^T/and ^yicSuce... NO. 238 •eri$k/i Domovi im 0s!% iw— HO /W1C1 AMERICAN iN SPSRST F0R6IGN IN LANG'JAGS ONLY Seiving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING NCWSPAP6R CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 11, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Sen. Henry N. Jackson Novi grobovi vidi zastoj razgovorov o omejiivl oborolilve Sen. Henry M. Jackson je vnet zagovornik mečnih ZDA in nasprotnik popuščanja Sovjetski zvezi v zadevah omejitve oboroževanja. WASHINGTON, D.C. — Ko je bil predložen Kongresu prvi dogovor o omejitvi atomskega strateškega orožja med ZDA in ZSSR, mu je sen. H. M. Jackson, demokrat iz države Washington, nasprotoval, ker je bil, FRANK PLUTE V nedeljo zvečer je preminul v Brentwood bolnici Frank Plute v starosti 82 let, stanujoč na 5861 Dunham Rd., Maple Hts. Pokojni je bil rojen v Clevelandu in je bil strojnik pri J. & L. Steel Co. do leta 1966, ko je šel v pokoj. Zapušča soprogo Marijo, hčere Mary Kish in Regino Scull ter vnuke. Bil je brat pokojnih Michaela in Josepha. Pogreb se vrši iz Ferfolia pogrebnega zavoda, 5386 Lee Rd., Maple Heights, v sredo ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Martina iz Toursa ob 10. uri, nato na pokopališče- Anna Traven prepričan, da so šle ZDA preda- j y BensonvillU) m^ je umria lec in ZSSR z njim omogočile ^ stara Amm Traven s 17 dejansko premoč v atomskem w 060 St Woodiand Avenue, strateškem orožju. Dogovor je k-jer je živela pri svoji hčerki bil kljub njegovemu odporu o- ^nnj gwaney. Preje je živela v dobren, zato pa je sen. Jackson Newburgu. Bila je žena Antona, nato vztrajno zagovarjal krepi- mai;i Maxa Traven, Anne Swa-tev ameriških oboroženih sil z ney (Bensonville, 111-), Cyrila gradnjo Trident atomskih P0^-^-praven jn ,ponija Zobec, 6-krat momic in novega strateškega mati) sestra pok. Franka bombnika B-l. : Žagarja. Pokojna je bila rojena Od lani se vrše med ZDA in Žagar v Kamniku, od koder je ZSSR razgovori o dopolnitvi prišla v ZDA pred 61 leti. Njen dogovora, ki ga je podpisal v m02 je rojen v Vodicah. Bila imenu ZDA predsednik Nixon je članica ADZ št. 34, SNPJ št. tekom svojega obiska v Moskvi 139 jn Progresivnih Slovenk Kr. lani. SALT II imenujemo te raz-) g^ 2. Prepeljana bo v Cleve-govore, ki so po sodbi sen. H.; land, kjer bo na mrtvaškem od-M. Jacksona zastali, oziroma pri- ru v Želetovem pogrebnem zašli na mrtvo točko. j vodu na E. 152 St. jutri, v sredo, Sovjetska zveza je med tem od 7. do 9- zvečer. Pogreb bo v razvila in preskusila večbomb- četrtek ob 9.15 iz Želetovega ne glave za svoje medcelinske pogrebnega zavoda, v cerkev rakete in bo v veku leta ali dveh Sv. Križa ob 10, nato na Krmilna tem področju dohitela ZDA.: wood pokopališče. Družina bo Ker ima Sovjetska zveza več hvaležna za darove Slovenske-medcelinskih raket in z večjo mu starostnemu domu v njen nosilnostjo, bo v nekaj letih lab- spomin, ko ZDA prehitela v moči atomskega strateškega orožja, kot sodijo v Parizu in Londonu. Sen. Jackson je pozval vlado ZDA, naj se zavzame za omejitev medcelinskih raket tako v ZDA kot v ZSSR pri sedanjih pogajanjih SALT na 1,760 za vsako in prav tako tudi za izenačenje njihove skupne nosilnosti. V svojem govoru v Senatu, kjer je Jackson razpravljal o tem, je vlado pozval, naj uporabi gospodarska sredstva v podporo svojega stališča pri razgovorih z ZSSR. Dolgo ju niso odkrili Britanca, ki so ju zadnji teden obsodili zaradi vclhun-stva v Sarajevu pred vojaškim sodiščem, so odkrili skoraj slučajno. BEOGRAD, SFRJ. — Zadnji četrtek je vojaško sodišče v Sarajevu o b s o d i lo Londončana Paula Masona, 22 let, in Roberta Curtisa, 24 let, na 4 leta zapora zaradi vohunjenja, četudi sta sama zanikala obtožbo in izjavljala, da je ogledovanje letališč in opazovanje letal njihova posebna zabava, kot je drugim zbiranje znamk ali kaj sličnega. V septembru sta se pripeljala z avto v Jugoslavijo in vozila s seboj teleskop, daljnoglede in malo radijsko oddajno postajo. Ogledala sta si skoraj vsa jugoslovanska letališča in letala na njih ter v zraku, pa ju ni nihče odkril. Šele pri ogledovanju letališča v Mostarju, preko katerega so letela sovjetska letala z orožjem in vojnimi potrebščinami v Sirijo in Egipt, so ju slučajno prijeli, ko sta parkirala svoj avto na kraju, ki je nekoga motil in je zato poklical policijo. Policija je našla pri prijetih zapiske in risbe letališč in letal ter ju obtožila vojaškega vohu- Razpvori v Ženevi se fi@ige vlekli JERUZALEM, Izr. — Izraelski diplomati so prepričani, da bodo mirovna pogajanja v Ženevi, ki se bodo začela 18. decembra 1973, trajala najmanj pol leta, bolj verjetno pa celo leto. Obe strani se bosta trdovratno branili popuščati in h kompromisu jih bo privedel le izredno močan stalen pritisk ZDA in ZSSR, če bosta ti dve glavni sili res vztrajali na stališču, da do miru mora priti. Ko so pred letom vprašali predsednico izraelske vlade, kaj smatra ona pod “resničnim mirom”, ki ga hoče doseči z Arabci, je odgovorila: “Takega, ki bo pomenil, da bi mogla iti jaz varno kupovat po trgovinah v Kairu!” To je vsekakor cilj vreden napora, toda pot de- njega bo nemara precej dolga, eno leto za to še ne bo dovolj, pa naj bodo razgovori v Ženevi tudi uspešno zaključeni. Avstralci se sbračajo @d delavske stranke njenja. Vojno sodišče ju je ob-! Volivci so odklonili predlog delavske vlade za nadzor nad cenami in nad dohodki. obeh tudi za bodoči rod. KISSINGER KRPA NATO Državni tajnik dr. Henry Kissing!er skuša na posvetu zunanjih ministrov držav, članic NATO, v Bruxellesu zakrpati NATO, ki je zašel v notranjo krizo tekom oktobrske vojne na Srednjem vzhodu. BRUXELLES, Beig. — Po raz- ..- ^... ---- -----■= govorih obrambnih ministrov trezno spoznanje, da je treba držav, članic NATO, koncem ;NATO ohraniti, če naj bosta tedna, so se sestali na dvodnev-! varna Evropa in Amerika, če ne posvete in razgovore zunanji j naj t)0 zavarovana svoboda v ministri. ZDA zastopa državni' tajnik dr. Henry Kissinger. NATO je zašel v hudo notranjo krizo tekom oktobrske vojne na Srednjem vzhodu, ko sta od vseh članic nudili ZDA podporo le Portugalska in Nizozemska, vse ostale pa so se odmaknile od ZDA v strahu, da jim Arabci u-stavijo dobavo olja. Ko so se v Washingtonu jezili in spraševali, koliko je tako zavezništvo vredno, so v Parizu in drugod v Evropi spraševali, zakaj je Washington nastopil na svojo roko, ne da bi jih preje vprašal za Iraki se pripravljalo m razgovore v Ženevi BEIRUT, Lib. - Arabski vod- Dopolnilo_ Iz Clevelanda in okolice Seja— Glavna letna seja kluba Slovenskih upokojencev na Holmes Ave. v sredo 12. decembra ob 1. uri pop. Po seji je božičnica. Vsi novi in stari člani vabljeni. Pozdravi— Rose in Martin Komochar pošiljata pozdrave prijateljem in znancem iz Nassaua na Bahamih, kamor sta šla na izlet s skupino “Cameo Realty” ob praznovanju 8-letnice ustanovitve. niki krepijo svoje položaje na vseh poljih, diplomatskem, vojaškem in politično-gospodar- Martin Pokelsek, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen v Teharjih in se je pri skem, ko se bližajo mirovni raz-; šggtih letih preselil na Jesenice, govori v Ženevi. Oljni ministri od koder ie nato ] 1913 odšel v v Kuvajtu so konec tedna napo-* vedali zmanjšanje črpanja olja za 5% v januarju in sporočili ZDA, da jim bodo obnovili del- no dobavo olja šele tedaj, ko bo mnenje ali jih vsaj o vsem ob- !Izrael Sprejel načrt za popoln u- vestil. Dr. Henry Kissinger je na včerajšnjih razgovorih bil umirjen in pomirljiv, poudaril je, da je 1 NATO še vedno temeljni kamen j mik z zasedenega arabskega o-zemlja eb jamstvu ZDA, da bo načrt izveden, in ko se bo začel dejansko tudi umikati. Egipt in Sirija krepita svoje Romunska ladja zapuščena v Rckavskem prelivu BREST, Fr. — Romunska tovorna ladja je izgubila zadnjo soboto tekom hudega viharja v Rokavskem prelivu ravnotežje ^ se močno nagnila na stran. Moštvo se je odločilo ladjo za- Husein išče pojasnila Jordanijski kralj Husein je ob odprtju parlamenta dejal, da potrebuje pojasnilo od vodnikov arabskih držav o njihovem priznanju vodnikov gverilskega gibanja kot edinih predstavnikov Palestincev. BEIRUT, Lib. — Arabski vodniki so na svojem sestanku v Alžirju priznali vodnike Palestinske osvobodilne organiza-' cije za edine predstavnike Palestinskih Arabcev. Kralj Husein se sestanka ni udeležil, ker je| nemara vedel, kaj se bo tam zgodilo. Ker je večji del arabske Palestine bil in je vsaj uradno še vedno del Jordanije, je težko razumeti, kako so mogli vodniki arabskih držav mimo Huseina priznati vodnike palestinskih Vojaške oblasti v Jugoslaviji, imef velike načrte V domači in pa tudi civilne in javnost se strani. Vlada v Kairu je povabila Britanijo in Francijo, ki ja smatra za svoja prijatelja, naj se udeležita odprte konference v Ženevi. ZDA in Izrael na ta njenostio, sovjetsko stališče pa še ni znano. -----o----- Ifumšiiljasii petiip? WASHINGTON, D.C. — Mrs. ameriške zunanje politike, pa > vojaške položaje napram Izraelu, zaveznike opozoril, da se med , ggjpt je svoj 1. armadni zbor, ki seboj pomire in pozabijo na ne- ; je bil v ozadju za obrambo Ka-sporazume ali pa puste NAPO jra, premestil bližje proti Su-aj.1 r" rrv. razPas^ v ^asu> ko Sovjetske egkemu prekopu nasproti izrael- sodilo na 4 leta zapora in jima w * 1 . ’ JT/f ’ • „ zveze neprestano m naglo krepi s]dm si|am na njegovi zahodni v - ! + ^ i Whitlam je prišel lam na vlado, svoje oborožene sile. nato se za 5 let prepovedalo njegova delavska stranka; gVj • ameriško podDoro vstop v Jugoslavijo.. r.J Mož ie' - T 3® f .™0. PodPoro Izraelu v oktob/ski vojni m zaveznike zagotavljal, da so bili v . . , . . ... v mednarodni politiki. Doma je nast0pj ZDA v tem času prav sprašujejo, kako je bilo mogoče, hctel okrepiti moč zvezne vlade tako v korist Evrope kot ZDA da sta mlada Angleža prevozila ^ premišljevati o uvajanju so- samjb Kissimm’" ie odgovoril j, . , . , , ,. celo Juaosiaviin no dolgem in • •• • samm. mssmger je octgovorn. predj0g ne s kako nakj0. v " J n ®Tw ciahzma, v zunanji politiki pa se mirn0 na očitke francoskega zu- pccez, si ogledovala letališča v je odmaknii cd ZDA in začel u- nanjega ministra Michela Jober- casu, .m je Jugoslavija izvedla stvarjati boljše odnose s. komu- taj da ZDA niso nič vprašale za-delno mobilizacijo, pa ju m mh- nističnim svetom, v prvi. vrsti z veZnike za mnenje, ko so v ok-ce opam . Je pii og e o vanju pp Kitajsko in Sovjetsko zvezo, tobru pozvale v pripravljenost mostarskega letališča so ju pri-; v0iivci so se začeli naglo o- Vse svoje oborožene sile, in ne je i slučajno, ker sta bile more bračati od njega. Delavska ko so skupaj z ZSSR predložile! Mary L. Brooks, vodnica ameri- vi na pri tem, je. sta pusti a s^rrn^a je izgubila pokrajinske resoiucij0 Za ustavitev sovraz-' skih denarnih kovnic, je obja- svoj avtomobil. j volitve v upanju, da bodo ti v j nosti na Srednjem vzhodu. Jo-! vila, da bodo ZDA v bližnji bo- ° ljudskem glasovanju potrdili; bertu ni bilo všeč tudi to, da je : dočnosti začele kovati alumini- metov ^Mga,. k. stane izpod njegov predlog za uvedbo nad-J predsednik Nixon sklenil do- jaste penije, ker so sedanji ba- ^3' ZDA. Dočakal je 85 let. Odpusti pri Fordu— Ford bo prihodnji ponedeljek začasno odpustil v ponedeljek 1,775 delavcev v svoji tovarni motorjev v Clevelandu in 2. januarja 1974 še novih 500. To je nujno zaradi štrajka v 7 Ferdovih tovarnah, kjer avtomobile sestavljajo. Božična Ameriška Domovina— V petek, 14. decembra izide božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem po Združenih državah in Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 50 centov (lahko v znamkah), ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Avenue. Za pošiljke v Evropo in v druge prekomorske dežele je cena 70 centov. Bankovci po $2 spet v promet? WASHINGTON, D.C. — Leta 1966 so prenehali tiskati bankovce po $2. Zdaj preudarjajo, da bi jih znova tiskali in dali v promet, ker je le še malo pred- Pustiti, ko je neka sovjetska .. ,. , i-.. ,v, v TT J. gverilcev za edme zastopnike iac!ja prišla na pomoč. Vzela je , ,. , fta svoj krov 39 mož posadke romunske ladje. Avstralija proučuje palestinskih Arabcev, j Husein je povedal, da je bil povabljen na konferenco v Ženevo med predstavniki arabskih * sosedov Izraela in Izraelom. Tabo sončne energije iTam se bo Jordanija držala SYDNEY, Avstral. — Avstra- treh načel: prvič bo vztrajala Rja sicer trenutno ne čuti tolik-. na popolnem umiku Izraelcev z me krize energije kot ZDA, Ja-J zasedenega arabskega ozemlja. Punska in Evropa, pa se je vendar lotila proučevanje možnosti rabe sončne energije. drugič odklanja vsak posamezen dogovor med Izraelom in kako arabsko državo, vztrajala bo Avstralija ima obilo sonca, saj , na skupnem dogovoru Izraela z Ju nebo nad njenim večjim de- vsemi njegovimi arabskimi so-°ni skoraj vedno jasno, sončna; sedi, in zahtevala bo polno pri-toplota torej redno na razpola- znanje pravice samoodločbe za Vi-ornonski prerok Oblačno z naletavanjem sne-£>a- Naj višja temperatura okoli 28 P (-3 C). pal estinsko Ij udstvo. “Ko bosta zahodni breg in Jeruzalem osvobojena, bo naše ljudstvo odločilo o sistemu vlade, ki ga hoče z glasovanjem pod mednarodnim nadzorom.” je dejal kralj Husein. Povprečna starost Industrijski delavec v ZDA dočaka povprečno 70 let. Laird hoče govoriti , , I zora nad cenami m nad dohodki, govor o preprečevanju atomske kreni postali predragi. Zadevni WASHINGTON, D.C. — Mel- Volivci so bili drugačnega mne-! vojne v preteklem juniju z | predlog je bil že poslan Kongre- vin Laird hoče iti čim preje iz nja, proti nadzoru vlade nad do-; Brežnjevim, ne da bi se preje o ! su. Če bo sprejet, bodo prvi alu- Bele hiše med drugim tudi za- hodki se jih je izjavilo 65%, item kaj posvetoval z zavezniki, mini j asti peniji v prometu sredi to, ker hoče dobiti pravico svo- proti nadzoru nad cenami pa Dr. Kissinger je pojasnil ju-’ prihodnjega leta. bednega govora. Bivši obramb- nad 55%. ,nijski dogovor s Sovjetsko zve-) Ona bi imela rada tudi kovani tajnik ZDA ne verjame dosti Nasprotniki vlade so svarili )zo, posebno tista določila, zaradi nec za dva centa in pol, pa se v pomirjenje med ZDA in ZS- volivce, da podelitev nadzora) katerih se je Jobert pritoževal! ne morejo odločiti, čigavo glavo SR ter hoče to tudi javno pove- nad cenami in dohodki ne bo Trudil se je zaceliti rane, ki so naj bi dali nanj. dati in razpravljati. zavrlo inflacije, ki se letos drži! mučile NATO že par let, pa jih Dokler je v Beli hiši kot na ravni okoli 14%, ampak jo je oktobrska vojna nenadno še predsednikov svetovalec, mora raje še pospešilo. Javnost se od- poglobila. zagovarjati uradno politiko ZDA mika tudi od Whitlamovih na-! Zdi se, da je na obeh straneh ali pa molčati. Črtov za socializacijo Avstralije. Atlantika prevladala pamet in Trenutno cenijo, da je v prometu okoli 34 bilijonov penijev. Vsako leto jih dajo v promet okoli 7 bilijonov. Na Francoskem pitje alkoholnih piiač resno narodno vprašanje PARIZ, Fr. — V Franciji pride na vsakih 250 oseb povprečno ena kavarna, bar ali točilnica. Povprečno ena četrtina vseh moških in ena dvanajstina vseh žensk trpi od uživanja alkoholnih pijač in njegovih posledic. Po podatkih Le Monde umrje v Franciji zaradi alkohola letno ! okoli 30,000 ljudi. Ta je poleg j bolezni srca in raka naj večji ; morilec Francozov, j Okoli 70% alkoholikov v Fran-j ciji pije pretežno vino. Večina I od njih ga popije od 4 do 5 li-j trov na dan. Študija, ki jo omenja Le Monde, trdi, da se je v zadnjem času začelo posebno širiti pitje alkoholnih pijač med ženskami in med mladino. V PRIJATELJSKEM SREČANJU — Predsednik kitajske vlade Ču En-laj na banketu v čast ameriškega državnega tajnika dr. H. Kissinger ja pretekli mesec v Pekingu. Srečanje je bilo kljub vsej uradni zunanji obliki kar prijateljsko, kot kaže slika. Pasji čuvaji ! Nekatere velike trgovine ra-jbijo izvežbane pse čuvaje za j varnostno službo v svojih pro-! štorih. Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Državno vrhovno sodišče je objavilo predpise o vedenju in postopanju vseh sodnikov v Ohiu, ki ureja tudi denarne prispevke za volivne kampanje. WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je včeraj ukinila nadzor nad cenami in plačami v avtomobilski industriji, ko sta se GMC in Ford obvezala, da ne bosta zvišala cen avtomobilov letnika 1974 za preko povprečno $150, z deležem posameznih prodajnih zastopstev pa ne preko $200, AM pa je omejila povišanje cen na največ $100. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je izročila posebnemu tožilca Leonu Jaworskemu vrsto posnetkov in drugih dokumentov, ki jih je ta zahteval v zvezi s svojo preiskavo Watergate zadev. NAPOLI, It. — Včeraj sta priletela sem skupaj Elizabeth Taylor in Richard Burton, ki sta se dan preje v Los Angelesu med seboj pomirila in poskusila znova spraviti v red njun zakon. Elizabeth Taylor je bila nedavno operirana in je sedaj na okrevanju- JERUZALEM, Izr. — Obrambni minister Moshe Dayan je včeraj dejal v parlamentu, da je vlada sklenila, da se ne bo razgovarjala s Sirijo, dokler ta ne bo predložila Izraelu liste izraelskih vojnih ujetnikov. Ameriška Domovuha pi.w w- ^ ^ ~ — ■—■ ■ ■ - - ■ —, ,i, i PS'^l /1IV E HOfWlF 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 ■Kat* Cleveland, Ohio 441GS National and Intematfcnai Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debev&c NAROČNINA; 6a Združene države: $18.90 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca C* Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION HATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 man :s; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 one year. ne takrat, ko bo vse črno na belem, ko ne bo več najmanjše opore za potrditev njegovih argumentov. Končno se vsiljuje še vprašanje, ali je Janko Messner koroški pisatelj ali pa je predvsem glasnik avstrijske KP? Ali pa je mogoče dežmanstvo zopet sodobno? I.S. SECOND CLASS POSTAGE PAlT AT CLEVELAND, OHIO No. 138 Tuesday, Dec. 11, 1973 Kalini na delu? y Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas“ je nedavno prinesel spodnji članek, ki je brez dvoma zanimiv tudi za naše čitatelje. * Stara hiba pisateljev je, da se čutijo strokovnjaki tudi v politiki. Tako smo letos v Dragi poslušali pisatelja Janka Messnerja iz Celovca. Pisatelj je takole razvil svoje izvajanje: potegnil je črto med tremi generacijami koroških Slovencev, hudo pokritiziral obe osrednji politični organizaciji in pohvalil vlogo kladivarske skupine. Še prej se je označil za levičarja, ki pa da ni izstopil iz Cerkve. Končno je podal svojo zamisel rešitve za koroške Slovence, ki naj sej odpovejo internacionalizaciji slovenskega vprašanja, češ da bo kancler Kreisky tako ali tako internacionalizacijo znal zmanevrirati; raje naj se oprejo na avstrijsko komunistično partijo, ki da se krepi (?) in bo (verjetno) dosegla (ponovno) kak sedež v dunajskem zveznem parlamentu. Komaj bi verjeli, da smo prav slišali. Sicer bi dvomili, da je črta med tremi generacijami tako jasna; pozdravili bi tudi vsako akcijo, četudi kladivarske skupine, najsi je na tihem orodje avstrijske KP. Da bi pa verjeli, da bo avstrijska KP, ki sploh ni zastopana v dunajskem parlamentu, reševala slovensko vprašanje, o tem lahko'pisatelj Messner govori drugod, ne pa na Primorskem in najmanj v Trstu, Kajti prav pri nas je italijanska KP zelo dobro “rešila ’ slovenske zadeve že tam okoli leta petdeset, ko je odpravila slovenska levičarska društva, njeni slovenski člani pa so morali vzeti svoje otroke iz slovenskih šol, tako da se je slovenski delavski razred praktično že asimiliral z Italijani. Na Koroškem avstrijska KP tega sicer ni storila ali vsaj do sedaj še ne, zato je izvajanje pisatelja Messnerja v tem oziru vsaj enostransko, ako ne naivno, ker ne upošteva primerov od drugod. Zakaj se on sam ne vpraša, kako aa sicer vedno internacionalna KP sedaj naenkrat zavrača internacionalizacijo koroškega vprašanja in je na isti ravni z drugimi nacionalističnimi avstrijskimi strankami? Mar ne mogoče zato, ker hoče s tem uloviti nekaj glasov v avstrijski javnosti, za katero natančno ve, da je zmanipulirana in torej tudi proti pravicam koroških Slovencev ter internacionalizaciji njihove zadeve? Na drugi strani bi avstrijska KP vsaj na Koroškem rada ulovila glasove Slovencev, pa jim zato obljublja, kako bo sama rešila vprašanje njihove enakopravnosti. In v res-mci ulovi nekaj kalinov s kladivom in brez njega, kar je vsekakor žalostno, kajti ravno to priča o manjvrednostnem kompleksu, ki se ga ne morejo (v veliko veselje nemčur-jev vseh barv) rešiti niti osebnosti pisateljskega formata. Res je obžalovati, da se pisatelj Messner noče soočiti s taKimi destvi, kajti ni verjetno, da vsega tega ne bi vedel. Kar pa zadeva njegovo kritiko ravnanja obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, se dogaja, da ob njih kritiziranju ponuja v zameno ravno tisto, kar hoče kritizirati, dasi to drugače obarva. Ako sta namreč obe slovenski politični organizaciji dolgo verjeli v oklicano “napredno” ali krščansko pravičnost obeh najmočnejših avstrijskih strank, sta sedaj jasno spoznali, da brez lastnega nastopanja koroški Slovenci niso o-sebnost, ampak samo poceni volivni glas za obe stranki, ki pakdrata proti vsakemu načelu pravičnosti in dostojanstva z vsakim, ki jima ponuja svoje usluge. Zato sta slovenske stvari za hrbtom vedno izigravali, kar se je najbolj očitno pokazalo na zadnjih koroških občinskih volitvah, ko so se črni in rdeči nasprotniki združili proti slovenskim skupinam. Pisatelj Messner zamolčuje zadnji samostojni nastop Koroških Slovencev ter uspeh in osveščenje, ki ga je prinesel med slovenske ljudi. Zamolčuje tudi, da je bila kladi-varska skupina proti samostojnemu slovenskemu nastopu, čeprav ga je že započela z napisnimi akcijami. Mar je sedaj spremenila svoje stališče po naročilu avstrijske KP za katero tudi on propagira? Njegovo izvajanje vsekakor dokazuje, da je v protislovju z mislijo v njegovem pisateljskem delu, ki razodeva skrb za enakopravnost in duhovno osvoboditev koroških Slovencev. Toda če misli, da cilj posvečuje sredstva in da je za cilje avstro-KP moralno dopustno podrediti sloven-sko narodno bit svojemu zasebnemu gledanju, naj kar nadaljuje! Videli bomo, kaj nam bo v svoji zadnji stopnji razodel! Idejna razcepljenost, zlasti med mladimi, ki jo on s svojim zasebnim prepričanjem sedaj uspešno nadaljuje, je setev razkroja med koroško slovensko skupnostjo tudi za naslednji rod. Seveda si tega ne bo hotel priznati ne sedaj BESEDA IZ NARODA Oiasilo ECSiCil se že iO 3@i tiska v tiskarni Ameriške Domovine v Clevelandu CLEVELAND, O. — Točno ( Za zgodovino našega Glasila pred 50 leti, 5. dec. 1923 , je so zanimive ugotovitve takrat-Glavni urad K.S.K.J. objavil nega urednika Glasila g. Ivana sledeče naznanilo o preselitvi |Zupana. Ko se je Glasilo pre-Glasila K.S.K. Jednote: : selilo iz Jolieta v Cleveland, je “Kakor že poročano v zapis- seveda tudi urednik pri tem niku nadzornega odbora “Gla- imel svoje težave in je ob tisti sila” je bilo na podlagi sklepa' priliki v uvodniku napisal: “Naš minule konvencije delo za tisk list je bil spočet na konvenciji in izdaje našega Glasila za pri hodnja tri leta poverjeno najnižjemu ponudniku in sicer Tiskovni družbi “Ameriška Domovina” v Clevelandu, Ohio. Ker je neobhodno potrebno, da živi tudi urednik - upravnik Glasila v onem mestu, kjer se bo list v prihodnje tiskalo, se bo uredništvo in upravništvo dne 6. decembra t.l. preselilo v prostore gorioznačene tiskarne na 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse je že urejeno, da bo prihodnja številka Glasila izšla v Clevelandu brez kake zamude.” Prva števila Glasila K.S.K. Jednote, ki je bila natiskana v Clevelandu, je izšla 12. decembra 1923. Glasilo se je pod imenom “Glasilo K.S K. Jednote” tiskalo v isti tiskarni do začetka septembra 1946, ko je K.S.K. Jed-nota prekupila naj starejši samostojni slovenski časopis “Ameri-kanski Slovenec” in ga prisvojila kot svoje Glasilo. Dne 11. septembra 1946 je izšla prva številka “Amerikanskega Slovenca” kot glasilo K.S.K. Jednote. Prvotno Glasilo K.S.K Jednote in sedanje glasilo “Ameri-kanski Slovenec” se torej že 50 let tiskajo v isti tiskarni “Ameriške Domovine”. To je tudi lepa in plodovita zgodovina naj-starejše slovenske tiskarne v Ameriki in dolžnost vseh Slo-! vencev je, da take pionirske ustanove podpiramo in ohranimo. Mnogo večji narodi so že opustili izdajanje svojih časopisov, mi Slovenci smo lahko ponosni, da še trdno nosimo zastavo “zadnjih Mohikancev” in je še ne mislimo zlepa potegniti na pol droga v znamenje našega bližajočega konca. v Milwaukee, Wis., rojen v Chicagu, 111., zatem prestavljen v Joliet, 111. in danes smo pa v j Clevelandu, Ohio; torej tekom devetletnega obstanka že v štirih večjih slovenskih naselbinah.” Zelo zanimiva je tudi primerjava uredniških skrbi pred 50 leti s sedanjimi. V zadnjem slovenskem delu Glasila je bilo v uvodniku poudarjeno, kako važno dopisovanje v Glasilo. V tem Glasilu je na isto nujnost opozorjeno v uvodnikih v obeh jezikih. Pred 50 leti, 12. decembra 1923, je takratni urednik Glasila v prvi izdaji v Clevelandu opozoril na važnost rednega dopisovanja, kar je danes prav tako važno kot je bilo takrat, zato njegovo opozorilo dobesedno ponatisnemo: “Že na minuli konvenciji je urednik apeliral na navzoče delegate, da naj mu v zadevi dopisovanja stopijo društveni tajniki na pomoč. Ta apel pri tej priliki ponavljamo. Iz vsake bolj znane naselbine bi moral biti v našem listu sleherni teden kak dopis, oziroma poročilo o društvenem gibanju, važnih dogodkih, novice itd. Take stvari bo uredništvo z veseljem sprejemalo. Za sotrudnike in dopisnike pa je prav sedaj pozimi najlepša prilika, ker je dosti časa. Ne pozabite nam torej poslati kaj važnih novic!” Ko smo torej sedaj na hitro pregledali pestro zgodovino našega Glasila, ki je ves čas vršilo ogromno poslanstvo med ameriškimi Slovenci, zberimo v vsakem kraju svoje moči ter s svežimi mislimi in idejami poživljajmo naše Glasilo. Jože Melaher v A. S. Kav in fep uspeh ‘Zvena9 F A IR F I ELD, Conn., NEW ne stvari. YORK, N.Y. — Spomnim se po-1 Podrtju stare cerkve sv. Kri-letnih dni pred sedmimi leti, ko ^ ža se ni mogel nihče zopersta-so njujorški “Fantje z Osme” j viti uspešno. Odločitev ni padla pod vodstvom dr. Franja Dela-j na škofiji sami — tudi sosednjo ka pohiteli prvič na svoj kon-' madžarsko cerkvico je doletelo cert v sosednjo slovensko srenjo isto —, ampak so tako odločili Bridgeport. Takrat je bilo še vse njeno življenje okoli in pri stari, prvotni cerkvi sv. Križa. To je bilo že po smrti župnika dr. Far- mestni očetje v svojem načrtovanju za mestno industrijo in obrt. Tako je prišlo do selitve in do preselitve svetokriške fare. in spoznanja, da se danes ne more brez tega več ohranjevati trdne judovske zavesti v njihovi diaspori po svetu. Če pogledam s tega stališča v naše srednje, ki imajo v glavnem svoje cerkve in narodne domove, potem bi ob propadanju slovenstva ugotavljal podobno in prišel do istega zaključka, do kakršnega je prišlo judovsko zborovanje v preteklem mesecu. Napačno bi bilo zvaliti vso krivdo na vodnike-župnike pri slovenskih cerkvah na Ameriškem. Krivi so toliko, ker osebno več ali manj stoje ob strani — kot stoje starši v večini, da je naši mladini slovenski jezik čisto tuj. Zategadelj ji ni do o-biskovanja slovenskih cerkva s slovenskim bogoslužjem. Ji ni do branja slovenskih listov, revij in knjig. Čisto drugačna usmeritev v smisel in pomen življenja nas je pognala na pot omalovaževanja narodnih vrednot in narodnega bistva. To je glavni vzrok pre-minevanja naših narodnih srenj na Ameriškem; umiranja naših listov, kjer ni piscev in tudi ni naročnikov ter bravcev. Kulturnih prireditev je zmeraj manj in manj iz istega vzroka. Tudi tu spoznavamo, kako se našim “učenim in v domišljiji vodečim” ne da delati na narodni njivi, na kateri je treba stalno orati, sejati, saditi, opokavati in pleti. Za takšno delo je treba žrtvovanja in včasih tudi znojenja. Če tega položaja naših srenj ne bomo spoznali, če se bomo drobili v nepotrebnih trenjih — osebnih in političnih — potem nam tudi Bog ne bo pomagal in nas bo pustil umreti. Da niso Indijanci v Ameriki dobili svojih rezervacij, povsem v pozabljenju bi bili, pa čeprav jih je Baraga pokristjanjeval in čeprav so bili osnova življenja in kulture ameriškega kontinenta. Te mi^li so mi prišle po obisku sedanje slovenske skupnosti na zadnjo novembrsko soboto zvečer. “Zvon” nas je spet sklical od tu in tam. Imel je svojo pozno jesensko prireditev. “Zahvalni ples” jo je poimenoval. Sklical nas je v Calvin Hall na King’s Prwy. v Fairfieldu, Conn. Skazalo se je, da si je ta pevska skupina utrla pot v naše narodno življenje, da ga drami in tudi vznemirj a... V domačem trenju se je močno razvila in dokazala, da danes lahko stoji tudi na lastnih nogah. Vendar nikdar se ne sme držati v takšni sebičnosti, da ne bi poskušala in še poskušala zdramiti in do dna pretresti vse, v katerih bije slovensko srce v tem predelu A-meriškega. Pevec je ptič Fenix, ki vzleti iz plamenov harmonije in lepote. Kamor se vsede v to okolje, naj prinese cvetko s semenom harmonije in lepote. sona. Dvorana je to toplo pozdravila. Po pozdravu so pevci odpeli štiri pesmi. Prva je bila: Jaz in moj glažek. Njej je sledila: Sijaj, sijaj sonce..., v njej je pel solo Gustel Us čudovito in doživeto. Vso bol in skrb ubogega pastirčka je glasovno izredno prepričljivo. Tretja je bila koroška: Je bil en gospod Bebe-nau. Solo je pel Hanzi Gole. Njegov tenor je čist, prijeten in siguren v vseh legah, prijeten po barvi in zatorej vsakega poslušalca zmeraj ogreje. Četrta pa so bile Žabe. Zbor je v njej pokazal, ker smo ga že velikokrat slišali tudi peti to pesem, svoj napredek celo od zadnjega koncerta in celo od nastopa v Ridgewood Hall-i in teden poprej na Osmi pri srenjski novembrski prosvetni uril In spet sem se spomnil na u-mrlega brata dr. Delaka, pa pomislil, kaj bi pa danes dejal, če bi jih slišal. Zagotovo bi jim iskreno čestital in t udi pevovodji Peregrinu Usu in verjetno bi pripomnil k čestitki še tole: Tudi ti si iz tega pevskega materiala nekaj lepega ustvaril. K tem štirim pesmim so dodali še dve popevki in sicer Slakovo: Kadar pa mimo his’ce greš ..., in pa Avsenikovo: Na Robleku... Tu je bila spremljava s harmoniko, katero jim je dal g. Mally, mlajši. Dvorana je prijetna, vendar akustika je bila boljša v oni, e-piskopalni, kjer so imeli junijski koncert. Seveda, človek bi želel, da bi nastopili v cerkveni svetokriški dvorani. Toda za koncerte ni primerna. Dobro pa bi bilo, če bi g. župnik Hribšek začel s slovenskimi prosvetnimi urami, kot jih imamo pri njujorškem Sv. Cirilu. Ti fantje so mu lahko v pomoč. Mladino lahko zbirajo okoli sebe, da se v naši besedi in pesmi spet znajdejo doma. V cerkvi Sv. Križa je lahko čudovito slovensko petje, ki bi prevzelo tudi neslovenske farane. Zakaj ne bi šli počasi spet k svoji osnovi, iz katere je tudi ta nova svetokriška fara nastala? Tega večera ste se vsi lepo srečali. Podajte si roke in korakajte v bratski skupnosti na- prej, da bo sveča škofa Jenka v plamenu slovenstva zares zagorela — do zdaj še ni — da bo vsem v radost in ponos na tujem in domačem. Te misli so mi prišle, ker sem prav na sobotni večer pomislili da bo čez dva dni prva obletnica posvetitve nove cerkve sv. Križa, katera ima v velikem stranskem, lepem cerkvenem o-knu podobe škofov Barage, Rožmana in Slomška ter goriškega slavčka Gregorčiča. Te podobe nam nekaj povedo in ukazujejo, kakšno mora biti skupno narodno življenje na tujem. Tone Osovnik Iz naših vrst Cicero, 111. Spoštovano u-redništvo in uprava! Pošiljava ček za enoletno naročnino, katera nama bo kmalu potekla. Kar je več je dar listu. Brez Ameriške Domovine bi bila težko, preveč sva se oba navadila na njo. Zelo zadovoljna sva z njeno vsebino, z dostavo pa žal ne. Včasih več dni ni nobene številke, potem pa pridejo po dve in po tri skupaj. Včasih pa se kakšna številka tudi zgubi. Veva, da to ni Vaša krivda, saj dobivate pritožbe tudi od drugod, menda je po vsej Ameriki tako. Obljubljajo nam, da bo boljše, toda kdaj? Zahvalila se vsem, ki delate pri Ameriški Domovini, pa tudi vsem poročevalcem in sodelavcem, ki dopisujete v list, posebno starejšim naseljencem iz vaznih slovenskih naselbin, ki se veliko trudite, pišete resnico v verskih, moralnih in političnih zadevah, pa večkrat žanjete le nerazumevanje in nehvaležnost. Ne bom naštevala požrtvovalnih sodelavcev Ameriške Domovine po imenih, ker se bojim, da bi katerega izpustila. Želim pa vsem ljubega zdravja, bistrega duha, moči in volje, da bi še mnogo let dopisovali v list, da bo zanimiv in poučen za nas vse. Uredništvo in upravo, vse naročnike in vse Slovence po širnem svetu, predvsem nekdanje Spittalčane, prav lepo pozdravljala in jim voščiva blagoslovljen Božič ter sreče in uspehov polno novo leto! Anica in Otmar Tašner Oficielno odprtje večera mi je dalo upanje, da bo odslej tako. Iz New Yorka nas je prišlo 32. Ob vstopu v dvorano sem takoj opazil svetokriškega župnika Alojzija Hribška in njegovega pomočnika Fathra Timothyja Bronsona. Z obema sem se ro- Nekaj cerkvenih novic Po ljubljanski nadškofijski o-krožnici z dne 1. okt. tl. posnemamo, da je bil s 15. oktobrom 1973 povišan mašni štipendij takole: neoznanjene maše 40 din; oznanjene in obenem tudi doma opravljene maše 50 din, poročne pogrebne, ustanovne in gregorijanske maše 60 din. _ v . v IV ----------; -------- — kJ'-j-xr ov- Kasa in ze pod župnikovanjem nekdaj slovenske, iz Bridgepor-1 koval in pozdravil, prisrčno in ta v Fairfield. Seveda je ta s tem dejansko doživela svojo popolno preobrazbo: iz stare na- Alojzija Hribška. Slovesno življenje je bilo še dokaj živo. Ob priliki tega pevskega nastopa naših “Fantov z Osme” j rodne fare je nastala nova teri-smo doživeli lepo presenečenje, J torijalna fara. To je zdaj menda čeprav je bilo hkrati tudi nekaj dejstvo! mučnosti, ker se je program za- Kako je prišlo do tega? Po vlekel, ko so prvič zapeli “sve-i mojem ni kriviti samo sedanje-tokriški” fantje. ga župnika, ampak krivda pada Vsi smo jih bili že takrat ve- • tudi na vse starše, ki so imeli seli. Spomnim se razgovora z, otroke, a jih niso naučili sloven-bratom Delakom, ko mi je de-jskega jezika. Ti otroci so se kar jal: Ja, Tonček, če bi jaz imel naenkrat počutili tujce v “doma-tak pevski material v New Yor-jčem” krogu. In kaj pomeni to? ku, o, kaj bi jaz napravil iz njega! V sosednji narodni srenji so Brez mladine, ki ne zna slovenskega jezika, oziroma ga niti do dobra ne razume, se ne da nastala ne dolgo pozneje nelju-j ohranjevati naših narodnih ba trenja okoli vprašanja ohra- srenj. V zadnjem času sem bral njevanja slovenstva-pri sloven- v New York Times-u, da je celo ski fari sv. Križa. Neko ozko- skupina Judov -reformatorjev srčno stališče se je zavzemalo sklenila vrniti se k hebrejščini na ooeh plateh. To pa je bilo in v glavnih delih svojega bogo-je se v škodo slovenske narod- služja. Prišli so do prepričanja prijateljsko. Spomnil sem se, ds mi je č. g. Hribšek po pokopu g. Lagoja obljubil urediti za glavno slovensko mašo. Medtem je bilo neko poskušanje, pa menim, da je treba v tem nekaj več prizadevanja tako z njegove strani, kakor s strani Slovencev v Fairfieldu in Bridgeportu. Ne besednega prerekanja ali izmotavanja — ampak stvarnega poskušanja in dela. Prireditev “Zvona” — čeprav plesna — bi bila tako rekoč brezsmiselna, če ne bi pevci tudi zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi. In tako so se v zbor postavili pevci na odru, ki je bil okrašen z ameriškimi in slovenskimi zastavami. G. Armin Kur-bus je stopil naprej in pozdravil vse^ zbrane, še posebej pa svetokriškega župnika č. g. Alojzija Hribška in kaplana č. g. Bron- Ravno tam beremo tudi, da je bila s 15. septembrom 1973 na prošnjo vaščanov prefarana vas Velika Loka iz župnije Višnja gora v župnijo Žalna. • V nedeljo, 16. septembra 1973, je škof dr. Stanko Lenič blagoslovil novo podružno cerkev — “vikend cerkvico” — na Vina-gorici v župniji Trebnje. Cerkvica je posvečena Žalostni materi božji. * P. Metod Benedik, kaplan v župniji Stepanja vas v Ljubljani, OFM. Cap., je bil imenovan za honorarnega predavatelja za cerkveno zgodovino; dr. Ludvik Bartel j, upravitelj župnije Dole pri Litiji, je bil imenovan za honorarnega predavatelja za filozofijo; Alojzij Snoj, SDB, je bil imenovan za asistenta za kate-hetiko. * Imenovanja: za dekana Dom-žale-Moravče je bil na predlog dekanijske duhovščine imenovan za pet let Štefan Babič, župnik v Mengšu; za župnika Dob Rudolf Tršinar; za~upravitelj3 župnije Sorica in soupravitelj3 župnije Davča je bil imenova^ Franc Turk, kaplan v žup^J1 Brezovica pri Ljubljani; za kaplana pri Sv. Jakobu v L j ubija' ni je bil imenovan Jože Prlj3" tel j. pri Domžalah je bil imenovan (ne. Prevajanje latinskega misala gre h koncu. Upamo, da ga b0' mo prihodnje leto tiskali, beremo v zadnji ljubljanski nadškofijski okrožnici. Zato je treba pravočasno naročiti papir. Ke]-knjiga ne bo poceni, bodo tiskali samo za dejanske potrebe-Do 1. novembra so morale vse župnije in drugi tozadevni in^e' resen ti nadškofiji sporočiti, k° liko izvodov bodo rabili. Ceu6 misala vnaprej ni mogoče dol°' čiti. — Prav bi bilo, da bi si di vse slovenske župnije po sve tu, tudi naše v ZDA in Kanadh pravočasno naročile zadostu0 število slovenskih misalov. Se' daj je čas za to! Dok bi radi dobili V podjetju za popravilo lad'1 2. oktober” iz Pirana se za111 majo za nakup doka, ki bi ir3® 12,000 ton nosilnosti in bi velj3 100 milijonov dinarjev. Pod dosti ugodnimi pogoji bi ga dobi1 iz Sovjetske zveze. Poleg Luke Koper, Spl°3ne plovbe v Piranu podpirajo 'n3 kup tega doka še' nekatera dra ga podjetja in svet za gospoduj stvo piranske občinske skupš*-3' Pripomba h “Koroškemu večeru5’ v Torontu Najbrž se ne motim, če rečem,; stracijo pred Korotanom na Du- da je spomin na uspeli koroški večer pri udeležencih, kakor tudi pri tistih, ki so brali Petra Markeža govor “Živeti hočejo”, še tako živ, da zato naslednji stavki niso prepozni. Prav za prav bi moral reči v naslovu: pripomba k dr. Ur- bančevemu članku “Koroški večer lepo uspel” in ob njem, ki je bil v isti številki Ameriške Domovine, kot je bil omenjeni Markežev govor in širše poročilo o tem večeru (20. nov.). Sicer je bil Urbancev članek napisan v vedrem razpoloženju, najbrž takoj po prireditvi ali pa naslednji dan, toda tisti stavki, ki so rahla in dobrohotna kritika Markeževega govora in ki so sami po sebi resnični, so pustili pri tem in onem napačen vtis. Zato naj mi bodo dovoljeni naslednji odstavki. Prodajalki v Mohorjevi knjigami sta jo udarili med seboj po nemško, je omenil dr. Urbanc. Kaj verjetno! Da pa bodo slovenski rojaki imeli o tem Vsaj približno pravo sliko, naj povem, da so mi učitelji in profesorji slovenskih ljudskih in srednjih šol v Trstu in Gorici večkrat potožili, da jo v šolskih odmorih slovenski dijaki kar na lepem udarijo med seboj po italijansko. Zato sklepam (pa bi rad videl, da zmotno), da tudi dijaki slovenske gimnazije v Celovcu kar na lepem začno v odmorih med seboj po nemško. Najbrž često nevede. Vzrokov za ta pojav je seveda več. Na kratko bi rekel: žive na jezikovni meji med malim in velikim narodom, kjer često igra veliko vlogo tudi znani občutek Manjvrednosti. In v koroškem naju, o čemer so pisali dunajski časopisi in prinesli slike. Bilo je to sredi maja 1968. Dobrih deset dni kasneje so študentje prišli v Celovec in vprizorili demonstracijo pred Mohorjevo hišo, k čemur so pritegnili tudi srednješolce. študente je nagovoril tam tudi dr. Zwitter, predsednik levičarske Zveze slovenskih organizacij (ZSO). S tem javnim nastopom so koroški študentje zbudili veliko pozornost tako v Avstriji kot doma v Sloveniji in na Primorskem. In priznati je treba, da so bili v svojih pritožbah in zahtevah (na pr. da bi morali biti pritegnjeni v vodstvo Korotana) do neke mere upravičeni. P. Tomažič je v začetku vodil Korotan malo preveč po kloštersko. Pripomnim pa naj, da sta bili ti dve demonstraciji koroških študentov kake tri tedne po velikih študentovskih nemirih v Parizu in drugod po Evropi pa, kot je mnogim še znano, tudi v Ameriki in Mehiki. Kasneje se je odkrilo, da je pariške demonstracije vodil starejši študent komunist iz Vzhodne Nemčije. In prav tako so odkrili močne komunistične vplive za ameriškimi in mehiškimi študentovskimi nemiri kot tudi za črnskimi. Pri koroških dveh demonstracijah je bila podoba, da sta bili le spontan protest proti p. Tomažiču. Le redki posamezniki so videli za tema demonstracijama nekaj več kot-navaden protest; ti so videli v njih premišljen poli- je novi predsednik dr. Vospernik označil takole: “NSKS ne želi ozko pojmovanih svetovnonazorskih barikad. Stari pojmi ‘krščanske politike’ so mrtvi.” (Pri tem Vospernik ni pomislil, da so po drugi svetovni vojni reševale zahodno in srednjo Evropo predvsem stranke krščanskih demokracij. Celo v Franciji je 150 let po francoski revoluciji zrastla zavestno krščansko u-smerjena politična stranka MRP pod vodstvom Bidaulta, ki je med vojsko bil voditelj francoskega odporniškega gibanja, po vojski pa bil ministrski predsednik in večkrat zunanji minister.) Priznal pa je dr. Vospernik, da je “Mohorjeva družba.. osrednja kulturna institucija koroških Slovencev”. Omenim naj, da je tisto jesen (1968) prišlo do podobne spremembe tudi v Krščansko kulturni zvezi (KKZ). Tudi ta se je do takrat čutila eno z Mohorjevo družbo, tako kot sta se čutila eno NSKS in Mohorjeva, dasi vsak na svojem področju. Koroški dunajski študentje in mladi intelektualci okoli zbornika Mladja, ki so izšli iz KSŠ, so vedno glasneje postavljali zahtevo po eni sami slovenski politični organizaciji na Koroškem. Za mlade in naj mlajše zelo privlačna zahteva! Pri tem so večkrat nakazali, da je Mohorjeva naj večja ovira na poti k temu cilju. Študentje sami pa so dosledno govorili in pisali, da je njihov KSg nadstrankarski in ideološko nevtralen. — Pripominjam naj, da sta že pred temi dogodki na Koroškem obe politični organizaciji, tako NSKS Zanimivi so tudi članki kanadskega dopisnika s podpisom “Krne” o dogodkih in doživljajih na Kanadskem zapadu, iz Lethbridga v Alberti. Upam, da bomo še večkrat lahko brali čine v albertske strmine, bo treba pogledati smuči in kar spada zraven in spet poskusiti, kako je s smuko... * Za zimsko sezono v 1. 1975 so njegova poročila in se mu lepo športne državne oblasti dodelile zahvaljujem za dosedanja. Gotovo vsi, ki se zanimate vsaj površno za šport, veste, da se bodo 1. 1976 vršile letne olimpijske igre v Montrealu. Organiziranje teh iger, posebno pa njihovo financiranje že povzroča Quebecu in celi Kanadi precejšen glavobol. Mnogi so upravičeno proti velikim stroškom, ki jih take igre povzroče in zahtevajo. — Nasprotovanje je še večje radi zadnjih olimpijskih iger v Monakovem, ki so Nov davčni zakon šele prihodnje leto WASHINGTON, D.C. — Skupina liberalnih kongresnikov se je zelo prizadevala, da bi bil letos Kongres dopolnil davčni zakon. Njihov napor ni uspel, pač pa je načelnik Domovega odbora za pota in sredstva Wilbur Mills povedal jasno, da ibo njegov odbor pripravil obširnejše spremembe davčnega zakona za Žal se bolj rekdokdaj oglasi kdo iz naših južnih in vzhodnih kanadskih naselbin. Prepričan sem, da je veliko takih, ki so sposobni in vešči pisanja, da bi se vsaj od časa do časa oglasili v tem našem priljubljenem listu. Posebnih novic nimamo v naši naselbini. Kar je tukaj Slovencev, so povečini vsi zaposleni v veletovarni avtomobilov General Motors. Bližajo se božični prazniki, spomin rojstva Gospodovega. Ker v naši naselbini nimamo izvedbo Zimskih športnih iger j dolarjev in je bilo glavno geslo našemu malemu mestecu Leth- J namen olimpijskih iger “mir-bridge-u v južni Alberti. Meste-1 no m prijateljsko sožitje in tek-ce je majhno, nekaj nad 40,000 movanie med športnimi narodi” prebivalcev, a je športno zelo omadeževano s krutimi terori- Nemčijo stale nad 800 milijonov | prihodnje leto. Kong. W. Mills je pozval Be- navdušeno, podjetno in napredno. Dve leti je še do teh iger, stičnimi streli in je 8 izraelskih športnikov izkrvavelo radi poli- pa so organizatorji in njihovi tečnega sovraštva in nestrpnosti. pomočniki, različni športni delavci že visoko zavihali rokave in nove športne naprave se poj načrtih že pričenjajo graditi. Središče iger bo, vsaj za večino finalnih tekmovanj, Lethbridge, več predtekmovanj pa tudi tekmovanj se bo vršilo v bližnjih okoliških n a s e 1 j ih (Cardston, slovenskega duhovnika, nas pri-1 Taber, Forth Macload, Fincher de vsako leto obiskat en duhov- j Creek, Picture Butte itd.... 90 nik od dveh slovenskih fara iz ! milj iz Lethbridge-a so v pred-) loronta, da lahko opravimo svo- hribjih Watertone prva, pred * ^prida, v njegove po- je verske dolžnosti vsaj dvakrat leti pričeta, pa lepo razvita in letno v slovenskem jeziku. Po-1 organizirana smučišča, kjer leži Veliko nasprotovanje je tudi posledica velikih še neporavnanih računov in izdatkov ob gradnji in prireditvi svetovne razstave EXPO 67, ki je bilo v istem mestu. In če smo odkriti, Montreal je v francoski mislečem in čutečem Quebecu, kar mnogim kanadskim političnim prenapete-žem tudi ne gre v račun. Quebec se namreč za ostalo Kanado ne lo hišo, naj se naglo odloči za trgovinski zakon, če ga hoče letos imeti. Zaradi vojne na Srednjem odloži, ker bi utegnili njem vzhodu je namreč predložila ta Kongresu, naj razpravo o prevladati nasprotniki ZSSR pri njegovi sestavi. CLEVELAND, O. MALI OGLASI večini vsi Slovenci v našem me- sneg gotovo nad pol leta, smu-stu pa spadamo k angleškim fa-! ške proge, izsekane v strminah, ram. tičen nastop mladih koroških le- kot levičarska ZSO v vseh več- vičarjev. Med temi redkimi je bil dr. Val. Inzko, tedanji predsednik NSKS-a. Zato se je v primeru najbrž pripomore tudi | tem sporu javno postavil na to, da na slovenski gimnaziji v'stran Mohorjeve in branil tudi p. Tomažiča, dasi je uvidel, da jih narodnih potrebah in problemih enotno in skupaj nastopali pred Avstrijci. Seveda v vsa- ! mednarodne veljave. Tam bodo Uredništvu, upravi in vsemu izsekali še nove proge, zgradili osobju Ameriške Domovine že- skakalnico, do vseh smučišč pa lim vesele in blagoslovljene bo- razširili in izboljšali cesto ter žične praznike in srečno novo povečali gostišča, (katera že se-leto 1974. Isto želim vsem naroč- !daj v letni sezoni uporablja na-nikom lista, posebno mojim pri- ša univerza in druge organiza-jateljem, družini Albin Balko-vec iz K i t c h e n e r ja, družini Stanka Čemasa iz Toronta in družini Johna Pavlakoviča iz Floride. Prav lep slovenski pozdrav! Nikolaj Novak ------o------ LETHBRIDGE, Alta. — Letos nas je zima obiskala s pedjo Celovcu poučujejo naravoslovce predmete (matematiko, fizike. kemijo, morda tudi prirodopis) v nemščini, za kar so se koroški Slovenci sami odločili. Vendar zaradi nemškega pogovora .med dvema dekletoma he bi napisal te-le pripombe, ^a jo pišem, jo zaradi Urbance-Ve omenjitve študentovskega doma “Korotan” na Dunaju, v katerem da stanuje manj kot fO slovenskih študentov, drugih ^0 pa da je od drugod. Dr. Urbanc nič ne dolži Mohorjevo za to neveselo stanje. ravi celo, da je Mohorjeva šla skozi večje težave, kot so te, in da jih je dobro prebredla. Le v teni se ne strinjam z njim, da je i° stanje v Korotanu malenkostma zadeva. Je namreč precej hu-da> pa zelo zapletena; in ker tu-di precej obširna, se bom zato ofaknil le nekaterih dejstev in °godkov iz zadnjih let, da bo- je del študentovskih pritožb u-pravičen. Inzko je pravilno presodil, da hočejo mladi levičarji dobiti v svoje roke Korotan in dobiti pod svoj vpliv tudi Mohorjevo. Saj so tedaj in kasneje študentje večkrat izrazili zahtevo, da mora Mohorjeva nastaviti za ravnatelja laika, seveda e-nega izmed njih. Že tri mesece pred demonstracijami so zahtevali, da dr. Inzko odstopi kot predsednik NSKS-a. Sledila je doba, ko so od vsepovsod prihajali nasveti Mohorjevi družbi, pa opozorila in kritika, da se tako ne ravna z mladimi Ijdmi; da si je Mohorjeva odbila mlado generacijo; da je čas, da družba potisne v o-zadje svojo idejno osnovo itd, Naravnost razpisovali so se na dolgo nekateri uredniki in pisci. Morda najbolj viden med njimi je bil literarni kritik in esejist kem primeru po predhodnem snega že v oktobru — nato je dogovoru. Spričo ideološke dife- nekaj urna odjuga pobrala ne-rencijacije, ali če rečem po sta-;kaj beline, marsikje pa sneg še rem, spričo ločitve duhov, ki je pokriva zemljo. Za gvišno pod-po drugi svetovni vojni zajela j lago prihodnjim snežnim doba- tudi koroške Slovence, je tak način političnega nastopanja e-dino logičen ter psihološko in družbeno edino priporočljiv. V tem gledanju nas potrjuje tudi kanadsko in ameriško politično življenje. V začetku spomladi 1970 pa se je javno in nedvomno pokazalo, da sta bili študentovski demonstraciji pred Korotanom in pred Mohorjevo res predvsem politični in da so jih vodili komunisti. O tem prihodnjič. j- g- --------J JV. K/XJ. dXXAX J.YX i Li.IV JL1J. COCjlOt ° slovenski rojaki dobili nekaj Lev Detela. Tedaj je, dobrona-S Varne slike o tem študentov- memo ‘’kem domu, obenem pa dobili s tem ^ nekaj več pogleda v polo-al in v delovanje Mohorjeve. Not znano, je zgradil Korotan arentinski pater Ivan Toma- žič. doma- iz Istre, ki ni hodil v jdovenske šole, pa kljub temu ~ al zaveden Slovenec. Brez nje-^°Ve Požrtvovalnosti bi Korota-^ hikdar ne bilo. Premagati je oral celo goro težav in ovir, reden je kij dokončno doajen. V soglasju v svojim re-in Mohorjevo je nato p. To-v a2N postal ravnatelj tega slo-p^^koga študentovskega doma. a2al° se je kmalu, da pater Št ,1^' hikdar imel opraviti s swenti’ da ni bil v študentov-Vej organizacijah in nikdar ži-hin V ba^em akademskem do-jh , ?rišlo je do hudega trenja ram in študenti, organizi- a ^ v Klubu slovenskih štu-2a °v (KSŠ). Trenje se je tako mi S ril0’ da J6 končno izbruh-0 v javen protest: v demon- sicer, tudi dr. Urbanc svetoval, da naj bi šla Mohorjeva mimo principov. Skoro vsi kritiki in svetovalci so spregledali — nekateri seveda namerno — da sta demonstraciji bili predvsem političnega značaja. Ker so ne samo slovenski, ampak tudi avstrijski časopisi posvetili obema demonstracijama izredno pozornost, so študentje vsaj v slovenski javnosti bili moralni zmagovalci na celi črti. Postali so močan politični dejavnik v koroškem javnem življenju. Dejansko so postali tretja slovenska politična skupnost, a brez politične odgovornosti. V nekem smislu so bili v izredno ugodnem položaju. S svojim vplivom so nato dosegli, da je na prihodnjem občnem zboru NS-KSa v jeseni istega leta dr. Inzko ostal v manjšini. Tako je prišlo po skoro dvajsetih letih do spremembe v tej do takrat izrazito krščansko usmerjeni politični organizaciji. Spremembo Had ima Ameriško Domovino OSHAWA, Ont. — Cenjeno uredništvo! Ker mi bo v kratkem potekla naročnina, jo ponovno obnavljam in Vam pripišem par vrstic. Ameriška Domovina mi zelo ugaja. Zelo rad bi videl, da bi se ji odprla vrata v prav vsako slovensko hišo. Prepričan sem. da bi se takoj priljubila vsakemu zavednemu katoliškemu Slovencu in Slovenki. V Ameriški Domovini je veliko poučljivih člankov, svetnih in verskih. Menda ne bo preveč, če rečem, da jih ne prekaša na-ben drug katoliški list. Z velikim zanimanjem zasledujem čudovite dopise č. sestre Layosla-ve, kakor tudi misijonske članke č. g. Wolbanga. Pa tudi sestavki drugih stalnih dopisnikov so nadvse zanimivi in prijetni, v nekaterih je celo nekaj prijaznega humorja, kar napravlja list še bolj pisan in zanimiv. Ne smem prezreti dnevnih in političnih novic, ki nas seznanjajo s svetovnimi dogodki. Pogrešam pa dopise Jožeta Grdine, kateri so bili izredno zanimivi. Najraje sem imel njegove potopise. Upam, da se bo še kaj oglasil. vam. Mraza smo imeli menda prve novembrske dni že rekordno globoko pod ničlo... In ta se nas še kar oklepa. Sonce mu ne more kaj prida do živega in kot kaže se nam obeta trda, dolga, ja kar predolga Elma,.. Prvi smučarji so že zarisali smu- cije ter kulturne ustanove) Največ bo s športnimi objekti obogaten Lethbridge. V gradnji je že nova, že prej z načrti pripravljena športna arena z drsališči, igriščem za hokej, veliko telovadno dvorano, ki jo bodo u-porabljale šole in klubi. Bo velika in nudila' zabavo 5000 gledalcem. Ob.areni bo ovalna ploskev za hitrostno drsanje, ki bo prva v Alberti in ena naj večjih in najmodernejših v Kanadi. Da bodo vse te gradnje, predtekmovanja in tekmovanja sama prinesla mnogim zaposlitev, nato pa tisoče, tekmovalcev in stotiso-če gledalcev z njimi pa gospodarstvu lepe denarje, je jasno. Pa če Bog da, bom o tem še večkrat in podrobneje pokramljal in vas iz bližnje in daljne okolice povabil na obisk in ogled tekmovanj ... Plentiful Cookies trebe pa gredo velike vsote kanadskega denarja. So pa prireditelji z županom na čelu hudo podjetna sorta. V namene kritja stroškov so izprosili oblasti, da so izdale olimpijske znamke, ki pa so vsaj todle okoli šle v denar v nekaj dneh. Bodo pa tudi organizirali največ j o loterijo. Ker svet todle hudo rad igra in riskira, bodo šli gotovo loterijski listki kaj prida v denar in hiter promet. Če pa bo kaj neplačanih računov, bodo pa organizatorji, (ki seve zdaj trdijo o gotovem, tudi finančnem uspehu) sčasoma že tako zvrtali, da bo vsak od nas s povečanimi davki podprl olimpijsko misel in njeno izvedbo ... Se vse tole sliši kot v mojih študentovskih in vojaških letih doma na jugu, ko so rekli: “Malo kradi, manj e radi i živi pošteno.” Čevder 1596 E. 49 St. Call 881-8785 any time, day-eve. DOUBLE UP: 4 large rms. up with bath, newly decorated. Adults, elderly or young couple. — Full attic. DOWN: 4 large rms. with bath. Newly-decorated. — Adults, elderly or young couple. — Full basement. Ideal for family with mother-in-law or father-in-law. — Security deposit. —(240) For rent 5 nice rooms and bath up, clean quiet home, $65, E. 45 St. Call 361-6089 (238) Spicy Chocolate Oatmeal Cookies 2 cups flour _ iy2 cups firmly packed 2 teaspoons cinnamon brown sugar 1 teaspoon salt 1 cup miniature 1 teaspoon baking soda marshmallows 1 6-oz._pkg. (1 cup) Nestle’s 1 cup butter ' j Semi-Sweet Chocolate 2 eggs Morsels 4 2 cups quick oats, uncooked Preheat oven to 350 °F. In small bowl, combine flour, cinnamon, salt, baking soda; set aside. In largo saucepan, combine semi-sweet chocolate morsels, brown sugar, miniature marshmallows, butter; heat, stirring constantly, until mixture is melted and smooth. Transfer chocolate mixture to large bowl; beat in eggs. Gradually add flour mixture. Stir in oats. Drop by heaping teaspoonfuls onto greased cookie sheets. Bake at: 350°F. Time: 8-10 minutes. Cool slightly. Remove from cookie sheets. Makes 6 dozen 2Va" cookies. ■'Vv'N Butterscotch Crisps 1 6-oz. pkff. (1 cup) Butter- Vz cup firmly packed scotch Morsels brown sugar 2 cups flour _ j; CUp maple-blended g 2 teaspoons baking powder4 . syrup 1 teaspoon mace % cup water bh Vz teaspoon baking soda L 'V 1 egg % teaspoon salt ‘ Vz cup butter, softened Preheat oven to 400°F. Melt over4 hot (not boiling) water. Butterscotch Morsels; remove from heat; set aside. In small bowl, combine flour, baking powder, mace, baking soda, salt; set aside. In large bowl, combine butter, brown sugar; beat until creamy. Blend in melted butterscotch, maple-blended syrup, water, egg. Gradually blend in flour mixture. Stir in chopped walnuts. Drop by rounded teaspoonfuls onto ungreased cookie: sheets. Garnish each cookie with additional walnut pieces, if desired. Bake at dOlPF. Time; 7-8 minutes. Makes 5 dozen 2", Cookies.———■—■—-v—n, -v .,*t ShockSey je govoril o svojih nazorih o prednosti hele rase PRINCETON, N.J. — William B. Shockley, Nobelov nagrajenec za fiziko, je imel v torek zvečer svoje dolgo napovedano predavanje o genetični nad-vrednosti belcev nad črnci. Predavanje je bilo najprej določeno drugod, pa so ga odpovedali, nakar so ga študentje povabili na Princeton univerzo. Ko so pred poslopjem demonstrirali in celo zažgali profesorjevo iz slame napravljeno lutko, je ta v dvorani kakim 400 poslušalcem razlagal svoje nazore. Roy Innis, direktor Kongresa za rasno enakost, je bil določen za nasprotnika Shockelyju v razpravi, pa je to odklonil, ko organizatorji niso dovolili prisotnosti časnikarjem in splošni javnosti. Namesto R. Innisa je nastopil dr. Montagu, ki je trdil, da preskusi, na katere se je predavatelj skliceval pri svojih trditvah, niso bili izvedeni nepristransko in da pri njih ni upoštevano moralno stališče o enakosti človekovih pravic že po naravi. HIŠA V NAJEM osem sob v E. 185 St. okolici, tri spalnice zgoraj, popolno prenovljen, polna klet, blizu šol in trgovin, naplačilo, 1. leto zakupna doba. — 486-2769. _____ —(238) Help Wanted Male PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. go south on E. 152 St. to end of St. (x) JANITOR W ANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (X) Mogočen slap Voda se vali preko Niagarskih slapov v obsegu okoli 500,-000 ton na minuto. Povprečen padec je 167 čevljev. Wanted Experienced sheet metal layout man; punch press operator; turret press operator. Must be able to read blueprints. PROTO METAL CO. 1473 E. 361 St. Eastlake, Ohio Vprašajte za Mr. White (245) Help Wanted —- Female Female Help Wanted, woman to either live in or stay several evenings a week with elderly shut in. Call 641-7926 — (238) Srednje starosti slovenka dobi delo v gostilni. Za informacije kličite po 2. uri pop. 486-4062. (238) General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) V;t*,4y 1 cup chopped walnuts % IŠČEMO URADNIŠKO KK Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 - ________________■ Johan Bojer: IZSELJENCI Bilo je kakor ob začetku ljud-! svetem pismu, lomil je vero na ske šole v domovini. Bili so po- ! drobne kosce. Seveda so bili maknjeni za petdeset let nazaj, j Vikingi morski razbojniki in se-Otroci in učitelj so sedeli z ro- veda je bilo krščanstvo z bičem kavicami na rokah- Karen bi bila rada kdaj slišala božjo besedo, kakor se spodobi. Učitelj Berg je pričel z zgodbami svetega pisma. Ampak ne na starinski način, razložiti je moral ustvarjenje sveta tako, da je imelo smisel. Karen je pogledala Kala. Kal je kadil svojo pipo. Učitelj Jo je skušal pojasniti, kaj je v svetem pismu pravljica in mit in kaj je prava božja beseda. Karen je morala spet pogledati Kala, ki je pozabil na pipo. Nazadnje je pohr-kal in posegel v pouk z vpraša- vtepeno ljudem in vžgano z žarečim železom. Rablji in lopovi so bili tisti apostolski kralji. Ampak povej to naglas in-“vera” se zlomi. In otroci tega niso hoteli poslušati. Hoteli so, da ostane sveti Olaf svetnik. Jo Berg je bral v Pavlininih modrih očeh, da ne sme reči o teh stvareh ničesar grdega. O, Pilat, kaj je resnica? Jo Berg si je umil roke, naj je bila vikinška doba zlata- Naj imajo otroci nekaj lepega, o čemer lahko sanjajo. Kal spet kadi in se dobro počuti. Te zgodbe ga spominja- njem: Ali ni vse, kar je v sve- j jo na tepeže pri ribolovu na Lo-tem pismu, božja beseda? Otro- jfotih. Torej tudi v davnih časih ci so gledali zdaj učitelja, zdaj niso bili dosti boljši. Karen pa-starše. Učitelj Jo se je zabaval zi, da ne ropoče s posodo. Poz- nad Kareninim obrazom. “O tem se bomo pogovorili med odmorom.” je rekel Kalu. Otroci so smeli ven in metati drug drugega v snežne kopice. Ta čas je rekel Jo Berg staršem, da bi učil on samo druge predmete, če bi rajši sanji učili otroke verouk. Ne, ne, sta dejala oba. Saj mora on vendar bolje razumeti te stvari, ko pa je učitelj. Potem je prišla na vrsto zgo- neje naloži v peč in sede, da bi zašila Olufove hlače. Tedaj vse potihne. Kal in tudi Karen sedita z otroki vred v šoli. Ali fanta bi rada vedela, kaj se je v prejšnjih časih dogajalo tukaj v Ameriki. “Tu imaš,” pomisli učitelj Jo. “Mala fanta sta že zamenjala domovino. Stari je prišel semkaj le zaradi kruha in zemlje, ampak sinova mislita dalje- Že sta na potu, da postaneta Amerikanca.” Da, da, dovina. O Vikingih in vojnah, oj preden se ločijo, jim na kratko poganstvu in razširjenju krščan- j razloži, kako je Norvežan Leif stva na severu. Jo Berg je po-| Erikson našel Ameriko. In poskušal nekaj reči proti starim J tem pripoveduje dalje prav do nazorom. Ampak čutil je, da je | današnjih dni. Bistre oči se ble-s tem prav tako, kakor z miti v ščijo, Kal še nikoli ni bil slišal m m & and ime this I Ohrisftnas! | Call 361-4088 1 NOW! I Insert a personal Season’s Greetings Ad in the super Ijg Christmas issue of American Home on Friday, Dec. 14. II Personal ads are only $3 each, 2 columns by 1 inch. ^ Ad will include words: Merry Christmas and Happy New || Year” plus your name and address. Call 361-4088 weekdays between 8 a.m. and 4 p.m., and Saturdays 9 a.m. to 12 noon for quick service-OR, mail your Ad requests to Frank Zupančič, Ad Dept., if American Home, 6117 St. Clair AVe., Cleveland, O. 44103 II toliko stvari naenkrat. Ali mala Siri ne more biti mirna. Jezna je, ker ji ni mogoče slediti. Na povratku je bilo Joju Ber-gu čudno pri duši. Ko bo prišel preko mitov in krščanstva, kaj potem? Človek sicer lahko govori proti temu, kar verujejo drugi. Ampak predvsem si mora biti sam o stvareh na jasnem. Pri teh otrocih si ne bo mogel pomagati s sleparstvom. V kaj veruješ? Jo je spet sam v širni snežni ravnini, s praznim prostorom nad seboj. “Ti, ki si padel na kolena, ko te je pred požarom minil smeh!” Kaj, če so le imeli njegovi stari roditelji prav? Ali je bil res govoril takrat same neumnosti? To ga je jezilo celo tukaj. Ali naj imajo tudi v tem prav? In vendar sedijo morebiti doma in čakajo, da bi jim pisal? Ali kljub vsemu, jasni se mu nekaj novega-0, ta davna zlagana vikinška doba ga je vselej jezila, da je bil kar zelen. Ampak zdaj spoznava neko drugo stran zgodovine: zgodovino prvih naseljencev, sago o junakih dela in. njihovem boju z divjino. Nekega dne bo stala tukaj velika šola v bogatem okraju. Ta zgodovina bo glavni predmet, kaj če bi bil tedaj on sam šolski predstojnik? Ta misel ga greje, prav čuti, da se mora na to pripraviti. Bliža se božič in oni, ki nimajo družine, se ga bojijo. Živijo kakor v kaki ribiški koči. Erik je sam. Morten je sam. da bi kdo kaj slutil, je imela skrit škrnicelj riža in lonec sirupa, odkar so se tukaj naselili. (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN DRAGI OČE Louis Muhič ki je umrl 11. decembra 1972 Tvoji žalujoči: soproga JENNIE, hčeri: Florence Louise, Dolores Jean Cleveland, O. 11. decembra 1973 LOUIS MUHIČ V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE ODKAR JE ODŠLA ZA VEDNO OD NAS, NAŠA LJUBLJENA SOPROGA MAMA IN STARA MAMA Jerica Penko drse 12. decembra 1965 Kako le nam mineva čas. kako življenja čas beži, kar šla za vedno si od nas, -kako pogrešamo Te vsi. Pri Bogu uživaj večni mir, naj On Ti milost dodeli, Le to nam je tolažbe vir, da enkrat združimo se vsi. MATEVŽ, soprog EMA, hčerka VNUKINJE IN VNUKI Cleveland, O. 11. decembra 1973. Ali naj tudi na sveti večer sedijo sami in jedo večno kašo z mlekom, ali pečeno slanino in krompir? Ko bi imeli vsaj kruh! Morten je poskušal peči kolače in kruh, pa ni ničesar napravil. Peč za to ni bila primerna. Ko bi imeli vsaj kak slanik ali grižljaj nasoljene polenovke- Podnevi hodijo zamišljeno okrog. Spomini jih delajo otožne. Vožnja s sanmi v cerkev na sveti dan, povabila, in predvsem zvonovi, ki zvonijo na sveti večer, mati in bratje in sestre okrog mize! Da, da, zdaj je tisoče milj do tja. Ali na sveti večer sta fanta iz Skareta gazila od soseda do soseda in jih vabila v goste. V goste? K ljudem iz Skareta? Toliko, da se niso smejali. Ali so mogli to sprejeti? S čim pa naj bi jim v tej koči postregli, kjer je bilo že toliko ust? Ali Karen je imela čisto vest. Za božič so zaklali prašiča, sicer ni bil prav velik, ampak bil je vendarle okrogel in težek. Na sveti večer je dobro oskrbela vole in krave. In tudi hišnega duha ni pozabila, postavila mu je v hlev latvico mleka. In ne Naznanilo društvenim tajnikom Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. % NAROČITE ŽE SEDAJ SVOJO BOŽIČNO IN NOVOLETNO MESNINO PRI CIMPERMAN'! CHOICE MEATS 520 EAST 200 STREET 481-2386 Imamo prvovrstno sveže meso, domače kranjske klobase, želodce in šunke, riževe in krvave klobase, domače kislo zelje in repo ter domačo svinjsko mast. VSEM. NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! V ■J? mmmvk pogrebca zavoda 1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIMA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 aBS5aa5S53SaSSSJSa5Saj®5T!K5Xg:5ag55sa3ag55SgSUg53J35S555a3Egt5K3E7ag55aa3ag53BgtjaS5!»®' i To Wish Your s | Friends CHRISTMAS I GREETINGS 1 CALL 1 361-4088 I NOW! I Put your personal Season’s Greetings Ad in the super | S Christmas issue of American Home which will be issued <>n § I Friday, Dec. 14. | | Personal ads are only $3, so call 361-4088 any day except | I Sunday, from 8 a.m. to 4 p.m. daily. p Ads are 2 columns by 1 inch and will include your name, g p address, and Merry Christmas and Happy New Year. | | OR MAIL your Ad requests to Frank Zupančič, Ad | | Dept., American Home, 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, | | Ohio 44103. % BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA DRAGI ROJAKI IN ROJAKINJE! Ce ne boste razpošiljali voščilnih božičnih kart, voščite božič | in novo leto v našem slovenskem dnevniku Ameriški Domo- | | vini. S tem boste podprli dobro stvar, si olajšali delo i« stroške. Naročite čestitke pismeno, telefonično ali osebno. Storite to čimpreje, bo boljše za Vas in za nas. Božična številka bo izšla 14. decembra. Se priporočamo in hvala v naprej! AMERIŠKA DOMOVINA | ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio 44103 stari naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO PRIPRAVNO ZA KOGARl — Miranda Berman se je obesila in se guglje na slonovih oklih. Smeh na licu kaže zadovoljnost, ki pa ni vsakemu na razpolago. Miranda je hčerka lastnika cirkusa v Južni Afriki. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. KUPON Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ................................ cesta .............................. mesto in država .................... Za to darilo pošiljam znasek $ ..... Moja ime je ........................ Moj naslov je ...................... mesto in država ..................... J ► j! i: j ► j ► |! j! j j j ► j!, < * u «! j! j I j > j ► < ► j ► j ► ; * < - < ► j! j! +***+*++*+e*++**t*+M * s »+*+■*#**+*++++*++**+*+*** AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDHOTA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI 1 Mi izdajamo najmodernejše celo-ži vi jenske in ustanovo® (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. 1 Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavarovalnine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktivnosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe Pr* kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležit® plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božični1’ prireditev za otroke. SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečim’ tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 J1-Chicago St., Joliet, 111. 60431). RALPH GODEC, društvo št. 63, Tel. 524-5201 847 E. Hillsdale Dr., Seven Hills, Ohio ANNE GROSEL, društvo št. 193, Tel. 531-2083 20260 Blackfoot Rd., Euclid JOSEPH KOREN, društvo št. 224, Tel. 731-5586 26901 Elinore Road, Euclid