48. številka. Trst, v petek 28. februvarija 1902. Tečaj XXvII ..Edino«!" I oa*a eekrat aa dao. raian aedalj \m p »aenikov. ob 4. ari rveČer. Karofiini umit : ca celo leto........S4 kroa ta pol leta.........13 n za četrt leta ........4n ca ec meneč ........ 2 krosi > i»o^njno « plačevati naprej. Sa na-ročb br?E DrIio£e-:e narnčnira »t acra?a ae odra. _ P j t"'r>akaro»h v Trsiu se prodajajo po-lam me številke po P stotink (3 btč.); UV9« Tnta pa po 8 »totink (4 nvč.j Grlasilo političnega društva ».Edinost" za Primorsko. Telefon Stv. H70. T edinosti je m«it Oglasi računajo po *rstah ▼ petitu. Za *oč-kzatao naročilo s primernim popuj tona Poslana, oemrtnice in javne sahvalo domaČi oglasi itd. »e računajo po porjodbe Yci dopisi naj se poSiliajo urednlltvu Kefrankovani dopisi ee ne »prejemajo Hokopiei ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae apre-tema apravnlSlvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trn;. Lre&nlfetvo tu tiskanm se uabaiata v alki Carin ti h živ. 1*2. I pravulfltvo, ln «9te£t>qiju;J« Inscratov v ulici Molit jjiccoio II. na«'tnti. Isda.atelj in o dr cv o rr, i urednik Fran God J LaatrtLk. konsorcij lista Edinoat' Natienila tiskarna kooeorclja lista „Edinost" v Trst Slovenska narodna mm (Klio iz krogov slovenskih svečenikov na Štajerskem). IV. No, rekli smo že, da .spoznavamo tudi mi, da hi bil ob sedanji razdraženosti zastonj ves trud v ta namen, da bi slovenske glave ujedinili v jedni misli. Zato pa je za sedaj najnujiteja kategorična potreba : \arovati ntjTeco toleranco proti vsakomnr. Alf v to treba nečesa, cesar absolutno pogrešamo v naših sedanjih slovenskih bojih. Ali ravno to je conditio sine oju je vojevanje na naši strani brez vsake organizacije. In ko smo se napehali danes, med seboj in proti drugim, ter legamo spat, ne vemo zvečer, kje pričnemo jutri — pehati se ! Vsa narodna obramba, vee naše vojevenje je uravnavano od slučaja, od dobrih ali slabih naključij. Zistema ni nikjer nič. Tako smo v boju materijalno tepeni od sovražnikov, raoialno osmešeni pred prijatelji in brez ugleda in moči navzgoraj. Nekoč je rekel bivši minister^ki predsednik grof Ba-deni : Saj iščem Slovence, a jih ne najdem nikjer! Te dni pa je baje rekel neka eke<*elenca : »Bog u mej Slovence, j a z j i h ne morem, kar eden hoče, drugi noče!« Take so konsekvence naših sedanjih razmer, popolnega pomanjkanja organizacije in gotovih določenih ciljev na našem narodnem delu, v našem javnem življenju ! Tako ne sme ostati dalje, ako res hočemo d« bro svojemu rodu. Zato sem rekel : ako se že ne moremo ujediniti v jednako mišljenje, pa uveljavimo vsaj skrajno toleranc) nasproti drugače mislečemu. Tu prihajam torej do tistega conditio sine la moja, se špekulira to v še tako eminentnera interesu naroda — tudi na našo pozabljivost. Govori se, kolike hoteli iskati kakov modus vivendi z drugače ' velike vrednosti bi bilo za Slovence, ako v mislečimi. Mimogrede pa pripoznavam rad, Mariboru dobč samostojen spodnji gimnazij ; da jih je v Slovencih tudi takih ljudi, ki saj to da je vse kaj druzega nego paralelni finirirajo, ki hlinijo tako vero in jo fino pro- razredi. O tem se pozablja namenoma, da je računjeno širijo dalje, da le ne pride v letu 1895, ko je bilo odločeno, da se želja do pomirjenja, ker boj ugaja Slovencev bo upoštevala, prišla iz Celja neka njihovim računom, ker brez boja bi , nemška deputacija in je rekla: Če se ževsa-oni nehali biti činitelj v našem javnem živ- j kako mora ugoditi želji Siovencev, pa naj se ljenju. Na te naj bi malce pazili na desni in za božjo voljo ne osnujejo paralelni razredi, levi oni, ki so res narodnjaki in ki imajo kaj ampik raje samostojen gimnazij. To dokazuje besede. vendar eklatantno, da samostojen gimnazij Tolerancije nam treba torej, da se bomo služi njih namenom, ne pa našim, spoštovali med seboj. Tolerancije proti vsa- Nočem se dalje muditi pri tem pred- komur. Nikdo naj ne bo preganjau radi metu. Pripominjam le še, da imamo za sedaj svf jega prepričanja! Vsakdo naj sam za- posla le z resolucijo, resolucijo, katere nastopa to pred svojo vestjo. NiKogar ne smemo daljna usoda nam še ni odločena. Resolucije siliti k temu ali onemu naziranju. Vsaka so v ceno, če tudi so, kakor le-ta, navstale stvar, ki je na sebi dobra, zmaga konečno s težavami. tudi brez burne, sovražne agitacije. Slaba pa V osemdesetih letih so bile na predlog propade istotako. Nam treba torej, da Be tedanjega poslanca Tonklija vsako leto v pojmi bistrijo polagoma. Če je kdo liberalec proračunskem odseku sklenjene resolucije za ali klerikalec, naj bo to njegova osebna stvar, osnovo slovenskih gimnazijev ali paralelk, Le na podlagi medsebojne tolerancije je nikoli pa ni bilo UBtreženo kateri teh reso-možno ujedinjenje vsaj ozirom na tiste na- lucij. Tako tudi tej resoluciji grofa Sturgkha rodno-političue točke, ki nam morajo biti bržkone ne bo ustreženo, tej puhli resoluciji, skupne in gledč katerih se moramo spora- sklenjeni od zastopnikov jednega plemena S zumeti tudi v vprašanju taktike. milijonov proti zastopnikom ostalih 17 mili- Za tako politično organizacijo — kakor jonov prebivalstva države. (Tako je !) Jaz ob-splok za vsako — pa treba enotnega žaljujem le slabotnoat, ki jo je minister po-skupnega vodstva, treba na čelu kazal s tem, da je izjavil, da bo to resolu-avtoritete, pripoznavane od cijo, ako jo zbornica sklene, uvaževal. Jaz vseh. treba organa, ki naj vodi ne vidim tu druzega, nego slabotnost. Tu, go-in predstavlja pred svetom to spoda moja, ni ničesar več premišljati. Pre- srednje šolstvo. Jaz sem le radoveden, kate-terega zavodov, služečih našim namenom, vzame prihodnje leto »na muho«. (Veselost in pohvala). Kaj pa -4ma prav za prav še obstanka v državi, ako se po majori-tetnem principu more in mora odpravljati sedaj to, sedaj pa to, kar je ravno dotični večini neljubo, izlasti pa na učnih zavodih ? ! (Pohvala). Ali to se dela le (»roti nam. S Poljaki se gleda, da se izhaja, nad Čehe si ne upajo več (Pritrjevanje), le nad nami si hočejo hladiti jezico. (Živahna pohvala in ploskanje). Če bi pa izrodjeni avstrijski parlamentarizem dajal ročaj za to, potem smete biti gotovi, da bomo mi, kakor smo krotki sicer, tudi poleg, da temu parlamentarizmu — nadejamo se, da ne bomo sami — vržemo poleno pod noge. (Živahna pohvala in ploskanje). Mi protestujemo torej zato najodločneje proti zahtevi, ki je obsežena v resoluciji grofa Stiirgkha (Pohvala); mi menimo in se nadejamo, da bo, ko pride to vprašanje tu do odločitve, v tej zbornici najti dovolj pravičnega zmisla, ki bo priznaval opravičenost naše nevolje. (Pohvala). (Pride še.) s k u p u o organizacijo in določuje narodno in politično taktiko. V prihodnjem zaključuem Članku pridem se svojim nasvetom. mišljati je bilo leta 1895., ko je bil zavod ustanovljen (Živahna pohvala), premišljati je bilo leta 1897, ko je bil odklonjen kredit, premišljena je bila stvar, ko je bil kredit postavljen v zadnji proračun. Sedaj ni ničesar vec premišljati. Sedaj je bila vladi dolžnost zavzeti stališče nasproti koraku, žale-čemu nas in prezirljivemu za nas, in v to je Govor drž. poslanca flr.a Feriančičat:"-? vUda'ki, da r noee spremeniti ničesar, ako udeležene na- povodom razprave o proračunu v «eji zbor- ! ^^ nigo sporazumijene 8 tem. niče poslancev dne 24. febr. 1902. i . . r I lake izjave, kakorsnja je bila onanauc- (Dalje.) nega ministra, s-* v stanu le vspodbujati go- le J jsko Tprašanje. spode, kakoršnji fo grof Stiirgkh in tovariši. V glavnem pa je še neka druga okol- Proračunski odsek naj v prihodnjem letu nost, ki prihaja tu v poste v. Na utrakvisti- j zopet izvoli grofa Sturgkha poročevalcem za Politični pregled. V Trstu, 28. feb. 1902. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — V včerajšnji seii poslanske zbornice bili sti v razpravi točki »ininisterjki svet« in »upravno sodišče«. Posl. dr. Žitnik je izjavil, da so on in njegovi pristaši glasovali za prehod v podrobno razpravo zato, tla zbornici omogočijo objektivno pretresovanje proračuna. Omenil je pa, da njegovi somišljeniki ne morejo glasovati za dispozicijski fond z ozirom na stališče, ki ga je zavzela vlada nasproti celjskemu vprašanju. Kjubu neprestanim zatrdilom o svoji nepristranosti — je dejal govornik — je vlada nasproti Slovencem vendar prav nič ne izvršuje, kar je zatrjeval tudi naslednji govornik, posl. Peric, z ozirom na Hrvate. Posl. Peric je nadalje izvajal, da bi moral biti uradni jezik na dalmatinskih državnih uradih izključno hrvatski mesto italijanskega. Priporočal je, naj 3e za Dalmacijo sestavi investicijski program, kateremu bi bil glavni namen : podpirati kmetijstvo. Posl. V a s i 1 k o se je pritoževal proti nasilstvom Poljakov nad maloruskim naro- PODLISTEK « Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenoa, prevel M. C-t-č. IV. »Jako energična deklica € je pomrmljal Kvgenij, ki je vso povest jako resno poslušal. »Vrgla se je }K» svoji materi«. »A veruješ-li ti, Ev genij, da me ljubi, da me od srca ljubi?« »Verujem za sedaj«. »Za eediij ?« »Pustiva to. A kaj porečejo stariši, njeni stariši, tvoji stariši ? Kaj boš ti ?« »Ne boj se, brate, ljubezen nima samo perot, ljubezen zna tudi delati. Moji roditelji privole od srca, ker ne bodo hoteli svojemu sinu kvariti sreče«. »Ali njeni ? Njeni ?« »Njenim zapoveduje — ona. Imetja imam jaz, ima ona, in ne dvomim, tla mi pride v delež pristojno mesto, kjer bom mogel delati pošteno, marljivo«. »Tvoja nada jc jako hitra. A poezija ?« »Poezija|? Poezija? Tvoja vprašanja postajajo zoperna. MislišJi, da se izneverim svojim idejalom? Meli držiš za mlacneža ? Jeden svojih idejalov sem ravno dosegel — ljubico; in dosežem tudi drugi, ako Bog da, svobodo domovine«. »Ti ideali, brat, ho si včasih navzkrižni«. »Ali ti nisem povedal prej, kako je Lucija odpravila oholega gizdalina, ki je odpal od svoje krvi ? More* lt taka deklica biti nasprotna svetim težnjam svojega naroda?« »Ali, prosim, stvar ni še spravljena na čisto, kako se je izvršilo vae to ?« »Da res. Šli smo iz vrta v hišo. Tu je bila zbrana velika družba. Repusic se je takoj primaknil k Luciji ter jej je polglasno nekaj šepetal, a ona mu je odgovarjala vedro in veselo. Jaz sem se zabaval z gospo, pohvalil Kolomanovo pridnost; govoril sem o tem in onem ; morda mi je ušla tudi kaka neumna beseda. Z Repušicem nisem govoril; gledal me je samo po strani čudnim očesom. Slutil je menda nekako instinktivno, da sem jaz ovira njegovi ženitvi. Na obedu smo bili vesele volje ; Lucija je zbijala šale ; z mano je malo govorila, veliko več z Repušicem in tako jako delikatno in uljudno. Ko so na obedu nazdravili Repušicu in njej, se je poslednji zahvalil s peroraeijo o sreči, lepoti, in kaj vem se. Lucija se je nasmehnila ter malo j prikimala z glavo. Domačin Dobran ć je gledal vse te prizore popolnoma ravnodušno, kakor da se njega nimalo ne tiče vse to. Po | obedu se je družba razišla po hiši in vrtu. Samo domača gospodinja, gospodar in teta so ostali v gospejni sobi. Slutili smo, da imajo | važne razloge. Lucija je bila med nami na vrtu. Repuš <5 je govoril sto uljudnih fraz, \ katerim se je smejala od erca. Na me se ni' oziralo ni malo. Hkratu jej je naznanila sobarica, da jo kliče nilostiva gospa. Deklica je malo pobledela, pogledala me iz pod očesa in odletela, poklonivši se družbi. Gospoda v j vrtu so bili nenavadno veseli in tudi jaz žnjimi. Samo tu pa tam me je nekaj stisuiio na srcu. Repušioa je mučila nestrpnost. Sto-. krat je pogledal na okna hiš«. Naenkrat — tega trenotka ne pozabim nikdar — je prišla milostiva tetka na vrt. Bila je jako razdražena, bleda. Poklonivši se družbi ceremoni-jozno, šla je k Repuš ca ter mu nekaj rekla na tiho. Jaz sem stal nedaleč od njiju ter sem ujel kako besedo. »Mi odpotujemo jutri«, je rekla le-ta. Gizdalina je poparilo. »Nič?« je vprašal. »Nič« je o Igovorila le-ta, a moje srce je poskočilo od radosti toli živo, da je hotelo počiti. Doznavsi, da sem zmagal, bil sem blažen. Veselje v družbi je minolo, go-Btje so se začeli razhajati. Tudi jaz sem hotel domov. Odhajajoči sem našel Lucijo na hodniku. Gorela je od radosti. — ^Dovršeno je«, mi je šepnila, »vprašali so me svečano, da-li mi je Repušić po volji, a jaz sem rekla : Ni. Teta me je vprašala desetkrat, zakaj, da ga nočem, a ko me je teta zopet yprašala, zakaj, odgovorila sem, da ljubim drugega. Hoteli so izvedeti, koga; ali tega jim nisem še rekla, to povem jutri materi«. Deklica je hotela še dalje govoriti, ali naenkrat so se odprla vrata, Lucija je odletela mahnivši z roko — a jaz hitel sem ves blažen, da ti naznanim svojo srečo, svoje blaženstvo. Kaj, ali ni to cel roman ? (Pride še.) sl. I> a s z v n s k i, kateri je ojstro napadal ministra za vnanje stvari. Odgovarjal mu je dr. Korber, kateri je rekel, da to ne spada pred poslanko zbornic >, temveč v delegacije, ter da vnanja politika popolnoma odgovarja interesom avstrijskih narodov ter da je ista v popolnem soglasju z avstrij-ko vlado. Ta izvajanja naravnost izzivljajo na od<*» vor. Nujno potrebno je, da na slovanski strani ne ostanejo dolžni odgovora, pa ne le v delegacijah, ampak tudi v državnem zboru. Kar je Ma-djai m koristno, tudi Avstrijcem ne bo v škodo. Poslancu dru. Bartoliju v odgovor. lir. Bartol i je v svojem govoru v proračunski razpravi trdil tudi, da se v sodnij- ski službi italijanski uradniki zapostavljajo za slovanskimi in to pod pretvezo poznanja jezikov. Prvič bi bilo to — če bi bilo resnično — popolnoma pravično in naravno, ako bi se oni laski uradniki, ki so tako indolentni, da se nočejo učiti jezika ljudstva, za katero so nastavljeni, zapostavljali! I >rugič pa Bar-tolijeva trditev jednostavno prav nič ne odgovarja resnici. Ako je v takem okraju, kakor je pazinski, kjer laška manjšina skoraj popolnoma izginja pred hrvatsko večino, (kakor nam je sporočil nas včerajšnji dopisniki izmed f>0 državnih uradnikov 45 Italijanov, potem se pač vidi na prvi mah, kako drzna je dr. Bartolijeva trditev o zapostavljanju . škili uradnikov ! ! In to ne samo na sodnijali. temveč sploh v državnih urad,h ! Kako e sc znanjem našega jezika pri italijanskih uradnikih, to zna pri nas že vsak otrok. Kakor pa srno omenili že zgoraj, bilo bi povsem pravično, ako bi se uradniki, ki ne poznajo jezika naroda, med katerim službujejo, zapostavljali! Ker, to je vendar naj-skromnejše, kar se more zahtevati od uradnika, da pozna jezik, v katerem mu bo občevati se strankami. Uradnik brez znanja jezika ljudstva je kakor krojsč brezšivanke in škarij, kakor tesar brez tesla, kovač brez kladiva itd. torej z jedno besedo : nezmisel. Trditev, da so avstrij. obmorske pokrajine italijanske, je neumna ; istotakoje neumna trditev, da sti na primer imena Koper in Milje v Istri nepoznani. Kaj naj rečemo o Bartolijevi hinavščini, ko je trdil, da so pritožbe slovanskega prebivalstva na Primorskem, posebno v Istri in in na Tržaškem neopravičene, da so marveč Italijani zatirani?! To je že skrajno! Ako bi nam rekel to kak priprost, neolikan Italijan, bi mu tega ne zamerili, ker vemo, da ga ni tako blizu tako nevednega nižjega ljudstva, kakor je italijansko! Ali ako nam kaj ta«*fga trdi laški državni poslanec, torej cvet laškega naroda, je to že nekaj hujega nego neumnost ! Kaj ta-cega r-c more ponavljati le v narodih, ki so skozi in skozi demoralizirani od najvišjega pa do najnižjega. O rezauju trt in o umorih Ćožotov pa naj nam g. Bartoli kar molči ! l)o rezanja trt dovedli so uboge zavedene istr-ke kmete besni in fanatični laški agitatorji. Ne oporekamo temu, da so bili med uničevalci trt tudi sinovi našega naroda, a bili to reregatje, katere so brezvestni laški agitatorji ščuvali na lastne brate, oue brate, kateri so ostali zvesti svojemu p o-š t e n e m u narodu. Glede Cožotov pa je vsem še v dobrem spominu grozni čin, ki se je pred par leti dogodil na morju pred Sv. Križem ! Istotako je vsem dobro poznano izzivalno vedenje čožotskib ribičev, ki uničujejo ribolovstvo ob avstrijski obali, in ki so tu prepotentni, kakor da bi bili oni gospodarji, domači ribiči pa sužnji, ki živijo od njih milosti ! O položaju. Gospod Korber se je včeraj oddahnil : z rešenjem točke »dispoz cijski fond« je spravljena kočljiva in odijozna točka pod pr« računsko streho. Ni se pa oddahnil samo gospod Korber, ampak tudi oni, ki bi se hoteli kazati opozicijonalne, a zahteva od njih njihov interes, da glasujejo g. Korberju zaupanje. To pa je večina nemških strank. Da, za označenje političnega položaja in >nevtralnosti* gospoda Korberja je prevažen moment, da je bilo onih 107 glasov, ki so bili oddani za dispozicijski fond, sestavljenih iz samih neslovanskih glasov, ako abstrahu-jemo od Poljakov in čeških fevdalcev, od katerih poslednjih pa — bodimo pravični — že po njih tradicijah in njih položenju ni prav pričakovati, da bi demonstrativno nastopili proti vladi v hipu, ko se ista vlada hvali, da hoče izvesti spravno akcijo in — zvršlti torej eminentno patrijotično delo ! V obče se torej lahko reče, da eo bili Nemci za, Slovani pa pr ti dispozicijskemu fondu, da so torej prvi izrekli g. Korberju zaupanje, drugi pa ne ! A mi menimo, da ravno Nemci niso prehitri z izrekanjem zaupanja komu, ki ga Socijalisti dobro na- r>a so nam Čudna humauitcta to, če se mi s:u\\i tujec, domačin pa ne, kateremu isti tujec jemlje kruh izpred ust! Bi-li bil humanen takov oče, ki bi sipal otrokom soseda, svoje pa bi puščal gine vati gladu ? ! Hvala na taki humaniteti! naj jo obdrže za-se, če re3 hočejo šemu ljudstvu ! P. S. Pred zaključkom lista sporočili od druge strani, da so ona petorica regnicolov sicer res dobili obvestilo, da jim bo oditi iz tram\vajeve službe, ali za odhod da jim je dovoljen »respiro« — lepih šestih mesecev! To bi pa bilo toliko, kolikor: operi ini kožuh, a ne zmoči ga nikar! Glavni vojaški nabor t Trstu. Glavni nal>or rojenih v letih lss11 1,sm> in 187i>, toliko pristojnih v Trst kolikor voanjih, bo v Trstu v dnevih 14., 15., 17.. ls.,20.,21., 22. in 24. marca, vsaki dan od 8. ure zjutraj v mornarski vojašnici, in sicer po tem le redu: vnanji obvezauci (kakih 180) dne 14. marca. I. razred (rojstno let ) 18S1) število žreba 1 do 2;>7 dne 1.")., št. 2.-J8 do 474 dne 17., št. 475 tlo 710 d ;e 18. marca. — II. razred (rojstno leto 1SS0» št. žreba 2 do »74 dne 20., št. .'»75 do 7o8 dne 21. šans do zmage —, naj bi vsakemu dečku, čira se je izrekel za to ali ono svetovno na-ziranje, pritisnili pečat na primernem vidnem kraju in naj bi se potem na rečenem gimnaziju ustanovile — liberalne in klerikalne paralelke. Do odločitve, do deti litivne zmage tega ali onega naziranja, pa naj bi bila nameščena dva ravnatelja, dn bo vodstvo objektivno: klerikalec naj paralizuje liberalca, liberalec klerikalca! To bo balanciranje! Seveda bo treba paziti, da ne bo klerikalec ni za en gram bolj klerikalen, nego liberalec liberalen in vice versa. Samo nekaj nas skrbi pri tem in vzbuja v nas bojazen, da naš nasvet ne bo prav izvedljiv. Ravnatelja bosta bržkone Hrvata; ker pa Hrvatje niso še tako »naprej« v kulturi kakor smo — hvala Bogu in našemu ne zasluži, in še manje so Slovani iz tako dobremu geniju — mi Slovenci, bojimo se, trdega lesu, da bi komu odrekali svoje za- da za mesti ravnateljev sploh ne bo najti upanje, ako je zasluži. Za to so premehki, primernega klerikalca in liberalca... ! prepošteni in presentimentalni ! Z mirno vestjo Sicer pa prepuščamo tudi to skrb go- rečemo lahko torej, da so eoi in drugi opra- sp jdi v Ljubljani; oni že vedo, kako vičeno glasovali tako kakor so: Nemci za, treba ! Slovani pa proti Korberju. Sami krivi!! Včeraj smo dali prostora Po domače povedano: Nemci vedo, da opravičeni tožbi radi trdoarčnosti in naravnost jim je zaščita Korberjeva zagotovijena, Slovani ekscesivnega egoizma mnogih hišnih posest-pa — in to je logična konsekvenca — ne nikov, ki svojega stanovalca sploh ne smatrajo j marca. — III. razred (rojstno leto 1871») št. verujejo v njega nevtralnost! kakor drugo jednakopravno pogodbeno stranko, žreba 4 do ;>15 dne 22., št. ."»18 do 655 dne Ali jedno moramo priznati g. Korberju: ampak jednostavno kakor objekt izmozgova- 24. marca. Iste dni se bodo reševale prošnje vztrajnost njegova v zatrjevanju svoje »nev- nja ! ! Opravičena, stokrat opravičena je ta za enoletuo dobrovoljstvo (ne glede na to, tralnosti« je naravnost občudovanja vredna, tožba in mi bomo se svojimi skromnimi ali so djtični aspiranti navzoči ali ne) in Tudi včeraj, v lazpravi o točki »dispozicijski močmi radi podpirali vsako akcijo v ta na- radi oproščenja od redne prezenčne službe, fond« jo je zatrjal z naj izbra nej i mi besedami. men, da se ta krivica popravi, ali vsaj Obvezanci za nabor imajo priti točno, ako ne, Z noušolanco, kakoršnje ni zmožen vsaki ublaži. morejo biti kaznovani z globami osi 20 do ministerski predsednik, se nimalo ne briga za Toda mi ne moremo tržaškemu ljudstvu 400 gld., oziroma z zaporom. Oni, ki bo.lo dejstvo, da njega lastna dejanja glasno opo- prizaaesti 'očitanja, da je tudi samo krivo na potrjeni, imajo dokazati svojo eventuvalno rekajo temu, kar govori njega beseda — in tem stanju stvari. Je-li mestni zastop kedaj sposobnost za službo pri stoj i h in kotlih, ali govori dalje o svoji nevtralnosti. kaj ukrenil, da bi se moč takih hišnih po- j pripadnost svojo k gozdnaretvu, uporabnost Včeraj je jemal tudi v svojo obrambo sestnikov zajezila in da tudi stanovalec dobi za službo v hlevu, ali svoje službovanje ka-tisto ustavo, katero je nedavno temu, v ne- obrambenih sredstev nasproti lastniku ? ! Ni- kor mornarji. Vstop v naborni lokal bo do-kem lepih govorov svojih, že videl v globo- koli! Mari se pa je trž. ljudstvo kedaj zganilo voljen samo proti izkazu s posebno legitima-kom propadli in jej je že skoro pel »de proti takemu, svojo dolžnost do ljudstva tako cijo. Oni naborni obvezauci, ki do 12. marca profundis«. Sedaj se pa mu ista vidi zopet še zanemarjajočemu občinskemu zastopu ? ! Ni- ne dobe te legitimacije, naj jo reklamirajo v naj pri prav nej a za ptmirjenje narodov. Samo koli! Narobe: kadar-koli je večina v mest- oddelku magistrata za vojaške stvari (Via nekaj malega se zahteva od teh poslednjih nem svetu grehe svojega gospodstva hotela Muda vecchia št. 2). — zmerni naj bodo! In mož, ki to priporoča prikrivati z narodnimi demonstracijami proti Aretiranje zločinca. Na pustno ne-strankam, je načelnik kabineta, \ katerem Slovencem, kadar je hotela pozornost obra- deljo zvečer bil je 23-letni delavec Alojzij Bedi naučni minister, ki je pohvalil Nemce, čati od svojega neracijonalnega gospodarstva, Raguzinovič težko ranjen v neki gostilni da so se v celjskem vprašanju pokazali tako vsikdar jej je šlo to tržaško ljudstvo v svoji uljCe Castaldi. — zmerne. Pač se ne moremo ubraniti misli, slepoti na roko in je demonstriralo proti nam, Istega večera je bila namreč v dotični da ima Korberjeva vlada v zalogi dvojno mesto da bi bilo proti njim, ki so vsikdar gOStilni neka prevesela družba, ki je nekam umevanje zmernosti. Glede Slovanov velja dajali potuho raznim izmozgovalcem in ki so preVeč pela in pila, a vse premalo plačevala, navaden normalen pojm: zmeren je tisti, ki tudi hišnim posestnikom dajali pretveze za j£0 qe je natakarju pričelo dozdevati da je zahteva kolikor le možno malo. Za Nemce neprestano višanje najemnin !! £e dovolj ali še celo preveč litrov postavil pa sta si gg. Koerber in Hartl konstruirala je *|0 za zvišanje takoimenovanega na mizo pred vedno žejne goste, stavil jim poseben pojm zmernosti: odrekati Slovanom najemninskega krajcarja, kdo se je vpiral te- je predlog, da bi črez prvo »lifrengo« litrov še tisto malo, kar zahtevajo v svoji resnični jaj <> jn ne pozabim \ da so to zvišanje maogi napravili obračun, ter da bi pivci, t-amo tako zmernosti. Čudnega kroja nevtralnost to posestniki hiš prav »modro« porabili: niso radi veče jasnosti računov, ali prav za prav kaj ne?! Gospod Koerber sicer ne za- zvišall najemnine le za toliko, kolikor je po- radi premalega kredita, ki so ga uživali pri hteva zaupanja, ker njegova vlada ai parla- ra3|a davščina, ampak več, da jim je zvišanje natakarju, lepo plačali, kar so popili. Natakar mentarna, zahteva pa, naj zbornica veruje v davka postalo v »blagoslov«. Edini slovenski je rekel, da bi jim bil pripravljen odpreti njega rtsne namene in naj veruje, da se v dosego zaatopniki so se vpirali ! Nota bene: to so nov »conto«, ako bi vsprejeli njegov predlog, teh namenov lu če posluževati le lojalnih sred- zastopn[ki okolice in ne mesta. Okolico pa Tako natakarjevo govorjenje pa ni bilo piv-stev! G. Koerber torej ne zahteva zaupanja j n| p09e|)n0 zadelo rečeno povišanje, ker oko- cem prav nič všeč, menili so namreč, da v konstitucijonelnem zmislu, ali zahteva pa jjca ue plačuje toliko najemninskega kraj- pustna nedelja ni ravno pr meren čas za to, — zaupanja. E«seelenca, t> je igra z - , carja, marveč hišno razredni davek! Vendar da bi se delalo kar dvojne račune. Radi dami. In lepe besede igrajo res veliko vlogo j HO ge potegnjii naši in edini, ker se jim je tacih diferenc v naziranjih je navstal ravs in v \ asi metodi vladanja ! Narodi pa, ki si vj^anje najemninskega krajcarja videlo ne- kavs, kar pa drugim gostom, ki so bili v odpustno z ozirom na prekOruo gospodarsko gostilni, ni bilo nič kaj všeč,, kljubu temu, položenje, v katerem se nahajajo niži in da je bila pustna nedelja, ali pa morda ravno srednji sloji mesta. A kako jim je vračalo to radi tega. 'tržaško ljudstvo? Mesto da bi jih — iz hva- Pojavili so se najprej glasni protesti, kar i ležno3ti in v lastnem interesu — moralno je slednjič končalo s tem, da so ostali gostje ! podprlo, se je vsikdar pridruževalo gonji v lepi slogi z natakarjem ono družbo v kotu, I proti njun in jim kvarilo poštena priza- ki je delala zgago in ni hotela plačati, po-V znamenju — smešnostl. To jed no , Sevanja. stavili na »lufc« po vseh tozadevnih pravilih, treba pripoznati : sodobni Slovenci znajo biti ! Tudi vprašanje razmerja hišnih stano- Tu pa se je komedija kar najedenkrat prele-dosledni in neizprosni v praktičnem izvajanju! talcev bo možno rešiti v zmislu pravice in vila v tragedijo. Jeden izmed onih, ki so svojega prepričanja. Izvajajo je povsod i, v ! pravičnosti še le potem, ko bomo imeli ob-j pomagali natakarju, zgoraj omenjeni Raguzi-velikem in malem, v potrebnem in nepotreb- činski »»stop, ki se bo zavedal svojih dolž- novič, zgrudil se je zaječavsi na tla, ranjen z nosti do ljudstva in ki bo imel tudi voljo za j nožem na ievem boku. vršenje teh dolžnosti. Da pa nimamo tacega j Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je poz-občinskega zastopa, je zopet krivo ljudstvo samo j neje povedal, daje bil njegov ranilec 20 letni in zato smo opravičeno zapisali na čelo tej no- j težak Ivan Stančič iz ulice Scalinata. Redar-tiči: Sami krivi! jem se je včeraj zjutraj posrečilo uloviti tega Vendar! Čujemo, da je z današnjim | tička in spravili so ga v zapore, dnem moralo zapustiti službo tramvajske! Drobne vesti. Ponesrečen želez-družbe še zadnjih f> italijanskih podanikov, n i s k i čuvaj, ol-letai Čuvaj železniške ki so bili nameščeni v vnanji službi, to je, proge bli/.u grljanske postaje Ivan Crnigojje kakor zavirači ali sprevodniki. I včeraj zjut/aj ponesrečil. Ko je prihajal to- resnično žele mirnejih razmer, vedo, da do pomirjenja morejo pomagati v prvi vrsti — lepa dejanja ! Tržaške vesti. nem, blizu in daleč, in do skrajnih konaek-venc. Pred to nepremičnostjo v mišljenju in prepričanju ne ostaja nedotaknjeno- nobeno narodno podjetje, nobena javna ustanova in I — noben dijak.... Ne verujete? Čitajte le »Slovenski Na-nd« in »Slovenca t ! Videli boste, kako oba z najresnejim licem, nagu banče ni in čelom, izrazom nbjglobljejega prepričanja v obrazu, in iskrečim očesom, izrazujočim morečo skrb, bijeta boj ob vprašanju: ali naj bo prihodnji ravnatelj hrvatskega gimnazija v Pazina — klerikalen ali liberalen?! Hvala Bogu! Slovencev napredek je 3talen in je objel sedaj že hrvatski gimnazij v borni Istri! Ker pa se bojimo, da tega boja ne bo možno tako h'tro in do zadnjega iz-vojevati in utegne na gimnaziju v Pazinu precej časa besneti vihra med dvema svetovnima naziraujima, bi svetovali mi — da bo evidenca laglja in pa zasledovanje beja ter Dobro. Ali s tem nismo še zadovoljni. Sedaj bi radi vedeli, da-li in koliko je še regnicolov v notranji službi ? ! Ljudje govore, da jih je precej. Mi se ue brigamo za to in nam je čisto vsejedno, ali ima družba po pogodbi pravico ali je nima, najemavati tudi tuje podanike ! Mi se tudi ne menimo za očitanja kakega socijalista, ako nam očita, da je to nehumanno, ako se siromak-inozemec preganja ; mi smo i u ostanemo na tem stališču : dokler je domačinov, ki so brez dela in zaslužka, naj ne jedo tukaj kruha tujci ! vorni vlak, vozeči proti Trstu, zapazil je Crnigoj, da je sredi t'ra pozabil odvzeti neko znamenje in je hitel, da še pred prihodom vlaka na dotično točko, popravi svojo zamudo. Vlak pa je bil hitrejši od njega ter ga je vrgel na tla tako, da je revež padel izven tira. Zlomil si je o tem ramo in se pobi i na raznih mestih telesa. Reveža so naložili na vlak ter ga spravili v mestno bolnišnico. Roko si je o b a t r e 1 i 1 30 letni kmetovalec Fran Gombač iz Postojne. Našel je Kil namreč v gnojnišnici neko patrono, p» kateri je putem toliko časa tolkel, dokler je eksplodirala in mu hud) ranila roko. Prepeljali so ga v našo mestno bolnišnico. Dražbe premičnin. V s>boto, dne 1. marca ob it), uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v Hojanu št. o, hišna oprava ; v ulici del Pešce št. 2, hišna oprava ; v ulici Acfjue-dotto št. 19, vino; v ulici Torrente št. 10, hišna oprava in razno; v ulici Kandler št, 4, hišna oprava; v ulici Caserm št. 4, hišna oprava : ob 11. uri : na starem trgu št. 2, manifakturno blago ; na malem trgu št. 2, manifakturno blago. Vremenski ?ej*tn!fc. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj (5°.0 ob 2. ur> pojtotudn* 10°.7 C.c Tla komer ob 7. uri zjutraj 753.9 — Danes plima o> 0.18 predp. in ob U 8 pop.; oseka ob 0.48 predpoludne in oi: 0.7 popoludne Društvene vesti. Veliki jubilejni koncert »Slovanskega pevskega društva< bo dne IG. marca t. 1. v gledališču »Armonia« v proslavo 25 letnice delovanja društvenega pevovodje, g. Srečka B a r t e 1 j a, na polju narodnega petja. Društvo je že lani v poletju namorjalo proslaviti ta iubdej, a opustilo je to misel iz praktičnih razlogov. Program, katerega priobčimo prihodnjič, je izredno bogat in lep ter obeta obilega umetniškega užitka. Društvo ni štedilo ni truda ni troška, samo da dostojno proslavi ta toli redki jubilej. Kakor nam javljajo, vlada tudi v drugih mestih veliko zanimanje ter se je že prijavilo nekoliko udeležencev iz Ljubljane, Gorice, Pulja in celo iz Zagreba. Nadejamo se teml>olj, da ne bo pevca v Trstu in okolici, ki ne pribiti dne 1*3. bod. meseca v gledališče »Arinonia«, da se nav* žije umetnosti ter s tem tudi počasti moža, ki je celo četrtstoletje svoj svobodni čas žrtvoval naši slovanski pesmi. Vesti iz ostale Primorske. X Občinske volitve v Pazinu. Tu podajemo drugi dopis, ki nam je prišel iz Pazina o tamošnjih občinskih volitvah : Italijani so svojo zmago — oziroma zmago vlade — v prvem razredu »proslavili« s poulično demonstracijo, dočim je bilo o volitvah v drugem in tretjem razredu, ko je zmagala naša stranka, vse mirno in v najlepšem redu, kar dokazuje v novic, kje so provokaterji in kje elementi miru, kateri je v naši pokrajini v resnici kulturen narod in kateri si ta naslov le prisvaja po krivici ! Takih zmag naj se le veselijo Italijani, ali preverjeni naj bodo, da bo tudi teh zmag jedenkrat definitivno konec in če ne prej, vsaj takrat, ko naš narod dobi primerno število svojih uradnikov in ko vladi tudi ob najboljši volji ne bo več možno se svojimi državnimi uradniki fabricirati iaških zma^ v naših občinah. In da je tudi to zmago fabricirala vlada, dokazano je v številkah : Za našo listo je bilo v prvem razredu oddanih 4V glasov, za laško pa 70 : ako od tega poslednjega števila odbijemo kakih 4<> {bilo jih je še več) uradniških glasov, vidimo, da bi bili dobili Italijani komaj 30 glasov, mi pa 48 in bi bili tako zmagali z najmanje 18 glasovi večine. Radoveden sem, da-li dr. Bartoli porabi v državnem zbora tudi ta dokaz, da dokaže, prvič: kako vlada zatira Italijane ter protežira naš narod ! In drugič : laški značaj naše občine ! Demonstracije, katera se je vršila na večer po zmagi Italijanov v prvem lazredu, udeležili so se tudi trgovci in celo jeden advokat, ki je zvest prijatelj zloglasnega Krstića in kateri — da-si advokat — niti ne zna, kako mora biti sestavljeno pooblastilo za volitev in se je ob tej priliki grozno blamirah — Seveda so laški demonstranti, kakor je njih navada, prepevali izzivalne pesmi ter na vse grlo rjuii njih »evviva!« Državne uradnike ni prav nič mot'lo — da ne bi volili za laško li3to — dejstvo, da so mej laškim mestnim prebivalstvom skrajno — da ne rabimo hujega izraza — nepriljub-ljeni ter tla jih ti — kakor se je nedavno temu izrazil tudi neki trgovčič — pitajo s parasiti ter da jih laški trgovci in laški hišni posestniki galijo kolikor se da. Simptomatično je, da je bil v prvem razredu izv ljen tudi jeden državni uradnik in sictr tukajšnji glavni davkar, proti kate- remu je bilo od naše strani že neatevilno pritežeb radi njegove jezikovne intrasingent-nosri. Na podlagi tega slučaja sklepajo lahko sedaj kompetentni krog! : kdo politizira tu, ali hrvatski ali laški uradniki?! Ker govorim ravno o uradnikih, omenim naj se. da so vsi tukajšnji davčni in sodni uradniki Italijani, kar tudi izborno ilustrira naše žalostne razmere. X Iz Tolmina Bmo bili prejeli na odprto pismo gospoda Ivančiča v št. 33. našega lista nastopno izjavo, katero pa zbok homatij, ki smo jih imeli v Trsta, priobču-jemo 5e le danes: Mesto da bi se bili oglasili v stvarno ; kmet'jsko razpravo, vrgli ste se, g. D ančič, ! na osebno-zasmehovalno polje, kamor Vam pa ne bom sledil,'izvzemši par opazek v prvo in i v zadnje. Obrekovanje, proti kateremu protestujem najodločneje, žuganje z oblastnijami, razni iz-; govori ne dokazujejo še Vaše delavnosti, ampak ravno nasprotno. Niti hudobni pastirji, Vas ne morejo na e. Devetakovi ■ niti malomarni interesenti 1 opravičiti, kajti tudi nasad »guni«, ki Vam je preti pragom, priča o Vaši skrajni zaoikernosti, tako, tla niti etiret ni treba, ker je vse prerašeno s plevelom in navadno prejšnjo travo. V odprtem pismu svojem pišete, da Vi hočete dvigniti ugled dotične nakupovalne komisije, če ravno pojdete v žrjavico po kostanj — za druge. To se pravi : sobe kazati svetu nedolžnega, nedostatke zvračati nadruge, obče pa pripoznati krivdo komisiji. Sicer bi nc bilo treba hoditi za druge v žrjavico po kostanj. V ulite, g. Ivančič, kako težko je braniti slabo stvar. In res je dotična nakupovalna komisija, katere člen ste bili tudi Vi, nakup Ia slabo, bolno in jalovo živino. Na bovškem je konstatirana kužna bolezen, v tol-in nski okolici ste 2 junici poginili. Vi ste kmetovalcem garantirali breje junice, iste so pa večinoma jalove. Sedaj jih prodajajo v občutno izgubo v mesnice. In tako živino bodo morali dotični kmetovalci drago plačati! 1 Ali se pravi to : z državno in deželno podporo podpirati kmeta in povzdigati živinorejo! Ali nista s tem oškodovana dežela in kmet?! Tembolj, ker oni, ki je bil prevarjen, izgublja zaupanje in veselje do napredka. V odprtem pismu kričite: »Nazaj ni pota«. Dobro, grem za 1 točko naprej: 11. Shodi, ki jih sklicujete, pa ne drž te, in kmetijski pouk spioli. Sedaj pa z Bogom na osebnem polju ter na svidenje na stvarnih Kmetijskih razpravah, če tudi bodo, kakor j u našito v odprtem pismu trdite, oblastnije mesto Vas odgovarjale. Zmaga ne bo mogla biti Vaša, ker ste jo popihnili, prepusti vsi oblastnjam bojevanje proti meni. TUm n, 15. febr. 11*02. Andrej V r t o v e c. X Družbi sv. Cirila in .Hetodija za Istro je tovarna za družbine žveplenke do-poslala te dni 2154 K kakor čisti dobiček za dobo od 1. julija do 31. decembra ! leta 1901. X Novo kopališče v Opatiji. Društvo, ki ima upravo zdravilišČnih zavodov v Opatiji, je sklenilo, tla še to leto prične graditi novo veliko kopališče z vsemi modernimi potrebami in udobnostmi. Kopališče bo stalo kakih 400.000 K in bo dovršeno 1. 1903. Lepo — seme! V Gorčah pri Št. Vidu v podjunski dolini so imeli te dni požar. Zapalila pa je domača služabnica, trinajstletna Aua Kulter, ki je na glasu, da je 5. braniti interese vinogradnikov. Društ\o se razdeli v podružnice, ki se ustanovijo povsod lam. kjer bo zadostno število udov ; in napravljalo bo na pristojnih že popred zapalila na štirih krajih in nekje mestih vinske kleti, a pri vsaki podružnici ukradla 100 goldinarjev. Pa tej požigalki še ni bilo dovolj, da je v Gorčah zapalila skedenj, ampak je tretji dan zanetila pod {K>^teIjo v hiši, da bi zgorela tudi hiša in potem gotovo vsa vas. Na srečo grozdna zbirališča. Včeraj se je volil odsek, ki naj pripravi pravila, drugi odsek pa seje volil, da pripravi vse potrebno za poskušnjo vin, ki bi se vršila ali za časa ustanovnega občnega zbora, ali pa v jeseni, kar odloči so ljudje še o pravem času zapazili dim in odsek. Pripomniti moramo še, tla se je vršil udušili ogenj. ta sestanek v popolni bratski slogi. Tu ni Lepo seme je to — to dekletce ! Iz tega bilo čuti ne liberalstva ne klerikalstva, če utegne še »kajc postati ! tudi sti bili obe stranki močno zastopani. -f- Mlekarna V št.'Jakobu T Roža je Vsem je bilo na srcu jedino le: pomagajmo imelo te dni svoj občni zbor. V minolem kmetu, ki propada! Zato kličemo : slava letu je od 78 udov dobila 90.437 5 litrov zborovalcem! Bog daj, da ostanemo tudi mleka in je izplačala zanje 813997 K. Mle- j nadalje tako složni! Potem gotovo dosežemo karna je imela sicer v minolem letu izgubo, namen, ki ga imamo! ker je tudi meti popravljanjem vodovoda in mlekartičnili prostorov sirila in se je v tem času izdelani sir pokvaril. Nekaj Čez 8oo k Brzojavna poročila. izgube, ki ni bila pokrita z deleži, so porav- Nemiri na Špaujskein. nali odborniki. Če ne pride kaka nesreča, bo PARIZ 27. (B ) »Tempsu« poročajo iz v enem letu vsa izguba povrnjena. Madrida, da se cenijo škode, ki so jih zad- nji nemiri provzroeili v Barceloni in okolici, na kakih 40 milijonov peset. Šfcrajkujoči tle- Književnost in umetnost. lavci sami imeli so kakih 5 milijonov peset Razpis nagrad za kompozicije. Z a- škode, ložništvo »Novih akordov« razpisuje s tem i Iz španjskega parlamenta. 13 častne nagrade za tri najboljše iz- I MADRID 28. (B) Poslanska zbornica virne, še ne objavljene kompozicije v zneskih ^pričela je včeraj razpravo o zakonskem napo 20 kron, in to: crtu glede španjske banke. 1. nagrada za najboljšo koračnico Stl"Uk 1111 Francoskem. i ali najboljšo skladbo za ples v priredbi PARIZ 27. (B.) Neka ofi«ijozna nota za klavir * pravi, da bo uprava prisiljena naročati nži- 2. nagrada za najboljšo skladbo za kla- Saliee v inozemstvu, ako bo še nadalje trajal vir, v kateri je uporabljen si o v e n s k i naroden motiv. Ta skladba ne sme obsegati več od 5 strani v cbliki »Novih akordov«. štrajk v tovarnah užigalic, katere tovarne so v režiji države. Stanje grofa Tolstega JALTA 27. (B.) Z a. i n j t buletin o stanju 3. nagrada za kompozicijo sledeče, po g. grofa Tolstega pravi, da je bitje žile in Antonu Aškercu »Novim akordom c posvečene temperatura zadovoljiva. Otckljivost nadi-pesmi, in sicer za jeden glas j n lj»je in je telesna slabost precejs >ja. k 1 a v i r : POSLEDNJA NOČ. Se en poljub dekle mi daj ! . . . ostani, z bogom vekomaj ! Nocojšnjo noč, poslednjo noč od tebe moram daleč proč! Le mesec bo tovariš moj. in zvezd na nebu bledih roj in i svetil bo na te.nno pot ko pojdem samcat sam odtod . . . Saj davno vem, saj dobro vem, da jaz te ljubiti ne smem . . . Poslednjič v črne ti oči pogletl se moj naj potopi ! V to hladno noč, skoz su« g in led od tebe moram v tuji svet . . . Še en poljub!. .. Roko podaj ! . . . Državni zbor. i DUNAJ 28. (B.) — Zbornica poslancev. — Predno je prešla na duevni red, je zbornica razpravljala o nujnem predlogu socijalnih demokratov, naj se v 8 dneh predloži novela k tiskovnemu zakonu. Ministerski predsednik dr. Koerber je izjavil, da bo vlada, ki je iz lastne volje po-prijela inicijativo v tej stvari, držala svojo obljubo. Ne nv>re pa dopustiti, da se jej določi termin. Nujnost je bila odklonjena in zbornica nadaljuje podrobno razpravo o proračunu. Pristni teran ! razpošilja Jakob Pierobon v Vrsaru (Or^ra) ( v sodili od 30 1 naprej, po 10 go'd. hl za Ne bo me nikdar več nazaj ! Rokopisi naj se pošljejo do dne 1. maja r».ns uri popol. v prostorih g. ]os. Kuret št. 55 v Riemanjih. Dnevni red: 1. Por« čilo starešinstva 2. < )dobritcv letnega računa. ."J. Določitev nagrade delavnim čleDom starešinstva. 4. Graditev »unijatskega doma«, o. Kazdelitev čistega dobička, (i. Volitev starešinstva in nadzorstva. 7. SI u čaj nosu. RH MANJ K 27. svečana l'.Mjl'. Starešinstvo Posojila proti povrnitvi v 7 in pol letih vdol e e. kr. čaetništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni urddniki, ki so udje kakega pen-zij-kega zaklada. Posojila te dajejo proti varščini na nepremičnine, uiedr.octne listine, rtntć. vžitke, zavarovalne poiiee itd. Obrniti se na llinko <»iberti, u!. <'anale 7 I. trgovec 7. jedilnim blagom v Trstu. Konrad Jacopich Pi&zza Barriera priporoča nvojo zalogo jestvin. kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da .«e od danes naprej točijo sledeča vina : refoSk črn po 98 novč., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že ▼ naprej zahvaljuje. V s* k zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena' vdobi 100 gld. nagrade. Zahtevajte v vseh javnih lokalih: I ^nftrt R ^alrtH najelegantnejSi, najboga-jpOn C JdUM tejši na vsebini, v visokih in odličnih krogih, v društvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj razsiijeni nemški druž-binski list, ki vsprejema rodbinska, društvena, umetniška in športna poročila brezplačno. Izhaja vsako soboto. Naročiti se more z vsako številko i n stane na leto : navadna izdaja K . 24-24 M k. posamezno 50 st. "jO Pf. luksna „ _ 40-40 Mk. _ 1 K 1 Mk. krasna „ 100-100 Mk. 2 K 2 Mk. Posamične -tevilke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava : Dunaj, IV., Plosslgas.se 1. Po nizki ceni. Via Jfuova, nasproti lekarne Zanetti. i Velikanski izbor naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala 0 nikeljna-tih, jeklenih, zlatih in srelwrnih okovih, zdravniško predpisani od 'S> nč. naprej. SfC Velikanski izbor daljnogledov "•G za gledališčn, kraje in morje z akromatičmi lečami, ki^kor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino človeke ali zraka od 35 live. naprej. Izbor p o ve kše valnih leč in velik; nt-ki izbor modernih lorinjet (« čala . 1 ocem za žeii?ke) od 1 gld. naprej. Prodaja na debelo razprodajalcem. C* ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave Prodajalnica Izgolovljenlh oblek = „Alla citta fli Trieste" = tvrdke mmm EDVARD KALASCH wmm Via Torrente št. 34 S nasproti gledališču ,,Armonia" R s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po mtri in najugodnejših eenah. V pro-dajainici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izven red no nizkih cenah. Izl>or boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se naplavijo po meri. Tehnični 11 rad. Ustanovljeno 18' Zalop strojev iii železja. SCHNABL k Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna), - Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Instalacija strojev in parnih kotlov. Motori na piin. bencin in petrolej sestava ..Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo, in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesulke vseli sestavov. Odri za. stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze tmverse in kolesa. (Vment »Portland« in j>Poniano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrtlka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav. med kojimi: „Anino k Fnr krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: iter po 36 kr. o o 36 ,, „ 48 „ 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnot skarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi : Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Periluice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za n a pra vijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta DcEUi je lilo restaTljetili: 151 inc.tcrjcv n plin in petrolej in 65 parnih strojev st Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo I iz lekarne B. Fraper-ja t Pragi je že već kakor 30 let obče znano domaće zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se preluivijanje krepi in ohrani Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staru, najprej v Pragi rabljeno »lomače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hlad'. V pusicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo ! Vsi deli embalaže nosijo ira>en stojeeo. postavno ;»«>!<>-ženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvornega zaiaptelja „pri črnei orlu" Praga, Malastran 203, vogal Nerudove ulice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, t Trstu t Lekarnah: G. I.iieiani. K. Leitenbnrjr. 1 P. Premlini, S. Serravallo. A. Snttina, C. Zanetti. A. Prai\marer. Bela vipavska . . črna istrska . . . Istrski refošk . . Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na dom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip Ftirhm, lastnik. OOOO0O3OOOCOOOOO Važno oznanilo! Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti stavnemu občinstvu, »hi .-o dalmatinska, črna, bela, Opolo in istrska vina ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legna št. H (v dvorišču), analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko e. kr. miuisterstvo za notranje stvari radi pregost^ga kvarjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo. Kdor si torej v kupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v nj« m ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom, vsled česar se mora zahtevali vedno le garancijsko znamko. Z vsem spoštovanjem Braća Buj, Split-Trst. X X X Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad; okroglo 350.090 K Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovani pogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v narodnih rokah. Oprave ima take in to'i ko, da zamore prirediti vsako vrst ui h pogrebov. V prod^jalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armon a«) ima strankam na razpolago vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tud; s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da nas sorjjaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježi udano Pogrebni zayod. Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od S do 1ure dopoldne in jih obrestuje po 4"/,, ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga za računih« vlagateljem. Za varnost vlog; jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močje. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico fndi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. JJenarne vloge sprejemajo se tildi po posti in potom e. kr. poštne hranilnice. Poštno - h ranil nične sprejemnice dobivajo se brezplačno. 3van ^ngeli ulica Ca nle 5 zraven cerkve sv. Antona novega je talini tovarnar eopieev vseh vrst hi šeetk. iialiajajoe se na tržaškem trgu ter zamore konkurirali z vsakomur. j VEM K IZ BOK velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke Ščetke za zobovje čist ti, specijalitete za parftimovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih eeuah. Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje ^ G. T ONNIE S Ljubljana. w Tovarna za mizarsko orodje in partete, stavbiusio id nmetno Mjičarstvo. X Pf Delalnica za konštrukcijo železa itd. y Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor : "kompletna oknu z00 ijp! S—jU up u UljiJ U I Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Ciril-jV?cto9ijevo cikorijo