Ste/. 88
fzfcaifl vMt rtun *Mr»Jt forfl ob ricdelfth 'n prarnltcm. -UietJnlltvo: ulica f». FrančlSka A«i?fcty* .0, I. nedstr. Doplat oa| poSItja o tindniltvu. — Ntiranklrana pisma se ne ers. jfF»«jn, tchopigi s« ne vtaiaio. - Izdajatelj !n cdjovonil urednik »tefan Godina. — Lastnik V«i*oreij listu ..fcdinosti". - Tlik tiskarne fdlpoit. — 1 efe+tfn uiednlžtva in uprave Jtev. 11-57. — neroCatna mala: sa celo klo »0 K, pol ieia 30 K, tri meseca 16 K - it nedeljsko Udajo ea celo leto U K, pel leta 6 K,
V TrsfH, v nedeljo, 30, «i=rrra 1919.	l,efnlk XIIV
PoMmeati« številka za Trst In okolico 20 vin., lunaj 20 vin.
Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 v'i.: osmrtn'ce, zahvale, poslanice, vabil.i, oblati den-iruih" ravodov ; ■ r«> 50 v.
v tekstu lista do 5 vrst ?0 k, \ aka nadatjna vrsta 3 K. _____
e^aJsi po 8 v!n. beaeJa. najmanj pj 80 vin. Ojjla« »prejema in* Seretni oddelek Edinosti. Njročnini in reklamacije se pobijao izključno upravi .Edinosti*. Upta a in lnser«tni oddelek s.- nahajata v ulici sv. FraniiiUa As. 20. — Poitncliran. račun 8-tl.toJ.
Odgovor na Italijansko spomenico.
Posnemamo iz včerajšnjega večernega »Lavorato« ra»: LJubljana, 29. »Slovenec« piše: V odgovor na {talijansko spomenico je srbsko odposlanstvo objavilo fran-eskemu časopisju svoje zahteve, ki so: Kraljestvo SMS' zahteva aneksijo Trsta, Oorice, Istre, Dalmacije in Ba- j nata od Temešvara naprej. Glede Trsta bi se Srbija za-! dovoljlla s tem, da se proglasi za svobodno mesto, ali v ■obenem -slučaju nc dovoli, da pripade Italiji.
Srbsko ministrstvo se ne ko razšlo.
Poročajo Iz Ljubljane, 29. t. m.: Belgrajski tiskovni urad javlja: Vesti o demisiji vlade radi položaja zunanje politike niso resnične. Dosedaj še ni prišlo na mirovni konferenci do zaključkov, ki bi dali vladi povod da se razide. 4	, '
: Iz tajne fcorespottdeftce grofa Czeririria.'
Iz New Yorka poročajo: Predsednik odbora za inior-macjje je objavil bistvene dele tajne korespondence grofa Czernina (bivšega ministrskega predsednika avstro-ogrskega), urejene od amerikanskega agenta v Pragi in določene komisije Za odgovornost vojne, ugotovljene v zboru mirovne konference. Iz te korespondence izhai-a, da je nadvojvoda Fran Ferdinand delal na to. da bi se v Avstriji ustanovila liga, ki naj bi zaustavila nemško ekspanzijo proti Vzhodu, radi česar ga -je cesar Viljem smatral za nevarnega. Ta poslednji je imel oporo v avstro-ogrsklfo In madžarskih veleposestnikih, ki bi bili hoteli ustanoviti kraljestvo, ki bi bilo !c spremnik Nemčije pod vlado princa Eitel Friderika, ki je bi! do-bil navodilo,, naj si pridobi smpatle Madžarov in nai se niaučl njihovega jezika. Te listine dokazujejo, da je bil nadvojvoda v oviro Nemčiji ter potrjajo, da pretvezne srbske konspiracije ni bilo.
Odškodnina civilnim žrtvam vojne v Belgiji.
Iz Bruselja poročajo: Na razpravi o načrtu, tičočem se t/ tkodnin, ki naj dobe civilne žrtve volne, jc poročevalec Izjavil, da jc postalo fiOOfl civilnih prebivalcev žrtve nemških barbarstev, da jc število osirotelih vslcd i vojne ceniti na 7000, a vrhu tega da je bilo nad 125.000 prebivalcev pregnanih od Ncmcev. Zahtevane odškodnine se morejo računati na 600 milijonov »frankov. V svojem odgovoru rožnim govornikom je minister za gospodarske stvari fžjavll, da bodo Nemci morali poplačati vse škode, ki so lih povzročili. Poklonil se je na to pa-trijotlčnemu Čustvu, ubogim pregnancem in občinam — 2500 —, kjer so bile izvršene deportacije.
Francoski senat zahteva popolno poravnavo Skod.
V Imenu komisije, ki je Imela nalog, da pregleda vsa opustošeni ozemlja Francije, je senator Reyuald opisal metodična pustošenja "od strani Nemcev. Te škode mora Nemčija popraviti. Govornik Je govoril o oflcljclnem | vandalizmu, ki so ga pretrpeli Reims, San Ouentin in Verdnn. Nemci se niso zavedali, da so nasilja proti Francozom le utrjala francoski odpor, ne pa da bi bila sklenila Francoze, da bi se priznali kot poražene. OovornwTje označil razne nemške krutosti. Senat je soglasno sprejel sklep, ki izraža vročo simpatijo do žrtev in svoje ogorčcn!e na krutostih, pozivajoč vlaJc, naj z vnemo opozaria zaveznike na pomembnost škod. ki jih je pretrpela Francija, naj z-načl nemške metode, ki so Šle za zistematlčnim razdeljevanjem in najizdatue'im plenjenjem. Sklep zahteva, naj se postopa z najostrejimi sredstvi, da se vzpostavijo in povrnejo razrušene imovine, da se popravijo vse škede, storjene na imetju In osebah. Sklep zahteva tudi od vlade, naj se pobriga z vfo odločnostjo, da se zadobe zakonite kazenske odločbe proti vsem, ki bodo pripoznanl kot odgovorni za storjene zločine; vlada naj stori vse mpžno, da se pospeši materijalna v&poslava ter omogoči zopetno gospodarsko življenje na osvobojenih ozemljih. Senat je skle-
nil, da je to poročilo Reynalda priobčiti vsem licejem In Šolam po 'Franciji, da se prečita učencem.
Zgornji Egipt je Izoliran.
Javljajo iz Londona 27. t. m. da je v Egiptu med prvim in drugim nasipom prerezan brzojav, tako, da je zgornji Egipt Izoliran. Begunci iz Tayuma, so prišli v Calro na 19. zvečer v čolnu po Nilu. Tisti, ki so prišli iz Binisscncfa pravijo, da so bili vsi skupaj v hiši, ki Je bila obkoljena z okopi In so se mogli tako držati 4 dni, dokler ni prišla pomoč.
Ukrajinci poraženi pred Lvovom.
Poročajo iz Londona, 22. i. m., da .so bile ukrajinske čete pred Lvovom po petdnevnem hudem boju 18. t. m. popolnoma poražene. Ukrajinci da imajo velike izgube. Iz povelj, ki so prišla v roke Poljakom se vidi, da so Ukrajinci bili obljubili vsakemu vojaku, ki bi udri v Lvov po 4 tisoč kron in pet se7njev zemlje.
PODLISTEK.
Po testnem večeru Milana SkroinSka.
(Nekaj misli In utlsov.)
Umetnik po božji volji, či*ar umetnost lic hlasta po efektih zunanjega patosa, al! rhle teatralike. ampak vre sama Iz sebe, kakor jo *ivi njegova duša takrat, ko prodira v tajne globli.e človeškega življenja in se opaja ob sladkih glasovih ljubeče besede, ter kipi živahno v Izbruhih strasti, obupu in notranje groze...
Pravzaprav je bistvo vsaffatere umetnosti, da jo samo rasla; tr sc pravi: nc ozira se na vzore, niti na zakonr, ampak rama sebi vzor In zakon, ker je nista ustvarila ne r,lo\«ck, ne n egova volja! Ona je produkt srca in no ranjih . 'I, ki delucjo v nJem podzavedno, dokler i v rrrt' 'c.;o Izfeza v lepi formi.
Ako to razumemo, potem moramo reči, da se v? ika prav<i umetnost odtegule kritiki In pod'bnemu razmo-trivanju. Umetnik ustvarja, ker mora ustvarjati, In sicer tako, kakor mu narekuje njegova duša, že od rojstva oblagodarjena z najvišjo srečo življenja: uživati Lepoto, jo občutiti v njenem prablstvu in oznanjevati s silo lastnega ustvar'anja. In to je, kar umetnika lo-mje od drugih ljudi, ker nu -daje čar božanstva in ne-oin Jcno moč nad čkn ?škimi s«ci.
C3as [z obžlnsfva.
Pokojna Avstrija nas Je bila do'bro založiJa s tisthn, po čemer Hudje najbolj hrepene. Ali, tudi z denarjem je tako, katoor z vsako stvarjo: če ga jc preveč — škoduje. Tako jo pri nas tudi z denarjem. To pa tembolj, ker njega vrednost pada vedno 'boli. Državniki In upravitelji držav, nastalih iz biv.-c Avstrije, si morajo beliti glave, "kako bi prišli v okom temu zlu, kako bi zmanjšali množino denarja in 'povzdignili nje,ga vrednost.
Najneprijetneja fpa jim |e misel na tzpfačevan'c vojnih posojil. Najraje bi Jih ker uničili popoln ima. Toda med podpisovali vojnih posojil! Jc ogromno it:vlk) takih, ki so podpisali manjše svote, Ra\no ti pa ibl bili najhuje prizadeti, če bi se kar napravil križ črez vsa vojna posojila. Koliko jih je, ki jim jc vse imetje obstajalo le v nekoliko stotakov, ali par tisočakov in ki so to svoje skromno imetje dali državi začasna na razpolago! A sedal v klim o, da imajo ravna ti posestniki voinIM ,pr-sojil večino ljudstva »proti sebi, češ: b:daki ro bilk iccr so s podpisovanjem Vojnih posniij prloomogli, da i»c jc mogila vojna nadaljevati ter da ie vrednost denarja tako strašno padla. Zaključek, ki ga Izvaja občinstvo, je: prav jim bodi, zaslužili iso,.da se volno ipcsojllo popolnoma črta! Seveda bi sc to moglo zgodili. Ali, kakor vsaka stvar, ima tudi ta dve strani! Crtanju vojnih posojil .bi bila (posledica ta,'da bi sc tisoči pad.pisovalcev vojnih posojil spravili tia beraško palico, ali v sirotišnice, kier toi jfh morala javna dobrodelnost vzdrževati — postali bi v breme za državo.
Toda, jc tu še neko drugo vprašanje, ki ga nI smeti puščati Iz vida, če hočemo pravilno In pravično soditi. Kdo nI vtdeJ In občutil do kosti bivšega avstrijskega vojnega režima? Kdo ne ve, kako si je ta režim zasnova! ogTo/men aparat, ki je z vso silo delovni za (podpisovanje vojnih posojil? Bila jc ceh armada straho-valcev iz birokracije, servilnih »patrijotov«, ki so koprneli po kakem križcu, ki nai bi — dičil njih pr,sa, In pa najetUi priganiačev in ovaduhov. Kdor se }c upiral, je bil v nevarnosti da pride v »črne bukve«, na pro-skrlbcl^'0 listo — islabfh patrijotov, ali celo Izdajalcev domovine v velCkih in težkih časih. In kake posledice fjD mC'gile nastati za tistega, ki so mu iprilepili označbo ?po:!Itlčno nezanesljivih«, to smo videli in opazovali vsi z lastnhr.i očmi in z ctozo. Avstrijski vojn: režim jc bil krut, neizprosen, proti vsakomur, ki -se mu ni pokoril. Je-li potem kako čudo, da so ljudje pod.pisovaii — neradi, al! iz strahu 'pred terorjem?! Posebno še, ko se jc z druge stiani ijudl mamilo In slepilo, da slgur-nejc In korlstonosneje sploh nI možno naložiti svojih prihrankov, kakor ravno v vo?nih posojilih!
Pa je tu še nadaljno vprašanje: ali bi biio kaj po-magala, če Hudje ne bi bili hoteli podpisovati?! Videli smo, kako je vojni režim znal rekvirirati živino, krmo,
Mogoče Je, da se za h!p odtecnemo njegovi oblasti fn nas skeptična misel moti, da ne uživamo njegovega umotvora tako, kakor bi sami hoteli... Nekaj le šc v nas, kar se tesno drži srca in misli... Kakor da nas Je o-škropllo blato vsakdanjega življenja in nam pustilo globoko v duši sledove!
A čas je najboljši zdravnik in življenje kovač, ki nam dušo v ognju kuje, dokler ne izkule Iz nje kristala, čistega ln jasnega, kot Je nebeško solnce sredi daljave... In takrat pride vnovič ura, ko smemo stopiti zopet v hram umetnika, da sc uaužijemo Lepote, ki jo le ustvarila njegova roka! Kajti samo s čistim srcem in neo-madeževano dušo smeš stopiti v cerkev, da sc pogovoriš z Bogom... In umttnikov hram ;e cerkev, In njegova dela so oltar, pred katerim moraš poklekniti In moliti! Da, moliti... zakal uživanje Lepote jc molitev, jc psalnt, ki ga pojf> med kadili in dišavami svečeniki božji...
Gorjć pa tistemu, ki ra zadene zla usoda, da ne more rv^oll prestopiti hrama bož;ega! Oropan za n.ij\isjo slast žMjenla, tava po sv.tu kakor scnca, obložen'1 z lastnimi grehi in pocestnim blatom... I jn nad samim seboj, ki beži skoz noč in zaman čaka odrešenja...
Očistite torej svoja srca, in stopite v ta liram božji! • • *
Za svojo bcneflčno predstavo si je Izbral ravnatelj g. jVLilan SkrblnSek II. fosenove: M ahove«, In Je nastopil z njo v uloj,: Osvalda Alvlnga, 1:1 smo ga skušali očrtuil
kmečke pridelke, zvonove, piŠČaJI orgett, kovino s streh, kotle, svečnike, razne industrijske izdelke itd. itd. Marl je ljudstvo rado In z lahkim srcem dajalo vse to? Nc, dajalo jc s težami ^rtem in nekatere stvari — kakor n. ipT. zvonove — s solzo v očesu. Dajalo je, ker Je mo-ralo.^pod kruto silo. Dajalo je v strahu, da bi se mu nc .dogodilo še kaj hujSega, Ali smemo tudi vsemu temu ljudstvu očitati, da je bilo ono krivo na nadaljevanju vojne in da zato ne zaslužuje nikakega usmiljenja?!
Istotako, kakor si je znal avstrijski vojni teror izsiliti vsa taka sredstva za nadaljevanje vojne, bi si bil zna! tudi Izsiliti denarna sredstva na druge načine. Da nI bilo ^prostovoljnih« Dodplsovalcev vojnih posojil, bi bila vlada odredila prisilna posojila: rekvirirala bi bila tudi denar, kakor je vse druge reči! Saj jc tudi — kraf vseh posojil — tiskala vsaik mesec za kako milijardo novega »papirnatega denarja — brez vsakega kritja seveda. Mesto ene milijarde, bi bila natisnila dve ln sedanja kronska valuta bi 'bila še nižja.
Zelo veliko Škodo na valuti so povzročili tudi tfstl, ki so svoje tisočake doma zapirali, mesto da bi jih bili dali v promet. Ako bi bil vedno ves denar v (prometu In ne v zasebnih predalih, ne »bi trebalo državi delati toliko novega nekritega denarja in kronska veljava bi bila znatno višja.
S-voic mnenje bi formuliraj ta!ko-!e: kazen nc sme zadeti tistih, kđ so dali svoj denar v promet, pa bodi tudi kot vojno posojilo, pač pa tiste, ki so denar odte-gaJl prometu! (Prirl>ču]emo na željo dopisnika, ne pa da bj se hoteli identificirati z vso vsebino teh Izvajanj.
Povrnili se bomo še na ta dopis. Prip. ured.
fJ.IJj aprovizac*'|s'te komisijo
za teden od 31. marca do S. aprila.
KRUI1: Normalni odmerek 30 dkg, za delavce pri
težkih delili 15 dk? več. po K T20. — KORUZNA MOKA: tri četrt kg koruzne moke po K 1'12 kg. — TESTENINE: 1 četrt kg po K 2'04. - pol k^ po K 1'84 kg. — GRAH: en četrt kg po K 2'40. - LECA: cn četrt kg po K 7*20. — FIŽOL: pol kg fižola po K 3'60 kg. — KROM-PIR: 2 kg na osebo po K 160 k«. — KAVA: 10 dkg po K 25'— kg. — SLADKOR (šele v torek!) 15 dkg po K 8'— kg. — CIKORIJA: cn četrt kg po K 4'80 kg. — JAJCA: 1 jajce sve«že po K T—. — OLJE: 20 cl olja pa K 15*— liter. Za nakw> olja se razdele normalne Izkaznice Št. 30 (za 20 cl) ln dodatne izkaznice št. 115 (za 3 cl). Olie se bo dobivalo od pon. 31. do vštetega pond. 7. aprila t. I., pri čemer Je treba priložiti tudi izkaznico za nakup kruha. Normalne izkaznice št. 29 in nadomestne št. 114 za nakup olja veljajo do vštetega ponedeljka 31. marca. — MAST: 10 dkg masti po K 18'— kg. Za nakup masti se bodo razdelile normalne Izkaznice št. 71 (10 dkg masti). Mast se bo prodajala od ponedeljka 31. t. m. do vštetega ponedeljka 7. aprila. Za nakup masti z normalnimi Izkaznicami št. 71 se bode moralo prinesti tudi dodatno Izkaznico, ki se preščipne na št. 16. — SOL: eno osminko kg po 28 vin. kg. — JEZIK: v škatljah pa (45 dkg) pa K 10'— škatlja. — TUNINA V OLJU: 5 dkg (najmanj 10 dkg, največ 30 dkg) po K 28'— kg. — SALMON (riba): v posodah po okoli pol kg po K 10'— posoda. — ĆAJ: največ 10 dkg po K 32'— kg. — ŽIVILA, ki se bodo razdelila posestnikom kuhinjskih in ubožniških izkaznic: kava, cikorija n sol. — V RIBJI TRŽNICI: Namočena polenovka po K 9'— kg. Nasoljene sardele ve-Ike po 40 vin. kos, male po 20 vin. kos. — V PRODA-JALNICAH SVINJINE: Kisle zelje po K 1'20 kg. velike nasoljene sardele po 40 v>n. kos in male po 20 vin. kos.
Opomin.
Opozarjalo se prodajalne aprov. komisije, podružnice In onlt rgovoi, ki trgujejo z živili aprov. komisije, da ne dajo tedenskega odmerka nobenemu odjemalcu brez dotične izkaznice.
s par potezami v svojem zadnjem sestavku. Poleg te tragične figure Ima ta prekrasna drama velikega norveškega trageda Še eno, oziroma dvoje oseb, ki so pravzaprav glavni stebri vsega dela: Osvaldovo mater Heleno Alvlng ln pastorja Mandcrsa. Helena Alvlng, katere življenje In tragični koncc je znala postaviti pred nas silna Pbscnova umetnost v tako visoki, umetniški formi, je osebnost, ki nadkriljuje po svoji globoki tragiki celo samega Atvinga in jo moramo šteti med najlepše in največje kreacije dramatske literature. Kajti njeno življenje le večno bojevanje In sicer bojevanje na dvoje strani!
ImaL>- Tu mater, ki sc bojuje za svoje najdražje, za sina in bije v <ebi obenem boj za neko višjo, vseosvo-bujočo in očiščujočo nravnost. »Ako bi bila to, kar bi morala biti, bi stopila pred Alvlnga in mu rekla: »CuJ, otrok moj! Tvoj oče je bil propalica..,!« Da, in ideali? -Kaj Ideali! Kaj bo potem z resnico? Glejte, pastor Man-dtrs: Red ln zakon sta. mislim, ki sejeta tu na zemlji vso nesrečo. Zaradi dolžnosti in ob? i rov sern lagala sinu dolga leta in kdo ve, ali je bilo to dobro? Di!:t sen: šibka In plašna zaradi strnhotucca. ki je tičalo v meni in ga nisem mogla rešiti. Pastor M.ntders! M; v»| smo strahovi! Ni samo to, ker srno podedovali po materi In očetu, ki sc pretaka v nas. To so razna stara, mrtv* nazimja in vera. Nc živi v nas, ampak tiči v nas ix>vso<)i Jn mi se ga uc moremo rcSitU
> Stran H.
EDINOST« Stev. 88.
V Trstu, dne 30. marca 1919.
Prodalalne aprov. komisije bodo od 31. marca odprte
od 7—12 in od 3—5 pop.
« • • H
Razdeljevanje petroleja.
Ta teden se bo razdeljevalo petrolej posestnikom Izkaznic z rdečo črto. ter se iho pri oddaji izkaznic št. 3« preščipnilo št. 13a; posestnikom izkaznic s sivo črto se bo prt oddaji izkaznic št. 38 preščipnilo št. 4a; posest-! nkoiii izkaznic z zeleno črto, se ho pri oddaji izkaznic j št. 38 preščipnilo št. 3a. Prodajalci petroleja bodo pri I oddaji petroleja preščipnili zgoraj imenovane številke,: samo brez XX I a. — Na vsako izkaznico Št. 38 se bo lahko dobilo pol litra petroleja. Petrolej se bo prodajal od ponedeljka 31. marca do vštevši ponedeljek 7. aprila po K 1'16 liter. Kontrolirale se bodo izkaznice (v ulici Cassa di Rispannio št. 13. II.) do vštevši torek, 8. aprila. — ?e opozarjajo prodajalci, nnj ne sprejmejo izkaznic St. 38, ki imajo pečat Zadruge drž. uradnikov, ker člani te zadruge dobivajo petrolej Iz svojega skladišča. Nji. Prodajalci naj sprejmejo vse izkazr/ce, št. 38, ki bi nosile pečat kake druge zadruge. Pozivajo se prodajalci petroleja iz okolice, ki so do sedaj dobavljali petrolej z lastnimi sredstvi, naj se obrnejo za dobavo v skladišče v ul. Chiozza, St. 30.
i t •
Konjsko meso. Danes, 30. marca se bo prodajalo konjsko meso od kr. vojske'po 770 brez kosti in po 5'20 z kostmi v, sledečih mesnicah: Giulia 31, Snlitario 7, D. Rossetti c5, Fontana 22, Capo Iielvedere 2, Pozzo 18, Molino a vaporc 4, Largo Pcstalozzi 1, Lazzaretto vecchio 31, Medla 52, Beccherie 3, Settafontane 24, Al-
Jicri 13, Cas-taldi 4, Concordia M.
• • •
Prodaja kuriva na rdeče izkaznice po 20 kg. po 40 v kg.
Koks. Sv. V!d: 351-450 (46) Risorta 17. — Nova mitnica: 1—200 (36) Scussa 1. — Sv. Jakob: 601—>00 (28) »jndustrla t^Ol'—1000 (28) Concord a 5, 1001—1200 (28) P. Diacono 6. — Kjadln: 601-750 (22) Kolonja 2. — Rojnn 331—<350 (19) Rojan 4. — Sladko oglje 10 kg po 3 K kg. — Staro mesto: 1201—1400 (31) Scarzeria 8.
Dorna'e vesti.
Razglas. Vrhovno poveljstvo kr. Vojske (glavno tajništvo za civ. zadeve) je v namenu da pnspesi produkcijo dobrih knjig za ljudske šole v zasedenem ozemlju z okrožnico 14. n. s. št. 7784 razpisalo natečaj z nagradami L 25.000, k>l so tako razdeljene: 500(| L za šolske knjige v italijanskem Jeziku, pisane s posebnim ozlrom na dulevne n?>gibp in življenske navade otrok v deželah ob jadranskem m!)riu; 5000 L za šolske knjige v ital. Jeziku. ki so pisane za otroke Iz Tridcnta In Ampczzuna; 5000 L za šolske knjige v slovenskem Jeziku; 5000 L za Šolske knjige v hrvatskem jeziku; 5000 L za Šolske knjige v nemškem jcz»iku. Knjige, ki se bodo predložile, bodo morale biti pisane na temelju didaktičnih načrtov, ki veljajo za Imenovane Šole z ozirom na odredbe okrožnice od 12. januarja št. 758. Ravnotako se bode moralo ozirati, posebno kar se duha tiče, na učne programe za ljudske šole v Kraljestvu odobrene z dekr. 29. jan. 1905, št. 43. Knjige bodo morale biti originalne in se jih bo predložilo vrhovnemu poveljstvu najpozneje do 30. junija, tudi rokopise po odredbah okrožnicc. Posebna komisija, ki jo bo poveljstvo imenovalo, bo razdelila nagrade najboljšim delom, ki bodo oddana pisateljem za objavljenje in všteta med zbirko knjig, ki se cv. določijo za ljudske in meščanske šole. — Gubernatorat.
Iz predavanja prof. Volpe. O tem predavanju, ki se Je vršilo te dni, pravi »Lavoratore« v svojem poročilo, da Je zajelo osein stoletij italijanske civilizacije. Označil k enega največjih dogodkov sveta: propast rimskega cesarstva. Ali, na ruševinah Je nastala nova veličastna stavba. Najrazllčnejega plemena so prihajala v Italijo in križala po njej od enega konca do drugega. Najpo-žrešnejši osvojevalci so se boril! na tem spornem ozemlju. AH, vsi ti osvojevalci so bili premagani In izpre-obrnjenl od premagancev. Superijornost civilizacije, notranja slabost nasilja — sta odločila. Na koncu je napisal »Lavoratore« znamenito besedo, da Je delavec sN samo lepili besed, noče, d bi ga samo naganjali, ampak hoče
A ko se reši Helena Alvlng teh strahov In razgrne pred sinom poslednje zagrlnjalo, mora prestati še najhujši boj ob najstrašnejši uri svojega sinu. To smo hoteli povdariti, da bo vsakido videl vso lepoto in globino ki io je Ibsen vi i I v svojo ustvaritev.
A tudi pastor Manders je sila zanimiv tip. Tvori lep kontrast k osebnosti Helene Al v ing v svobodo stremeči, ker nosi na se'bi vse solnčne in senčne strani starega svetovnega nazlranja. okovanega v tesne zakone kon servatlvlama, ki vidi povsod le dolžnosti In ideale te Išče ute'ie v slasti samozatajevaira tudi za ceno lastne sreče. A življenje, ki hodi svojo pot, ga privede do raznih navzkrižij in končno tudi do vprašanja: Ali je to ves dobiček iz najtežjega boja v mojem življenju? In pred težko ohdolžltvljo Helen v izpoznauju: To Je bila naJveC
nju, Helena... Zrmga nad V drami nastopita Še i In plastični, da Ju ni tre! mizur l.ngslrand in n'egr Četrtkova prlmicrn te prisrčnih simnatll, ki lih rcIUcrJu Kitom! S\:b
ob prvem njegovom trajen op'a ir nb ! mu podarlena r. r ICr»r -a občiitetvfc i^ui tt-ieuila v
Alving se zopet vzpne zmaga v mojem življe
seboj...
■bi, ki sta pa tako Jasni
'1 cj razmolrlvall. To sta
Rc
insKu na nrnrs
v znamenju
co občinstvi icjše načine ravil dolgo-so mu bila 'c pohvala ;nlru jc bito
tudi vzgoje in pouka. —
Javne prireditve in otroci. Pri naših javnih prireditvah,
zlasti pri gledališčnih piodstavah in raznih zabavnih prireditvah, ki so toliko po predmetu prireditve kolikor po dnevnem času in drugih okolnostih namenjene izključno le odraslim osebam, vpliva marsikterikrat na večino udcležcnccv prav mučno prisotnost nedorasle dcce. Ni moj namen obravnavati ta pojav z vzgojnega ali z zdravstvenega stališča — v obeh pogledih ne more biti dvoma o tem, da nedorasli otroci ne spadajo na take prireditve, in Čudno Je le, da se doslej nihče pri nas nI oglasil, ki bi bil grajal brezbrižnost staršev v tem po-; gledu; dovoljeno naj mi pa bo, da kot vesten opazo-; valeč našega javnega življenja izrečeni mnenje, da ta! pojav nikakor ni v korisit ugledu, ki ga v ostalem iržl- j vajo naše javne prireditve. Mislim, da je tudi v tem' oziru vsaka podrobnejša razprava rdveč. Priporočati bi torej bilo toliko odboru »Dramatičnega društva«, kolikor drugim našim društvom, ki prirejajo predstave, zabave in plese, naj nedoraslim otrokom zabranljo dostop k »takim prireditvam, ki niso zanje. — Dr. O.
Dražba. Občina naznanja, da se bo v poned. 31. marca t. I. ob 3 pop. prodalo na Javni dražbi 50 kvintalov fig v desetih delih po 5 kvintalov in 100 zabojev vina Vermut v 10 delih po 10 zabojev. Blago se nahaja v skladišču v ul. Oiorglo Gallatti Št. 16, kjer ga vsak lahko ogledu. Prodalo se bo tistemu, ki največ ponudi; blago mora takoj odpeljati.
Izplačanjc pokojnin za tnesec april 1919. Finančno ravnateljstvo za Julijsko Benečijo poroča: Pokojnine, šolske podpore, gracljall, plače in druge podobne zadeve oseb, ki spadajo v Julijsko Benečijo, ali so sploh rojene v krajih zasedenih od kr. vojske in se sedaj nahajajo v Trstu, se ibodo likvidirale in izplačale za mesec april 1910 v dveh sporedih; civilne zadeve od 1. do 8.. vojaške od 11. do 16. aprila in sicer: A. Civilne zadeve (pokojnine itd.) V torek 1. aprila 1919 za Imena z zač. Črkami A—C, v sredo 2. aprila črka D—O, v četrtek 3. aprila črka H—<L, v petek 4. aprila črka M—O, v soboto 5. aprila črka P— R, v ponedeljek 7. aprila črka S—T, v torek 8. aprila Črka U—Z. B. Vojaške zadeve (t, j. samo pokojnine vdov, delavcev in invalidov). V petek 11. aprila Črka A—C. v soboto 12. aprila črka F—1, v pond. 14. aprila črka K—M, v torek 15. aprila črka N-R, v sredo 16. aprila črka S—Z. Likvidiralo se bo v računskem uradu »oddelek in pokojnine* (trg evangeljske cerkve št. 2 111 v sobi št. 131). Pobotnice bodo morale že po dotičnih slučajih, biti opremljene z uradnim potrdilom o življenju, bivanju, l v asu vdovstva in, če se gre za šolske podpore in gracjale, tudi z spričevalom, da so dotični sprejemale! v resnici brez sredstev. Razen tega se bo moralo dokazati, da se ima pravico potegniti plačilo (pokojninski dekret itd.) Za tiste, ki stanujejo na deželi, se bo plačevalo na isti način pri davčnih uradih.
Protest občinskega odbora pri guvernatoratu. Ker Je občinski odbor slišal, da mislijo drž. oblasti dovoliti, da sc odpre tolerančna hiša v nekem poslopju na trgu sv. Justa, je zrMjučil vložiti pri gubernatoratu protest z zahtevo, naj se vse ukrene, da se to ne zgodi.
VpoKoJencI vseh kategorij, izvzemšl vojaških, na} pridejo danes, v nedeljo, 30. t. m. ob 11 prcdpoldne na sestanek, ki se bo vršil v Delavskem domu v ul. Madon-nina št. 11.
Orkester Glazbene Matice sprejem« Še vedno violiniste posebno pa uljudno porivJJem da se javijo in udeležu« jejo vaj naše mlade glazbene udružltve violisti, vlolon-Čellstl In kontrabas. Tudi se sprejemajo vsa pihala In tolkala. Novi člani se sprejemajo v šoli Glazbene Matice vsak dan (Narodni dom), — Dirigent prof. Topič.
Preselitev Ceškoslovenskcffa zastopništva v Trstu. Urad češkoslovenskega zastopništva v Trstu do sedaj v ^ivnostenskl banki, ul. Nuova št. 20 se je preselil v ul. Miramar št, 29, mezzanln.
Zahvala In priznanje. Odbor trž. t podružnice CMD. se zahvaljuje najtopleje gč. Ant. Cargovl, ki je nastopila sč svojimi vrdelskimi otroci dvakrat v Narodnem domu v Trstu. S tem Je imenovana gospodična zbrala dvakrat našo slov. dcco k poučni zabavi ter pripomogla ženski
podružnici s prejetimi dohodki. Za uspešni rodoljubni trud in delo izreka svojo srčno zahvalo in priznanje odbor trž. ž. podružnice CMD.
Slovensko gledališče. Danes sta dve predstavi. Ob treh popoldne se ponovi tretjič in zadnjič pretresljiva dijaška žaločgra »Red iz nravnosti« z g. Kraljem v slavni moški ulogi. — Zvečer ob osmih je prva repriza H. lb-senove drame »Strahovi« z g. Skrbinškom v glavni ulogi Osvalda. Nove dekoracije je naslikal g. Oašperin. Prodaja vstopnic med 9—12 in eno uro pred predstavo.
Sestanek malih poljedelcev, vrtnarjev in vpokojencev. »Lavora'tore« nas prosi, da priobčimo: Mali posestniki-poljedelci in vrtnarji se sestanejo danes ob 3 pop. v veliki dvorani Združenih sedežev v Ul. Madonnina 15, fn vpckojcnci državni in privatni, izvzemš vojaške, danes ob 12 Istotam.
Škedcnjska ljudska knjižnica deluje zopet vsako sredo od 3—5, in sicer v novih prostorih v Skednju št. 432. Nakupili smo tudi nekaj novih knjig. — Kdor ima knjigo dalj Časa, naj jo nemudoma vrne. — Knjižničar.
Pravljični popoldan bode zopet v petek ob 4 pop. Pripovedovala fbo ga. Stcpančičeva. Tokrat bo vstopnina brezplačna, da pridejo lahko poslušati vsi, imoviti in revni.
Iz Rojana. V nedeljo, 24. t. m. se Je vršila v Sokolovi dvorani predstava, ki jo je priredila rojanska mladina. V splošnem so igre dobro uspele. Posebno burka-eno-de Janka »Za letovišče«, v kateri -sta se posefono izkazala g. Rebec v ulogi .pl. Napadena In g. Skok v ulogi plesnega učitelja Lucrezia. O nekaterih bi imel pripomniti, da so uloge prcma/lo memorirali. Sicer pa: le naprej fantje.
M. F.
Srečo Jo treba Imeti. V Ncw Yon!ni je trmrJ neki trgovec VVilliam Yowkey. Zapustil le 40 milijonov dolarjev nafdencu, kl ga je adoptiraj, in ki je sedaj star 16 let. Mladi Thomas Austto Yawkey, ki se sedaj nahaja v konviktu v Torrysto\nuu bo gotovo zelo presenečen, fko .diši, da je postal večkratni milijonar.
rož in cvetja, vencev in raznih darov, ki so mu Jih podarili osebni častilci njegovi, člani gledališča, odbor »Dramatičnega društva« in posamezniki. Zaradi točnosti in kronike naj jih navedemo posamič:
Troje vencev s primernimi napisi so mu darovali: Dramatično društvo, člani igralskega zbora in naše dl-Jaštvo. Nekrtcri njegovi osebni častilci so se ga spomnili s pr!no usnjato listnico z dedikacljo: Umetniku Milanu Skrbinšku. Obiskovalci tržaškega gledališča. Svojemu režiserju Je pokloni'a gdč. Kavčičeva zlato iglo, isto-tako gdč. Mezgečeva lepo pisalno orodje in g. Kompara, ' ullsni mojster, palico s srebrnim ročajem. Posamezniki izmed občinstva so ga obsipali s cvetjem in šopki, da na ta način izkažejo čast in priznanje umetniku in njegovemu kulturnemu delu, ki smo ga bili v teh težkih časih tako krvavo potrebni In ga je on Izvrševal med nnml s četo svojih mladih ljudi v najusodnejših naših
h daleč od doma In svojcev... Naj mu to v zadoščenje sladka zavesi, da le blažil i nlim skriti) bolest naših src in Jih obenem dvigal k lep-' šeuiu, srečnejšemu življenju. Kajti v RcsnicI in Lepoti le člo\eško odrešenje... vse drugo le le prazna pena. i ki izgine...	_Cj j
Opomba: Poročilo o uprizoritvi te lire v sploinem In! podrouuum prinesemo priVJnjiS!
Hlapec ukral konja In voz! Pri posestniku Matiju Mar« šlču v Skednju št. 561 je 'bil uslužben še-Ic 8 dni Štefan Luznik iz Gorice kot hlapec. V četrtek zvečer je prišel domov Jako pozno. Naslednjega jutra je prosi! gospodarja, če bi dovolil konia, da pripelje Iz Trsta kakih 100 kg teže za nekega svojega pr'atelja. Gospoder jc odgovoril, da da konja proti plačilu. Hlapec jc torej odšel s konjem in manjšim vozom, a iel je žnjlm tudi 12!et?il sin gospodarja. Ko sta dospela v ulico Sanita prod gostilno v hiši št. 9, Je rekel hlapec, da se nekoliko ustavita v gostilni, da se okrepčata. Fantiču Je na to velel, naj čaka v gosrtllnl, dokler se on ne povrne z vozom. To je bilo ob H10 zjutraj. Fant Je čakal na to do 2 popoldne, na kar se Jc povrnil v Skedenj s sporočilom, da hlapca ni bilo več nazaj. In do danes ni ne duha ne sluha po njem! Gospodar je torej ob konja in voz. Konj je bil kakih 16 pesti visok, neskoplien, črnikaste barve, na čelu Je Imel belo liso, istotako za plečaml po eno malo liso na vsaki strani. Voz je bil koleselj s stango rumenkasto pobarvan. Tisti, ki bi nezvestem hlapca In ukradeno blaso zasledil, dobi od lastnika 1000 kron nagrade.
Imela sta dober nos! Dva agenta kriminalnega oddelka kveSture sta šla v petek zjutraj po ulici Pietl Pri tem sta opazila, da je po veži hiše št. 13 razstresena moka. Zasledovala sta stvar in zasledila v nekem bližnjem magacinu 32 vreč bele moke. Na to se ie doznalo, da se je prejšnjega dne neki vojaški avtomobil, napolnjen z moko, ustavil pred ono hišo, ter da se je kakih dvajset oseb hitro lotilo razkladanja in prenašanja v omenjeni mngacln, Na Io so iskali kupcev za moko in res so prodali nekaj vreč. Kar jc bilo Še v magacinu je seveda oblast zaplenila ter prijela dvojico teh — trgovcev z moko. Pri njih so na<li 1300 K in pa ključe magaclna. To pot sta imela agenta res dober nos!
Auto io jo podrl. Pletno Adclo Morer Je včeraj podrl auto na tla. Bila je zelo poškodovana, ter so jo sprejeli v X. bol. oddelek.
Zmešalo se Ji Je. Včeraj so se na 301etni Mariji Premrl, ki stanuje na Corsu 34, pokazali sumljivi znaki blaznosti. Poklicali so zdravnika, ki jo ]e dat odpeljati v bolnišnico.
Ljedel ga Je pes. !71etnega Antona Miota Je včera!
ujedel pes v desno roko. Na zdravniški postaji so mu dali prvo pomoč.
Zopet ti kolesarji! Včeral ob 11 pred. Je v ul. Revol-tella neki kolesar podrl gospo Tcrezo Castellanl na tla.
Odpeljali so jo v bolnišnico.
Prišel Je pod voz. Včeraj je 151etnl Pmil Terraz prišel pod neko kočijo. Bil le precej poškodovan. Na zdravniški postaji so mu dali prvo pomoč.
IST ■ ~ "TS50P T m ' *'
Potrtfm srcem naznanjamo vsem tužno vest, da Je naS dragi soprog, oz. oče
Josip FerJuga
po kratki bolezni, mirno v Gospodu premljtul. Pogreb
ljubljenega pokojnika se vrši danes, 30. t in. ob 3X pop. Iz hišt žalosti Scala Santa št. 391.
Žalujoči ostali:
Antonija, soproga. Josip, MarJ;m, Anton, Pavel, Rudolf,
sinovi
Fran. brat.	.foslplna, slnaha.
Trst, dne 30. marca 1919.
__Novo Pogrebno Podjcijo.
V Trsta* dne 30. marca 1919.
»EDINOST« štev
Stran III.
Ferfoljci Frančiška Gregorčič Josip
zaročena.
Trst
Doberdob.
ŽIVNOSTENSKA BANKA I
PODRUŽNICA v TRSTU	|
Elita Pcntero:so vogal ul. tata. - Lastna pilala.
Delniit.a glavnica K 120.000.000. ■ Rez. uklad K 4I,5M.W9
Mje kolaiil'o i;s batini in menjalne taa'uijj.
.:-■■..-. Uradne ure od 9 1 pop.--:
MALI OGLASI
Bivalne itrofe, tudi p k varjene. 8v. Mar M. /gornji. Bivto I. — Pangerc. « za citre poufuje
Kfem. Ul. Erta žlev. 3 Kompnra.	2520
■laven kom, italijnn-*m ju nemiktm jv« ku. — Adeli*
kKii). ul. Romati« 26._3MI
lAfffim okroijlo ml/», ISozrTi rOUllIII postelo, Icleinl tirni-ilflik, novo saimkolnico (cariol«) uboje. fccorcoU-Sv. Peter 22, V. , »3.	3519|
i)f1lrI «l"tve prodam še popolnoma I tU, I novo eleg ntno p'sa'no mizo. Ul. fcmariora 24, vr. i), ROjatt. 3518
w mebttran* s ba v ulici Muhiino d'A e^llo 21, IV.
17.	3r25
dua
IIPRV •PreJemB P'pravil« ur v»h U1 Ul vrst; delo (očno, cene zmerne. Vtlkavrh.jn.jr go»3 lil. JM57 bi poučeval otitke ljudske ioie. Pride tudi na dom. Nailov pove Ins. odd. 35^7
le
tflfthmi 5KitaNi
'v ,»>ve Ins. (d l- Edimstl. 3527
legitimacija na lm« Josip Ceh se ja li ubili. Niiditelj te naprien, na »prineie Ins. odd.
l?ra II.
u nedeljo,
bivši sokolovi dom) dve kupni ple-ni vaji, prva zjutraj ob SI.30, druga zverar < b 7.3<>.	8 2
Danes,
e \ilijo v dvoiaui (Nar,
Edinosti
p-o<
3 W
t tnrln se sPreJn,f
I. IlilJU Hi, TomMaac« 19,
l!) 1 in od 3 -o.
Po asn Ij \
3516
Dr^rskesn cr^j*
|llr d>l v a/.inu (Istr ) P^uudb« na is J uaalov P190
[Ho io tango ttt pri Sv. Ivanu pil Trstu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
NaCelnt&tvo vabi o. a. zadružnike na
edrn občni zbor
ki se bo vrSH
torek, dne 8. aprila 1.1. ob 6 in pol zvečer r spodnji društveni dvorani.
DNEVNI RED:
Poslovno poročilo. 2. PredložMev računskih zaključkov za leta 1916, 1917 in 1918 v odobrenje. 3. Volitev na-čelništva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Slučajnosti.
Sv. Ivan* dne 28. marca 1919.
Pahor AL. I. r. t C. načelnik.
Iz Bolonle
prve vrste.
Zalega na d&belo ul. P. L. Palestina 5
(u Acque)
!Luyu m
likerjev in špirita najboljših tovarn.
Min na drobno in nu debelo. ■ Cene zmerne.
ItSLHBlMlK!!?*.
zahvala.
Podpisani se v svojem in v imenu vseh sorodnikov nejtopleje zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način izrazili sožalje o priliki izgube nj h nad vse ljubljene poglavarice
Jožefe Kocjan roj. Černe
posebej še v em udeležnikom pri pogrebu oso* bito č duhovščini in učiteljstvu. Bog plati I V Žirah pri Sežani, 29. rnarea 1919.
žuiuioti ostmi.
'" "I—	/r.-n .» ) I|| i,nm '■».■nwi| jpni
i 1i iliifllMiirtf #r
DGliroznann tteča s\wm turdKa
A. Ferfolia
9T
v Trstu, ulica Torre bianca štev. 26 prodaja vsakovrstna
Tržsfti posojilnica In hranilnica
--regUtiovana zadruga z omejeuim poro&tvom —
vabi na
najboljše kalovostl po konkurenčnih cenah.
Vsem starim in novim cd'emalcem se najtoplejše priporoča. „
Julij Leltan
v Trstu, ulica Machiavelli
se zopot odlpre.
i e	v	tv it •	.
Nov prihod
ittflMga čraa vina 151« stopinj P3 7.Z0 zo družini po 6.89. uvno Mm §.80.
Gcsirna „aro conferenzo mondlale" ullia Tlnlore & 3. — SMSlDfl,
ki se bo vr^il v veliki dvorani lastne hiše (Piazza Oberilan 2) v Trstu
V	prvem sklicanju 18. sprila 1019 ob 6 zvečer.
V	drugem sklicanju, v smislu § 49. pr »vil, ko ne bi namreč bil sklepčen v prvem sklicanju
27. aprila 1919 ob 10. uri predpoldne
s sledečim dnevnim redom:
1.	Letno poročilo in potrenje temnega računa.
2.	Razde'itev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.
5.	Voli ev nadzorniStva.
TRST, dne 30. marca 1919.
Tržaška posojilnica in hranilnica
registrov ana zadrugu z om. poroštvom
NAČELN1ŠTVO.
*) § 50, Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloRC, kateri niso na dnevnem redu. O teli predlogih pa občni zbor ne more precej «kle«
pat!, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres atl če sc morajo izročiti posebnemu odseku, ali nad/orstvu, ali pa nnčelstvu. da sc o njih poroča v bodočem občnem zboru. TI predlogi se morajo postaviti ua dnevni red bodočega občneta zbora.
a
ZoMaunik Dr. Mraiek
Trst — Corso 24 - I. n. - Trst.
Ordinira od 9—12 dop. in od 3—6 pop.
irnum Izdiranje zob. M\m\i in mm znlle. a-----——
Zlato, srebro in dragulje
kupuje po najvISjih cen. h dobroznana urarna in zlataina A. Povh, v Trstu, B.irriera veccbia 3
vsr.m

PEšLH
O
CELLI
Trst uMca Malcanfon JSav. 9 — Trst
HI. a uilanotrljana leta 1828.
ISlcfs in usnje za ženske fn maSke, Box in Chevreaun, Iakf podlage In v. a^vrstnl predmeti ^
xa i®jljB S. t, ti. S. t. d.
Vse po ugodnih canah.	Pos ražba to*na.
I
Štran IV.
»EDINOST« štev. 89.
V Trstu, dno 30. marca 1919.
Glavna tvrdka v Trstu katera dobavlja vsakovrstno blago.
Na debelo.
Na drobno.

Najnovejši prihodi:
a iitesa mMi in ženskeM isla
e kosov Meio Mm MA
sie-etEinlns, taki in ogleM zejMr,
s
M.
uljudno naznanja svojim odjemalcem, da prihaja zopet mleko s Krasa, znano kot prvovrstno. —
| Priporočam se cenjen, občinstvu.
3 - Prodaja na drobno in debelo.
Umetni zobje IttSft&St
mm TBStm Ronc. zoboteiinik
Trst, ul. 30. oktobra (cx Caserma) Št, 13, II. — Ordinira od 9 predpoldne do 6 zvečer. —
Došla je
▼dika množina najboljšega vina, ZGANJA, RUMA, KONJAKA, In ŠPIRITA po najnižji ceni.
TRST. ulica Amalia 10, ali pa direktno k ekspoziture molo Olusepplna.
Tvrdka APOLLONIO.
M dan novi dohodi S pw
Usakl dan noul donosi
ZAFRED FRAN, Compo Belvedere št. 1,
Na drobno in debelo.
S&bresnana trgovina manlfakfurnega blaga
C. N. RAl'ALKO
Knoo Santos superlor K	34
„ s. Salvadcr	R	36
S. Dcmlnso	K	36
Guatemala	R	36
prodaja
«
u Trstu, sil. Ulncenzo Belimi štev. 13 (poleg (ive Sv.
Ima veliko libero »l«deceg« blaga i
Zefiri za sralce, sukno za gospe, izgotovlleno žensko perilo, moške in ienske nogavice itd. vse po konkurentnih cenah.
Vsak! dan novi dohodi HI WBF vsaki dan novi dohodi
Ivan Hlabse
ulica Cantpanile 21.
Za preprodajalce popust.
OstaM osmrtnice sprejema loseratnl oddelek Edinosti.
Te!. 24-95.
Tel. 24-95.
Iz prvih istrskih, Italijanskih In dalmatinskih kleti, v prosti lukl in v zalogi, kakor tucil žganje In raznovrstne likerje prodaja po konkurenčnih cenah tvrdka RACE & C. Trst, Piazza Glusepplna 1. Riva Grumula 2.	Postrežba točna
S
agr.