Skonodan indliplati glasilo delovne organizacije m induplati jarše LETO XXXIII — Št. 6 JUNIJ 1990 Iz vsebine: . \ • Izvoljeni delegati v zbor združenega dela • Rekreacija v konfekciji Radomlje • Vtisi iz strokovnega usposabljanja • Morje, gore, toplice. . . • Upokojenci Vzhajanje sonca na Jadranskem otoku IZVOLJENI DELEGATI V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. Marko MARIN, kmetijski tehnik Predlagatelj: 00 ZSMS Lek in OK ZSMS Domžale 2. Marko VRESK, dipl. pravnik Predlagatelj: Občinski svet zveze sindikatov Slovenije 3. Metod CERAR, strojni tehnik Predlagatelj: OO ZSMS Slovenijales in OK ZSMS Domžale 4. Marjan VELEPEC, dipl. ekonomist Predlagatelj: Delavski svet Papirnice Količevo 5. Vinko VODNIK, dipl. pravnik Predlagatelj: Induplati Jarše 6. Janez URBAS, tekst.-obrtni konfekcionar Predlagatelj: 00 ZSMS Univerzale in OK ZSMS Domžale 7. Danica MERLIN, ekonomski tehnik Predlagatelj: sindikat Tosama Domžale 8. Urška VIDERGAR, dipl. pravnik Predlagatelj: Toko Domžale, 00 Sindikat 9. Branka SLABANJA, dipl. ing. kem. tehnologije Predlagatelj: Termit Domžale 10. Mirjana SELKO, kuharica Predlagatelj: OO ZSMS Melodija Mengeš in OK ZSMS Domžale 11. Nada SMRKOLJ, tekstilni tehnik Predlagatelj: Rašica Moravče 12. Franc GNIDOVEC, vodja servisne enote Predlagatelj: Agroemona D.O. O. PE Farma Ihan 13. Franc SMRKOLJ, gostinski tehnik Predlagatelj: Majdič Janez 14. Matjaž JEREB, prodajalec Predlagatelj: 00 ZSMS Napredek in ZSMS Domžale 15. Janez FLIS, ključavničar Predlagatelj: Slovenska demokratična zveza 16. Marinka REPIČ, dipl. oec. Predlagatelj: LB Banka Domžale 17. Irena GRIČAR, dipl. org. dela Predlagatelj: DS Poslovna skupnost OŠ občine Domžale 18. Vinko CEDILNIK, učitelj razrednega pouka Predlagatelj: Osnovna šola Martin Koželj, Dob 19. Andrej GOLOB, dipl. kmet. ing. višji predav. Slovenj Gradec Predlagatelj: OK ZSMS Domžale 20. Janez VASLE, dr. med. spec. pediater Predlagatelj: Združena opozicija Domžale 21. Silva GERBEC, učiteljica Predlagatelj: WO občine Domžale 22. Irena KOS, dipl. oec. Predlagatelj: DS Upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale 23. Franc HERLE, gimn. maturant Predlagatelj: Zbor volilcev obrtnikov 24. Milan JUHANT, ključavničar Predlagatelj: Obrtno združenje Domžale 25. Vinko OKRSLAR, dipl. oec. Predlagatelj: Združena opozicija Domžale 26. Srečko GERČAR, kmet Predlagatelj: Zbor volilcev kmetov 27. Ciril SMRKOLJ, kmet Predlagatelj: doma na kmetiji ANALIZA OPOZORILNE STAVKE DELAVCEV V TEKSTILNI IN USNJARSKO-PREDELOVALNI INDUSTRIJI SLOVENIJE Opozorilna stavka delavcev v tekstilni in usnjarsko-predeloval-ni industriji Slovenije je potekala 15. maja 1990 od 13. do 14. ure. Stavka je bila posledica praktično več kot leto dni ponavljajočih zahtev pri vseh institucijah sistema za vzpostavitev normalnih in enakopravnih pogojev gospodarjenja v tekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji v Sloveniji in Jugoslaviji. Vse te zahteve smo v napovedi stavke strnili v zahteve po 40% razbremenitvi in enakomerni porazdelitvi obveznosti med delovno in kapitalno intenzivnimi panogami. Zahtevali smo učinkovite družbene dejavnosti in njihovo racionalizacijo, še posebej smo to terjali tudi od državne uprave. Nasprotovali smo intervencijskemu uvozu tekstila in usnjenih izdelkov, doker država ne zniža davščine na surovine repromate-rial na raven zunanjih konkurentov in terjali realno vrednotenje našega izvoza, dela in znanja. Stavkovni odbor je stavko spremljal iz stavbe ZSSS na Dalmatinovi 4 v Ljubljani. Dela pravzaprav ni imel, saj je stavka povsod, razen v Tržiču, v Peku tekla po predvidevanjih in je po naši oceni sodelovalo več kot 60.000 zaposlenih. Sogovornikov, predstavnikov oblasti, ki so bili povabljeni na razgovore ni bilo, prisostovala pa sta sekretarja Splošnega združenja tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije tovariša Tomet in Menih. Ugotovljeno je bilo, da je ROS šele po napovedi stavke prejel odgovor IS Skupščine Slovenije in Zveznega sekretariata za finance, ki odgovarjata na zahteve naše skupščine, vendar je stavkovni odbor ocenil, da smo odgovor praktično izsilili šele z napovedjo stavke in da ni zagotovljeno 40 % znižanje obremenitev iz vseh vrst naslovov ter zagotovljena trajnost normalnih pogojev gospodarjenja v obeh panogah. Na naslov strokovnega odbora smo prejeli tudi stališča SZTI Slovenije, ki podpira zahteve opozorilne stavke in jih še dodatno specificiramo in dopis ROS zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki je izrazil svojo podporo. Poročila, ki so prihajala s terena so poročala o urejenem poteku stavke o polni udeležbi delavcev in vodstev in prisotnih članov P ZSSS v kolektivih, kjer smo napovedali njihovo sodelovanje. Delavci TIČ) Dravograd in IUV Vrhniki so sporočili, da ne bodo stavkali, ker da takšna oblika ni priporočljiva, sicer pa so se z zahtevami strinjali. Stavkovni odbor je poslal pismo mandatarju slovenske vlade gospodu Alojzu Peterletu in predsedniku ZlS-a Anteju Markoviču (priloga) in ob 14. uri zaključil z delom. Isti dan in še vedno prihajajo s terena poročila o udeležbi in poteku stavke v podjetjih. Stavkajoči v celoti podpirajo zahteve strokovnega odbora, jih dodatno specificirajo in prikazujejo razmere v svojih organizacijah (nekaj tipičnih prilagamo, ostale so v arhivu ROS-a). Stavka je potekala organizirano, kulturno pod geslom »tokrat stavkamo opozorilno in stari vladi za sedmino, novi za popotnico«. Izkazalo se je, da ROS oziroma stavkovni odbor uživa vso podporo pri oblikovanih zahtevah in da je potrebno pri njih vztrajati. Učinek stavke pa bo dosežen šele ob prvih potezah institucij sistema, ki ne bodo odrazile v rezultatih razbremenjevanja tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije oziroma gospodarstvu republike. Povzetek lllllllilllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllll HIŠICA V IZOLI Vse delavce, ki bodo letos letovali v Izoli obveščamo, da bo hišica do prve izmene že v popolni pripravljenosti na sprejem dopustnikov. Hišico je bilo potrebno popleskati tako od znotraj kot tudi od zunaj. Odeje so šle na čiščenje v kemično čistilnico, postelje pa bodo dobile nove jogije, saj so stari že v zelo slabem stanju. Vzdrževalci bodo morali popraviti polkno, oziroma je potrebno narediti polovico novega. Kjer v hišici ni nobene omarice za posodo so zanjo narejene samo poličke in še te vse polomljene, jih bo potrebno popraviti. Da pa bodo poličke bolj trpežne in obenem lepšega izgleda, se bo nanjo položila aluminijasta obloga in tako bo posoda ostala na poličkah in ne na tleh kot je do sedaj. Na vratih je manjše stekleno okno, na katerem je visela samo tkanina in zato se bo naredila vi-traža — mini zavesa, ki bo zamenjala bivšo zaveso. Tudi poličke, ki so namenjene za shrambo hrane so brez kakršnekoli zaščite pred nečistočo in mrčesom in zato se bo naredila zavesa, ki bo zaščitila hrano. Ko so šli vzdrževalci in nadrejeni za hišico pregledati kakšno je stanje so videli, da je posode dovolj in da nekatere še niso bile nič rabljene. Zato se posoda ne bo dokupovala. Od 16. 6. do 1. 9.1990 bo v hišici knjiga pritožb in pohval, v katero naj vsaka družina vpiše opombe oz. opažanja v času bivanja. Ker ima restavracija novega začasnega poslovodja, ki ima interes popraviti vse napake, ki so bile storjene do sedaj, želi da ji poskušate pomagati z realnimi opažanji. Seveda naj bodo takšna, ki jih je možno popraviti, saj vsi vemo, da podjetje ne more razmetavati denarja za nepotrebne stvari. Za vse to kar smo in bomo še naredili vas prosimo, da v takšnem redu ostane tudi na koncu sezone. S Hiršman-Jeraj Zdenko se je pogovarjala M. Jenko Grobeljska cerkev — muzej Jelovškovih fresk pred obnovo Baročna cerkev v Grobljah pri Domžalah, v kateri je Kulturno skupnost uredila Muzej, Jelov-škove umetnosti, listine prvič omenjajo že leto 1526. V 18. stoletju so jo prezidali, leta 1966 pa restavrirali freske. Že več let teče generalna obnova objekta, med drugim je bila zamenjana streha obnovljena fasada, na novo pa so restavrirane tudi freske. Freskant Franca Jelovšek (rojen 1700 v Mengšu, umrl 1764 v Ljubljani), je slikal cerkev v letih 1759—1761. Na oboku ladje je upodobil samega sebe. Pri freskah iz življenja sv. Mohorja in sv. Fortunata, za katere je značilen iluzionizem, so še posebej zanimive male postave otrok, školjčni dekor ter rokokojska igrivost in lahkotnost, kar je tipično za poslednje obdobje baročne umetnosti. Freske v Grobljah so zadnje veliko delo plodovitega fre-skanta Franca Jelovška. Odlična akustika grobeljske cerkve je naravnost terjala, da ta ne ostane le pomemben spomenik baročne umetnosti, temveč tudi hram glasbene umetnosti. Tehten dejavnik pri odločitvi Kulturne skupnosti Domžale, da se prirejajo v tem muzeju vsako leto koncerti, je bil napredek glasbene poustvarjalnosti v domžalski občini, ki je bila zlasti rezultat Glasbene šole in občinske Zveze kulturnih organizacij. Pri začetku uresničevanja te zamisli so aktivno sodelovali člani Društva glasbenih umetnikov Slovenije in tako so se 1971 začeli stilni koncerti. V osemnajstih dosedanjih sezonah so v Grobljah sodelovali pomembni slovenski umetniki, Kulturna skupnost Domžale pa je skrbela, da je vsako leto nastopila vsaj ena domača instrumentalna ali vokalna skupina, kar je bila vzpodbuda za kvalitetno rast ljubiteljstva v občini. Nekajkrat so se predstavili tudi umetniki iz tujine (Avstije, Švice, Madžarske). Koncerti so doživeli veliko odzivnost med poslušalci ne le iz domžalske občine; zelo ugodno pa so organizacijo in programsko zasnovo ocenili glasbeni kritiki. V mesecu juniju vas Kulturna skupnost Domžale vabi na različne koncerte, ki bodo v Grobljah. Povzeto iz brošure Industrija, trgovina, malo gospodarstvo! Pod tem nazivom je Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko organizirala razstavo te dejavnosti za 97 razstavljalcev, ki so se zbrali v Kranju. Tu lahko najdemo tudi vse večje firme kot so: Slovenijales, Merkur, Agrome-hanika, Metalka. Na sejmu so bili tudi zastopniki firme Hyundai, Mazde, Mercedesa in Alfa Romeo, ki so predstavili in prodajali paleto nekaterih avtomobilov. Pozornost na razstavi so vzbudili tudi izdelki domače in umetne obrti. Veliko pa je bilo tudi razstavljenih izdelkov za katere se išče proizvajalec z načelom: Kdo ima ugodnejšo ponudbo? Videnšek Tone REKREACIJA V KONFEKCIJI RADOMLJE Že dalj časa je med nami prisotna ideja o rekreaciji med delovnim časom, točneje o aktivnem odnosu delavcev, ki opravljajo svoje delovne naloge v sedečem položaju s prisilno držo telesa; konkretno so to v našem podjetju šivilje. Posledice takšnega dela so znane: obolenja vratnih vretenc, rok, hrbtenic, krčnih žil... Zelo pomemben pa je tudi psihološki aspekt, ki ga povzroča utrujenost, to je kompleksni občutek nelagodnosti, brezvoljnosti in izčrpanosti. O funkcijah telesne kulture ni potrebno posebej govoriti, saj so nam te v današnjem načinu življenja in dela povsem jasne. A ni preveč poudariti, da predvsem v našem primeru prispeva k razvoju in ohranjanju telesnega in mentalnega zdravja, humanizaciji in modernizaciji dela, ustvarjanju navad za smiselno koriščenje časa odmora, zadovoljevanja osebnih in skupnih motivov, osvežitve in sprostitve — z eno besedo, rekreacijo med delovnim časom. Zdravstveni delavci, ki so jim dobro poznane posledice takšnih obremenitev, so pripravili telovadne vaje, ki jih je mogoče izvajati na delovnih mestih in bodo učinkovito odpravljale in oblaževale posledice delovnih obremenitev. Z zdravnico Ložarjevo in fizioterapevtko Ano Resnik smo obiskale šivilje v Radomljah. Fizioterapevtka jim je pokazala vaje za sprostitev, obenem pa obrazložila, kako vadba ugodno vpliva na nekatere fiziološke funkcije. Po takih odmorih boste laže in uspešneje kos naporom do konca delovnega dneva. ANA RESNIK KAKO NAJ POTEKA REKREATIVNI ODMOR? Vaja naj bi trajala 5—7 minut. Najbolje je seveda, da vadite v čistem ozračju oziroma v okolju. Pred aktivnim odmorom odložite ali vsaj odpnite delovne halje, kajti izbrane vaje vas bodo postopoma ogrele, hkrati pa tudi sprostile in razvedrile. Če jih boste izvajali pravilno, vas bodo tudi okrepile. Če je le mogoče, vadite ob glasbeni spremljavi. Najprimernejši čas za aktivni odmor za dopoldansko izmeno je ob 12. uri, za popoldansko izmeno pa ob 20. uri. Po končani vadbi se umijte in.veselo nadaljujte z delom. VAJE ZA SPROSTITEV: 1. Rahel razkorak — globok počep — dvig z elevacijo rok (kombinirano z vdihom in izdihom) 2. Zategovanje kolen iz počepa 3. Sprostitvena vaja: nihanje noge naprej-nazaj (izmenično) 4. Nihanje noge v ab in addukcijo (izmenično) 5. Mehak predklon s kroženjem rok 6. Trd predklon z odročenjem 7. Razkorak — roke v bokih — zasuk trupa v levo in desno 8. Razkorak — nihanje rok v ante in retroflekci-jo z rahlim upogibom v kolenih 9. Rotacija rok — izmenično — prsti-prsti zadaj na hrbtu 10. Razkorak — prekrižamo roke v horizontali — stegnemo jih v supinacijo 11. Rahlo upognjena glava — prsti na ramenih — kroženje z rameni 12. Isti položaj — maksimalni elevacija v ramenih 13. Roke sklenjene na hrbtu — maksimalno krčenje komolcev 14. Kroženje z glavo v obe smeri in obračanje glave levo in desno 15. Roke za glavo — komolci skupaj in narazen ČESTITAMO 1 'M IVAN KAMENŠEK, referent za SLO in DS, je ob letošnjem občinskem prazniku prejel bronasto plaketo občine Domžale. Skupščina občine mu je podelila za prizadevno delo v samoupravnih organih podjetja, organih sindikalne organizacije, za delo pri razvoju in delovanju delegatskih odnosov in aktivno ter požrtvovalno delo v krajevni skupnosti. Delavec je bil predsednik sindikata uprave DO in namestnik predsednika sindikata, namestnik sekretarja OO ZK v podjetju, član sekretariata v podjetju, predsednik stanovanjske komisije, član komisije za delovna razmerja, koordinacija dela DPO in delegat v izobraže- valni skupnosti KS Koseze za delegiranje v SIS za občino Šiška. Trenutno pa je član nadzornega odbora sindikata podjetja, član nadzornega odbora pri OS ZSS občine Domžale ter aktivni član krajevne skupnosti Koseze. ANTON HREN, vodja skupine v tkalnici, je za prizadevno delo v samoupravnih organih podjetja, organih sindikalne organizacije, za delo pri razvoju in delegiranju delegatskih odnosov in aktivno in zelo požrtvovalno delo v KS prejel bronasto plaketo občine Domžale. Delavec je bil dve mandatni obdobji namestnik predsednika DS, vseskozi tudi član DS, član konference sindikata podjetja, delegat delegacije za delegiranje delegatov v zbor združenega dela (dve mandatni obdobji), predsednik disciplinske komisije in član sveta KS Jarše. Pri tem je pomembno omeniti, da je delavec vedno pripravljen pomagati pri organiziranju in izvedbi raznih del v KS Jarše, kot naprimer izgradnji ceste (predsednik gradbenega odbora), urejanju okolice ... 30 let je bil aktiven član našega gasilskega društva. Melita Jenko Ali velja trditev: Cigaretni dim škoduje le kadilcu Vse cigarete (tudi cigare in pipe) delajo dve vrsti dima, poglavitni dim, ki ga kadilec vdiha, in obstranski dim, ki odhaja s cigarete, cigare ali pipe, ko so na pepelniku ali ko človek z njimi maha po zraku. Vsakdo v bližini kadilca, saj je tedaj nekakšen pasivni kadilec. Raziskave so na primer pokazale, da so količine nikotina v seču nekadilca večje, če je bil človek dalj časa v bližini kadilca, pač glede na to, ali kadi sosed cigarete, cigare ali pipo. Nekateri ljudje imajo alergične reakcije na vdihavanje cigaretnega dima in pri tem inhaliran dim ali dim v sobi izzove napad alergije. Grožnja Janko je bil s starši na morju in se je v začetku držal mamice. Pozneje pa se je opogumil in vprašal: »Mamica, se grem lahko kopat?« Mamica ni bila dobre volje pa je odgovorila: »Pojdi, ampak če utoneš, mi ne pridi več pred oči!« OBVESTILO Vsi delavci našega podjetja, ki jemljete posojila, za katere je potrebno izpolnjevati razne obrazce in jih potrebujete še tisto popoldne jih prinesite najkasneje do 6.30 ure, dvignete pa jih lahko ob 9. uri, ko bodo obrazci podpisani. V primeru, da jih potrebujete šele v popoldanskih urah, jih prinesite do 10. ure in jih lahko dvignete ob 13.30 uri. Kadrovsko-splošni sektor VTISI IZ STROKOVNEGA USPOSABUANJA V AVSTRIJI V mesecu marcu je 7 naših delavcev in delavk odšlo na strokovno usposabljanje s praktičnim delom v firmo Sattler v Gradec, ki naj bi trajalo tri mesece. Kako je bilo na tem usposabljanju, nam bodo povedali delavci sami, ki so se po dveh mesecih morali vrniti nazaj v Induplati. MIRO SEMPRIMOZNIK — 28 let, vodja izmene V kraju Rudersdorf, kjer se nahaja pripravljalnica, tkalnica ter kontrola surovih tkanin, smo bili dodeljeni naslednji delavci: Natalija Rode, Mojca Čurič in Erika Janežič — kot tkalke; Boris Trojan-šek in jaz pa kot mojstra vzdrževalca, na delih kontrole in čiščenja surovih tkanin. Sprejeti smo bili lepo, stanovanje in hrana sta bila v redu, največ težav smo imeli prvi teden s sporazumevanjem, saj sem bil edini, ki sem znal delno govoriti nemško, tako, da so se za vsa potrebna pojasnila obračali name, potem pa sem moral prevajati to ostalim. Prvi dan smo imeli ogled in potek dela, potem pa smo nastopili vsak na svojem del. mestu. V tkalnici imajo 180 statev — 100 Sulzerjevih, 50 Dorniesevih in 30 PGW-jev. Za izdelovanje tkanin uporabljajo samo material iz Švice, tkejo pa največ markiznih platen izredno lepih vzorcev. Sam se dobil del. mesto kontrole in čiščenja surovih tkanin, na pregledo-valni mizi, kjer se odstranijo iz blaga vse napake, katere se dajo odpraviti. Ko je blago pregledano in očiščeno se zavije v papir in transportira v Gradec, kjer se vrši končna obdelava. Najbolj sem bil zadovoljen z organiziranostjo ter transportom, ki se vrši izključno z dvigali. Po skoraj dveh mesecih smo se vrnili z lepimi vtisi in spoznanjem, koliko pomenita dobra organiziranost in tehnična opremljenost v podjetju. NATALIJA RODE — 19 let, tkalka Februarja so me nadrejeni vprašali, če bi bila pripravljena oditi na strokovno usposabljanje v Avstrijo in ker še nimam večjih obveznosti sem ponudbo z veseljem sprejela. In tako smo se marca odpravili na pot. Tu so nas porazdelili po oddelkih in bila razporejena v tkalnico. Z Mojco sva imeli vsaka po osem Sulcerjevih statev, v primeru, če katere od domačih tkalk ni bilo, pa je imela vsaka po 16 statev. Princip delovanja strojev je isti kot naš, zato nisem imela večjih problemov, je pa razlika v tem, da se stroji tam skoraj ne ustavljajo. V dopoldanskem času smo z delom pričeli ob 5.30 do 13.45 ure, v popoldanskem času pa od 13.45 do 22. ure. Malico smo nosili s seboj in je trajala 15 minut v zato prirejenem prostoru. Dve uri kasneje smo imeli odmor, ki je trajal ravno toliko časa kot malica. Ni pa mogoče primerjati odnos do dela pri nas in tam, ker je pri njih na vsakem koraku prisotna disciplina in red. Že za vsako krajšo odsotnost od stroja si moral poiskati oz. prositi nekoga, da je ta čas popazil na stroje. Med seboj smo se sporazumevali kar z rokami. Navodila, ki nam jih je dajal obrato-vodja, je prevajal Miro. Z domačimi delavkami sem se dobro razumela, saj so bile zelo prijazen in bile pripravljene priskočiti na pomoč ob kakršnihkoli problemih. Proste dele dneva smo z našimi preživljali skupaj in lahko rečem, da smo se imeli zelo prijetno. Zelo sem bila presenečena in obenem razočarana, ker smo se morali po hitrem postopku na odločitev sindikata prenehati z delom v Avstriji. Moja želja pa je, da bi bila še kdaj kakšna podobna priložnost za strokovno usposabljanje v tujini. ERIKA JANEŽIČ — 22 let, tkalka Petega marca smo odšli na strokovno izpopolnjevanje v Avstrijo v tovarno Sattler. Delala sem na strojih Sulzer, v dveh izmenah. Mesec dni sem tkala na 16 strojih in pomagala tamkajšnjim delavkam. Dela sem se hitro priučila, le nekaj težav je bilo z jezikom. Stroji v tovarni Sattler so modernejši, veliko bolj vzdrževani, je malo zastojev in pri tem dosežena boljša kvaliteta tkanine. Opravljala sem tudi dela v pripravljalnici in povsod je bilo delo zanimivo. Dnevi so tekli počasi, kljub dobrim odnosom s sodelavci in sem se rada vrnila domov. RADO IGLIČ — 34 let, mojster za pripravo dela MILICA RIBIČ — 38 let, klaserka OTK 4. marca smo se odpravili v Gradec — Thorndorf, kjer ima firma Sattler glavni obrat z vsemi laboratoriji, skladišče končnih izdelkov ... Razporejena sva bila na klasira-nje in adjustiranje gotovih tkanin. Ko sva prišla v firmo so razkazali oddelek adjustiranja, tam pa sva ves čas tudi delala. Tri dni sva opazovala potek dela in obenem pomagala delavcem. Četrti in peti dan sva samostojno poskusno klasirala, naslednji teden pa dobila svojo šifro klasiranja in stroj ter popolnoma samostojno pričela z delom. Tri tedne sva delala samo v dopoldanski izmeni, kjer je potekalo v treh izmenah. Po ukinitvi nočne izmene sva zaradi pomanjkanja strojev morala začeti delati izmensko. MORJE, GORE, TOPLICE... Že v aprilski številki Konoplana so bili objavljeni članki o dopustniških zmogljivostih v Umagu, hišici v Izoli in Mali planini. Kako so se delavci odločili preživeti poletje v tem letu, smo povpraševali kar njih same. PLEVEL MARIJA — klaser OTK, oplemenitilnica Čas kolektivnega dopusta bom preživela kar na svojem vikendu na Zaplani pri Vrhniki. Tam se zelo dobro počutim, naužijem svežega zraka, urejam zelenjavni vrt in se duševno kot telesno popolnoma spočijem. Na morje ne hodim, ker možu zaradi prebolelega meningitisa sonce škoduje. BIRSA JOŽICA — vodja odpreme blaga, uprava Z družino bomo 14 dni dopusta preživeli v Novem gradu — privat stanovanju, za teden dni pa bomo šli še v Bohinjsko Bistrico. Ker imamo na Primorskem pri tašči čebele, vikende preživljamo kar tam, ker je potrebno loviti termine. DOPISUJTE V KONOPLAN! Stroji so modernejši in so danske izvedbe. Imajo 5 pregledoval-nih miz, od tega so tri direktno opremljene z računalnikom, za ostali dve mizi pa računalniško obdelavo vršijo v pisarni. Začetek je bil malo težji, ker nisva znala aktivno govoriti nemško, ali pa oni ne znajo angleško. Toda kasneje nama tudi sporazumevanje ni delalo večjih težav. , Pogoji dela so veliko boljši, delovne navade se zelo razlikujejo od naših, saj se vsak posameznik, ki pride v firmo zaveda, da je prišel delati in si s tem služiti denar. Kvaliteta izdelkov je dosti boljša, kjer se dela iz boljših materialov. Odnos med ljudmi je korektnejši in so pripravljeni drug drugemu pomagati. S tamkajšnjimi delavci sva se dobro razumela, vedno so bili pripravljeni pomagati in so naju nadvse lepo sprejeli. Na pritožbo sindikata, da imajo tudi sami dosti ljudi brez zaposlitve, smo morali zaključiti z usposabljanjem in se vrniti nazaj. ŽELEZNIK ZDENKA — navijanje votka, pripravljalnica Ker še nisem polnoletna imam malo več dopusta in zato si bom lahko vzela dopust tudi kasneje in le takrat ko imamo kolektivni dopust. Nekaj sem ga že izrabila, toda še vedno mi ga ostane tudi za 7 dnevno letovanje v Piranu. BEVC MARIJA — vodja sklad. got. izdelkov, uprava Vsako leto gremo za 10 dni v Pulo. Mož je pri ljubljanskem odredu tabornikov zelo aktiven član in zato se tudi vsako leto udeležujemo 10 dnevnega taborjenja v Bohinju. Letos smo si zadali nalogo, da bomo en vikend iskoristili za hojo na Triglav. Včasih pa obiščemo tudi taščo na Dolenjskem. Septembra pa se ponovno začnejo obveznosti v šoli. ILIČ JASMINA - klaser OTK, čistilnica blaga Ko se mi bo začel kolektivni dopust bomo z družino obiskali domače v Bosni. Za 10 dni pa bomo šli na morje v Stinico. V načrtu pa imamo enodnevne izlete kot so izlet na Jezersko, Zbiljsko jezero, izlete v naravo, na piknike, v veliki vročini pa se bomo hodili hladit v lekov bazen. SMODIŠ EVGEN — voznik viličarja, vzdrževanje Zaradi prenizkega osebnega dohodka bom dopust preživljal kar doma. Če bi se pa že odločil za kakšen odmor, bi šel raje v toplice kot na morje. Doma bom obdeloval vrt, namesto morja pa bom uporabljal kar tuš, ki bo bolj učinkovit, ker bo hladen in čist. GALUN KRISTINA - materialni manipulant, predilnica Letni dopust bom preživela na Malem Lošinju ker bo ta varianta najcenejša, obenem bom imela ob sebi še vnukinjo. Ob vikendih pa hodim na Štajersko v možev rodni kraj, pospravljam po hiši, gledam TV in pletem. ŽUČKO FRANCKA — izdaja votka, pripravljalnica Ker se že dve leti nisem nič vpisala v naše počitniške kapacitete, sem letos dobila v Novem Gradu prikolico, samo v času kolektivnega dopusta. Drugi teden pa bom porabila za temeljitejše pospravljanje po hiši, za kopanje v Medijskih toplicah ter hodila pomagat mami pri delu na njivi. Illllllllillllllllfllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllll Nasveti: Kako odstranimo madeže Zgodi se nam, da včasih nič krivi dobimo madež, za katerega ne vemo, kako bi ga odstranili. Kolikor bolj svež je madež, toliko lažje ga odstranimo. Pri tem čiščenju upoštevamo sestavo tkanine. Najprej preiskusimo učinek čiščenja na skritem robu oblačila. Pod madež položimo belo kipo, prav tako čistimo madeže s čisto belo krpo. Pivo: Zamazani del oblačila približno pol ure namakamo v vodi, potem pa ga zmencamo, če je potrebno v milnici. Zamazano svilo očistimo z alkoholom. Kri: Okrvavljeno tkanino takoj namočimo v mrzlo vodo. Če je še potrebno, jo operemo v milnici. Rumenjak: Svež madež namočimo v mrzli slani vodi. Zastarele madeže najprej previdno spraskamo, potem operemo v milnici. Madeže na svili ali žametu zdrgnemo s soljo in okisano vodo. Maščoba (maslo, margarina, olje, majoneza, krema): Madež natopimo s čistim benzinom in tkanino operemo. Madeže na pletenini očistimo z mineralno vodo. Trava: Čistimo z alkoholom ali limoninim sokom, potem pa še z milnico in čisto vodo. Kava, kakav, čaj: Zdrgnemo z mlačno milnico. Kakav očistimo tudi z alkoholom, čajne madeže pa z razredčenim salmijakovcem, nato speremo s čisto vodo. Žvečilni gumi: Laže ga odstranimo, če je trd. Zato zamazano oblačilo za nekaj ur položimo v zmrzovalnik, da gumi zamrzne, nato ga odstranimo z nožem. Vosek: Zamazane dele položimo med pivnika ali toaletni papir in jih prelikamo z mlačnim likalnikom. Kemični svinčnik: Čistimo z acetonom, alkoholom in nato operemo. Take madeže zelo težko očistimo. Rdečilo za ustnice: Čistimo z alkoholom ali bencinom, nato z milnico in čisto vodo. Sadje: Čistimo s kisom ali limoninim sokom, potem operemo. Rdeče vino: Takoj posipamo s soljo, nakar zdrgnemo s pralnim praškom, kisom ali limoninim sokom in operemo. Madeže na dnu steklenih vaz odstranite brez težav, če daste v vazo jabolčne lupine in malo vode ter pustite učinkovati pol ure. Tu pa tam vazo pretresite. Kolo sreče Zdaj v levo, zdaj v desno kolo sreče se vrti, a kaj ko redko se ustavi tam, kjer si človek zaželi. Je kot vihar, ki ga nihče ne zadrži, nihče ne more ga vrteti kot njemu prav se zdi, prav je tako, kako pa bi bilo, če bi upravljali z njim vsi lahko. Pa vendar, če ustavi se, ko je lepo, z obema treba ga rokama je prijeti, in prav lepo poprosi ga, naj ne mudi se mu tako vrteti. Danica Bleje Tvoje oči Kot srnice plahe so tvoje oči, brezmejna dobrota iz njih ti žari. Kot sonce na nebu kot mesec so maj, kot vrata nebeška, ki vodijo v raj. So najlepši biseri morskih globin, in nežne kot rože visokih planin. Le čuvaj dobroto teh tvojih oči, le čuvaj jo dragi, le čuvaj jo ti. ZDENKA Postali smo ANICI OB ODHODU V POKOJ Končuje se obdobje naših skupnih dni, dni skupnega veselja in skrbi, ko skupaj smo se veselili, ko skupaj smo skrbi delili. Veliko časa smo skupaj preživeli, a enkrat mine tudi to in ob odhodu bi ti radi zaželeli, naj ti odhod le nov začetek bo. Ohrani le spomin na čase lepe, bilo res vedno ni samo lepo, ostane pa naj le spomin na čase srečne, da se pozabi vse, kar včasih slabega je tu bilo. Še enkrat bi ti radi zaželeli, ostani srečna, zdrava, mnogo let, a vendar včasih spomni se na nas in najdi čas, da prideš na klepet. Sodelavci in sodelavke iz tkalnice VESELJE DO LOVA 5. 2.1929 se je v Branici pri Vipavi rodil JANKO UKMAR. Z 21 leti je poiskal svojo prvo zaposlitev v Induplati, kot pomočnik mojstra v tkalnici. Kasneje je bil tudi mojster v pripravljalnici, planer, obratovodja konfekcije, šef kadrovsko splošnega sektorja, šef nabavnega sektorja, nazadnje pa šef proizvodnje. Bil pa je tudi urednik našega časopisa — Konoplana in preds. gasilcev. Področje šefa proizvodnje zajema od predenja, tkanja, oplemenitenja tkanin ter vse do vzdrževanja z energetiko. Kot šef je moral biti seznanjen z vsem, kar se je dogajalo v proizvodnji, zato so imeli z obratovodji posameznih oddelkov sestanke na katerih so redno obravnavali tekoče probleme v proizvodnji, roke za proizvode, količino, kakovost izdelkov, vzroke za napake in kako napake odstraniti. Od vseh teh del, ki jih je oprav-jal, mu je bila najbolj pri srcu funkcija šefa nabave, ki je izredno dinamična funkcija. Opravljal jo je v času, ko je na trgu primanjkovalo vseh vrst materiala in tako je bi- upokojenci lo delo bolj naporno in je bila potrebna velika zagnanost in potrpežljivost, da proizvodnja ni imela zastojev. Vsa dela je opravljal z veseljem in upa, da z zadovoljivim uspehom. Poleg svojih funkcij je bil tudi predsednik dittisa, sindikata, DS ter član različnih komisij. Sedaj, ko bo Janko Ukmar ostal doma, mu ne bo dolgčas saj ima hobi, ki mu veliko pomeni. To je lov in je član mengeške lovske družine, ki ima čudovito okolje, saj zajema območje Mengša ter hribovje od Topol do Rašice. V tem okolišu je zelo veliko srn, zajcev, fazanov ter divjih rac. Pri tem ne gre zato, da bi človek nekaj oplenil, pač pa to, da si v naravi in uživaš mir, ki je v zgodnjih jutranjih urah navzoč. Najraje gre na srnjake. Divjad je zelo pretkana, zato moraš biti ti še bolj, da prideš v takšno bližino, iz katere je možen strel. Janko pravi, da ni velik streljač, saj ima samo pet trofej, v primerjavi z nekaterimi, ki imajo po 100 trofej. V veliko večje zadovoljstvo mu je, da opazuje ter zalezuje (po lovsko), kot pa strelja. Sogovornik ima svoj dom okoli katerega je vedno kaj za postoriti, ima pa tudi sadno drevje, katerega bo lahko z manj hitenja in večjim veseljem obrezoval, kasneje pa obiral. V pokoj odhaja z velikim zadovoljstvom, saj se je s sodelavci dobro razumel, probleme so reševali korektno na splošno ni človeka v proizvodnji, s katerim bi bil v konfliktu. Čeprav odhaja ravno v trenutku, ko je tekstilna industrija v določeni krizi je trdno prepričan, da to ne more dolgo trajati in da bo podjetje kmalu spet na trdih tleh. Sogovornik želi, da bi poslovanje teklo nemoteno in s polno paro. Skoraj zanesljivo pa je, da bo rezultate podjetja še vedno spremljal, kajti želi vedeti kako življenje teče naprej. Če bi se v podjetju kaj zgodilo, bo priskočil po svojih močeh na pomoč. V TKALNICI UPOKOJILI VODJA IZMENE 29.6.1990 je dopolnil polno delovno dobo FRANC BLEJC iz Mengša. V Induplati je prišel oktobra 1945 kot tkalski vajenec. Kot tkalski vajanec je imel probleme zaradi svoje majhne rasti in je komaj videl preko tkalskega stroja. Kar lepo število let pa je bil vodja izmene v tkalnici. V tej delovni dobi je doživel veliko dobrega in lepega, marsikaj pa tudi slabega in bridkega. Vsekakor se bo rajši spominjal lepih doživljajev. Bil je aktiven član v našem gasilskem društvu kot tudi v domačem kraju. Skoraj iz vseh tekmovanj, ki so se jih udeležili, so poželi vedno zadovoljive rezultate. Francu sedaj, ko bo upokojen doma, ne bo dolgčas. Njegova edina želja je, da bi bil zdrav, vse ostalo prepuščam času, ki žal prehitro teče. Ob tej priliki se iskreno zahvaljuje vsem svojim sodelavkam, sodelavcem in prijateljem gasilcem, ki so mu ob slovesu poklonili predragoceno darilo. Delavcem kolektiva želim boljše čase, kakršne doživlja sedaj, saj to Induplati po svojem imenu in sposobnosti tudi zasluži. DOLGOLETNI ČLAN NAŠEGA GASILSKEGA DRUŠTVA Kot 14-letni deček si je ANTON RUČIGAJ poiskal službo za ključavničarskega vajenca v In-duplati. Po uspešno opravljeni poklicni šoli, ki je trajala tri leta, je opravljal dela ključavničarja, obenem pa je imel prakso v predilnici na strojih. Leta 1958 je bil razpis za tri mesečni interni tečaj za predilne mojstre, ki se ga je udeležil in uspešno končal in tako postal mojster v suhi predilnici, seveda pa mu ni ušla vojaščina, ki je trajala kar dve leti. V letu 1979, ko je odšla iz našega podjetja Dalibor-ka Podboj je postal obratovodja predilnice in to ostal vse do upokojitve. Delo obratovodja je bilo pestro od posameznih delovnih nalog do dela z ljudmi, ki je v večjih slučajih najtežje. Posamezna dela so reševali skupno z mojstri in podmojstri, da so se dela uspešno izvrševala. Od vseh del, ki jih je opravlja, mu je bilo najbolj pri srcu delo mojstra. Zelo dobro se Anton spominja dveh dogodkov. Dolgo je že tega, ko se je zanetil požar na mikalniku. Stroj je moral med gašenjem obratovati, da ne bi pogorele lesene obloge. Pri gašenju je sodeloval sam in delavec na mikalniku, kasneje pa so se pojavili še gasilci in delavci, ki so poleg stroja gasili tudi njega. Po 20 minutah je opazil, da hlače na telesu razpadajo kajti v tistih časih so se uporabljali gasilski aparati na kislino. V letu 1970—73 je potekal prehod iz predenja lanu in konoplje na sintetiko in obenem starih istrošenih strojev. Delo je postalo bolj čisto in zanimivo. Skozi vso zaposlitev‘v Induplati je bil aktiven član gasilskega društva, predsednik sindikata, član samoupravnih organov, predsednik nekdanjega upravnega odbora, član DS (dve mandatni obdobji) ter član v športni komisiji. Sedaj, ko bo zapustil naše podjetje in bo pristopil k upokojencem, mu bo ostajalo veliko več časa za vrtičkanje, hojo v planine in za igro z vnučkoma. Anton pravi, da bo verjetno potrebno najti kakšen drugi konjiček, da bo delo tudi v času uživanja pokojnine pestro. MARINKI V SLOVO V srcih zdaj naših žalost počiva, ker draga Marinka zapuščaš nas ti. Res dolgo smo leta skupaj bili in nam zdaj je hudo, ker se bomo razšli. Vsi smo te tukaj radi imeli saj si vedno prijazna in dobra bila upamo, da nas ne boš pozabila, ko boš ostala za vedno doma. Zdaj vsi želimo ti, sreče in zdravja saj drugo vse bo samo prišlo, glej da zdaj ti v življenju vse še lepše bo šlo! Sodelavci VESELJE DO TKANJA DENARNIH VREČ 24. 4.1937 se je v Dupeljnah rodila TEREZIJA POGAČAR-CVETA Kot 14-letno dekle sije poiskala prvo zaposlitev v Induplati. Kjer v tistih časih ni bilo takšnega prevoza kot je sedaj, je v službo hodila peš in vstajala v zgodnjih jutranjih urah. Zato je po enem mesecu začela delati na Kolovcu kot sezonska delavka in si tako prihranila dobro uro hoje. Pol leta je delala tudi v opekarni v Radomljah, kasneje pa še 3 leta v Slovenijalesu v Radomljah. Leta 1959 se je ponovno zaposlila v Induplati in bila sprejeta v mokro predilnico, kjer je delala eno kjer je ostala kar lepo število let. Delo je z velikim veseljem opravljala, čeprav ni bilo vedno vse lepo. Dobro se spominja dne, ko se ji je pripetila manjša nesreča pri delu. Pri menjavi križnega navit-ka ji je kolo zagrabilo delovno haljo in jo raztrgalo. Ta pripetljaj ji je »pognal« kar nekaj strahu v kosti. Včasih se je tkalo tudi iz konoplje, na katero je bila alergična in zato na teh strojih ni morala tkati, zato je tkala predvsem na strojih, kjer so se tkale denarne vreče. Pred letom in pol je bila premeščena v čistilnico blaga, ker se je v tkalnici vršila menjava starih strojev z novimi. Ker pa so novi stroji veliko bolj modernizirani od starih in se zelo razlikujejo v delovanju, so jo premestili, na njeno delovno mesto pa je prišla mlajša tkalka. Dela se je hitro privadila in ravno tako z veseljem hodila na delo. S sodelavkami se je dobro razumela, tako v tkalnici kot v čistilnici blaga in upa da se jo bo še katera spomnila in jo prišla obiskat na dom. Sedaj, ko bo upokojena, se bo lahko pripravila k temeljitemu urejanju vrta in hiše, saj se ji ne bo nikamor mudilo. Družbo ji bodo delali tudi vnučki, ki že nestrpno čakajo, da bo stara mama ostala doma in ji ne bo več potrebno hoditi v službo. Prosti čas si bo popestrila tudi s krajšimi izleti v naravo. ZADOVOLJNA Z DELOM, KI GA JE OPRAVLJALA Z 29. 6.1990 se bo upokojila EMA KOROŠEC iz Šentvida pri Lukovici. Leta 1954 je bila v Induplati sprejeta kot tkalka. Na delo se je j vozila s kolesom, pri tem je pove- I dala, da je bila pozimi več na tleh kot na kolesu. Pol leta je delala v tkalnici, do konca pa je učno dobo opravljala v pripravljalnici. Po opravljeni učni dobi je morala opraviti še izpit, ki je potekal v bivši tovarni konoplje — MOTVOS v Grosupljah. Ema je vrsto let snovala na saškem snovalu, pa tudi vsa druga dela je znala opravljati, saj je bila nekaj časa rezervna delavka. Kasneje je prišla v obratovodsko pisarno pripravljalnice, kjer je zbirala podatke in vodila obračun OD. Po odhodu predhodnika Pavleta Zupana je prevzela še administracijo za skladišče. Najbolj zanimivo in razgibano delo se ji je zdelo obračun plač, čeprav je velikokrat ujela tudi kakšno kritiko na njeno de- lo. Spominja se, da je nekoč pri izplačilu plač nekomu preveč dala 5 din, pa ji kljub prošnji, ni bilo vrnjeno in je morala sama dati manjkajoči denar. S sodelavci se je vedno dobro razumela, predvsem s sodelavci v obratovodski pisarni pripravljalnice, saj so ji vedno pomagali tudi v trenutku, ko ni bilo vse v najlepšem redu. Tudi po upokojitvi Emi ne bo dolgčas. Ima lastno hišo in vrt, na katerem je vedno dovolj dela, pa še vnučki ji bodo krajšali čas. Se vedno pa bo rada hodila na izlete. Zelo dobro so ji ostali v spominu izleti, ki so bili organizirani po uspešno opravljenem obračunu pri DS. Tega sedaj ni več. Na koncu pa je Ema zaželela vsem delavcem veliko uspehov pri delu, podjetju pa uspešno poslovanje v naprej. ODHAJAJOČIM UPOKOJENCEM OPLENEMITILNICE Prišel je tisti čas, ko greste vi od nas. Iz tovarne Induplati, kjer ne bo vam treba več garati. Teh dolgih 35 let in še več let, ste moral delat prav preklet. Da boljše vam bilo bi živet, na tem ljubem našem svet. Preživel ste slabe in tud’ dobre čase, tako da čase niste imel tud’ zase. Vendar vaš delovni elan, vas pripeljal je v današnji dan. Zdaj končan je ta vaš boj, pred vami bes zaslužen je pokoj. Mi pa v fabrk bomo ostal in naprej vsak dan garal. V spomin na fabrške dni, pa tale verz naj vam glasi. Bog vam sreče, zdravja daj na svet ob letu se pa vidmo spet. Lep naj vam bo vsak vaš dan, s slovenskim soncem obsijan. Sodelavci ZAJCI JI BODO ZAPOLNILI DELČEK DNEVA 26.5.1990 bo MARTA KORANT praznovala 46 pomlad, nekaj dni kasneje pa postala mlada upokojenka. Prvič se je zaposlila leta 1959 v Induplati, ko je bila stara komaj 15 let. Njeno delo se je začelo odvijati v pripravljalnici na križnem previjalo Savio. Nekaj časa je delala tudi na tri izmene. Kar 17 let je delala na stroju Carnitti, ki je bil-v pripravljalnici, pred 8 leti pa so ga premestili v predilnico. Včasih sta se v večini uporabljala lan in konoplja, sedaj pa predvsem ma-lon in zato je veliko manj prahu okoli stroja in v njenih pljučih. Pri njenem delu so trpele noge, saj delo na tem stroju zahteva, da pretežno stojiš na eni nogi, ob enem pa trpijo tudi roke, ki jih moraš vseskozi dvigati, ker je potrebno menjavati »špule«. Čeprav 15. v mesecu ni bila vedno zadovoljna, je rada hodila na delo, saj se je dobro razumela s sodelavkami, poleg tega ji je vsak zasluženi denar prišel prav, ker ima še dva šoloobvezna otroka in je zato potrebno za šolanje odšteti veliko denarja. Marta pravi, da ji doma ne bo dolgčas, saj ima hišo, kateri se bo lahko bolj temeljito posvetila. Za nameček pa se bo ukvarjala še z zajci. Vse bivše sodelavce iz pripravljalnice in predilnice toplo pozdravlja, obenem pa je izrabila priložnost in pošilja pozdrave tudi upokojenki Vidi Šimenc. POKOJ Sl BO POPESTRILA Z IZLETI V NARAVO 1. 9.1954 je prišla v našo podjetje DRAGA ZALOKAR. Njeno delo se je začelo odvijati v tkalnici in je trajalo 3 leta. Draga je zgodaj izgubila očeta, zato sta morali biti z mamo varčni, da sta lahko prišli z denarjem skozi mesec. S težkim srcem je hodila domov, kjer je bila vsa umazana od nafte oziroma mazil, ki so ga uporabljali mazači strojev. Kajti njeno delo je vsebovalo tudi čiščenje strojev in si pri tem uničila obleko in čevlje. Z veseljem je hodila na delo, če je vedela, da bo delo opravljala samostojno in ne pod stalnim nadzorstvom ali kot pomočnica tkalki. Hrup v tkalnici jo je zelo motil in se ga je zelo težko privajala. Odgovornost do dela je bila vedno prisotna, seveda pa je odvisna od vsakega posameznika posebej. V tistih časih je bila veliko bolj pomembna kvaliteta izdelka, kot pa količina narejenega izdelka. Po li opravljeni učni dobi je bila premeščena v pripravljalnico, kjer je opravljala vsa pripravljalniška dela, od previjanja pa vse do snovanja na Hacobi, najdlje pa na Saškem snovalu. Leta 1972 je prišla v predilnico za materialnega manipulanta. V tistem času so sukalni-co prestavili v pripravljalnico, kasneje pa spet nazaj v predilnico. Delo manipulanta ji je bilo najbolj všeč med vsemi tistimi deli, ki jih je upravljala. To delo je razgibano, potrebno je bilo skrbeti za dokumente, preverjati material, če količinsko in kvalitetno odgovarja. Poleg svojega dela si je našla čas tudi za članstvo v komisiji za delovna razmerja ter pri samopomoči. S sodelavci se je vedno dobro razumela in jih bo prišla kdaj pa kdaj obiskat. Čeprav bo upokojena, ji ne bo dolgčas, saj ima vnučke, ki ji bodo popestrili dneve. Čimveč bo poskušala hoditi na izlete v naravo ter na daljše izlete, kot je naprimer izlet na Češko. V FINANČNEM SEKTORJU OSTALI BREZ DOLGOLETNE SODELAVKE 29. junija 1990 bo odšla v zasluženi pokoj STANA HIRŠMAN. Po končani takratni gimnaziji (današnja osemletka), je poiskala zaposlitev v našem podjetju. L. 1954 je bila naša tovarna na zelo dobrem glasu (dobre plače, pogoji dela ...), poleg tega pa je imela še kratko pot do službe. V časopisu je zasledila razpis za učno dobo tkalstva in se nanjo odzvala in tako se ji je delovna doba začela odvijati v Induplati. Prvega dne se zelo dobro spominja. Na začetku so morali opraviti strokovni izpit pod vodstvom tov. Rebernika v prostorih sedanje restavracije. Na razpis se je odzvalo veliko število ljudi, ostalo pa jih je 12, od tega samo en moški. Opravljati je morala vsa dela v tkalnici, popoldne pa učenje oziroma izobraževanje. V tem času se je ustanovil kontrolni oddelek, v katerem so potrebovali delovno silo. Na tem delovnem mestu je ostala 18 let. To delo je z veseljem opravljala, saj je bilo zelo razgibano. Pri delu je bila vseskozi v stiku s celotno tovarno, saj je računala kvaliteto in produkcijo za vse oddelke v proizvodnji. Več' let je vodila tudi ekskurzijo po tovarni. Leta 1975 je bila premeščena v finančno-računovodski sektor. Tudi to delo jo je veselilo, čeprav imaš opraviti pretežno samo s številkami in nimaš večjih stikov z ljudmi. Bila je tudi aktivni član v DS, v zboru združenega dela, v izvršnem odboru za štipendiranje ter raznih komisijah. Že kot dekle jo je zelo veselilo kuhanje in je imela željo postati poklicna kuharica, toda v tistem času, ko je iskala službo, ni bilo nobenih možnosti za to vrsto poklica. Zato bo sedaj, ko bo ostala doma posvečala več časa gospodinjstvu oz. kuhanju. Stana je znana kot spretna ženska, saj se ukvarja z različnimi ročnimi deli. Zelo rada izdeluje gobeline in plete. Sedaj ji je ostajal čas za branje knjig samo v večernih urah in tu bo prišlo do manjše spremembe, ko si bo lahko že popoldneve popestrila s knjigo in še s kakšno križanko povrhu. Na koncu mi je obljubila, da bo še naprej ostala zvesta naši knjižnici, ob enem pa se bo z veseljem udeleževala zabav in izletov namenjenim upokojencem. Kostanj Koraki zgubljajo se mi v zeleni trati, pomladni veter se v lase ujame, začutim vonj, ki poln je omame, seveda, saj zdaj kostanj spet cveti. Bogato krošnjo kot da žarnice krase, kot svetle lučke, ki močno dehte, čebel brenčanje kot ubrano petje, pod krošnjo to poiščem si zavetje. Kaj vsa ta leta kostanj si cvetel, ali le vonj njegov do mene ni dospel, kaj vsa ta leta travna zame ni bila zelena, ali poglej mi je odvzela žalosti korprena ? Zdaj novo upanje mi je kopreno odstranilo, spet vonju čudovitemu do mene pot sprostilo, zdaj trava zame spet ponovno zeleni in vonj kostanjev hrepenenje mi budi. Danica Bleje ★ ★ ★ Morje Ob tebi sedim in gledam morje te, kako si lepo kadar spiš, pri srcu mi toplo je ker vem in čutim, da živiš. Poglej kako so lepe tvoje roke, ki objemajo prav vso obalo, povej mi morje koliko je drobnih barčic, v naročju tvojem zdaj zaspalo. Poslušaj kako galebi ti milo pesmico pojo, da sliši se prav daleč tja visoko v nebo. Ko zjutraj sramežljivo sonce se prebuja in ko se z njim prebujaš morje ti, ne veš, da nekdo nate čaka, ki rad pri tebi živel bi. ZDENKA Domač sladoled Sestavine: 1/2 1 sladke smetane, 12,5 dkg sladkorja v prahu, 4 jajca in 1 zavitek vanili sladkorja. Hladno smetano najprej na pol stepemo, dodamo polovico sladkorja in stepemo do konca. Posebej v dve skledi razdelimo beljake in rumenjake. Sedaj sladkor, ki nam je še ostal skupaj z vanili sladkorjem dodamo rumenjakom in penasto vmešamo. Na koncu stepemo še sneg iz beljakov. Rumenjake nato narahlo vmešamo v smetano in nato dodamo še sneg. Najbolje je, da nato damo narejeno maso v podolgovati model za peko peciva, vse skupaj postavimo za 3—4 ure v zmrzo-valnik in sladoled je pripravljen. Če pa želimo dobiti kak drug okus, na primer čokoladnega, dodamo 5 dkg čokolade v prahu, za sadnega pa 10—15 dkg sadja. ZAHVALA Vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka tkalnice se iskreno zahvaljujem za lepo darilo pred odhodom v pokoj. MARINKA ŠOLTIČ Veselo popoldne ob odhodu v pokoj pri Marinki Zrezek »Zaprite prosim okno, natakar!« pravi gost v restavraciji. »Ali je prepih?« reče ta. »Da, že trikrat mi je odneslo zrezek s krožnika.« RODILI SO SE: 1. Idi Ulčar iz komercialnega sektorja, sin Matej. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi moža AVGUSTA OREHKA Iz Gorjuše se zahvaljujem kolektivu INDUPLATI za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žena Mimi z družino Ni je bilo Tone sreča prijatelja, ki je bil ves v obvezah. »Kaj se je zgodilo?« ga vpraša. Prijatelj mu odgovori: »Nič posebnega, le avtomobil sem hotel parkirati na cesti.« »In...? »Izkazalo se je, da tam, kjer sem hotel parkirati, sploh ni bilo ceste.« IZSTOPI: 10. Lisjak Elizabeta, predde-lavka v tkalnici, 31.5. 1990, upokojena 11. Iglič Jerica, tkalski inštruktor, 31.5. 1990, upokojena 12. Korošec Rozalija, čiščenje surovih tkanin, 31. 5. 1990, upokojena 13. Remšak Alojzija, predenje, 31.5. 1990, upokojena 14. Cerar Antonija, saško snovanje, 31. 5. 1990, upokojena 15. Golob Stanislava, saško snovanje, 31.5. 1990, upokojena 16. Mihelčič Jožefa, sukanje efektnih sukancev, 31.5. 1990 17. Močnik Ana, predenje, 31.5. 1990, upokojena 18. Šarc Antonija, priprava listov in vdevanje, 31.5. 1990 19. Hanzlowsky Ana, predde-lavka, 31.5. 1990, upokojena 20. Klemenčič Antonija, šivanje tkanin, 31. 5. 1990, upokojena 21. Korošec Marinka, čiščenje surovih tkanin, 31.5. 1990, upokojena 22. Novak Gabrijela, tkanje tkanin, 31. 5. 1990, upokojena 23. Stebal Pavla, čiščenje surovih tkanin, 31.5. 1990, upokojena 24. Plaznik Olga, mehčanje vode v oplemenitilnici, 29. 5. 1990, upokojena 25. Gujtman Anica, šivanje tkanin, 31.5. 1990, upokojena 26. Hribar Elizabeta, saško snovanje, 31.5. 1990, upokojena 27. Merčon Marija, šivanje tkanin, 31.5. 1990, upokojena 28. Ferenček Ivanka, šivanje tkanin, 31.5. 1990, upokojena 29. Pejič Zorka, predenje, 23. 5. 1990, sporazumno 30. Kunstelj Miha, referent za izvoz, 7. 5. 1990, na željo delavca Žalost Tone sedi na obali in žalostno gleda. Pride neki turist in ga vpraša: »Zakaj ste tako žalostni?« »Pred dvema letoma mi je na tem mestu utonila žena.« »No, že v redu, vendar ne morete zaradi tega toliko časa žalovati.« »Ni stvar o prvi ženi, moja druga žena se nikakor noče kopati na tem mestu.« POROČILI SO SE: 1. Melita Avbelj iz kadrovsko splošnega sektorja, poročena Hribar. □u - Otif »mat .K N J »DOM Ž AL F KOLOUVGRKA Ul.6 dlZ3L DOMŽALE II_I URŠE I-predal 115 6 i ISO O D GM^E — pošt J/M nl-p U n&& kadrovske službe '___oo.30 ; n n. v,. JL? i________ VSTOPI: V mesecu maju vstopov ni bilo! IZSTOPI: 1. Judež Marija, šivilja v konfekciji Radomlje, 10. 5. 1990, upokojena 2. Bergant Franc, voznik viličarja in kurjač, 17. 5. 1990, upokojen 3. Grilj Filip, obratni inštalater v vzdrževanju, 2. 5. 1990, upokojen 4. Giovanelli Lovro, mojster v oplemenitilnici, 14. 5. 1990, upokojen 5. Urankar Pavla, delavka v konfekciji v Pečah, 2.5. 1990, upokojena 6. Burja Matevž, mojster v mehanični delavnici, 31.5. 1990, upokojen 7. Farkaš Antonija, mehčanje vode v oplemenitilnici, 31.5. 1990, upokojena 8. Tavčar Ljudmila, čiščenje surovih tkanin 9. Bolhar Karolina, delavka v proizvodnji, 31.5. 1990, upokojena OSEBNI DOHODKI V APRILU 1990 Razred Skupaj DO do 2.660,00 42 2.660,01—3.000,00 103 3.000,01-3.400,00 147 3.400,01—3.800,00 165 3.800,01-4.200,00 129 4.200,01-4.600,00 84 4.600,01-5.000,00 51 5.000,01-5.400,00 39 5.400,01—5.800,00 24 5.800,01—6.200,00 15 6.200,01-6.600,00 13 6.600,01—7.000,00 10 7.000,01-7.400,00 8 7.400,01-7.800,00 8 nad 7.800,00 13 Zaposleni s 160—200 urami 851 Zaposleni z'manj kot 160 urami 59 Zaposleni z več kot 200 urami 12 Zaposleni brez obračuna OD 40 Skupaj število zaposlenih 962 Najnižji OD 1.870,00 Najvišji OD 11.239,20 Povprečni OD 3.993,00 Vrednost točke je v aprilu znašala v brutto vrednosti 0,0257 din. Najnižji OD v višini 1.870,00 din je prejela pripravnica s 70-odstotno vrednostjo sestavljenosti del oziroma nalog in brez gibljivega dela OD. BOLNIŠKI IZOSTANKI V APRILU 1990 Oddelek Štev. za posl. Bolezen v % Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk.izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v% Red. in pod. por. dop. v % Skupaj v% Izpadle Proizvodnja tkanin 473 4,14% 0,21 % 0,03 % 0,64 % 0,71 % 0,05 % 3,58 % 9,36 % 8.147 Konfekcija, Radomlje, Mengeš, Peče 201 7,99 % 0,57 % 0,06 % 0,63 % 0,15% 2,25 % 11,65% 4.311 Konfekcija Mokronog 77 2,99 % 0,40 % 0,79 % 0,23 % 11,69% 16,10% 2.280 Uprava 159 2,45 % 1,09% 0,82 % 0,05 % 2,76 % 7,17 % 2.100 Restavracija 21 4,23 % 0,88 % 5,11 % 203 Prodajalna 29 — — — — 0,58 % 0,29 % — 0,87 % 48 Poprečno zaposlenih za DO zaposlenih 960 delavcev Izostanki zaradi bolezni 4,45 % Izostanki zaradi nesreče pri delu 0,22 % Izostanki zaradi poškodbe na poti 0,01 % Izostanki zaradi poškodbe izven dela 0,56 % Izostanki zaradi nege 0,70 % Izostanki zaradi spremstva 0,09 % Izostanki zaradi por. in pod. por. dop. 3,63 % Skupaj: 9,66 % Nadaljevanje na predzadnji strani Izdaja v 1.550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15 članski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje MELITA JENKO. Natisnila tiskarna Delavske univerze, Domžale. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije RS, št. 421-1_72, od dne 8. 4. 1974.