Poštnina plačana ▼ gotovini Leto LXW., št. 67* V Ljubljani, sobota 22. marca 1930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan i>o|>oMne, JzvzemSl ftedeDe In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. POPOLN FIASK0 V LONDONU Pomorska razorožitvam konferenca se bo bržkone razšla že prihodnji teden brez zaželjenega uspeha — Mogoč je samo manjši sporazum med Ameriko, Anglijo in Japonsko London. 22. marca. Kriza londonske razorožitvene konference je dosegla danes bržkone vrhunec in ni ni kakega upanja, da bi se našel izhod iz te zagate. Zato se že v konferečnih krogih samih razpravlja v glavnem samo še o tem. kako bi bilo mogoče konferenco zaključiti, da bi moralni fiasko ne bil prehud. Računajo s tem, da bo konferenca trajala najdalje še do konca Prihodnjega tedna ter bo zaključena bodisi z določitvijo splošnih smernic za razorožitev ah' pa v najboljšem primeru s zaključi tv i jo več ali manj brezpomembnega pakta med Ameriko, Anglijo in Japonsko da bi inicijatorn ne odšli povsem praznih rok. Že odhod Brianda, ki je izjavil, da okna smisla opazovati vreme iz hotelske sobe. je izzval vtis, da se bo konferenca končala brezuspešno. Se večjo senzacijo pa je zbudilo, ko se je snoči zvedelo, da so rudi ostali člani francoske delegacije razen par ekspertov, tako rudi mornariški minister Dumesnil in kolonijalni minister Pietri zapustili London in se vrnili v Pariz. Kakor se zatrjuje, bodo tudi francoski eksperti z Massigiiiem na čelu že v par dneh odpotovali iz Londona, tako da bo francoska delegacija v celoti zapustila konferenco. V konferenčnih krogih vlada zaradi tega silna deprimiranost Današnji jutranjiki Pišejo, da je razorožitvena konferenca pred končnim popolnim polomom. Vse, kar se da v najboljšem primeru še doseči, je trojni sporazum med Ameriko, Anglijo in Japonsko. Pa tudi ta sporazum visi Še v zraku. Ameriška in angleška delegacija sta v sporazumu z japonsko delegacijo stavili japonski vladi tozadevne predloge, na katere pa še ni odgovora. Amerika ie že davno opustila upanje za zaključitev širšega pomorskega pakta, ki bi se nanašal na vseh pet glavnih pomorskih sil. Zato si Američani samo še prizadevajo, da omogočijo trojni pakt. Po mnenju listov pa je tudi za to upanje minimalno. »Daily News« piše, da bo konferenca morda že prve dni prihodnjega tedna zaključena. »Morning Post« pravi, da more samo še čudež rešiti konferenco pred popolnim fiaskom. »Dailv Cronicle« naglasa, da se ne da več Prikrivati, da je konferenca v popolnem razsulu. Le skupen nastop vse javnosti zainteresiranih držav bi mogel vliti konferenci novega duha in pre- Dr. Beneš o problemu razorožitve Brez temeljite izpremembe psihologije širokih mas je razorožitev nemogoča Praga, 22. marca. Na včerajšnji seji zunanjega in proračunskega odbora je podal zunanji minister dr. Beneš daljši efcspoze. v katerem se je med drugim ira z& drobnico po 2 Din od glave, za konje in govedo po 4 Din, za blago do 500 kg po 2 Din, do 1000 kg po 4 Din, nad 1000 kc po 6 Din, za vsak voz po 3 Din, za naložen avtomobil po 13 Din, za prazen avtomo- j bil po 5 Din, je izkazana v proračunu z zne- j *kom 160.420 Din. Tržnina ki se pobira od enovprežnega voza po 4= Din. od dvovprežnega po 6 Din, od vozička po 2 Din, od jerbasa po 1 Din, od male perutnine po 1 Din, od velike po 2 Din, od telet in praSieev po 5 Din, od ovc po 4 Din, od kozličkov po 3 Din, za zajca (do 30 komadov so prosta) od 100 kom. pa 2 Din, za vsakih začetih 100 kom. po 4 Din, za nove vozove po 20 Din, za stojnice od 1 do 3 Din, je v proračunu izkazana z zneskom 1.200.0*K) Din. Tržna pristojbina ki se pobdra ob sejmih za konje po 10 Din, za žrebeta po 5 Din, za vole In bike po 10 Din, za krave in telioa pD 8 Din, za teleta rn drobnico po 4 Din, aa prašiče nad 5 mesecev po 5 Din, pod 5 meseci po 2 Din. »naša 85.000 Din. Mestarina oe pobira od tržnih stojnic, ki se posta vi j ar jo le ▼ gotovih primerih (Miklavžev semenj, božična drevesca itd.) ter »naša od 4 do 25 Din. V proračunu je izkazana z zneskom 10.000 Din. Gostaščina se pobdra v 1- 1030 v izmeri 6% za L 1929 oradno ngotovljene kosmate najemnine. Najemnine do 200 Din so gostašcine proste. V proračunu je izkazana z zneskom 2.612.000 Din. Kanals&a pristojbina se bo letos pobirala v izmeri 2% za L 1929 uradno ugotovljene kosmate najemnine. Pri poslopjih, ki niso podvržena g>stašcnri, znaša kanalska pristojbina od 1. januarja 1927 dalje po 50 par od vsakega m- zazidane ploskve, ki se pomnoži s številom nadstropij. Za vse nove hiše, zgrajene po juniju 1920 se pobira le 1% kanalske pristojbine. V prora. čunu je izkazana z zneskom 729.000 Din. Portalnl davek znaša 1 in pol odstotka od kosmate najemnine, uradno ugotovljene v L 1929, za vsak m2 dotičnega lokala, toda najmanj po 1.25 Din. V proračunu je izkaean z zneskom 25.000 Din. Davščina na prenočišča se pobira na ob rtoma rabljena prenočišča v iamerl 30% kosmate cene oddanih prostorov. Od celotne inkasirane davščine mora mestna ob&na odstopiti 14.67% šolskemu skladu Osrednje zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani za vzdrževanje redne gostilnicarsk^ šole. Ta davščina je znižana od dosedanjih 30% na 20% z veljavnostjo od dne 1. avgusta 1929 te«r je izkazana v proračunu z zneskom 37O.OOO Din. Stanovanjski davek je taksa za predelavo stanovanjskih prostorov v poslovne lokale, ki jo pobira mesfna občina po posebnem pravilniku. V proračuna je izkazana z zneskom 7 5 par od vsakega voznega listka v korist pokoj 7 irr.sk emu zavarovanju uslužbencev električne cestne železnice. Ta davščina znaša po proračunu 175.000 Din. Davščina na vozila se pobira od enovpreznih konji ki h ekvipaž po 250 Din na leto, od dvovpreinih po 300 Din za konjski brek in gigo po 150 Din, za osebne avtomobile po 82^0 Din za vsakih začetih 50 kg čiste teže, za tovorne avtomobile z zračnimi pnevmatika m i po 32.50 T5in, z polzračnimi pnevmatikami po 45 Din, s polno gumo po 70 Din, za priklopne vozove tovornih avtomobilov z zračno gumo za *sa-Srih začetnih 50 fcg čkfte teže p*> 10 Din, s polzračno gamo po 15 Din, s polno gumo po 20 Din, za motocikle za vsakih začetnih 10 kg čiste teže po 15 Din. Ta davščina znaša po proračunu 350.000 Din. Občinske takse po riba mestna občina za tombolo, keglanje, streljanje ter sploh a vsako igro na dobitke po 125 Din, za tekmovalno vožnjo ali jahanje 50 Din, za prireditev umetnega ognja, baklja de, zabavne obhode v preobleki 25 Din, od godbenih avtomatov v javnih lokalih 50 Din, za predstave v gledališčih, cirkusih in za koncerte po 25 Din, za predstave me-nažerij, vrtiljakov, strelišč, gugalnic, kinematografov itd. za vsak dan po 75 Din. Pasji davek znaša po 100 Din na leto. Občinske takse znašajo po proračunu 300.000 Din. Opotninarina se pobdra za opomin vsakega polnega dinarja po 0.04 Din, za rabeaen po 0.04 Din, za prj-dajo 0.02 Din, najmanjša pristojbina pa maza opomin 0.50 Din, za rubežen ali prodajo pa najmanj 1 Din. V proračunu je izkazana z zneskom 80.000 Din. Občinska doki ada na državne direktne davke 6e bo pobirala letos v višini 35% od zgradarine, 135% od zemljarine in rentnine, 40% od pridobnine in 175% od družbenega davka. Po proračunu znaša 6,704.538 Din. f Na račun socialnega skrbstva pobira mestna občina sanitarno, obrtno kontrolno takso, nadalje veseh'čni davek 20% od vstopnic za razne zabavne prireditve (pri kinematografih 25%), za prireditve v barih, nočnih zabaviščih in igralnicah pa 20% kosmatih dohodkov. Za plesne zabave s«5 pobi ra občinska taksa 75 Din za vsak dan, razen tega za vsakega gosta po 2 D hi. Če so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč 50 Din; kadar se pri tem ne prekoračijo tri ure, se plača za **Ako uro po 12.50 Din. Za slovesno pTMHOyinje svatbe se pobira 125 Din. Vodovodna naklada se pobira v izmeri 10% za leto 1929 uradno ugotovljene najemnine in sicer za račun mestnega vodovoda. Za nove hiše obstoje znatne olajšave. Med samostojnimi občinskimi davščinami je po finančnem efektu najjačja mestna trošarina na alkoholne pijače, živino, sadje in nekatera druga živila. V tesni zvem s trošarino je tehtarina, uvoznina, tržnina in tržna pristojbina. Stvarna upravičenost trošarine in njej sorodnih omenjenih mestnih davščin je v tem, da zajame Čim največje število občanov ter obremenitev sorazmerno porazdeli na veliko Število ljudi. Občina ima tudi znaten donos od pribitkov na državne neposredne davke. Novi davčni zakon, ki vejja od 1. januarja 1929 dalje je prinesel korenito iz-premembo davčnega sistema, ta je tako iz-premenil načela obdavčenja, da bo potrebna temeljita ureditev razmerja med državnimi in samoupravnimi financami. Vsekakor bo rešitev tega problema zelo težavna. Gostovanje baleta dunajske drž. opere Ruski romanopisec Salom Asch, Žid, se norčuje v svojem najnovejšem romanu »Pe-tersburg« (ki tvori z romanoma »Varšava« m >Moskva« trilogijo) iz plesnega kritika Borisa Abramoviča, ker smatra dekadentni Boris sodobni ples za najpopolnejši izraz ;krika sedanjosti«, za višek umetnosti, ki prinese človeštvu odrešenje in ki je edini sposoben, izraziti v nemi pantomimi, z m-tenztvnimi gestami teatralno dejanje ali čustvena valovanja v njih notranjem ritmo. Asch ironfcira in biča pretirano navdušenje za produševljeni ples. ki sta ga do-vedla do vrhunca Dalcroze in Laban. Videli smo ga že opetovano na našem odru in gojila sta ga rudi Vlček m VVisiakova. Brez pretlranja važnosti tega plesa za človečan-stvo moramo priznati, da je zapisal veliki odTski reformator Rus Aleks. Tal rov resni« co: Pantomina nikakor ni predstava za gin. honeme, v kateri se nadomeščajo besede z gestami, — pantomima je predstava tolike večine, tolikega razgaljanja duha. da besede zamro in se na njih mestu rod1! pravo scensko dejanje.« Sodobni dramatski ples je dal plesu duševno in miselno vsebino ter je našel s gestami in v ritmu krasno, večinoma kipno ali slikovito obftko, s katero izraža naravnost čudovito vse, kar je položil skladatelj v svojo glasbo, zunanje Življenje in notranje* doživljanje, duševne borbe in bofi, radost, tugo in vsa Čustva in misli. Ples je dramatski. To oa Je brez dvoma obogatenje in ker je tudi lep, estetsko prijeten, vplivajoč na duše, moramo sodobni ples smatrati vendarle za razveseljivo novo pridobitev. Tudi S. Lconijev, baletni mojster dunajske državne opere, je Rus in umetnik novih mscenatorskih načel Tajrova. Dalcroza in Laba na. Njegova kreacija »Skušnjave« z Rabmamnovo godbo in »Religioznih plesov« brez godbe je bila tako izrazita, močna ta ra^-umljiva, obenem pa lepa, da je bila jasna tudi brez besed ter Je izzvala vsesplošno občudovanje in priznanje. Tudi njegove nadaljnje kreacije »Sestanek«, »Svetohlinoct hi »Ma-zurka« so potno potrdile Tajrove be~ sede, da Je modema pantomima popolno razjgaljenje duše m resnično scensko dejanje, ki pretresa. Odlična solocrfesaBca dovršenega tehrifc-neera znanja v vseh oblikah klasičnega plesa je gdč. Krausenecker. lahka kot dih, čudovito vztrajna na prstih in silna v visokih skokih. Ostale štiri plesalke, visoke, vzgledno prožne, gdč. Berka, Frđnzl, Dirtl in Szakal, so izvajale, deloma s sodelovanjem gdč. Krausenecker. poetično »Plesno shnionijo« na Schubertovo glasbo. Izvajanje je bilo ne le bravurno, nego predvsem lepo, vsebinsko bogato. Kot komična točka je posebno ugajala »Pantotrnrna«, zopet s Schubertovo godbo. »Spomini na Dunaj« z razno dunajsko glasbo so dali zopet g. Leontjevu priliko, dokazati svojo plastično izraznost, ansamblu pa izraziti peresno lahkoto in lepoto dunajskega valčka. Večino točk so morali gostje na viharno odobravanje ponoviti ter je bilo videti, da je publika, ki je napolnila hišo do zadnjega kotička, prav posebno zadovoljna. Operni orkester ie dirigiral z veliko spretnostjo g. ravnatelj P°UČ ter izvajal tudi^ dve koncertni točki iz Čajkovskega >Ščelkundjžika«; zlasti je ugajal »Valček«. Bil je zanimiv in lep večer. Fr. G. Shakespeare: Vihar literarni z«?ovBmar#i trdijo, da ie prav-tjSčoa in čarotma komedija »VShar« nastala po 1. 1610. Pesnik je zadel vsebino deloma iz popisa strašnega vilharja na morju, ki je v juftin L 1609 zgrabi devet arcgteSkai lad$j ter jrh pognal k Vražjim ototooro (Bermudas). Ti otoka so tRžSvafi sloves, da so začarana puščava, v kateri doirnrreio vđe m z& duhova. Izkazalo pa se Je, da so polni nailbujnenge vegetacije, sočnega saVifoarT menda zadnje Shakespearovo delo, da se je ž rrjfan rjosdovrj od Londona, g^eda-Iasca in pesarikovanja, da je shržna duh Arfel sirn-boi pesrhlkove tvorne diomffSMSe in da je kralj Prospe ro pesnik sam. ki se vrača iz delovanja za oder domov, počrvat m ooret iz sanj življenja v spanje smrti. Gotovo je, da je »ViViar* rim^eztn^va komedija polna poezije in dražesti, zunanje zanimiva in za režiserja izredno hvaležna naloga: igralcem pa so dane tu skoraj le govorniške in deklamačne uloge, mirni dialogi, kajti dramatičnih konfliktov in akcij skoraj ni. Edino 1. prizor 1. dejanja za viharjem na morju in na ladji, ki ea med gromom in bliskom skoraj potaplja ter 1. prizor 2. dejanja, ko Ariel v zadnjem trenotku prepreči, da ne zabodejo spečega kralja, edino ta dva Tjriz:>ra eta teatralna in zunanje efektna. Vse drugo je ali ljubezensko idilično, epično, modro refleksivno, ali drastično komično. »Milost je nad osvetoc, ta stavek je jedro in os vsega dejanja. Kralj Prospe ro, ki ga je lastni brat oropal krone in ga izročil s hčerko Mirando čolnu brez vesla, da bi ju požrlo morje, se čudežno resi na otok. Kot čarovnik, ki mu služijo duhovi, povzraS Pro-spero, da vrže vihar bratovo in bratovih prijateljev ladjevje k otoku. Ko se izkrcajo na raznih točkah nabrežja, mislijo drug o drugem, da je utonil- Toda nobena ladja ee ni potopila in nihče ni utonil. Končno se snidejo \si, a slaba vest se jim vzbudi in zavedajo se, da trpe kazen, ker so se pregrešili zoper Prospera. V obupu nameravajo samomor. Tedaj jih zbere Prcepero predse, jim odpusti grehe in se vrne ž njimi kot prijatelj zopet domov. To je vsebina ^Viharja ~. Pestrost dejanja povečujeta se dva motiva. Neapoljski prestolonaslednik Ferdinand, sin Alonsa, Prosperovega glavnega sovražnika, se na otoku snide z Mirando, Prosperovo hčerko, ki še ni videla moškega. Zaljubita se in končno zaročita. Drugi motiv pa je Calibaai, pol živalski sin Čarovnice Syeorax, instinktivno audoben, izdajski in zločinski stvor, ki ga ne pobolj§a niti kasen uiti dobrota ter je srečen le s so-drgo, pijanci. Komedija je preprosto enostavna in enot^ na po času, prostoru in dejanju. Vsi dogodki se izvrše tekom treh ur na istem otoku, zapleti jajev ni in vse opravi na Prosperove ukaze Ariel. Tem več imata opraviti režiser in slikar s tehničnim oeobjem. Vihar na ladji sredi tulečega m »rja je Ml takoj spočetka višek predstave. Tu je režiser g. prof. Šest pričaral resnični vtisk borbe na življenje in smrt, in vse osobje je sodelovalo naravnost izvrstno. Besed, ki jih govoie, se sicer v hrupu, gromu in tresku ni dorti razumelo, toda dojem groze in smrtne nevarnosti je bil popom. Fantastičnost nadaljnegn dejanja so prav lepo označevale dekoracije g. Skružnega, zračni duh Ariel, vile in razne pričarane osebe iz mitologije ter Prospero v obliki čarovnika s ča-rovno palico. Humperdiockova glasba, duhovito izrazita, a v malom gledališču zveneča nekam masivno, spremlja vse dejan ie duh Ariel in šaljivež Trfnouki pojeta, a del baleta se uveljavlja prav prijetno. Za oŠ in ušesa je torej vsega dovolj. Kot opremna pravljica z muzika, petjem in plesom zadovoljuje igra zvroDma, m g. rc£-ser se je za svoj jubilej izkaral mos^tra. Glavni uJogi sta imela g. L e v a r kot Prospero, zakoniti vojvoda milanski in mas ter ga. Sa riževa kot ara»5ni duh Ariel. Ljubimca nadležneža sta igrala g. J s n (Ferdinand) in gdč. Boltarjeva (Miranda) Zločinskega nezakonitega milanskega vojvo. Anton i a je predstavljal g. Gregarin, Ml TRDIMO SAMO TO KAR MOREMO TUDI DOKAZATI KADAR KUPUJETE MILO, NE 'DOPUSTITE DA SE VAM DA NAVIDEZ NAJBOLŠE MILO ZAHTEVAJTE IZRECNO ALBUS TERPEHTIHOUO MJLD A L B U S SERPENTINOVO MILO SE IZDELJUJE IZ ' NAJBOLJŠIH MASTI, VARUJE PERILO IN GA ABSOLUTNO NE KVARI DOSLEJ GA NI NAD- KRILILO NITI ENO MILO_ 1HH enakega zločinca g. 2 e lesni k (Sebasti-jan), ki bi hotel umoriti brata, napeljskega kralja Alonsa, igranega po g. Kralju. Posebno lep značaj je pošteni stari svetnik Gonzalo, ki ga igra g. Lipah. Vsi bo bili v svojih ulogah prav dobri. Težke naloge so imeli gg. Plut (Trinculo), Cesar (Stephano) in zlasti g. S k r o i n -še k (Kaliban). Humor in komika angleških pijancev sta nam težko užitna, a Kaliban, divji, nakazni stvor, y uloga ki menda nima para. Primati moram, da jo je utelesil g. Skrbinšek imenitno, s čudovito prožnostjo in mae>ko ter s tolikerimi izraznimi detajli, da mu gre vse priznanje. Prav dobra tipa sta postavila gg. Katu kler in Potokar (kapitan in brodarski) ter končno ga. Mila Danilova (Cerera), gdč. Vida Juvanova (Izida) in ga. Marija Vera (Junona). Vsem brez izjeme priznavam, da »o storili lepo in dobro vso Svojo dolžnost ter dosegli v redki harmoniji, da je imela komedija zunanje popoln uspeh. Želim, da se ob tem Shakespeareju instinkt ljubljanskega občinstva jzizie čim bolje in gre gledat čim večkrat. Izvrstni Zupančičev prevod, s katerim se okorni in nerazumljivi, ker trdi in prisiljeni prevod Av. Vilj. Schlegla niti izdaleka ne da primerjati, m delo g. šesta to zasluzita. Premiera »Viharjac je vse časti vreden Gin naše marljive drame in upam, da bodo take tudi vse reprize. Fr G. Z albanske meje Gusinje, 14. marca. V maju 1928 se je priklatil od nekod v Gusinje odmetnik (rokovnjač) Mirko Dedič, doma iz Andrijevice. Pri vojakih je bil narednik in služil je tudi v Boki Kotorski, od koder je bil premeščen v Peč. V Peči je kot narednik upravljal tudi skladišče. Golilo se mu je pa predobro in kmalu je postal tako objesten, da je zlorabil zaupanje svoji'i predstojnikov. Iz skladišča je namreč ukradel in prodal 12 državnih revolverjev. Prišli so mu na sled in vojaško sodišče ga je obsodilo zaradi tatvine na 2 leti ječe. Kazen bi moral odsedeli v vojaških zaporih, iz katerih je pa po šestih mesecih pobegnil in se skrival tri leta večinoma v okolici Andrijevice. K^r je imel dobre prijatelje, med njimi tudi ženske, &c je lahko skrival, kajti čim so ga orožniki izsledili, je bil pravoČasn) obveščen tako, da je vedno odnesel pete v gore. 10. maja 192S se je domenil z neko rojakinjo, da pobegneta v Albanijo. V ta namen sta si zbrala mesto Gustnje, kjer sta se hotela sestati in 11. maja pobegniti čez mejo. To je pa pjstalo Dediču usodno, kajti orožniki so pravočasno zvedeli za njegovo nakano in za. eedli so vsa pota preko meje. Dotično ženski so orožniki ponoči blizu Plava aretirali, rokovnjača samega po pa na mostu ttk Gu-sinja ustrelili. Sodna komisija je drugi dan ugotovila dve smrtonosni rani, katerima Je Dedič takoj podlegel, kajti krogli sta mu prodrli srce. Kmalu so pa začeli Dedičevi prijatelji govoriti, da ga je ubil neki SamanoviČ, ki je res pripomogel, da so orožniki Dediča zalotili in ustrelili. Nedolžnega Samanovica so aretirali in mož je sedel 21 mesece/ v zaporu, čeprav so orožniki sami trdih', da je bil po krivem obdolžen. Sele 12. tm. si je sodna komisija v prisotnosti predsednika okrožnega sodišča v Andri>>vici ponovno oglsdala kraj, kjer je bil Dedič ustreljen. Postav,ii so desko, ki je predstavljala postavo pokojnega rekovngača, in orožniki so streljali iz zased-v desko. Vse je bilo narejeno tako. kakor da se Dedičeva tragedij v resnici ponavlja Komisija se je na lastne oči prepričala, da Šamaoović res ni kriv. Dediča niso mogli živega prijeti, ker se na poziv orožnikov ni hotel ustaviti, temveč je hotel vre« iz zased-* celo bombe, kar sta pa orožnika preprečila s tam, da sta ga v zadnjem hipu ustrelila Pri njem so našli pu3ko, 50 nabojev, Stever-pi^tolo, dve bombi in električno svetilko. (Selezttfcci KOLEDAR. Danes: Sobota, 22. marca 1930, katoličani: Ofctavijan; pravoslavni: 9. marca« 40 mučenika. Jutri: Nedelja, 23. marca 1930, katoličani; Oton, pravoslavni: 10. marca, Kordat DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Grob neznanega vojaka. Dijaška predstava. Zvečer: Utopljenca. B. Opera: Hasanagamca. Kino Matica: Rio Rita. Kino Dvor: Medeni meseci. (L. HarvevJ Kino Ideal: Podedovani grehi. (Ob pol 3. film ZKD: Sirniba.) Šentjakobski gledališki oder: Ogirjenfk. Predstava v Deaavskj zbornici: Grob neznanega vojaka ob 20. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Glavni dobćtek. Opera: Ob 15. Poljska kri. Ob 20. Bohem. Kino Matica: Rio RSta. Kino Ljubljanski dvor: Medeni rnesec. Kino Ideal: Ob 11. Sirrfba. Ostale predstave Podedovani greirl. Šentjakobski gledališki oder: Ognjenik. Lutkovna predstava Češkoslovaške Obec ob 17. v Narodnem domu. Soort: riiirija - Svoboda. Ob 16. na igjrtščti Ifirije in Primorje ~ Hermes ob 16. na ierv šču Primorja. DEŽURNE LEKARNE. Danes in Jutri: Sušnik, Marijin tre; Kn-raJt, Gosposvetsflca cesta. Iz gledališke pisarne Drama Nedelja v ljubljanski drami. Da« 33. c m. rvecer ob 20. ari 9t bo vorieorila v Ijubljanste k, dne 24. t. m., t premi)&rsiki &asedo\ za abonma A. Opera Drevi se bo pela L. Safranefc - Kavica opera »HasafiagrnVca«. V glavnuta ulogah nastopilo ga TtrieTry, gg. Križaj, Gostič. Grba, ga R'-bičeva, gdč. Sjvaiio-va re6Mdkei v žensko? — Da, iz previdnosti, kajti Če se panmk potaplja, spravijo v rešttne čolne najprej ženske. Kako ie bOo? — Sporekla sva se in med prepirom sem mu pprteotiB zatiSnioo in takoj nato še tretjo. — Me>nda drago? — Ne, drugo mi je pnsolii ora. Ako da, potem bi bil odgovor na drugo vprašanje: 100 velikih in nobenih malih zavojev. To bi potem značilo, da vse gospe v Jugoslaviji kupujejo le velike Lui-zavoje po ceni od Din 9 — in nič malih po Din 6.—. Sigurno mislijo mnoge gospe, ki Eoznajo in izrabljajo vse prednosti ux-a, ravno tako. Toda gospe, ki poznajo do sedaj mogoče samo eno ali pa drugo možnost uporabe Lux-a, mislijo najbrže še mnogokrat, da so pri malih zavojih na boljem ter kupujejo slednje. Izrabite današnji dan ter nam pošljite tvoj odgovor. Lahko je čisto kratek. Zadostujejo nekatere besede na prvo in dve številki na drugo vprašanje. 1. Kako boste podučili šestletnega otroka, predno ga pošljete v trgovino po Vim. da ste sigurni, da Vam bo zaželjeno tudi prinesel? 2. Lux se dobi v dveh vrstah zavoja in sicer v velikem zavoju po Din 9.— in v manjšem po Din 6.—. Koliko je po Vašem mnenju od vsakih 100 kosov v Jugoslaviji v letu 1920 kupljenih Lux-zavojev velikih in koliko malih zavojev? Tiskane dopisnice, ki jih lahko dobite pri vsakem trgovcu pojasnila, olajšajo odgovor. in ki vsebujejo obširna I. nagrada Din 20.000* JU0OS1AVENSKO SUNLIGHT D*D ZAGREB Radiiina ulica broj 17 Kopališče na Jezici S kabinami in omaricami bo imelo prostora za 160 kopalcev. Ljubljana, 22. marca. Lani se je ljubljanska mestna občina res_ no bavila z načrtom, da zgradi na Jezici kopališče. Radi raznih ovir pa je morala ta načrt opustiti. Letos se ga je z veliko vnemo lotil posestnik Stirn, in kakor je videti, z uspehom. Ob Savi od železniškega mostu kakih 500 korakov proti Tom a cevem u je že pod streho kopališče, ki bo imelo s kabiaami in omaricami prostora za 160 kopalcev. Sredi kopališča grade sedaj enonađstropno stavbo, kjer palci dovolj zabave — zgradilo se bo igriSče — je kopalci najbrže ne bodo občutili. Oškodovani bodo tudi « tem, da bo dovolj prostora za idealno solncenje v mivki. Kopališče zida stavbno podjetje Erjaveo z Jezice. Otvjrjeno bo 1. junija. Mestni kopališči na Ljubljanici in v Mednem Kakor kopališče Ilirije, bo bržkone tudi Šiirnovo kopališče na Jezici neugodno vpb-valo na mestni kopališči na Ljubljanici in v bosta blagajna in restavracija, zgoraj pa stanovanje za oskrbnika. Celo kopališče je doL go okoli 65 m. H kopališču bo vodila s ceste malo naprej od Aleša pri hišni št 34 lepa, ravna cesta, ka jo bodo v ta namen temeljito popravili. Široka bo dovolj tudi za avtomobile. Tam, kjer zavije cesta h kopališču, so jo že obsa-dili z lipovimi drevesci. Pred kopališčem bo vellik park, istotako obsajen z lipami. Kopališče s fronto proti Savi nudi že sedaš kaj nenavadno lice. Prej gosto grmičevje je posekano ter sta zasajena tudi že dva široka lipova drevoreda. Prostor med njima bodo zravnali in zasuli z mivko. Od kopališča proti Savi je okoli 200 korakov. Morda je ta razdalja nekoliko prevelika. Ker pa bo poekrbVjeno, da bodo imeli ko- Mednean. Iz letnega poročila ljubljanske mestne občine posnemamo, da je bilo mestno kopališče na L(jubljanici lani odprto od 12. junija do 19. septembra. V tej kopalni sezoni je posetilo mestno kopališče 4944 kopalcev- Kopališče je bilo najslabše obiskano, odkar obstoji. Kopališka uprava, oz. mestna blagajna je prejela lani na predpisanih pristojbinah 20.735 Din. Povprečni dnevni obisk jo znašal 49 kopalcev, dnevni dohodek pa 20736 Din. Mestno kopališče v Mednem je bilo odpr. to od 3. julija do 15. septembra. Kopališče je posetilo skupno 2685 kopalcev. Kopališka uprava, oz. mestna blagajna je prejela na predpisanih pristojbinah 8817 Din. Povprečni dnevni obisk je znašal 36 kopalcev, dnevni dohodek pa 78 Din. Ameriški Slovenci o vrhniškem odboru >iRrosveta«, nairvečjd slovenski ameriški dnevnik, izhajajoč v Chacagu, je 3. t. m. ponatisnila članek iz »S*ov. Naroda« »Ne uganiajite burk z mrtvim umetrnkoen«, v katerem, kakor znano, šiba Rihard Jakopič postopanje vrhniškega odbora za postavitev Cankarjevega spomenika. >Prosveta« uvodoma poudarja: *V uvažavanje! Tišin stavni komite z Vrhnike, ki trna namen postaviti našemu nesmrtnemu slovenskemu umetniku Ivanu Cankarju nekakšen spomenik z denarjem ameri^h rojakov, kna prav čudne metode. 2e nekajkrat smo opozorili, da so tasti ljudje tam prav neverjetni čudaki s skritimi nameni. Ko ie Cankar še živel in ustvarjal, takrat so lop ali po njem. Danes, ko je zaslovel po svetu — uganjajo z njfem komedijo!« »Posveta« nato pripoveduje, da se je sestala 24. novembra lani na Vrhniki žirija, da je proglasila za najboljši osnutek Dofi-narjevega »Popotnika 2«, da >e predlagala, naj stopi vrhniški odbor z Dognanjem v stik ter da naj nasrradi na^oljše osnutke. VrhnisTki odbor pa do danes ni storil ne enega, ne drugega ter tudi ni obvestil javnosti, kaj namerava. (Vsega tega še do danes po peWh mesecih nI storđ! Opomba poročevalca.) «(Prosveta< ©riobčuie nato odprto pismo RSharda Jakopiča, ka se končirie z beseda, crn": >Pa se Vrtmičarti menda vendar ne mislilo norčevati iz žirije, umetnikov in jav- nosti? No, sicer bti se dala ta zadevica že kako ureddta in preboleti. Nifkakor pa ne gre, da bi imeli oni pravi00 uganjati burke z mrtvim umetnikom, budnteljem, trpinom in aVjfcrotaflkom slovenskega naroda, čeprav je ta njih rojak. Govorite odkrito in ne delajte na skrivnem!« *Mi srno že park rat opozarjali o namenu in o čudnih skrivnostih onih Vrhničanov, nadaljuje >Prosvetac, >ki so započelfi v Ameriki akcijo za Cankarjev spomenik. To pot naj zadostujeta komentar in odprto pismo mojstra R. Jakopiča o njihovem delovanju. Treba je še zaključiti besedo o njihovem nehaoju. To besedo pa mora izreči delavstvo v Ameriki!« Repertciar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Sobota, 22. marca: Ob 15. Grob neznanega volaka. Dijaška predstava prj znižanih cenah. Izven. — Ob 20. »UtopMenca«. Red B. Nedelja, 23. marca: Glavni dobitek Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 24. marca: Vfbar. Red A. Torek, 25. marca: Ob 15. Naš gospod žuc>t*ik. Ljudska predstava P" znižan'h cenah. Izven. Ob 20. Kroz s kTedo. 25. predstava LrudsJca predstava pri znižanih cenah. Izven. Sreda, 26. marca: Zaprto. OPERA. Sobota, 22. marca: H a sati a gin ica. Red D. NeđeBa, 23. marca: Ob 15. Poljska kri, opereta Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ob pol 20. Boheroe. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 24. marca: Materinska dan. Prireditev krščanske** ženskega društva. Izven. Dnevne vesti — Iz državne s hribe. Imenovani so: za višje veterinarske svetnike pri okrajnem glavarstvu v Litiji veterinar Ivan Demšar, pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu veterinar Josip Stutpar, pri okrajnem glavarstvu Maribor desni breg veterinar Peter Miklavčič, pri okrajnem glavarstvu v Celju veterinarja dr. Josip Stegu in Vojteh Hra-balek, pri okrajnem glavarstvu v Ptuju veterinar Bogomil Zavadalik, pri obmejni veterinarski stanici na Rakeku veterinar Prav-doslav Rebek, pri obmejni veterinarski stanici na Jesenicah veterinar Josip Rihar. pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani veterinar Josip Ceh, pri okrajnem glavarstvu v Kamniku veterinar Josip Ravtar, pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu veterinar Ivan Vandot, pri okrajnem glavarstvu v Radovljici veterinar Alojzij Zamik, pri okrajnem glavarstvu v Brežicah veterinar Janko Vi-zjak, pri okrajnem glavarstvu Maribor levi bres veterinar Peter Skofic, pri okrajnem glavarstvu v Prevaljah veterinar Franjo Baš, pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgrad-cn veterinar Anton Peršuh, pri okrajnem glavarstvu v Ptuju veterinar Vilim Jedliček, pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani veterinar Alojzij Škof, pri ljutomersko - radgonskem okrajnem glavarstvu v Gornji Radgoni veterinar Franjo Dobnik, pri okrainem glavarstvu v Dolnji Lendavi veterinar Anton Skok in pri okrajnem glavarstvu v Čakovcu Anton Vidic; pomožni geometer Hin-ko Prelovec je premeščen iz Celja h katastrski upravi v Črnomelj; v višjo skupino je pomaknjen zdravnik zdravstvenega doma v Mariboru dr. Josip Vrtovec; na lastno prošnjo je odpuščen iz državne službe pomožni geometer katastrske uprave v Črnomlju Ivan Batagelj. — Razstava naše rivijere v Pragi. Naš poslanik v Pragi dr. Angjelinovič je otvoril v četrtek dopoldne na starem razstavišču praškega veleseima razstavo jugoslovenske rivijere, katero sta priredila Jadranska Straža m tujsko prometni urad »Putnik«. Razstavljenih je mnogo slik naših morskih letovišč m kopališč. Na razstavi je organizirana zelo dobra informacijska služba. Svečane otvoritve so se udeležili poleg poslanika dr. Angjelinoviča za družbo kopališče Kupari konzul Dajlčlč, za tujskoprom, urad ing. Ivo Fantov in dr. Klima, dalje predsednik Jadranske Straže g. Lukšič, generalni konzul Bradanović, za Češkoslovaško - ju-goslovensko ligo ing. Horoof, za kopališče Baška ga. Ružička, za sanatorij »Tiha« v Cavtatu dr. Novaković itd. — Poštne pristojbine se lxxk) v bđižoji bodočnosti padrazlle in sicer do malega za vse vrste poštam pošiljk. S tem se namerava izboljšati p ostmi promet in gmotno stanje poštnih uslužbencev. — Razstava izdelkov iz tečaja za sobne in napisne slikarje v Ljubljani. V nedeljo bodo od 9. do 18. ure razstavljeni v pritlični eobi Narodnega doma v Ljubljani izdelki iz dvomesečnega tečaja za sobne in napisne slikarje, ki ga je priredil Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI v Ljubljani. Ta tečaj je obiskovalo 15 mojstrov in pomočnikov, ki se v tečaju niso poučili samo o obrtniški izpopolnitvi obrti, ampak so dobili tudi navodila v estetskem ozira. Po navodilih goep. prof. Saše Šantla so izdelali najprej v skici, nato pa v izvršeni risbi osnutke za bordure in tapetne vzorce, Po navodilih slikarskega mojstra gosp. Josipa Božiča so prenesli te osnutke na Ša-blonski papir ter izrezali šablone in izvršili poizkiisno barvanje z zidnimi barvama. Poveem novo je bilo večini udeležnikov slikanja napisov na steklo. Končno bo se nekateri bavili tudi s prenosom oljnatih slik na stekla Opisani program tečaja je bil jako obširen, uspeh pa prav zadovoljiv. Poleg izdelkov tečajnikov bo dala razstava tudi zanimiv pregled, kaj nudi tak tedaj elL karskemu obrtniku in kako napredujejo udeleženci od početnih del do končnega umetooobrtnega izdelka. Opozarjamo na to razstavo predvsem naše slikarske obrtnike in obrtni naraščaj, pa tudi druge, ki jih zanima napredek v slikarski strdki. Vstop na razstavo je prost. — Velika francoska revolucija je naslov predavanja, ki ga priredi sokolsko društvo na Bledu jutri ob 3. umi popoldne v dvorani Sokolskoga društva. Predava g. Vla-dfaniT Kravos iz Uubftane, ho pokazal tud5 nad 100 tapih barvama skioptSčnih sUfc o tecn vdiketn z^odovainskem dogodku. Z osamom na zanimivost predavanja vabimo k obiirr; udeležbi. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo v večini kraiev naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Skopi j u 19, v SpIL tu 14, v Mariboru in Zagrebu 12, v Ldubijanj 11.8, v Beogradu 10 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76o\4 rrrrn, tempe-ratara Je znašala 2 stopinji. — Upahova komedija v Inozemstvu. Avtor najnovejše slovenske koanedSae je dobe, kakor doznavamo, od ravnateljstva Narodnega divadia v Pragi in Brnu povabilo, nad svojo komedijo >G4avm dobitek« takoj rrredilož':. SLTrroatični odziv te komedije v naši kritiki le opozoril inozemstvo na to najnovejšo slovensko veseloigro, ki bo po možnosti še v tej sezoni doživela svojo uprizoritev v Pragi in Brnu. Opozarjamo, da bo naša drama v nedeljo 23. t. m. ob 8. uri zvečer to izredno zabavno in tjufoko komedijo ponovila pri znižanih cenah. Kdor predstave še ni vWe4, naj pride v nedeljo zanesljivo k Lipami. — Sneg v Črni gori. Iz Gusinja v Crni gori nam poročajo, da Je zapadlo v noči od 12. na 13. t m. nad pol metra novega snega. To je znameni e slabe žetve, pa tudi po-vodnji. — 24 jajc za 10 Din! Seveda ne pri nas. pač pa v Stari Pazovi, kjer so jih te dni radi izredno velikega dovoza na trg prodajali približno po 40 para komad. Pristno škotsko blago za pomladanska oblačila pravkar dospelo. Oglejte si tudi brezobvezno našo veliko izbero izgotovljenih oblek domačega izdelka. Jos. Ro jina, Ljubljana — Strašna rodbinska tragedija. V južno-banaški občini Straža pri Beli cerkvi se je te dni odigrala strašna rodbinska tragedija. Posestnik Ilija Suru je med prepirom ubil svojo ženo, nato si je pa z britvijo prerezal vrat Sum je bil eden najbogatejših seljakov v občini, rrnel je okoli 25 oralov sveta. Toda v svojo lastno nesrečo in propast je bil strastno udan pijači. Pil je neprestano in lani so ga celo morali radi zastrupljenja z alkoholom prepeljati v bolnico, kjer so mu jedva rešili življenje. Moževo pijančevanje je uničilo rodbinsko srečo. Zakonca sta se vedno prepirala, v pijanosti pa je mož Ženo tudi pretepal. Te dni je prišel zopet pijan domov ter se začel z ženo prepirati. Med prepirom je pograbil sekiro in oplazil ženo 14krat po glavi ter jo tako razmesaril, da nesrečnice nrso -mogli spoznati. Nato je mirno legel spat. Ko se je zbudil in streznil, je videl grozne posledice svoje pijanosti. Iz strahu pred kaznijo si je prerezal vrat in potisnil mrtvi ženi britev v roko, kakor da ga je hotela umoriti. Sosedje, katerim se je zdel mir v hiši sumljiv, so našli oba mrtva. — 445 kg težak prašič. Posestnik Anton J. Nagel iz Rume je te dni prodal mesarju Haferjn 2 leti in pol starega prašiča, ki je bil 120 cm visok, 2-40 cm dolg in 445 kg težak. Prašič je bil ©oplemeniteno nemško pleme. Sprva so ga imeli za pleme, lani so ga pa začeli rediti. Masti je imel okoli 250 kilogramov. — Se°zacijonalen proces v Sarajevu. Pred sarajevskim sodiščem se je te dni začela zanimiva razprava. Zagovarjata se 35-letni pastir Alija NeinIĆ in njegov tovariš Ilije Pinta r, oba iz sela Svinjevac Državni pravdnik je obtožil Alijo Nemića, da je lani pahnil svojo ljubico Draginjo Jakšič v potok tako, da je nesrečno dekle utonilo. Pin-tar je vedel za zločin, pa ga ni hotel ovaditi. Alija in Draginja sta se poznala že deij časa. Nekega dne je dekle fantu sporočilo, da je noseča. Ooijubil ji je, da jo bo poročil, da pa je ne sme odvesti domov, ker je musliman, ona pa pravoslavne vere. Dejal ii je, naj gre ž njim k njegovi teti v Sarajevo. Ko sta prišla do naraslega potoka Ljuta, si je dekle hotelo umiti roke, fant jo je pa pahnil v vodo. Nerrrić se je mirno vrafl domov. Cez dva meseca je pa voda truplo naplavila na breg. V truplu so spoznali Draginjo Jakšič. Ker so se začele širit! vesti, da Jo je umoril Arija, so ga orožniki aretirali. Pri razpravi Nemič zatrjuje, da dekleta ni pahnil v vodo, temveč da ie sama padla v potok. Sodišče je zaslišalo več prič, ki ga znatno obremenjujejo, zlasti pa njegov so-obtoženec, ki se hoče na ta načm rešiti vsake odgovornosti. — Sadjar!! Uporabljajte za zatiranje sadnih škodljivcev samo popolnoma zanesljivo m preizkušeno sredstvo, ki ga dobite pod imenom >ARIBORiINc pri rvrdki *Cbe-motedrma«, Lhibljatia, M«es*ni rng 10. 22&n — Ciril - Metodova podružnica na M vil hna svoj občni zbor* .tu*ri, dne 23. marca, v šoli. Vabljeni so vsi & procnefcnih cestah !n ulicah v eno-ah* dvonadstropna poslopja, zakaj pohlevne pritlične hišice so v slabem skladu z visokimi raztprezentadjstomi hišami in palačami. —lj Ob Oerbičevi uflci je zgrajen kamenit temelj za \isokogjritfKcoo hišo Ane FrisTko-vec. Zidarska dela izvršuje zidarski mor ster Matico Ourk. —lj Francoski institut v Ljubljani priredi v sredo, dne 26. marca, običajen sestanek, združen s predavanjem g. prof. Marca Veva: >Jean Moreas in dekadenti«. Predavanje in sestanek se vršita v društvenih prostorih v Narodnem domu ob 9. zvečer. Člani in prijatelji Iskreno vaMBeoi. —lj Petindvajsetietnfco svojega obstoja praznuje v poneddijek zvečer z resnim koncertom v veliki un ionski dvorani pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. CetrtstoJetje je društvo gojilo našo pesem, v prvih svojih početikiih ž njo budilo narodno zavest, 20 let pa že nastopa na koncertnem odre. IG let pa izdaja nove skladbe, šesto leto pa svojo glasbno revijo »Zbori«. Ne pozabimo obenem, da je »'Ljubljanski Zvon« rad in nesebično sodeloval na neštetih narodnih, dobrodelnih in zlasti na sokolskih prireditvah in da njegovega jubglefc ne moremo in tudi ne smemo prezreti Posetiano njegov slavnostni koncert, da mo pokažemo svoje simpatije in se mu zahvalimo za njegovo dosedanje marl-jHve kulturno dek>! —lj Letos ne bo — lakote. Ljudski pregovor pravi: »če v sušcu grmi, lakota beži.< Pretekr] teden se je ponoči prot5 jutru močno bliskajo in tudi treskalo je. Po tem sodeč, imamo pričakovati letos dobro letino. —4j Nekaj pasje statistike. V Ljubljani imamo, vštevši pse - čuvaje, okroglo 1300 psov, kar nese mestna blagajni letno 130 tisoč .dinarjev na pasjih markah. Najmanjša a pri tem najlepša in najinteJdgairne&a pas-ma je v L/hAteni med drugam vsekako »Cocker - Spanijel«, ki se imtportira iz inozemstva. V Ljubljani jih imamo čistokrvnih 6 do 8. —lj Stavba* »Dom alaikinc bo crtala, kakor ee je poročalo na občnem zboru služkinj, 1.200.000 Din, stavbišče samo stane pa, če smo prav poučeni. 70—80.000 Din- P redno bodo pa služkinje v svojem >domut pod streho, bo pa proteklo še precej vode, kor v Čaffu splošne denarne krize se 2 milijona ne etreseta kar iz rokava. Treba bo mnogo beračenja n. pr. pri banski upravi in pri državi kajpak, ker društvo kaj dosti lastnih sredstev nima. kak drug faktor pa tu sploh ne pride v požtev. Treba bo torej pač počakati da se stavbni kapital nabere! —lj Nova hiša na Prnlah. Zadnje dni smo imeli deževno vreme, ki je oviralo stavbno gibanje. VTzlic temu so na stavtoščšh zaposleni delavca s krampi |o lopatami. Tako kopljejo na Prulah svet za temeljno zidovie visokopriUfične enonadstropne haše Maksa Dachsa. ZMarska dela ie prevzel stavbenik Ivan Ogrin. Ker je svet na Prulah ilovnat, se mora pesek in gramoz dovajati. —Jj Cestišče na Bregu hi Krakovskem nasipu so ta teden popraviti. Do vazali so gramoz in ga (posipali po cesti, na kar ie stop3 v akcijo cestni valjar, da je cestišče izravnal in utrdil. Temeljitega popravila pa so potrebne še mnoge b'uttjanske ceste m ulice. —lj Ljubljanska šota. Kdor starih Ljubljančanov vidi ali sreča kak voz z Barja, naložen s šoto, ga že z zanimanjem in obenem z občodenjein sleda. Naravno! Nekdaj debela plast ljublfanske šote. ki Je bila za marsikaterega Barjana v vaseh Haupt-manca, Ilovica, črna vas i. dr. izdaten dohodek, pri tem pa kot kurivo čislana, zadnjih 15 do 20 tet močno izsinja tako. da bomo čez 10 a% 20 let že redko srečali s Šoto naložen voz v mestu. —I Tlakovanje IjubilaiisUta cest. Za letos je na programu občmskfli javnih del med drmzfcn tudi tlakovanje gornjega dara Res-Ijeve ceste (od križišča Kotnenskega ulice do Masarvfcove ceste). Nekai v to potrebnega materijala (kock in robnikov) ie že na vožen ega. Z deli pričao to pomlad. Dobro bi bflo, da bi se tlakovali tudi prehodi čez ceste, da bi ob dežQa ne bfto treba hoditi po blatu. —4j Za nedeljski mladinski koncert »Ljubljanskega Zvona« ob pol 11- dopoldne v Umoou so vzponredS na prodaj danes Ln jutri tadi v MarJfcm knjfeami po 4 Din. Z vsporedbm ie dovoljen prost vstop. Starši, poš'lirte svojo mladino na ta koncert! —U Vsi lastniki motornih vozil, ki imajo svoja bivališča v okolišu uprave policije v L>uJbljani in sreskega načelstva v UuMjaoi-okolica in ki še niso pred vedli svojih vozil k rednemu pregledu za leto 1930., se poživljajo, da iste predvode jo dne 24. t m. ob pol 14. uri ali pa 25. t. m. ob 9. uri k pregledu. Komisija posluje pred poslopjem uprave policije v Ljubljani, Bleiweisova cesta 22. Proti lasrrnikom. ki se temu pozivu ne odzovejo, se bo postopalo po zakonu. 63 ur neprestanega Igranja na srem-sko primo. .Mladi ZagTebčan Dragutin Ma-jetić hoče doseči svojevrsten rekord. Svi-ral bo na sremski primi polni 63 ur Ln hoče s tem prekositi svoj rekord, ki ga ie dosegel v februarju v Zagrebu, kjer je igral 60 ur. Madetić začne svirati v nedeljo zjot-raj v restavraciji kavarne Zvezda in bo sviral do torka zvečer. Okoli 23. zaključi svoj zanimivj eksperiment Na kitari ga bo spremljal lTletni Dušan Rainovič iz Zagreba. Vsako peto uro bo dve minuti odmora, tz Ljufbtjane odpotuje MajetJč v Beograd, pozneje na Dunaj, kjer mu ie baje že zasiguran nastop. Vstopnine ni, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki. Za nastop mladih Zagrebčanov vlada v Ljubljani precejšnje zanimanje. —lj Osmf družabni večer Trgovskega društva »Merkurt v LJubljani bo v sredo dme 26. marca t. 1. ob pol 9. zvečer v prostorih restavracije Zvezda. V nadaiRjevanju cikia »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške k roge < pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetni »O rastlinski prehranic. Predavande o tem predmetu le ljubeznivo prevzel direktor g. inž. Jakob TurL Gospod predavatelj je odličen *txo. kovnjak in zasluzi predavanje, ki si ga je izbral, posebno pozornost Interesantni eksperimenti bodo spremljali predavanje. Po končanem predavanju poje Zavriacov kvartet, kf se je po svojem dovršenem petju vsem obiskovalcem drozaJbcah večerov nenavadno priH&ubil ter igra priljubljeni Merkurjev orkester. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezjrjftajoen. 221n —lj Jutri, v nedeljo dopoldne ob pol 11. se vrši v veliki dvorana Union a mladinski koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvone. Mladino vabimo, da se ga udeleži v čam večjem številu. Vstop proti nakupu sporeda, ki stane le 4 Din. Pred koncertom predavanje in razlaga skdadb. Starši, omogočite svoji mladini, ki ljubi perje, poset tega koncerta. Vstopnice se dobe eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni pred umonsko dvorano. —lj Na slavnostni koncert * ljubljanskega Zvona« v ponedeljek zvečer v Imionu so najvljudneje vabljena vsa bratska pevska društva in vsi br. pevski zbori! —lj Tečaj za obrezovanje pritlikavcev. Nasadi pritličnega sadnega drevja se na ljubljanskih vrtovih čedalje bolj množe. Ko pa prihaja pomlad, so njihova lastniki zaradi obrezovanja v pravcati skrbeh. Radi bi jim pomagali, pa ne znajo, ali pa puste, da jih obreze kak potujoči delavec. Vsled tega zrastejo v žalostne krivulje, ki kvarijo splošno lice vrta in dajejo gospodarju slabo spričevalo. Da pridemo tudi v tem važnem opravilu za naše vrte vsaj do približnega viska, je naprosila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva< v Ljubljani g. višjega sadjarskega nadzornika Hume k a, da bi držal praktičen te čad o obrezovanju pritlikavcev, ki se bo vrši v ponedeljek 24. t. m. ob 16. uri, v slučaju slabega vremena pa v sredo 26. t. m. ob isti uri. ZbiTarišče pred mestno vrtnarijo na cesti pod Rožmkom. Pridite vsi, ki imate čut za lepo in dobro! —lj Zorko Prelovec, znan po vse) naši domovini kot skladatelj izredno prijetnih in melodijoznih zborov, visoko spoštovan kot vzorno vztrajen umetniški vodtia zbora Ljubljanskega Zvona, ki je tekom zadnjih 20 tet postavil to društvo na ugledno umer-nišitoo višino. Če Ljubljanski Zvon s ponosom in po zashigi praznuje 351etrrico svojega umetniškega dela, je to v veliki meri zasluga Zorka Pre+ovca, ki ga vodi že celih 20 let Oba. >Zvon« in Prelovca, počastimo po zashigi, ako posetkno ponedeljkov jubilejni koncert »Ljubljanskega Zvona«, ki bo ob 20. trni v um ionski dvorani. —lj Za zanimiv koncert seksteta črncev so v predprodaji vstopnice v Matični knjigarni. Koncert z izredno zanimivim sporedom se vrši v sredo dne 26. t. m. ob 20. uri v umonski dvorani. -4) Pevce ^Grafike« pozivam, da se korporativno udeleže slavnostnega koncerta Ljubljanskega Zvona ob priliki 2S3etnega obstoja. — Predsednik. -41 Umrli so v Ljubljani od 15. do 22. tm. Andrej Bradeško, mizar. 45 let, Harska ulica 12: A(polooi»a Jager, zasebnlca, 80 let Dvorni trg 1: Pavel Ramovš, vojni invalid. 49 let, Vivdovdanska cesta 9; Josip Haupt-man, mestni ubogi, Japldeva ulica 2; Marjeta Tome, hišna posestnJca, 80 let, Rori-janska ulica 36; TomaŽ Tavčar, železniški podJuradnik v pokoju, 64 let. Vodnikova cesta 21. — V bolnici: Anton Jarc, železničar, 31 iet CelovšTca cesta 14; Marija MuJei, žena zvaničrtfka, 35 let, Rakek 54; Ana Pavšek, žena delavca, 63 let, GaVjevi-ca 7; Neža Lavrič, žena delavca. 30 let; Vtševk 30; Helena Bukovec, Žena žeJezni- skesa uslužbenca, 30 let, Toplice; Helena Peterca, delavka tobačne tovarne. 59 !ei. Kolodvorska ulica 18; Jerca Zelene dnina-rica, 55 let, l\>dklanc; Martn Lesar, m ni delavec, 50 let Grajska planota 1. —lj Ruska Matica. V nedeljo dne 2\ marca ob 15. uri v prostorih ruske (RjaJkc menze (Šentpeterska vojašnica) §c b (in HI občni letni ^bor Ruske Matice. Na dne\nem redu je poročilo odbora ter volitev predsednika in društvenih funkcionarjev. K pokiošre^mi udeležbi vabi odbor. —lj >Shnba.« Danes ob po! 8. popoldne :n jutri ob 11. dopoldne se predvaja v kinu Ideal neprekficno zadnjikrat Rkn »Sferiba«. i ''m. Id nam predočire eksotično Hvaistvo ^friške.^a pragozda in lov na te žival'. Film, o katerem govore v LftJMjani, oni, k; so ga videli, da je najlepši naravoslovni rilm sedanjosti, Hnffr"Hfj! pripof čamo v ogled. Starši, pripeljite svom de* co, pa tudi odrasli, ki IjubUu lepote narav«, ne zamudite ta spored! —lj Kostume, plašče /adnje dunajske lu francoske novosti po neri in konkurent cenah izdeluje PariSki sa on. Stari trs 19, Ljubljana. 223n —lj Prvenstvena ha/ena tekma v Tivoliju. TKD Atene : SK Ilirija. Po daljšem odmoru nastopi družina Atene v prvenstveni tekmi S to tekmo se otvori potni.i-danska seztja prvenstvenih tekem. Prireditev bo zeio zanimiva, ker sta obe družim v dobri formi. Vsi na igrišče Atene v T -voKiu v nedelo 33. :. m. ob 11. uri do-poMne. _>lsn —h Kot dodatek k Ilirskim slavnofttim priredi TKD Atena zanimivo predavanje prof. Vavpotiča »O ženi v ilirski dobi«. Povedal nam bo, kako so živele nase prababice in pokazal tudi, kako so se oblačile. Temefejto obvladanje rva rine in kra»-no prednašanje g. profesorja nam obtOti ažitka polno uro. Predavanje s« vrši v po-nedetjek 24. t m. ob pol 19. uri zvečer ▼ Dehvdd zbornici. Prispevek za dvorano 3 Dm. 219n —C Prvenstvena bazena tekma TKD Atene : SK lilrtja se vrši v nedeljo 23. t. m. na igrišču TKD Atene v Tivoliju točno ob 11. uri Vstopnice po 10 in 5 Din. 22Qn —H Mestna zastavljalnica bo imela redno dražbo avgusta 1929 zastavljenih predmetov za dragocenosti (zlatnino, sre-brmno ItdJ m efekte (blago, perilo, stroje L dr.) dne 7. aprila t 1. od 15. ure dalje v uradnem kokain. Dragocenosti se morajo vsled repimcrranja re&tf, odnosno podaljšati najmanj tri dni pred dražbo, t. i. do 4. aprife t L 235n —£ POhannooična družna v Ljubljani je naklonila posebno častno nagrado skladatelju Slavku O s t e r c n povodom koncerta, ki se je vršil pred kratkim in na katerem so se tavajate rzk^tučno niegove skladbe. —lj Mestna zastavljalnica javlja, da bo imela odslej redne dražbe za dragocen ost* 6., za efekte pa 12. vsakega meseca. Ako na te dret pade nedelja ali praznik, tedaj se vrši naslednji dan. 226n - .K P. Rayanalova žaloigra »Grob neznanega vojaka« se vprizori drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Originalnost vpijmorttve obeta biti zanimiva dramaturška predelava v §t$ri deranja m v dve osebi, kar )e oskrbel književnik Bratko Kreft kakor muzikalne improvizacije, ki jfla bo izvajal na klavirju g. prof. Rančiigai. Začetek točno ob 20. —1. Tenis — sekcija SK IHrlJa sporna svojim članom, zaceu k > ii in vsem 01 im. ki fcrrajo namen goditi letos to pnnefl Ipnr-ta. da naj se do najkasneje 31. marca pismeno prijavijo posamezno ali v sktrpinah. Prijava naj vseboje tudf dneve in ure igranja, kar se bo po možnosti upoštevalo. To določenem termftmi došle prijave se ne do upoštevalo, nakar se že vnaprej opozarja. Vsi prijavljenci prejeli bodo pismeno obvestilo o dodelitvi dni in ur iffraoja, kakor tudi sporočilo usodnosti, katere jim nudi v tej sezoni sekcija. Člani - dijaki opozarjajo se, da imajo enake ugodnosti kakor prosio leto. Prijave je nasloviti na tajnika sekcije g. Lado Zajca, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2^1. Iz Celja —c Brezmotorno letalo celjskega Aero-khiba "Naša krila« se že gradi. Izdelujejo ga v avto - mehanični delavnici g. Ladislava Rop asa na Uu4*janski cesti. Letos bo skušal kirptri cekjski AerokVub primerno zemffliišče, Wer bo zgradil aerodrom. —c Župni zlet Celjske sokolske župe. Na predsinočnji seji Celjske sokolske župe je bilo sklenjeno, da se bo vršil letošnji župni zlet v Celju v nedeljo 15. junUa na Glazili. —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do viktjuono petka 28. t m. lekarna >Pri Mariji pomagajc ua Glavnem trgu. -^c Nedeljski sport v Celju. V nedeljo 23. t. m- bosta odigrani v Celju dve prvenstveni tekmi in sicer ob 14.30 med rezervama Arietnk SK in SK Celje, ob 16. pa glavna tekma med prvima moštvo na omenjenih klubov. Teknti se bosta vršili, če bo igrišče suho in prhnerno za igro, na igr -šču Atlefikov pri »Skalni kleti<. sicer pa na Graašji. Samo še danes ob 4.. V. in 9. ter jntri ▼ nedeljo za deželane ob 3.9 5.« 7., 9. RIO RITA Predprodaja od 10. dopoldne dalje! Z dežele naročene vstopnice se rezervirajo! Čarobna filmska opereta Pojeta ln govorita: Bebe Daniels in John Boles Elitni Kino Matica Tele/on 2134. Med potujočimi igralci Konec F. Delakovega pripovedovanja o doživljajih med potujočimi igralci Smederevo, 10. marca. Čiča Ciča je pri Srbih precej splošen pojro, Ne le ono, kar pri nas, prevod te besede. Takole na splošno: vsak starejši človek je čiča- Pa včasih ni potrebno niti, da si starejši. Kot na primer jaz. Tudi jaz sem postal čiča. In na prav enostaven način. Ko sva z Crno sedla h kosilu, nisem — po pogostitvi pri ciganskem primasu — imel prav nič teka, da bi se lotil obedovairja. Krog mize se je sukal mali Ljubiša, sin iepetavca Jovana. Oče in mati sta bila na odru pri vaji za »Hasaniginico«, mali Ljubiša pa, ki je nastopil v vlogi begoviča, je svoj prizor že skončal in sedaj nestrpno čaka na mamico, da gredo h kosilu. »Ljubiša, dodji ovamo!« ga pokličem. Malo začudeno me pogleda, sai se še ne poznava tako dobro. In ko mu še Erna prikima, priraca do naše mize. Dvignem ga v naročje, posadim predse na kolena in ga dostojno vprašam, če bi bil voljan z menoj obedovat L Ker se je s predlogom strinjal, sva začela. Enkrat on. Enkrat jaz. Tako sva pospravMa juho, mesn in pri kuhe, Pri tnočnati jedi se je pa delitvi uprl — in jo pospravil sam. SJaa^osnednež, pa dajva se pomarančo! Pa tudi tu ni bilo z delitvijo nič. Ko sem jo lepo olupil in jo mislil razpoloviti, ♦o je zagrabil z obema rokama in zahteva!, da ga postavim na tla, ker gre k mami. »Ti bi bil pa prav imeniten oče!« se mi namuzne Erna m upre svoje velike oči vame. >Hvala lepa!« sem zinil ti a v en dan. Ko sem pa natančneje premisli! te besede mi jc postalo vroče in mrzlo obenem, pogledaj sem izpod trepalnic na Emo m skušaj kar najbolj sramežljivo zapičitj svoj pogled v olupke pomaranče. »Jutrj odrinemo v Krasu lev ac. Saj greš s nami. Kaj ne,« €1,111 wm *V Kragujevac? — Ce bo le mogoče pa grem!« sem hitro pristavil, sam pri sebi sem pa Ie rndslil, ali bo moj prijatelj v Beogradu tako prijazen, da mi pošlje naročeno brzojavko, da moram takoj v Beograd, ali ne. Do sedaj me Še ni pustil na cedilu, upam, da me tokrat tudi ne bo. »Saj si prost do prvega aprila. Če živiš v Požarevcu, Ljubljani ali pa potuješ x nami, saj ti je vseeno.« ^Seveda, seveda. — Ampak, do prvega aprila pa res ne morem Imam še opravke v Beogradu in U ubij ara. Sicer pa, prve dni je bilo res nekaj zanimivega to življenje med vami. A sedaj, če gremo v Kraguje-vac — ali ne bo vedno isto? Gled, postavili boste oder, prvi večer bo »Hasanagmica*. To vidim danes tukaj. Nato bo pa vse PO starem. Vaši igravci bodo lovili zopet mamice z otroci, ki so najlepši in najslajši in jih nujno rabijo na odru, Jovan bo zopet govoril o Makedoniji ra gostoljubnosti, da prijatelji ne pozabijo plačata njegove cehe, čiča Lazić bo zopet razlagal storijo o lepih starih časih, ko je bil še upravnik — in pa veš — v tretje pravijo, da gre rado. Dvakrat sem Ml že zraven ko sta frčala upravnika. Če bi frčal vaš novi čiča Dušan — res ne bi hotel biti polog. Saj nisem kak oskrbnik rx*rebnega društva gledaliških upravnikov.« >Nič, nič, z nami pojdes, pa ie konec! Saj poide*! Z menoj,« je pristavila Erna tišje in mi položila svojo roko na mojo. Kadar pa začnejo ženske tišje govoriti in polože svok> roko na mojo — pa pojemaio ■noji trdni sklepi. Je že tako. In da Ji že nisem obljubil — se imam zahvaliti le malemu Ljubiši in njegovi mamici, ki sta odhajala z odra. »Pa zahvali se čiči!* mu je zašepetala mamica. Ljubiš a pa je prišel do mize, dal desnico do ust in nam posla! poljubček. »Hvala čiča!« »Na, Ljubiša,c mu stisnem v roko čokolado, vesel da ine je rešil tega pogovora In pa — e, postal sem čiča — m čiča mora že nekai dati. Zadnja predstava Po sprehodu — m sprehodi so po takih uvodnih pogovorih često potrebni — sva se z Erno vrnila v kavarno rn prisodila h geometm Joči. >Brzoiav je prišel za vas!« Hvala Bogu. Kamen se mri je odvalil od srca. Stopim do blagajne in >nervoza»o« odprem brzojavko. Besedilo sem že poznal, saj je točno ono, kar sem prijatelju sporočil. »Kaj pa je* »Ah nič. Jutri moram odpotovati« in porinem brzojav pred Erno, ki ga pol glasno prebere: Jutri nujen sestanek v Beogradu. Tvoja navzočnost nuna. — Just — »AH moraš res odpotovati?« »Saj vidiš, „Tvoja navzočnost nujna*** Moram, nič ne pomaga«, sem cloboko vzdahmi *Iu kdaj se vrneš,« »Vrnem? Ne vem — morda se sploh ne.« »Kako?« »Tako. Saj sam ne vem, čemu ta brzojav. Niti ne vem, čemu ta sestanek,« sem hitel in važno skomigni! z rameni, zategnfl obraz m ponovno, a malo tišje vzdihna!. To je namreč važno, da se človek ocene v takih trenutkih z malo dozo tajrnstve. nosti, da zategne obraz m vzdirme. » če moraš, pač moraš.. Odleglo mi je. Le Joco, georneter, se je malo namuznil. Najbrž se je sporrmil, kako je pred kratkim razburil vso pošto . . . »Hasanaginica.« Poslovilna predstava. Nabito polna dvorana. Večinoma ženske s rreoni robci a- žepu. Za vsako deianje enega. Inscenacija pestra kot še nikoli. Sestavljena iz ene stene boljšega, iz ene stene slabšega salona, iz gozdnih kulis in skalovja, v ozadju pa novo prebarvani minareti. Šepetalec in čjča Dušan imata največ dela. Igravci, ki so vso noč bili zaposleni na bohemskem večeru, niso triog ponovili in se zanašajo izključno na šepe-talca. Čiča Dušan, ki je komad igra! že gotovo stokrat in to že vse vloge od Ibrahima in imotskega Kadije do Hasanage in Hu-sejina in dana/šnjega Pintorović bega in zna celo delo na pamet, sproti režira in šepeta soigravcem in sam igra. A publika je zaverovana v »Hasanagi-rtico srce Kamenoga« in vse te odrske igre ne opaža. Pri njej delujejo Ie solzne mišice in robci. Hasanaga to ve. In njegove besede so še trše in njegovo kričanje še glasnejše. Pa tudi Hasanaginica ima hujše krče in njene besede bi morale omehčati skale. Jaz se rjočutim sijajno. Zdi ?e mi, da prisostvuj eni prav imenitni groteski. Publii-ka pa joče, joče. In nato ploska, ploska. Težko ji je da igravci že odhajajo. Po predstavi. Čamac in Velja razdirata oder in nalagata kulise na tov-orni avto, ki čaka pred kavarno. Gospa Lenka ureja garderobo n terja od igravcev izposojene »djerdane«, bodala, samokrese. Igravci in igravke pospravljajo po svojih sobah kovčke in jih prinašajo v kavarno. Vse to odpelje še ponoči avto v Kragujevac. Ob eni so bili s pospravljanjem gotovi. Čiča Dušan naroča še Velji in Čamcu, ki se z avtom odpeljeta naprej, da postavita takoj zjutraj oder, da nalepita lepake za otvoritveno predstavo in rezervirata sobe za igravce. ^Da bo vse pripravljeno, ko pridemo!« naroča čiča Dušan in jima obljubu je poseben honorar. »In pa — na garderobo pazita« — naroča njegove žena — upravnica Lenka. >^In na naše kovčke, da se kaj nc izgubi« kriče za njima igravci. Do treh zjutraj je vsa družba sedela pri Niniču. Da se poslove od znancev. Da jih še zadnjič vidi, te junake, s katerimi se je smejalo, s katerimi je plakalo. Jutri že odpotujejo. In Smederevčani so dobri ljudje. Napol-luh so jim mizo z iestvinami in vinom, z likerji in črno kavo. ^Za naše glumce!* čiča Dušan se je pa upravnrško zahvaljeval. Gospa Lenka je zadovoljno kimaJa. Čiča Lazić pa, ki je hotel popiti Še prekuhano žganje, je žalostno opazil, da je pusti! denarnico v dnevni obleki, ki je šla z avtom že naprej. In dobil je tudi prekuhano žganje. Baš tako kot v starih časih. Tudi tedaj je najbrže pozabil denarnico v »dnevni obleki, ki je šla z avtom naprej.« Iiappy end? Z Erno sva se preselila k »Soluncu«. Prijazna kavama in še dobra muzika. »Torej danes odidetš.« »Da. S prvim vlakom.« »Jaz mislim to družbo kmalu zapustiti, Ali bi dobila angažma v Požarevcu?* Spomnil sem se na upravnika, ki je mislil svojo upravni'ko karijero prav vzgled-no začeti m je oznainii: »Fiinf Schritle vom Leib.« In gotovo bi se tc distance ludi držal. Pa — in ravno na to sem mislil — ali ni morda njemu kdo govoril s tišjim glasom in mu položil svojo roko na njegovo? In tedaj ie gotovo postal mehkejši in je pozabil na petmetersko razdaljo. Vidite in to ga ie upropastilo. To mi je rojfto po glavi, ko jc Erna vprašala radi Požarevca. Takoj sem vtaknil roke v žep in skušal biti za tišje glasove gluh. »»Veš kaj, piši na upravo !« »Pa saj si —« Prokleti tišji glas. Roke tiščim v žepu. »Sicer pa, do prvega aprila se lahko marsikaj spremeni. In tudi ie vpraša ni e, če je jaz ne polmšem zopet za nekaj časa v inozemstvo. Plačam!« Zjutraj me še neprespanega vrže iz postelje nesramno zvončnic budttkc. Čez eno uro gre vlak. Požuriti se moram. Pri zajtrku dobim Erno. »Spremim te.« Sto malenkosti sem ji hitel praviti med potjo na postajo. In ko sva stala na peronu pred vozom sem ji še stistrii roko »Torej na s\idenie, če ere vse po sreči. Čez par ur se odpelješ v Kragujevac. Želim Ti mnogo sreče in veselja!« Pridržala je mojo roko. »Mi drugega nimaš nič več povedati?« »Drugega?« Veste, da je tak položaj neprijeten. Zlasti še, ker ne veste ali imate v vozu kako mesto prazno. Kaj drugega še? Takole sem si mislil: Če bi bil gospod urednik »Slovenskega Naroda »pri svojem predujmu široko-grudneiši — bi morda privoščil čitateljem srečen konec. Pa še v tem slučaju bi ga le nakazal. In morda nekako tako: »Rdečica mi je planila v lice. Naglo sem se skloni! nad njeno roko in jo prižel k ustnicam.« .Ali pa kako drugače. Saj je mnogo možnosti za srečni konec. A tako — »Morda bi ti imel še kaj povedati. A to — pustimo za drugič.« Stisnil sera ji roko, še raje bi jo pa stisnil sprevodniku, ki jc dal znak za odhod. »Pozdravljena rn na s\iden(ie!-*Na svidenje.* — Vlak odhaja Običajni pozdravi z robčki. Sedaj pa k Justu. Na sejo. Saj je moja navzočnost »nujna«. ni in negovani kjerkoli se nahajate! Kot dihljaj tanka plast ELIDA pudra Vam vsaki čas napravi čudežno, baršunasto mehko kožo, ki Vam podeli milino in 1-jubkosL ELI DA PUDER Katastrofa parnika „Titanic" Kaj pripoveduje Dunajčanka Johanna Gabriel, ki je bila med rešenimi potniki. V kmn Matica bomo videli prihodnji teden zvočni film »Atlantic;, ki je rekonstrukcija največje pomorske tragedije — katastrofe »Titanica«. — Danes priobčujemo poročilo očividke te grozne nesreče. Dunajčanka Johanna Gabriel pripoveduje: Obitelj HowTison iz Londona, katere 14-letno hčerko sem vzgajala, je s potovanjem v Ameriko odlašala od dne do dne, samo da bi se lahko peljala z morskim čudom 'Titanicom*. Ko me je gospod vprašal po mojem potnem listu, katerega hranim še zdaj, sem opazila nekaj nenavadnega. Potni Ust je imel številko 13 in izstavljen je bil 13. decembra 1. 1911. Ali je bila številka 13 srečna ali nesrečna? Tega nisem mogla vedeti. Spominjam se samo, da je parnik 13. aprila ob 11.40 zadel ob ledeno goro rn da sem bila med rešenimi. Peljali smo se v drugem razredu, vendar so nam iz propagandnih razlogov večkrat dovolili vstop v prostore prvega razreda. Vsak večer smo imeli na parniku velik koncert in varijete, popoldne pa navadno turnir v jahalnici. tenrs itd. Vse prodajalne in restavracije na parniku so bile okrašene z zastavicami, napovedan je bil ples na krovu. Dame so bile v najlepših toaletah, v prekrasnih plaščih, večinoma kožuhih. Ponoči je namreč nenadoma postalo hladno, temperatura je padla za več stopinj. Nemara je skrbna artgleSka White Star Line tudi poskrbela za senzacijo ledene gore. In res, vKJeli smo neznatne bele kupčke v daljavi, modrikasto so odsevali na morski površini. »Ples ob ledeni gori,« so se šalili na parniku. Predsednik družbe Tsmav je stal ves dan pri kapitanu Srrrithu na poveljniškem mostičku in ga neprestano vzpodbujal, naj hitro vozi. »23 vozlov!« je ugotovil zadovoljen z uspehom. Obetal se je torej nov rekord. Ker je bila gospa Hourison nekoliko bo-lehna, je ostala v kabini, jaz pa sem z njenim možem do 11. zvečer sanirala. Takrat sem začutila rahel sunek, figure na deski so se premaknile ... Ko je drugi častnik Ligt-hokier potrkal na vrata in nas obvestil, da se je »nekaj pripetilo«, smo ostali vsi mirni. Toda kmalu je nastalo na hodnikih živahno vrvenje, nosili so rešilne pasove, luč je plapolala in pojemala. Se vedno smo bili prepričani, da gre za pretiran strah nervoznih potnikov. Luč je zopet zaiarria in tedaj je zadonel klic, ki nas je pretresel do mozga: *2ene in otroci so prvi!« Sprva je Slo vse v redu. Prvi čoirri niso bili niti prenapolnjeni. Tedaj sta pa stopila na krov dva duhovnika in začni se ie ffro-zen opomin: »Čez par minut bomo vsi pred božjim obličjem, kdor hoče svojo vest olajšati, naj to stori tako].« Nastala je strahovita panika. Streli, kriki, pretresHrv jok. Mene fri obitelj ffowrisou so ločil!. Na hodnikih, U so vodili na krov, sem našla stra- hovito pohojene otroke, bilo jih je 12 ali pa še več. Neko 21etno dekletce se me je oprijelo in se me držalo za rob krila. Vzela sem otročača in ga nisem izgubila, dokler nisem prišla v rešilni čoln. Ne prišla, marveč dokler me niso vrgli vanj. Skeleča bolečina na desnem licu je bila dokaz, da sem težko ranjena. Kri mi je curljala po obrazu. Toda še vedno sem videla Prizore, ki jih ne morem popisati. Gospo Howrisonovo so pahnili s hčerko vred v čoln, toda kakor večina žen. tudi ona ni hotela zapustiti moia. Plezala je zopet nazaj na parnik. Nikoli več je nisem videla. Še zdaj mi doni po ušesih strahoten krik. Krasna, lepa blondinka je presunljivo krik-nila, njeni lasje so se zapletli v škripec, ki jo je doslovno skalprral. Telebnila je z viška v naš čoln, okoli njenega vratu se je opletal modri trak njene toalete. V našem čolnu nas ie bilo 75, več sedežev je bilo še praznih .Tedaj so šiloma potegnili v čoln gospo Aster, milijarderjevo soprogo. Toda v čoln ni hotela, izgubila je čevelj, svetovnoznan šoLniček iz kanarčko-vega perja, s prekrasno briljantno agrafo. Kljub njenemu odporu so jo rešili. Spominjam se tudi neke krasne ženske v lepi svileni toaleti z globokim dekoltejem, brez plašča. Stala je na koncu rešilnega čolna in poveljevala celi skupini. Vsi moški so jo ubogalj, nihče ni črhnil besedice. Menda je bila edina razsodna ženska na parniku. Ne vem, zakaj nismo toliko časa odrinili. Skozi megafon sem čula kapitana Smitha, pri katerem je stal adjutant prezidenta Tafta, major Butt. S poveljniškega mosrJčka je kričal kapitan, »Mornarji, storili ste svojo dolžnost v polni meri! Zdaj naj skrbi vsak zase!« Nastal je nepopisen vik in krik. Hipoma so bili vsi čolni prenapolnjeni. Culi so se streli in zopet streli — mrliče so metali v morje. En prizor se mi je vtisnil globoko v spomin: Neka ženska v nočni obleki z moškim svršnikom ui klobukom na glavi se jc spuščala po vrvi. Prizor je bil grozen. Neki mornar je jecljal, da se je prvi tnženjer v strojnici pravkar ustrelil. Isto so trdili o kapitanu Smithu. Neki sotrpin, ki sem ga srečala pozneje v Ameriki, mi je pripovedoval, da je videl kapitana preoblečenega VVashingtonu rn ga takoj spoznal. Končno smo odveslali. Bilo je zelo mrzlo. Iz daljave smo videli, kako se je »Titanic« potapljal. Mornarji in potniki so krepko veslali, da smo ušli vrtincu. Proti jutru, ko je posijalo solnce, je nas našla ln sprejela »Carpathia«. katero je radiotclegrafist s potapljajočega se velikana opozoril na nevarnost, čeprav je sam do vratu sta! v vodi Blizu *>Titanica« je bil »Parisian«, ki bi na? lahko rešil. Tronila usode je hotela, da n;1 parniku ni bilo permanentne službe bri ra dra. Telegrafist je po N&urnem delu lege1 spat ^Rezervirajte krste.* je brrojavila »Canpatbia« v Sandyhook, kajti poleg re- šencev je bilo v čolnih več mrličcv. Deset rešenih je med prevozom podleglo izčrpanosti. Ko smo pristali, je bil takoj ustanovljen poseben odbor, ki je zbral gradivo o junaškem vedenju posadke ter ztrtral prispevke. Čegav je bil 2Ietni otrok ki sem ga držala v naročju, ni nihče vede! S šestimi drugimi otroci so ga Izročili v sirotišnico. Paroplov-na družba uri le izplačala 35 funtov odškodnine kot prostovoljni prispevek. To jc btio vse. Še vedno pa mi doni po ušesih zbor, grozen mrtvaški zbor 1600 grl: »Hilfe, Hfl-fe!« Kakor po taktu, samo da so ga prekinjali angleški kriki »Help!« »Help!« ter francoski »Au secours!« »Au secours!« Vidim rešence, ki so blazneli, spakovali so se grozno in počenlali nemogoče stvari Od 648 jih je zblaznelo 20. Po zraku švigajo svetlobne rakete, še čujem orkester, ki je na potapljajočom se parniku igral vesele koračnice, da zaduši krik in stok nesrečnih ljudi. Še mi brni po ušesih zadnji akord s potapljaločega se »Trtanica«. V daljavi čajem strahotno melodijo »Bliže k tebi, moi bog!« Tweed PREVLADUJE POMLADANSKO MODO I A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Cenjene naročnike na Jesenicah obveščamo, da smo z včerajšnjim dnem uvedli dostavo »Slov. Naroda« na dom. in bodo naročniki prejemali list še istega dne. Vsled te ugodnosti vabimo na naročbo najcenejšega popoldanskega dnevnika »Slov. Narod«. Naročnina znaša mesečno samo Din 12.—. Nove naročnike sprejema po-Iružnica »Jutra« na Jesenicah pri kolodvoru št. 100. UPRAVA »SLOV. NARODA« Nova panoga zdravniške vede Od 5. do 10. maja se bo vršil v VVashingtonu prvi svetovni kongres za duševno higijeno Generalni ravnatelj dež. zavoda za umobolne v Pragi dr. Matej BTandeJs le priobčil v Narodnih LSstyh< pod naslovom >Duševna higijena« zanimiv članek, v katerem pravi: Sociakia medicina, ki je oživila zanimanje za. socialno šibke, nesrečne in topeče ljudi ter rešila v nekaterih strokah svojo nalogo s presenetljivim uspehom, je dolgo zanemarjala druge kategorije nesrečnežev, posebno duševno borne in pohabljene. Morda zato, ker Je problem težak, morda pa tudi zato, ker je veljala skrb za duševno bolne v zdravniških krogih dolgo za nehvaležno in skoro brezupno. Med razlogi za propagiranje socialno-zdravstvenih teženj se navaja navadno tudi gospodarski moment, češ, da narod kot celota mnogo pridobi, če podpiramo slabotne poedince in izpreminjamo v koristne člane človeške družbe ljudi, ki so n bili po svoji naravi ali pa po nesrečnem naključju samo v breme. Duševno bolni so pa veljalido novejšega časa za izgubljene in skrb zanje se je zdela vsem prizadevanje brez izgledov na uspeh. Samo stroške za umobolnice je družba razumela, ker je videla v njih primerno zavetišče, v katerem so zaprti družbi nevarni umobolni. S tem je smatrala vprašanje skrbi za duševno bolne za rešeno. Toda to je bila velika zmota, ki se pa da pojasniti s počasnim razvojem psihijatrije, ki je daleč zaostala za razvojem drugih zdravniških ved. Znano je, da je bilo 18. stoletje še doba trpljenja za duševno bolne. Takratno nabiranje je bilo tako, da se je zdel pro-svitljeni pariški zdravnik Filip Pinel, •ki je prvi proglasil umobolne za bolne ljudi in prvi snel tem nesrečnežem okove, za pravega junaka onim, ki so ga razumeli tako, kakor pozneje plemenito Američanka Dorothv Dix, hčerka zdravnika, katere prizadevanju se je imela takratna Amerika zahvaliti, da je dobila nad 30 zavodov za umobolne. Dorothy Dix je toliko časa posredovala v senatu, da je dosegla svoj cilj. Šele v drugi polovici 19. stoletja je nastala znanstvena psihijatrija po zaslugi mož, kakor so bili O' Connolv, Esquivol, Griesinger, Meinert, Krape-■lin, Behterev in kakor sta Bleuler, Tou-Iouse in drugi. Zdaj duševno bolni ne veljajo več za nevarne in škodljive člane človeške družbe, katerim ni pomoči. Nasprotno, zanimanje učenjakov za te nesrečneže je vedno večje, vedno bolj se množe poskusi ločiti duševne bolezni tako, kakor Iečijo zdravniki vse druge bolezni. Zal pa to prizadevanje le redko prekorači stadij poskusov. Pa tudi družba kot taka se je zadnja leta zganila in začela posvečati tnnobolnim ono skrb in pozornost, ki jo v polni meri zaslužijo. Na svetu je zdaj vse polno dobrodelnih društev, ki skrbe po svojih najboljših močeh za umobolne, toda njihovo prizadevanje večinoma ne doseže zaželjenega uspeha, ker je navadno premalo zanimanja za to človekoljubno delo, ali pa premalo gmotnih sredstev. Za veliko delo ne zadostuje dobra volja poedincev, temveč ie potrebna dobra organizacija. Bred 20 leti je nastal v Ameriki močan pokret za duševno higijeno, ki se je razširil po Z ed i njen i h državah in kmalu tudi po vsem svetu in je zdaj od leta do leta močnejši. Pobudo za ta pokret je dal mladi Američan Cliford W. Beers, ki je bil sam duševno bolan in je preživel tri leta v umobolnici. Svojo bridko usodo je opisal v knjigi, katero je porabil pozneje za propagando pokreta, ki naj bi olajšal usodo duševno bolnih po umobolnicah in izven njih. Posrečilo se mu je vzbuditi zanimanje najslavnejših učenjakov, ki so se zavzeli za duševno bolne in za mladoletne zločince. Beersov pokret ima namen preprečiti duševne bolezni in va- rovati duševno zdravje ljudi. To ni več samo skrb za duševno bolne, temveč za vse, ki so po ustroju svoje duševmo-sti taki, da bi ne mogli biti srečni in koristni^ člani človeške družbe, če bi jim nihče ne priskočil na pomoč. Svoj vzvišeni cilj hoče duševna higijena doseči deloma s proučevanjem vzrokov duševnih bolezni, deloma z ustanavljanjem posvetovalnic za vzgojo otrok in dobrih delavcev, deloma pa s sodelovanjem z vsemi javnimi in zasebnimi činitelji, delujočimi v tej smeri. To ni več teorija. V Ameriki so vpregli na^ živem telesu naroda vse elemente duševne higijene, ki je vrnila po izjavi dr. Angella tisočem nesrečnežev veselje do dela in vero v življenje. Rezultati v nekaterih smereh niso odgovarjali nadam, toda v mnogih drugih smereh so daleč presegali vsako pričakovanje. Na pobudo ameriškega narodnega odbora za duševno higijeno so dobile skoro vse kulturne države ustanove z enakimi cilji. Nekatere so nehale delovati, ker nimajo delovnih moči in sredstev, mnoge pa uspešno delujejo, tako n. pr. kanadska, francoska in nemška. Razvoj pokreta je presenetljiv. Ko jc ustanavljal Beers pred 20 leti v Ne\v Havenu društvo za duševno higijeno, je bilo zbranih v privatnem stanovanju 14 udeležencev. Proslave 20-Ietnice društva se je pa udeležilo 600 psihija-trov, psihologov, zdravnikov, pedagogov, pravnikov in sociologov. Pokret, ki je bil pred 20 leti brez gmotnih sredstev, ima sedaj na razpolago milijonske fonde. Narodni odbori za duševno higijeno, ki vodijo doslej ta pokret, prehajajo k drugi etapi svojega delovanja, namreč k sklicanju prvega svetovnega kongresa za duševno higijeno, na katerem bo ustanovljen mednarodni odbor za duševno higijeno. Kongres, katerega častni predsednik bo prezident Hoover. se bo vršil letos od 5. do 10. maja v Washingtonu. Po vsem svetu je razposlal pripravljalni odbor vprašalne pole, da dobi točno sliko sedanjega stanja duševne higijene in da bo lahko kongres na podlagi tega materijala sklepal o nadaljevanju dela, katerega organizacija je edinstvena. Široko je polje, kjer duševne bolezni in hibe ogrožajo mimo delo, uničujejo rodbine, kale odraslim in otrokom veselje ' do življenja ter vodijo v bedo, zločine in samomore. In v vseh teh smereh pomaga, rešuje, vzpodbuja in tolaži pokret za duševno higijeno. Dr. \Vhite je dejal nedavno: Duševna higijena je storila toliko dobrega in ima v svojem programu toliko vzvišenega, da po pravici pričakuje podpore in nasvetov vseh, ki delujejo v sorodnih strokah, pa tudi spoštovanja in zanimanja vseh ljudi. _ Avtomobilska cesta na Veliki Klek Letos začno graditi avtomobilsko cesto na Veliki Klek (Grossglockner), visok skoro 3800 m. Avstrijska vlada namerava namreč zgraditi novo alpsko avtomobilsko cesto iz zdravilišča Fusch do Heiligenbluta, da privabi čim več tujcev. Za novo avtomobilsko cesto je več varijant in vlada se še za nobeno ni odločila. Od ceste, vodeče iz Solnograda do Zeli am See, se odcepi že pri železniški postaji Bruck - Fusch cesta, vodeča do vasi Fusch skozi zdravilišče Fusch do turistovskega zavetišča Fernleiten (1123 m). Od tod projektirana cesta vodi v serpentinah po strminah k Tau-bachhochalmu, kjer je projektiran nov hotel. Od tu je krasen razgled v Kafer-tal in na goTske velikane, ki obdajajo to krasno dolino. Tu bi vodila nova cesta na nekaterih krajih po stari »rimski« cesti, potem bi pa zavila v velikem loku proti severu, dosegla v višini 2400 m Nassfeld in se približala Fu-schertdrlu. Od tod sta projektirani dve varijanti, ena čez Fichhubel (2416 m) do Glocknerhausa, druga pa od Fuscher Torla jugozapadno ob robu ledenikov Brennkogla in Spilmanna do izvira Fuscher Ache. Blizu tega izvira je projektiran 3 km dolg predor pod Spil-mannovim ledenikom. Ce se uresniči ta načrt, dobi Avstrija novo alpsko avtomobilsko cesto, ki bo velikega pomena za tujski promet, kajti vodila bo po najlepšem delu avstrijskih Centralnih Alp, od koder je krasen razgled v doline. Cesto bodo morali seveda gradtfi več let. Kdaj umre največ Mnogi zdravniki menijo, da ugasne največ človeških življenj v poznih ve-černil urah, ponoči in zgodaj zjutraj. Ta vtis imajo zlasti kirurgi, ki imajo v evidenci smrtne primere po operaciji. Vprašanje, kdaj umre največ ljudi, ie temeljito nreštudiral privatni docent ar. Sigurd Frey, ki je sestavil statistiko 500 smrtnih primerov po operaciji na vseučiljški kliniki. Iz te statistike je razvidno, da je umrljivost v večernih urah, ponoči in zgodaj zjutraj"" res znatno večja, nego čez dan. Razmerie umrljivosti od 6. do 18. in od 18. do 6. je 1 : 17. Največ ljudi umre eno uro pred polnočjo in eno uro po polnoči. Dr. Frev meni, da ponoči oslabe vse funkcije organizma, ki hrepeni po počitku, s tem se pa poveča vpliv funkciiskih moteni, katere povzročata bolezen in operacija. Zato umre ob tem času največ ljudi. Druga razlaga pravi, da si težko bolni organizem ne more privoščiti počitka, ker so organi izredno napeti. Zato je pomanjkanje miru v običajnem času odločilno in povzroči neposredno, torej še ponoči ali pa zgodaj zjutraj konec življenja. Vesele zgodbe iz Amerike Boj proti alkoholnim pijačam v Ameriki ima svoje tragične, pa tudi komične strani. Zgodovina ameriške prohibicije pozna več veselih prigod. Ena se je odigrala nedavno v Kolumbiji. Neki meščan je bil ovaden, da skriva 47 steklenic piva. Mož se je zagovarjal s tem, da je v pivu samo toliko alkohola, kolikor ga zakon dovoljuje. Zaplenjeno pivo so predložili porotnikom, ki naj hi ga pokusHi. Pokusili so ga tako temeljito, da je predsednik sporočil sodnikom, da je zaplenjeno pivo res sumljivo, da so ga pa porotniki popili, da bi mogli ugotoviti, koliko je v njem alkohola. Obtožencev zagovornik je potem predlagal, naj sodišče tožbo umakne, ker manjka »corpus delieti«. In sodišču ni preostajalo drugega, nego ugoditi tej želji. Čikaški detektiv Burtons je ugotovil, da ima njegova žena velik detektivski talent. Izučil jo je torej, misleč, da mu bo v službi pomagala. Burton-sova je pa začela svojo detektivsko karijero s tem, da je iskala žensko, ki je bila povabila njenega moža telefo-nično na sestanek, češ, da se mora z njim posvetovati o važnih poslih. Detektivova žena je pa ugotovila, da ima njen mož z dotiično žensko ljubavno razmerje. Vložila je tožbo za ločitev zakona in se hoče nastaniti v Chicagu kot samostojna detektivka, da bi mogla svojemu nezvestemu možu delati konkurenco. Urejeno prebavo in zdravo krt dosežemo z vsakdanjo uporabo pol - kozarca naravne »Franz Josefove« vode. Strokovnjaki zdravniki za motnje pri prebavi hvalijo »Franz Josefovo« vodo, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi oteklino jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi presnavljanje in posveži kri. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah. Moj najnovejši recenzent Marginalija k margina li jam dr. Fr. Crneka Po treh tednih, odkar sem predaval na večeru Rrosvetaie zveze v Mariboru o poljski književnosti, se je nekomu zazdelo potrebno, pričenjati z menoj polemiko gjede mojega predavanja. Ta moj najnovejši recenzent je dr. Fr. Crnek, kn je izrazil svojo »nezadovoBnost« v Slov. Narodu« z dne 10. marca t. 1. Pravzajprav so mu potisnile kritično pero v roke — kar je iz zadnjega odstavka njego vili marginaiij prav jasno razvidne- — predvsem časopisne notice, ki so moje predavanje omenjale, reklama, kakor se blagovoli izražati moj neprevidni recenzent Vsakomur je menda jasno na prvi pogled, da za kakršnekoli žurnali-stič-no - patetične notice v časopisju nisem odgovoren jaz sam, ker jih nisem niti pisal, niti naročil. Toda vse to je postranskega pomena. Ker pa nioj recenzent malo preudarno stavlja nekatere zahteve, ki so z ozrirom na značaj mojega predavanja kaj mak) na mestu, in ker vrhu tega njegovo poročilo temelja ne samo na dvomljivem znaa^u poljske literature, marveč tudi v bistvenih točkah na neresničnem poročanju, naj razkrinkam njegovo navidezno učenost, ki ni drugega nič, neg« našemljena demagogija. MoJe predavanje ie bilo v nasprotju z njegovimi trditvami brez naslova, za. to je odveč vsako šolsko - diletantske otepanje sem in tja. ali je predavanje odgovarjalo naslovu aH ne. Z njim sem se odzval samo vabilu Prosvetne zveze, ki jc želela, naj bi podal značilne poteze poljske književnosti za najširše plasti jn to na zgodovinski podiagj in, notabuie, s skrioptični-mi slikami. S tem je podana in obenem razumljiva že tudi zasnova mojega tri-četrturnesa predavanja. Ce naj sem hotel ostati kolrjčkaj jasen in zlasti še, ce sem hotel upoštevati tudi zadnjo Želio glede staoptičnjh slik, se pač nisem mogel ne smei spuščati v podrobnej-sn oris posameznih pisateljev ali celo del. Tako delajo ob takih prilikah samo vseznaici, kakršnih eden se nam je razodel v najnovejšem slovenskem marginalijastu. Smešno! Ocrtati sem vendar moral predvsem razvojno linijo ter se omejiti zlasti na najvažnejše, na kar sem v začetku predavanja Izrecno opozarjal. To pa sem storil, menim, malo bolje nego moj klaverni recenzent. Najprej se seveda nočem ukloniti piščevi sodlbi o mojii izgovarjavi poljskih besed Tudi jaz poznam pravilo, o katerem me poučuje, in to ne samo iz slovnice, marveč iz živega razgovora s Poljaki. Dejansko iz' gleda ta zadeva prav nekako nasprotno, kakor pa pravi moj recenzent, ki trdi, da izgovarjam n. pr. poljski — ci, ki naj se izgovarja kakor — či. enostavno kot — ci. Niikoli nisem trdil, da je moja izgovarjava enaka izgovarjav; rojenega Poljaka. Odločno pa zanikam omenjeno trditev in sicer zato: Slovenci nimamo mefrkega — ć in vsak ve. da je n. pr. naš slovenski izgovor srbohrvatskega mehkega ć morda bliže našemu šumniku (č), kakor pa resnični sr-bohrvatskj izgovarjavi. Tako jaz kot Slovenec — in to brez vsakega sramu rad priznam — tudi poljski ć ali ci, š ali si izgovarjam morda bihze našim šumevcem, n. pr. ci bolj či kot či (ci, cicho, stracil itd.). Ne pa obratno kot sičnžke! Moj učeni recenzent pozna tako dobro poljščino, vendar si želi 'naj bi bil jaz čital začetek »Pana Tadeusza« v slovenščini. Toda tisti, kj ne znajo poljščine, so razumeli, da sem takoj za originalom podal prost slovenski prevod tega, kar sem bfl čital — kako da tudi moj učeni recenzent tega ni opazil? Enako je z očitiki glede književnosti. Ne bom se prepiral s piscem o tem, kaj »bi bil lahko« še omenil v predavanju, saj poljska literatura ni ravno majhna. Prepričan pa naj bo, da bi razen njega nihče izmed mojih poslušalcev ne občutil »silmeje tragedije poljskega naroda«, če bi bil jaz omenil n. pr. med drugim tudi konstitucijo 3. maja. Namenoma je nisem. Rajši sem pokazal na simbola, kakršna predstavljata knez Jožef Poniatouski in Tadeusz Košciuszko. In če sem Pri romantičnu" trojicj poudaril predvsem podobo Micki ewicza. sem to storil samo v skladu z njegovim resničnim pomenom. SIowackega je Poljakom odkrila ta-korekoč šele moderna, smešno pa bi bilo na ljudskem predavanju razglabljati na široko o njegovi subjektivni filozofiji in srm- Jerrv Szaniawski: V vagonu Kje že tu«. Vlaik se je ustavil. Spogledala sta se. Potem sta si molče segla v roke. Na kolodvor je prišla Jankova mamica z dvema delklicama. Bili sta n»ie-govi sestrici. Vlak sopiha nar^ej. Deček ima pome oči sofo. Mati ;e ganjena, da je ljubljenec^ sinčka tako prevzel pogled na rodbino. boiiki in prečoj ene m arttzmu. Bil je este-tičen aristokrat Ozirati sem se moral vendar tudi na poslušalce, med katerimi je sedel tudi dr. Fr. Ornek. To nt bo menda vsak pmnal. Poglejmo sedaj, kaiko je pri njem s temeljitostjo. Sodi, da bi bik) trirba 5omene«t" gije. (O tem razvoju sem vendar pripovedoval tam v Mariboru!). Sedaj šele je bila resnično spet ^n^lažha slavna preteklost«, toda to ni M a »i zgrinjajoč a' romantika, marveč že njen novi preporod! Prav tako temeljno jo ie polomil moj recenzent t Mlado Poljsko«, o kateri trdi čisto resno, da je nasedla »kot redakcija proti romantiki«. Pa še na \Vyspianskega se sklicuje! Toda ta d<-ha poljske književnosti je bila romantična kaknr malokatera, ta»ko da je slavni poljski literarni zgodovinar Aleksander Briickncr o njej pisal, da se je »»naravnost ponovila drama iz leta \S35—30.«! Toda tu imamo opraviti pač z -nove« romantiko in ta se je razlikovala od »stare*. Ta ti mistična vJzija odrešenja, tu sanje in volja do heroičnega dejanja. In če je Mickic-wioz »Konrad^ —inkarnacija pesnika - preroka — stare romantike, je Wyspianski >Konrad: nove poljske romantike. In osno vn.i na s t roj pcsiirrrizma? Pot «z njega v optimizem so glasili ne le ideologi St. Bro-zovviskš. po tej skrivnostni lestvi so se vzpenjali tudi pesniki \Vyspiansiki, Kaspro. \vicz, Straff i. dT. Tudi nj res, da n^em omenil Revrnontovah »Kmetov« in nji.i slovenskega prevoda! Celo skioptrično sivko poljskih kmetov (sic!) v narodni noši sem pri tem pokazal! AJi je mol kritik spal? Le tako je mogoče, da je preslnšal rudi dela št zterom&kega, ki sem jih omenil. Da itrrraio niegova dela uspeh, ne ve samo moj kritik, marveč tudi jaz* ki sem v predavanju v ilustracijo tega povedal, da pisatelja imenujejo v domovini »srce src« in da je celo večji ljubl'jenec Poljakov, nego Rey-mont. Ker enoj recenzent govori tudi o geografiji, naj izdam, da mfisli s tem omembo krajev, ki sem jih navedel pri skiopričnih slikah spomenikov in gledališč. In sedaj je jasno, ali meni aH mojemu recenzentu velja: več temeljitosti — manj reklame ! Resnici na liidbo bodi povedano, da je bd članek g. dr. Crneka v uredništvu že nekaj dni po predavanju g. Vodnika, pa ga zaradi pomanjkanja prostora nismo mogii pri-občiti^ in da izhaja glavni naslov članka »Več temeljitosti — manj reklame« iz uredništva. — Uredništvo. E KUUC e. 13 Temperamentna primadona V nekem londonskem gledališču nastopa temperamentna primadona Jana Collins. Te dni so vprizorili opero, v kateri je pela Collinsova glavno vlogo. Prvo dejanje je šlo dobro in občinstvo je primadoni navdušeno ploskalo. V začetku drugega dejanja je pa zače!a Gollimsova peti težko arijo, katere učinek je bil zelo čuden. V prvi vrsti parterja je sedel gospod, ki se je začel smejati. V srednji vrsti je nekdo za-mijavkal. Občinstvo, ki je zelo pozorno poslušalo petje, je takoj zahtevalo, naj se dotični nesramnež javi. In mož, ki se je zasmejal, ie res vstal. Pevka je bila sicer neprijetno presenečena, vendar je pa z uspehom pela arijo do konca. Občinstvo je ploskalo in vse je kazalo, da }e zadeva s tem urejena, v resnici pa ni bila. Tik pred začetkom tretjega dejama se je pojavila primadona" v parterju, stop'la je k dotičnemu gospodu in mu priselila dve krepki zaušnici. Imela je pa smolo, kajti gospod, ki je čutil na svojem licu moč primadonine ročice, ni hil pravi. On je sedel ves Čas mirno in ko ie zastor padel, je primadoni navdušeno ploskal. Zadeva pride pred sodišče. Mlada vdova. Govornik se poslavlja ob odprtem grobu od pokojnika: Vsi ste ga poznali in dobro veste, zakaj >e njegova smrt tako hud udarec. Raniki saonici mlado vdovo, ki je stara šele 24 let. — Triindvajset! — zajeclja vsa objokana vdova. Edgar Wallace: 21 Vrata izdajalcev Roman — Parnik *Pretty Anne«. — Mornar se je zahehetaL — Smešno ime za tako grdo ladjo, *e-Ii? Spominjam se časov, ko je bila še last velike trgovske družbe. Bi-Ia je najlepša ladja na Temzi. Potem jo je doletela blizu Corn-walra nesreča — obtičala ie na pečinah — m stari Boss jo je kupil za petdeset funtov in med plimo je s svojima sinovoma srečno odplul na širno morje. To je bila torej zgodovina *Prette Anne«! Ponesrečila se je bila, družba jo je smatrala za izgubljeno »in jo prodala za smešno ceno srečnemu Eliju Bossu. Kapitan Eli Boss je imel res vražjo srečo. 2e dvakrat je bil ušel ječi. Prvič bi bil moral sedeti, ker je ugrabil dekleta, drugič pa zaTadi tihotapstva saharina. — Ce ga poznam? — Mornar je zaničljivo pljunil v vodo. — Kdo hi ne poznal Elija Bossa! Pes na njegovi ladji ni beJokožcev. Najema samio indijske mornarje in ničvredno svojat, katero kupite za pet krajcarjev. Nabral je denarja s tihotapstvom alkoholnih pijač v Ameriko in z drugimi umazanimi posli. Nihče mu ne zaupa poštenega tovora, ker mu nobena družba noče zavarovati ladje. — As Čim se torej preživlja? — je vprašala Ollorbvjeva. Mornar je znova pljunil. — Tu pa tam vozi tovor iz Brerrre-na, — je odgovoril. — Prevaža sodčke rama na zapadno obalo, včasi pa tudi orožje. Med maTosko vojno je zaslužil lepe denarce. Ollboryjeva se je vedno bolj "Zanimala za ladjo. Bila je skromna, imela je nepobarvan trup, visoko ležeč krov in kratek jambor. Bila je zanemarjena in močno obrabljena. — StaTi ji sam zapoveduje, en sin mu pomaga, drugi pa upravlja strojni oddelek. Posadka šteje sest mož. — Pod kakšno zastavo praje? — OUorbvjeva se je zanimala za umazano cunjo, pritrjeno na drogu. — Pod portugalsko. Ce bi bila ladja vpisana v Angliji, bi ji gotovo ne dovolili ustaviti se na Temzi. Ollorbvjeva je ugotovila, da ima »Prettv Anne« velike prednosti. — Vozi s hitrostjo 12 vozlov, toda zdi se mi, da jo hoče stari Eli gnati petnajst, ker razmetava denar za premog. — je dejal postrežljivi mornar. — Se nikoli je nisem videl v doku, pa tudi slišal nisem, da ba jo bij stari popravljal, odkar io je dal v CornwaIlu na novo obiti. 2e ves teden ne kurijo na nji, — je nadaljeval zgovorni mornar. — Pravijo, da šteje stari Eli kose premoga, ki gredo v peč. Stari stiskač! Ollorbvjeva mu je dala nepričakovano visoko napitnino. Cim je prišla iz pristanišča, je poiskala telefonsko govorilnico in telefonirala svojemu sinu. — Pridi naravnost sem. Hektore, mu je naročila. — Ne pozabi svršndka, ker so noči hladne. Namesto mene boš stal na preži. V moji sobi v omari najdeš vojaški daljnogled. Prtnesi ga s seboj. Odzvonila je in poklicala zopet državno zakladnico. Šefu policijskega oddelka je narekovala obširno poročilo. — Ali slutite, kaj se pripravlja? — je vprašal. Ollorbvjeva je pomislila in odgovorila: — Domnev imam mnogo, toda dejstva so moja slaba stran. Čakala je dobro uro. predno je prišel njen sin, kateremu je dala vsa potrebna navodila, in denar za hrano. Končno ga je priporočila še mornarju, ki se je dan za dnem izprehajal ob reki in zrl v vodo. Obljubil je, da bo pazil na fanta. — Dejal je, da danes ne boste videli nič posebnega, — je pripomnil. — *Pretty Anne« odpluje šele čez teden dni. Tako mi je pravni strojnik. Vem pa zanesljivo, da ladja še ni natovorjena. Stari Eli bo že našel tovor. Še nikoli nisem videl, da bi odplula »Pretty Anne« prazna. — Čez teden aH 6ez dva, meni je to vseeno, — je dejala OUorbyjeva smeje in imela je prav, kajti bila je neizmerno rx>trpežlj!va. VIII. Vsak slaven polk ima svojo slavno tradicijo, a najslavnejša in najneizpros-nejsa tradicija benviokskega polka je bila ženitev. Častnik se ni smel oženiti z igralko, pa naj je bila še tako lepa ki priljubljena. Ce je stori} to, je moral izstopiti iz aktivne službe. Nekoč je obedoval Bobbie Long-feflov en famiHe s polkovnikom Johnom Ruislipom in njegovo soprogo, pa se je vrnil domov zelo slabe volje. In ni čuda, da mu je bilo žal, da je obedoval pri polkovniku. Dobrodušni poveljnik berwickskega polka je imel malo preveč površne nazore o tradiciji že ni t ve in zato je njegova stroga žena, tretja hči Earla of Stanfielda, dopolnjevala moževe nedostatke. Čeprav je bil Bobbie mlad, vendar je imel o življenju zdrave nazore in zato mu je bilo malo nerodno, ko je lady Cvnthie napeljala pogovor na lahkomiselnost Častnikov, ki se ženijo z dekleti, stoječimi družabno daleč za njimi. — Glavni temelj srečnega zakona je rodbina, — je trdila lady Cvnthie popravljajoč si prstan z velikim smaragdom na mezincu. — Ce nima dekle rodbine, je zakon usodna zmota. Ta suhoparna in krasna žena ni govorila nikoli tako neizprosno, kakor če ie vrtela prstan na tenkem mezincu. Bobbie se je ustavil, gredoč mimo vrat Dickovega stanovanja, obrnil se je in potrkaL Takoj se je začul radostni glas Dicka fialIoweIla, naj vstopu — Kaj si pa tako našopirjen, — je mrmral Dick. ogledujoč paradno uniformo svojega prijatelja in vojnega druga. — Si obedoval v mestu? Dick je bil že odložil škrlatni suknjič. Na sebi je imel samo pižamo in pregledoval je račune. Bobbie si je I Hodne novosti za damske plašče, kostume, obleke i. t. d. r. priporoča t Telfkl izbiri FRANJO NOVAK Speč. trgovina sukna — Ljubljana, Kongresni trg št. 15. Sejmarji poskusite z dežnimi t>laML, katere Vara čuda najceneje Jau&gij. UabU—it. Tavčarjev* 1. 1173 Kovača oženje nega. samostojnega, dobrega m veščega delavca išče s 1. majem t. I. Vlastelinstvo Opeka, posta Vinca - Vamaždin. 1)19(7 Š tanca rje, frezarje In čistilce (Attspsfcaer) s eafaDjS&Jm aastopofn m steklim mestom za prvovrstne defovce tfiče ob doorj plači tvornica cipela i sandala. Bjelovar. 1169 Stanovanje eoe sobe s fcnbotjo isce mlad sa-kxmsld par v Rožna dofini ati Tržaški cesti. Vselitev febko takoj. Fooodbe na upravo fcta pod >Ci-stosU/1163. 1163 DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ nzi lažtesa. in najmodernejšega tipa najbolj&rh svetovnih tovarn. Otroški voc«čka od najpreprostejšega do najfinejšega modela. Izdelujejo se toda po okusa naročnika. Srvalni stroji, motorji, pnetametika, posa-■kssb deli. VeKka jzbera, ttb^ittjje cene. Prodate na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNAc F. B. l_ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št 4. Jinimiiinuniii rriTTTn ■■■■■■■■■■■»■i Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Kari o v-alrih opekarn »ILOVAČU, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. X Vai interes pride p opolnoma do veljave. Že oglašujete v edinem in najstarejšem slovenskem popoldnevnlku + V globoki žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni oče, stari oče, brat in tast, gospod Matevž Per v 70. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal- Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ne-derjo 23. marca ob 9. iz hrše žalosti na farno pokopališče v Krašnji. Marna por. Dimnik, Pavla por. Ratajc, Franja por. Norima in Ana, hčere. — Franjo, Tone. Jože, Janez in ostali sorodndki. Poceni in vendar najboljia |e SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijal! RUDOLF SEVER, Ljubljana, _Marijin trg št 2_ >«4faff o£lasi< Vsaka beseda M psi, Plača mm lahko auH r Za odgovor znamko! - Na vprašanja bron u ■ adaavarlamo* - Najmanjši oglom ©in Klavirje in planine prodaja, izposojnje, popravlja in čisto nslasnie najceneje, tudi na obroke, tovarn« klavirjev VVarbi-nek, LJaMJaas, Gregorčičeva ul. 5, Rimska centa 2. 1153 Hlnko Sevar v Ljubljani, nasproti St Jakobi K t šote, Je največja anrikvarrat-knji ffarna, ki ima čer 7000 redkih slovenskih knjie na razpolago, kako: •tudi več tisoč kntfz drugič, jezikov. Dame! Pre«Jc>tc svojo ca rde robo. Modei klobuki po smerni ceni. Preoblikovanje po 28—30 Din. Se priporoča Stemberzer-Reš, Dunajska c 9„ drame dvorišče. 1170 Mecesnov portal (jncl. steklo in rolo), kocnpletao proda tvnfka A. C. Stabcroe v UobUanL 1159 Rdeče vino SSja Aloje Xr&ioe, vinosrad-oik, L4ntorrjeff. UM tabaft 14G9 za Dni bek) vino teta. 1936 od Din 5.25 naprej po- Na obroke kupite lahko vsakovrstno braco s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova urica 1. Posreduje hitro io dfefcretao. 34/T Primorci! Pozor! Prodam krasno vogalno tngovsko hišo z več moderomri lokali na naool; prometna točki v Ljubljani. Naslov pove Ptetarđč, Vodovodna cesta, vika Donava. n?s Specijalna delavnica za previjanje elektromotorjev, transformatorjev in vseh električnih aparatov F. PER C IN LIC, sJssjsasnksBsn podjede, Uubtiaaa, Goanoavetafca 1« (RentavraoSa pri Lava). 1100 Dežni plašč najnovejše fazone dobite tod i, če nimate gotovine. Instte morda staro srebro ali zlato, sretroe krone ali siatnike, vrednostne na-pjrje ali iterki*kf vrednote, vse Vam vsasM sajbo&a v -acnn Jaocisaj. Unbtona. Tavčarjeva 1. SITAR KAROL Mm a Si Sil Sni mM . 2M i. m* .. . 221 SaMinJ. n» ■ Vu Upctni-W ikn dela, naj« ■ soliilnejie * cene in poti« strežba totna. »■na KUN □ L 100% CISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV skrbno izbral cigareto in šele potem je odgovoril: — Ne, pač pa sem se dolgočasil s starim in staro. To ti je res strašna ženščdna. Vedno me prepriču}e, da se je svet poslabšal od njenih otroških let in da sem iaz najbolj pokvarjen. Dick se je zasmejal. — Ubogi Bobbie! Jaz sem prenesel oficijelni obed že pred dobrim mesecem. — Polkovnik je dobričina, — je nadaljeval Bobbie. Sedel je v naslanjač in iztegnil dolge noge na bližnji stol. — Da ne pozabim, ali veš. da je prijatelj Diane Martvnove? Dick se je znova zasmejal. — Diana ima mnogo prijateljev. Spominjam se, da se poznata zelo dolgo. Je kaj povedal? — Saj veš, da pred staro molči ko grob, — je odgovoril Bobbie zaničljivo. — Pač pa se mu je jezik razvezal, čim sva ostala sama pri njegovi rdeči ki-slici. — Polkovnik ima v vsem polku najboljše portsko vino, — je ugovarial Dick. — Morda imaš prav. — je dejal Bobbie. — Toda jaz nisem prijatelj rdečega vina. Duha zastira. — Kaj je dejal polkovnik o Diani? — Dejal je, da je zelo dražestno dekle, —- je odgovoril Bobbie, — fn žal mu je, da >o je milostiva črtala iz seznama gostov. Dejal je: »Mi vsi jo smatramo za očarljivo bitje.« Saj veš, kako se zna stara gTČa razvneli. Potem sta dolgo molčala. Dick se je vrnil k svojim računom in rad bi se bil poglobil v številke, pa ni šlo. Slednjič je Bobbie znova spregovoril. — Omenila je tudi gospodično Joy-nerjevo. — je dejal in Dick se je nagk> obrnil. — Kdo? Lady Cynthie? Ali se želite »znebit p ro t' na * bolečin t kosteh w^+ In lilesa *W brez nevarnosti? Reuma |e strašna in »o razširjena bolezen, ki se ne Izogne niti bogatašu n>ti siromaku in tiče žrtev, kakor v paacah, tako ud v kočah. Prerazl'čne so obl ke v katerih bolezen nastopa, naiveč bolezni je pa akih, ki se nazivajo z najrazličnejšimi imeni medtem pa niso nič drugega kot reumatizem Enkrat bolijo kosti in členki, drugič členki otečejo, pohabljene ro*ellach im I>rautale Karnten. 1189 Mag. St. 7736/30. Razpis 4846 Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo tesarskiu, lesocementnili, KleparskUi in keramičnih (oblaganje sten in tlakov s ploščami) del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici. Pravilno sestavljene ln koUcovane ponudbe s lOOdinarsklm Kol-kom je oddati v zape6atenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/TL, do ^Z7t marca 193° do Ut dopoldne« Vse podatke m pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. Mestni magistrat ljubljanski, 1 dne 17. marca 1930. T?or 35.000.— » c) treća > 20.000.— * d) četvrta > 10.000.— > 4. Ocenjivački sud je ovlašten da predloži, ako nadje za potrebno otkup nenagradjenih radova u sumi od 15 hiljada dinara. U ovom slučaju svaki otkupljeni rad bio bi plaćen po 5000.— dinara. 5. Ocenjivački sud podneće Banskoj Upravi izveštaj o rezultatu stečaja najkasnije za 10 dana od roka za predaju radova odredjenog. Radovi, koji su predati na vreme, a prispe ju za vreme rada Ocenjivačkog Suda, biće uzeti u ocenu. 6. Nagrade i otkupi biće izplaćeni utakmičarima u roku od 10 dana po objavljenom rezultatu stečaja. 7. Svi radovi sa stečaja biće javno izloženi 15 dana po svršetku rada Ocenjivačkog Suda. 8. Svi nagradjeni i otkupljeni radovi svojina su Vrbaske Banovine i ona sa njima raspolaže i upotrebljava ih po svome nahodjenju i potrebi. 9. Ne nagradjeni i neotkupljeni radovi moći će se uzeti u roku od 30 dana po zaključenju izložbe. Posle ovoga roka Banska Uprava ne odgovara za njih. B. PROGRAM I TEHNIČKI USLOVI: 1. Iz grada Banske Palate kao izgrada Banski Dvori treba da posluže: a) Javnim potrebama. b) Da gradilište bude što bolje iskorišćeno. c) Da arhitektura bude kao ukras gradu s obzirom na postojeću Pravoslavnu Crkvu. Detaljniji gradjevni program o veličini i broju prostorija kako u Banskoj Palati tako daće se uz situaciju zemljišta. Fasade da budu obradjene u čistom stilu monumentalne arhitekture, koje u takmičari mogu sami birati. Zelja je da budu u narodnom duhu. 2. Na situaciji će biti označeno na kome će se mestu podići Banska Palata a na kome Banski Dvori. 3. Od u takmičara se traži: a) Situacija u razmeri 1:500: b) Sve osnove i razmeri 1:200; e) Potrebni preseči radi dobijanja jasne prestave o autorovoj zamisli u razmeri 1:200; d) Perspektivni izgled iz tačaka A i B na situaciji označenim za obe zgrade. e) Svi crteži i prilozi moraju imati jedan i isti znak kao i zavoj u kome će se jasno ispisati ime i adresa utakmičara. f) Rok predaje 25. maja 1930. godine. Za u takmičare ban Banje Luke ovaj rok vazi kao rok predaje radova na mesnoj pošti, što se ima dokazati poštanskom priznanicom, čiji se duplikat ima poslati u preporučenom pismu Banskoj Upravi u Banja Luci. micari treba telegrafski da izveste Bansku Upravu 0 predaji svojih radova na mesnoj pošti. i u Banskom Dvoru, Ovi utakmi« Iz kancelarije Banske Uprave Vrbaske Banovine K. V. Broj: 3694 od 18. ITT. 1930. godine. Uredttfe JosAp ZopasfiČ. — Za »Narodno tosfcaroo«: Fran J«ser5e9e. — Za opravo in ioseratni del Bata: Oton Christo*. — Vs* v Lfcrbtjaca-