67. številka.
Ljubljana, v soboto 22. marca 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemaš u avstro-ogrsks dežele aa vae leto 35 K, aa pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za jeden meseo 3 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa ae za vse leto 3 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa po&tnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoaujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 13 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 13. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 3, vhod v npravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod'1 telefon it 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zmaga v celjskem vprašanju.
Česar še včeraj sami nismo verjeli, se je zgodilo. Nemški naklep na slovenske gimnazijske razrede v Celju se je sijajno odbil. V tem znamenju se je tudi prekinilo predvelikonočno zasedanje burno in kričeče, toda za avstrijsko slo-vanstvo zmagovito.
Za neusmiljeni poraz Sttirgkhove resolucije se imamo Slovenci zahvaliti pač poglavitno nevstrašeni slovanski vzajemnosti, posebno nepremakljivim češkim sobojevnikom. Res je sicer, da bi tako sijajnega uspeha ne bili dosegli, da ni posegla vmes srečna konstelacija. Nemški klerikalci so se deloma pridružili Nemcem, deloma so zapustili dvorano, trije pa so celo glasovali s Slovenci. Jeziček na tehnici pa so bili Italijani, ki so glasovali proti Stiirgkhovi resoluciji, ne morda iz ljubezni in pravičnosti do Slovencev, temuč iz golega maščevanja, ker niso hoteli Nemci glasovati za premestitev hrvaške gimnazije iz Pazina. To so tudi izjavili pred glasovanjem po svojem zastopniku Rizziju, češ, da bi jih bili imeli Nemci popolnoma zase, da so postavili na glasovanje obenem pazinsko in celjsko gimnazijo. Glasovali so tedaj nemški klerikalci in Italijani — kakor jim je ravno kazalo.
Pred glasovanjem je govoril še enkrat naučni minister Hartel o srednjem šolstvu. Povedal je, da je mogoče le sukcesivno izvrševati želje glede novih srednjih šol. V ministrstvu leži sedaj 47 prošenj za podržavljenje srednjih šol, 56 prošenj za ustanovitev novih srednjih šol, v 29 slučajih prosijo občine, da jim država spregleda prevzeta bremena za srednje šole. Ako bi hotela vlada ugoditi vsem tem prošnjam, nakopala bi si celih 16 milijonov K več izdatkov, a obremenila bi tudi vsakoletni državni proračun za 7 milijonov. Minister izjavi, da so glede srednjih šol na najslabšem planinske dežele, kjer se baš zadnji čas ponavljajo upravičene   prošnje   za ustanovitev
srednjih šol, na katere se tudi mora ozirati, ker izkazujejo po preobilem obisku takoj ob ustanovit v i, d a so potrebne.
Potem je govoril celjaki poslanec P o m m e r, ki je mešal po svoji duhoviti navadi »Kraut und Knochenvverk zusam-mena. Govoril je o papeževih bullah, cerkveni dogmatiki, o Štajerski kot pradomovini Nemcev, o krstnih knjigah, o Gostin-čarjevi zadevi, o slovenskih okrajnih zasto-pih, »Slovenskem Narodu« in prisilnem zavodu za žurnaliste, o krvavo žaljenem nemštvu itd.
Kot tip celjskega »todlna« je pogrel brezmejno budalost, da so slovenski gimnazijski razredi — očitno orodje za poslovenjenje Celja in Spodnje Štajerske. Za to duhovito profesorsko iznajdbo je mož vreden nemških Celjanov, Celjani pa njega.
Posl. grof S t u r g k h je še enkrat razlagal na dolgo in široko o svoji famozni resoluciji. Mož pač ni slutil, da govori svojemu slabotnemu detetu — nagrobni govor.
Najprej pride na glasovanje zvišena budgetna postojanska za češko gimnazijo v Opavi, ki se sprejme z 239 glasovi proti 144. Za so glasovali tudi socialni d e -mokratje.
Po formalni debati se začne poimensko glasovanje o Stiirgkhovi resoluciji. Zbornica je nudila v tem trenutku nenavadno lice. Od Badenijevih časov ni bila zbornica tako polna. Hrupna razburjenost je rasla od minute do minute, da ni bilo slišati imena poklicanih. Ko potem končno naznani predsednik vspeh: za 17 0, proti 203, resolucija je zavržena a 33 glasovi večine, zavladala je za trenotek splošna tišina, da zabuči potem vihar s tem večjo silo. Vse-nemci so žvižgali in razbijali, vse križem je vpilo, grozilo, smejalo se in ploskalo. Ker ni nihče hotel zapustiti zbornice, a predsednik ni mogel priti do besede, zaključil je naglo sejo, ne da bi bil kdo slušal in razumel njegovega voščila za praznike.
Nepričakovan poraz je najhujše po-paril nemško ljudsko stranko, ki si je do-mišljavala, da bo s svojo pristno revol-versko politiko prisilila vlado in ostale stranke, da se podvržejo brezpogojno njeni diktaturi. Dovolj značilno za ko-rupcijske nazore v tej stranki je pač, daje zveza nemške ljudske stranke pred glasovanjem obvestila ministrskega predsednika, da stopi stranka takoj v opozicijo, ako glasovanje o celjski resoluciji ne izpade v prilog Nemcem. Naravnost za-ukazali so KOrberju, da naj vpliva na nemške klerikalce, da bodo glasovali za Stiirkgh-ovo resolucijo.
Ker se Korberju to ni posrečilo popolnoma — sicer pa je njegovo včerajšnje objemanje Kathreina tudi pomenljivo — izdala je zveza nemške ljudske stranke komunike, v katerem se trdi, da je vsled padle Sturgkhove resolucije postal parlamentarni položaj skrajno resen. Budget s celjsko postavko v sedanji obliki, s češko tehniko v Brnu in 16 milijoni za Prago itd. je za avstrijske Nemce nesprejemljiv.«
Sicer pa tudi v nemški ljudski stranki ne jedo juhe tako vroče, kakor jo — kuhajo.
Boj za Celje.
Govor poslanca vit. Berksa v seji dna 19. t. m.
Visoka zbornica! Vprašanje o celjski gimnaziji se je že tolikokrat in tako vsestransko pretresalo, da je glede njega vsak, kdor se bavi s politiko, popolnoma na jasnem, ali vsaj misli, da je s svojega stališča na jasnem. Vsled tega ima velika večina poslancev že določno mnenje o tej zadevi. In v glavnem se kaže, da vladata dve mnenji. Jedni smatrajo celjsko zadevo za vprašanje moči, in s temi ne mislim govoriti, saj vemo, da moč gre čez pravico. Drugi se boje, da spravijo svoje mandate v nevarnost, če zavzemo glede celjskega  vprašanja  pravično sta-
lišče. Tudi s temi nočem govoriti. Govo riti pa hočem s temi, ki imajo toliko moškega poguma in toliko objektivnosti, da jih vodita samo pravica in pravičnost. (Jako dobro!)
Za kaj pa se gre pri celjskem vprašanju? Na c. kr. državni gimnaziji v Celju so bili za slovensko mladino ustanovljeni štirje nižji razredi, ki so od nemške gimnazije popolnoma ločeni, ki so tudi nastanjeni v posebnih prostorih in imajo svojega posebnega voditelja.
V teh razredih se uče v slovenskem jeziku samo trije predmeti (Čujte! Čujte!) in sicer veronauk, latinščina in matematika, vsi drugi predmeti se že od prvega razreda uče v nemškem jeziku. S to sukcesivno večjo uporabo nemščine pri pouku se omogoči nemškega jezika nezmožni slovenski mladini, da si, ne da bi trpel pouk ali da bi se učni čas podaljšal, osvoji nemščino v toliko, da se mora pouk v višji gimnaziji vršiti samo v nemškem jeziku. Tak je tisti zavod, ki se proglaša kot klubovalni zavod in slika kot nevarnostma nemštvo. (Jako res!) Prej je obratno. (Pritrjevanje). Mnogi gg. tovariši morda niso vedeli, da je to bila naloga takoime-novanih slovenskih paralelk na celjski gimnaziji in mnogi gg. tovariši tudi ne vedo, da so tudi slovenske paralelke na mariborski gimnaziji jednako urejene, namreč tako, da se v prvih štirih razredih nekateri predmeti uče v slovenskem, drugi v nemškem jeziku, tako da se potem v višji gimnaziji slovenska mladina uči samo še v nemškem jeziku. Kaj ne, gospoda, tega ne veste, da skoro dva milijona duš broječe slovensko ljudstvo v tej monarhiji nima nobene slovenske gimnazije (Tako je!) da so tudi na Kranjskem in na Primorskem gimnazije tako urejene, da se mladina v nižjih razredih pripravi v toliko na nemški pouk, da ga v višjih razredih samo še v nemškem jeziku dobiva.
Slovenskih gimnazij v tem smislu, kakor na Češkem in Moravskom čeških, v Galiciji poljskih in maloruskih, takih slovenskih gimnazij se-
LISTEK.
Tedensko razmišljevanje.
Tudi ta teden se je opažala v klerikalni politiki tista slinasto-vodena stagnacija, ki jo prinaša vsako leto 40danski post seboj. Da, da, kri ni voda, pa tudi vice versa: voda ni kri, kar občutijo posebno v samostanih in farovžih, kjer mesto puranov in kapunov »izkrvavi« vsaki dan le po pol tucata vodenih žab in sklizkih polžev.
V tem znamenju bo se vršile tudi prepovedi »za inteligenco« v šentklavžu ter se je obhajalo par jubilejev. Saj jubileji so sedaj najbolj moderno sredstvo za preganjanje dolgega časa. Ako sme tam v Hinterpommerju obhajati Gletna kokoš jubilej 1000. jajca, zakaj pa bi si klerikalne ustanove ne privoščile jubilejev, ki >o tudi že marsikaj izvalile.
Najnovejši čas so na vrsti jubileji 'aznih buli. Klerikalci se divijo 6001etni hilli papeža Bonifacij a VIII., ki utemeljuje na oslovski koži papeževo vrhovno posvetno °blast. Tudi Angleži so obhajali nedavno dveletni jubilej svojih bul, ki so jih jim spustili junaški Buri. Razlika med temi
bulami je le ta, da je papeževa bula »Unam sanetam« že stara, in kakor je dokazal "VVahrmund precej močno — »dišeča«, do-čim so angleške bule še lepo sveže in mavričasto pisane. Tudi angleške bule pričajo o pohlepnosti po svetovni nadvladi, niso pa dokument — nezmotljivosti.
»Feminizem« zanima v marčevih dneh najbolj »Slovenčeve« celibatarje; vendar je »Slovenec« toliko odkritosrčen, da prizna, da jih ne zanima »toliko v svojih teoretičnih izvajanjih, kakor v svoji praktični strani«. »Grau, Freund, ist alle Theorie«, — praksa, to so ti občutki, bi rekel veliki Groga.
Nekrologi so »Slovencu« najljubši podlistki. Ker pa ni hotel zadnji čas nihče izmed tonzurancev zamenjati žabje-polže-vih obedov z nebeškim* uživanjem, priobčiti je moral zadnjo soboto solzav nekrolog o — »staremu krokodilu«, ki je baje crknil nekje v liberalnem taboru. Tudi znak kolegijalnoga sočutja! Se pač vidi, da se pripravljamo na vseslovanski časnikarski shod.
»Obrambno društvo« — ki pa ogorčeno odklanja poniževalni priimek »duhovniško«, dasi sedijo ▼ odboru sami duhovniki — si je nakopalo novih izdatkov. Poleg juridično nesposobnega tajnika si je namreč moralo najeti v američanskem
knjigovodstvu izvežbanega magacinerja in evidenčnega skontranta za došle in odposlane popravke na temelju § 19. Sicer pa boleha društvo, kakor turški sultan, na »Verfolgungswahn«, ker se njegovi člani brez potrebe sučejo okoli — Studenca.
Žensko gibanje, o katerem se baš sedaj toliko govori in piše, je prodrlo tudi v klerikalne vrste, kjer se ne vidi samo, temuč ga marsikatero blagoslovljeno telo tudi čuti, kadar se »giblje« farška kuharica z metlo v roki. Gibanje se je zaneslo celo v cerkve med brezzobe čeljusti tretjerednic in drugih »sester«. Ženskega gibanja le ni opazila ona ljubosumna farovška kuharica, ko ji je prikril dušni pastir svežo punico s svojo suknjo. Gospod je pač razprostrl črez njo — »plašč usmiljenja«.
»Ženska k ognjišču in zibelki!« upi-jejo nasprotniki ženske emancipacije. Klerikalne in poslušne nizozemske gospodinje so vsled tega sklenile na kongresu v Bruslju, da se hočejo pokoriti, zahtevajo le — državno subvencijo za gospodinjstvo in rejo otrok. Ako se vlada tej zahtevi uda, se bo marsikatera rajše »posvetila« zibeljki, kakor pa tovarni.
»Sušeč ima zakrivljen rep«. Od tega pregovora so prišli pri »Slovencu« duho-
viti člankarji srečno na zakrivljeno palico nadškofa Kohna in njegovo »darežljivost«. Zaslišali so povsem nepristranskega moža iz svojih vrst, ki je svečano izjavil: »Duhovnik mi ni še noben kože slekel«. Kaj pa se potem še pritožujete, vi prekucuški liberalci! Ne samo ta brumni mož, na stotine živečih katolikov lahko potrdi, da jim še noben duhovnik ni kože slekel. Za suknjo ga seveda ne smete vprašati.
V avli dunajskega vseučilišča se je nedavno neznansko svetilo; bil je močnejši sijaj, kakor nad betlehemsko »šta-lico«, da, še močnejši kot na ljubljanskem jubilejnem mostu od 32 žarnic. Promoviran je bil suplent Srebrnić, »nevstrašeni« član »Danice«. Promocijant si je namreč »obesil poleg Daničinega traku tudi svetinjo Marijine družbe na prsi.« Oh, ali je bilo to fletno! Vprašal seveda ni nihče »junaškega« Daničarja, kje in kako si je priboril svetinjo. — Na misel nam prihaja razkoračeni kmetski rekrut, ki je prišel v vojašnico z veliko srebrno svetinjo na prsih ter je na stotnikovo vprašanje, zakaj je odlikovan, se odrezal: »Moj oče je izrodil največjega bika, zato se mu je pri-poznala — biku namreč — na premiranju prva svetinja«.
O  pomladanskih   ženskih toaletah
đajvtej monarhiji sploh ni. (Pritrjevanje.) Taka je, gospođa, slovenska po-žrešnost.
Slovensko prebivalstvo sploh ne zahteva več, kakor da naj se njega mladini omogoči zvršiti gimnazijo, ne da bi pouk trpel in ne da bi se učni čas na gimnaziji podaljšal, tako da morejo maturantje svoje nauke na univerzi nadaljevati.
A ravno tako, kakor nima slovensko ljudstvo nič proti temu, da se slovenska mladina na gimnazijah nauči nemškega jezika, tako tudi zahteva obsežnejšo znanje v materinščini. Z višjo splošno izomiko naj bo združeno tudi preciznejše izražanje v materinščini, kar je toli važnejše, ker zahteva bodoči poklic popolno znanje slovenskega jezika v besedi in v pisavi in sicer jezika izobražencev.
Po teh izvajanjih prehajam k predlogu poročevalca grofa Stiirgkha.
Prvo načelo učne uprave bi morala vedno biti stabilnost. Z učnimi zavodi se ne sme delati eksperimentov, se ne sme žoge biti. (Pritrjevanje.) Kaj pa hoče poročevalčev predlog? Odpravijo naj se na dveh gimnazijah slovenski razredi, ki so se jako dobro obnesli, s katerimi je slovensko prebivalstvo — in tega se jedino tičejo — jako zadovoljno, in mesto njih naj se proti volji Slovencev napravi slovenska nižja gimnazija v Mariboru. Na mesto dobrih uredb, ki so se obnesle, naj stopi eksperiment.
Ustanovitev slov. nižje gimnazije v Celju se je predstavila kot prav posebna milost za Slovence. Pred vsem še ni dokazano, da je jedna več kakor dve. (Jako dobro.)
Danes obstojita za slovensko prebivalstvo dve slovenski spodnji gimnaziji. (Klici: Takoimenovani!) Da, takoimenovani utrakvistični, kajti mariborske paralelke so pravzaprav tudi spodnja gimnazija, a v bodoče naj bo le jedna taka spodnja gimnazija. Danes so mariborske paralelke podrejene direktorju višje gimnazije. Če se po poročevalčevem predlogu ustanovi samostojna nižja gimnazija v Mariboru, ne bo to tudi za Maribor koristno nego škodljivo, ker bi potem dijaki v višjo gimnazijo prehajali na drug, na nasproten zavod. (Pritrjevanje.) Prehajanje bi bilo otežkočeno in nevspehi zagotovljeni. (Pritrjevanje.) _ (Konec priii.)
V IJut>lJim23 22. marca.
Schonererjev govor in veliko-nemško časopisje.
Schonererjev govor in njegov končni vzklik: »Iloch und heil dem Hohenzollern!« je bliskoma pojasnil svetu tendence in namene vsenemške stranke. Ti vzori Vse-nemcev so bili sicer vsakomur že popreje znani, a vendar tako jasno, odkrito in razločno jih doslej še ni povedal nihče kot Schonerer. Mož je znan alkoholik, zato je morda govoril v navdušenosti in odkritosrčnosti pijanca. Toda pijanci in otroci govore resnico. Vsenemci so proti državi in proti dinastiji ter stremijo za priklopljenjem avstrijskih nemških dežel k Nemčiji, njih vladarji pa naj bi ne bili več Ilabsburžani, nego Ilohenzollerci. Seveda se bavi s tem dogodkom v avstrij-
imajo sedaj podlistkarji najbolj hvaležno gradivo. V Lvovu in Meranu pa so začele krojaČice in modistinje štrajkati, in bati se je, da preostanejo oholim Židinjam za pomladno sezono le — Evini kostumi.
Lurška voda je došla! Toči se pri stolnem vikarju Luki Smolnikarju na litre in frakeljce. Toči se tudi — črez ulico in kanale, ako se lo poprej dobro plača. Edino prava, po najnižji ceni, brez konkurence! Koncesijonirano podjetje! Kein Schvvindel! Cenjeni odjemalci in ođjemalke naj pazijo na — etiketo. Take vode ne dobite nikjer, niti v Jegličevi kleti ne!
Lurška pastarica je izšla pri istem gospodu v — drugi, »povečani« izdaji. Se tudi dobi za denar.
»Dachs« je ušel (po »Slovencu«) mariborskim jazbičarjem ter srečno odnesel svoj kožuh v brlog. Najbolj se je baje hudoval, ker so ga motili v njegovem običajnem zimskem spanju.
Ciril -Metodovi štruklji so se prodajali na Jožefovo v »Narodnem domu«. Klerikalci se niso približali, ker rajši vi dijo, da jim obleži denar v bisagi, kakor pa štruklji v želodcu.
Jaruk-aga Brezobzirnović.
skem parlamentu tudi velikonemško Časopisje, ki pa Schonererja najodločnejše zavrača. »Nord deutsche AUgem. Ztg.« piše, da je bilo že Bismarckovo načelo, v notranje zadeve drugih držav ne vtikati se ter da je bistven del dobre mednarodne politike spoštovanje dinastij. To velja zlasti o zaveznih državah in o vladarskih hišah Habsburžanov in Hohenzollerjev. Schone-rer je to načele surovo žalil ter s tem le nasprotnikom Nemcev priskočil na pomoč. »Berliner Tageblatt« slika Schonererja kot političnega Pavliho ter zavrača zločinske fantazije peščice vsenemških kričačev z ogorčenjem. »Kreuzzeitung« takisto zavrača Schonererja, češ, da tisti ni naroden, ki izdaja lastno domovino, da je Schonererjev klic obrnjen proti dinastiji in drž. samostojnosti avstrijskega cesarstva ter da bo treba poslej paznejše gledati na počenjanje Vsenemcev. »Germania« pravi, daje Schonererjev nastop nečuven škandal ter da se kaj takega v evropskem parlamentu še ni zgodilo. »Kuln. Ztg« nazivlja Schonererja političnega don Quixota, »Localan-zeiger« pa pravi, da je vsa afera skrajno mučna. Največji velikonemški listi zavračajo torej Vsenemce in njih vodjo, zato pa se avstrijski patriotični listi čudijo, da je Koerber, ki sicer rad govori, na izdajalsko demonstracijo Vsenemcev molčal ! Kaj bi se zgodilo, če bi zaklical kak slo-van. poslanec v parlamentu: »Bože, carja hrani« !? —
20 milijonov za telefon.
Nameravani novi davek na vozne liste je baje v prvi vrsti namenjen za novo telefonske zveze. Vrhutega se bo primoralo najbrže prizadete stranke in korporacije, da prispevajo k napravi novih telefonskih zvez, razun tega pa se slis', da hoče finančno ministrstvo napraviti 20 milijonov K dolga za uredbo telefona ter za ta znesek izdati kronske rente. Najvažnejši projekti, ki se morajo v kratkem času izvršiti, so telefonske zveze Dunaj s Tirolsko in Vorarlberško, Dunaj-C elovec, L v o v - Č r n o v i c e, Trst-Opatija-Reka, Trst-Go rica P u lj , Dunaj Pasov-Regensburg-Frank-furt, potem cela vrsta krajših zvez, samo na Češkem 50.
Dijaški nemiri na Ruskem.
Rusko dijaštvo je očividno začelo sistematičen boj proti sedanji ustavi, proti vladi in reakciji sploh. Nemiri se ponavljajo V3ak čas v največjih vseučiliških mestih in delavstvo podpira te demonstracije. Revolucionarni shodi, poulični izgredi, nabijanje in razdeljevanje revolu cionarnih proklamacij je sedaj na dnevnem redu. Vse vre v ruskih središčih in vlada se trudi zaman, da zatre te pojave vseobčne nezadovoljnosti s silo. Dijaštvo hoče nadaljevati nemire do skrajnosti, dasi je že več sto akademikov iztiranih v Sibirijo. Vlada je vse nemirneže izključila ter izgube dva semestra. Toda vse to ne pomaga nič. 16. t. m. so bile v Petrogradu zopet velikanske demonstracije. Car bo končno moral slišati te klice po svobodi in napredku!
Rusija in Francija proti Angliji in Japonski.
Dva meseca sta minila, odkar se je sklenila angleško-japonska zveza, katere ost je obrnjena proti ruskim težnjam v Vshodnji Aziji. Odgovor na to je prišel šele sedaj, in sicer v obliki rusko francoske zveze, ki se je oficialno naznanila vsem velevlastim. Rusija in Francija hočeta solidarno postopati v Vshodnji Aziji ter braniti svoje interese z vsemi sredstvi. Nota, ki se je izročila velevlastim, govori o eventualnem napadu »tretje velevlasti«. Ta tretja velevlast more biti samo Anglija ali Japonska, druge velevlasti imajo v Vshodnji Aziji le trgovinske inte rose. Zato so y Londonu zelo vznemirjeni. Anglija se ne more svobodno gibati v Vshodnji Aziji in njena zveza z Japonsko je sedaj temeljito paralizirana. Vojna v Južni Afriki.
Avstralska vlada je sklenila poslati še 2000 mož v pomoč Angležem v Južni Afriki. Lahkoverni Avstralci tedaj še vedno verujejo Angležem, da bodo prav kmalu zasedli rudnin bogate burske pokrajine ter se seveda tudi svojih avstralskih podložnikov spomnili. Buri pa se hvalijo, da se bodo vsaj eno celo leto še uspešno borili, najsi se zaveže z Angleži samo peklo, dokler imajo le še za po-
veljnike Botho, Deweta in Delareva. — Vsa mirovna ugibanja se baje rešijo, ko prispe Wolseley v Južno Afriko. Vso kla-vernost angleškega vojskovanja je izdal v parlamentu minister Brodrick, da se ne more vedeti, koliko sovražnikov je približno na bojišču. Pred začetkom vojne pa je motiviralo isto ministrstvo nujnost na podlagi »natančnega svojega poznanja južnoafriških odnošajev, koliko prebivalcev je Angleški naklonjenih, koliko nasprotnih.«
— Ves angleški narod se je vsled brezuspešnega vojevanja razdelil v dve skupine: imperialiste in antiimperialiate. Te dve struji sta močnejši kot vsa druga angleška politika.
Najnovejše politične vesti.
Grof T nun, bivši ministrski predsednik, pride baje na Devmovo mesto za poslanika v London. — Bernstein, znani vodja socialnih demokratov na Nemškem, je izvoljen v državni zbor. — Program Sagaste določa med drugim, da se snidete zbornici 1. aprila, da se uprava decentralizira, število škofov zmanjša od 53 na 49, a glede verskih kon gregacij se sestavi posebna enketa. — Poslanec Koloman T i s z a umira.— Zopet 5 generalov je izgnala Turška iz političnih nagibov. — Za zvišanje plač d i ur n istom je sklenil davčni odsek državnega zbora resolucijo.
— Srbska ministrska kriza je poravnana, ter ostane Vuioev kabinet, ker mu je skupščina izrekla po svoji deputaciji popolno zaupanje in pokorščino.
— Za 1 adi avtonomnega carin skega tarifa se vrše prihodnji teden obravnave   avstrijskih  in   ogrskih ministrov.
Novo industrijsko podjetje.
Velika industrija je v naši deželi, žal, še v povojih; zaradi tega moramo vsako gospodarsko podjetje, ki pomeni korak naprej na zanemarjenem narodnogospodarskem polju, z zadovoljstvom pozdravit'.
Kakor se nam poroča, sestavil se je v Ljubljani konzorcij, ki namerava izkoristiti moč reke Save med Medvodami in Tacnom električnim potom za tovarniške, obrtne in obratne namene. V to svrho projektovan je jez na zatvornice v Medvodah. Nizka voda napela bi se tam za 1.60 m. ter po 4000 m. dolgem kanalu ob levem bregu Save speljala do Tacna, kjer se postavi šest turbin ter izkoristi strmec 9 35—6 35 m. Na ta načia dobilo bi se 2000 do 3000 konjskih moči. Od turbin odvajala bi se voda zopet v reko Savo.
Pridobljena električna moč porabila se bode — kakor že omenjeno — za raz svetljavo, v prometne in obrtne namene ter v to svrho speljala tudi v Ljubljano. Podjetniki nameravajo tu v prvi vrsti fuzijonirati mestno elektrarno in cestno železnico (sedanja elektrarna bi ostala kot rezerva), v drugi vrsti pa oddajati elektriko po primerno nizki ceni tovarnam in manjšim obrtnikom. Preostanek električne moči uporabil se bode za električno železnico na Šmarno goro in za karbitno tovarno v Tacnu.
Obširni projekt za to veliko vodno napravo izdelal je civilni nadinžener gosp. Fran Žužek. V podrobnosti načrta se seveda ne moremo spuščati, vendar utegne naše čitatelje zanimati, ako jim podamo nekoliko bistvenih podatkov iz projekta. Pod Medvodami projektovana je v strugi Save 114 m. dolgo jezilna naprava s stalnimi polarni, razdeljena na 9 oddelkov. Vsak posamezni oddelek ima zopet 7 delov s premičnimi stebri in zatvornicami; skupno je torej 63 zatvornic. Konstrukcija jezi je v zgornjem delu popolnem železna ter v dno Save vložena v betonasti temelj. 4000 m. dolgi dovajalni kanal bo v dnu in brežinah tlakovan in z betonom oglajen. Na spodnjem koncu v Tacnu razširi se pred poslopjem za turbine v širok bajer, na Čegar desnem bregu se nahaja 14 m široki prepad. Projektovano je šest turbin in sicer pet po 400 in jedna za 1000 konjskih moči. Te turbine (sistem Jouval in Girard) zvežejo se z dinamičnimi stroji, od katerih se bode odvajala električna moč za že omenjena prometna in obrtna podjetja.
Pri izvršitvi * tega projekta pa pride v poštev mnogo zemljišč in nekatere vodne naprave, zlasti nekoliko mlinov pod projektovanim jezom, ker so bode istim pri nizkem stanju Save — če tudi za nekoliko dni v letu — voda popolnem vzela. Projektant sklenil je s posameznimi posestniki poravnavo; nekateri pa se upirajo ali pa stavljajo pretirane zahteve. Obravnave se nadaljujejo in bilo bi res obžalovati, ako bi se projekt ob tem na-sprotstvu razbil.
Podjetniki so vložili pri kompetentni oblasti prošnjo za podelitev koncesije za dobo 90 let, ker bi le na ta način bilo
mogoče, to veliko in koristno podjetje financirati. Troski za vso napravo prora-čunani so na približno dva milijona kron.
V očigled namenu te naprave, po kateri bi se v gospodarskem oziru ne zboljšali samo odnošaji posestnikov pod Šmarno goro, ampak bi se tudi izvršil popolen prevrat pri tovarnarskih obrtih, ker bi se po nizkih cenah električne ener-žije sigurno opustili v Ljubljani parni stroji in nadomestili z elektriko, želeti bi bilo vsestranske podpore temu podjetju.
N.
Izpred sodišča.
G. deželnosodni svetnik Hauffen je predsedoval včeraj sledečim, bolj zanimivim obravnavam deželne sodnije.
1. Tepež. Alojzij Blaznik in Mar tin Krapeš, obadva še ne 20 let stara samska delavca, sta se dne 22. decembra m. 1. sprla s Francetom Reberšekom, menda radi nekih punic. Ko je Reberšek odhajal iz gostilne, sta šla za njim. Med potom sta se oborožila s težkimi poleni. Ko sta prišla v bližino odhajajočega Reberšeka, sta ga pogledala v obraz, da se prepričata, če jo »ta pravi«. Poleg tega sta ga še nagovorila: »AT si ti?« In ko jim jo pritrdil, so že pokala polena po njegovi ubogi »grbi«, — težko ranjen j>-padel na tla. Blaznik, ki je že večkrat predkaznovan radi boja, bode vsled tega surovega napada sedel 8 mesecev v težki ječi in se postil vsakih 14 dnij. Krapeš pa je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe tudi s postom vsakih 14 dnij.
2 Mučeništvo žene. Leta 1873 rojeni Anton Nemec, po domače »Gori nar«, kajžarice mož na Dobu, je velik pijanec in v tej svoji pijanosti neizmerno surov. Večkrat je že predkaznovan, ker muči ubogo svojo ženo na vse mogoč*-načine. Pred nekaj časa je prepisal svojo kajžo na njeno ime, kakor se sedaj vidi, samo z namenom, da ložje pijančuje in da mu ni treba delati. Uboga žena pa mora trpeti in delati kakor tovorna žival, da preživi sebe in pet majhnih otrok Nemec jo pa še pri vsaki priliki naklesti, razbija in razgraja doma in obljublja ženi da jo ubije, ustreli ali pa zakolje. Od rac seca prosinca naprej je posebno ponavlja to svoje pretenje. Dva dni po sv. Tre!. Kraljih je prišel pijan domov in priče1 zopet razgrajati. Vrgel je z ognjišča vse posode, v katerih se je ravno večerja ku hala, udaril ženo po zobeh, da je padla na tla in razbil vrata, da jo morala dru žina celo noč v mrazu ležati. V slučaju, da ga toži, ji je obljubil — nož. Za vse to nezmerno surovo ravnanje in trpinčenje uboge žene, ki je že vsa pohabljena in prestrašena, bode surovež štiri mesece v težki ječi sedel in se vsakih 14 dnij postil. Da bi bil to vsaj konec mučeništva uboge žene!
3. Prebrisan ptiček. Porodil se je 1. 1876 v Lukovici. Ime mu je Andrej Kovač, po domače pa »Jakopičev«. 1 svojem stanju je delavec, a ne dela nikcii in je tudi brez stalnega bivališča; enkrM tukaj, enkrat tam je po njegovem prepričanju bolje, kakor katera koli domača peć. Predkaznovan je ta prebrisani ptiček le večkrat radi tatvine in goljufije. Spal je po navadi v kakem hlevu, na kakem kozolcu ali na mrvi. In počutil se je dobr o. Le semtertja, če mu je denarja zrnan; kalo, je imel skrbi. 26. novembra m. 1. je prišel iz zapora in takoj so ga prijele te skrbij, ko je porabil v zaporu zasluženi denar. 15. decembra je že ulomil pri posestniku Miklavžu Nahtigalu v Ihanu Razbil je okno, zlezel v sobo, vzel s police ključe k omari, jo odprl ter vzel štiri desetake, tolar in nekaj drobiža. To rr.u je za nekaj časa iz zadrege pomagali Potem je pa na drug način svojo srećo poskusil. Šel je k Mariji Avsek in so ji stavil kot ječar, katerega pošilja njen na Zabjeku zaprti sin po denar. Žena je bila precej pripravljena, mu izročiti 56 K, koje je ravno imela. Preprečila je to le neka sosedinja, ki je Kovača poznala. Fant so je potem brez dela klatil in dalje prenočeval po raznih hlevih. Končno ga je dosegla usoda v krmi zakopanega, lo ta usoda v obliki stražnika ga je vzela seboj na Žabjek, kjer bode 10 mesecev počival . . .
Beneficijat Jože Knific, znani steber katoliških tercijalk tomišeljskih, vložil jo pri tukajšnjem c. kr. okr. sodišča radi žaljenja časti tožbo proti delavcu Jožefu Japelj nu, ker je ta mimo njegovega farovža prepeval pesem «... gospod kaplan, mora biti pa sam«. Kot pričo na-vel je Knific svojo gostobesedno kuharico. Da pa jima ne bode dolgi čas posedati v ljubljanskih pisarnah, še bolj pa čakati obravnave na hodniku pred c. kr. okr. sodiščem, sklenil je Knilic v svoji modri glavi, da morajo tudi ostalo njegove ter-cijalke radi istega delikta tožiti Jožet.* Japelj-na. Marija Škraba, ki jo po Knifr covih mislih prva ženska v Tomišlju in bodoča svetnica v nebesih, ga mora tožiti radi pesmi: »Škrabovke so pa ženske
fest.......«;   Marija   Šušteršič P*
radi besede   »čabora«   (stara  latrica), l"
&ŠT Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 67, dn6 22. marca 1902.
pomeni po Knificovem razlaganju »co-pernipo«. K obravnavi, ki se je vršila dne 20. t. m., privlekel je beneficijat Knific vse (Tomišeljske) svoje tercijalke, kar leze ino gre. Da poleg ljubeznive kuharice ni manjkalo mežnarja, zato je baje Knific sam skrbel. Saj se vendar ne da brez mežnarja ničesar napraviti. Če bi bilo treba kako poslušno ovčico, kateri bi pred sodnijo radi slabega pričanja jelo slabo prihajati, v posljedno olje devati, se ji lahko prej pomaga, ker je mežnar prisoten. — Ker so vse priče, kakor tudi oni dve ženski, na čelu jim Knific sam, izrekle, da se čutijo gospod (Knific), kakor tudi oni dve po delavcu Jožefu Japelj-nu strašno razžaljene, obsodil ga je sodnik na 14 dni zapora. G. beneiicijatu Knificu pa se mora na takem uspehu samo čestitati. Le tako naprej. Sliši se, da je ta božji namestnik prosil za sosedno Presersko faro, kjer je popolnoma že domač in je baje ondi Že sv. Urha zato na pomoč klical. Tomišljani mu niso nevoščljivi, ako jo dobi, pač pa so zavedni Preserci obžalovanja vredni.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. marca.
— „Kako imajo nemški liberalni  lisii  radi  dr. Tavčarja"?
Pod tem zaglavjem je »Slovenec« v svoji veliki resnicoljubnosti v č e trte k poročal, da so nemški listi popolnoma zamolčali, da je imunitetni odsek dovolil sodno postopati proti dr. Tavčarju. No, nemški listi niso ničesar zamolčali, kajti imunitetni odsek je ta svoj sklep storil šele včeraj. Mi smo bili prvi, ki smo o tem poročali, ker nimamo ničesar prikrivati. Pač pa p r i k r i v a »S 1 o v e n e c«, da je imunitetni odsek dovolil sodno postopanje proti Venca j z u, in sicer vsled tožbe kranskih notarjev. Imunitetni odsek je to že pred več dnevi sklenil, tudi so o tem poročali nemški listi, le »Slovenec« je to zamolčal. Radovedni smo, bo-li »Slovenec« danes povedal, da je imunitetni odsek včeraj tudi sklenil predlagati, naj se dovoli sodno postopati proti dr. Šu-steršiču.
— „Primorski List" je dal tržaški »Edinosti« ta-le svet: Gospodje okolu »Edinosti« bi bolje storili, ko bi se v ta prepir (med naprednjaki in klerikalci) prav nič ne vtikali, ker imajo v Trstu dovolj nujnega dela. S tistimi brcami, katere daje »Edinost« zdaj eni, zdaj drugi stranki na Kranjskem in Goriškem, se prepir samo neti. Da, po pravici lahko rečemo, da je»Edinost«največpripomogla, daje bratomorni boj med nami postal tako oster, če se bo tudi v Trstu in Istri porodil sličen raz-por, bo v prvi vrsti kriva konfuzna »Edinost«!
— Za volitev v trgovsko in obrtno zbornico se je posebno tudi pehal župnik v Preski, znani prijatelj cekinov. Poslal je mežnarja okrog volilcev, naj pridejo, da se jim popišejo listki. In mežnar je romal od hiše do hiše in nagovarjal ljudi, kakor mu je župnik naročil. Naposled se je tudi župnik spravil na noge in kolovratil po fari. Zvečer pa se je pripeljal škof menda pregledat, kakšen vspeh je dosegel fajmošter.
— »Boj klerikalizmu". Senzacionalni članki, ki smo jih priobčili pod tem zaglavjem, in ki obsegajo izvod iz znanega govora prof. Wahr-munda, so danes izšli v posebni brošuri. Želeti je, da bi se ta brošura kar najbolj razširila med narodom. Z ozirom na ta namen smo tudi določili jako nizko ceno. Brošura velja 10 vinarjev, s pošto 14 vinarjev. Najbolj bi nam bilo ustreženo, ako bi rodoljubi naročevali po več iztisov skupaj.
— Poneverjenje pri žužem-berški posojilnici. Poročali smo že na kratko o dogodivšem se poneverjenju pri tej posojilnici in bavili se bomo s to zadevo še, ko bo popolnoma pojasnjena. Cujejo se namreč kaj zanimive reči o prvih nagibih temu poneverjenju, reči, ki storjeno hudodelstvo postavljajo v nekoliko milejšo luč. Pobožni naši katoličani bi seveda radi kovali politični kapital iz te zadeve, prav kakor bi bila cela stranka odgovorna za dejanje posameznika. Sicer Pa je prav ta slučaj najboljši dokaz, kako opravičena so naša svarila glede vse gospodarske organizacije. Ako je v Žužemberku, kjer je vendar dovolj inteligence, kjer je razumnih, v trgovskih zadevah
izvežbanih mož, bilo mogoče, da so se vzlio vsej kontroli mogla goditi več let sem poneverjanja, kaj se mora goditi šele tam, kjer je župnik ali kaplan sam go spodar, kjer o kaki  kontroli   in   o kakem knjigovodstvu še  govora   ni, kjer se delajo bilance po tem, kar si je kaplan zapisal  v  pratiko.   Kazenska preiskava proti posojilnici in proti konsumu v Re čici kaže, kake bo posledice. Tudi kazen ska preiskava, ki se še ni pričela proti Vencajzu,   bi   marsikaj   pojasnila. In takih vzgledov bi  lahko  navedli še več Vse tO priča, da v denarnih  stvareh no bena kontrola ni preveč stroga in da v denarnih stvareh ni nikomur slepo zaupati. Od cesarja odlikovani nadučitelj Koncilja je bil pri klerikalcih in liberalcih jednako spoštovan in je užival občno zaupanje, a vendar se je pokazalo, da to ni garancija za poštenje, koliko manj je potem blago slov kacega kaplana ali župnika garancija za njegovo poštenje.
— Kontu maciran toži tel j. Iz Dobrepolj  se nam piše:   Dne 21. t. m imela bi se bila vršiti pri okrajnem so dišču v Velikih Laščah kazenska razprava proti tukajšnjemu naprednjaku g. Ivanu Erčulju, ker se je baje   v  družbi žu pana podgorskega, Jos. Steha in svetohlin-skega reakcionarnega župana kompoljskega Frana Muštarja  izrazil v zaupnem pogo voru, da so duhovniki, ki obiskujejo bol nike v ljubljanski bolnici, fini gospodje in ne taki smrkovci,  kot neki naš gospod Vestni,  zaradi  častikraje že večkrat kaznovani župan kompoljski je celo stvar kar gorko nesel v kaplanijo, kjer se je potem sklenilo g. Erčulja tožiti in celo zadevo »dohtarju  čez  dati«, to vse iz krščanske ljubezni Kristusovega namestnika nasproti njegovemu varstvu izročeni nepokorni ov čici.  Sfabricirala se je res v pisarni dr. Brejca tožba in je   bil dan za razpravo določen za danes 21. t. m. ob polu deseti uri dopoludne.  A prst božji je zadel na šega kaplančeta menda tako, kakor je on pridigoval o Erčulju, kaplanov zastopnik dr. Brejce je narok zamudil ter bil kon tumaciran. Izgovarjati se je hotel na cerkveno uro in na kolodvorski čas, a poma galo mu ni ničesar. Po izvršenih opravkih letal je semintja po Laščah in popolnoma pozabil iti v župnišče, kjer bi bil prav lahko poučil župnika, da naj mesto konsumu, posveti  svoj sveti  prosti čas raje kovanju načrta za novo stolpno uro, katero farani, sosebno vaščani velikolaški željno pričakujejo, a je ne morejo dočakati vkljub prostovoljno večkrat obljubljenim prispevkom.  Dr. Žlindra in Brejce imata pač smolo pri naših liberalcih. Torej še večkrat na pogorišče v Velike Lašče!
— Duhovnik kot anarhist. Tisti jezuvit, pater Colleoni, k! je imel v Vodnjanu anarhistično pridigo, ni zaprt kakor se je poročalo. Začela se je proti njemu pač kazenska preiskava, a z zaporom se je odlašalo toliko časa, da je žegnani anarhist mogel pobegniti. Sodi se, da se nahaja v Kraljevcu na Hrvatskem. Ko bi bil kak nerazsoden delavec v pijanosti tako govoril, bi ga bili stokrat zaprli. Žegnani anarhist pa je imel več dni časa, da je odnesel svoje kosti na Hrvatsko.
— „Zaspana politika".  Iz Maribora se nam piše: »Slovenski Gospodar« bi rad slepomišil. Kakor vsi klerikalni listi, tako tudi »Slovenski Gospodar« nikdar ne vpraša, kaj je res  in kaj ni res, ampak piše o vsaki  stvari  tako,  kakor njemu kaže, tudi če bije resnici v obraz. Sedaj mu kaže prikrivati dejstvo, da so duhovniki  absolutni gospodarji med   štajerskimi  Slovenci. Vzrok je ta, da se boji deželnozborskih volitev. Zato ta komedija »Slov. Gospodarja«. Ta duhovniški list, ki zastopa vedno in samo klerikalno korist, skuša utajiti duhovniško  gospodstvo  na način, ki sili na smeh. V dokaz, da niso duhovniki gospodarji, pravi, da so načelniki treh političnih   društev   in  večjih posojilnic advokatje. Kar se tiče posojilnic, je precej brez pomena, kdo je predsednik, a naravno je, da so pri tako velikih posojilnicah, kakor so  nakatere štajerske, juristi na krmilu. Ali naj morda tudi pri tacih zavodih, kjer se gre za velike svote, odločajo ka-planje. Sicer pa je gotovo, da bi duhovniki vse te advokate takoj odstranili kakorhitro bi nehali biti pokorniizvrševateljiduhovniških
u k a z o v.Duhovniki postavljajo posvetnjake prav radi na vidnejša mesta, da se tako ne opazi duhovniška komanda, ali posvetnjak ne sme imeti svoje volje, nego more parirati, kakor rekrut. Tako je povsod po Sp. Štajerskem. Duhovnik je gospodar, duhovnik ukazuje, posvetnjaki pa nimajo prav nič govoriti. Spomnimo se samo do-godb pri raznih volitvah in na raznih shodih in videlo se bo, da je res tako, ostalo pa ne bo tako. Začelo se je svitati in pri volitvah se pokaže, da nečejo več biti sužnji mariborskih mandarinov.
— Katoličan s turškimi nazori. Od nekod se nam piše: Tudi pri nas so duhovniki ustanovili konsum. Iz tega konsuma prihajajo ravno sedaj prav zanimive dogodbice na dan. Ropotati je že začelo na vseh koncih in krajih in puntajo se najvplivnejši in najpremožnejši udje. čuje se pa med drugim tudi, da je hotel upeljati konsumski komi, bivši naš mežnar Gregor — v konsumu, oziroma za svojo osebo turške navade, kar pa seje s posredovanjem neke prizadete osebe in vsled energičnega nastopa mežnarjeve žene preprečilo. Celo nadebudni njegov mladi »Lojzek« je načrt »podrukal« ter se zatekel k svoji materi z vprašanjem: »Mama, ali so se res naš oče vdrugič oženili ?a To je obudilo obilo smeha, a tudi veliko jeze in ljubosumnosti v užaljeni duši mežnarjeve žene, ki se je v obupu zatekla k našemu kaplanu kot konsumskemu podna-čelniku, kateri je tudi napravil konec Gregorjevemu načrtu. Misel upeljati bigamijo porodila se je v Gregorjevih možganih gotovo po preveč užitem petijotu, katerega mu je preje žena vedno priporočala, češ, da ona sama pozna, da mu obilo zavžiti petijot dobro stori. Toliko za danes, ker v kratkem sledi obširno poročilo, katero nam sestavi iz blagonaklonjenosti — Tomaževa žlindra s soprogom. H koncu še slovesno izjavljamo, da se to čisto nič ne nanaša na konsum v Velikih Laščah.
— Vseučiliški sestanek bo v v ponedeljek, dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Narodnega doma«.
— Promocija. Gosp. Vinko Hude list iz Št. Lovrenca pri Velikovcu na Koroškem, je bil 21. t. m. na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Vrlemu koroškemu Slovencu iskrene čestitke.
— „Brivec" — konfisciran. Zadnja številka »Brivca« je bila — zaplenjena. Grofu Goessu mora pa že hudo presti, da se boji celo »Brivčevih« dovtipov.
— „Vienac" o „Učenjaku" dr. Detele. V 12. številki »Vienaca« je izšel laskav članek o Detelovi komediji »Učenjak« in o spisih dr. Detele.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, 23. t. m. bodeta dve predstavi: popoldne izvirna komedija dra. Fr. Detele »Učenjak, h kateri se pripelje več gostov z Dolenjske in Gorenjske. Predstava se začne izjemoma ob 1/44. ter se konča po polu 6. — Zvečer se igra prvič Brieuxova senzacio nalna noviteta, drama »Rdeči talar«-duhovita satira na sodnijstvo in »štreber-stvo«, hkratu pa pretresljiva tragedija iz življenja ljubeče, nekdaj ponesrečene žene »Rdeči talar« spada med najboljše moderne igre zadnjih let ter je dosegla povsod največje uspehe. V Parizu se je igrala 300krat zapored, igra pa se tudi na vseh večjih svetovnih odrih. Glavne vloge igrajo gospa Danilova (Janetta), g. rež. Dobrovolny (Etehepare) in g. Dragu-tinović* (sodnik Mouzon). V vlogi gospe Vagretove nastopi iz prijaznosti gospa Saša Dobrovolna-Kokoškova, so proga g. režiserja Dobrovolnega, ki je vživala na mnogih čeških odrih ugled fine salonske igralke velike rutine. Gospa Do-brovolna bo igrala slovenski. — V torek dne 25. t. m., se z benefičnima predstavama članov drame letošnja sezona zaključi. Igrali se bodeta popoldne »Divji lovec«, zvečer »Romeo in Julij a«.
— Benefici na korist dramskemu osobju se vršita v torek. Gotovo še ni v nobeni sezoni dramsko osobje toliko in tako vspešno igralo kakor letos. Vprizorilo se je 31 različnih dram, ki so se skoraj vse izvajale točno in gladko. Zato je nedvomno naše dramsko osobje v polni meri zaslužilo, da se ga nagradi
■ z  najlepšim posetom predstav Finžgar-I jevega »Divjega lovca« in Shakespearove žaloigre »Romeo in Julija.«
— Slovensko gledališče. Včeraj je bila zadnja operna predstava v našem gledališču. Jedna najlepših opernih reper-toarnih točk se je ponavljala v slovo z izvanrednim gostom umetnikom, gosp. Bogdanom pl. Vulakoviče m v ulogi Telia, ki je, kakor jo konstatirala zagrebška kritika, jedna najsijajnejših. resnično umetniških reprodukcij te^a odličnega hrvatskega pevca briljantnoga baritona, s katerega milino očara občinstvo, s čigar velikostjo in močjo suvereno nadvlada orkester in zbor. Uloga Telia je pisana za umetnike prve vrste velikega glasu, ki morejo brez forsiranja nadvladati instrumentalno moč in zbor. In tak umetnik je g. V u lak o vic. Gdč. Ševčikova se je šele včeraj od nas poslovila. Za svojo veliko arijo je dobila aplavz, zadnjič pa dva šopka. Z njo obenem so se poslovili tudi drugi naši operni pevci, pred vsem gosp. 01szewski, ki je v toliko in toliko ulo-gah briljiral i v igri i v petju, zlasti pa nam ustvaril umetniško dovršenega »Tan-hauserja«, v kateri ulogi je pokazal, da je eminenten umetnik za deklamatorično petje velikih Wagnerjevih oper. Gospodična Noemi zasluži naše najtoplejše priznanje, saj nas je naslajala v najrazličnejših ulogah z milino svojega glasu in finim predavanjem z največjimi uspehi. Jako zadovoljni smo bili vseskozi z gdč. Romanovo, pevko izvrstne šole, simpatičnega glasu in velike preciznosti. Gg. Vašiček in "VVildner sta bila vedno na svojem mestu ter splošno ugajala.
Jos. C. Oblak.
— Orožnik in fantje. Ni dobro, če se človek preveč zaveda svojih telesnih močij. O tem se je prepričal tudi orožnik Jereb v Razdrtem. Mož se je rad ponašal s svojo močjo. Pripoveduje se tudi, da je nekje drugje dva človeka prebodel. Na dan sv. Jožefa je Jereb zvečer, ko ni bil v službi, podil fante in se ustil, da se tridesetih ne boji. Prišlo je do boja. Fantje so orožniku vzeli sabljo in ga tako pretepli, da so ga morali pripeljati v ljubljansko bolnico.
— Cerkven koncert. V petek dne 4. aprila ob osmih zvečer bo v ljubljanski protestanski cerkvi pel znameniti solo -kvartet iz Lipska pod vodstvom kantorja Rottiga. Pel je ta kvartet že v raznih krajih na Nemškem, na Francoskem, v Belgiji, v Italiji, v Švici, na Angleškem, v Ameriki in tudi v Rusiji in povsod z največjim vspehom. Opozarjajoč na to priredbo, si pridržujemo, da pred koncertom o tem kvartetu še iz-pregovorimo.
— Odstop mariborskega župana. Inžener Nagy, ki je županoval v Mariboru mnogo let, je v tajni seji dne 20. t. m. odložil županstvo iz vzrokov, ki se slovenski javnosti prikrivajo.
— Nove razglednice. V Šoštanju je izdal g. E. Planinšek razglednice z alegorično podobo »Ilirija oživljena«. Razglednice so prav lične in fino izvršene. Razpošiljajo se po 60 K za 1000 komadov. Cisti dobiček je namenjen slovenskim visokošolcem.
— Španska inkvizicija". V Lattermanovem drevoredu se nahaja sedaj anatomični muzej združen s panoptikom, v katerem je videti tudi tiste »instrumente«, ki so rabili španski inkviziciji v njenem bestijalnem počenjanju za rešitev »vere«. Vredno je, da si ljudje ogledajo te »pripomočke«, ki kažejo, kaka zverinska krvoločnost in satanska krutost je navdajala španske inkvizitorje. Pri tem je pa treba pripomniti, da je bila španska inkvicija cerkvena uredba, uredba jedinoizve-ličevalne, rimskokatoliške cerkve, ozna-njevalke vere ljubezni.
— Iz spanja zbudili so ponočnjaki s petjem hlapca J. K. na Dolenjski cesti, kar ga je tako raztogotilo, da je šel z gnojnimi vilami nad nje na cesto. Ko pa je hlapec zagledal med ponočnjaki tudi vojake, se je z vilami umaknil nazaj v hlev.
— Napadel je včeraj železniški uslužbenec V. A. šiviljo F. T. in jo pretepel, ker ga ne mara.
— Popadljiv pes. Hlapca Franceta Budmana je včeraj popoludne v Metelkovih ulicah popadel pes in mu raztrgal suknjič.
— Izgubljene peči. Na sv. Jožefa dan je bil od Črnetove gostilne do »Zvezde« izgubljen klobuk. Odda naj se v Mačkovi
gostilni.
— Ljubljanska civilna godba
priredi v nedeljo, dne 23. t. m. v »Narodni kavarni« koncert. Začetek ob 1J%9 uri zvečer. Vstopnina 20 kr.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 9. do 15. marca 1902. Število novorojencev 18 (=267»/ooK umrlih 12 (=17 8«/e0), mej njimi jih je umrlo za škarlatico 1, za jetiko
3, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 6. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=50%)» iz zavodov 7 (=58 3°/0). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico
4, za vratico 4 osebe.
* Najnovejše novice. Proti alkoholizmu je ukazalo naučno ministrstvo vsem ljudskim in meščanskim šolam ter učiteljiščem pri vsaki priliki učence in učenke poučevati. — Nenavadno aretiranje. Zaupnik varšavskega guvernerja velikega kneza Sergija, grof W. je bil na knezovo povelje are-tovan s svojima dvema sestrama vred. Našli so pri njem več spisov in tiskovin, ki pričajo o njegovi zvezi z revolucijskim gibanjem. — Prijatelj nun je knez Thurn - Taxis, ki je ponudil svoj grad Eggmiihle na Bavarskem iz Francoske izgnanim nunam. Bavarski vladar pa ni dovolil naselitve. — Nevarnega tata draguljev je zasačila budimpeštanska policija. Tat je povedal, da se imenuje Horti ter je tenorist in Berolina. Njegovo pravo ime pa je najbrže Heska. V njegovem stanovanju so našli veliko množico draguljev, ur itd.— Dva komorna pevca sta umrla dne 20. t. m. in sicer v Temešvaru Pavel Bulss, v Monako-vem pa Fr. Nachbaur.
' Proti nemškim pridigam. Ko je v Pragi na dan sv. Jožefa prišel na prižnico v kapucinski cerkvi pater Lorm, da bi nemško pridigoval, je nastal silen šunder. Klicalo se je: »Nočemo nemške pridige! Pridigujte češko! Na Dunaju je stotisoč Čehov, ki nimajo čeških pridig! Nemške pridige nočemo poslušati!« Med glasnim hrupom se je cerkev popolnoma izpraznila.
* Rossinijev oratorij „Stabat mater" se poje dne 22. in 24. t. m. prvič na Dunaju. Dirigiral bo Mascagni. Isti oratorij bo dirigiral Mascagni v Flo-renci, kjer se bodo vršile velike slavnosti na čast spominu Rossinija. Igrali bodo profesorji in učenci konservatorija v Pesaru. V florentinski cerkvi Santa Croce se postavi komponistu »Viljema Telia« spomenik.
' Kaznovan hujskajoč kate-het. Praški mestni svet je odstavil ka-heta dekliške nadaljevalne šole, dra. Brat-nega, ki je v šoli nazval udeležbo odposlanstva Prage pri Hugotovi slavnosti lumparijo, dejal, da sta pisateljici Božena Nemcova in Karol. Svetla neumni babi ter da Heine in Neruda ne zaslužita spoštovanja. O Hugotu je dejal, da je bil revolucijonarec, ki je tepel svojo ženo in ušel z igralko. Kulturonosec je dobil zasluženo plačilo.
* Delikatne stvari. Iz Kromeriža poročajo, da je bil na ondotnem učiteljišču nastavljeni katehet dr. Poštulka, ki je bil obenem šolski nadzornik, suspendiran od službovanja vsled »delikatnih« stvari. Bojimo se, pravi neki delavski list, da so te stvari precej — nedelikatne. Dr. Poštulka se je 8. t. m. sprehajal po Olomucu z mlado gospodično, ko ga je napadla neka dama. Izkazalo se je, da je imel katehet dve ljubici. Radi škandala sredi Olomuca ga je deželni šolski svet takoj odslovil.
* S korobačem kaznovan. Dramaturg »Narodnega divadla« v Pragi, pisatelj Jaroslav Kvapil, je na javni cesti s korobačem ošeškal urednika »Diva-delnich Listua O. Fastra, ker ga je isti večkrat osebno  žalil v dotičnem glasilu.
Vetrih in „roženkranc". »Jihočeske Listy« poročajo o Vaclavu Ze-manu, nekem aretiranem učencu, ki je ukradel gledališkemu ravnatelju Brazdi črez 100 K. Pri hišni preiskavi so našli v njegovi sobi vetrih in poleg tega »roženkranc«. Zeman je bil sploh tako pobožen, da je šel vsako nedeljo k spovedi. In potem je kradel s prepričanjem, da mu bode
greh itak odpuščen. — Jednako molijo laški banditje vedno, predno gredo na rop in imajo posebne svetnike kot avoje »patrone«, da jih obvarujejo nezgod pri — ropanju.
* Bojevit pop- »Bozener Zeitung« poroča iz Maltsch o fajmoštru Simonu Gutgsellu, ki je v cerkvi pri božji službi naklestil s palico kmetska fantina Koflerja in Hainischa, ker sta se baje »nemirno« vedla. Obiskovalci cerkve so bili seveda razočarani, — v taki jezi še niso videli svojega »duhovnika ljubezni«, ki se piše poleg tega »Gut-G'sell«.
* Sv. Anton in prošnje vašča-nov. V neki flandrnski vasi — tako pripoveduje bruseljski list »Peuple« — je končal ondotni župnik svojo pridigo tako le: »Pri vhodu cerkve sta dve puščici. V prvo metajte svoje milodare, v drugo pa listke, na katere poprej zapišite svoje želje in prošnje. Sv. Anton vam prošnje prav gotovo usliši«. Po končanem opravilu je šel župnik pregledavat puščici. V prvi je našel precej bakrenega in niklastega denarja, v drugi pa — dve sto listkov z napisom: Wij eischen allgemeen stem-recht (Mi želimo splošno volilno pravico). Župniku se je obraz strašno raztegnil, sv. Anton pa je baje sedaj v veliki stiski, ali naj se zameri zaupnim pobožnim vaš-čanom, ali kardinalu Rampolli v Rimu.
* Žalosten konec romana. Nadporočnik Polesny je pred kratkim zbežal na Rusko s poneverjenim denarjem in s svojo ljubljenko, ki je inače iz ugledne rodbine v Časlavi na Češkem. A ko sta potratila denar, jima je huda predla. Hčerka je pisala starišem po denar in ti so ji poslali 800 K. Častnik pa, ki se je že nasitil svoje dragice, je njej ukradel ves denar ter izginil. Prevarjeno dekle se je te dni odpeljalo iz Ruskega domov.
* Vmešavanje v sodno obravnavo. V Stanislavu se je vršila te dni neka daljša obravnava o goljufiji. Naenkrat pride v dvorano predsednik okrož. sodišča dvorni svetnik Kunzek ter zapove štirim porotnikom oditi k preiskovalnemu sodniku, kamor je prišla ovadba o njihovem strankarstvu in podkupnosti. Okregal je nato javno predsedujočega sodnega svetnika, da je premalo odločen. Odvetniku — zagovorniku je očital, da je napravil iz sodne dvorane sejmišče. Odvetnik je ogorčeno odgovarjal, pravi vihar proti predsedniku pa je šele nastal, ko so se vrnili sumničeni štirje porotniki, katerim se ni moglo ničesar dokazati.
* S krampom na glavi puščati bi ne škodovalo magistratnemu uradu nekega ultranemškega trga v Avstriji. Neki letoviščar zapazil je na vrtu več tičjih gnezd, ki so ležala tako nizko, da so mačke vse mladiče požrle. Le v jednem gnezdu sedelo je še par tičkov. Zasmilili so se mu, in da jih reši gotove pogube, vzel je celo gnezdo ter je prenesel v kletko, kjer je mlade tičke toliko časa krmil, da so bili godni. Potem pa jih je nesel v gozd in jih ondi izpustil. Zaradi tega lepega ravnanja pa ga je tržni magistrat obsodil na globo 30 kron (!), ker je po zakonu za varstvo (!) tičev zabranjeno vgrabljati tičja gnezda. — Gospod se je seveda pritožil na višjo instanco. — Kaj pa bi tisti »kunštni« magistra! ni uradnik rekel, če bi se utapljal v vodi, z mostu bi mu gledalec prijazno rekel: »Rad bi Te ven izvlekel, prijatelj, toda nočem nad Teboj storiti hudodelstva omejitve osebne svobode.«
* Pisatelj — tat. Minolo soboto so zaprli v Parizu mladega moža, ker je na kolodvoru ukradel zaboj s kožuhovino. Povedal je, da se piše Bordereau; da je pisatelj, ki je napisal že nekaj romanov, drame v stihih in članke za revije. Pisatelj je imel pri sebi tudi troje priznalnih pisem znanih literatov. Vzlic temu je trpel lakoto in šel krast!
* Zlat lovorov venec za De-lareva. Iz Madrida poročajo, da izda uredništvo republičanskcga tednika »Don Quijote« posebno svečanostno številko, katere skupiček se porabi za nakup zlatega lovorovoga venca, ki se izroči Dela-reyu. Svečanostno številko lista »Don Quijota« spišejo odlični španski žurnalisti in pisatelji.
* 25 letnica zmage pri Šipka-sedlu se bo praznovala letos 11. avgusta. Rusko dobrotvorno društvo je postavilo tam cerkev, duhovni seminar za 80 go-
jencev, bolnišnico in stanovanja za učitelje in duhovnike, kar znaša nad 1/1 milijona rabljev. Te zgradbe se blagoslovijo in otvorijo na dan 25 letnice, razun tega se bodo v ta namen vršili veliki manevri po nekdanjih bojnih toriščih ob Sipki.
* Revolucijonarno gibanje na Ruskem. V Petrogradu je razdelilo dijaštvo več tisoč proklamacij med narod s pozivom, naj začno vsi svobodoljubni sloji skupno revolucijo proti dvorni kliki in reakcionarnemu ministrstvu. Tudi na vojaštvo se je izdal poziv, naj ne dovolijo več streljati na narod. V Moskvi je bilo 21 častnikov kaznovanih, ker so poziv poslušali.
* Spreten tat. Francoski poslanik v Petersburgu marki Montebello in veliki knez Vladimir sta se nedavno pogovarjala o prekanjenih pariških tatovih. Knez je ponudil stavo, da se tudi v Petersburgu najde talent, ki bo poslanika pri največji paznosti okradel. Drugi dan je priredil knez veliko pojedino, h kateri je povabil poslanika; obenem pa je poslal k policiji po »najboljšega« žepnega tatu, ki so ga baš imeli v zaporu. Preoblečejo ga v livrejo ter mu obljubi knez svobodo, ako okrade poslanika prav spretno. Poslanika pa še vpraša knez, kaj ima vrednostnega pri sebi in naj na svojo zlato uro posebno pazi. Že med obedom vpraša knez poslanika, koliko je ura, na kar ta poseže v žep ter izvleče — repo na verižici. Brž poseže v drugi žep, pa tudi tukaj ni zlate tobačnice. Vrhutega sta mu manjkala s prstov dva prstana. Knez pokliče navideznega služabnika, naj vrne poslaniku izmuznjene stvari. Toda kako se začudi, ko »umetnik« pokaže dve zlati uri, več prstanov in drugih dragocenosti, ki jih je izmaknil knezu. Izpustili so ga na svobodo, a knez mu je priporočal, naj ga ne preživlja več  le  njegova »umetnost«.
* Kaj „Ijubezen" stri. 351etni ameriški slikar George Cook je zbežal s 701etno milijonarko Noye iz New Yorka v Broklyn ter se pustil tam tajno poročiti. Noye je pokopala že dva moža, vkljub temu trdi Cook napram njenim sorodnikom, da ju je združila — vroča ljubezen.
Društva.
— Splošno slovensko žensko društvo priredi prihodnje predavanje na belo nedeljo. Predaval bo gosp. Linhart.
— Društvo slov. učiteljic zboruje dne 26. marca t. 1. ob 1 ft 10 uri v slov. 8razrednici pri Sv. Jakobu. Na dnevnem redu sta dve zanimivi poročili: a) »Prostoročno risanje v ljudski šoli« poroča g. A. Sič, učit. višje dekl. šole. b) »Naše težnje« govori gdč.  V. Praprotnik.
— „Sokol" v Idriji priredi dne 25. t. m. v c. kr. rudniškem gledališču dramatično predstavo. Vprizore se jedno-dejanki: »Oče so rekli, da le!« in »Kje je meja?« Začetek ob 8 uri zvečer. Cene običajne, čisti dohodek namenjen je za napravo prapora. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Telovadno društvo „Sokol" v Postojni je za nedeljo, 23. t. m. naznanjeni tamburaški koncert preložilo na nedoločen čas.
— Lovsko društvo ,Hubertusc V Postojini je na občnem zboru 15. tj m. izvolilo sledeči odbor: gosp. Alojzi, Burger, predsednik; g. Fran Arko, podpredsednik; gosp. Anton Drufenik. tajnik; g. Fran Remic, blagajnik.
Književnost
— „Popotnik" ima to-le vsebino: 1. H. Schreiner: Analiza duševnega obzorja otroškega in dušeslovni proces učenja. 2. M. Heric: Noveji nazori o desetin-skem sestavu in o desetinkah, o preobrazbi čitanja in pisanja števil. 3. Fr. Suher: Počitniški tečaji v Jeni. 4 Dr. Jos. Tominšek: Dr.Vatrosl. Oblak v prijateljevih životopisih in drugod. 5. Iv. šega: Pedagogiški utrinki (XVIX.—L.) 6. Razgled. Listek 93. — Pedagogiški paberki 95. — Kronika.
Ta mesec je razposlala Gabrščkova »Goriška tiskarna« v svet tri knjige, na katere opozarjamo slovensko občinstvo:
1. »Slovensko-ruski slovar« in »Slovnica slovenskega jezika« (za Ruse). Sestavil M. Hostnik. Str. 391 x 287. Cena po pošti K 550. — Ta knjiga se je tiskala v 2000 iztisih, ali 1850 jih je šlo v Rusijo. Gabrščkova tiskarna jih ima v zalogi le 150 iztisov, na kar opozarjamo posebno člane »Ruskih kružkov«. — Rusko učno ministerstvo je priporočilo to knjigo knjižnicam vseh srednjih šol. Slovnico pa je nagradila petrograjska akademija znanosti s prvo ceno grofa L. Toistega 400 rabljev.
2. »Odsevi I.« Zofka Kvedrova. — »Salonske knjižice«, knjiga četrta. Str. 240. Cena s poštnino vred 2 K. — Ta jako elegantno opremljena zbirka spisov Zofke Kvedrove ima to-le vsebino : Kako je to prišlo? — Vera. — Markčeva strina. — Slepec. — Epizode. — Vaški roman. — Sestri. — Talent. —  Blede rože. — Laž.
— Sanje. — Življenje. — Moč. — Tilda.
— Telegrafistka. — Sam. — Gabrijela. — Vseh devet. — Biciklistinja.
Rimski I. poleg naslova kaže, da bo sledila vsaj še jedna knjiga Zofkinih spisov. Prav, le naprej!
Založnik nam je sporočil, da je v tisku že V. knjiga »Salonske knjižnice«. Prinese pa dve tragediji slovečega Italijana Silvia Pellica, ki je preživel 10 let v ječi na brnskem Spielbergu ter je bil na prehodu iz Italije tudi »gost« na ljubljanskem gradu. — Doslej sta pripravljeni dve najslavnejši tragediji: »Frančiška z Rimini« in »Ester z Engadi«.
3. »Venec slovanskih povesti j.« Knjiga V. Str. 272. Cena po pošti K 1-20. — Vsebina je tale : Lux in tene-bris lucet (Sienkiewicz). — Že zopet ! (Ljud. Podjavorinska). — Glasovi iz groba (Nik. Jezov). — Noč v gozdu (O. V. De-merta). — Izdajalec (A. Marlinskij-Bestu-žev). — Gozd šumi (Korolenko). — Dva huzarja (grof L. Tolstoj). — To so imena najslavnejših slovanskih pisateljev, kar je knjigi najboljše priporočilo.
V jednem mesecu tri tako lepe knjige! Priporočamo jih slovenskemu občinstvu najtopleje. Založnik Gabršček zasluži največjo podporo vsega naroda! Pomagajmo s kupovanjem knjig, da izvrši svoje daljne načrte, katere ima v pomnožitev itak skromne književnosti naše. Kdor pogleda v seznam in cenik njegove knjižne zaloge, se mora čudom čuditi, kako je mogel ob znani naši mizeriji izdati tekom 9 let do
— 150, reci stopetdeset različnih knjig.
V »Svetovni knjižnici«, knjiga IV., izidejo Dumasovi »Trije mušketirji«, — v »Slovanski knjižnici pa se tiska obširen roman »Kletev nezvestobe«. Prvi del dobe naročniki v aprilu.
Telefonska in brzojavna poročila.
Žalec 22. marca. Hvala slovenskim poslancem za vztrajnost v boju za slovenske gimnazijo v Celju. Slava slovanski vzajemnosti in vsem pravico-ljubnim, avstrijsko čutečim poslancem.' Nemškega prusofilskega zmaja premagal je slovanski lev. Bodočnost je naša! Ž a 1 č a n i.
Dunaj 22. marca. Vse nemško časopisje se bavi s celjsko zadevo. Levičarski listi so radi včerajšnjega poraza kar iz sebe in streljajo na štiri fronte, na nemške klerikalce, na Italijane, na Poljake in na vlado. Od levice neodvisni listi se posmehujejo levičarskim grožnjam. Celo „Deutsche Zeitung" piše v tem smislu, dasi so nemški krščanski socialisti pokazali, da niso nič boljši od Vsenem-cev. Levičarski listi napadajo tudi ministra Piftaka, da je glasoval proti Sturgkhovi resoluciji in ti napadi postanejo umevni, če se uvažuje, kar trdi Prade glede stališča vlade v celjski zadevi. Prade je namreč danes povedal poročevalcu „Neues Wr. Tag-blatt", da je bila Stiirgkhova resolucija uspeh kompromisa mej nemškimi strankami in ministrstvom. Vlada je doslej vedno trdila, da ni bila v nobeni zvezi s Stiirgkhovo resolucijo, sedaj pa jo Prade javno dolži, da je Stiirgkh le to predlagal kar je bilo z vlado dogovorjeno. Od tod torej svoječasna Hartlova izjava, da izvrši resolucijo, če bo sprejeta! Prade pravi tudi, da ravno zato. ker je bila resolucija sad dogovora med vlado in nemškimi strankami, je imela vlada dolžnost skrbeti, da dobi resolucija v parlamentu večino. Ker tega ni storila ali ni mogla doseči, jej zdaj nacionalci napovedujejo vojno. Drugi teden se že začne kanonada. V Celovcu napravita Dobernig in Lemi sch velik shod, v Inomostu pa Erler in Lecher, a bržčas se jih priredi še več.
Dunaj 22. marca. Slovenski poslanci so včeraj pod vodstvom posl Berksa izrekli dru. Paca k u kot načelniku češkega kluba in vit. J avtorskemu kot načelniku poljskega kluba zahvalo za krepko podporo v celjski
KaT" Dalje v prilogi. T£J1
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 67, dn6 22. marca 1902.
zadevi. Tudi Italijanom se je izrekla zahvala.
Dunaj 22. marca. Vsenemci predlože po Velikinoči zakonski načrt glede uveljavljen j a nemškega državnega jezika.
Dunaj 22. marca. Cesar odpotuje v Monakovo in se udeleži otvoritve germanskega narodnega muzeja v No-rimberku, kjer se sestane z nemškim cesarjem, s saškim kraljem in raznimi drugimi nemškimi vladarji.
Be-ol n 22. marca. Poroča se, da
Zahvala.
Podpisana odbora si Štejeta v preprijetno dolžnost, izreCi tem potom vsem in vsakemu, ki so pripomogli k lepemn uspehu dne 19. t. m. v korist družbe sv. Cirila in Metoda prirejene veselice najtoplejšo s a hvalo. Zlasti bodi izrečena zahvala slavnemu občinstvu, ki se je v tako velikem Številu odzvalo povabilu, slavnemu mestnemu magistrata za prepustitev elektrike in cvetlic, potem slav. odboru »Sokola" za prepast tev dvorane, slav. odboru ,Dram, druStva" za prepustitev garderobe, slav. pevskemu društvu „Slavec" za lepo petje, gg. vi-soko&olcem in slav. »Umetniškemu dru
I-~w~.vww.MW U. 111 Oiai, „ U 111 U L 11 J O U 111 L. It £ V štvu" in draZestnim ter požrtvovalno delavnim
je iz Poznanjskega iztirati vse ino zemske Slovane. Teh je več tisoč tako iz Avstrije, kakor iz Rusije.
Madrid 22. marca. Novo ministrstvo je imelo včeraj prvo posvetovanje glede vprašanja o samostanih. Sklenili so, da se izvrši lansko leto meseca septembra izdani dekret, ki določa, da se razpuste vsi neavto-rizirani redovi in zapro dotični samostani.
London 22. marca. Iz Hongkonga se poroča, da se je cela armada generala Su pridružila ustašem, zbranim ob meji Tonkina. Ustaši štejejo sedaj 20000 mož. Položaj v južni Kitajski je s tem postal skrajno kritičen.
Poslano.*)
Farsko denuncijantstvo.
Bistvo klerikalne politike je denuncijacija. Ne čudimo se torej, da tudi »Slovenski List«, um a z a n o glasilo onega Štefeta, kojemuse ježe javno očitalo sleparstvo, stori svojo »sveto« dolžnost, kadar le more. Poročal je zadnjič, da nameravajo ljubljanski mizarji letos Štrajkati. To pa ni le denuncijacija, marveč naravnost izmišljena in nesramna laž. List, ki prisega na »krščan-sko-socialni delavski« program, je s tem označil zopet svoje stališče. Mi opozarjamo te svetohlince, rajši paziti na to, kako se zadržuje podpora štrajkujočim kamnosekom, kakor pa trositi o nas laži s škodoželjnim namenom. To naj bode enkrat za vselej odgovor na tako nizko protidelavsko špicelstvo!
_ Ljubljanski mizarji.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (697;
Darila.
Upravnišivu naBega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospod Karol — Molavsov — v spomin Pavla 12 K. — Gosp. Fran Majzelj iz Belecerkve 10 K — dobljene stave v gostilni „pri Sokolu" v Ljubljani. — Gosp. Jakob Slapar, učitelj na Brdu 6 kron — darovala na predvečer godu posestnika in gostilničarja gosp. Josipa Rusa v njegovi gostilni v Št. Vidu pri Lukovici zbrana družba. — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ribnici 200 kron za piruhe s proSnjo, da se vpiSe kot pokroviteljnina za gospo „Ano Podboj • Cenetovo" v Ribnici. — Gospa Minka Hudovernikova v Kostanjevici 6 K. — Skupaj 234 K. — Živeli!
Avstrijska specijaliteta. Na želodcu boleha-jocim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki je preskuSeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešimo na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOL L, c. in kr. dvorni zalagatelj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s pod' pisom. 5 (12—4)
gospodičnam-prodajalkam. Topla zahvala bodi izrečena tudi vsem velikodušnim gg. darovalcem dobitkov, zlasti pa g. Terglavu za veliki trud in neumorno delovanje v prid veselice. Končno se izreka tudi zahvala slav. uredništvu »Slov. Naroda" in »Laib. Zeitung" za prijazno opozarjanje na to slavnost.
V Ljubljani, 21. marca 1902. Odbora srednjemestne In šentjakobsko-trnovske ženske podružnice družbe sv. Cirila In Metoda.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. marca: Fran Zidan, posestnik, 43 let, Vodmatski trg St. 7, pljučnica.
Dne 18. marca: Emilija Eppich, služkinja, 23 let, Radeckega cesta St. 11, Dožjast. — Pavel Ublak delavčev sin, 2 mes., Tržaška cesta št. 15, vnetje sopilnih organov.
Dne iy. marca: Terezija Mišjak, alikarjeva vdova, 56 let, Radeckega cesta St. 11, spridenje trebušnih delov. — Ana Hiti, delavčeva žena, 42 let, sv. Petra cesta št. 53, jetika.
Due 20. marca: Marija Trinker, zasebnica, 60 let, Slomškove ulice št. 11, spridenje želodca.
Dne 21. marca: Franja Lušin, gostija, 70 let, Holzapfiova cesta št. 11, ostarelust. — Ivan Meglic, ključarjev sin, 4 mes, Črna vas St. 2, črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dne 15. marca: Marija Vidic, dninarica, 41 let, prisad.
Dne 18. marca: Terezija Gerzedič, strežnica, 72 let, naduha.
Dne 19. marca: Ana Prašiček, črevljarjeva vdova, 72 let, ostarelost.
V vojaSki bolnici: Dne 18. marca; Teodor Halickr, žrebčar,
22 let, jetika.
Mateorologično poročilo.
Vtfina nad morjem 806-2 m. Srednji iračni tlak 786-0 mm.
Veliko zalogo najnovejših
kostumov # # # za dečke
priporoča (7oi-d
Blaž Jesenko
tt Tjj-u/bljaaaJ.
Stari trg.
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stana v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, Vili., Deutsche gasse 8, Budapest. (209—9)
100
Stanovanje
pripravno tudi za pisarne s 4 sobami in 1 kabinetom s pritiklinami se odda S I. majem t. I.
Vpraša naj se v Gradišču št. 7, I. nadstropje. (688-1)
Močenje postelje,
pri ljudeh Tsakoran. starosti in spola po najnovejšem patentiranem postopanju, izpričevala in prospekti se dobe gratia pri: (.49)
B. Marburg, Puna] V., Ramperstofffergasse 19.
Mladenič
želi v pisarno z majhno plačo takoj v službo vstopiti. — Ponudbe naj so dopošiljajo pod „Comptoirist" Poste restante Ljubljana. (698-i)
Firn»- 69. Posam. II. 52.3
Vpisala se je v register posameznih trgovcev:
a* i -1 ^ l*^** 1JI Špitalske  ulice, A.
Minil. Tiskarsko m kamanotiskarsko podjetje.
P™* J^ArtM Klel... - sedanji sa-moimetnik.-Adoiria.Iein.
C. kr. deželno sodišče.
Ljubljana, 18. marca 1902. (683)
Stanje Čas opa- baro zovanja j metra
V Tnm
21.
22.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
732 3
730 0 229-1
•JO <=>		
§.> i J	Vetrovi	Nebo
95	sr. jzahod	sk. oblač.
99	ar. zahod	oblaCno
153	ar. jzahod	del. jasno
Mašinist
Izvežban tudi v elektriki išče službe. (695-1)
Ponudbe   na   upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „maSinist".
Šivilja in učenka
se v sprejme te takoj pri g. A. Singer ^
Gospodske ulice štev. 4.
Fir°l. '0. Družb. H. 21,2.
Izbrisala se je v registru za draž-
il   bene firme:
o o
Srednja včerajšnja temperatura 9 5°, nor-
male: 46°.
Dunajska borza
dne" 22. marca 1902.
Skupni državni dolg v notah   .... 101 70
Skupni državni dolg v srebru .... 10150
Avstrijska zlata renta....... 120 75
Avstrijska kronska renta 4°/»  .... S925
Ogrska zlata renta 4°/........ 119'85
Ogrska kronska renta 4%.....9760
Avstro-ogrske bančne deklice  .... 1625*—
Kreditne delnice......... 693*25
London vista.......... 240121/.
Nemški državni bankovci za 100 mark 117 35
20 mark   .  .  ;......... 23-46
20 frankov..........." 1912
Italijanski bankovci........ 9345
C kr. cekini........... 1V33
*aflorje, sodni okraj Ilir. Bistrica. Brata Kibarir.   Trgovina z meSanim blagom vsled dognanega konkurza.
kr. deželno sodišče.
Ljubljana, 18. marca 1902. (685)
Jia prodaj je
za 7000 gld., v veliki vasi, samo jeden pek in veliko peke. Pri tunelu, kjer se gradi nova železnica. Vpraša se
A. Juhtman
Rukerlberggasse IOI9 Gradec.
Stenograf
išče službe.
Ponudbe se prosi pošiljati pod na-m: Jožef Saje, Karlovce, Si-
slovom
munova ulica st. 163.
(682-1)
ki je vpeljana že čez 20 let, se * vso pripravo odda v najem.
Ponudbe sprejema: (678—1)
Alojzij Cerar v Lukovici pri Brdu.
z lepo pisavo, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, išče službo. — Ponudbe pod „št. 142" naj se blagovolijo poslali na upravništvo »Slov. Nar0daw- (679 -1)
"CJr&đja.o CLo-volJana. (691)
posredovalnica stanovanj in služeb
(699)
Hadar kdo zavžlje kake težko prebavIJi* r Jedi, potem se ga lotijo razne mučne bolezni, katere je treba ob pravem času zdraviti, da se iz njih ne izcimijo prav hude bo lezni. Da se take hude bolezni preprečijo, za to jako dobro rabi in koristi sredstvo, ki pospeSuje prebavljenje in kot tako je zelo dobro po svojem vplivu znan „dr. Rose balzam za želodec" iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, kateri se lahko kupi tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat! b
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
TaflDoAin tinta za lase
katera okrepeuje laslsee, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 steklenica z navodom 1 K.
Razpošilja se z obratno pcSto ne manj kot dve steklenici.
Zalega vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—4)
Deželna lekarna Milana Leusteka 1 Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
Poleg novozgrajenega Fran Jožefevega j ubil. mostu.
mm
----Skonča* kislina
kateri je kot zdravila vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (30—3)
Najboljša dijetetična in osveževalna pijača.
Deske in tramove
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293—16)
Anton Deghenghi
lesni trgovec „pri fieovc
v Cjubljani, Dunajska cesta.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastnerju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih Spece-rijah, viaskih in delikatesnih trgovinah.
V poslopju meščanske bolnice.
Vstop s iadnega trza. Po a« carje« trs;.
Ljubljanska umetniška razstava I. vrste.
Fotoplasticno potovanje po celem svetu
v polni istini. Danes v soboto, dne 22. marca, zadnjikrat s
— —-s—Itt-o
potovanje po Angleškem.
Od nedelje, 23. marca, do srede, 26. marca s
(Hi oral Scfidnbrnnn
s svojimi zanimivimi sobami.
Ker bo 26
ta serija razstavljena samo do srede marca, naj nihče ne zamudi ogledati si o pravem času to Jako krasno serijo.
tedna, od anorama
Gospodske ulice št 6
koeljaza in kuharleo za Gorico; Jako dobr« In trajne službe za Ljubljano (posamezna dama), Trst in Ptuj; kuharici za S Bosno, dva človeka, 12 gold. Plače itd. itd.  Natančneje v pisarni, potnina tu.
rodajalnicna in sobna vrata, razložna okna (Schaufenster) in opravo za špecerijsko blago
*«U  kupiti (677-1)
Alojzij Cerar y Lukovici pri Brdu. Veliko zalogo
praških, praških, mariborskih in hrvaških
priporočata
Jfham & jtfurnik
v Cjubljani (692)
in sprejemata naročila na sveže
donavske krape, smuče in smoje
do ponedeljka, 24. t. m.
■ST* Zadnje tri dni velikega l 91. do »». marea, ostane p
satvorjena. Vstopnina za odrasle 4© h, n otroke, dijake in vojake do narednika SO h. Vstopnice v abo-nementu za 6 obiskov: za odrasle 2 K, za otroke.
dijake m vojake do narednika l K. •tvorjeno vsak dan, tudi ob nedeljah im praznikih, od 9. ure zjutrni do
•• ure zveeer.
C. Genijev
anatomični muzej
in
panoptikum.
Odprto vsak dan od 9. ure predpoldne do 9. ure zvečer.
Vstopnina 15 kr. Vojaki in otroci  10 kr. Anatomični
kabinet 10 kr. Natančni popis se pri blagajnici za 10 kr. dobi.
V petek samo »a dame. Posebno pa je opozoriti na: , liin-tomlcno Venero', katero je možno razložiti na 40 koscev, in jo uprav moj-stersko delo modelske umetnosti.
K mnogobrojnomu obisku vabi naj-uljudneje
(091) l«JJ- i)
Im. Geni
63
33
U2^U
491^
99999
vrtnar (680-i)
na Bledu, (Gorenjsko)
priporoča svojo veliko zalogo najlepSih
Nadalje imam na prodaj
raznovrstne cvetlice
ter izdelujem sveže in suhe šopke ter vence s trakovi po najnižji ceni.
pry V zalogi imam tudi vsako vrstna semena.
Svojo bogato zalogo
vsakovrstnih najnovejših
priporočam slavnemu občinstvu - po nizki ceni. — -------
Stare, obrabljene vozove jemljem v račun ter sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
jPeter Keršič 5974
zalcgra in tvornica vozov v Sigjkt pri Ljubljani.
proda se ali v najem odda
bi s prti
tik železniške postaje. V hiši je gostilna in prodajalna. — Istotam se prodasta
cL"vsl 3s:o 33.3 a-
stara po šest let in tri leta, in še prav dobro
ohranjene
B3T kočije. ~3£Q
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". (654—3)
Občinski tajnik
ki je ob jednem tajnik slovenske posojil niče v Šmihelu pri Pliberku, se takoj sprejme.
Prosilci morajo biti slovenske narodnosti, zmožni slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi. Uraduje se slovensko. Plače je 720 kron od občine, 240 kron od posojilnice in gotovega postranskega zaslužka čez 100 kron, skupaj 1060 kron na leto.
Prošnje naj se pošiljajo na
županstvo Bistrica pri Pliberku na Koroškem.
(667—2) J- Rudolf, župan.
Koroški
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda.
Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (16-12)
Dobiva se v večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Wr. Rejnik, IJuliIJnna. Pred škofijo št. *«.
Lepe, snežno
perje
t
Kokošje perje I. . . . . neskaljeno kilo K —'50
H       M   Hi i ■ ■ ■       JI       II  n '22
puranovo ......    ,,    » „ nO
gOSJe     „   (polno peha)     „      „ 2'40
perice (Flaumen)........., „ 10.—
razpošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (674-2)
Fran Podlipnik
Stolni Betigrad OtaUmuntaig) Ogrsko.
Kašelj
utolažijo preizkušeni in fino okusni
(2344 20) Kaiserjevi
prsni
A-7 J A notarsko overovljenih /I/LI I spričeval Jamči zn gotov im I TU vspeh pri kašlju, ltrlpa-voHtl, katarju in zasllženju. Mestu teh ponnjano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: Mr. Pr. Mardetschlaeger Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu: pri Ubaldu pl. Trnk6czyju In v dež. lekarni MIlana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevlo.
Globus-Exlrakt
za Svjetlanje Je s t n a j b o I j e s p e d s I- vo za
svjetlanje kovina •.'
Pušlee po tO, ■« In SO vin. se dobivajo povsod. (654-1)
(por* Vsak poskus vodi do trajne vporabe.
Iznajditelj in jedini fabrikant:
Fritz Schulz jun. Act. Ges., Eger, Leipzig.
i
l
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Verlaeh) na Koroškem
se priporoča, v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuBe-valnici in od mene preskuBene. — Ilustro-(96) vani conlki sattonj. (11)
Veliki krah!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnik žlic; 12 kom. amer. pat srebrnik kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za jnho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašie za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnice za sladkor.
4» komadov skupaj samo gld. 6-eo.
Vseh teh 42 predmetov je poprej Btalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na —iimZfž—z slepariji
zavezujem se 8 tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vBeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne ^      zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi ata vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—9)
A. IIIKSCUBERta-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunajl II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpofilje. ^%ff^ Čistilni prašek za njo tO kr. ^ +
Pristno le z zraven natisnjeno varat- ^ «£
veno znamko (zdrava kovina). ^jT^ Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s poBiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bar t ust!   c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rezane, dekan v Mariboru.
Ker je VaBa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
©©©©©©©©
Nogavice, obujke, jopice, spodnje kiklje itd. iz prima vrste preje, ovčje volne in flora, kakor tudi oblekice za otroke, plaščke, avbice in klobučke
ima gotove
kakor tudi po meri naprodaj (576—4)
Sna ©aring
strojno pletenje in konfekcija za otroke
f>ucr$ltf trg $t. 1 nasproti „Narodne kavarne"
prej v Židovskih ulicah št. 8.
Nogavice, v kakeršnem stanu naj si že bodo, se sprejmejo v podpletenje.
Išče se v najem
ključarska delavnica.
Sprejmeta se tudi (648—3)
dva učenca.
Naslov v upravništvu »Slov. Naroda.«
Velikanska pesa
kraški zgodnji grah in pritlikovec
kakor tudi zanesljivo kaljiva
vsakovrstna semena
pri (368—7)
Petru Lassnik-u v Ljubljani
Marijin trg št. I.
Moja pristna  kolinska voda, destilovana po izvirnem receptu iz-najditelja. mojega pradeda, je znana  v vseh   delih  na  zemlji, pod naslednjo, postavno deponirano znamko:
Kolin.
Ivan Marija Farina Juiichs-Platz št. 4.
Patentovanl zalagatelj Nj. Apost Veličan-sxva Frana Josipa L,  cesarja avstrijskega In kralja ogerskega, kakor mnogih drugih cesarskih in kraljevskih dvorov.
Lekarni Pleeoll, Mayr, drogerija Hane, dalje  H. Heuda, Alojzij Persche, Fd. Mahr. (27H8-5)
eJL» »1^ *!'» *ir*
Kdorrabizaspomlad
dober plug
naj si, ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, orje se veliko lažje in so trpežnejši kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskušajo in ga lahko vrne će mu ne ugaja. (517-4)
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mlatilnice, slamoreznice, čistilnice, mlini za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vsake vrste trombe in cevi za vodovode i. t. d. v veliki izberi vedno v zalogi.
Samo blago prve vrste.
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe se dobe po jako nizki ceni in točni postrežbi pri
Karola Kavšeka nasl.
Schaeider & Verovšek
trgovina z železnino na debelo in drobno in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
O
SUCHARD
g ran d prix Pariš
I90C.
Ces. kr. mtrllikt fšk državni Žitarici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod li Ljubijo juž. kol. Proga 6di Trbtt.
Ob 12. ari 24 m po noci oecbui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ino most, Monako vo, Ljubno , cez Selstbal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, eez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, FranzensfeBte, Inomost, Monakovo, Ljubno, eez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curin, Genovo, Pariz, cea Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trat-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlak:: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Pnhod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trt'iza. Ob 3. uri 25 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Iuomosta, Franzens-festa, Somograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludn« osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, idirektni vozovi L in II. razreda), Budejevic, bolnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Cunha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Uasteina, Ljubna, Celovca, S t Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Seljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzonsteate, Pon-tabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Progi li Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob U. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m z v t čer. — Cahcd lx Ljubljane drž. kol. V K&mnlk. Meaaui vlaki: Ob 7. uri 2b rc zjutraj, ob 2. un 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri J> m le ob nedeljah in pravnikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljab in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 41* m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob b. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljab in praznikih in samo v oktobru. (i)
slamnikov in navadnih klobukov je na Resljevi cesti št. 22,1, nadstr.
C. Brilly.
;563-3)
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr-
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen kolije" iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjati moSnj-.ček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manSetnih in sraj-čruh gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razposujalnica
S. Kohane, Krekovo,
postno predalo 99,
(686)       Ako ne ugaja, se denar vrne.
Za Velikonoč
priporoča
Rudolf Kirbisch-eva slaščicama
svojo bogato izbero raznih prelepih velikonočnih jajc iz svile, stekla, pliša, slame, sladkorja itd., kakor
tudi veliko zalogo različnih velikonočnih zajcev, ki se morejo napolniti z bonboni; priporoča dalje atrape, košarice in vsake  vrste bonbončke.
"Vsak dan
se dobiva sveža, jake fina gorička
plnca in titvili
ter vse vrste (673—2)
najfinejših potic
napolnjenih z orehi, medom, mandeljni, grozdinkami in čokolado. Naročila s pošto se točno izvršujejo.
Dobre cenene nre
b 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za uro In eksportna hlia zlatnlnj
Most (Brux) (riko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   a 580
Prava srebrna verižica....... „ 1*20
Nikelnasti budilec.......... ., 1'95
Moja tvrdka je odlikovana a c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-28)
fjT Im**trovan* katalog mMmv' «•» poštnine proto.
9
D^^+:61+/-B
Tržaške linoleum-preproge, dolge šotne preproge in predloge k umivalnikom j
dobe v
zalogi
Ant. Krisperju
Dva dobra ohranjena
damska kolesa
se po ceun.1 prod_a/ta-
Vpraša se v upravništvu .Slov. Naroda"
(635-3)
Na sv. Jakoba trgu št. 4
se prodaja
(660-2)
porcelan
)d tovarniško ceno v znani trgovini n
sv. Jakoba trgu št. 4.
Govori, poje in se smeje v vseh
Grammophon
je najboljši svetovni govorilni aparat.
Sliši se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld.
Grammophon-Automat
650-3
v katerega se vrže 10 vin , je najboljši vir dohodkov za gostilne* Cena 120 in 130 gld. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. PloMee if. ti-tI«'£Trt sumijfk v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi
Rudolf Weber, urar
JS^i julalf :i£ia.   Stari   *«-ej 16.
Najboljše črnilo sveta.
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo;
za svetla o butala samo
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se povsodl.
g» priv.
C. kr.
tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloga;: (103—11) Dunaj, I., SchuBerstrasse št. 21.
Radi  mnogih posneman] brez vrednosti pazi naj se netančno na moje Ime
WSt. Fernolendt. ^
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9
priporoča  vsem zidarskim mojstrom   in stavbenikom svojo veliko zalogo
najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih
innajtrpežnej ših
sledilnih ognjišč
lastnega izdelka, in sicer ru-* J?0| javih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih e en ali. % Ceniki brezplačno in pošt-■ (32)      nine prosto. (12)
Bičevnike
najboljše kakovosti in jako po ceni izdeluje tvrdka (437—10)
izdelovatelj bičevnikov
v Metjflovicah pri Mistku na Moravskem.
Iiustrovani ceniki gratis in franko.
priporoča v naj bolje
znani kakovosti
sadna, lepotična
in drevoredna drevesa
no in lepotično grmovje, divjake  in   ograjne sadike, rože, konlfere, buksus- in lovorova   drevesa,  kamelije, Azaleje, različne palme, perene, preprožne in skupinske  rastline.   t-       Najbolj mu »»eni«'m. — Tudi se dobi vedno vezalno zelenje, sveže in kratko rezano. (553—3) -lajnižjeeene. € en i ki brezplačno.
premier-kolesa 1902
Najstarejša, najbolj izpričana znamka
Vele-zanimiva in fina oprema
Ceniki gratis. Ceniki franko.
Premiep-VVerke, Eger (Češko).
Red Star Line, Antwerpe.i
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener GurtcI, na Dunaji
ali (1115—31)
Ant. Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
Otvoritev kegljišča!
>y & & ^ ^
Vljudno naznanjava, da se z velikonočnimi prazniki otvori kegljišče, ki bode prijateljem kegljanja vedno na razpolago.
Toči so zanesljivo naravno vino.
£ Gene čez ulico:
Cioriško staro vino (Kebula) .   .   44 kr. liter
tvirek    ............49    „ „
IstrJJatner rrni........3<> „
Posebno priporočava cviček, katerega dobivava direktno z Bizeljskega ter domače Frohlichovo pivo v sodčkih kakor tudi okusna gorka in mrzla jedila.
Z odličnim spoštovanjem
gostilna „Pri črnem meduedti" t^im^a cesta 1£.
■ 687-1) A. M. Rus.
m f
Pomagajte si do mlinov brez vode!
R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje
ponuja
posameznikom ali občinam mline na motor brez votle ali pa na ročno moč pod povoljnlml poboji. Vstotako vse gasilne In gospodarske stroje. Roba solidna z garancijo.
Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov!
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. ^
388888888?
m
Stanje hranilnih vlog:
15 milijonov kron,
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
n&L Mestnem ttrjgTj:
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12- nre dopolnilne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti pladnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila
vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar malo-letnih otrok in varovancev.
_       Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno. "T&l (13-12)
l^aznanilo.
Podpisani  naznanja slav. občinstvu, da se je preselil v Gorje pri Bledn ter
se priporoča slavnoistemu za
zidarska in stavbena dela.
Cene so primerne.
:^Z^^ Za solidno delo se jamči. ^^ZZZZ
(565—3)        zidarski mojster.
iz Renč na Goriškem.
Klrurgične pase, suspenzo-rJjc. kline pase in bandaže vsake vrste v izpričani prikladni napravi
izgotavlja podpisanec po meri in naročilu. Prizadeval si bode na vse načine, da vstreže vsem zahtevam, ki spadajo v njegovo stroko.
K. Piotrowski
orthopedist (nravnavalec pohabljenih ndov) in bandažist (51-3) Ljubljana, Sv Petra nasip št. 7.
• •  ... . » idr*
^' - 'v .
4 i.   JL   J. X
primes
je in ostane
Tschinkel"3 kavini zdrob
■
iz
Ljubljane.
58
3
Fotografi!
L. Krema.
Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti.
Izložbe: na Sv. Petra cesti, v Pre&ernovih ulicah in v -Zvezdi".
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
1 1X1 &.
M. Pakič
l_0-u."bljan.a_
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.
t Josip Reich ^
4 likanje snkna, barvarija in >
1 kemična spiralnica na par r
\  Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 £
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k
2 dela, . * Postrežba. to6na. — Oene niake. * ^wmwm»rmMF mwmwnmmr <p»'^r v<rw lap
kaaa
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ns Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati.
zalogo klobukov
najnovejše fazone
priporoča  po  najnižji ceni
Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg št. 11.
ust Repič, sodar
LJubljana, Kollzejske ulice Stev. 16
("V Trnovem) 13 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna
PSST sode TSOJ
po najnižjih ernah.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. $
jjaafcogtoajooato
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
štedilnih ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrfid.
-OVI
Mhče
(170—10)
šivalni stroji
ffSST so najboljši. 1501
To sliši sicer kupec o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve, kako se upelje nit v Šivalni stroj, tem manj, kako isti Siva, toda jaz sem se v dveletnem svojem poslovanju v Pfaffovi tovarni za Šivalne stroje, kakor tudi v raznih tovarnah Nemčije in Avstrije uveril, da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno, kakor s Pfaffovim.
Pfaffovi šivalni stroji delajo cel° -po11 Pfaffovi šivalni stroji Pfaffovi šivalni stroji
Pfaffovi šivalni stroji
Se vedno brezSumno. so nepresegljivi za domačo rabo in za obrtne namene, so   posebno  pripravni za umetno vezenje ter se poučuje brezplačno se prodajajo z enomesečno poskušnjo ter s pismenim jamstvom za 10 let.
naj ne zamudi pred nakupom si os;Iedatl Pfaflote eilvalne stroje.
Zaloga Pfaffovih šivalnih strojev v Ljubljani, Sv. Jakoba trg
F. TSCHINKEL.
Popravljajo se vse vrste Šivalnih strojev in koles najcenejše.
12©5tiina 55pri Qambrinu
u II
I
[III
priporoma za točenje čez ulieo svojo bogato zalogo pristnih vin
Istrsko črno . . Istrsko belo . . Cviček . . . . Štajersko staro
liter po 52 h „     „   36 ri „     „   72 h. 80 h.
Teran.......liter po SO h
Muškatelec .... „ „ 92 h Rizling...... „     „   96 h.
kakor tudi vsaki dan sveže puntigamsko marčno in bavarsko pivo. (650-3) Z velespostovanjem Jya|| J[C„da.
Andropogfon"
(Iznajditelj F. Herrmann, Zgornja Poiskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkuSena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barva.
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 K. 3£ Dobi se v vseh me-itih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu
Vaso Petrićić-u.
V zalogi imata tudi gg. E. Mahr in \'. pl. Trn-14«'»«•*> v lijubljanl in g. A. Kant v Hranji. Dobiva se tudi v IVovem mestu v lekarni „pri angelju".
3FrepiocLa.ja.lci  popust.   (506— 4)
Od vseli zdravniških vcšcafcov priporočan
cbin-prepecenee
(mlečna beljakova hrana)
najbolj naravno, prijetno in uplivno krepilno sredstvo za bolnike, okrevalce in otroke.
'     Cena zavitku (1/4 k) 80 h. = V vsakem zavitku so mnenja in analize najodličnejših znanstvenih veščakov. Dobi se v vseh lekarnah in slaščičarnah, kjer pa teh ni, naravnost v tovarni.
Vsak dan se razpošilja na deželo.
Kadar se naroče 4 ali več zavitkov, pošlje se naročeno blago franko na vsako poštno postajo proti poštnemu povzetju. — Zavitki na poskušnjo se pošiljajo franko, ako se znesek naprej pošlje.
Tovevna:
M, Čabek sin, Dunaj, X, Laxenburgerstr. 28.
(570—3)
Naznanilo.
Uljudno obveBčujem p. n. občinstvo, da sem prevzel z današnjim dnevom
zastopstvo zavoda s kefirom „Meranfiof"
pri Gradcu
ter da imam v zalogi vselej sveži ka»fl_a~. Prospekti o kefirju in njegovem izvanrednom redilnem in zdravilnem vplivu so na razpolago. Kefir je za jetlene in za na želodcu trpeče, dalje za mulokrvne in slabotne ljudi uprav nenadomestno redllno sredst%o. __
Anton Stacul.
675—2)
Letovišče „Laverca".
Vljndno naznanjam, da sem prevzela od g. karoln Lenee-ta, posestnika in vinskega trgovca na Laverei, njegovo gostilno istotam.
Čestitim gostom bodem postregla z dobro pijačo ter okusnimi in cenenimi Jedili. — Cilasovlr Je na razpolago.
O Veliki noči prične voziti
g. Lenče-ta iz IJublJanena Lavereo vsake nedeljo In praznik ob • url popoludne od električne postaje   Vojaško strelišče", ter se bode vračal,
kadar se oglasi poln voz izletnikov.
Za obilen obisk se toplo priporočam z velespostovanjem
(534—6)
ajostilnlčarka.
>«
O
73
0 (D
E
o
«
73 tt
O
Velika zaloga
Styria-ffranco-. skih Peugeot-, Stefanie koles
(114-21)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
vr"""v* ^«sS -
TSSk
ČET
Z vsem spoštovanjem
Fr- Čuden
ki urar in trgovec, na Mestnem
1    ^šlmmP*'   trgu št. 25, nasproti rotovža.
ooooooooooooeoTo
•s
o
N
■o
m .. o« i
3 O
O "3
73 O OH
O O
« « «
« o
«
« o
0
« « e o o o « «
Veliki teden
je velika prodaja oblek za gospode?, dame in otroke
car za vsako ceno is«
v »Angleškem skladišču oblek"
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3. Jfajvečja izbera!     Jtajnižje cene!
z velespostovanjem Oroslav Bernatović.
(696-1)
0
o
0
o i o
i
0
ooo o o O O o o o o o o o o o
Važno!
Za
Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kr.eippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, f o*o«rraličiie aparate in potrebščine, kirurgična obvezfla vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Vel ka zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 12
Oblastv. konces. oddaja strupov.
3Ea &iviaaoK>e|ce
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvrsni o u se točno in solidno.
Drogerija Antm KatlC
Ljubljana, ŠelenJiurgGve ulice št. 3
Franja Meršol iffis
priporoča svojo bogato zalogo pričetih, in Izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in ris arije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
IO ubij a n a, Sv. Petra cesta štev. 6.
Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop dvorne tvrdke bratov Stlngl na Dunaju.
Ubira'ec glasovirjev v glasbenih zavodih: ,,Glasbena Matica" ter „Filharmonično društvo" v Ljubljani.
Lastna delavnica za popravljanje.
l«*M»«aa«*fl|
I   Fran Bergant {
i Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 t
H nasproti cerkve sv. Jakoba |f
J priporoča svojo *
f špecerijsto in delikatesno f
i
i
Na drobno.
iipecl|alitete a
Doma žgana kava.
Šunke in salame.
I Garantirano pristen rum, I      konjak, ruski čaj ter
I raznovrstna južna vina.
B
i
z E
Singer-jevi šivalni stroji.
Originalni Singer-jevi šivalni stroji
so vzorni v konstrukciji kakor v izpeljavi.
Originalni Singer-jevi šivalni stroji
so neobhodno potrebni za domačo rabo in obrt.
Originalni Singer-jevi šivalni stroji
so   najbolj   razširjeni   v   tovarniškem prometu.
Originalni Singer-jevi šivalni stroji
k697) so neprekošni v izvrševanju kakor v trpežnosti.
Brezplačni poučni tečaji, tudi v modernam umetnem vezenju.
SiBoer Co., teišta teta za ši?alne stroje
Lb] ubijam a, Sv. Petra cesta £t. 6«
Svetovna razstava Pariz 1900
„Grad Prix"
Najvišje odlikovanje.
3
4
FRAN CHRISTOPH-ov
svetSi lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Christoph-ovo zrcalno svetlo voščilo
za trde parkete, najboljši vpuščevalni izdelek, se ne prileplja po vporabi, ne diši neprijetno; doseže se z njim lepa zrcalnosvetla tla.     (6L9—1)
V L j ubijani:        Stacul, vKlr-anji: F. H>oleiiz.
danske
novosti
ekciji
z
spoife in otroke
priporočala v velikanski izberi
Jftejač
£jubljana
v Prešernovih uticah Stev. 9.
]?izke cene, točna in solidna postrežba.
(557- 4)
Praške Velikonočne
povojene gnjati
od 2 kilo viSje, dalje
pristno goriško pinco
(872—2)
priporoča
trgovina s šampanjcem in vinom v steklenicah
tjubljana. J. C. PraiinSeiSS cestni trg.
„I5©tel am Curpar^" mq
na I^51ecXvi
B^ST se odda v najem. TžsOl
Isti ima 14 sob in 23 postelj za tujce, popolno krasno sobno opravo, lep gostilniški prostor, stekleno verando na terasi nad zdraviškim vrtom z najlepšim razgledom na jezero, gostilniški vrt in veliko gospodarsko poslopje.
Zaradi mladoletnosti lastnice J. Jekler naj se ponudijo oferti direktno na c. kr. okrajno sodišče v Radovljici     (681—i)
-Ht* do dne 1. aprila t. 1. i*—
Dosedaj je znašala najemščina letnih 2.200 kron. Najvišja ponudba ima prednost. Natančneji pogoji pri c. kr. okrajnem sodišču v Radovljici ali J. Peternelu, županu na Bledu.
Tehnični urad.
Zaloga strojev in železja.
Ustanovljeno
SCHNABL & Co., TRST.
v letu 1877.
Zastopstvo in zaloga vzorcev: -w*-
Zijiibljana, Dunajska cesta št. 32.
Glavni zastop želežja in tovarniških strojev.
Naprava obrtnih podjedb vsake vrste.
Ir^štstleicljst strojem In. parnili Isotlcsr.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto".   Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije.  Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in pav«
Materijal za stavbišča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Po tland" in „Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med koj
imi:
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 vodnih napeljav.
17 tiskarn in kamnotiskarn.
13 mehaničnih delavnic.
31 podjetij za čiščenje in pečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti mrče-
8om in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in 8 parom.
12 sladčičarn, pekam, tovarn za biškot in konfete.
32 napeljav električne luči.
Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin.
„        „ sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamaškov. Stiskalnice olja Naprave za vodno silo. Tovarne za sumeče vode.
Di8tilerije.
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita-
V ia namen je bilo postavljenih 161 motorjev za plin in petrolej in 65 parnih strojev. (634—z)
21
ristni angleški in amerikanski raketi, žoge in kn\ Ifrionarill obutala za tennisove in nožne žogovne igre p>l„ Ml 11. IVI lopCI JU.
Proda se dobro ohranjeno
,Styria' - kolo
sprejme občina Vrhnika z letno plačo 1.500 K. Prosilci, prosti vojaške službe in zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj vložijo svoje prošnje do 27. marca 4. I. pri županstvu na Vrhniki.
Prednost imajo tisti, ki zamorejo položiti kavcijo vsaj GOO kron in vpokojeni c. kr. uslužbenci. (649-4)
Županstvo na Vrhniki,
dne 17. marca 1902.
Gabrijel Jelovšek,
župan.
HKBaaaanaaaaanaai
fant. znamka: Sidro. B
linimentcaps.comp.r
iz RleBiterJeve lekarne v
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1'40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2622—17) Rlehterjeva Irkarnn pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete ce3ta 5.
Rose balzam
želodec ^—H
iz lekarne
B.FRA€iXER-ja t Pragi [
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrep-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo
zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
davna zaloga:
lekarna B. Fragnerja v Pragi,6 ^L%°.™'x
,,pri frnem orlu*'' Praga, Mala Strana, ogel Nerudova ulica.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpošilja as vsak d&n. = Proti vposiljatvi K 2 56 se poilje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vae postaje avstro-ogersko monarhije poštnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-b schlager, J. Mayr. (14-6)
Na prodaj
je Kalšsa  s proste roke, pripravna za vsako obrt, v prijaznem okraju v Predtrgu pri Radovljici na Gorenjskem. (653—3) Ime pove upravnistvo „SIov. Naroda".
Dva
poštenih starišev, z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejmeta v dobre trgovske hiše, eden v Ljubljani, drugi na deželi.
Ponudbe sprejme upravnistvo »Slov. Naroda«. (415—30)
brezplačno preiskati v omenjenem dunaj
Vsak kupec ima pravico, dati kupljeno blago v originalnih zavojih
skem zavodu.
f«
a -
U T? 43 Ca
o fl
ca A
to *a t-t <p +» > co -■-«
a
2 H . n
° CS -tj N J
bDrf g
•g KC ©O
co i—< es •r« eS +a t>T? •S 2 ° co
Is
»CO Pl
B a
" 2 bo S
u ■?->
Ž-
s> 13
CĐ 3
Mca n
Pi
Prva tržaSka prežigatnica za konjak Camis & Stock v Barkovljah pri Crstu priporoča tuzemski
zdravilski konjak
po francoskem sistemu
s kontrolnim zamaškom izkušavališča avstr. lekarniškega društva na Dunaju.
1 steklenica ....   K 5*— V. ....   „ 2-60
pri 12 steklenicah 10° 0 popusta, prodajata:
Kham & Murnik, Ljubljana
trgovina za špecerije in delikatese z vinarnico.
n m
Pri
%B < 5
o ° w *0 <p
ta aj
Oct p, p p
M-
►rt CC< rt cj
'i -J
fi 2 S? ° o
»oP.
•rt ^<
a
_J _
Sp 2. P m a
ssp
et- *
M-
O) rt N» £0
et-
U?
P o
as
m a
Vsak kupec ima pravico, dati kupljeno blago v originalnih zavojih brezplačno preiskati
v omenjenem dunajskem cfa
zavodu.
(647- 3)
po nizki eenl.
.Slov. Naroda".
— Kje ? pove upravnistvo
(656 -2)
Najboljše vrste ceneni
krompir
za saditi kakor:
zgodnji rožnik, beli zgodnji amerikanec, dane mali okrogli čebuljček, deteljino ■ repno
Seme prodaja (561—3)
Josip Leuz v Ljubljani
Resljeva cesta št. 1.
'od tran^o št. 2S.
cilindre čepice in slamnike
v najnovejših faconah in v veliki izberi
priporoča,
(521-4)
3van Soklič
Klobuk za dečke od 70 kr. do gl. 2*50. Klobuk za gospode od gl. 1*50 do 5.-.
Postafa elek.tr. železnice.
Rokavice
iz tkanine, glace in pralnega usnja
dobre vrste
kakor tudi (2626—33)
kožice za snažiti
v različni velikosti po nizki ceni pri
Alojziju Persche
Pred škofijo 22.
■m ■m ■m -m
■m ■m
-«8 ■m -m
■m ■«
•m
Amerikancu
/jubljani za domačine in tujce.
To je namreč dne 1. marca t L otvorjena
trgovina v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4.
Pozornost
pa zlasti obuja
Tam bode v zalogi raznovrstno
SO za dame, svilnato, platneno in pletilno blago ter blago za moške obleke
v dosedaj neprekošni izberi in ceni.
Nihče naj ne zamudi ogledati si ob priliki prave znamenitosti v izložbnih oknih.
(487—8)
velikanska zaloga
kojih bogata izber in čudovito nizke cene nad-kriljujejo vse. kar se je kedaj videlo.
p-W
w *
P*
w
p p
p p p p p p
p p
p
p
p
p
p p
p
p
p
p p
fl^^WWWW^^^^^^^^^^W^^^^^WW^W^^^^^^^^99^ ^^^^^^ W$$ $ 9^^9^ $ $ $ $ ^ ^ 9 ^ $^ G'P^
Udajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«.
72