ucto )(•* štev. 2S0 V L|ub!|Rn!, petek tine 4. novembra ta21 Posamezna itev. 5® RSf • S K f2»«J» • «lwtr«J, hUUe aeloletne . . 240 K el9se4»0 ...... 20 ■ „ cased ozemlje 380 . r, inozemstvo . . 600 w (irrlasl u 'aalf m® vtttae (tolpe* <58 mm) . t K malt oglasi do 80 nn (tolpe* (58 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo: MBdoMAe** «Mto tt IM Talafae Tt Upre vnlitvet g* »L* to * Rata krpati tak Itev. tiJMa Ljubljana, 8. novembra. V tretje bo habsburška dinastija odstavljena od madžarskega trona. prvli so jo odstavili stanovi na zboru v Ondo leta 1708. pod predsedstvom ;crencza Rakoczyja, drugič narodna skupščina leta 1849. na predlog Lajo-Js Kossutha, tretji« sedaj na odločno jahtevo Male antante s poznejšim jri-< tankom Velike antante ln v smislu tri&nonsl e mirovne pogodbe. Zakonce predloge so prve dvakrat predlagali revolucijonarji. Tretjič so na njihovem mestu legitimisti. ki si drugače v,omagati ne morejo. Radi bi, da si tudi to pot puste odprta vratiea, češ. .Sedaj' pozneje si bomo po svobodni roljl izbirali kralja, kakršnega si bomo hoteli*, četudi zopet Habsburžana. Velika anfaitfa zahteva demokratizacijo Madžarske DETRONIZACIJSKI ZAKON PRED MADŽARSKIM PARLAMENTOM. Beograd, 3. nov. (Izv.) Danes ob 1O30 MADŽARSKA ZAHTEVA ^GARANCIJE*! ; s0 )e vršiU 5eia zakonodajne skupščine. Budimpešta, 8. novembra. (Izv.) v po-! naznanil budimpeštauskim zastopnikom ! Predsednik dr Rib« ie naznanll da je litičnib krogih se govori, da je Velika velesil sklep madžarske vlade, da na- vlada predložila zakonske načrte o no- »S.U Obvestila madžarsko vlado, da 'morava izpolniti željo po detroniz^ijl h"8 ^ (n° cent nlnl npra ki J. kot jamstvo M prečenje povratk. Uabsbu^anov, J.m_obenem ^udarjal, »Pravulh Parlament in vlada PRICETEK DELA V SKUPŠČINI. PROTIC PRISEGEL. PREDSEDNIK RIBAR PRI KRALJU. VPRAŠANJE REDUKCIJE MINISTRSTEV Hahshitržanov na Madžarsko potrebna da bo storila Madžarska to samo pod temeljita preustrojitev madžarske vlade pogojem, da dobi Madžarska s strani ve- v demokratičnem zmislu. V novi vladi lesil jamstva za to, da se od nj« v bo- naj bl bil) zastopnnl vel sloji naroda. V dočc ne bo ničesar več zahtevalo. Bu , -»___,i._.t.n. I.____4* ,llmr,...(-mul 1 T»*fnnnil[i VfOilcn a.nljintf uradnih madžarskih krogih izjavljajo, da so te vesti brez podlage. Budimpešta, 3. novembra. Člani narodne skupščine so bili na današnjem zase- g tem seveda madžarsko vprašanje danju skoro poinostevilno navzoči. Dlplo-u! rešeno. _ . . Kdor ni zadovoljen t novimi demokratičnimi državami narodov, ki so na imvalinah podonavsko monarhije pridobili 6vobodo in ujodinjenje, še vodno razširja govorice, da je Mala antanta le malo hlapče Velike antante, se sklicuje na razne fraze v dopi-tili tned obema antantama. Oni, ki so edno ln v zadnjem času z novo energijo naglašali, kako ponižna, nesamostojna, brezglava in zavožena jo naša iunanja politika, so pa doživeli v zadnjem času preecjšnje razočaranje. To jim je tem Itolj neljubo, ker so hoteli to «brezglavost» zopet enkrat porabiti, da širijo defotizom, da izrabljajo vse, kar le morejo, v svoje strankar-,ke namene, trez ozira na to, da podpirajo s svojo brezvestnostjo i Lahe i Madžare z njihovim »krščanskim* re-wom vred. Kdor je količkaj pazno zasledoval zadnje dogodke, ve, da se je stališče Hale antante ob Karlovem ptiču takoj prva bistveno razlikoval od stališča like antante. Pf*sledn>b*v°lltev °db°ra za Pretr" za to, da naj ostaneta ministrstvo no zakasnil in jo šele danes dopoldne zakonskega načrta o oblastni samoupravi; ciiaIno politiko ln mlnlstrstvo za narodno nn si n« 1 Beograd SnremlaU sta «l dva ln stfošni upravi. zdravje samostojni. V radlkalskem klubu »i? * i Danes °b 10.30 dopoldne, je v predsed- je prevladalo mišljenje, da naj se mlnUtr- sjovcev sploh in za razoroženje klerikalno - židovsko - fevdalno Madžar-ki ogroža evropski mir in pridobitve prevrata, in ki so je vrhu tega udinjala gospodu della Torrctta. St> r^a je naša občutljiva javnost to uzliko takoj opazila. Instiktivno je pa razumela, da pomeni naš O'1lox"n na-op mnoa'0 več, ko samo navaden diplomatski incident.. Dasiravno jo ma-lodušr.ost, ki so jej hnjskajoSi žurnali rcakcijonarnih strani; prilivali rovih Movi, izvaiala iz razlike med f-tallsči lbeh antant dalekosežne toda nanač-l!'š sklepe, je vendar javno mnenje z Vlohrava.njeni in zdravim optimizmom zelo na znnnie. miroljubni, trsla od-očni nastop Jugoslavije in ČeSkoslo-ške v obrambo našega obstoja. Danes je gotovo, da sta se staliSči obeh antant že močno zbližali, in sicer j »e na osnovi programa velesil, tem- i »6 na politični osnovi Male antante. I ift to samo pomeni velik diplomatski! » moralni uspeh na zunaj in znotraj, vkliub vsem naporom gosp. Torrette danes Italija glode Madžarske in Albanije v ozadju, veleposlanica kon-!^renca pa je že pristala, da se ra.zoro-iitev Madžarske izvrši z našim sode-'"|vanjeni. Značilno je, da smo dosegli [fpehe razmeroma jako ugodno. Naš nergičen nastop je vsemu Kvetu no-•tzal, da hočemo voditi samostojnejšo olitiko in to je imponiralo. Za, nas iuia uspeh poleg stvarnega najvee'1 Koralni pomen: Mi zmoremo, kjer imamo trdno voljo. Konterkarirana je Italija, naše č*te so na mad^ara1-! neji in italijanski Žolnirji. Albanci. pognani v svoje gore. Ali se otr.v fflio italijanskega Jerobstva? Mala mtanta, postaia važen in upoštevan isdnjeevropski faktor, nujno Izroči državnopravdnemu odseku i POGAJANJA ZA Fi-RSONALNO In naj bl odsek podal svoje poročilo UNIJO MED MADŽARSKO INRO- Ko je zbornica razpravljala neke imu-; MUNIJO nltetne zadeve, se je sestal odsek, ki le i odobril zakon o detronlzaciji. Posl. Ru-1 Budimpešta. 3. novembra. (Izv.) Po-binek ie takoj predložil zbornici poročilo, i gajanja mod romunskim princem Can-Zbornica je sklenila, naj se poročilo na- j taeuzene in vodilnimi madžarskimi tisne ln razdeli med poslance ln naj se | politiki glede personalne unije med stavi na dnevni red jutrišnje seje. Na- slednja seja bo jutri. Budimpešta, 3. novembra. Vse stranke so danes razpravljalo o de.tro-nizacijskem predlogu ter po več ali manj resnih protestih sklonile, dati svojim članom za jutrišnje glasovanje, prosto roko. Legitimistl bodo menda edini podali ostro izjavo. Sprejem rtv-tronlzacijskega zakona jo seveda zagotovljen. Budimpešta, 3. novembra. Na včerajšnji medstrankarski konferenci je min. j nlštvu skupščine prisegel na ustavo Sto- stvo za socilalno politiko združi s kakš-lan Protič. n|m drugim resortom, vendar radikalna Beograd, 3. novembra. (Izv.) Snoči franka iz; tega ne dela nobenega vprašaje bil predsednik skupščino dr. Ribar nja «er so demokrati za samostojnost sprejet na dvoru in je poročal kraljuj navedenih ministrstev, bo v zakonodaj-o parlamentarnem položaju. V svoji nem 0(jb0ru odobren predlog, da ostanete izjavi j« naglasil, da se odnoSajl meri j ohe ministrstvi sar *o|ni. strankami niso Izpremccili in da uživa Pašlčeva vlada popolno zaupanje VTIS DEMOKRATSKEGA KONGRE5A NA RADIKALCE. Madžarsko In Romunijo so že priCeln. j skupščine. Izgleda, da ie tudi krali imenom bivšo Tiszove stranke se po- ra|5ijcnja, da mora uprava države gaja baron Sigmund Porenjri. Cantv cuzene je imel žo več posvetovanj tudi z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom. V parlamentarnih krogih ee zatrjuje, da ee je A^onjiev načrt za združenje vseh legitimističn'h strank v eno stranko, ponesrečil. Bivša Tiszova stranka, s katero je računal ccof Ap-lionvi, se je namreč pridružila grofu Bethlenu, s čemer je izgubil Apponyi predsednik grof Bethlen izjavil: prispel še zvečer. NASE ZUNANJE POSOJILO. Beograd, 8. novembra. (Tzv.) Finančni minister Kumanudi je sporočil lz Lon- AStosinsko ^praianle VELTKA ANTANTA ZAHTEVA USTAVITEV NAŠIH OPERACIJ. Pariz, 3. novembra. (Izv.) Veleposlani-ška konfernca je sklenila včeraj, pozvati beograjsko vlado, naj se odpove vojaškim operacijam v Albaniji, ker bodo meje Albanije nemudoma rešene. Konferenca se bo na svoji prihodnji seji bavila z albanskim rneinim vprašanjem. (Naše vojaške operacije so med tem že končane in je naša vojska že zasedla pozicije, kl so potrebne za osigmanje naše meje. Opozorilo antante prihaja torej nekoliko pozno. Op. tiredti.) ZAROTE NA POUSKEM. Varšava, 3. novembra. (Izv.) Lvovskc oblasti so aretirale vodje dveh nadallnih tajnih organizacij, kl naj bl pričeli začetkom novembra oboroženo vstajo v Vzhodni Galiciji. Vendar pa še vedno nI jasno, aH je šlo pri tem za ruslnsko-naci-jonallstično ali pa čisto komunistično prevratno gibanje. V Kongresni Poljski, posebno v Lublinu in Plocku je bilo aretiranih veliko komunistov. Tu gre za ko-munlstlčno-revolucijonarni poljski delavski komite s centralo v Plocku in šestimi okrožnimi organizacijami. Iz zaplenjenih listin je razvidno, da je bil komite podpiran od ruske sovjetske vlade. Policija je ostati še'dalje v rokah" Pašičeve vla- Beograd, 3. novembra. (Izv.) Danasnjt de. Vprašanje izpremembo posamez-! -Balkan, pišo med drugim: »Demokrat-nih oseb bodo v slučaiu potrebe reSUr ska stranka .io održala v Beogradu svoj klubi vladnih strank. Kralj se je jako drugI kongres, ki je bil dobro obiskati, živahno zanimal tudi za razmere, na i kar je naJvaSnejle, na kongresu sta. Hrvatskem in izrazil svoje zadovolj- j vladala disciplina in barmonljai. VldeU stvo nad izbomim odzivom referatov i bomo, da li če biti tndi prt radikalne.o in sedanjih mobiliziranem. j kongresa tako, ker se med njuni že se- Beograd. 3. novembra. (Izv.) Zakono- daj pok.rzujejo znaki notranje krize>. dajni odbor je včeraj pričel razpravo za-1 FINANČNA POGAJANJA MED i JUGOSLAVIJO IN ČEŠKO. Praga, 3. novembra. Pogajanja z ju- . -i______i.i_: r\ flnnt,*ml goslovensklmi zastopniki o finančnih vprašanjih, ki se že več dni vrše v finančnem ministrstvu, so bila danes kon- NAŠA MEJA NAPRAM AVSTRIJI. Beograd, 3. novembra. (Izv.) Komisari! interesiranlh držav, kl se nahajajo v razmejitveni komisiji za določitev meje med Avstrijo ln našo državo, so obvestili našo vlado, da je bila dne 1. novembra po- ukazal pcgraničnlm organom, da se pre- nameravajo preseliti nu naše ozemlje, nc sme nobena stvar mm-rlnlti. hajajo iz vrednostnih papirjev. O tem se ,... .. le sklenila tudi pogodba, ki se ^'f ^eZ.Ue. nVšme obema vladama v ratifikacijo. Tudi v za-: devl medsebojnih dolgov se ie dosegel t p pPPcKH pozitiven uspeh. Določile so se tudi smer- ™ URADNIŠKE PLAČE IN PRE8KR-nlce za končnoveljavno pogodbo o teh, R0 PREBIVALSTVA, vprašanjih, kl se sklene takoj, ko bol Beograd, 3. novembra. (Izv.) Pokrajin-zbran ves statistični materlial. Kar se i ski namestnik za Hrvatsko g. Juraj Di-tlče speclelnih bančnih obveznosti, se jejmetrovič je danes lronferir.il dalje časa Htm a novembra fBrezžioiio) Položai našla pri hišnih preiskavah tudi velike dosegel sporazum. Plačila in obveznosti j r. ministrom notranjih del v vprašanju MtanBi 8e le vskd 4orakania gršWh zaloge pušk, streliva in granat. iz medsebojnih terjatev, so se fiksirala v | izenačenja uradniški pti*. Jutri bo v Albaniji se Je vsled VKorakanja grsnin | posebni pogodbi. Vprašanja, o katerih se i isti zadevi razpravljal z zastopnikom fi- še ni razpravljalo, so bodo načela kakor na.nčnegu ministra g. Krizmanom. O. De- čet na Južni meji poostril, London, 2. novembra. Kakor doznava Reuterjev nrad, so se po poročilih iz albanskega vira vršili pri Lunji med jugoslovanskimi in albanskimi četami živahni boji Mesto ogrožajo jugoslovanske čete. Zveza s Tira.no jo baje pretrgana.. — hitro bodo končana predhodna dela, ki so potrebna v to svrho. NOVI BANKOVCI. ŠOPRONJSKI PLEBISCIT. Dunaj, 3. novembra, (Izv.) Kakor poroča aNeues Achtuhrb!att» iz krogov male antante, bodo v šdpronlsketn glasovalnem ozemlju skrbele za svoboden plebiscit italijanske, češkoslovaške lu jugoslovanske čete. Plebiscit se ne bo vršil po-nrvt lev A IM A 'prej, dokler ne bodo iz Burgenlanda iz- „ fULJSNA !!N u^sivrt. I 2Tlane Mtta!e madžarske tolpe. ni srbski denar. Kakovost papirja, kakor Berlin, 3.novembra. (Izv.) »Vossische i 'tudi tisk sta, brezhibna. Na. modrem pa- Zeitung-, poroča, da bo poljski zunanji; PODALJŠANJE TRGOVINSKE PO- i pirju je tiskana na levi strani slika in-ininistcr Skirmunt že Jutri prispel v Pra- i GODBE Z AVSTRIJO. jdustrljo poleg katere jo na uni strani na- go, da sklene s češkoslovaško vlado trgo- i ! pls z latinico, na drugi pa s cirilico, vinsko in politično pogodbo. Politična j * Beograd, 8. novembra. (Tzv.) V ; Mrw*V! V A FIN pogodba se bo nanašala samo na oboje- konodajnem odboru je bila danes na za- ; OS I AVKA..PaIMOVNIKA TIN. >transko ncvtralltctno Izjavo v slučaju napada kake tretje države. Vojaška kon- ^na. da se pogajanja za najetjo posojila venclja ne pride v poštev. Mnenje, da naj Ovijajo zelo ugodno in bodo končana, bi bila ta pogodba nekaka priprava za ta teden. j vstop Poljske v Malo antanto, ie neute- ' meljeno. , btevo trgovinskega ministra dr. Spaho • po daljši debati trgo^nrvska pogodba z j Beograd, 3. novembra. (Izv.)^ Pomoč-Avstrljo podaljšana do dne 31. decembra. metrovič te ie posvotova.1 danes tudi v ministrom za socialno politiko g. Ki-jkovcom o tem, da. bi država dala kupit:)' obrtnim nakupovalnim zadrugam zit Beograd, 8. novembra. (Izv.) Narodna ; prehrano pasivnih krajev. Jutri so bo vr banka jo sprejela iz Amerike 100 milijo- ' šila zaradi tega. vprašanja, konferenca v nov bankovcev po 10 dinarjev. Bankov- j ministrstvu za. socialno politiko, kjer bo ci so mnogo boljše izdelani kot predvoj- to vprašanje definitivno rešeno. Pariz, 3. novembra. »Journal-., dozn« va, da se pogajanja s Portugalsko o pogojih za internacijo kralja Karla na otoku Madelri še nadaljujejo. London, 8. novembra. Angleška banka je znižala diskont od 5 in pol ua 5 odstotkov. Berlin, 3. novembra. Včeraj j« dospel MINISTRA. 1921. Oddanih in 4 eontra. bilo 20 glasov: 16 pro nik finančnega ministra, dr. Nikola Ko-j v Berlin Ma.ksim Gorklj. strenčlfi, je zaradi slabega zdravja podal i Stockholm, 8. novembra. V švedski je ostavko na državno službo, kl le bila sore- ] divjal silovit vihar, ki je povzročil oj-jeta, romno škodo, Demokratska stranka in preleta* ijat Povodom debate o referatu ministra ia socijalno politiko drja. Kukovcana kongresu Demokratske stranke v Beogradu se je ogalsil k besedi tudi delegat Ivan Zupan iz Ljubljano. Uvodoma je dal izraza zadoščenju, %ako kongres pozorno in s polnim razumevanjem sledi izvajanjem delegatov ir vseh stanov in iz vseh delov našega naroda. Kongres je doprinesel dokaz, kako blizu smo si bratje iz Slovenije, Macedonije, Hrvatske, Dalmacije, Šu-msdije, Bana ta in Bosne — vsi sinovi ( ne majktt. Današnji kongres je zgodovinski za našo veliko stranko, ker prvikrat smo so zbrali tu v Beogradu na skupno d> lo zastopniki naših organizacij rz vse države. Trije sinovi ene matere a z različno vzgojo. Srba je vzgojila na svojih grudih prava mati, Hrvat in Slovenec sta bila nasilno iztrgana iz materinega objema ter izročena v vzgojo krutim hudobnim mačeham Avstriji in Madžarski. Teh prva in glavna skrb je bila, vzgojiti brata v sovraštvu do brata. Po dolgih stoletjih robstva je prišel dan osvobojenja in ujedinjenja. Ali bo žalostna tradicija naše vzgoje uničila sadove velikega dela? Današnji kongres jasno dokumentira. da je v nas kri, ne pa napačna vzgoja. Največja stranka Jugoslavije ni» »vejem kongresu dovolj ja->no dokazuje, da je naša velika nacijonalna Meja na zmagovitem pohodu. Danos. ko pregledujemo svoje vrste fci začrtujemo smernice demokratske državne politike, je bilo potrebno in pomembno, da nismo pozabili onega, ki je. največ pretrpel za Časa svetovnega požara. To je jugoslovanski proletari-jiit, bodisi duševni ali fizični. Gospod minister za socijalno politiko dr. Kukovec nam je v svojem vsestransko popolnem referatu začrtal smernice bodoče socijalnopolitične zakonodaje. Njegov referat je bil sprejet s splošnim odobravanjem. Globoko «cm pre-pričan, da bo gosp. minister energično nadaljeval svoje delo, ki bo postavilo našo državo v prve vrsto onih modernih držav, ki 6e zavedajo važnosti vprašanja našega malega človeka. N^ša stranka sme biti ponosna, da baš ona ustvarja to prepotrebno in za obstoj državo tako važno zakonodajo. | Š t'in dokazuje, kako globoko so za- j v« da dolžnosti demokracije. Vse stranke. ki ne želijo hitrega blagostanja v državi, nas napadajo, kar je pa le dokaz, da smo na pravi poti. Reči sinemo, da so nasprotniške stranke porabile že skoraj vso munici'o demagogije in l-.levetanja. Toda solidarnost t sovraštvu ni mos-la uničiti uspehov našega dela. Zapeljano in prevarano delavstvo, ki jo zbog demagogijo prelivalo kri prvi bajoneti, ki so jih proti njemu poslali vsiljivi »zaščitniki*, sedaj uvideva in jih zapušča, ter spoznava, da je njega rešitev in moč v dolu. h kateremu se trumoma povrača.! T:poštevaimo uvodne btvMe g. predre inika Lj. Davidoviča, da naj na5a' t.tranka hodi etalno v levo in uverje-ni smo lahko, da, bo delavstvo to. o i čemer je že danes uverjeno, tudi j glasno priznalo, da mu hočemo pomagati in da mu hoč"mn dobro. Zado- j voljnost delavca jo pa tudi ena naj-: boljših garancij z:i mir in blagostanj" ■v državi. Interes države se krije popolnoma i interesom našo stran!;" v tem. da se delavstvo ne oprijema kot. edinega sredstva v dosego svojih teženj razvidnega boja in da začne stroio ločiti svojo strokovno organizacijo od politike. 7, veseljem konstatiram, da t-tno vsi složni v tem. rla mora ddo naše stranke omogočiti duševnemu in fizičnemu delaven, da se v njej počuti domačega in zaščitenega. Čim bolj bo naraščalo blagostanje v naši državi, tem bolj bo izgubljala svoj pretežno agrarni značaj. Kapital pomnoži in ojači industrijo, industriji pomnoži vrste proletarijata. Demokratska stranka hoče danes svoj program tako izpopolniti, da ne polaga le važnosti na blagostanje malega kmeta, obrtnika, temveč da ne pozablja tudi na blagostanje delavca. Demokracija služi vsemu ljudstvu, ona stremi za izenačenjem interesov. V složnem delu vseh stanov ustvarjamo mir v državi, od katerega je največ odvisna naša bodočnost. Temoljito se jo danes tu razpravljalo o agrarni reformi, od katere ideje naša stranka, ni odstopila in ne sme odstopiti. Pri izvršitvi ne smemo pozabiti na delavca in uradnika. Tudi ta dva sta na razdelitvi zemlje direktno intoresirana. Zemljo dajmo predvsem onemu, ki nima nič in ki jo hoče obdelovati ter le toliko, kar more obdelati. Ostala, zemlja pa se mora dati občinam, da bo v pomoč rovožem in delavcem. Posebno na večja mesta in Industrijske kraje ne smemo pozabiti. Tu je največja beda. Delavstvo in nradništvo je brez drv in strehe. Zategadelj naj se pri razdelitvi zemlje da tem krajem, predvsem ''"Mlanl, večjo gozdno komplekse. Ir. teh gozdov bi potem dobivali delavci in uradniki brezplačno drva in stavbeni les, Ako to izvršimo, odstranimo mnogo bede in gorja. Potom agrarne reforme bo mogoče tem slojem pomagati tudi s stavbiščl. K sklepu prosim l oneres, da z odobritvijo načel, ki jih je razvil g, minister Kukovec, poudari, da šteje med najvažnejša državna in narodna vprašanja vpra?an'e delavstva In uradništva. Ako »i za d o vrlim o. bo^e naša stranka izvršila ogromno in hvaležno delo. Naš program naj hode tak, da lahko pristane nanj vsakdo, ki ljubi lepo našo veliko Jugoslavijo in ki ima veseljo do dela in reda. Izvajanja gosp. Zupana so bila ope-tovano prekinjena z glasnim odobravanjem ter končno sprejeta s splošno burno pohvalo. Konferenca nas'ed-stven Ii dr$av ne omenja »Giornale d' Italia», gotovo pa je, da Jugoslavija ne bi pristala niti na prvi uiti na drugi predlog, ker vprašanje luke Baroš po svojem mednarodnem značaju nu spada niti najmanj pred gosjiodarsko konferenco v Portorose, kar se pa tiče po-sobne konference je ta nepotrebna, ker je vprašanje luke Baroš že rešeno v kolikor se tiče principa, a končna razmejitev bo naloga že imenovane razmejitvne komisije. Kot se torej vidi iz pi«avo italijanskih listov, je konferenca v Portorose precej brezplodno delo, a temu je najbolj kriva Italija, ki jo javno dokazala, da ne smatra mednarodnih pogodb kot obveznih. Italija jo vrgla trianousko mirovno pogodbo, izneverila se je svojim obvezam, danim v protihabslmrškem aneksu v rapnllski pogodbi, kjor je še enkrat priznala nedotakljivost mirovnih pogodb (san-žermensko in trianonske), zato ni prav nič čudno, da nasledstvene drŽave no verujejo v delo konference v Portorose, za katero se je najbolj zavzemala Italija, ki je s svojo politiko dokazala, da ji ni do spoštovanja mednarodnih pogodb. Dunajski korespondončni urad poroča iz Portorose dne 2. novembra: Pogajanja glede dela progama, posebno glede ?plošne železniške konvencije in o odstranitvi uvozne in izvozne prepovedi, so v polnem teku. Za zboljšanje poštnega prometa je predlagala Italija obširnejšo ukrepo, ki predvidovajo predvsem vzpostavitev vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih zvoz, ki so obstojale že poprej, pa jih jo ukinila vojna. Predlagalo se jo tudi, da b| se zopet omogočile neposredne brzojavne in poštne zveze med vsemi državami, ki so zastopane na konfe-onci. Pri vprašanju glede vzpostavitve železniških zvez je treba odstraniti prccej težkoč, ki so nastale vsled vedno se izpreminjajočih valutnih tečajev. Glede uvozne in izvozne prepovedi se uveljavljajo različnosti, ki izvirajo iz notranjega in trgovinsko-političnega položaja posameznih dr-držav. Konferenca jo odločila, da morata avstrijski delegat sekcijčki načelnik Schtller in češkoslovaški delegat poslanik Fierlingcr izdelati tozadevni načrt. Poleg pogajanj o pos.v meznih vprašanjih se je razpravljalo tudi o obsegu programa konference. Politične beležke V drugi »eii konference naslodstve-nih držav v Portorose so se začela pojavljati nasprotstva, ki dajejo italijanskemu časojnisju | stoinih listov v EvTopi. Dne 2. novembra 1921, torej potem, ko je JDS s shodom zaupnikov v Ljubljani pokazala svojo krepko enotnost in življenjsko silo. torej potem, ko se jo v Bcosradu vršilo na impozantnein kongresu tudi formalno ujedinjenje vseh demokratskih organizacij v državi prinaša »Straža* uvodnik z naslovom »Poooln po'om demokratov*. Kot do-kazilno sredstvo za popoln polom demokratov nava'a »Straža* že v kali skrahirani poskus, ustanoviti v Sloveniji radikalsko stranko in temu por skusu podoben eksperiment propagande za zomljoradniško stranko. l'a bo »Straža* potolažena, ji zaupno povemo, da s kočevskim dr. Sajovcein niso demokrati prav nič izgubili. Svetovali bi pa mariborskim klerikalcem, naj raje posvečajo večjo pozornost razdoru v lastnih vrstah. Boj med starokopitnimi klerikalci in takozva-nimi krščanskimi socijalei je v polnem tiru. Klerikalci že danes v politiki nič no pomenijo, če se bodo cepili, se bodo pa svojemu neizogibnemu brezpomembnemu koncu še veliko bolj naglo približali. Krščanski soeijalci so spravili klerikalno stranko ob političen vpliv in kakor je videti Iz klerikalnega časopisja, tudi ob vero. Popoln polom klerikalizma je torej neizogiben. -f »Slovenec* in njegovi naročniki. Klerikalec je vedno špekulant. V cerkvi špokulira z ljudsko nevednostjo, na shodih z ljudskimi strastmi, v časopisih pa z ljudskim denarjem. Da je temu tako potr.iuje zadnji čas sam »Slovenec*, ki se ni prav nič žuniral povedati, da piše proti »rožljanju s sabljo* zato, ker se boji, da bi ne izgubil še tisto malo število naročnikov, ki jih je šo obdržal. Včerajšnji »Slovenec* so spušča z nami v daljšo polemiko, katere odini namen je — skrb za naročnike. »Slovencc* ponovno zagotavlja, da je on proti vojni, kakor da bi mi bili za vojno. Klerikalci vedo, da diplomatski koraki niso vredni niti piškaveua oreha, ako niso podprti z mogočno armado. Dr. KoroSee, ki je bil zastopnik ministrskega predsednika v Beogradu takrat ko smo Sli v Ra-pallo podpisat izgubo Primorja, najboljše ve, kaj pomenijo taki diplomatični koraki. Klerikalci sicer vso to dobro vodo. a oni kakor vedno, tudi topot nepošteni. Korošec Agitira po shodih, namesto, da bi »Plovcnčcvo* nasveto povedal v parlamentu, »Slovenec* pa piše proti vojni, da ustreže svojim avstrijakants-kim naročnikom. Sama hudobiva in brez-vestnost jo teh klerikalcev. Vsak zaveden Jugoslovan ve, da nastopa danes Jugoslavija kot čuvar novozgrajene države in proti žandarju Italije ob Donavi, ki se naslanja na klerlkalno-plemiško-ži-dovskl režim. Ako nočemo riskirati velike nesreče v bodočnosti, moramo hidro danes, ko smo to v položaju, zatreti na vsak način in za vsako ceno. Razbojniku. ki preži na nas. pa ne boš imponiral z diplomatskimi korakf, najmanj pa s tal \imi, ki jib gospod Koročcc dela j>o shodih in po klerikalnem časopisju. »Slovenec* se sklicuje na Masarjrka in pravi, da tudi on zastopa stališče kakršnega »Slovenec* že od prvega začetka. Čudno, da »Slovenec* no piše. da je Masa- rfk jato tako govoril, ker Jls 6wl v imenu kralja odlikoval vodjo kabina ministrstva ta trgovino ln industrl-i, jr. Milana Lazareviča s redom 8v. Sare III. razreda. * Razpisana službena mesta, Predied-rtvo okrutnega sodišča v Celju razpisuje mesto okrajnega sodnika in sodnega predstojnika pri okrajjiom sodišču r Kozjem s terminom do 5. decembra ter poduradnllko mesto pri okrajnem sodišču r Šmarju s terminom do 15. decembra. Natančnejši pogoji so razvidni Iz razpisov v »Uradnem listu* štev. 182. — Pri mestnem magistratu v Celju se odda&ta: n,p-to uradnega predstojnika la mesto stavbenega inzenjerja. Prosilci za prvo maeto morajo izkazati, da so prebili vse tri joridične izpite in da imajo primerno administrativno, sodno, odvetniško ali jličao jurldično prakso. * Prevedenje policijskih uslužbencev ra dinarske plače. Prilikom razprave o prevedenju činovništva na dinarske plače «e ;e v zakonodavncm odseku ugotovilo, da niso še vse kategorije državnih usluž-tuneev prevedene. Posl. dr. Žerjav in Iteisnar sta kategorično zahtevala, da se irBZ vsake Izjeme vsi državni lamcščonci takoj prevedejo na dinarsko fiiro: to so dijumisti, praktikanti, zlasti pa tudi policisti Glede prvih je narodba ie izdelana. Glede policije je pomočnik finančnega ministra dr. Kostreučič za-bteval brzojavno potrebne podatke. Gleda delavstva v ljubljanski tovarni du-hana je posl. dr. Žerjav interpoliral v seja monepolske uprave, da se mora prevedenje istotako takoj izvršiti. Upravni udlror monopola se nI mogel ubraniti pravilnosti razlogov. Načoloma je pritrdil predlogu drja. Žerjava ln naročil, ii 60 takoj izdela referat, na podlagi l*rega se bo definitlvno sklepalo. Posestva Frldrlha Habsburga. Za ;r»b;ka »Riječ* poroča: Kot smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, se potrjuje vest, da je neki amerikanski sindikat kupil za ceno 200 milijonov dolarjev posestva bivšega nadvojvode Iridriha, ki se nahajajo na ozemlju biv- avstro-ogrske monarhije. Sindikat bo podvzel vse korake ln to s pomočjo di-filumatske intervencije, da se uprava teh poMStav izroči sindikatu. Pravni zastopnik sindikata jc baje bivši francoski mi-oiitrskl predsednik Viviani. 4 Izprtmembe v občinskih gerentstvih. .Va mesto Valentina Cerneta, ki se je odpovedal občinskemu gerentstvu na Je-•nicah, je imenovan za gorenta t« ob-ine dr. Franc Kogoj, okrožni zdravnik na Jesenicah. Za geienta občine Lokavci p? je imenovan tamošnji posestnik Franc Rajšp. Dosedanji goront Rodolf Poklič -e je zaradi visoko starosti občinskemu ,'crentstvu odpovedal. 0 Katoliški kulturonosci. Slovenski klerikalci jemljejo zadnji čas kaj radi t akup kulturno delavce in so predstavljajo ljudem kot kulturonosci, katerim ni primere. Tako v »Slovencu*, ki piše ta »boljšo* publiko in ima v programu 'višji nivo* v politiki. Manjši klerikalni fiiganjači, katerih naloga je vzbujati fjndske strasti in brez ovinkov zastopati i okrnjena klerikalna načela pa navadno piSejo bolj odkritosrčno. »Straža* n. pr. se spodtika nad tem, da stoji v dr-ravoem proračunu postavka 4 milijonov kron za dozidanje gledališča v Skoplju in 400.000 K za Sokolski dom istotam. Straža* meni, da ni določen za popravilo katoliških cerkev na Hrvatskem ln v Sloveniji niti dinar. »Straža* pa seveda ne pove, da imamo v Sloveniji že na ifakem hribu cerkev, v dolini jih je pa kar več na enem kupu. Samo Ljubljana ima 16 cerkva, sedemnajsta 6e dozidana ni, pa že mislijo Frančiškani na osemnajsto. Za dvakrat večji Beograd zadostuje ena sama pravoslavna cerkev. Katoliški kulturonosci ros nič drugega ne razmišljajo kakor to, kako bi reakcijo podkrepili. * Za kaplani — oiganlstl. V Celju so aneli organisti iz vseh krajev Slovenijo ia Modjlmurja shod. na katorem so, kakor poroča klerikalno časopisje, govorniki poudarjali neizmerni položaj orga-nistov v gmotnom in v drugih ozirih. Za kaplani, ki eo že siti objestnosti župnikov In dekanov, so se sedaj oglasili 5e organisti, ki so šo mnogo večji siromaki kot kaplani. Edino veselje do glasile jih še drži po koncu, drugače bi jim WIo obupati Razumljiv je njihov položaj, če se pomisli s kakim preziranjom in s kolika brezsrčnostjo so vedejo v izobilju živeči župniki napram vsem prošnjam ln zahtevam organistov. Tolažba i nebeškim kraliestvom v takih razmerah tudi pri toh ljudeh nič voč ne zaleže. 4 13. peladijskf polk premeščen. Kakor nam poročajo iz Beograda, .je vojno ministrstvo odredilo, da se 18. pašadij-ski polk Hajduk Veljko premesti iz Splita v Dubrovnik. 3 Rapallski kolek. Družba sv. Cirila. in Metoda je založila žalni narodni kolek v spomin na 12. novem-!>sr 1920. Narodni kolek je umetniško .:*1o slikarja g. Vavnotiča. Mož s ■epim pogledom v daljavo brusi ko-■ Okvir tvorilo Svetonolkove palice. Kdor s« Interesira za umetniški izdelek. ta bode gotovo kupil ta narodni '■olrk. kl nima do danes bodisi idejnega, kakor tndi umetniškega tokm"-«*. — Kakšen pomen ima ta kolek. bilo odveč razlagati. Nadejamo se.i fe ne bff ftobenega savednega SlvTec-i ca, nobene zavedne SlovenVe, kl M r dneh, katere ol letnica se sedaj približuje, ne kolekoval pisma ali dopisnice s tem pomembnim kolokom. — Koluk izide v par dne\ ih, ter se bode dobival v drutbonl pisarni v Narodnem domu. Cena kolku 25 par. Naročila naj se pošiljajo na pisarno Družbe sv. Cirila tn Metoda. Kolek bodo razpečavale po doželi družblne podružnice, ki naj takoj naznanijo, koliko kolekov naj se jim dopošlje. * Albanske znamke pri nas neveljavne. Iz Beograda poročajo, da albanske poštne znamke vseh vrst v Jugoslaviji niso priznane. Naše poŠte so dobila navodilo, da je poštne pošiljke, frankirane z albanskimi znamkami, smatrati za oefran-kirane. * Hrvatski kmetje v Srbiji Prihodnjo nedeljo prispejo v Beograd hrvatski kmotje Iz Zagorja ln Modjlmurja, ki obl-Mejo sela v Sumsdijl ln ostalih krajih v notranjosti Srbije. V Beogradu se je sestavil poseben odbor, kateri bo poskrbel, da bodo hrvatski kmetje čim lepše sprejeti in nastanjeni. * Za avstrijske državljane. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani objavlja, da sl mora po narodbi centralne vlade v Beogradu vsak tuji državljan v kraljevini S1IS do 6. decembra t. L nabaviti redni potni list pri svoji pristojni oblasti. Za-raditega avstrijsko zastopstvo pozivlje vse avstrijske državljane, naj si pravočasno nabavijo pri avstrijskem zastopstvu redne potno liste. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla gojenka I. razieda realne gimnazije na licoju, gdč. Pavla Ogorevo, v St. Vidu pri Ljubljani prefekt Škofove gimnazije Janez Jeretina, t Konjicah ga. Ant. Lau-rich. tvoraičarjeva soproga. * Odbor za prenos kosti Ivana Endll* cherja. Vabim vse člane odbora, da se udeleže zanesljivo seje, kl se vrši danes dne 4. novembra ob 8. url zvečer pri odborniku gospodu Saplji, Prečna ulloa 2, II. nadstropje. — Predsednik. * Celodnevna poštna služba. S 1. novembrom se je uvedla pri blagovnem oddelku poštnega iu telegrafskega urada Ljubljana 1 celodnevna služba In sicer za predajo blagovnih pošiljk od do 10. ure in za izdajo takih pošiljk od 8. do 18. ure. Ob nedeljah in praznikih osti.nejo uradno ure kakor so bile do sedaj, namreč od 9. do 11. ure. * Krompir za Ljubljano, Stranke se opozarjajo, da razprodaja mestna apro-vizacija krompir v barakah za šolo na Ledini, Kotnikova ulica. Stranke naj pošljejo po krompir kolikor mogoče hitro. Krompir se oddaja v rsakl množini brez nakaznic. * Aprovlzacijskl odsek občinskega svata ljubljanskega je imel dne 2. novembra t. 1. prvo sejo. Razpravljalo se je o nujni potrebi ustanovitve mestne mlokame. Ker ni mogoča vsled velikih stroškov in tehničnih težkoč ustanovitev lastne mestne mlekarno, se jo sklenila ustanovitev na podlagi dosedanje Jugoslovanske mlekarske družbe. Sklonilo se je, da aprovizacijski odsek Izdela pogodbo med mestnim magistratom ln Jugoslovansko mlekarsko družbo, kt naj zavaruje vse interesa mestne občino ln pogodbo predloži občinskemu svetu v odobritev. * Mestna ljudska kopelj je zaradi sna- ženja par dni zaprta. * Zdravstveno stanje v LJubljani. Glasom uradnega zdravstvenega izkaza se jo v dobi od 23. do 81. oktobra v mestni občini ljubljanski narodilo 23 otrok, umrlo pa je 15 moških ln 9 žensk, torej skupaj 24 oseb, med temi 9 domačinov. Za nalezljivimi boleznimi je v tem času obolelo 13 oseb in sicer 7 za Skrlatinko, 5 za grižo in 1 za ošpicami, llmrii sta 2 osebi za Skrlatinko, po 1 oseba za grižo in ošpicami. * Glas Iz občinstva. Gospod urednik! Danes mi je pismonoša prinesel pismo oo. frančiškanov, kl prosijo mi-lodarov za pokritje stroškov za popravo lepe frančiškanske cerkve. V pismu je poudarjeno, da »cerkev nima premoženja*. Popoldne sem bil v Šiški. Tam so mi povedali, da so isti oo. frančiškani kupili parcelo za 1 mi lijon kron, ker hočejo zgraditi novo cerkev. * Maksimiranje kavarniških cen v Mariboru. Občinsko sodišče za pobijanja draginje v Mariboru je za kavarne določilo sledeče najvišje cene, veljavne za dnevni čas brez koncerta. Črna kava 8, kapucin 8, bela kava 4, mleko 4, Saša ča.ia 6, garnitura čaja 8, limonada 5, čokolada 7 K. Cene so stopile v veljavo 1. novembra. * Češko zelje v Mariboru. V Maribor je prispelo te dni 6 vagonov češkega glav-natoga zelja, ki so bo prodajalo kg po 8 kron. * Mestna aprovizaclja v Maribora — kje sl? »Jugoslavija* prijemlje občinski svet v Mariboru, češ. da se nihče ne zgane, da bi kaj storil za aprovizaoijo ter tako obvaroval prebivalstvo pred težkimi dnevi, kl se mu obetajo glede prehrane to zimo. Beležimo ta umesten opomin mestni občini mariborski, kl bi se lahko zavedala 6voj« najvažnejše naloge. Ljudje, kl imaio v rokah mariborsko občino pa očividno nimajo časa za take ljudske potrebe. Veliko bolj važno ie, da se tepato zato, kateri odvetnik naj bo pravni zastopnik mestne občin. * Prvi slovenski lupan v Marenhergu, Dne 1. novembra je bil ▼ Marenhergu Izvoljen za. župana g. Ivan Prodan, zavede? asprsden siovoaae, To » ni*vl slo- ftUA i u! imm« občini. * Podružnica CM družbe v Trbovljah. 29.letnl občni zbor (enske in moške po-družnice družbe sv. Cirila ln Metoda v Trbovljah se vr&l v nedeljo, dne 6. no-vembra 1921 ob 4. uri popoldne v bl-Ijardni sobi gostilne A. Fofte v Trbovljah na Vodi Spored: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo računskih preglodovalcev, volitev novega odbora in slučajnosti — Odbor. * Aleksandrovo na Krku. Službeno ime krap. In upravne občine Punat na otoku Krku se je t odobrenjem centralne vlade premenllo t »Aleksandrovo*. * Izgubila se Je denarnica s 400 kronana! ter zlata In srebrna ženska verižica z obeskom. Oddati je proti dobri nagradi ▼ upravni »t vu »Jutra*, PreSer-nova ulica 54. * Ce star panj gori. V Subotici Je pred 14 dnevi 93 let stari Fran.p Cvitkov zaradi ljubosumnosti ubil s sokiro svojo pri-ležnico Marico Madjor. Cvitkov ja potem pobegnil, te dni pa je prišel v Zagreb ter se sam javil tamkajšnjemu sodišču, čoS da je slišal, da je zagrebško sodišče naj-blažje. Pridržali so ga v zaporu. * Ponesrečil je na ptujskem kolodvoru pri nakladanju vina gostilničar Ivan Bricclj t Dunajske ceste v Ljubljani Dobil je nevarne notranje poškodbe. * Vlak Je povozil pred par dnevi na železniškem prelazu na Viču 12letno Ano Remžgar. Deklica se nI mogla več umakniti prihajajočemu brz.ovliku, ki jo je zadel na levo stran glave. Bila je na mestu mrtva. * Smrtna nesreča. Pavla Ogoreve, 12-letna dijakinja na Ambrožovem trgu, je vtaknila v usta natikalo za svinčnik. Mod tem je nenadoma zakafljala ln ji j« natikalo zdrčalo v dušnlk. Kljub takojšnji zdravniški pomoči revice nI bilo mogoč« rešiti in je umrla vsled zaduScnja * Nezgode. Neža Zupančič, dekla v Senovem pri Rajhenburgu, je molzla kravo. Pri delu Je krava brcnila t tako kravo. Pri delu Jo je krava brcnila s tako več reber. — Invalid Franc MerkuS, stanujoč v Invalidnem domu v Ljubljani, je nesel po stopnican kozarec vode. Na potu mu je spodrsnilo in je padel. Pri tem je udaril s tako silo z roko po kozarcu, da se je ta zdrobil in ja dobil MorkuS na roki težko poškodbo. * Najdeno truplo. Sedemletni pastir Anton Gobec je našel v potoku v bližini Mcstinja mrtvo truplo okoli 50 let starega neznanega moškega, kl so je že več časa potikal po tamkajšnji okolici. Domneva se, da je bil utopljenec umobolon. * Hlod ga Je uhll V Oslešlcl pri Zušmu je pri premikanju hlodov smrtno ponesrečil lŠletni Janez Grohln. Neki hlod ga je podrl ln mu polomil prša. Obležal jo na mestu mrtev. * Mala kronika. V Delnicah pri Poljanah je Marija Mesec početkom oktobra povila nezakonskega otroka. Zavila ga je v cun.e, ter ga v bližnjem mlinu položila v zaboj za moko. Našla sta ga dva delavca. Otrok jo naslednji dan umrl. Mesečeva se Iki morala zagovarjati pred sodiščem. — Franc Teršan iz Ljubljane se je I. novembra pripeljal v Pijavo gorico z večjo družbo. Iz gostilno je prišel Fran Ulbar, ki se je začel prepirati z družbo. V prepiru je Toršan udaril Ulbar ja s polenom silno po glavi tor ga smrtnonovamo poškodoval. Teršana so aretirali. Ulbarja pa prepeljali v ljubljansko bolnico. * Vsak kadilec, kateri dnevno uporablja »1TO* pasto za čiščenje zob, je sigurno oproščen močnega duha lz ust. Prosvefa NARODNO GLEDALIŠČE. I DRAMA. Petek, 4. nov.: »Ljubezen*. D. Sobota, 5. nov.: »Kozarec vode*. C. Nedelja, 6. nov.: »Golgota*. Izven. Ponedeljek, 7. nov.: »Oče*. E. Torek, 8. nov.: Zaprto. Sreda, 9. nov.: »Revizor*. Izven. Četrtek, 10. nov.: »Komedija zmein|av>. Izven. Petek, 11. nov.: »Revizor*. D, OPERA, Petek, 4. nov.: Zaprto. Sobota, 5. nov.: »Rlgoletto*. D. Nedella, 6. nov.: »Bolieme*. Izven, Ponedeljek, 7. nov.: Zaprto. Torek, 8. nov.: »Boris Godunov*. A. Sreda, 9. nov.: »Bolieme*. E. Četrtek, 10. nov.: »Rlgoletto*. B. Petek 11. nov.: »Evangeljnlk*. C. TTffšWBaT5Tvo Švica in nlena visoka valuta Kakor dutl nas nizko stanje našega denarja, tako duši Švico visoka vrednost Švicarskega franka. Švicarji, prod vsem industrija, svojega visokega denarja niso veseli. Veliko presenečenje, katerega je dolo-žen tujeo v flvicl — pišojo »MUncboner Neuesto Naclirichten* — so nizke cene. Skoro pri vsoh predmetih so dosožone predvojne cene, le malo je predmetov, k| stojijo v ceni višje, nego 20 odstotkov nad nekdanjimi conami. Cene oblaki, perilu, živilom padajo od tedna do tedna, in ni več zelo daloč dan, ko bodo imela plačilna sredstva svojo prvotno vrodnost. Obltclj z več Sani »e lahko praživi da-nos že zopet s 450 (ranki, a posameznik izhaja s 800 franki. Vse to vzbuja doz-devnost, da postajajo razmero v Švici normalne. Od bližje gledano pa Je slika seveda temnejša. Dozdevne nizke cene so brezupna posledica visoke valute. Visoka valuta Švico taktično duši Izvoza ni, možnosti fabrikacije nt, trgovina propada, a posledica vsega toga je volika brezposelnost. Velikanske vsote požro podpora za brezposelne. SliSijo so samo tožbe in čila so o sami nezadovoljnosti. Švicarji potujejo r inozemstvo in kupujejo inozemsko blago, katero dobijo vsled visoke vrednosti franka cenejše, nego doma, in tako izgubljava jo domači izdelki od dne do dne na veljavi. Za rnal denar dobiš v Svicl izbofno kosilo, za 1.20 franka pa pol litra Izvrstnega vina, da sa čudiš nizki ceni, toda začudeno obstnneš, ko vid'š zaprta vrata nekdaj prenapolnjenih hotelov, zaprte predilnice, tvornice za vozivo ln druge industrijske delavnice. Strnh te postane pred visokim stanjem švicarskega franka. Trgovstvo je prisiljeno, prodajati z Izgubo. Opažati jo splošno malodiišnost. Celo kmet gospodari slabo, dočim n. pr. v Nemčiji stoji kmet zelo dobro. Švicarski kmetje so že večji del tvojih vojnih dobičkov zapravili, mnogo kmetov pa je cclo še zadolženih. Tako povzroča visoka valuta v Svicl gospodarsko krizo, čeprav so cena doma na videz nizke. Na satnom zlatu torej tudi nt dobro sedeti. •Trije tabodje». Z ozirom na številna naročila za našo elitno umetniško reviio »Trile labodje*, kl prične Izhajati pod uredništvom Antona Podbevška, Josipa Vidmarja In Marl|a Kogola, meseca decembra t. 1. z leposlovno, glasbeno ln slikarsko prilogo, sporočamo, da bomo odposlali položnice obenem z reviio. Posamezna številka bo stala okoli 40 kron. Naročila, rokopisi in publikacije se nai pošiljalo na uredništvo, oziroma upravništvo na Starem trgu 3/11, Ljubljana SoMi vestnih Sokolski zlet v Ljubljani. Seja »letnega finančnega odseka se vrši danes, v petek dne 4. t. m. točno ob 8. zvečer v savcznlh prostorih v Narodnem domu. — Poročilo s tržISča s poljskimi pridelki. Iz Osje k a so |ioroča z dne 2. novembra: Vsled slabili prometnih razmer zaostajajo dovozi. Povpraševanje domačega kotizuma živahno. Pšenica notira 1180 do 1200 K, oves 780 do 800 K, sta ra koruza 910 do 900 K, nova koruza 780 do 800 K. moka št. 0 17.00 K, moka r.a kuhanje 10.(50 K, krušna moka prvovrstna 15 do 15.80 K, otrobi 580 do C00K " Novosadslta produktna borza dno 29. oktobra: Pšenica: (78 kg) baška zaključek 1185. (79/80 kg) sremska zaključek 1200: oves: baški zaključek 815; koruza: haška stara zaključek 910, hanat-ska nova (dobava v novembru) zaključki 785 do 800: fižol: beli novi a Srcina zaključek 1035, rumeni novi s Srema zaključek 950. Tendenca čvrsta. = Izvoz naSega žita. Naša nizka valuta je omogočila, da lahko konkuriramo ameriškemu žitu in moki na zunanjih tržiščih. Zlasti Avstrija v zadnjem času mnogo povprašuje po našem žitu. K to-mu so primogle tudi homatijo na Mad- arskern, vsled katerih jo Izvoz Iz Madžarske izostal. Dunaj kupuje za češki račun, poleg tega pa se jo tudi direktno za češki račun nakupilo nokaj vagonov moke v Osjeku. = Poljeprlvrednl svet. Iz Beograda javljajo: V ministrstvu poljoprivredo jo izdelan pravilnik za poljcprivredni svet. Po tom pravilniku bo poledelsko ministrstvo odredilo za ta svot 12 delegatov a ostalih 18 bodo izvolile poljoprivredna institucije. ■= Izvoz ovne In ovnov. Iz Beograda poročajo: Poleg nedavno odobrenega kontingenta 50.000 ovac In ovnov za Izvoz v Inozemstvo je gospodarsko-finan-čni komite odobril, da so more izvoziti v inozemstvo še nadaljnjih 15.000 ovnov in 5000 ovac. = Popravilo pokvarjenih vagonov In lokomotiv. Prometno ministrstvo jo sklenilo, da se izvrši generalni preglod vseh vagonov ln lokomotiv, kl so v prometu. Pokvarjeni vagoni in lokomotivo pridejo v popravilo deloma doma deloma v inozemstvu. = Živinski sejem v Ljubljani. Na običajni mesečni ljubljanski živinski sejem dne 2. novembra ja bilo prignanih: 541 konj, 105 volov, 95 krav, 5 koz ln 83 prašičev. Obisk sejma je bil zelo dober. Kupčija srednja. Italijanska prepoved uvoza naše živino jo nekoliko vplivala na cene. Za kg žive tež i so bilo slodcče cene: voli I. vrste 20 do 24 K, II. vrste 17 do 20 K, kravo 12 do 14 K. = Nov priročen prlstojhenik Izida tokom decembra in bo obBegal na preko 200 straneh v sistematični abecedno urejeni razprodolbl vso pristojbina v smislu novega, sedaj od zakonodajnoga odbora narodno skupščina odobrenega začasnega prlst.ojbmskega zakona, kakor tudi vse sodne in poštno pristojbino. Upoštevane so pa tudi ša prejšnjo vsled posohnlh zakonov in odredb veljavno pristojbino In olajšave. Knjiga stano broširana Din. 10.—, kot priporočena tiskovina Din. 11 '50 ter ja jako praktična in neobhodno potrebna za vse pisarne, urade, trgovce ip za privatnike, ,kl imajo po- sle z oblastmi. Rad! omenjane na klade je takoj naročiti pri Izdajatelja* Dr. Ivan Cernetu, Gospodarska pi sama, Ljubljana. Pri narofilih nad 100 lz vodov 10%-nl popust. Denar je vposlati ob naročilu ali pa nakaaati na čekovni račun štev. 10.308. ■» Nove menične gotice. Zaradi tehni čnlh zaprek ne moro uprava državnih monopolov dati v pronet nove emisije monlčnlh golio r. dne 1. novembra 102L Zato je odločil minister za finance, da sa Bmcjo — nek varno točki 9. člena 18. pravilnika za izvršovanje določil o tak sah In pristojbinah — do dne 1. februarja 1922 rabiti tudi stnia menične golloe; s tom dnom pa so dado v promet menične goliee novo emisije. «= «Orlcnt», trg. sped. medn. d. d. v Mariboru. Pod gornjim imenom so osno vali naši domači trgovci ln Industrijalci lastno trgovsko In Spedicijsko podjetje ter razpisali v svrho sabskripcijo delni? ko glavnico 1.000 000 dinarjev. Subskrip cija se zaključuje z dnom 6. novotnbra. Opozarjamo zaradi toga vso naša trgov ce, Industrijalce In podjetnike, ki šo nfco položili kamona za zgradbo lastnoga sped. podjetja, da to storijo takoj ter lz rabiio zadnje dnavo v podpis delnic trg. spori. d. d. »Or;ent». Smatramo ominent no važnosti, da postane snnjočo so podjetja Izključno delo naših trgovcev tet* da ostane v njih rokah, pred vsem, km hi lahko obstojala nevarnost, da preide podjetje v privatne roke. ter isto s tem izgubi svoj prvotni namen. Pri razdolit vi delnic se bodo v vsakem oziru vpo števali predvsem trgovci, industrijalci in drugI podjetniki tor se bo gledalo, da dobi vsak tisto število delnic, ki jih ho podpisal. Poilpisuito toraj delnice svoje trg. sped. d. d. »Orient*. Cene letošnjega vina na Štajerskem. Letošnja vino na Štajerskem je po ka kovosti prav dobro In so zato tudi cone precoj visoke. Pod 20 K se sploh ne do hi novega vina. Cene se gibljejo mod 22 in 25 K, sortirana vina pa 25 do 30 K. Seveda vse pri vinogradnikih In na debelo. — = Anketa za ureditev poljedelske sta* tlstlke se je vršila včeraj v Zagrebu. Sklicalo jo je poliedelsko ministrstvo. >* Podružnica Srlisko-francoske banke na Reki. »Voca del Popnlo* poroča, da ■o »Srbsko-franenska banka* otvorila ua Roki avojo podružnico. Borza Zagreti, devize: Berlin 100 — ina Bukarešta 195 — 200, Milan izplačilo 1310 — 1350, čok 1325 — 1340, London 1270 — 1270, Ncwyork ček 323 — 324.50 Pariz 2375 — 2100. Praga 307 — 308.50. Švica 0000 — 0100, Dunaj 6.85 — 7, Bu dimpešta 38 — 39, valute: dolarji 819 — 321. avstrijska kione 7 — 7.50, češke krone 295 - 298, marke 109 — 173. liro 1335 — 1310. Banka za Primorje 865 — 900. Trg. obrtna banka 235 — 240. !Irv. eskomptna banka 685 — 698. Brodska banka 400 — 105. Jadranska banka 1550. Jugoslovenskn banka 180 — 495 Ljub. kreditna banka 850. Narodna banka 495 — 515. Pra štadiona 5300 — 5400. iiečka pučka banka 575 — B90. Srpska banka 705 - 715. Hutman 1400 — 1475. Nar. šumska industrija 575 — 586 NaSIčka Industrija drva 525. Slavonija 655 — 660. Dnbr. paropl. družba 3800. Beograd, valuto: dolarji 79, marke 44, leji 53, lc\i 44, d o v i 7. o: London 314, Pariz 585, Praga 75.75, Dunaj 1.79 Berlin 42.15, Milan 328. Budimpešta in. Narodna banka SlIS 2200. Dunajska borza je bila zaprta. Berlin, d o v i z e: Rim 889.15— 840.85. London 804.15—80."i.85, Newvork 201.7-1 — 20r>.2l, Pariz 1513.45 — 1516.55, Svi ca 8790,80 - 3803.80, Dunaj 7.83-7.87 Praga 200.75 — 201.25, Budimpešta 22.47 — 22.53. Curlh, d o vi z e: Berlin 2.70, Neyyork 5.38, London 21.18, Pariz 39.65, Milan 21.75, Praga 5.15, Budimpešta 0.60, Za greb 1.60, Bukarešta 3.05, Varšava 0.1P, Dunaj 0.25, avstr. žig. krone 0.14. Vremensko poročilo LiuliMana 306 nt n»rl morjem. Dan 3. nor. 3 * £ § N S O O ao ~ S B •8.5 a e 2 S M B 0 S _-iS 1 3 cj v H Vetrovi "11 i Nebo j f j £ II 7. (31 2 7 7 bres retr« obi. L 14. 133 4 10 0 d. obl i 21. 732 3 9 0 tt obl. 1 Srednja včerajšnja temperatura 9*8, normalna 6 6. Vremenska napori"): v. 0bl. južno Treme, Solnee vzhaja ob 6*45, zahaja ob 17*42 Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Vit. F. Jelen-. Opozarjamo vse p n trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumejitie. zahtevajte edino le to vrsto! ia«? Uprava Jutra"™ »Njive" •« nahaja v novih prostorih nasproti glavne pošte V LJubljani, Prešernova ulica 54. Istotam se nahaja Po nizki cenh 1698 nova dvokolesa. otrolkl vozički, šivalni stroji, tudi malo rabljeni. P. BATJEL, LJubljana, Stari trg it. 8. Karlovika usti it. 4. II ti L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 Tiskovna zadruga ima svoja nove prostore v Prešernovi ulici št. 54 nasproti glavne pošte. Lestenec (Luater) eelo lep, trloglat, a« proda. PovpraSa se v npravništvu .Jutra". ~ Mizarstvo^ V prometnem me«tu bliiu Olja ie proda n i bolezni lastnikove. Na nivo moderno urejeno, a drema elektromotorjema (87, in 1 H. P.), kombiniranim ekobelnim strnjeni (komhinierte Hobal- und Abriehtmaschine), 6O1 mm teSko frezo, kombiniranim eirku-larjem t vrtalum, brusnim strnjen, o sko-bolnimi stoli i vsem mizarskim orodjem Vuaratvo »e nnhaja t polnem obratu, fctroji, ki >o popolnoma noti, »e tuli posebej od-dndo. — Ponudi)« na upravo Me'ad. . ^ V LJUBLJANI. JJ Cenr. povsem konkurenčna. Pri nakupu vžigalie zahtevajte moj eomk. 1621 J. Perdan, Llubljana. Pozor! Hljučiivničarjlinliovači! Pozor! Po nizki .-eni se proda efi vrst železa, in sicer plo'»nate. Stlrloivlato, kotno, letoncko telezo, klani«, žične vrvi. bodeča žloa ln dtnso železo. Frano Tomnžlč & «o. trgovina t ieesnino na fl»*>eto. Preiamova ulica 48. Poljudno-znanstveni spisi zbirka „Pota in cilji": I II tvazuk: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovenoev. I. del, ves. 21 K, II. ilel, vez. K. Za oba zvezka po poŠti K 6 «0 rti lil. -IV zvezek Dr. fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, poŠta 3 K ver. V. »veaek: A. Melik. Zemljepi. kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., tiu papir 6U K, pofta 3 K vee. BroS. navadni panir 42 K. po poŠti 2 K vef VI -IX zv. Dr. Iv. Prijatelj. Predhodniki ln idejni mem 1 jltelji ruskega realizma. Strani 418. Cena 00 K, po poŠti 6 K več. Naročila sprejema- Tiskovna zadruga v LJubljani, Fret rnova ulloa, nasproti glavne poite. Pravkar je izšel ponatis znamenitega „iutrovegg romana, ki je vzbujal splošno pozornost: Frank Heller, Prigode gospoda Collina, Cena 15 K, po poiti S K več. ffaroča se pri epravalitva Julra", LJabljana, Prešernova ulita, ""Sfer" .;\yjus»m*va>»■ —-t — trr-vv- -»: a FIAT FIAT AUTOMORIU Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK llubljana, Sodna ulica 11 — Tel. intariurb. 461 FIAT Wien»Turin FIAT ti a subskripcijo. Podpisani konzorcij jo sklenil ustanoviti delniško družbo za eksploatacijo vodne sile reke Krke. V kratkem bode dogotovl.jena prva električna centrala v Zagracu, ki bo preskrbovala z električnim tokom še tekom tekočega leta velik kos Dolenjske, kakor Krko, Stično, St. Vid pri Stični, Višnjo goro, Žalno, Grosuplje, Šmarje, Škofljico, Dobrepolje itd. V slučaju večje uporabe električnega toka, je na Krki še več za rksploatacijo zelo pripravnih mest. Delniški kapital družbe bode znašal K 6.000.000 —, ki se sme zvišati s sklepom občnega zbora na K 10.000 000'—. Kapital bode razdeljen na 7500 delnic po nominale Din. 200-— = K 800 —. Vsled tega se da na javno subskripcijo omenjeno število delnic po nominalni ceni. Za stroške emisije in kolek pa je plačati za vsako delnico še Din. 20 — = K 80—. Na subskri-birane delnice odpadajoči znesek je vplačati takoj ob prijavi. Subskripcija se bode vršila ns* od dne 15. oktobra do 15. novembra 1.1. pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani ter njeni podružnici v Novem mestu, pri Ljubljanski kredit, i banki v Ljubljani ter Hranilnici in posojilnici v Višnji gori. Jelnice bodo deležne čistega dobička izza 1. januarja 1922. ter bodo opremljene z kuponom za let* 1922. O subskribiranih delnicah in o vplačilu se bodo dajala pri.javnikom posebna potrdila. 0 dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo, kadar bode prijava končana, nakar dobe isti začasno potrdilo o dodeljenih jim delnicah proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah« odnosno vrnitev vplačanega zneska, kar bode preseglo predpisano visočino. Originalne delnice prejmejo podpisovatelji proti začasnemu potrdilu, kakor hitro bodo iste dotiskane. liMorcij »Elektrarne lagrao" v Višnji gori. Mihael Ornahen Ivan Končina Milan Končina Anton Roječ Josip Javornlk Henrik Lotee Ivan Steh Martin Videnič Franc Košfiak