo je ogoljufalo za ljubezen in zakon, meščanski zakonodaje!, ki so dovolili roditi samo poročenim, pa za Anico Koširjevo, ki bi želela vsaj otroka, niso imeli nikakega razumevanja.
In tako se je Anica, ki se ni nikoli upirala svetu, odrekla tudi misli na otroka. Odločila se je za samoto življenja po vaških šolah in to svojo samoto prepregla z grenkim posmehom "saj je vseeno" ter le v posameznih obdobjih bežala iz nje med knjige, a le ob počitnicah med svojce v mariborskem predmestju, v tisto veliko družino, kamor je v resnici tudi spadala. Tam je s svojim očetom, ki ga je imela zelo rada, govorila o življenju. Tam sta dognala, da v življenju marsikaj ni v redu in tam sta v teh modrovanjih prišla do sklepa:
"To bi moralo biti drugače."
To pa je bilo tudi vse, kar sta storila. Ta "to bi moralo biti drugače" se je razprostiral na vse življenje, na vse dogajanje, povsod je bilo nekaj narobe, za vse sta Anica in njen oče, ki je bil delavec, imela svoje načrte, toda ti načrti in ta sodba so se razkadili v tesni kuhinji nekje za Dravo, kakor so se do jutra vedno razkadili oblaki dima očetovih cigaret. In po počitnicah se je Anica vrnila v svojo samoto "saj je vseeno" nekje daleč v Prekmurje, oče pa je opravljal svoje delo dalje v skladišču in svoje ugotovitve v tesni kuhinji ter sklepe "to bi moralo biti drugače" sta preložila do prihodnjih njenih počitnic.
Toda kljub tej grenki ugotovitvi "saj je vseeno" je bilo vendarle neumljivo, kasneje tudi zanjo samo, kako je mogla stopiti v Kulturbund. Kljub nekakemu obupu nad vsem, domovina v njenem srcu ni bila mrtva stvar. Nekoč je mislila, da na svetu živi ena sama velika domovina. Zdaj pa je vedela, da je drugače: na svetu sta bili dve domovini. Ena je bila zlagana, živela je po knjigah in v ustih politikov, govornikov, sreskih načelnikov, šolskih nadzornikov, šolskih upraviteljev, žandarjev in drugih podobnih ljudi. Druga domovina je živela nekje zunaj na poljih, v kmečkih domovih, v srcih preprostih ljudi in v ti-
stih lepih knjigah, ki jih je Anica zbirala v svoji omari. Ta domovina je živela tudi v Aniči-nem srcu in ta domovina ni imela nič opraviti z njenimi prošnjami, ki jih je pošiljala za premestitev, z njenimi prošnjami se je ukvarjala samo ona druga, zlagana domovina.
Ali je stopila na to pot iz gneva nad to grdo, zlagano domovino? Ali je bil le trenutek slabosti? Anica si o tem kasneje ni mogla priti na jasno, tembolj, ker je po storjenem dejanju zamahnila z roko in se zatekla pod pajčolan svojega "saj je vseeno".
Vedela je samo to, da se je zgodilo v dolgočasni deževni jeseni, ko je nekega dne zaprla knjigo, ker se ji ni več dalo brati, in ko se je po dolgem času vrgla brez vsakršnega oklevanja v naročje nekemu moškemu, ki je takrat stopil v njeno sobo.
Bil je videti pameten, tudi resen, znal je prijetno govoriti. Ne da bi se Anica zajubila v take lastnosti, zakaj bila je prepričana, da se bo tudi ta ljubezen nekega dne zaključila ka kor vse druge, je vendar zapa-dala svojevrstnemu razpolože nju, ki je izviralo iz dolgočasja samotne vaške šole in pred katero jo je nenadoma postalo strah.
"Ne boš tu gnila, v tej samoti," ji je obljubil. "Še ta mesec boš prestavljena. Ampak," se je smehljal, "ne tja, kamor bi ti hotela, k Mariboru! Potem bi te za vedno izgubil. Te že rajši imam potem tu, kjer te vsaj kdaj pa kdaj srečam. Tam te ne bi nikdar."
Zares, mesec dni kasneje se je Anica preselila bliže k mestu in še isti mesec je bila v Kul-turbundu.
Rešila se je najhujše samote, stopila je na pot, po kateri bo naposled lahko prišla tudi domov. Pozimi je bilo konec tudi ljubezni, za katero ni mnogo žrtvovala, toda nekaj je ostalo: bila je članica Kulturbunda.
Ko je potem spet sama obsedela v svoji sobi, nad svojimi knjigami,, med pohištvom, ki si ga je bila že spravila, in med akvareli, ki jih je bila nakupila, nekatere pa dobila od sošolke, ki je bila zelo nadarjena, a je kmalu umrla; ko je tako spet sama odčepela, se je zavedla, da je storila nekaj grdega. Ne tista ljubezen, ki je bila podobna vsem drugim, marveč to, da je stopila v neko nič kaj lepo društvo, v društvo, v katerem so, kakor je izvedela, bili sicer mnogi ljudje, ki jih je poznala in ki jim ne bi mogla kar tako očitati, da so se ukvarjali z grdimi stvarmi, toda ona je vendar slutila, da se za tem skriva tisto, kar je proti oni njeni domovini, ki je živela na poljih, v gorah, v vaseh in v srcih vseh preprostih ljudi.
Gledala je svoje knjige, gledala je skozi okno na ravnino, ki se je tam razprostrla nekam daleč, in zdelo se ji je, da je med njo in te knjige, in med njo ter med to zemljo tam zunaj stopilo nekaj tujega. Zdelo se ji je,
da so njene knjige, ki jih je vedno ljubila, umrle in da je umrlo še mnogo drugih stvari, ki jih je kljub vsej samoti imela rada. In ko so zdaj otroci prepevali ali deklamirali o domovini, ko jim je tudi sama morala govoriti o njej, je čutila, kako je to samo še odmev nečesa, kar je umrlo, ali kar je bilo izdano in ubito. Vsebina in resnica sta izgubili svoj smisel, ostala je samo lupina, ostal je samo pajčolan in ta pajčolan ni mogel zakriti praznote, še manj pa nekega izdajstva, ki je kljubovalo v srcu in ki ga še tako hladno življensko vodilo "saj je vseeno" ni moglo zakriti. Ne, ni bilo vseeno, šele zdaj je Anica jasno čutila, kako v življenju ne more biti "vseeno", zdaj je čutila, ko ni mogla nikamor.
Gledala je knjige v svoji omari. Tam je stalo dvajset zvezkov Cankarjevih del, tam je bila drobna knjižica Prešerna, tam so bila Levstikova dela, tam je bil Jenko, Gregorčič, Aškerc, tam je bil Župančič, Murn, Kette, tam je bil naposled tudi Finžgar in tam dalje je bila cela vrsta še drugih slovenskih imen, vse to do poslednjega, ki je pisal. Tam so bile revije, ki so ji prihajale mesec za mesecem, vsa leta; te knjige, te revije, za katere si je odtrgovala od svoje revne plače — in ali ni iz vsega tega dihala domovina? Tam te knjige, trud in napor in ena sama daritev slovenskega duha, za tolažbo v težkih časih in za vero srcem ter za navo dilo za bodočnost, tu pa njen
Kulturbund---. In v tem
Kulturbundu, kamor so vstopali vsi tisti, ki so že bodisi zdavnaj obupali nad slovensko domovino, svojim narodom, ali ki so v zmedi časa skušali rešiti zase miren prostor in dobro pla čo, tam na polici pa vsi tisti, ki nikdar niso obupavali in ki jih je ona vedno ljubila, tisti, ki so ji ostali edini i n najzvestejši prijatelji v grenkih samotnih časih, in ki so bili prijatelji in tudi vodniki slovenskega naroda. In tam na eni strani vsi, ki so vsa leta nosili njej eno samo prevaro, eno samo razočaranje, od prvega, ki se je je naveličal, in do zadnjega, ki ga je sama odslovila, ko ji je že bilo "vseeno", in med,temi, med vsemi, ki so mislili samo še nase, je stala tudi ona. Bila je vpisana mednje. Kaj tam dela? Kaj tam hoče? Zato, da pride morebiti nekoč bliže Mariboru? Ali je to tista velika cena, za katero naj človek proda ne samo svoje poštenje, ne samo svojo vero, temveč tudi narod, do katerega nima nikake pravice, najmanj pa, da bi ga prodajal?
Tam onstran meje so se pripravljali, da lepega dne porušijo tisti veliki sen, ki leži razprostrt po vseh knjigah v njeni omari, tam so se pripravljali, da zasedejo slovensko domovino, da enkrat za vselej zbrišejo z zemlje tisti rod, kamor je tudi sama spadala.
Ali je Anica hotela vse to ?
Ne, ne! Anica ni nikdar tako mislila!
Zares, od tistega dne, ko je v mreži svojega samotnega razpoloženja v obupu "saj je vse-(Dalje na 7. strani)
Waterloo Dept. Store
15504-12 WATERLOO ROAD
Dr. Župnik vain nudi kompletno zobozdravniško postrežbo, pa najsi potrebujete malo zalitje, izdiranje ali kako drugo zobozdravniško delo.
Ne glede kje delate ali stanujete, vedno vam bo prilično obiskati dr. Župnika ob vsakem času, ki je prikladen za vas. Ni treba nobenega dogovora poprej.
i
i
Trgovina, kjer se dobi vse po nizkih cenah. Imamo popolno zalogo lepih zimskih oblek za dekleta, žene in otroke za božič. Fino spodnje perilo, nogavice, lepe klobuke, kravate in srajce. Fine in trpežne čevlje za celo družino.
Vsem rojakom in rojakinjam želimo vesele božične praznike!
CARL'S CAFE
1301 East 54{li St ' /
PALISKA—BUBNIC, last. ' " I
m
Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, žganjem in vinom ter okusnim prigrizkom.
GODBA IGRA VSAK PETEK IN SOBOTO Želimo prav vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem obiskovalcem in prijateljem!
FRANK'S CAFE
800 East 200th St.
KEnmore 9858
FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika
Vsem cenjenim rojakom se priporočamo, da obiščite našo gostilno.
Pivo, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nas. — Se priporočamo.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem našim gostom in prijateljem!
BARVAMO HIŠE ZUNAJ IN ZNOTRAJ
Vedno prvovrstno delo. — Zmerne cene.
JOE PINTAR
389 EAST leOlh ST. — IV. 6067 /
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem!
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
KRAMER'S GRILL
FRANK IN MARY KRAMER, lastnika
m
SLOVENSKA GOSTILNA —Se priporočamo—
747 East 185th Street
IVanhoe 9619
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem!
FRANK VIDMAR
1038 East 74th Street
MESNICA IN GROCERIJA
Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče.
Postregli vam bomo najboljše z dobrim mesoiw in grocerijo. Posebno za praznike imamo veliko logo.
MR. & MRS. L ZUPANČIČ
1140 EAST 67th STREET
Grocerija
HEnderson 0336
Se priporočamo, da si nakupite dobre grocerije pr' nas. Velika zaloga vsakovrstnih potrebščin za dobre obede.
t
VamI« božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem!

Za dobro sveže pivo, pristno vino in žganje, pridite k nam. — Vedno prijazna postrežba.
eoniE-
9^eal
iBL:
ai\d Sandwiches
DRAUGHT
Prav vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim gostom!
MRS. MARY JAKSE IN SINOVI
Slovenska gostilna 884 EAST 200ih STREET
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
VICTORY TAVERN
513 East 152nd Street - KE 9735
sudanci
GODBA IN PLES VSAKO SOBOTO f*!"! nas vas postrežemo z najboljšo pijačo—pivom, vi-in žganjem ter finimi domačimi jedili. — Priporo-'^arno se za obisk.
Albina (Opaskar) Rithter — Mitz Slapar
loM (lUIRS & DYERS
406 EAST 156 STREET
IVanhoe 5252
ČISTILNICA
Mi pridemo iskati in dopeljemo na dom. Lastuje-in obratujemo lastno čistilnico, kjer izvršimo prvovrstno delo pri čiščenju in likanju. Se priporočamo.
MICHAEL A. SON, lastnik
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem gostom in prijateljem!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Želijo vsem ter se toplo priporočajo za naklonjenost
CEVUARJI
FRANK DACAR
17308 Grovewood Avenue
FRANK MARZLIKAR
16131 St. Clair Avenue
AMERICAN SHOE REPAIR
D. Modica	i
642 East 185th Street
MICHAEL URAC
18509 St. Clair Avenue
FRANK ZAUBI
17432 St. Clair Avenue
MATH ZABUKOVEC
16817 Waterloo Road
TONY ZUPANČIČ
524 East 152nd Street
MAX PERLMUTTER
755 East 152nd Street
ANGELO S SERVICE
15701 Waterloo Road
FRANCE BEVK:
NE BOMO JIH POZABILI!
Trudila se je od jutra do veče-
___I ra, z brezmejno ljubeznijo, s
, IV- J 1 1 J • -v	, J.	• T i tisto prikupnostjo, s katero je
Kadar koli le padel kdo iz- vaioc nam sledi po poti, ki pelje , , . ' , ^ , J V., , i;	T.	t- jr- > £- J I znala vedno pridobiti otroke,
med nasih dragih borcev za svo- svobodi v naročje.	'da s " r" 1
bodo, se nam je od bolesti stis-1 Niso bili le iz različnih kon- i m j	^ _
nilo srce. In vsakikrat smo pri-' cev, ki so stali takrat pred sod- „ ?	pomaga o v^ o
,. ,	u -u J I -1 •'	■ -	1 Pa ce bi se JI posrečilo pridobiti
segali ob njihovih grobovih, da niki, ne samo iz različnih slo-i 4. j u , • v , . -	_ /	..I	-	vse te drobne glavice, ce bi se
= ;vmo ljubil samo tisti, ki bo za-strupljen z ljubeznijo do nje.
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
bomo nadaljevali in dovršili nji-1 jev, tudi njihovi pogledi na živ- i
ji posrečilo jih še tako navdu-
hovo zapoceto delo. To smo bili,lienie m njegove probleme niso'«... ,
, ,v .	... . ,	•	I siti, bilo je prepozno.
dolžni sebi in njihovim mladim,' bili enaki. Toda eno. je nespor- r>'i •	•	, ,
, .v 1	. v.	.	v	• Bilo je prepozno m s posled-
nesebicno darovanim zivlie- no: vsi so goreče ljubili svojo! ..	, , .
, . . , , I , . . ,	. njim posmehom, ko je sprevi-
njem. Njihova kri m smela biti domovino m so bili pripravljeni . ,	,	• ^ i.
, .	_ ...	.	dela ves urezup, se le preciaia
zastonj prelita. In vsakikrat je se bonti in umreti za njeno svo- , ..	,, . . I
-■, T v , v. . v ^ , , , . . - i, J v ^ pod svojim vodilom "saj je vse-bil v nasih dušah ziv občutek, bodo m srecnejso bodočnost. Da
da niso mrtvi, ampak da so s j so živeli, bi bili stali v isti vrsti svojo žrtvijo zaživeli večno živ-1 z ostalimi našimi borci iz veli-1 jen je. In so ga zaživeli v res- [ kih dni splošne narodne vstaje, niči. V dneh borbe so hodili v ^ Tako kot so ves čas borbe hc-naših mislih pred nami kot i dili pred nami in nam kazali naš vzorniki in nam vlivali moči za. veliki cilj.
vztrajanje. Tudi v zmagi in v miru ne bodo nikoli zatonili v pozabo in se bodo zmeraj vračali med nas.
In se vračajo drug za drugim. Vladimir Gortan, štirje iz Bazovice in vmes še mnogi. Bridko nam je ob spominu nanje, to da v tej bridkosti jih ovijamo v spoštovanje kot v cvetje in se jim klanjamo polni hvaležnosti in ponosa. Zdaj se jih vrača pet, ki jih nismo in jih ne bomo ni-
Ali ste brali predsmrtna pisma Pina Tomažiča in Simona Kosa? Preberite jih! Taka pisma v sličnih trenutkih lahko napišejo 1 e velikani p o duši. Kdor bi imel le senco dvoma v njihovo resnično veličino, bi mu morala ob teh pričah skopneti. Vsak narod mora biti ponosen na take sinove.
In mi smo ponosni nanje. Pino Tomažič, Simon Kos, Ivan Vadnal, Ivan Ivančič, Viko
koli pozabili: Pino Tomažič, Si-^t Pozdravljeni v domači mon Kos, Ivan Vadnal, Ivan Ivančič in Viko Bobek. Ti sinovi vseh strani Slovenskega Pri-
eno" poslednji ljubezni. Prvič i zdaj je čutila, da ji samo taka ljubezen lahko zamori kljuvajoče srce. In ona je hotela ubiti v sebi tisto, kar je kljuvalo v njej, kar je kričalo, kar je opominjalo. Oklenila se je te ljubezni s tisto strastjo, ki lahko človeka povede do lastnega pogina. In ona, ona je hotela . . . poginiti. Zares, samo še poginiti. Vedela je, da živeti ni mogoče. Imela je pravico, da je s seboj počela, kar je hotela in dokler se je njen "saj je vseeno" nanašal samo nanjo, je bilo prav. Toda kakšno pravico je imela zaplesti v mrežo tega "saj je vseeno" tudi ves slovenski narod, vso slovensko domovino?
zemlji! Odpeljali so vas v temi j Zares, samo poginiti še, to je suženjstva, a se vračate v zarji i vse.
, . , , . svobode, za katero ste tudi vi Vse doslej preko tiste cvet-se ne vi^cajo le v objemiimeli: ne nedelje 1941 leta pa do kon-nase hvaležnosti, ampak se tudi j	mlada življenja. V tem ca njenega življenja je bila ka-
njihovi zemski ost^ki po vrača-,	moremo izreči eno sa- kor ena sama blodnja. Nenado-
jo v nase ^ raje. asisti, i v besedo; Hvala! Hvala vam nia je pobegnila na štajersko, svojem zlocmstvu poznali' ^otera! Vaši veliki dolžniki domov, kakor bi hotela za ve-spostovanja niti pred smrtjo,	kot plačilo za vašo žr- komaj zabrisati iz svojega sr-
so o e 1 za risa i s e za nji ne zadostuje, da vas obsi- ca kraje, ki so jo privedli naj-hovimi truph, da bi prepreči i	% izrazi hvaležnosti i n' prej do njenega "saj je vseeno"
vsa^k zunanji izraz nase ljubez-, spoštovanja. To bi bilo samo in od tod dalje, da je izdala svo-m do niih m nase hvaležnosti za I J. p g povračila. Obljubljamo' jo domovino. V novih krajih je nji ovo z .tev. vo o a na.m ji vam, da bomo do konca izgradi-' skušala najti mir svojemu sr-je zcp.-	li in očuvali našo ml^do svobo-'cu. Toda doma ni bilo nič bolje,
nanii, a o o pocn a i v prs i	demokratično pravico. To Tam je njeno srce v očetovem
svojerodnezem]je,izkateres3bGmostori]i!	|spoznanju,kijezabredelšedlje
j In tedaj nam bo lahko in ve- kakor ona, pa zdaj ni mogel ni-Takrat, ko smo pogumni sta- pri srcu, ko bomo obisko- kamor, našlo samo še prenkej-
li pred strogo, krvavo sodbo, ss ^^11 vaŠ3 nove grobove.
je črn mrak spenjal nad naša^__'
domovino. Fašizem, to dete ilaži a • . 1 i.i' , i
Anica ni mislira tako
in krivice, je slavil zmagoslavja in grozil, da ves svet zagrne I	(Dalje z 6. str.)
v svojo temo. Jugoslavija je bi- gj^o" napravila to umazanijo,' potoka v reko. Tam zadaj nad j la pogfžena in razkosana, nad ^se do poslednjega dne svo- Mariborom pa se je dvigalo ze-
s: razočaranje.
Šele zdaj se ji je docela razo-dclo, šele ko. je začela teči pfva kri in ko je ta kri čedalje bolj naraščala najprej v potok in iz
njenimi gorami in dolinami je ž vljenja si je dokazovala
širilo svoje peroti izdajstvo, smrt in razdejanje. Naša ožja domovina ni Š3 nikoli doživljala tako črnega robstva kot takrat. V nekaterih' trenutkih se je zdelo, da so za vedno pokopani vsi svetli upi, ki so s pogumom pojili srca najboljših sinov našs preteklosti in sedanjosti.
Kdo je takrat pričakoval usmiljenja? Nasilje je bilo pijano od uspehov in se je valjalo v krvi. Fašizem v svoji slepoti ni pomislil, da s, kruto sodbo pred vsem svetom razkazuje svojo goloto in našo odločno voljo no svobodi. Zasledoval js samo en cilj: hotel je streti upornost primorskega ljudstva.
da ni mislila tako. Njeno vodi lo "saj je vseeno"', ki jo je še kolikor toliko srečno peljalo skozi samoto vaških šol, brez upa lastnega življenja, ko ja sprevidela, da nikdar ne bo dosegla, o čemer je sanjala, je zdaj popolnoma odpovedalo. Ni bilo zdravilo, ki bi ji v tej bolezni moglo pomagati. Tudi ni pomagalo, če si je rekla, da tako vsi počnejo. Ne, vsi niso počeli tako. Drugi — drugi so še vedno verjeli, drugi so še vedno delali.
-Še nikdar ni s toliko vnemo poučevala kot poslej. Zdelo se ji je, da bo samo s tem vsaj malo zabrisala svoj greh. Napol-
Strl g i ni, ampak je prilil olja nila je šolsko sobo z domovino
v ogenj.
Že takrat so se kazala znamenja na obzorju, ki so napovedovala prej neslutene junaške podvige našega naroda in nje-
Zdelo se je, da se je vsa domovina stisnila na ta boren prostor med štirimi stenami, da so tu polja, gozdovi, gore, vasi, me-
leno Pohorje, mirno in mogočno. Tam je stalo in tam so se zbirali otroci svobode, ki niso nikdar klonili in se prepustili varljivemu in umazanemu "saj je vseeno". In tisto Pohorje, kamor se je vsak dan upiralo žarko solnce, kjer so gozdovi vekomaj šumeli, je neprestano klicalo. Klicalo je tudi Anico in kakor bi ii hotelo vsak dan znova dopovedati:
"Ne veruj, saj ni res, da bi bilo vseeno. Zbriši preteklost, pozabi grde in grenke dni. Tu pri nas ne poznamo brezkrajne poti 'saj je vseeno', tu poznamo samo eno pot: dalje, v svobodo!"
Takrat se je Anica dvignila. Dvignila proti Pohorju.
Toda Pohorja ni nikdar dosegla.
Svoj greh pa je vendarle po-
,. ,.	,. , , . pravila. Ko le stala pred puska-
sta, liudie, vse , vse tisto, kar. . . , ,' , ^	,
, . ,	' . i ml, se le kljub vsemu nasmeh-
govo končno zmago. 2e je bila domovma obsega. Vcepljala	^lia ip srečna. Čutila se je
oživljena Osvobodilna fronta, ki »'"I'™ ljubezen do,te aomo-,^,^,„„ ^
srečno, ko je smela vsaj umreti
je ponesla iskro upora med i^ine, zastiuwljala jih je z "P. tisto domovino, ki jo je bila
. r. • „ , • i 1- zato ker ie vedela, da bo domo-Btvo. Prvi partizanski streli so |_. '__
okupatorju dokaznih našo voljo j	Vaš donesek za olroško bol-
do življenja. Ti streli so odme-j	nico v Sloveniji bo znak Iju-
vali tudi v tesne, temne celica |	bežni in spoštovanja do po-
in jetnikom, ki so čakali sodbe, |	irebnih. V ta namen lahko
razžareli oči: "Saj nismo sami! j	prispevate tudi v uradu "Ena-
Saj je ves narod za nami!" Pe-1	kopravnosti"!
izdala. Vsaj umrla je lahko za-I njo, ako z njo, ko bo osvoboje-j na, ne bi smela živeti. In kadar ■ vetrovi zave je jo s Pohoi-ja, se zdi, da poleg vsem tisočem, ki so padli, tudi Anici Koširjevi prinašijo pozdrave svobode.
Vesele božične praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
iHapflotuer illilfe
FRED in LUDWIG RACE. lastnika
Mayflower Dairy 448 East 158+h Street
IVanhoe 5191
Podjetje se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščilu
božičnih in novoletnih praznikov^
JANES SLAPNIK, JR.
6620 St. Clair Avenue
HEnderson 8824 CVETLIČAR
Iskreno se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost, tet se cenjeni javnosti priporočamo za v bodoče. Mi imamo vedno najlepše cvetlice in šopke ter vence za vsak slučaj, najsibo vesel ali žalosten.
CENE ZMERNE
SE PRIPOROČAMO
WOLKOV JEWELERS, INC.
6428 St. Clair Avenue
Prav vesele božične praznike in srečno, zadpvoljno novo leto želimo vsem odjemalcem in prijateljem!
Vesele božične in novoletne praznike želimo vsem!
ROSEDALE DAIRY
Slovenska mlekarija MILK FROM APPROVED DAIRY FARMS
1083 EAST 68th STREET HEnderson 4926
James J. Macerol, Prop.
i.
4504 St. Clair Avenue
SLAŠČIČARNA
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem gosiom in prijateljem!
Priporočamo našo slaščičarno v naklonjenost, kjer vam bomo vedno prvovrstno poitre^li.
Vesele božične praznike ih srečno novo leto vsem!
KOMIN'S PHARMACY
6430 ST. CLAIR AVENUE Slovenska lekarna -
- Vogul Addison Road nasproti SND
Vsem rojakom se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče.
PETER KEKIC
6622 ST. CLAIR AVENUE Gostilna
Vain želi vesele božične praznike in s/ečno Novo leto!
Pri nas dobite vedno dobro vino, pivo in žganje. Se priporočamo za obisk.
VENETIAN BLINDS	CURTAIN RODS
ST. CLAIR WINDOW SHADE CO.
6532 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 3154 Window Shades and Wall Paper Shade Manufacturers and Cleaners Vesele božične in novoletno pra=ni!:o želimo vsem!

Hanuman močnejši kot Samson
(Mark Twain.)
') Naš slavni humorist, Mark Twain, je tekom svojih potovanj obiskal tudi južno-pacifična otočja, Avstralijo in Iztočno Indijo, in tedaj je napisal to storijo.
V Syneyu imel sem znamenite sanje in ko sem o njih govoril z nekim misijonarjem iz Indije, ki je tedaj potoval v New Zealand, da obišče svoje sorodnike, sem mu pripovedoval o teh sanjah. Sanjal sem namreč, da je vidljivo vesolje, prava in fizična osoba Boga, da so ogromni svetovi, katere vidimo v vsemirju migljati in svetiti, kar na milijone milj oddaljeni drug od drugega, nekake krvne kapljice Njegovih žil; in da smo mi ter drugi stvori enostavni mikrobi, kateri žive; v nebrojnih številih v omenjenih Kapljicah.
Misijonar, Mr. X., je o teh sanjah nekaj časa premišljeval, in potem dejal:
"Neizmernost ogromnosti ni neomejena dokler je v vsemirju; in meni se dozdeva, da je to nekaj, kar spada v račune, ki so inače neizračunljivi—namreč izvor svetih hindustanskih legend. Morda Hindustani sanjajo o njih in potem verujejo v to, nekako božje razodenje. Vse to namreč izgleda tako, kajti te legende temeljijo na taki neizmernosti, da človek ne more verjeti, da bi si duhovni kaj tacega izmislili... kadar ne spe."
Potem mi je pripovedoval nekoliko takih legend in pripomnil, da tem legendam verujejo vsi sloji Hindustancev, vštevši ljudi najvišje družbe in inteligence; in pripomnil je tudi, da to splošno verovanje tvori nekako oviro uspešnegu delovanju misijonarjev. In potem je nadaljeval nekako takole:
"Doma, (v Evropi), se ljudje čudijo, čemu krščanstvo v Indiji hitreje ne napreduje. Ljudje namreč vedo, da Indijci radi verujejo, in da jim je rerovarije v čudeže nekako prirojeno, vsled česar imajo čudeže dokaj radi. In potem ti ljudje razlagajo to dejstvo nekako takole: Ker Indijci radi verujejo, treba je enostavno da se jim krščanstvo razloži—in potem morajo verovati; vse resnice je enostavno treba potrditi z bibličnimi čudeži, in potem ne bodo o vsem tem dvomili. Naravna posledica
sti. In znano je, da so naši bogovi najmočnejši in najmogočnejši.
Kristjani imajo le malo bo-
počasnemu napredovanju kr- katera bi s svojimi človeškimi znana dejanja njegovih lastnih ščanstva v Indiji je potemtakem močmi nikakor ne mogel izvr bogov z dejanji bogov drugih ta, da smo vsemu temu krivi mi, jšiti. Da sem iskren, baš tako je ljudi; druge poti ni. In ko raz-kajti: mi nismo tako srečni, da tudi med kristjani, kajti oni ve- pravljamo s temi primerjanji, bi zamogli vse doktrine podpre-1do, kdaj kdo deluje s pomočjo s tem še ni rečeno, da prehajati s čudeži.	j Boga, in kdaj le z svojim last- mo k bogovom drugih narodno-
Toda pri vsem tem moramo nim naporom. Pripovedovali ste,
poudarjati resnico, da nismo v da je imel Samson nekako nad-vsem tem tako dobro preskra-'naravno moč v svojih laseh, kaj-Ijeni, kakor eni domnevajo. In! ti pripovedovali ste, da, ko ie
vsled tega nam NI tako lahko,] Samson izgubil svoje lase, je tu-i gov, in ti bogovi so novi in tudi kakor oni domnevajo. Da se iz-'di postal povsem navaden člo-jnejaki—kakor se nam dozdeva, razim v vojaškem smislu,—nas I več. Baš tako je tudi pri nas,! Seveda, število teh bogov se bo pošljejo proti sovražniku oprem-1 kakor sem že prej omenil. Nf? j pomnožilo, kajti tako se godi Ijene z dobrim smodnikom in svetu je vse polno narodov, in j vsem bogovom, toda ta doba je j dobrimi puškami, toda mesto j vsaka skupina narodov ima svo-i še zelo daleč; oddaljena je še krogel nam dajo kroglice, ki so je bogove, in ti narodi ne ma-! mnogo vekov, kajti bogovi se le I izdelane iz mehkega bombaža; ^ rajo moliti k bogovom drugih | počasi množe, kakor je to obi-i to se pravi, da naši čudeži ni- narodnosti. Vsaka skupinja nam- j čajno med bitji, katerim pome-^majo koristnih posledic; Indij-i reč veruje, da so njeni bogovi jnja tisočletje le neznaten tre-,ci enostavno ne marajo za nje,lnajjačji, in teh bogov neče za-^notek. In med rojstvi naših bo-i kajti oni imajo dovolj svojih,'menjati z drugimi, razen v slu-i gov poteklo je kar milijone let. ki so mnogo bolj izvanredni. čaju, da se jim dokaže, da sled- i Zadeva je namreč zelo počasna Vse podrobnosti njihove lastne nji nadkriljujejo s svojimi moč- in pridobitev moči in mogočno-vere so namreč dokazane s ču-Jmi njihove lastne bogove. Clo- sti je ravno tako počasna. O I deži; in podrobnosti naše vere vek je namreč le slabotno bitje, I vsem tem imamo na razpolago je seveda treba dokazati po,in vsled tega potrebuje pomoči na tisoče dokazov in sicer na istem načinu. Ko sem pričel s bogov—brez te pomoči ne more \ podlagi kolosalnih značajev njih
obstati. Naj torej človek izroči j osobnih dejanj, kakor tudi de-svojo usodo v roke slabotnih janj povsem navadnih ljudi, ka-bogov,—ako more najti močne j-1 terim so bogovi podelili nadna-še bogove? To bi bila nesmisel, i ravne moči.—Vašemu Samsonu
Ne, ako po izve o bogovih, ki so' -----
močnejši, tega nikakor ne sme pregledati, kajti stvar ni tako
svojim delovanjem v Indiji, sem dokaj podcenjeval te potežkoče.
Toda v tem pogled^ sem se kma-lo poboljšal. Bil sem istega mišljenja, kakor moji prijatelji doma—da je vse, kar je treba za pridobitev mojih po otročje "ču-Ideželjubečih" ljudi,—da jih eno- brezpomembna. Kako naj torej! I stavno očaram z čudeži, čude- človek določi kateri bogovi so i I njem in čudesi. V popolnem za- mogočnejši,—njegovi lastni, ali I upanju sem jim toraj pripove- pa oni, ki vladajo zadevam dru-1 i do val o čudežih, katere je na- gih narodov? To se stori eno-! pravil Samson, ki je bil najmoč- stavno s tem, da se primerja!
inejši človek kar jih je kd.i ^ kATEEEGA	'
,živelo na svetu-saj tako sem	ZAVIDA
|jun eja	živi boliše, je boljše ... da
apocetka sem opazil, da jiii . c-dt u i ' , , I , J , . . . f	in SPI boljše . . . kot večina ro-
,to dokaj ugaja m da se za stvar. ^ aristokratov drugih dežel, jzammajo, toda, ko aem s pn-.g^i^gtuje udoben dom, z notra. povedovanjem nadaljeval m si- montersko in resnično grel-
jcer točko za točko, sem na svo-' napravo
jo žalost opazil, da se poslušalci 'moderno karo, mesto
čedalje manj zanimajo za moje	z voli.
so bile podeljene take nadnarav-!ne moči,—in, ko se je temu pri-'vadil ter pobil s kostjo oslove; j čeljusti kar na tisoče ljudi, ter I odnesel na ramah mestna vrata, j ste se mu naravno čudili,—kajti ' priznali ste, da je vir njegove 'moči božanstven. Toda vse to vam ne prinaša nikakih dobičkov med vašo hindustansko kon-gregacijo, katera se vsemu temu nikakor ne more čuditi, kajti člani te kongregacije bi Sara-sonova dejanja vsekako primerjali z dejanji Hanumana, komur so naši bogovi podelili božan-stveno moč njegovega mišičevja, in ti ljudje bi se za Samsona prav nič ne brigali, baš kakor ste to sami doživeli.
V starih, starih časih, oziroma pred na veke vekov, ko se je naš bog Rama bojeval z demonskim bogom na otoku Cey-lonu, mu je Rama ukazal zgraditi most med Ceylonom in Indijo, tako da bodo mogle njegove vpjske priti tem lažje na otok; in bog Rama poslal je svojega generala, Hanumana, kateremu je bila podeljena božja moč, baš, kakor vašemu" Sam-
sonu, po potrebni materijiJ za,vse do današnjih dni naravnim gradnjo mostu. Tc'com dveh ;Govardhun kot dokaz moči, dnevov je Hanuman nzarli^al tero so mu naši bogovi podelu'-petnaiststo milj daleč, vse dej Vsekako nam mora biti Himalaje, kjer je naprtil na svo-; vsem jasno, da Hanuman ne ja pleča kar dvesto milj dolgo'mogel nesti one velikanske predgorje onega velikanskega j vse do Ceylona, ako bi mu bo-
gorovja, na kar se je napoti! igovi ne podelili božje moči.
nazaj proti Ccylonu. Bilo je po-j no vam je tudi, da se je vse to noči; in ko je korakal po iav-1zgodilo s pomočjo bogov, ne P® ninah, je ljudstvo v Govardhu-j vsled njegove lastne moči. nu culo njegovo gromu podobno | In tako sem prepričan, dawc* ; korakanje, vsled česar se je rate dvoje stvari priznati; ^ zemlja tresla tako, da so ljudje vič,—da Samson, ko je ostavili svoja domovja in videli mestna vrata na svojih plečih, na lastne oči, liuko je potovalo'tem še ni dokazal, da so njeg"^' snežno Himalajsko gorovje mi-!bogovi boljši od naših; in dru mo njih. In ko je ta velikanska igič, da o njegovi moči nim^ '
celina potovala mimo njih, ugle- drugih dokazov, nego
le priP°'
dali so na nji svetljajoče so hi - j vedo vanje, dočim so dejstva °
či, ki so gorele v tisočerih va-|Hanumanu ne le podprta ^ j
seh tega gorovja, tako da se jim; ustnimi zatrjevanji, temveč
■ kat^
je dozdevalo, kakor da bi ozvez-' docela dokazanimi dokazi dja potovala po nebu. Ko I'udje vse to opazovali, se je Hanuman izpodtaknil; odlomilo se malo, le kakih dvajset milj ^
dolgo pogorje od gorovja in to gorovje ostane med nanii: padlo raz njegovih pleč. Polovi- moremo in ne bodemo o isti ca tega pogorja se je tekom ve- sti niti dvomili, kov obrabila, toda preostalih vi ona vrata?"
deset milj pogorja, je ostalo "Nova Doba" glasilo
so re vsakdo lahko vidi in se tudi lahko dotakne—kar J smatrati najboljšim dokazo®'
in doW
i
Mi imamo gorovje,
In kje
pripovedovanje. Vsled tega ko sem z pripovedovanjem končal, sem tudi opazil, da je zanimanje poslušalcev postalo povsem indiferentno—moje pripoVedo ■ vanje ni napravilo na nje nika-kega vtisa.
In potem mi je nek star Hm-
On si je sam svoj gospodar, in če resnično želi in je voljan resno delati, lahko postane "boss" svojega departmenta, svoje družbe, ali svoje domovine. Njegovi otroci si lahko nabavijo izobrazbo v kolegiju, in se podajo v katerokoli trgovino ali
du-gentleman pojasnil od kod p^ofesijo, ki jo želijo izbrati, prihajajo moje potežkoče. Dejal ■ veliko drugih dežel na temu j mi je namreč: "Mi, Hindustani | svetu, kjer je to mogoče.) jpripoznamo boga le po njegovih!To je ameriški delavec, ki živi i delih—in pripovedovanja o nje-• in dela pod ameriškim sistemom I govih delih in delovanju sploh proste izbere, proste govorice in j ne uvažujemo. Najbrže je pri ^ proste prilike. '
I vas, kristjanih tudi tako. In pri, Tisočero mož kot je on, dela I tem tudi vemo, da, ako kdo dobi ^ pri Republic Steel.
!svojo moč in boga, dokaže to a, REPUBLIC STEEL tem, da more izvršiti dejanja,	CORPORATION
"SAY IT WITH FLOWERS"
JELERCIC FLORIST
15302 WATERLOO ROAD IVanhoe 0195
Vesele božične praznike želimo vsem rojakom in prijateljem!
%
vsem slovencem in hrvatom želimo vesel božič in srečno novo leto!
SIMONCIC PEKARIJA
6724 ST. CLAIR AVENUE
EXpress 0881
Se iskreno zahvaljujemo vsem odjemalcem ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče. Postregli vam bomo najboljše z dobrim pecivom.
NaroČite si pri nas okusno pecivo za praznike
Se priporočamo za obilen obisk
THE MAN THE WHOLE WORLD ENVIES
He lives better, eats better . . . yes and sleeps better . . . than most of the blue-blooded aristocrats of other lands.
He owns a comfortable home, with inside plumbing and a real heating system.
He drives a modern car, instead of a charcoalburner or an oxcart.
He is his own boss, and, if he wants to badly enough and is willing to try hard enough, he can get to be boss of his department, his company, or his country.
His children can have college educations, and can go into any business or profession they choose. (There aren't many other places on earth where that's true.)
He's an American working man, living and^working under the American system of free choice, free speech and free opportunity.
Thousands of men like him work at Republic Steel.
(
REPUBLIC STEEL CORPORATION
%