i. in min m. ■■ mi ■ ni ii .i., jl .m.im i, i l. .. .■wn.nn.iiij ■■"> . i. ' . - —'in^^^g^H^^HHggi Tolmina plačana v gotov** Leto LXXU., it. 239 LJubljana, petek n. Gena Din 1*- LOfENS tzhato vsak dan popoldne Izvzemš) n«def)o ki praznik*, fl Insarari do 80 petit vrst d Din Z do 100 vrst 6 Din 2-50. od 100 do 300 vrst 6 Oin 3. voč? tnsorati pote vrsta Dio 4—, Popust po dogovoru, tnsoratni davek posebei (J ^Slovenski Narod" volja v Jugoslaviji Din 12.—> ta inozemstvo Dio 2&— Jf nohopM so oo Podpis pogodbe v Ankari: UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knofleva oBca fc*r. J 31-2% 31-23. Sl-2i 31-25 In Podružnico* MARIBOR. Grapti trg it. 7 // NOVO MOTO. LfafaJfamfco Mofon it 26 H CEUČ, cnfruo urodnBtvo. S^MrrKJverjevoooco \ tokrfoo », ^ »1 2, tolofon it. 190 // JESENICE. Ob kolodvoru 101 /f tog 5 I/ Mino hranilnico v Ljubljani it KttSL Milili Sudeiouanie Turčile z Anglijo In Franclfo Včeraj so podpisali v Ankari zastopniki Turčije, Anglije in Francije pogodbo o vojaški vanju za ohranitev miru na Sredozemskem morju in za primer neizzvanega napada na Rumunijo in Grčijo Ankara. 20. okt. e. Snoči ob 18. je bil podpisan f rancosko-angleško-turški pakt. Za Francijo sta pogodbo podpisala general Wcygand in francoski poslanik Massigli, za Anglijo general Wawel in angleški poslanik v Ankari, za Turčijo pa predsednik vlade Saj dam in šef generalnega Štaba maršal čakmak. Pakt je v zvezi s tur-ško-angleško izjavo z dne 12. maja in fran-cosko-turško izjavo z dne 24. junija ter vsebuje naslednje določbe: 1. če bi se Turčija zapletla v vojno s katero izmed evropskih držav, tako da bi bila napadena, se Anglija in Francija zavežeta nuditi Turčiji vso svojo vojaško pomoč. 2. Če bi katerakoli država napadla Turčijo in bi zaradi tega nastala vojna na Sredozemskem morju, zaradi katere bi bili primorani mačeti vojno Anglija In Francija, se Turčija zaveže pridružiti se skupni akciji Anglije in Francije ter jima nuditi svojo celotno vojaško pomoč, če bi zaradi napada kake evropske države prišlo do vojne na Sredozemlju in bi bila Turčija prisiljena začeti vojno, se Anglija in Francija zavežeta p.J.užiti se turški akciji in nuditi Turčiji vr><> svojo vojaško pomoč. S. Dokler so v veljavi jamstva, ki jih je dala Anglija in Francija Grčiji in Kurmi-niji dne 13. aprila 1939, bo Turčija sporazumno sodelovala z Anglijo in Francijo in jima nudila vso vo»aško pomoč, s katero razpolaga, če bi bili Anglija in Francija angažirani v vojni akciji zaradi teh jamstev. 4. če bi bili Anglija In Francija prisiljeni začeti vojno s kako evropsko silo zaradi njenega napada na Francijo ali Anglijo In sicer tudi pod pogoji, ki v Čl. 2 In S te pogodbe niso določeni, se vse tri pogodbene stranke zavežejo, da se bodo med seboj posvetovale. Turčija se še posebej zaveže, da bo do Francije in Anglije ohranila dobrohotno nevtralnost. 5. Vse tri pogodbene stranke se bodo med seboj posvetovale o skupnem nastopa tudi v primeri' napo rta na kako Izmed dr-/, ki so ji ni pogodbene stranke ponudile pomoč, k:;-..r ijti, v primeru neizzvanega napada, ki ograža varnost katere koli Izmed držav pogodbenic. 6. Pogodba ni naperjena proti nobeni državi, temveč je njen namen, da zagotovi skupno pomoč Angliji In Franciji ter Turčiji v borbi proti napadalcu, če bo potrebna. 1 I 7. Določbe te pogodbe vezejo Turčijo dvostransko z eno ali drugo izmed pogodbenic. 8. Ako so pogodbenice angažirane v vojni kot posledici te zvezne pogodbe, po- godbenice ne morejo zaključiti premirja niti miru brez medsebojnega sporazuma. 9. Sporazum bo ratificiran takoj in bo uveljavljen na dan ratifikacije. Pogodba velja za 15 let in «e obnovi za nadaljnjih i let, če katera izmed pogodbenih držav šest mesecev pred potekom te dobe ne prekliče njene veljavnosti. S pogodbo sta v zvezi dva protokola. V prvem izjavljajo podpisani pooblaščenci, da njihove vlade pristajajo na sporazum o medsebojni pomoči, v drugem protokolu pa zastopniki Francije in Anglije pristajajo, da na podlagi te pogodbe ne moreta prisiliti Turčije, da začne vojno s Sovjetsko Rusijo. PredloZitev pogodbe parlamentom Ankara, 20. okt. e. Reuter poroča v zvezi s podpisom pogodbe med Anglijo, Francijo in Turčijo, da bo pogodba takoj predložena angleškemu, francoskemu in turškemu parlamenta v odobritev. Chamberlainova čestitka turški vladi London, 20. okt. e. Chamberlain je poslal predsedniku turške republike osebno čestitko k sklenitvi pogodbe. V čestitki je Chamberlain poudaril, da je sklenjena pogodba dokaz odločnosti Turčije, da bo še v bodoče v vseh važnih političnih vprašanjih sodelovala z zavezniki v obrambi skupnih interesov. odnosih s Turčijo London, 20. okt. 8. Nemški poslanik Pa-pen je v razgovoru z novinarji v Carigradu izjavil, da ostanejo odnošaji med Nemčijo in Turčijo še nadalje dobri. Beograd, 20. oktobra c. Snoći ob 21.49 je potoval skozi Beograd nemški poslanik v Ankari v. Papen, ki ga spremljata žena in hčerka. V Carigradu je Papen izjavil novinarjem na kolodvoru, da se ne bo vrnil iz Nemčije brez važnih vesti. V Sofiji je na kolodvoru pozdravil Papena nemški poslanik Richthofcn v spremstvu konzularnih uradnikov. Na beograjski postaji je Papen izjavrl novinarjem, da je njegovo potovanje v Berlin popolnoma zasebnega značaja in je v zvezi z boleznijo njegove žene. Odmevi po svetu V sporazumu z vsemi balkanskimi državami Ankara, 20. okt mp. V vladnih krogih izjavljajo, da je podpis trojnega sporazuma znatno pripomogel h konsolidaciji miru na Balkanu, ki si ga žele vse članice Balkanske zveze. Pogodba je bila sklenjena v sporazumu z vsemi balkanskimi državami, kakor Je v sporazumu z njimi Saradzogiu odklonil najnovejše ruske zahteve. Prispevek za stabilizacijo položaja na bližnjem vzhodu London, 20. okt. s. V merodajnih angleških političnih krogih smatrajo, da je nova angleško-francosko-turška pogodba važen faktor za stabilizacijo položaja na bližnjem vzhodu in na Balkanu. Pogodba pomeni resen udarec nemškim ambicijam. Nemška diplomacija je storila vse, da bi odvrnila Turčijo od Anglije in Francije. IDejstvo, da pogajanja za sklenitev pogodbe med Rusijo in Turčijo za enkrat niso uspela, je zbudilo več razočaranja v Berlinu, nego v MoskvL London, 20. oktobra s. »Times« piše, da je angleško-francosko-turška pogodba diplomatski akt dalekosežne važnosti, ki naj bi bil odločilnega pomena za ohranitev miru v Sredozemlju. Države jugovzhodne Evrope se v medsebojnem sporazumu lahko sedaj mirno posvetijo svojim lastnim zadevam »New York Times« pravi, da je pakt s Turčijo bistvena pridobitev za Anglijo in Francijo. Turčija zvesta prevzetim obveznostim Pariz, 20. okt. mp. Tukajšnji diplomatski krogi izjavljajo, da predstavlja turška pogodba s Francijo in Anglijo o medsebojni pomoči velik dogodek ne samo za Turčijo, temveč tudi za vzhodno Sredozemlje in ves Balkan. V zvezi s tem ugotavljajo, da Saradzogiu v Moskvi ni dovolil, da bi se Crno morje zaprlo in bi dobila Rusija prevladujoč položaj na njem. Turčija je s podpisom te pogodbe dokazala, da spada med one države, ki izpolnjujejo dano besedo in obveznosti. Položaj Turčije v pogledu Dardanel je bil točno določen že na mednarodni konferenci v Montreuxu julija L 1936, ko je bila podpisana mednarodna konvencija o Dardanelah. Tako določa čl. 19 te konvencije, da imajo vojne ladja pravico do prostega prehoda skozi Dardanele samo v mirnem času, čl. 20 pa pravi, da je izdaja dovoljenja za prehod vojnih ladj v vojni odvisna samo od turške vlad* če bi bila sama po vojni prizadeta. Člen 25 določa, da ta konvencija nikakor ne more vplivati na pravice in obveznosti Turčije nasproti drugim državam Diplomatski krogi dodajajo, da se iz tega vidi velik pomen trojnega sporazuma. Pariz, 20. okt. s. Snočnji »Temps« piše, da angleško-francosko-turška pogodba preprečuje namen Nemčije, da bi si poiskala na Balkanu in na bližnjem V7ho- du kompenzacije za težke izgube, ki jih je pretrpela s strani Rusije na vzhodu in severovzhodu Evrope. Nemški glasovi Berlin, 20. okt. e. Berlinski vodilni listi so v svojih komentarjih o angleško-francosko-turški pogodbi podčrtali, da je bilo s to pogodbo znova potrjeno, da smatra Turčija Sredozemsko morje kot področje svojih glavnih interesov. V nemških poUtičnih krogih so že pred meseci opozorili na to, da se Turčija orientira proti Sredozemskemu morju. S pogodbo z Anglijo in Francijo je Turčija po mnenju nemških političnih krogov prišla pod vpliv Anglije in bo odslej služila interesom angleške politike. Kako bo sklenitev te pogodbe vplivala na zunanjo politiko in položaj ostalih držav ob Sredozemskem morju, bo mogoče razvidno šele potem, ko bo besedilo pogodbe popolnoma proučeno in ko se bodo pokazale prve posledic. Glede ostalih balkanskih držav mislijo nemški politični krogi, da članicam Balkanske zveze ne bo težko spoznati, da je Turčija opustila politiko balkanskega sporazuma, kateremu je bilo za podlago načelo stroge nevtralnosti. Veliko vprašanje je še, ali bo mogla Turčija še v naprei vzdržati enake prijateljske odnosa je z Rusijo, kakor jih je imela pred sklenitvijo pogodbe z Anglijo in Francijo. Italijanski komentar Rim, 20. okt. mp. V pristojnih krogih so glede podpisa sporazuma v Ankari zelo rezervirani. Ugotavljajo le, da Je komunike, ki ga je izdala agencija Tas o rusko-turikih pogajanjih, nedosleden, da pa je na drugi strani izjava turškega min. predsednika izredno jasna, S podpisom trojnega sporazuma bo Turčija odslej lahko še nadalje razvijala nevtralno politiko z ostalimi balkanskimi državami, ki so vse za mir in za nevtralnost. London, 20. okt. 8. Italijanski radio pripominja k angleško-francosko-turški pogodbi, da bo dejstvo, da ostanejo Dardanele sedaj odprte za prehod angleških in francoskih vojnih ladij na Crno morje, za Rusijo vzrok, da ostane nevtralna v sedanji vojni v Evropi, kajti dokler bodo Dardanele za prehod angleških in francoskih vojnih ladij odprte, je vedno možen napad na Rusijo s Črnega morja. Pomirjen]e v Rumuniji Bukarešta, 20. oktobra e, V vladnih krogih in tudi v javnosti se opaža mnogo večja pomirjenost zaradi vesti o sklenitvi pogodbe med Turčijo, Francijo in Anglijo. Rumunski tisk podčrtava lojalnost Turčije, ki ni spremenila svojega stališča do svojih starih in preizkušenih zaveznikov na zapadu. V zvezi s trenutnim položajem v Evropi poudarjajo, da postaja položaj nevtralnih držav vse težji. Nevtralne države hočejo obdržati politične in gospodarske stike z vojujočimi se državami, kar ni lahko, ker ne smejo dajati prednosti niti zapostavljati katerekoli izmed teh držav Zadovoljstvo v Švici Curih, 20. oktobra s. »Tribune de Lau-sane« piše, da pomeni anglcfko-francosko-turška pogodba stabilizacijo položaja v Sredozemlju. List pravi dalje, da je v sedanji vojni v interesu vseh nevtralnih držav, da se zaenkrat konflikt vsaj čim bolj lokalizira, dok'er ne bo vzpostavljen zopet trajen mir. Namen nove pogodbe je oči-vidno, da se prepreči razširjenje konflikta na vzhodno Sredozemlje. Ker je srednja Evropa navezana na dobave iz tega predela, je jasno, koMkšnega pomena je nova pogodba tudi za Švico. Nadaljevanje pogajanj med Turčijo in Rusijo V Ankaro je odpotoval šef oddelka za bližnji vzhod v ruskem komis&rijatu za zunanje zadeve M??V*,w20'. okt e', Tl£*JfaJi !isti s<> Pohodu Ribbentropa je tudi ruska vlad še vedno bavi j o o razlogih, zaradi katerih pogajanja med Rusijo in Turčijo niso uspela. Se pred nekaj dnevi so najbolj merodajni krogi v Moskvi trdili, da je pričakovati z gotovostjo podpisa pogodbe. Te vesti so potrjevala tudi poročila iz merodajnih krogov v Ankari. V ruskih diplomatskih krogih trdijo nekateri, da je Turčija že sprejela predloge Rusije in da je bila pripravljena podpisati sporazum, toda Molotov je postavil nepričakovane zahteve, ki jih ni mogla sprejeti, drugi iz kroga moskovskih diplomatov pa trdijo, da so se pojavila nesporazumi j en j a takoj po prihodu nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvo, kamor je prispel dva dni no prihodu turake*a zunanjega ministra. Po spremenila zahteve in je predvsem za hievala, naj Turčija odpove pogodbe, k Jih ima s Francijo in Anglijo. V ruski* političnih krogih pa so Ce vedno prenr: caiu da se bodo mogla pogajanja ma Turčijo in Rusijo še nadaljevati, ksrTui čija noče prekiniti odnošajev z Rusijo, k prav tako noče poruš'ti vseh mostov med Moskvo in Ankaro. Carigrad, 20. okt. e. Zvedelo se je, da je s turškim zunanjim min isti- nn Sarad zoglom odpotoval is Moskve v Ankar tndi Novikov. ki je šef sekcije za bliin* Vfchod ▼ ruskem komisarijatn za zunan* zadeve. Zato mislijo, da se bodo pogajanja med Turčijo in Rusijo nadaljevala in da bost * 7be državi vendarle sklenili po- VVashington, 20. okt. mp. V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo podpis pogodbe v Ankari za velik diplomatski uspeh zaveznikov. Akcijo Turčije in z njo tudi balkanskih držav je v veliki meri omogočila nevtralnost Italije. lija ne bo spremenila politike nevtralnosti Bukarešta, 20. oktobra s. Rumunska vlada je imela včeraj sejo, na kateri je zunanji minister Gafencu poročal o mednarodnem položaju. Gafencu je pri tem ugotovil, da se ni zgodilo ničesar, kar bi povzročilo, da bi Rumunija izpremenila svojo politiko nevtralnosti v sedanji vojnL Bukarešta, 20. okt. e. Snoči je odpotovala iz Bukarešte v Ankaro rumunska gospodarska delegacija, ki bo pričela pogajanja s turškimi gospodarskimi zastopniki m z zastopniki turške vlade glede sklenitve nove gospodarske in trgovinske pogodbe med Rumunijo in Turčijo. V rumunskih političnih krogih so izjavili, da bo rumunska delegacija iz Ankare odpotovala na-. to še v Kairo, kjer se bo pogajala za skle-| nitev gospodarske pogodbe z Egiptom. Nenadna ostavka bolgarske vlade Za ostavko so bili merodajni predvsem zunanji politični razlogi Sofija, 20 okt. e. Včeraj ob 11.30 je kralj Boris sprejel predsednika vlade dr. Kjoseivanova. ki mu je podal ostavko svoje vlade. Kralj je ostavko sprejel ter popoldne po posvetovanjih s predsednikom sobranja poveril dr. Kjoseivanovu mandat za sestavo nove vlade. Službeno ni bilo izdano nobeno poročilo o razlogih, zaradi katerih je Kjosei-vanov podal ostavko svoje vlade, iz dobro poučenih krogov pa se je izvedelo, da je Kjoseivanov podal ostavko, ker je Bolgarija svoj čas službeno izjavila, da hoče ostati nevtralna, mednarodni položaj pa se je med tem toliko spremenil, da hoče bolgarski kralj izvajati politiko popolne nevtralnosti in je z ostavko sedanje vlade dobil možnost, da se posvetuje s predstavniki vseh bolgarskih političnih skupin. Kralj je medtem sprejel v avdi-jenci predsednika sobranja Aleksandra Cankova. na posvetovanje pi BO povabljeni tudi še vsi bivši predsedniki bolgarskih vlad in bivši bolgarski zunanji ministri ter nekateri ugledni bolgarski politiki. Kriza bolgarske vlade zaradi obširnih posvetovanj najbrže ne bo rešena še dva ali tri dni. Ni izključena možnost, da bo sestavljena vlada narodnega edin-stva. Bukarešta. 20. okt. e. V dobro informiranih političnih krogih trdijo, da bo imela sprememba bolgarske vlade za posledico spremembo bolgarske zunanje politike, v kolikor se tiče Rumunije, in sicer bo naloga nove vlade, ki bo šesta vijena na zelo široki podlagi, da likvidira nekatera vprašanja, zaradi katerih še ni zaželenih prijateljskih odnosov med Bolgarijo in Rumunijo. Gre predvsem za Do-brudžo, ki jo Bolgari slej ko prej zahtevajo zase. / Tesnejše sodelovanje severnih držav Skandinavske drŽave zavzemajo enako stališče nevtralnosti kakor v svetovni vojni ter bodo podprle Finsko v prizadevanju za ohranitev svobode i Stockholm, 20. okt. AA. Snoči ob 18. je bil objavljen naslednji komunike: Kralji Danske, Norveške in Švedske ter predsednik finske republike so se s svojimi zunanjimi ministri sestali na konferenco 18. in 19. oktobra 1939. Na konferenci so najprej proučili splošni položaj s stališča svojih držav. Razpravljali so zlasti o težavah, ki bi jih mogel današnji težki mednarodni položaj povzročiti za ohranitev pravice, da bi omenjene države svobodno cdlbčale o svoji nevtralnosti, kar so vedno zahtevale in potrdile v začetku vojne z izjavami o nevtralnosti. Na konferenci je bilo soglasno ugotovljeno, da so zastopane vlade cdlcčene v tesnem ln stalnem sodelovanju držati se stroge nevtralnosti. Stališče teh vlad glede problemov, ki bi se mogli pojaviti, bo odvisno od prizadevanja, da se ti problemi obdrže povsem ob strani njihovega nevtralnega stališča. One zahtevajo, naj vse države spoštujejo to stališče, ki sloni na iskrenih in miroljubnih odnosih z ostalimi državami. Opozarjajoč na deklaracijo, ki so jo v času svetovne vojne L 1917 izdale vlade Danske. Norveške in Švedske o priliki konference kraljev severnih držav v Oslo in ugotavljajoč, da so se med tremi kraljevinami ohranili prijateljski odnosi In zaupanje ves čas vojne in ne glede na oblike, ki bi jih sovražnosti utegnile zavzeti, so se v Stockholm u zastopane vlade sporazumele, da bodo v času sedanje vojne Danska, Finska, Norveška in švedska, ravnale v politiki po smernicah, ki so bile zaradi tesnega sodelovanja nspesno uporabljene v času svetovne vojne od h 1914 do 1918. Na konferenci so razen tega raspravljan o težavah, ki se tičejo trgovine in plovbe nevtralnih držav zaradi ukrepov vojujočih se 'ržav. Dosežen je bil sporazum, da se v 'Jadu dela na tem področja za nadaljnje v a janje načel, ki so bila formulirana v omunlkeju s dne 19. septembra L1939 Koda nju, ohranjajoč pri tem z vsemi dr- avaml tradicionalne trgovinske odnose in iajajoč druga drugi vzajemno pomoč za zagotovitev preskrbe severnih narodov. Prav tako Je bilo na konferenci sporazumno odločeno, da se nadaljnje sodelovanje, M je vzpostavljeno med državami skupine Oslo In prav tako s ostalimi nevtralnimi drŽavami za ohranitev skupnih koristi, švedski kralj Je sprejel o priliki te konference brzojavne izraze simpatij državnih poglavarjev amei Ta iniiioMn v cenijo. Vlade, ki so zastopane na konferenci, bodo našle v njih dragoceno pomoč za svoja prizadevanja v korist mednarodnega mini ln reda, ki sloni na pravu. Severne vlade opozarjajo, da žele pomagati pri odstranjevanja mednarodnih težav in da je bila ta želja izražena že pred začetkom sovražnosti, ko so se državni poglavarji teh držav pridružili pozivu kralja Leopolda v korist mira. Ta želja ostane še naprej. Z največjim zadovoljstvom bodo -»ozdravili vsak znak vzajemnega razumevanja med vojujočimi se državami, kakor tudi možnost, v kateri bi se pooMantOe nevtralne države, da store vse za vzpostavitev miru ln varnosti vseh narodov. Finska je zadovoljna Stockholm, 20. okt. s. Po več?rj: pri kralju Gustavu sta danski kralj Kristijan in norveški kralj RflUGon zapustila Stockholm, Predsednik finske repub'ike je odpotoval že včeraj popoldne z letalom nazaj v Helsinke, kjer se je že zvečer sestaja finska vlada k seji, na kateri 10 določili de-fmitiven odgovor na ruske zahteve, ki bo obenem predstavljal tudi odgovor vseh severnih držav ruski vladi. Finski zunanji minister Erkko je po odhodu predsednika Kallia in drugih udeležencev konference severnih držav ostal v Stockholmu ter nadaljuje razgovore s švedskimi državniki. V Helsinke se bo vrnil najbrže danes. Finski minister za zunanje zadeve *e izjavil zastopnikom stock ic^m kin listov, da je izredno zadovoljen nad uspehom stockholmske konference. Poudarii le, da je konferenca potrdila skupno trdno voljo skandinavskih držav, da hočejo ohraniti svojo nevtralnost. Konferenca »e bila jasna manifestacija teh držav za ohranitev neodvisnosti in svobode. Odklonjena Stockholm, 20. oktobra mp. V zveri z včeraj izdanim komunikejem o solidarnem nastopu skandinavskih držav, ki odklanjajo vsak pritisk Moskve in Berlina, je bilo na konferenci tudi sklonjeno, da skandinavske države ne bodo podprle Hitlerjevega prizadevanja za mir pod pogoji, ki j* Orani »SLOVENSKI NAROD«, petek 90. oktobra 1989. Angleško-Srancosko letalsko sodelovanje Angleški letalski minister o svojih ugotovitvah v Franciji London, 20. okt. a Angleški letalski minister Wood se je mudil tri dni na inšpekcijskem potovanju pri angleških letalskih silah v Franciji. O svojem potovanju je imel Wood tudi govor po radiu. Izjavil je, da se je v sredo sestal s francoskim letalskim ministrom La Chambrom, s katerim je ugotovil popolno soglasje. Včeraj je posetil vrhovnega poveljnika angleške vojske generala Gorta v njegovem glavnem stanu v bližini fronte. Nato je pregledal več angleških, kakor tudi francoskih letališč in letalskih eskadril. Wood je v govoru dalje poudaril, da je bila vsa angleška letalska armada z materialom vred prepeljana v Francijo po zračni poti. Ves prevoz se je izvršil brez vsakega Incidenta, razen manjše nezgode enega samega letala. Med angleškimi in francoskimi letalskimi silami je vzpostavljeno tesno In uspešno sodelovanje. Ni mogoče dovolj pohvaliti angleških letalcev, ki so izvršili sijajne fotografske posnetke Siegfriedove črte. Za sijajno organizacijo angleške letalske armade v Franciji je posebno značilno dejstvo, da razpolaga s popolnimi boliiiškimi letalskimi edini ca mi, kakor tu- di z zdravniškimi oddelki. Vsi prevozi ranjencev se vrše po zračni poti, zdravniška pomoč je možna neposredno v bližini fronte in izvršene so bile celo že transfuzije krvi v letalih med poletom. Konec letakov? London, 20. okt. mp. Londonski tisk se obširno bavi z angleško obrambo protiletalskim napadom Tako poroča današnja »Daily Telegraph«, da se je obramba pri poslednjih nemških letalskih napadih pokazala za nezadostno. V Firth of Forthu ni bilo nobenega alarma, ko so se pojavili nemški bombniki. Tudi v Edinburghu niso vedele krajevne oblasti, kaj bi storile, in so čakale na navodila iz Londona, ki pa jih ni bilo. V zvezi s tem so tudi kritizirali postopanje angleškega vrhovnega poveljstva, zlasti letalskega Oba lista pravita, da je v vojni mogoče samo tedaj doseči uspehe, če pokaže poveljstvo potrebno energijo in aktivnost Metanje letakov mora prenehati, ker prinaša vrhovnemu poveljstvu samo zasmehovanje. Angleško-Srancoska premoč na morju Podatki francoskega lista o razmerju pomorskih sil Anglije, Francije in Nemčije Pariz, 20. okt. mp. Snočnji »Pariš Soir« se bavi z nemško propagando, ki je glede na zadnje nemške podmorniške in letalske uspehe v Scapa Flowu in v Firth of Forthu začela trditi, da angleško-francoska blokada ni tako trdna, da bi je ne bilo mogoče predreti in da zavezniške pomorske vojne sile nikakor niso nepremagljive. List odgovarja na te trditve z opisom razmerja angleško-francoskih ter nemških vojnih sil pri čemer navaja naslednje konkretne podatke: Anglija in Francija sta imela v začetku vojne v službi 22 bojnih ladij s tonažo 639.000 ton. Po potopitvi bojne ladje »Ro-yai Oak« je ostalo še 21 bojnih ladij s 601.000 tonami. Nemčija razpolaga sedaj s 5 bojnimi ladjami s skupno 82.000 ton. V začetku vojne sta imeli Anglija in Francija 7 matičnih ladij za letala. Po izgubi 1.1914 zgrajene matične ladje za letala »Courageuse«, ki jo je torpedirala nemška podmornica v Rokavskem prelivu, je Franciji in Angliji ostalo še 6 nosilcev-letal s skupno tonažo 127.000 ton. Nemčija ob začetku vojne ni imela nobene matične ladje za letala. Zaveznika imata skupno 22 oklopnih križark in 36 križark, ki izpodrivajo skupno 489.000 ton vode. Nemčija ima 1 oklopno križarko in 6 križark skupaj s 45.000 tonami. Zaveznika razpolagata s 177 rušilci skup no s 275.000 tonami. Nemčija ima le 38 rušilcev, ki izpodrivajo le 45.000 ton vode. Anglija in Francija imata skupaj 121 podmornic s 126 000 tonami. Uradno objavljeni podatki kažejo, da je imela Nem čija v začetku vojne 52 podmornic skupn s 21.000 tonami. Morda ima Nemčija še nekaj podmornic, ki jih je zgradila skrivaj, a v prvih šestin tednih vojne se je število njenih uradno objevljenih podmornic zmanj šalo za dobro tetjino ali za 35 %. Ti podatki kažejo ogromno premoč zaveznikov na morju. Koliko so nemški podmorniški in letalski napadi škodovali angleški trgovski mornarici, kaže dejstvo, da je bilo izmed ladij, ki so od začetka vojne priplule ali odplule iz angleških pristanišč, potopljenih 0.59f. a 99.5% jih je v spremstvu angleških vojnih ladij svobodno plulo po vseh morjih. V po slednjem tednu je bilo zaplenjenega 23.000 ton blaga, ki je bilo namenjeno Nemčiji, kar je znatno več, kakor je bila celotna tonaža angleških trgovskih ladij, ki so jih nemške podmornice potopile v tem času. Nemške vesti, da so bili pri raznih na padih zadete vojne ladje »Hood«. »Repul-se« in »Are Royal«. so se izkazale za izmišljene, na drugI strani pa nemškega trgovskega brodovja na mednarodnih morjih ni opaziti. Nemške trgovske ladje so se zatekle v nevtralne luke. Na odprta morja si upajo le Še pod tujimi zastavami. Zastave s kljukastim križem ni nikjer več opaziti. V pričakovan)« Stalinovega odgovora Hitlerju Berlin, 20. oktobra e. V dobro informiranih političnih krogih se je zvedelo, da bo nemški poslanik v Moskvi v. Schulenburg ob koncu tedna odpotoval v Berlin, kamor bo prinesel Stalinov odgovor na pismo, ki ga je kancelar Hitler poslal s posebnim kurirjem v Moskvo. Trdijo, da bo po izmeni teh pisem objavljen skupen nemško ruski komunike, v katerem ne bo naznačeno samo stališče Nemčije in Rusije glede aktualnih mednarodnih vprašanj in glede na položaj, ki je nastal po odklonitvi Hitlerjevih mirovnih predlogov v Parizu in Londonu, temveč bo tudi poudarjeno, da bosta Nemčija in Rusija odslej tesno sodelovali v popolnem sporazumu na vseh področjih. Celotna nemška politika in nemški načrti v bodočnosti so odvisni od tega, kako se bosta Rusija in Nemčija po izmenjavi Hitlerjevega in Stalinovega pisma sporazumeli. V političnih krogih trdijo, da je prihod nemškega poslanika Papena v Ber-Kn v zvezi s tem zelo pomemben- Ratifikacija pogodbe med Nemčijo in Rusijo Berlin, 20. okt. br. Kancelar Hitler je danes ratificiral konec septembra v Moskvi sklenjeno razmejitveno in prijateljsko pogodbo z Rusijo ter dodatni protokol, ki je bil podpisan 4. oktobra in ki točno določa meje državnopravnih področij obeh držav. Moskva, 20. okt. s. Tas poroča: Predsedstvo vrhovnega sveta SSSR je dne 19. oktobra ratificiralo pogodbo o prijateljstvu in določitvi mej z Nemčijo, podpisano 28. septembra, kakor tudi dopolnilni protokol v tej pogodbi, podpisan 4. oktobra v Moskvi. Angleška pogajanja z Rusijo Bukarešta, 20. oktobra e. Z velikim zadovoljstvom so rumunski politični krogi sprejeli uradno še nepotrjeno vest, da je Rusija povabila v Moskvo posebno angleško delegacijo, s katero se hoče pogajati o vseh aktualnih vprašanjih Po poročilu iz Londona bo vodil angleško delegacijo bivši angleški zunanji minister Anthonv Eden. Preselitev Poljakov iz koridorja London, 20. oktobra s. Po zanesljivih informacijah iz Berlina namerava Nemčija izseliti iz bivšega poljskega koridorja vse prebivalstvo poljske narodnosti in ga nadomestiti z Nemci iz baltiških držav. Iz Gdvnije se je izseljevanje Poljakov že pričelo. Nemška vlada namerava izseljevanje izvršiti v treh letih. Poljsko prebivalstvo ne bo za nastalo škodo prejelo nobene odškodnine od nemške vlade, temveč bo morala odškodnino plačati vlada novega poljskega protektorata, ko bo ustanovljen. Omejitve za ameriško trgovsko plovbo Washingtonf 20. okt. a Demokratska skupina v senatu je pristala na določitev posebnih vojnih pasov, v katere ne bodo smele ameriške trgovske ladje, medtem ko jim bo dovoljen dostop tudi v vojujoče j se države, toda izven teh pasov. Ameriškim ladjam bo dovoljeno pluti v vsa pristanišča na Tihem in Indijskem oceanu, na Atlantskem oceanu pa samo južno od 30. sporednika severne širine. Na podlagi novega dodatnega predloga, ki bo v tem smislu predložen senatu, pa bo smel predsednik Roosevelt po potrebi tudi ta področja proglasiti kot nevarna in prepovedati ameriškim ladjam dostop. VVashington, 20. okt. s. Zunanji minister Hull je sporočil, da se prepoved za dostop tujih podmornic v ameriške teritorialne vode nanaša samo na razdaljo 3 morskih milj od ameriške obale, Hull je nadalje izjavil, da ameriška vlada proučuje možnost oborožitve večjih trgovskih ladij. Zahvala Saradzogfa Molotovu Moskva, 20. okt. s. Tas poroča: Turški zunanji rninister Saradzoglu je poslal predsedniku sveta komisarjev in komisarju za zunanje zadeve Molotovu brzojavko, v kateri pravi: V trenutku, ko zapuščam ozemlje Rusije, želim izraziti svojo prisrčno zahvalo za gostoljubnost in prijateljsko pozornost, ki mi je bila o priliki bivanja v Moskvi izkazana in je še enkrat potrdila prisrčne odnošaje in tradicionalno prijateljstvo med Rusijo in Turčijo. Komisar za zunanje zadeve je poslal Saradzoglu brzojavni odgovor, v katerem se mu zahvaljuje za brzojavko in tudi s svoje strani ugotavlja, da je obisk Sara-dzogla v Moskvi potrdil prijateljske odnošaje med Rusijo in Turčijo. Poslanik Cadera Bukarešta, 20. oktobra e. Včeraj je prispel v Bukarešto rumunski poslanik v Sofiji Viktor Cadere, ki ga je rumunski zunanji minister Gafencu takoj sprejel, nato pa je bil Cadere sprejet 5e pri predsedniku vlade in ga bo najbrž danes sprejel v posebni avdienci rudi kralj Karol. Sorzna poročila. Curih, 20. oktobra. Paria 10.13, London 17.89, New York 445.875, Bruselj 74.87. Milan 22.50. Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 106.20, Oslo 101.25, Kopenhagen 86.075. Iz Celja —e Diplomiran je bil na zagrebški univerza za Inzenjerja agronomije g. Ivan Saksida iz Celja, čestitamo! —c Celjski sport. Atletska sekcija SK Celja bo priredila za zaključek letošnje uspele atletske sezone v soboto 21. t. m. in nedeljo 22. t. m. atletski miting na Gla- [ zdji. Poleg Celjanov bodo nastopili atleti iz Ljubljana. Maribora in drugih krajev, j Ker bo zbrana ta dva dneva v Celju elita ; naše atletike, bo prireditev nudila redek športni užitek. Miting se bo pričel v so- \ boto ob 14.30. v nedeljo pa ob 9. dopoldne. V nedeljo ob 15. se bo pričela na G laza ji pod savezna prvenstvena nogometna \ tekma med SK Celjem in SK Olimpom. • Srečanje obeh najboljših klubov, izmed katerih zavzema Olimp sedaj prvo mesto na prvenstveni tabeli celjske skupine, bo gotovo nudilo dober nogomet in bo privabilo mnogo občinstva. Ob 14. se bo pričela mladinska pred tekma. —e Pod vozom. Ko je hotel 35!etni delavec Maks Žgajner iz Vojnika v sredo pomagati nekemu znancu dvigniti voz, ki se je bil na cesti prevrnil, sta se kravi, ki sta bili vpreženi v voz, splašili in sta potegnili. 2gajner je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. —c Posnemanja vredna je gesta stavbenika g. Karla Jezernika v Celju, ki je te dni ob 501etnici svojega rojstva pristopil k Dijaški kuhinji v Celju kot ustanovni «*i«rt s prispevkom v znesku 1.000 din. Ali bi ne mogel pokupiti žganja Prizad ? Oblastem bi ne smelo biti vseeno, ali so ljudje telesno in duševno zdravi ali ne Ljubljana, 19. oktobra Nikakor ni pretirana vnema, če iščemo pomoči proti letošnji poplavi žganja celo pri državi. Verjetno je, da lahko kaj odločilnega dosežejo samo oblasti s svojo avtoriteto in zmogljivostjo. Zasebna iniciativa je že vnaprej obsojena v neuspeh. Ne pomagajo moralne pridige, naj se ljudje ne zastrupljajo z žganjem, treznostne akcije bi bile le ironija. Ne smemo se tudi zanašati, da bodo trgovci pokupili vse žganje, kolikor ga bo letos na kmetih preveč. Najmanj pa smemo pričakovati razsodnosti od ljudi samih, da bi se branili žganja, ko ga imajo tu in tam tolike kakor vode. Nekateri mislijo, da ni upravičen pesimizem, ki se budi spričo letošnje izredne produkcije žganja in da žganje vendar ni takšen strup, za kakršnega ga proglašajo. Same domneve, ali je žganie -strup aH ne, ne smejo biti odločilne. Ne gre več zgolj za domneve, saj so tudi nekateri naši socialni delavci — da se ne sklicujemo še na inozemske kapacitete — znanstveno dokazali, kako usoden je alkoholnem za narod in ne le za posameznika. Zastrupljanje z alkoholom vpliva zelo škodljivo na dedno tvarino. To se pravi: potomci alkoholikov so dedno obremenjeni. (Kdor se zanima za ta tako pomemben problem, naj prečita brošuro »Rešimo mladino pred alkoholizmom!«, ki jo je letos izdal Higienski zavod). Ugotovljeno je (Jagodic), da je v vinorodnih krajih manj nadarjen že vsak 5. deček in vsaka 7. deklica, a v ne-vinorodnih krajih vsak 12. deček in vsaka 20. deklica. Že te ugotovitve kažejo, da trditve o degeneraciji med našim ljudstvom niso neosnovane. O alkoholizmu in o njegovem usodnem vplivu se je zadnja leta pri nas začelo vsaj nekoliko več govoriti Zdaj, ko se bodo začele kmalu kazat; škodljive posledice pijančevanja — ta žalostna sezona se začne pri nas vsako leto novembra — in prevelikega blagoslova letošnje sadne letine (slive), bomo imeli, žai, še več prilike ugotavljati, kakšna nesreča je preobilica žganja. Ali naj ostane vse zopet pri besedah? Vemo, da bi zdaj pomenilo zvoniti po toči, če bi naštevali, kaj bi bilo treba vse ukreniti, da bi odvrnili preklet- stvo žganja. Znano pa je tudi, da je bilo zadnja leta pri nas s pomočjo oblasti zgrajenih precej sadnih sušilnic in bi nas morda prav zaradi tega kdo obsojal, češ kaj se sklicujete na oblasti, ki so vendar storile, kar so mogle. Vendar se nam zdi, da propaganda za sušenje sadja in tem večjo porabo ni dovolj in da služi le počasnemu, postopnemu izboljšanju. S tem ni odvrnje-na nevarnost letošnje posebno bogate sadne letine. Za ta primer je potreben poseben ukrep. Marsikdo je že nedvomno razmišljal, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi kmetje prodali čim več žganja ter da bi bil čim manjši konzum doma. Toda trgovci bodo pokupili le manjše količine. Žganje bo zaradi tega vso zimo zelo poceni, tako da se bodo z njdm zalivali tudi mnogi revnejši ljudje, ki sicer sami ne kuhajo žganja. Te pocenitve se ne more veseliti tudi producent, bodisi lastnik velike žgan jar ne ali sam kmet. Kmetje, ki računajo s prodajo, bodo letos težko dobili tudi skromnejši izkupiček. Ali bi torej oblasti v tem pogledu ne mogle nič ukreniti? Znano je. da deluje v naši državi Privilegirana družba za izvoz (Prizad), ki uživa vso državno podporo in ima veliko finančno moč. Zato se nekateri vprašujejo, ali bi Prizad ne mogel pokupiti letošnjega prebitka žganja. Prizad bi lahko žganje izvozil prihodnja leta, Če bi že ne mogel vsega takoj. Težkoee, ki bi nastale z nakupom žganja, bi bile morda le bolj tehničnega značaja, finančnih, ovir pa bi ne moglo biti. Gre predvsem le za to, kako bi zbrali žganje pri posameznikih, ki so razkropljeni po vsej državi, in kako in kje bi ga shranili. Zamisel je vsekakor vredna, da bi jo proučili. Prizad bi nikakor ne utrpel izgube, ker je žganje letos tako poceni. Ce bi žganje izvozili, bi imela država od tega večkratno korist, predvsem neposredno gospodarsko, pa tudi posredno. Oblastem bi ne smelo biti vseeno, ali so državljani telesno in duševno zdravi ali ne. kakor tudi ne, če se polnijo bolnice, ječe in blaznioe. Nekaj, kar bo zaleglo, je vsekakor treba ukreniti čim prej. Ce je mogoča drugačna rešitev, je končno vseeno; če bi pa lahko priskočil na pomoč le Prizad, je treba napeti vse sile, da se zamisel u resnic L Franci Bleiweis na zadnji poti Psa, ki je zakrivil njegovo tragično smrt, je povozil neki motociklist Medija-Izlake, 20. oktobra Danes dopoldne so ob ogromni udeležbi pokopali 291etnega Franca Bleivvelsa lz ugledne rodbine Bleivveisov v Medij i-Izla-kah, ki se je na lovu ponesrečil. Krsto so nesli lovci, ki so dragemu tovarišu nad grobom oddali salvo, prav tako so ga spremili na zadnji poti številni Sokoli in mnogobrojno občinstvo obširne zagorske doline. Pokojnik ni bil znan le kot spreten in podjeten avtoprevoznik, temveč tudi kot izvrsten družabnik in zaveden Sokol, čigar kruta usoda je vse globoko pretresla. Za njim žaluje poleg številnih osebnih prijateljev in znancev širok krog sorodstva, ki je med seboj povezano z iskreno ljubeznijo. O tragični nesreči smo zvedeli še nekatere podrobnosti. Pokojnemu Franciju sta postala usodna njegova puška in pes Pe-run. Puška je bila nekoliko pokvarjena na levi cevi. Čeprav je bil petelin zaprt, je bilo mogoče z udarcem nanj oddati strel, kar je postalo usodno tem prej. ker si je pokojnik prav zaradi izrabljenega stožca, ki udari na kap co. ravno pred kratkim v Celju nabavil patrone s prav mehko kapico, da bi zadostoval te rahel udarec in bi se naboj sprožil. Domači n^so videli posebno radi, da je hodi na lov. V sredo zjutraj je odšel v družb: sedmih tovarišev na lov streljaj od doma v hrib Kal. Franci je okrog pol osmih opazil, da so se v njegovi bližini spopadli z njegovim Perunom psi in jih je hotel zapoditi. Zaprl je puško, jo prijel pri cevi in dregnil v krdelo razjarjenih psov. Pri tem je omahnil in pri sunku naprej zadel s pete-lnom ob trdo podlago tako močno, da je zaprt petelin udaril ob stožec, kar je povzročilo, da se je vnel naboj, ki mu ie udaril naravnost v trebuh iz neposredne bližine ter povzroči* strahovito rano. da je takoj izstopilo drobovje. Franci ni padel, marveč je stoje klical na pomoč. Bližnji lovec Gorišek je videl, da drži Franci drobovje v rokah in da se zvija v silnih bolečinah Priklical je tovariše. Na ložili so ga na lestvo s smrečjem in ga prinesli domov. Zdravnik dr. Slavko Grum je u videl, da je vsaka pomoč zaman, kajti čeprav je Franci z občudovanja vrednim junaštvom premagoval vedno silnej-še bolečine^ je bila poškodba že na prvi pogled smrtna. Na prošnjo domačih so ponesrečenca z avtom prepeljali preko Trojak v ljubljansko bolneo, kjer so takoj napravili transfuzijo krvi. Izkazalo pa se je kmalu, da bo Franci podlegel, zato so ga spet naložili ▼ avto in odpeljali domov. Ves Čas je Franci ostal pri polni zavesti, toda blizu Domžal je omagal in izdihnil v naročju svojega očeta, ki je okrog poldne pripeljal mrtvega Francija na dom v Izlakah, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Kmalu popoldne so zvedeli, da je neki motociklist povozil tudi psa Peruna, ki se je. odkar je povzročil gospodarjevo nesrečo, potikal ves zbegan po cesti. Ta- I ko je tudi povzročitelj te tragedije sledil svojemu gospodarju v smrt. Pokojni Franci zapušča neutolažljivega , očeta in sestro ter drugo mater, polbrate in polsestre. Za njim joče njegova zaročenka, ki jo zaslonu je nesreča, saj je tudi j njen prvi zaročenec postal žrtev letalske ! nesreče o priliki znane katastrofe blizu • ljubljanskega letališča. Sploh zadeva same Izlake že nekaj let udarec za udarcem. Pred leti se je smrtno ponesrečil sosed Grobljar. letos hlapec seseda na drugi strani, zdaj pa Franci. Naj počiva v miru. žalujočemu sorodstvu naše toplo sožalje! SPORT —Ustanovitev plavalne bal kani jade. V I tonah je b la te dni konferenca delegatov plavaških zvez balkanskih držav Grčije, Turčije. Bolgarije. Rumunije in Jugoslavije. Konferenca je bila sklicana na pobudo Grčije in njen namen je bil proučiti položaj plavalnega športa na Balkanu m v zvezi s tem vprašanjem ustanovitve plavalke balkanijade. Jugoslovensko plavalko zvezo je zastopal njen tajnik Aleksander Farel. Pogajanja so bila zaključena uspešno in ustanovljen je bil balkanski plavaški coup. ki bodo v njem sodelovali plavači Jugoslavije, Grčije, Rumunije. Bolgarije in Turčije. Tekme bodo vsako leto in sicer vsakokrat v drugi državi. Prve tekme bodo prihodnje leto v Carigradu. Iz Sflaven«*c*fi goric — Ustavitev cestnih del. Banovina je pred dnevi ustavila nadaljnja dela pri gradnji nove banovinske ceste Marija Snežna—Sv. Jurij v Slov. goricah. Z ustavitvijo teh del je hudo prizadeto okoliško prebivalstvo. Hudo so prizadeti tudi sedaj brezposelni okoliški delavci, ki jim je ne- j nadoma ustavljen zaslužek tik pred zimo. ! Apeliramo na merodajne činitelje, da se j ustavljena dela obnove in cesta dogradi, saj bo pomenila za našo severno mejo veliko pridobitev. — Kaj bo z elektriko in telefonom? Več važnih krajev ob naši severni meji še nima telefonske zveze in električnega omrei- I ja, kar je iz splošnega gospodarskega, kul-I turnega in narodnostnega vidika velika ovira. Brez telefonske zveze so kraji Sv. Ana, Sv. Benedikt, Sv. Jurij in Negova. Elektrika pa je pomanjkljiva še v važnih središčih Slovenskih goric n. pr. Sv. Trojica in Sv. Lenart, kamor je napeljana le lokalna elektrika, enako jo pogrešajo tudi v krajih Sv. Ana, Sv. Benedikt, Marija Snežna itd. Kraji Zg. Cmurek, Apače, Gornja ! Radgona itd. dobavljajo električni tok iz j Nemčije. Ta zveza je za obmejne kraje zelo neprikladna. Umestno bi bilo, da bi se ti kraji priključili na faisko elektrarno, od koder bi dobavljali precej cenejši tok. Potrebno bi bilo, da bi se občine pogajale s centralo, da se razmere urede. V interesu prizadetih krajev je, da država in banovina posvetita napeljavi električnega in telefonskega omrežja ob naši meji več v'zorno s t i. Najprej bi se naj izvršili nacrti, ki jih je izdelala poštna direkcija, *p°" rem bi pa vprašanje elektrifikacije obmejnih krajev lažje uredili. — Po 11 letih bolezni je umrla. V sredo ie po 11 letih težke živčne bolezni umrla po«. Marija Žemljic iz Sčavnice. M. Ana v Slov. goricah. Lt/ala je priklenjena na bolniško posteljo 11 let. (foe(e}nica KOLEDAR Danes: Petek, 20. oktobra katoličani: Janez Kan. Felicljan današnji: prireditve^ Kino Matica: Sergej Panin Kino Sloga: Kapetan Džek Kino Union: Zaljubljenca Kino Moste: >Ona in njenih 100< in »Dan maščevanja« v. neodvisna razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ul. 7. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Petek, 20. oktobra: ob 15. uri Kacijanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 21. oktobra: Antigona. Premiera, Premierski abonma Nedelja, 22. oktobra: ob 15. uri: Pikica in Tonček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri žene na Niska-vuoriju. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 23. oktobra: Recitacija bolgarskih pisateljev. Cene od 10 din navzdol ★ Sofoklejevo žaloigro »Antigona« v prevodu Frana Albrechta in v režiji Fr Li-paha bodo vprizorili jutri v soboto 21. t. m. prvič za premierski abonma. Naslovno vlogo bo igrala ga Saričeva. Glasbo, ki prepleta delo. je komponiral Nlko stritof. Inscenator: ing. arch. Franz. OPERA Začetek ob 20. Petek, 20 oktobra: zaprto Sobota, 21. oktobra: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven Nedelja, 22. oktobra: Sabska kraljica. Gostovanje Josipa Gostiča. Izven Ponedeljek. 23. oktobra: zaprto Ga. Zlata Gjungjenac nam je v partiji Vlolete v Verdijevi »Traviati« brez dvoma pokazala vzor interpretacije te nelahke vloge ter je bila pri nas pred leti o priliki premiere ta njena stvaritev pravcat dogodek zase. Čeprav ga menda ni Ljubljančana, ki bi ge. Gjungjenčeve v tej partiji še ne bil videl, jo ponovno radi občudujemo v tej mojstrski kreaciji. Predstava bo izven. Predstavljanje je v razpravi. Olikanemu in omikanemu človeku ni treba praviti, kaj je to. Predstavljanje je pa lahko trpno ali tvorno — po obliki namreč, ne toliko po vsebini, če se predstaviš sam, je predstavljanje trpno, Če te pa predstavi kdo drugi, je tvorno. Jamstva, da slov niču ne bo protestirala proti temu, nimamo nobenega. Predstavlja se lahko kdor hoče in tudi predstavljen more biti kd(>rkoli. Te pravice ne smemo nikomur odrekati, ker gre kot rečeno za oliko in omiko. Torej se lahko predstavi ali predstavlja tudi rodoljub, trpno ali tvorno, kakor mu bolj kaže. Toda tu se moramo nekoliko pomuditi pri predstavljanju. Rodoljubov imamo več. Eni so z dežele, drugi iz mesta, ta je velik, oni srednji, tretji pa čisto majčken in skromen, če se predstavi rodoljub sam bodisi da je velik, srednji ali majčken, ne more biti proti temu nobenega ugovora, pa tudi ne pomislekov, ugibanja ali muzanja. Drugače je pa, če jame kdo predstavljati velikega rodoljuba brez njegovega dovoljenja ali celo brez vednosti Ta nSveti Birokracija, pisan večer is življenja J. Smodlake in njegovih; izvajajo člani rad. igr. družine, vodi Ipi- — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec Igra radijski orkester. Konec ob 23. url._ _ STRUPEN JEZIK Srečata se dve prijateljici m ena bi se rada pobahala z lepim krznom. Pomisli, pravi, sanjalo se ml je, da me je ugriznila zver, od katere imam kožuh, — Nič se ne boj, zajec ne grl«, jo zavrne druga. Stev. 23Q >SlOVBNSKI NAROD«. P*** »• oktobra 10». Najidealnejšl pevski par — Mpnhi te »BELEGA JORGOVANA« in »BOSE MARU* — zopet združen v sijajni opereti razkošne lepote, v filmn, izdelanem v naravnih barvah! Zaljubljenca Divne ljubavne pesmi In arije... Krasna, očarljiva glasba ... Blesteče razkošje bi lepota... Sijajna harmonija naravnih barv... Humor, smeh, zabava in komlfai prizori. Zaradi izredne dolžine filma se prične zadnja predstava šele ob 21.15 uri! Priporočamo Vam nabavo vstopnic v predprodajl! a Danes premiera! Klao Union, tel. aa-ai Predstave ob 16., 1». in 11-15 mi DANES PREMIERA ob 16., 16. In 21. url! KINO MATICA — telef. 21-24 KNEZ J. TRUBECKOJ (znan iz filma >E> ONSKI KOZAKI«) Franeoise Rosay — Pierre Kenoir — Andree Guize — Svlvia Bataille RAZKOŠNI FRANCOSKI SALONSKI FILM SERGIJE PANIN Roman GEORGA OHNETA o današnji moderni dobi. Borba med v dno duše pokvarjenim aristokratom in ugledno meščansko družino. Dve sestri ljubita istega moža. Mlajša se z njim poroči — starejša mu je ljubica. Katera od obeh bo zmagala v tej ogorčeni borbi za ljubezen? Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri napeti film romantike, drznosti, junaštva ln „ _ w — — j napetih borb z znamenitim pevcem cowboyem f\ A PETAN OZEK BOBOM BAKERJEM v po-onu za zloglasnimi zločinci. KINO SLOGA, tel. 27-30. Jutri premiera veličastvenega filmskega dela po znamenitem Goethejevem romanu. W £ R T H E R 44 f I ima vsak dan opoldne in zvečer okusno pripravljene morske ribe v veliki izbiri. — Kuhinja pripravlja vedno najokusnejša jedila ln pečenja na ražnju. Točijo se najboljša dalmatinska, srbska in domača vina. Za točno in solidno postrežbo skrbi M. Šilović DNEVNE VESTI — pokojnine se bodo v bodoče izplačevale v redu. Finančni minister je sprejel včeraj delegacijo upokojencev, ki ga je naprosila, naj bi se končno uredilo vprašanje pokojnin. Minister je obljubil, da bo naroćil podrejenim organom, naj se pokojnine izplačujejo čimprej, da bi upokojencem ne bilo treba čakati po več mesecev, da, se jim pokojnine urede. Poenostavljeno bo tudi postopanje glede akontacije, tako da jo bodo dobivali upokojenci že prvi mesec po upokojitvi. — Telefonski promet med Jugoslavijo in Ameriko. Naš telefonski promet z Združenimi državami je Sel doslej preko Londona, odslej pa pojde preko Rima. Od Rima se bo uporabljala brezžična radijska zveza Rim—New York. Združene države ostanejo tudi v bodoče razdeljene v 4 cene in taksne edinice. Za prvo ameriško cono je določena taksna edini ca 81 zlatih frankov. Za vsako nadaljno ameriško cono se poveča taksna edinica za 6.90 žL frankov. Telefonski pogovori so mogoči podnevi in ponoči. Nočni pogovori se računajo v času svobodnega prometa po ista tarifi kakor dnevni. Tudi ob sobotah in nedeljah ostane tarifa neizpramenjena. — Vsako leto zgradimo 115 km železniških prog. Po uradnih podatkih uprave državnih želeanic je imela naša država 1. 1922 vsega 5675 km normalno tirnih železnic in 1675 km ozkotmih. Do konca kuiskesra leta se je podaljšalo omrežje normalno tirnih železnic za 1610 km, ozkotirnih pa za 24S km. Povprečni letni prirastek znaša torej 115 km ali 6.3°/©. — Reorganizacija jugoslovanskega veterinarskega združenja. V nedeljo bo v Zagrebu izredni občni zbor zagrebške sekcije Jucroslovenskega veterinarskega združenja- Na dnevnem redu je v prvi vrsti ustanovitev Hrvatskega veterinarskega društva in Veterinarske zbornice banovin-ne Hrvatske. Jugoslovensko veterinarsko združenje se bo spremenilo v Zvezo veterinarskih združenj kraljevine Jugoslavije. — Nova radijska postaja v Zemunu. V Zemunu ob cesti proti Novemu Sadu je zgrajena nova radijska postaja na kratke valove. Služila bo deloma propagandi med našimi izseljenci, deloma bo pa oddajala zabaven program m vsak dan vesti v mnogih jezikih zlasti za naš tisk v Ameriki. Nova radijska postaja s kapaciteto 10 kw je že začela obratovati in se sliši dobro. Njen studio je v Beogradu. — Polovično voznino obiskovalcem razstave bolgarske knjige je odobrila Generalna direkcija državnih železnic vsem obiskovalcem razstave sodobne bolgarske knjige, ki se vrši v Ljubljani v Narodnem domu od 22. do 29. oktobra. Na odhodni postaji kupijo obiskovalci celo vozno karto do Ljubljane ter legitimacijo K IS. Na razstavišču jim bo na legitimaciji potrjeno, da so obiskali razstavo, nakar se s starim voznim listkom, ki ga na postali ne smejo oddati, vrnejo brezplačno domov. Vozna olajšava velja samo za področje ljubljanskega železniškega ravnateljstva in to za prihod v Ljubljano od 20. do 29. oktobra, za povratek pa od 22. oktobra do 1. novembra 1939. — »Merkur« je dobil novega komisarja. Privatna bolniška blagajna »Merkur« V Zagrebu je dobila novega komisarja. E odlokom bana banovine Hrvatske Je imenovan za to mesto sodnik sreakega sodišča dr. Rudolf Crnčić. — Zopet se selita dve industrijski podjetji iz Slovenije. Pred dnevi smo čitali v nekem gospodarskem listu, da so tendenciozne vesti o propadanju industrije v Sloveniji, a zdaj imamo zopet priliko poročati ,da bo Slovenija izgubila dve indu-str jski podjetji kakor poroča »JugOfllo-venski kurir«. Tovarna tehničnega olja Hrovat in Co. bo prenesla sedež v Beograd a tudi obrat, tovarniške stroje ter naprave bo preselila v center države. Prav tako se namerava preseliti iz Ljubljane znana tovarna pločevinastih izdelkov »Saturnuac Ali naj slovenski listi spričo teh pojavov poročajo o razveseljivem Industrijskem razvoju Slovenije? — Nemčija nam ne more več dobavljali električnih Kablov. Naša država je doslej dobivala električne kable edino iz Nemči- je in naše gospodarstvo se je temu prilagodilo tako, da bi nam blago iz drugih držav ne moglo služiti. Zdaj pa sporočajo uvozniki kablov, da zadnje čase ne dobe več naroČil iz Nemčije. Nemški podjetniki so jih obvestili, da ne morejo poslati izdelkov, dokler ne dobe za izdelavo kablov surovin. b3kra in svinca. — Jugoslavija po produkc'j: poks!*a na drugem mestu v svetu. Produkcija boksita se je lani v naši državi tako povečala, da smo zavzeli drugo mesto med državami, ki producira jo boksit. Na prvem mestu je Francija s 683.400 tonami boksita, med tem ko je produkcija v naši državi znašala 404.600 ton. Svetovna produkcija boksita je znašala lani 3.703.500 ton. Naša država je producirala 109°/0 svetovne produkcije boksita, — Ob koncu tega meseca bo s°tov žo-leznlski most v Zagrebu. Velik železniški most preko Save v Zagrebu bo kmalu gotov. To je eden največjih železnih mostov pri nas. Konstrukcijo je dobavila in montirala brodska tovarna vagonov. Most bo slovesno izročen prometu, a datum slovesnosti še ni določen. — Radijske naročnike ponovno opozarjamo, da se naroče na lepo ilustrirani tednik za radio gledališče in film »MAS VAL« ki je najboljši vodnik po radijskem svetu. Izhaja vsak petek in prinaša programe vseh važnejših evropskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih, poleg tega pa tudi obilo drugeera zanimivega branja Številka za prihodnji ted*a objavlja zanimivosti iz zgodovine radiofonije pod naslovom »Nekoč je bilo . . dalje zelo za nimiv podlistek »Postal js junake, filmski pregled, smešnice. najnovejše vesti iz radijskega in televizijskega sveta in drugo. Začenši s prihodnjo številko, Lo začel »NAS VAJL« objavljati tudi nenavadno razgibani roman A. T. Kuprina »Zavojevalci soncac, ki ga je iz ruščine prevedel književnik g Gustav Strniša, na kar vse radijske naročnike že danes opozarjamo Naročnina na »NAS VAL« stane mesečno samo 10 din. Zahtevajte takoj na ogled brezplačno številko pri upravi: »NAS VAL«. Ljubljana. Knafljeva 5 — V Dubrovniku je vroče kakor poloti. Tudi v Dalmaciji je nastopilo izredno toplo vreme. Zadnje dni imajo v Dubrovniku pravo poletno vročino. V kopališčih je vse polno kopalcev. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, večinoma oblačno in toplo vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 32, v Splitu 28, v Sarajevu 27, v Dubrovniku 26, v Kumboru 24, v Mariboru 22.9, na Visu 22 v Ljubljani 21.8, v Zagrebu 21 na Rabu 20. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.3, temperatura je znašala 14.2 — Ogenj na šmartinski cesti. Na dvorišču Stavbne družbe na šmartinski cesti je nastal včeraj opoldne požar. Vnela se je smola v kotlu pred skladiščem in je plamen zajel nekaj lesenih predmetov v bližini. Iz skladišča so takoj telefonično obvestili gasilce, ki so prihiteli na Smartinsko cesto z motorno brizgalno, vendar jim ni bilo treba gasiti. Ogenj so med tem že pogasili delavci s peskom. — V gozdu se Je ponesrečil. Včeraj so prepeljali v bolnico 301etnega delavca Ma-tevža Pogačarja iz Poženka na Gorenjskem. Pogacar je podiral drevesa v gozdu pod Krvavcem. Pri delu se je pod sekano drevo na strmini prezgodaj nagnilo in pokopalo Pogačarja pod seboj. Izpod drevesa so potegnili Pogačarja a strtim prsnim kodam. V bolnici upajo, da mu bodo resili življenje. — Od žalosti aa možem Jo Je zadela kap. Poročali smo o tragični smrti vratarja Vleka BaUbana Iz vasi Komet in ci blizu Vtnkovcerv, ki ga je povozi] vlak. Njegovo ženo Je to tako potrto, da več dni rri mogm se jeati ne spati. V torek jO je pa zadela arena kap. Nesrečna zakonca sta zapustila tri nepreskrbljene otro čičke. — Smrt pod vlakom. Na železniški progi med postajama Ivankovo ln Vođmci na Hrvatskem se Je pripetila ▼ torek težka nesreča. 47letra železniški delavec Luka Anic ja čistil progo pa m opazil prihaja. jočega vlaka. Vlak ga je razmeaaru tako, da je obležal na mestu mrtev. Zapustil je ženo in štiri nepreskrbljene otroke. — Zagonetna smrt. Blagajnik mestne organizacije HSS v Rakitju na Hrvatskem Slavko Vojvoddč je v začetku oktobra brez sledu izginil. Orožniki so ga dolgo zaman iskali. Končno je Sava naplavila njegovo truplo. Vse kaže, da so neznani razbojniki Vojvodića ubili in oropali, njegovo truplo pa vrgli v Savo. — Smrtna nesreča. Včeraj popoldne se je prevrnil na cesti Split — Orni S tovorni avtomobil špedicije Šime Didera. V njem so bili občinski trošarinar Joso Lacić iz Splita, šofer Mate M aru na in delavec Joso Smajić. Lacić je zadobil tako težke poškodbe da je obležal na mestu mrtev, pa tudi šofer in delavec sta biia težko poškodovana in morali so ju prepeljati v bolnico. — Smrt neznane lepotice v potoku. V sredo so našli kmetje v potoku Radonja blizu Karlovca truplo neznane lepotice, stare okrog 25 let. Truplo je bilo golo in nekoliko obtolčeno. Nihče ne ve kdo bi mogla biti mlada utopljenka, — Nesreče. Brivski mojster Rudolf Ba-car iz Jezice je snoči padel z motornega kolesa in se je hudo poškodoval. Oskrbni-kova hči Jožica znidar iz Nove vasi pri Lescah je včeraj tako nerodno padla, da si je zlomila desno roko. Skladiščnik Ljudevit Majdič iz Tacna je doma padel in si zlomil levo roko. Enako nesrečo je doživela tudi knjigovezova hči Dragica Kristan iz Rožne doline, ki je doma padla in si zlomih levo nogo. — Iz zapora je pobegnil. Nedavno so orožni Id privedli v sodne zapore v Novem mestu 181etnega cigana Stanka Hudorov-ca, ki so ga dolsro zasledovali. Mladi cigan je pridno kradel kokoši, obleko, razne dragocenosti in sploh vse, kar je dosegel po vaseh okrog" Novega mesta in pod Gorjanci. V zaporu pa si je cigan takoj spet zaželel svobode in pobegnil za hrbtom svojih stražarjev. Is Lfebiteat. —]j Nevarnost na postajališčih cestne železnice. S tem naslovom smo v ponedeljek objavili popolnoma upravičeno pritožbo, da ra-sna vozila, zlasti pa avtomobili tudi mimo postajališč električne cestne železnice, ko ljudje izstopajo in vstopajo vozijo z nezmanjšano brzino. Opozorili smo na umestnost predpisa, da morajo vozniki mimo čakaiišč počasi voziti. Uprava električne cestne železnee nam pa sedaj poroča, da naredba bana dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih v § 15 predpisuje, >da smejo mimo voz cestne električne železnice, ki stoje na postajališčih peljati druga vozUa na oni strani, kjer ljudje vstopajo in izstopajo, le v koraku in le v taki razdalji, da občnstvo ni ogroženo. Ako se ni mogoče ogniti dovolj stran, mora vozilo obstati, da vsi potniki vstopijo, izstopijo in odidejo z vozšča.« Po § 87 iste naredbe se pa prestopek navedenega predpisa kaznuje z denarno kaznijo od 10 do 1000 din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni. Zahtevani predpis torej imamo, vendar je pa premalo poskrbljeno, da bi se ga vozniki naučili tudi uvaže vati. Zato se vozniki na Žalost tega določila v večini primerov ne drže ter tako resno ogražajo ljudi, ki vstopajo in izstopajo iz tramvajskega voza. žal pa električna cestna železnica nima sankcij, da bi voznike sama naučila reda. —lj Ribji trg. Naprodaj je nekoliko več morskih rib. ki so se tudi nekoliko pocenile v primeri s prejšnjimi tedni. Danes so prodajali plavice. sardele, igle in male skuše po 16 din kg, velike sardele po 16 do 20 din, girice že celo po 10 din. cipli po 24, arbuna, osliče in hobotnice po 28 in trije po 36 din. Ščuke so bile po 16 din navzgor in smuč po 24 din kakor navadno. —lj Ali je ribiški tat poškodoval zapornico v Trnovem? Zagonetka, kakšna sila je pretrgala močno zapornico v Trnovem ter podrla trden betonski podstavek, najbrž ne bo nikdar dobro pojasnjena. Ko so v začetku tedna ob poškodovani zapornici zajezili vodo z začasnim jezom, so ugotovili, da je betonski podstavek bil odtrgan od temeljev tako. da ga je dvignilo ter potem potisnilo naprej v vodoravni smeri. Kjer ie beton pretrgan, ni nastala gladka ploskva na temelvh in oodstavku kakor bi zaradi trenja, če bi sama voda 3>odstriglac beton. Zato je upravičena domneva, da se je beton pretrgal ob močnem sunku, ki ga je lahko povzročila le eksplozija. Verjetno je. da je vrgel ribiški tat v vodo ob zapornici dinamitno patrone da bi pobD ter pol ovil ribe. Prav j tedaj je bila namreč odprta voda v Gruberjevem prekopu, in med tem ko je bila zapornica v Trnovem še spuščena, je nastalo ob razvodju zat šje. Ribe se navadno j umaknejo iz deroče vode v mirnejšo, kar dobro vedo ribiči. Ribiški rokomavh si je obetal bogat plen ob zapornici, Dfl pa seveda računal, da bo podrl zapornico. To se zdi ed na nekoliko verjetnejša razlaga, kako se je podrl del zaporu ce. —lj Nadaljevanje stavbnih del v L jubilarne'. Zaradi hudih nalivov pred 14 dnevi in ker je bila poškodovana zapornica v Trnovem ie moralo počivati delo v Ljubljanici pri ciikrarni, kjer beton rajo temelje za stalno zaponvco Delati so zopet začeli šele v sredo. Voda je napravila v strugi precej škode. Izkopane temelje je zalla z blatom in izpodkopala je tudi brezine, da so se na nekaterih kraj;h podsu-le. Redno delo bi se lahko začelo šele sedaj, po nekaj dneh, a med tem se je zopet začelo kujati vreme. Ob jutranji plohi je prišlo že precej vode v strugo, ki pa še ni mnogo ovirala dela. —lj Promenadni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi v soooto 21. t. m. od 19. do 20. ure promenaden koncert na Trgu sv. Jakoba. Koncert bo izvajala v proslavo otvoritve nove šentjakobske župnijske dvorane, ki bo odprta prihodnji dan, godba Narodnega želez-ničarskega glasbenega društva »Sloge c pod vodstvom kapelnika g. PocaAn:ka. —lj Sergije Panin v kinu Matici. Od danes dalje se vrti v kinu Matici novo lepo filmsko delo in sicer francoski salonski film »Sergije Panin«. izdelan po zelo čita-nem romanu Georg Ohneta. Film obravnava povsem sodobno moderno povojno dramo, ki se odigrava med aristokrati in uglednimi meščanskimi družinami. Dve sestri iz najboljše družine ljubita istega moža, sicer problem, ki nam je bdi Že večkrat prikazan T gotovo še publiki dobro v spominu iz filma »Danski koraki«. Tudi igra oataKh francoskih zvezdnikov Plerre Renoir, Andnee Guize in Sylvie Bataille je tako CHfMčna, da se film »Sergije Panin« šteje med najboljše francoske filme nove aeaaja. Premiera bo danes v kinu Matici. —SOOS, —O Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Mestni trg 490-n —lj poaett&ike motodirke na Večni vabi in se priporoča gostilna > Strelišče* pod Rožnikom. Domače kolina. Isfcoma krvavice, pečenice. Izbrana vina. Portugalka. — 507—n. —lj Prijeten tat. Na dvorišču neke hSSa na Sv. Petra cesti so snoči opazili stanovalci mlajšega neznanca, ki se je akusal skriti za živo mejo, stiskajoč pod pazduho kup obleke. Ker so popre je čuH pod streho ropot, so takoj vedeli da ai je neznanec poiskal plen v hiši in da imajo opravka s tatom. Tat je skušal preskočiti živo mejo in uiti na sosedno dvorišče, kjer bi podakal izhod na ulico pa so mu to preprečili. Tat je ukradeno obleko vrgel proč, takrat pa so ga že tudi zgrabili ter ga izročili stražniku. Bil je ie dolgo zasledovani Janša K. ki se je priklatil v me*to odnekod z dežele. —lj Nesreča na Ble*weteov1 oeaSL Na križišču Bleiweisove ceste tn VoSnjakone ulice se je pripetila včeraj huda prometna nesreča. Okrog poldne je šel čez cesto ho-teč čez železniški prelaz, 721etnd kočar Vs> lentin Kušar iz Kravjega Brda pri Ihanu, v tistem trenutku pa je pridrvel po oeatl neki avtomobilist, ki je starčka podrl in je Kušar obležal na cesti nezavesten. Imel je zlomljenih več reber, in poškodbe po teee-su. Ponj so prišli reševalci, ki so ga odpeljali na kirurgični oddelek bolnice. Njegovo stanje je nevarno. Z Jesenic — T/rejevanje grobov na pokopališču. V zadnjem času se proti pokopališču pomikajo skupine ljudi, da urede gornike svojih rajnkih. Mnogo grobov je že sedaj lepo urejenih, posebno pa na novem delto pokopališča. Nekatere družine naravnost tekmujejo med seboj, katera bo lepše uredila grob ji na katerem bo lepfti spomenik. Med letom je bilo postavljenih nekaj novih nagrobnih spomenikov, ki po avo£ lepoti, moderni obliki tn tihi ubranosti vzbujajo veliko pozornost. Novi del pokopališča se urejuje po določenem načrta. Tu ni m ne bo železnih in lesenih krlževta neokusnih spomenikov, ki žalijo estetski čut. Pokopališče je merilo kulture m resnične ljubezni živih do pokojnih, Id spe pod zeleno rušo. — Velik vozovni promet. AvtotnobOski promet je v zadnjem času precej popusta. Zato pa je toliko bolj živahen vozovni promet na glavnih cestah. Kmetje s pseams lja vozijo v revir sadje in poljske prided-ke, ki jih tu lahko spravijo v denar. Osobito na tržne dneve je na nest ■ h polno vozov, naloženih s sadjem, krornpirjem ki zeljem. Dan za dnem se po cestah premikajo visoko naloženi vozovi % drvmi m premogom. Zima je pred durmi. Vsak se zalaga z živežem in kurivom kar ve m more. — Sport. V nedeljo popoldne se bo na igrišču Bratstva na Jesenicah vržua prvenstvena nogometna tekma med Reko m Bratstvom. Ker sta oba kluba precej enako močna, se obeta zelo napeta tn zanimiva borba, ki bo pritegnila vse prijatelje nogometa na igrišče, kjer bodo bodrai domače moštvo. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici. Izjave beseda Din 1.—, davek posebej. 7 a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno I Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek Din. Male oglase za »Slov« Naroda« sprejema uprava do 9. ure dopoldne HUBERTUS PLA6C1 S din 250.— vse vrste dežnih plaščev, trenč-kotov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano niskih cenah P R E S K E R, Sv. Petra c 14. KAPITAL Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. BANČNI KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 — kupi takoj in plača najbolje: hranilne knjižice bank m hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd., valute vseh držav Prodaja srečk državne razredne loterije. 80. M. PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. OREHOVA JEDRCA sortiran trčen med, med v satov ju in medico kupite najbolje v MEDARN1, LJubljana, židovska ul. 6. 46. T. 96 DIN m* žaganih suhih bukovih drv. Cepljena 105 Din, dostavljena na dom. — Prodaja PUTRICH, Dolenjska c 6, teL 48-55. 3006 DOBRO OHRANJENE OBLEKE takoj prodam. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3001 POLNOJARMENIK 90 cm premera prodam. — Rozman, Karlovška cesta 15, Podsreda pri Rajhenburgu. 3002 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din. KUHARICA z dobrimi spričevali, perfektna, dobi takoj zaposlitev pri manjši družini. Zglasiti se pri Mariji Oset, Maribor, Glavni trg 22-1. 8004 Operna klet v Uubliani je vsako sredo, četrtek in petek obUno moletem morskimi ribai Danes priporočamo: jastoga z majonezo, morskega pajka (grancievolo), skampi a la venezlana ter druge plemenite ribe, ocvrte ali pečene na zaroti. Velika Izbira toplih tn mrzlih jedU v ttItisii časa. Točimo samo odlična naravna dalmatinska vina! NARODNA ISKAPNA LJUBLJANA Stal 4 »SLOVENSKI NAROD* P*** » oktobra m Stav. 23Q Park, kjer zaljubljencev nihče ne moti Ljubezen zaščitno sredstvo proti prehlad« - Širokogrudnost poštne uprave Ljubezen do bližnjega je lepa. To so spoznali nedavno ljudje, ki bo sli mimo visokih vrat parka v bližini New Torka, kjer je velik napis: Zaljubljenci pozor! Ta park je zasebna last in zato policija nima pravice hoditi vanj. Zaljubljenci se lahko tu pod zaščito teh sten pod mojim varstvom in nadzorstvom ter zaščito mojega osebja nemoteno in do sitega poljubljajo. Lastnik tega dokaj obširnega parka, kjer rasto stara drevesa, pod njimi pa "stoje klopice, je James Averson. Mož je'nastopil proti strogi naredbi ameriške policije, ki prepoveduje pod težko kaznijo poljubljanje na prostem. Kolika sreča, da so Se na svetu ljudje, ki se jim mladi zaljubljenci smilijo in ki jih tako širokogrudno podpirajo. Zaljubljenci si radi pišejo. Poštna uprava neke južnoameriške države je prišla do spoznanja, da zaslužijo zaljubljenci glede na koristi, ki jih ima od njih pošta, večjo pozornost. Zato je sklenila znižati jim poštnino. V bodoče bodo plačevali zaljubljenci od svoje korespondence samo polovične pristojbine. Seveda pa morajo biti ljubavna pisma točno označena in pošiljati se morajo v rdečih kuvertah. Poštna uprava si pridržuje pravico prepričati se, da-li gre res za ljubavna pisma, ker bi sicer mnogi to ugodnost zlorabljali. Neka druga južnoameriška republika je pa sklenila, da v bodoče v brzojavkah -e bo zaračunala besede ljubezen. Tako hoče zaljubljencem omogočiti pogostejše brzo- javne stike. Ljubezen je pa tudi zelo dobro sredstvo proti nahodu. To trditev je postavil francoski učenjak, ki pravi, da je ljubezen najboljše zaščitno sredstvo proti prehladu. Mož pravi, da zadostuje, da se človek do ušes zaljubi, pa se mu ni treba bati prehlada. Organizem zaljubljenega človeka je v stanju visoke napetosti in s tem dobi odpornost, ki mu je ne more dati nobeno zdravilo. Francoski učenjak ima za seboj 40 let prakse in pravi, da je temeljito preizkusil pravilnost svoje teorije. Prišel je do spoznanja, da so zaljubljenci izredno odporni malone proti vsem boleznim. Zaljubljenci niso nikoli dvomili, da je ljubezen največji in najvažnejši problem na svetu. Zanimivo je pa, da so se s tem vprašanjem ukvarjali zadnja leta tudi učenjaki. V Ameriki je izdal neki ugledni pravnik nedavno knjigo, ki se v nji peča z različnimi in pogosto zelo čudnimi zakoni in naredbami, katerih nihče ne prizna in ki so v resnici spretno nastavljene pasti, namenjene starim samcem. V ameriških državah se zakoni močno razlikujejo in so z redkimi izjemami že zelo zastareli. Toda pravosodje se jih krčevito drži. če bi si drznil v Lusiani mladenič reči: O kako dobro bi vam pristojala nevestina obleka, ali če bi tako obleko sploh omenil, bi veljalo to za običajni način snubitve. Ista obveznost velja za pesniško navdahnjenega zaljubljenca, ki pošlje svoji izvoljenki ljubavno pesem, pa čeprav bi jo izrezal kar iz novin. V Terasu ni dovoljeno govoriti z dekletom o gospodinjstvu in domačem ognjišču. Tudi m priporočljivo pokazati jI niso, kjer bi človek rad stanoval. To velja za snubitev. Zakon predpisuje v tem primeru samo 3.000 dolarjev globe, d očim je najnižja kazen za mladeniča, ki bi omenil nevestino obleko, ali ki bi poslal svoji izvoljenki ljubavno pesem, pa bi se potem ne poročil z njo, 4.000 dolarjev. Ljubezen je zlasti v Ameriki posebno polje za pravnike in vsi Imajo na tem polju mnogo dela. Evropcem se zde nekatere kazni, ki jih izrekajo ameriška sodišča, v zadevah zaljubljencev, zelo čudne. Tuda ameriške razmere se razlikujejo od naših in odločbe sodišč vplivajo tam vzgojno. Sodišče v Brooklvnu je obsodilo na 84 ur popolnega molka neko ženo, ki je povzročila s svojo klepetavostjo druž. afero. Neki mož, obtožen, da je pretepal svojo Ženo, ni bil obsojen niti na zaporno niti na denarno kazen, temveč je moral 8 dni ležati v postelji. Sodišču je bilo znano, da zelo nerad leži. Sodišče mu je postavilo pred spalnico redarja in obsojeni mož ga je moral ves teden hraniti na lastne stroške. Res je to sodstvo nekam čudno odnosno ameriška sodniška vzgoja diši po naših pojmih malone po prismuknjenosti. Toda statistika kaže, da je učinkovita, kajti sodišča znajo zadeti obtožence na najobčutljivejšem mestu in v večini primerov dosežejo svoj namen. Kneginja Olga na čelu Rdečega križa Pijače in tobak po svetu Konzum alkoholnih pijač nazaduje, kave in čaja pa narašča Vsaka država In vsak narod ima svojo narodno pijačo. Tako je za Madžare in Spance značilno vino, za cehe in Bavarce pa pivo. Pogiejmo po svetu kako kje pijo Čaj in kavo, kje prevladuje vino in kje pivo, kam sega kraljestvo težkih alkoholnih pijač in kje prevladujejo masivne cigare nad drobnimi cigaretami. Kava in čaj — neodločeno Borba kave in čaja je bila krče vila in dolga. Malone skozi vse 19. stoleije je trajala ta bitka in sreča je obračala zm.igo zdaj na to zdaj na ono stran. Plodovi kolonij enako kakor kakao, kava in čaj so prišli šele z razvojem trgovine splošno v rabo. V starih časih ljudje kave sploh niso poznali. Prežganka jo je nadomest ovala dolgo. Kava in čaj sta se razširila Iz mest, prvotno z njima tudi čokolada, namenjena večinoma gostom, širjenje čokolade se je pa kmalu ustavilo. Iz boja sta izšla čaj in kava kot zmagovalca v enaki meri. Kazalo je kakor da sta sklenila kartelno pogodbo o razdelitvi tržišča, čaj se je razširil povsod tam, kjer zahteva ostro podnebje mnogo toplih pijač in bi žepi prebivalcev ne prenesli kave v enaki množini odnosno bi se vse preveč poznale njene posledice tudi na srcih. Narodi so se razdelili v dve skupini. Eni so se pridružili Anglosasom, navdušenim za čaj, drugi pa Dancem in Nemcem, navdušenim za kavo. Zakaj pijo Angleži toliko čaja Poleg podnebja je pripomogla tudi organizacija trgovine čaju, da se je tako razširil v angleškem svetovnem imperiju, čaj je postal angleška narodna pijača šele ko so ga jeli pridelovati v Indiji in ko so ga začeli voziti naravnost na angleški trg brez vsakih posredovalcev. Koliko čaja popije Anglež si ljudje na kontinentu težko mislijo. Leta 1927 je znašal povprečni konzum čaja na češkoslovaškem 30 gramov na osebo, v Angliji pa 4.400. Samo Holandci se glede porabe čaja nekoliko približujejo Angležem. Govori se sicer o Rusiji kot deželi čaja. toda kje so Rusi za Angleži! Komaj tretjina toliko čaja se popije v Rusiji kakor v Angliji. Angleži pa ne pijejo samo več čaja, temveč zahtevajo tudi boljšo kakovost. Kava je pa prevladala na Danskem, Švedskem, v Belgiji, Združenih državah in Franciji, da ne govorimo o drugih državah. Na Danskem znaša letni konzum sirove kave 7.17 kg na osebo, v Ameriki 5.93 kg, v Švici 3.16, v Nemčiji 2.62 kg. Konzum alkohola nazaduje Boj kave s čajem pa ni bil edini. Sporedno je tekel in teče še zdaj boj alkoholnih pijač s kavo in čajem, če lahko o kavi te čaju zapišemo, da konzum obeh počasi mi i _ _ , j^^*aSJamBSSBMBSSmSSSSMSBSSI narašča in da je bilo predvojno stanje povsod prekoračeno, je pri alkoholnih pijačah nasprotno. Vse kaže, da je bil tu višek že dosežen, kajti konzum alkoholnih pijač že več let stalno nazaduje. Gotovo je to v zvezi z razmahom kaje in z najnovejšim konzumom kave. Ne smemo pa pozabiti na izpremembe, ki so nastale v načinu našega življenja in dela. Nekaj zaslug imajo tudi abstinentske organizacije in pa visoke davščine na alkoholne pijače v nekaterih državah. Težko je primerjati porabo alkoholnih pijač v poedinih državah. To se da storiti samo, če preračunamo konzum na lOO^ obseg alkohola. Po tem vidimo, da pride alkoholnih pij^Č na osebo letno (povprečno v letih 1928 do 1932): nad 20 litrov — v Franciji (20 6). 10 do 12 litrov — v Italiji (11.8), Švici in Španiji (10.5), 5 do 10 litrov — v Belgiji (7.8), v bivši Češkoslovaški (6.5), v Angliji (5.6) in v Grčiji (8 0), 3 do 5 litrov — v Bolgariji (4.6), v Estoniji (3 7), v Nemčiji (3.2) in na švedskem (3.5). Drugod se popije še manj alkoholnih pijač. Vidimo, da popije Francoz zelo mnogo alkoholnih pijač, pa tudi Italijani ga radi pijo. Kakšna alkoholna pijača prevladuje, o tem odloča tudi podnebje. Glavne dežele ljubiteljev piva v Evropi so tiste, kjer znaša povprečna letna temperatura okrog 10°. Po vseh toplejših deželah se dvigne odstotek vina nad 50, v vseh hladnejših deželah je pa večji konzum žganja. Romanski narodi pijo vino, toda na severu Francije že narašča konzum piva, a v Belgiji, Nemčiji in Angliji prevladuje pivo nad vinom. V skandinavskih državah se pije večinoma žganje. Francija in Belgija vodita Francozi so na prvem mestu glede vina. Leta 1935 je znašal tam povprečni konzum 213 litrov vina na osebo. Glede piva so pa na prvem mestu Belgijci. V Belgiji je odpadlo 1.1935 na prebivalca 175 litrov piva. Konzum vina in piva pa nazaduje. Leta 1929 je odpadlo v Franciji na prebivalca 185 litrov vina, predlanskim pa 157 litrov, v Belgiji 1.1913 piva 223.5, leta 1936 pa 175 litrov. Tako je večinoma tudi drugod. Najradikalnejši je pa preokret v kaji. Ljudje zdaj nimajo časa, da bi v miru vlekli pipe ali kadili cigare. Tempo življenja prenese samo še cigarete. Tu imajo zopet rekord Američani. Leta 1913 se je pokadilo letno 91 cigar in 131 cigaret, leta 1933 pa samo 36 cigar, cigaret pa 914. Rekordno leto glede cigaret je bilo 1.1929, ko je odpadlo v Ameriki na vsakega prebivalca 1020 cigaret. S tem pa seveda Še ni rečeno, da kade Američani med vsemi ljudmi na svetu največ. Pred njimi so Belgijci in Nizozemci, takoj za njimi pa Danci. V Belgiji, Nizozemski in Danski odpade povmečno na vsakega prebivalca letno 2 kg tobaka. En do 2 kg ga pokadi na leto vsak Nemec, Anglež, Francoz, Švicar, Šved, Madžar in Japonec. Slabi kadilci so Italijani, Poljaki. Norvežani ln Bolgari. Pri teh odpade na osebo 1 kg tobaka letno, čudno je, da so prebivalci držav z državnim monopolom navadno slabi kadilci, dočim se pokadi znatno več tobaka tam, kjer isti ni državni monopol. Nazori Mongolov Pri nas smatramo oranje za začetek vse kulture. Ljudje so začeli najprej obdelovati polje in šele potem so v svoji kulturi napredovali. Toda azijski Mongol, imajo glede tega drugačne nazore. Po njihovem mnenju zemlja ni ustvarjena zato, da bi človek brskal in kopal po nji. To je sploh delo, ki bogovom ni všeč in ie pregrešno. Bogov: baje zahtevajo, naj se človek ne preživlja s poljskmi pridelki, temveč s tem. kar mu nudijo domače ži- Kakor smo ie včeraj poročali, je bila Nj. Vls. kneginja Olga a kraljevim ukazom Imenovana za predsednika Rdečega križa kraljevine Jugoslavije. Pet ln pol leta, od 18. aprila 1934, je bil na tem častnem, a obenem pomembnem in odgovornem mestu Nj. Via. knez namestnik Pavle. Imenovan še od blagopokojnega kralja Aleksandra. Zaradi prevelike zaposlenosti z drugimi državnimi nalogami je sedaj predsedništvo odložil. Njegova soproga kneginja Olga, ki mu sledi na tem mestu, je že doslej bila goreča zaščit ni ca in vsestranska podpornica Rdečega križa, te najpomembnejše in največje človekoljubne ustanove, katere važnost nam je nova vojna še posebno jasno pokazala vali — ovce, koze. velblodi in konji, torej z mesom, mlekom in sirom. Prepovedano je pa jesti tudi r.be. Mongoli se lzogib-ljejo celo dot ka z vodo. ker je za nje kot sinove stepe voda tuj element. Mongol se tudi nikoli ne koplje. Boji se namreč, da bi se med kopanjem ne iz-premenil v ribo. Kaj takega ni še nihče videl, toda to imajo vsaj za dober izgovor, da se jim noče v vodo. Mongoli so sploh na nizki stopnji kulture ji omike. Doba Džmgiskanov ko je bila njihova dežela v razcvetju, je že davno minila. Njihova vera je golo zaklinjanje demonov. Nalezlj ve bolezni so močno skrčile njihovo število, mnogo Mongolov so pa pobile tudi '-oparske tolpe, ki napadajo tudi nomade po šotorih. Ni čuda, da bi mnogi Mongoli ne imeli zdr-i nič proti temu, če bi pršli pod varno upravo kateremkoli drugega naroda. Ljafeljajtski esperantisti zopef argankirani V torek je bil ustanovni občni zbor Esperantskega društva Ljubljana44 Ljubljana, 20. oktobra Ljubljanski esperantisti so opravljali pomembno kulturno nalogo; s pomočjo esperanta, idealnega mednarodnega jezika, so seznanjali svet o naši kulturi in lepi domovini. Naj omenimo samo, da je ljubljanski esperantski klub izdal trikrat Cankarja v esperantu ter da je izdajal tudi krasne prospekte in z njimi seznanjal svet o Sloveniji. Skoraj dve desetletji je deloval klub in si pridobil velik ugled ne le med esperantisti v državi, temveč tudi v svetu. Znan je bil na vseh kontinentih. Zato nas izredno veseli, da so se naši esperantisti zopet organizirali, zlasti še v času, ko se zdi ideja o zbližan j u narodov zavržena ter zasmehovana. Ustanovni občni zbor »Esperantskega društva Ljubljana« je bil v torek. V imenu pripravljalnega odbora je najprej poročal Peter Golobic. Pravila za novo društvo so bila predložena oblastem junija. Podpisali so jih Golobic, Kozlevčar in Jerebova. Banska uprava je pravila odobrila in tako je končno prišlo do ustanovnega občnega zbora. Znani esperantist, eden pionirjev espe-rantskega gibanja pri nas. Jože Koz!ev-Čar, je poročal, zakaj ustanavljajo novo društvo. Ljubljanski esperantski klub je deloval 17 let. Ko je moral prenehati delovati, so ostali naši esperantisti brez organizacije in esperanto, kakor vsako idejno gibanje, je brez organizacije mrtev. Vsi so sicer ostali esperantisti in zato jim je bilo še tem bolj hudo, ko so se udeleževali kongresov, bodisi v državi ali v inozemstvu, pa niso mogli pokazati, da tudi Ljubljana nekaj pomeni v esperantskem gibanju. Povsod so obžalovali, da Ljubljano ni mogel zastopati oficielni zastopnik. Zato so se naši esperantisti začeli prizadevati, da bi dobili zopet organizacijo. Prvi neuspehi jih niso preplašili in končno je bila ustanovitev dovoljena. Delovanje društva bo v začetku sicer otežkočeno, ker odbor nima denarja, a esperantisti, izkušeni organizacijski delavci, se bodo lotili dela s tem večjo vnemo. Pri volitvah sta bili predloženi dve listi. Izvoljen je bil naslednji odbor: J. Kozlevčar kot predsednik in odborniki: Mara Pe-trič, Meri Seunik, Pavlina Hafner, Edo žganjar, Jože Jordan in Jože šorn ter preglednika A. Volk in Jelka Dejak. Predsednik je po izvolitvi upravičeval esperantsko gibanje ter naglasil z živo vero, da esperantska ideja, zbližanje med narodi, ni utopija. Dejal je, da se bodo narodi, ki se vojskujejo, končno zavedli, kako blazna je vojna. Spričo dandanašnje civilizacije si ne moremo misliti, da bi obstali kitajski zidovi med narodi. Esperanto je največja ideja sedanje dobe. Morda je zdaj še prevelika, da je ne morejo doumeti, toda prihaja nova doba. Določen je bil program društvenega delovanja Začetek je težek. Društvo si mora najti najprej lokai Začeti bo moralo prirejati jezikovne tečaje in ena največjih nalog je, da si pridobi čim več delavnega članstva, ki ga bo vzgojilo v prave espe-rantiste. Nekatera društva imajo precej esperantistov, tako zvanih »Bonan vespe-ron!« namreč esperantistov, ki se znajo samo esperantsko pozdravljati. Pravi esperantist pa mora predvsem dobro obvladati esperanto. Vzgojiti dobre espe ran tiste, to je naloga novega odbora. Tako se obnavlja uspešno esperantsko društveno življenje v Ljubljani in pričakovati smemo, da se bodo sadovi kulturnih prizadevanj novega društva kmalu pokazali. Obrtnikom in trgov-cem radeškega Radeče, 19. oktobra V poslednjem času se jc ugotovilo, da mnogo obrtniških mojstrov in trgovcev ne pošilja svojih vajencev v tukajšnjo strokovno nadaljevalno šolo. Pri tem je bil prizadet zlasti prvi razred. Večina se jih namreč izgovarja s tem. da so vajenci dovršili višjo ljudsko šolo, t. j. 6. oziroma 7. /azred in da jim kot takim ni potreba po-sečati še strokovne nad. šole. Vse prizadete obveščamo, da je to stališče popolnoma protivno zakonu o obrtih zlasti pa uredbi o organizaciji strok nad. šoL Člen 37. te uredbe pravi »Službodavec je dolžan svojega učenca sam privesti v šolo in izpolniti prijavni list za vpis ter predložiti vse potrebne listine: 1. krstni (rojstni) list, 2. spričevalo o poslednjem šolanju, 3. pogodbo o dnevu vstopa v delo, 4. zdravniško potrdilo o telesni sposobnosti. Čl. 39. pa se glasi: V prvi razred strok. nad. šole se vpišejo učenci, ki so dovršili 4 razrede osnovne šole; v drugi razred se vpišejo učenci, ki so dovršili prvi razred strok, nad. šole, prvi razred višje ljudske, meščanske ali srednje šole ali prvi razred moške ali ženske obrtne šole. V tretji razred se vpišejo učenci, ki so dovršili drugi razred strok. nad. šole, drugi razred višje ljudske šole, meščanske ali sTednje šole ali drugi razred moške ali ženske obrtne šole. V izogib neprilikam, ki bi jih doletele, pozivamo vse prizadete, da nemudoma vpišejo svoje vajence v tukajšnjo strok. nad. šolo. V nasprotnem primeru bo moralo vodstvo Šole postopati v smislu čl. 42. iste uredbe ter prijaviti vse pristojnemu upravnemu oblastvu zaradi prestopka zoper predpise zakona o obrtih čl. 398 odst. 11, 399 in 402. Te prijave se bodo smatrale za nujne. Dieselovi ekspresni vlaki Vlaki Zephir z Dieselovimi lokomotivami, ki vozijo na progi Chicago—Burlington, prevozijo v enem dnevu 1600 km. To dolgo progo prevozijo ti vlaki zdaj v 15 urah. Najnovejši vlaki imajo dvojne lokomotive z motorji, ki razvijajo 3000 HP. Prvi vlaki, ki so prišli v promet 1. 1934., so imeli po 4 vagone in Dieselove motorje po 660 HP. Po podatkih železniške družbe in petletni izkušnji so se vlaki z Dieselovimi lokomotivami dobro obnesli zahtevajo pa vestno nadzorstvo. železniško osebje mora biti vestno in izšolano, potem je pa promet s temi najmodernejšimi vlaki varen. Pred vsako vožnjo motorje pregledajo. Motorje odlože ko prevozijo lokomotive 210 do 240.000 km. Ležaji se zelo malo obrabijo in izmenjati jih bodo morali šele po 1.6 milijona km. Na svetu je samo 700 lir V Nemčiji Švici, na Islandu, v Franciji, Angliji, in Ameriki je samo 700 prodal, ki nekoliko spominjajo na harfo, toda za vzor jim je prej služila antena lira. Vsa ta godala je izdelal W. Lothar Gartner v K ostanci ob Boden skem jezeru. Sin gornjelužiškega pesnika je bil kipar. Prvi mod^l je konstruiral sam in ko se je vedno bolj širilo navdušenje za igranje na to godalo, se je lotil sam izdelovanja lir. Poznamo štiri vrste lir, od^rmrarjajoče modulaciji človeškega glasu: sopran ske altne. tenorske in basne lire. Izdelujejo se tudi lire za otroke, na katerih tudi nevešča roka vedno izvabi harmoničen akord Lire te vrste bi morali rabiti pri v-zcojt odnosno pri lečenju otrok s riatološkimi nagnjenji. Nekateri zavodi za defektno deco so naročili taka godala in izkušnje so pokazale, da se zelo dobro obn?so. To so potrdili tudi mnogi pedagoga • ZAKAJ VZDIHUJEJO — Ne morem ti povedati kako sem nesrečen prijatelj. — Kaj ti pa je? Ali te noče, ali pa si jo že do grla sit? 1>> Vladvfcs* 6 MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN Globus se je vrtel v mraku neopredeljenega prostora. Pred njim so se odprla velika usta... in ostri zobje so se menda hoteli nekam zasaditi. Maršal je spoznal v njih — svoje zobe. Kar je priletela od nekod roka in na prstih je imela znak trde kite. Z enim udarcem je zapičila tablico. Črke so se dale razločno prečitati: »NA NAŠEM PLANETU JE VOJNA DO PREKLICA PREPOVEDANA!« & 2. juKja. Ob šestih mednarodnega Časa. Sedemtonski zvočni signal se je razletel na radijskih valovih po vsej zemeljski obli. Vsi stolpi in javni amplioni vse Evrope in Amerike so bili pripravljeni, zasebni radijski aparati so ga kričali skozi okna. Vojna se je bila prfcehu Vojni otok C 26. Šest kilometrov dolga in Štiri kilometre široka elipsa se je bila pod udarcem zadnjega tona pognala naprej. Blokada ladjic z žičnimi lovci min in torpedov se je plazila okrog. Nadaljnji otoki na jugu in severu so zganili svoje lene hrbte. Na zapadnem letališču je mrgolelo na tisoče letal. Veliki signalni stolpi so jeli obračati ramena, da bi določili edinice, ki naj se poženo v boj, manjša edi-nična ramena so pa izobešala povelja za poedina letala. Daljnostrelni topovi, že davno namerjeni, so bruhnili z zadnjim tonom prvi strel... Bilo je kakor v filmu. Sedem grmečih tonov je pognalo roke desetih milijonov ljudi in milijonov strojev. Sedem tonov je pognalo dozdevni mir v mrzlično nehanje, drveče poplašno hitro in nesmiselno hitro, toda vsaka teh kretenj je bila že točno določena, opisana in odrejena. Trajala je točno dve minuti. In naenkrat... brez vsake priprave, kakor bi vrgel p*hVo kakor da bi zalajala puška pri glavi je ugasnilo solnce. Crna tema, da so človeka kar oči bolele, popolna in brezdanja, peklenska tema, da bi niti v svojo lastno eksistenco ne verjel, gluha praznina teme se je razbila z udarcem ene same strele. Svetlobni valovi so bili pretrgani tako temeljito, da se nikjer na svetu ni dalo prižgati nič, da z ničemer ni bilo mogoče izzvati iluzije vsaj enega žarka, Smrtna groza Je spreletela ozračje. Vse tiste, ki se včeraj in prej niso zmenili za Havlovo svarilo, je obšla groza. Vsi tisti, ki so smatrali Havla dosedaj za neškodljivega norca, so se sedaj zavedli nevarnosti te igre in od groze jim je zastala sapa. Žepni radijski aparati ljudi so sirili okrog sebe kletve in zahtevali protiukrepe. Mirni ljudje so obstali med hojo in čakali, kaj bo. Jezni so se jezili, babe so pretakale solze in klicale na pomoč neznana božanstva. Koraki so se ustavili, avtomobili so se zarili na mestu čim hitreje se je dalo, propelerji so obviseli v zraku in čakali samo, kdaj se bo zaril vanje brezglavo leteči aeroplan. Ervvinov gong radia je udaril. — Ustavite vojno! V ameriškem vojnem ministrstvu je diktiral zvoč-iik: — Ustavite vojno! Valovi so zavalovili med centralami Samo nekaj besed. Nekaj minut je zadostovalo za to: premirje. Povelja so hitela k poveljujočim generalom. In zopet se je tako tiho in neopaženo kakor raz-:iiostre metulj svoja krila, vzbočil beli dan. Človek si je mel oči. Ali je to mogoče? Ali pa so bile to samo sanje? ★ Toda bliskovite brzojavke med Vojnim konzorcijem in vojnim ministrstvom se niso ustavile v svojem poletu. Vojna je bila v nevarnosti. Ves v to podjetje vloženi kapital je bil v nevarnosti. Sporazum ni trajal dolgo. Havel mora biti kupljen ali ubit. Čim prej, tem bolje. Med premirjem je namreč treba hraniti milijonsko armado... med premirjem se mečejo milijarde v zrak in nič se ne dela. Se dopoldne je odletelo modro letalo iz palače Vojnega konzorcija. Modro letalo je bilo na razpolago Svetu trojice. In res sta sedela v njem maršal Svmplom in Erv/ein- Palača Krona je sprejela modro letalo z brezbrižnim mirom Inženir Havel je stopil iz nje kot gosti- telj, miren in odločen, za njim pa dva mlada inženirja. Heran, dobrodušen dečko razčesane brade in Paulus, plečat robust z večno dobrodušnim nasmehom med razpokam"m i ustnicami. Vstopili so. Steklena stena za njimi se je neslišno vrnila na svoje prvotno mesto. Perzijska preproga jih je privedla v sobico, opremljeno kakor čakalnica prezidentove pisarne. Komaj so vstopili, so se vrata zaprla od zgoraj navzdol in vsa sobica se je premaknila naprej. Toda to ni šlo naravnost naprej ali navzgor. To je moralo biti nekakšno dvigalo po spirali; toda vse je šlo tako hitro in neslišno, da sta oba maršala komaj sproti odpirala oči. Niti toliko časa nista imela, da bi videla, kje so vsi ti gumbi in stikala. Dvigalo se je ustavilo. Vrata so se odprla. Maršala so povabili, naj vstopita v sprejemni sa-lonček. Oprema je bila preprosta. Tri motne stene, četrta prozorna liki kristal (od znotraj, od zunaj je bila tudi motna). Mizica za kadilce in naslanjači iz prožnega mahagonijevega stekla. Sedli so. _ Gospoda, upam, da sta prišla na pogajanja, _Midva pa upava, da se bomo sporazumeli. Zavladala je tišina. Havel ni odgovoril, le vzpodbujajoče ju je motril. Heran je bil miren, kakor da ga sploh ni tu, Paulus se je pa smehljal, kakor vedno. _Gospod inženir, mi smo pripravljeni kupiti vaš izum aH pa vašo nevtralnost. — NI naprodaj. — Sploh ga ne prodaste? — Ne. — Kakšen smisel Ima vaše početje? UnM* Jotfe Zupan« M Za .Narodno tiskamo* Fran J«ran M Za upravo In insvatni det ista Oton ChrUof « Vsi v ljubio«