INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE
Knmn
r Q J
V nedeljo, 6. 1. 2013, so birmanci izvedli zadnjo od dveh predstav igre Ivana Sivca Luč božične noči. S pomočjo požrtvovalnih mentorjev so se na izvedbo igre pripravljali cela dva meseca, redno vsako soboto, med počitnicam pa kar vsak dan; za vložen trud so bili bogato nagrajeni s številnimi zadovoljni gledalci.
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo najkasneje do 15. 2. 2013
KURILNICA PO SISTEMU STARO ZA NOVO, VSE SAMO ZA
Od preprostega tesnila,
do popolnega sistema za sanitarno vodo.
Ko vas zgrabi, da bi se odžejali, umili ali pa pristavili za juho, postane prav vsak detajl nepogrešljiv. Vse lahko dobite v kateri koli izmed naših, vedno dobro založenih trgovin. Od prvega do zadnjega. Že celih 20 let.
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
"a
Prodajni centri MIX: Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 7190]
Dragi bralci občinskega glasila!
Pred vami je prva številka v koledarskem letu 2013, ki jo pričenjamo v nekoliko spremenjeni, barvni podobi. Upam, da bodo spremembe lepo sprejete.
Čeprav bomo ob izidu že dobro zakorakali v zadnje dni januarja, v tej številki objavljamo decembrske utrinke. Med prazniki se vedno veliko lepega dogaja. Upam pa, da ste poskrbeli drug za drugega, predvsem za tiste, ki so bili na praznične večere sami. Objavljamo tudi že nekaj vabil za mrzle zimske dni, nekaj obvestil in še marsikaj zanimivega.
Želim vam veliko zimskih radosti, ter stopinje pod ničlo. Prav je, da določene stvari zmrznejo, da bo pomlad prečiščena in prerojena. ♦
14. redna seja občinskega sveta občine Dobrepolje prinesla sprejem proračuna občine za leto 2013
Mojca Pugelj
Dnevni red na katerem je bilo 8 točk, in gradivo so člani občinskega sveta prejeli s sklicem seje. Po potrditvi zapisnika je župan predstavil točko o izvedenih in planiranih delih v občini. Svetniki so izrazili željo, da bi v kratkem prejeli terminski plan glavnih investicij, za kar je občinski svet sprejel tudi sklep. Svetniki so pri tej točki župana tudi opozorili, da naj se ponovi razpis za šolsko kuhinjo na centralni šoli na Vidmu, saj je le - ta potrebna temeljite prenove.
Sledila je razprava o proračunu za letošnje leto z načrtom razvojnih programov 2013 do 2016. Uvodoma je župan prisotnim predstavil podane pripombe na Predlog Odloka o proračunu za leto 2013, ki jih je prejel od posameznih vaških odborov, svetnikov oz. svetniških skupin, ter povedal, katere pripombe je upošteval za pripravo Odloka v drugem branju.
Prisotni svetniki so razpravljali tudi o predvidenem zadolževanju v letu 2013 in opozorili, da naj se občina čim manj zadolži (predvideno je zadolževanje v višini 700 tisoč evrov). Po krajši razpravi so svetniki z 10 glasovi »za« in 1 »proti« sprejeli slabih
5 milijonov evrov »težak« proračun za letošnje leto, ki si ga lahko ogledate v prilogi Našega kraja.
Svetniki so razpravljali tudi o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. S strani občine je bilo predlagano, da se vrednost točke v primerjavi z lanskim letom ne spremeni, ostane 0,0026€/m2. Večinsko mnenje raz-
KAZALO	
Luč božične noči.........................................................	....................... 8
Karavana sr(e)čelovcev...............................................	.......................10
Unikatni nakit Teodore Hekič.......................................	......................12
Brezplačno razdeljevanje sadja po šolah......................	..................... 16
Vsako drevo ima svoje korenine...................................	..................... 22
Pogovor s Klemnom Drobničem...................................	......................26
pravljavcev je bilo, da bi bilo prav, da bi se vrednost točke uskladila z rastjo inflacije, tako da se znesek točke postopoma zvišuje in za občane ne pomeni nenadnega šoka, ki bi nastal, če bi cene nekaj časa mirovale, nato pa občutno poskočile. Po razpravi je župan povedal, da se glede na večinsko mnenje razpravljavcev, pri Sklepu o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Dobrepolje za leto 2013 upošteva tudi povečanje cene v skladu z inflacijo, kar so svetniki seveda potrdili.
Tatjana Dečman-Žagar je nato predstavila projekt izgradnje kanalizacije v Ponikvah, ki se bo izvedla v treh etapah. V letu 2012 se je začela 1. faza izgradnje, 1. etapa te faze bo dokončana najkasneje v marcu 2013. Višina investicije navedene faze je dobrih 436 tisoč evrov. Občina je za izvedbo te faze že prejela sredstva sofinanciranje v višini skoraj 140 tisoč evrov. V 2. etapi 1. faze j e predvidena gradnja večine kanalov podt-lačne kanalizacije in dokončanje podtlačne postaje s potrebnimi elektroinštalacijami. Ocenjena vrednost te etape v letu 2013 je dobrih 715 tisoč evrov (tukaj so vključeni vsi stroški investicijskih del in gradbenega nadzora). Navedeni zneski so brez DDV, saj je plačnik DDVja občina, ki kasneje dobi povrjeno razliko med vstopnim in vstopnim DDV. ♦
Občinska uprava Občine Dobrepolje objavlja na podlagi 10. člena
Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), na podlagi 5. člena Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09) in na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2013 (Ur.l. RS, št. 108/12)
JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa
v občini Dobrepolje za leto 2013
1.	Naziv in sedež naročnika:
Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje.
2.	Predmet javnega razpisa so naslednje vsebine programov športa:
-	proračunska postavka (v nadaljevanju PP) 0418026 Program naučimo se plavati v znesku 3.400,00 €,
-	PP 0418027 Drugi 80-urni programi osnovnošolske mladine v znesku 7.856,00 €,
-	PP 0418028 Program tekmovanj OŠ na nivoju občine v znesku 1.000,00 €,
-	PP 0418029 Program tekmovanj OŠ nad nivojem občine v znesku 470,00 €,
-	PP 0418030 Interesna športna vzgoja mladine v znesku 815,00 €,
-	PP 0418031 Športna rekreacija v znesku 1.876,00 €,
-	PP 0418032 Šport invalidov v znesku 700,00 €,
-	PP 0418033 Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje v znesku 640,00 €,
-	PP 0418034 Športna dejavnost študentov v znesku 1.845,00 €,
-	PP 0418036 Delovanje ZŠO Dobrepolje-organi ZŠO v znesku 2.300,00 €,
-	PP 0418037 Delovanje društev v znesku 9.094,00 €,
-	PP 0418038 Promocijske športne prireditve-veter v laseh, maraton, rokomet v znesku 1.000,00 €,
-	PP 0418039 Tekmovanje odraslih v znesku 1.281,00 €,
-	PP 0418040 Vzdrževanje športnih objektov v znesku 3.000,00 €,
-	PP 0418046 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport v znesku 4.868,00 €,
-	PP 0418047 Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport v znesku 5.655,00 €.
Vsi programi morajo biti izvedeni v l. 2013.
3.	Na razpis lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov:
•	športna društva in klubi,
•	zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športa društva za posamezna območja oziroma športne panoge,
•	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa,
•	javni zavodi s področja športa, vzgoje in izobraževanja iz Občine Dobrepolje; osnovna šola in vrtec,
•	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
•	posamezniki, športniki, ki opravljajo športno dejavnost v skladu z Nacionalnim programom športa.
Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa pred drugimi izvajalci programov športa.
Člani Zveze športnih organizacij Dobrepolje lahko kandidirajo za sredstva preko zveze.
4.	Pogoji sofinanciranja
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, navedene v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09)
•	da so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo, oziroma da imajo organizacije v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost in s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kakovost,
•	da imajo sedež v Občini Dobrepolje,
•	da imajo društva urejeno evidenco o članstvu in dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih,
•	da imajo za določene športne programe zagotovljeno organizirano vadbo, v katero je vključenih odgovarjajoče število športnikov,
•	da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti,
•	da vsako leto redno dostavijo občinski upravi ali zvezi športnih organizacij poročila o članstvu, realizaciji programov in doseženih rezultatih, planu aktivnosti za prihodnje leto.
5.	Pogoji, merila, kriteriji in normativi, po katerih se izberejo izvajalci programov športa v Občini Dobrepolje za leto 2013, so za razpisane vsebine določeni v Pravilniku o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09) in v Letnem programu športa v Občini Dobrepolje za leto 2013 in njegovih spremembah.
Kandidati pa morajo razpisni dokumentaciji priložiti:
-	Ime oz. naziv, ter naslov,
-	Dokazilo o registraciji dejavnosti,
-	Izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa,
-	Izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu in izjavo o dostavljenih poročilih delovanja in programih delovanja,
-	Predstavitev vsebine programa športa v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje,
-	Številko transakcijskega računa,
-	Registracijo članstva in seznam pobrane članarine (v primeru društev, zasebnikov, ustanov in drugih organizacij).
6.	Skupna višina razpisanih sredstev, ki je na razpolago za sofinanciranje navedenih predvidenih programov športa je 45.800,00 €, proračunska postavka 18059001 Programi športa.
7.	Obdobje za porabo proračunskih sredstev
Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2013, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
8.	Dokumentacija javnega razpisa vsebuje:
-	besedilo javnega razpisa,
-	Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v Občini Dobrepolje (Ur.l., RS, št. 137/04 in 39/09).
Razpisno dokumentacijo javnega razpisa lahko kandidati dobijo osebno na Občini Dobrepolje, v ponedeljek, torek in četrtek med 8.00 in 15.00 uro, v sredo med 8.00 in 17.00 uro, v petek med 8.00 in 13.00 uro, na spletni strani Občine Dobrepolje (http://www.dobrepolje.si/) ali po elektronski pošti (dejavnosti@dobrepolje.si).
9.	Razpisni rok
Rok za prijavo na razpis se zaključi 22.02.2013.
10.	Oddaja in dostava ponudb
Ponudbe lahko kandidati pošljejo po pošti priporočeno, tako da je na kuverti odtisnjen žig z zadnjim datumom 22.02.2013 ali osebno
dostavijo do 22.02.2013 v zapečatenih kuvertah na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm- Dobrepolje, z oznako »PROGRAMI ŠPORTA 2013- Ne odpiraj«.
Na hrbtni strani kuverte mora biti označen polni naslov pošiljatelja. Oddaja ponudbe pomeni, da se kandidat strinja z vsemi pogoji javnega razpisa.
11.	Postopek obravnavanja vlog
Odpiranje vlog bo v 5 delovnih dneh po poteku roka za oddajo vlog, na sedežu Občine Dobrepolje. Strokovna komisija za šport bo odprla pravočasno prispele ponudbe in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Vloge, ki jih ne bo vložila upravičena oseba ali vloge, ki ne bodo pravočasne in napačne oz. netočno izpolnjene ponudbe, bodo izločene iz nadaljnjega postopka.
Če komisija ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev, obvesti predlagatelja, ki mora vlogo v 5-dneh dopolniti, drugače bo izločena kot nepopolna. O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30- dneh od datuma, ko se zaključi razpisni rok.
Z izbranimi izvajalci bo župan v roku 30 dni od prejema obvestila o izbiri sklenil letno pogodbo o sofinanciranju izvedbe programov športa v občini v letu 2013.
12.	Dodatne informacije
Informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občini Dobrepolje pri ga. Jani Zajec, tel.: 01/7880 283 ali po e-pošti: dejavnosti@do-brepolje.si.
OBČINA DOBREPOLJE, župan Janez Pavlin Številka: 41010-0002/2013, Videm, 14.01.2013
Obvestilo o javnih razpisih na področju kmetijstva
Spoštovane občanke in občani,
na spletnih straneh občine Dobrepolje Dobrepolje http://www.dobrepolje.si ali na sedežu občine Dobrepolje
sta objavljeni dve objavi javnega razpisa:
•	»Javni razpis - sofinanciranje trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v občini Dobrepolje,«
•	»Javni razpis - za ohranjanje in razvoj kmetijstva
in podeželja v občini Dobrepolje in za štipendiranje bodočih nosilcev kmetij v letu 2013.«
Več o prijavi na razpis, razpisnih obrazcih in pogojih je razvidno na spletni strani občine ali na telefonu številka 017880281. Obrazce lahko prevzamete na sedežu občine. Opozarjamo na kratek rok za prijavo na javni razpis.
Župan občine Dobrepolje Janez Pavlin Videm, 30.1. 2013
Rotary klub Grosup Ije po klo nil knjige mladim bralcem
Roža Kek
Knjiga je v otrokovem življenju neizčrpen vir novih znanj in spoznanj, kar potrjujejo številne študije. Zato je potrebno otroke še posebej spodbujati k branju knjig. Ena od pomembnih oblik motivacije za branje je, da otroku poklonimo knjigo, ki je zanj zanimiva. Še posebej smo veseli, da podpirajo
poslanstva knjige tudi člani našega Rotary kluba Grosuplje, ki so tik pred božično-no-voletnimi prazniki v Mestno knjižnico Grosuplje pripeljali bogato zbirko leposlovnih in poučnih knjig za otroke v vrednosti več kot 5000 €. S člani kluba smo se dogovorili, da jih razdelimo po knjižnicah, šolah in vrtcih na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. V vseh sedmih eno-
tah knjižnice pa smo jih v prazničnem času delili mladim bralcem in zvestim obiskovalcem ur pravljic, ki so bili nad knjižnim darilom navdušeni. Knjig so bile zelo vesele tudi vse vzgojno-izobraževalne institucije v vseh treh občinah. V imenu vseh, ki so prejeli knjigo v poklon, se zahvaljujemo Rotary klubu Grosuplje za njihovo podporo branju in znanju. ♦
Kinološko društvo Grosuplje
Sreda, 13. februar 2013, ob 19. uri	Nakup psa in prvi meseci vzgoje, Ana Doganoc, kinološka sodnica	Predavalnica v Pivnici Anton, Gasilska 2 v Grosupljem	Kinološko društvo Grosuplje / vpis v tečaje šolanja psov/. Vstop prost
Sreda, 20. februar 2013, ob 19. uri	Prehrana in veterinarska oskrba mladega psa, predavatelj Marjan Kastelic, doktor vetreinarske medicine	Predavalnica v Pivnici Anton, Gasilska 2 v Grosupljem	Kinološko društvo Grosuplje. Vstop prost
Sreda, 28. februar 2013, ob 19. uri	Razumem svojega psa, zato ga lažje vzgajam in šolam, predavateljica Maja Vidmar, inštruktorica šolanja psov	Predavalnica v Pivnici Anton, Gasilska 2 v Grosupljem	Kinološko društvo Grosuplje Vstop prost
Koledar prireditev, december 2012
DATUM	LOKACIJA	NAZIV PRIREDITVE	OPIS PRIREDITVE	ORGANIZATOR
7. februar, ob 9h	Videm, Jakličev dom	Otroški abonma Dobrepolje 2012/2013	Gledališče 3 Kranj: PETER KLEPEC	Občina Dobrepolje, JVIZ OŠ Dobrepolje, JSKD Ivančna Gorica
16. februar	Videm, Jakličev dom	Območna revija odraslih PZ in malih pevskih skupin 3. del (A. Čopi)		JSKD Ivančna Gorica
OBČINA DOBREPOLJE	TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov Izzivi sedanjosti za prihodnost
Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju z Občino Dobrepolje
VABI
vse ekopridelovalce in ostale, ki bi želeli ponuditi in prodajati svoje izdelke in pridelke
na TRŽNICI,
ki bo organizirana v soboto,
23. februarja 2012 od 8.30 ure dalje,
na trgu pred občinsko stavbo! PRIDITE, PRODAJAJTE, KUPUJTE!
PRIJAVE sprejema TD Dobrepolje na telefon: 041/96-28-23 ali e-mail: td.dobrepolje@gmail.com
DPŽ Dobrepolje - Struge VABIJO
vse, ki bi se želeli udeležiti delavnice
»PEKA KRUHA«,
19. februarja 2012 ob 15. uri,
v prostore OŠ Dobrepolje na Vidmu!
Delavnico bo vodila ga. Nada Lunder. Obisk delavnice je BREZPLAČEN.
PRIJAVE sprejema TD Dobrepolje na telefon: 041/96-28-23 ali e-mail: td.dobrepolje@gmail.com
25-letna "Zgodba iz Grosuplja" in koncert godalnih orkestrov Glasbene šole Grosuplje
V petek, 14. decembra, smo okroglo obletnico pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje zaznamovali z izidom zgoščenke in s slavnostnim koncertom v nabito polni avli OŠ Louisa Adamiča.
Robert Petrič in Nina Kaufman
Ob tem jubileju je bila že pred dnevi v Mestni knjižnici Grosuplje odprta razstava Zgodba iz Grosuplja. Prireditev, na kateri so ob pihalnem orkestru nastopili še pevka Eva Černe ter člani moškega zbora Corona, mešanega zbora ArtVoicess in mešanega zbora Zborallica, je postregla z bogatim glasbenim sporedom. Kot popotnico za nadaljnje uspešno delo pa naj omenimo še besede ravnatelja šole Deana T. Zavašnika, ki je uvodoma dogodek pospremil z besedami: »Glasba je umetnost, ki nas spremlja na vsakem koraku in brez katere si ne moremo predstavljati življenja. Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje pa je orkester, brez katerega si ne predstavljamo delovanja šole«.
Kulturni dom Grosuplje pa je v sredo, 12. decembra 2012, gostil velike in male godalce naše šole. S tradicionalnim božično-novoletnim koncertom so nam pripravili nepozaben večer, pester program pa so dopolnili pevci zbora ArtVoices z mentorico Ireno Vidic, mladi solisti in povezovalka Nikolina Kovač.
Na začetku se je predstavil Mali godalni orkester Grosuplje z mentorico Viktorijo Šušteršič Smrekar, nato pa so bili na vrsti člani Malega godalnega orkestra Škofljica pod vodstvom Milene Alaševic. Kot tretji so nam zagodli člani Malega godalnega orkestra Ivančna Gorica, ki ga vodi Špela Janša, sledili so Gross Upi, nadebudni gojenci mentorice Polone Udovič. Koncert je zaključil nastop Velikega godalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje pod taktirko Viktorije Šušteršič Smrekar z zanimivimi in raznolikimi skladbami. ♦
^ t Rek se glasi: Tišina je jezik Boga, vse drugo je slab prevod.
Tišina nima oblike, zato se je ne moremo zavedati z razmišljanjem.
Zavedanje tišine pomeni biti tih. Biti tih pomeni zavedati se brez misli.
Ko ste v sebi tihi, ste tisto, kar ste onstran obstoja v času: zavest - nepogojena, brezoblična, večna.
Eckhart Tolle
^_^
KD Dobrepolje
Vokalni sekstet Komplet
vas vabi
na letni koncert
ob kulturnem prazniku, ki bo
v četrtek 7. 2. 2013, ob 20. uri.
Gost koncerta boženski pevski zbor Biser iz Grosuplja.
Vljudno vabljeni!
sobota, 16. 2. 2013 • 7
Kdaj ? Kje ?
ob 19h
Jakličev dom Videm - Dobrepolje
Koncert
duhovno ritmične glasbe iz ribniške dekanije in okolice
Velike Lašče
JOZUE
Dobrepolje
IZVIR
Sodražica
MGS ALIAS
Rob
f	SPIRITUS
Ribnica
MGS I.K.S.
Vstop prost
Št. Jurij
mlPZ ŠT. JURIJ
Luč božične noči - mladinska igra s petjem in glasbo
V nedeljo, 6.1.2013, smo birmanci izvedli zadnjo od dveh predstav igre Luč božične noči. Prišlo je mnogo gledalcev, za kar se Vam iskreno zahvaljujem v imenu celotne igralske ekipe. Naj Vas v teh nekaj stavkih popeljem na našo pot priprave, garanja, vaj, predvsem pa neizmernega veselja in zabave.
Anamarija Rebolj, DS Scena
Zasedba za mladinsko igro je nastala oziroma jo sestavljamo letošnji birmanci, kateri smo se odločili za dramsko skupino izmed neštetih drugih interesnih dejavnosti. Sprva nam igra Ivana Sivca ni bila kaj preveč po godu. Ze sam naslov se nam je zdel nekoliko preotročji. Toda kasneje, ko smo se poglobili v samo besedilo in like, katere smo igrali, smo odkrili pomen dramskega dela, kateri je neizmerno velik in zelo pomemben za nas, Slovence. Vadili smo cela dva meseca, redno vsako soboto, med počitnicam pa kar vsak dan. Na začetku se je bilo marsikomu težavno vživeti v dano vlogo. Toda s pomočjo mentorjev, kateri so

bili res izjemni; Sabine, Jasmine in Janeza, nam ne bi uspelo. Potovanje v svet amaterskega igranja je bilo res zanimivo in poučno za nas birmance. Elementov, ki smo se jih naučili pri dramskem oziroma gledališkem krožku, verjamem, da nam bodo prišli v življenju še kako prav. Zahvala gre vsem, kateri ste nam stali ob strani in nam pomagali, da smo vse izvedli popolno. Največja zahvala naj gre mojim prijateljem in soigralcem, s katerimi sem preživela lepe trenutke: Maji P., Maji M., Katarini, Luciji, Evi, Juliji, Davidu in Aljažu. Tu ne smem pozabiti na Ta-maro, ki nam je priskočila na pomoč s kitaro, Vidin pevski zborček deklet in pa seveda že prej omenjenih mentorjev. ♦
PREMIERNO PREDSTAVLJEN PESNIŠKI PRVENEC V PODGORI
Sr(e)čelov mojega veka Andreja Debeljaka
Saša Strnad, foto: Olivier Grandovec
V kopreni razmišljanj sprehajam ritem, brskam po besedah, strasteh, ki so se me dotaknile v tistem večeru. Poezija. Prečudoviti izrazni žanr, tako miren je. Kraj, kjer misliš, da je vse legalno, a nič ni. Vse j e ilegalno. Divje, glasno, raztelešeno, ponosno, nacionalistično, uglašeno, nezaupljivo, nezanesljivo, strastno, leporečno, nežno, lenobno ... in ko se prisebno, s trezno glavo in trdnimi koleni prepustiš temu dogajanju, v njem preprosto uživaš. Se dati na pladenj in pustiti, da ljudje berejo o tvoji intimi? Pogumno. Lov se je pričel. Srčelov. Da se usta posladkajo. In knjiga dokonča. Poglavje zaokroži. Misel sreča drugo in objem močno stisne vaš utrip.
V Podgori, 14. decembra 2012, smo začutili, sledili smo zgodbi: Sr(e)čelov mojega veka, avtorja Andreja Debeljaka. Sreča je tesno povezana z iskanjem smisla življenja, ki sodi med večne teme umetnosti in s tem tudi poezije. Temeljno vprašanje, ki vrti Andrejevo spraševanje, o vsem znotraj življenja in smrti v poglavjih: Brezsrčna in Tat, In vse se začne znova in Prazniki življenja.
Večina pesmi je bila že napisanih, nekaj pa jih je nastalo v procesu nastajanja. Ne zaradi knjige same, ampak so se zgodile z zgodbo, ki jo nosi knjiga. Andrej je že od nekdaj imel vizijo, da bi v nekaj letih svoje pesmi izdal v knjigi, a v tistem času ni razmišljal, kako bi se to lahko dejansko zgodilo. Verjel je, da vse pride ob svojem času in z določenim razlogom. Ni hotel izsiliti situacij e. Morda niti pesmi prej niso bile čisto pripravljene; ni bil neučakan, kajti pesmi so kot vino, dobro je, če pustiš, da dozorijo.
Knjiga zagotovo ni samo literarni izdelek. Izjemno pomembna se mi zdi celostna izkušnja - od celostne idejne zasnove, luš-
čenje vsebine - izplen, grafična podoba, naslovnica, izbiranje pisave, tisk, pridobivanje podpornikov za izdajo knjige, idr. Ni mačji kašelj, ni. Enako velja za izbiro sodelujočih, ki bodo dodana vrednost dogodka: Moški pevski zbor Struge, Koma 750, Vokalna skupina Mavrica, Prepovedan sad in prav za posebej ta dogodek združitev Andrejevih prijateljev, ki so mu uglasbili pesem Komu zvoni ... kakšen prijeten venček izbranih. 100% užitek. Le kaj sploh še ostane velikim?
Jaz in Andrej? Moja srečevanja z Andrejevo knjigo so se začela veliko prej, saj sprem-
' mm *	
ft- ^v j	
IH i J?V J	
mMp1 ■	
ljam prijatelje in tovrstne dogodke. Skupaj sva sodelovala pri marsikaterem projektu, ki so pustili sledi duha časa, zato sem še toliko z večjim užitkom sprejela izziv in pri prebiranju pesmi začutila povezavo, drznost, ki jo izraža skozi svoje motive, ritem in strasti pesmi. Predstavila sem mu idejo in sprejel jo je. Skupaj sva prišla do konsenza, da naj bi bila naslovnica malo manj direktna, da ne pove vsega, ampak mami in vabi pod odejo besed, v Srce. Splošen občutek, je, da je pri ustvarjanju vsaka še tako majhna podrobnost dobro uigrana, hkrati pa se najde dovolj prostora za sproščanje iskrene energije, celo tako, da sle-
čeni material zaživi povsem svoje življenje.
Na razpis smo se odzvali: Meta Mehle, Žiga Palčar, Peter Novak, Janko Nose; različna videnja in čutenja; naši rezultati so trenutno razstavljeni v knjižnici na Vidmu. Vsak po svoje njegovo pesem poje.
Želim si več takšnih dogodkov, več ljudi, ki bi prišli in prisluhnili živim ustvarjalcem, kajti na živce mi gre publika, ki se lepi na ime in dogodek ter pride poslušat »VIP - zelo pomembne osebe«. Kako se že temu reče? Intelektualni snobizem, mogoče. Sprašujem se, zakaj ta publika ne pride na branja tistih dveh, treh ali morda, če je dobra bera, desetih, recimo, da jih je deset, ki lahko priredijo podobno dobro, če ne celo boljšo »zabavo«? Ali bi prišli, če bi za takšnimi branji stala enako močna propagandna mašinerija? Ali smo Slovenci zgolj in samo podcenjujoči, že skoraj sovražni do sicer zelo redke domače kakovosti? Ne verjamem, ali smo res? Ali smo preprosto leni? Za vzpostavitev odnosa s umetnostjo nasploh, pa naj gre za ljubezen ali zgražanje, je, kar je danes čudno, odločilno za dediščino, da se ustvarja, dela, piše in bere. Doma v kuhinji, ateljeju, v fotelju, v postelji, na ležalniku, vlakih, avtobusih ... tako v soncu sreče kot v njeni senci.	^
Kar pa zadeva domači teren, bom zdajle izrekla nekaj človeškega in zelo slovenskega hkrati: zagotovo bi se vam zdelo pisanje določenih lokalnih patriotov zanimivejše, če bi si jih dovolili osebno spoznati in ne samo poslušati o njih. Kaj pravite na osebna srečevanja? To je strast, ki mehča naš prazen svet.
Kajti ko nas več ne bo, ostala bo duša, ne telo. Mi tu, vi tam, a neločljivi: v živih mrtvi, v mrtvih živi - vsakdo začasen. Skupaj večni.
Andrej je svojo knjigo napisal, ne bo več čepel tam na belini med črkami in čakal. Čakal, da ga kdo prime v roke. Odšel je in za seboj pustil sled. Knjigo. Na volj o vsem v Knjiž-
nici Grosuplje, izpostava Videm-Dobrepolje, ali pri avtorju doma.
Pa pojdite in si jo vzemite v roke. Vsaj prelistajte jo. In o njej veliko govorite. Na glas. Govorite in izražajte svoja čustva. To je naredil Andrej. To zmorete tudi vi. ♦
KaraDanasr(e)čelo"oc£o
Andrej Debeljak
Pred leti sem imel ponavljajoče sanje. Večkrat se mi je sanjalo, da v nepregledni množici bežimo pred neopredeljenim sovražnikom, vendar tako močnim, da ni nade v zmago. V begu pred njim smo vsi zapuščali domove, imetje in vse, ter samo bežali, bežali, bežali. Že kmalu po začetku bežanja, pa sem se ustavil in v solzah zakričal, da ne morem zbežati. Da mi nekaj ne pusti in da bom ostal tukaj, četudi izgubim življenje. Prijatelji in znanci v sanjah so me rotili in prepričevali, naj ne ostanem, ker je to gotova poguba, in bežali dalje. Potem pa se je zgodilo nekaj presenetljivega. Najprej je iz množice stopila črnolasa ženska, pritekla do mene in mi solzna v obljubo podala roko, da ostane in se bori skupaj z mano do konca. Za njo je to storila moja mama, takrat še živa. Nato še rjavolasa ženska, pa brat, za njimi prijatelj in še en znanec. Vse več bežečih v množici je svoje glave obračalo nazaj. V njih se je bil boj, naj bežijo dalje ali se pridružijo tistim, ki smo ostali. Kar nekaj jih je bilo takšnih, ki jim srce ni dalo, da bi zajčje pobegnili in so se pridružili peščici, ki jo je z roko v roki prežela neka posebna moč, popolno zaupanje in himnična ginjenost. Vse več nas je bilo, in naš duh je rasel v žarečo kroglo. Potem sem vedno nehal sanjati. Nedokončane sanje mi niso nikdar razkrile, kakšen je konec sage.
Morda ne življenjska zgodba, zagotovo pa zgodba za življenje, katera je bodisi zaradi trenutne družbene sitacije ali izdaje mojega pesniškega prvenca, na mestu za uvod v nadaljnje pisanje.
O družbeni situaciji bom premleval kdaj drugič, danes ima prednost SRČELOV MOJEGA VEKA in vsa odprta srca, ki sem jih našel v njem, s katerimi smo se med seboj začutili, si zaupali in svoj čas in sebe zastavili za nekaj, kar presega egoizem in pridobitniško stremenje, ter združuje utripe v duhu stapljanja in posvečanja višjemu cilju. Nečemu novemu, boljšemu, kar pa v
prvi meri zahteva pogum, srčnost in preseganje lastnih omejitev.
Verjemite mi, da se ni enostavno izpostaviti, niti biti iskren v dno duše, kar se zgodi, če širnemu svetu obelodaniš svoja najgloblja občutja in razmišljanja. Mogoče sem zaradi tega toliko let okleval z izdajo svojega prvenca; ker nisem imel dovolj poguma, ker nisem še dozorel, da bi na glas pokazal kdo in kaj sem še vse, poleg tistega, kar je od mene pričakovano, s čimer se ločim od povprečja. Kar je v meni edinstvenega in posebnega. Kar je najdragocenejšega in hkrati najbolj prestrašenega. Ker verjamem v to, da človek nikdar ničesar ne stori samo zase, ampak je vsako njegovo dejanje vtkano v mozaik sobivanja, ker vsak naš gib, misel in odločitev delujejo po principu vzroka in posledice, sem to storil javno in na način združevanja. Da bi lahko vsem mladim ustvarjalcem in navdušencem, ki tiho in na skrivaj gojijo kakršnokoli srčiko svojega aktivnega obstoja in preko katere najboljše izražajo sami sebe, povedal in pokazal, naj ne obupajo in naj vztrajajo! Naj jim ne
zmanjka sanj, poguma, vere in moči. Ker se splača. Ker srčnost vedno obrodi sad. Jaz sem nanj čakal 20 let. 20 dolgih let razkoraka med sanjami in realnostjo zunanjega sveta; med upanjem in teptanjem; med upornosj in pokoravanjem normam. Kar te ne zlomi, te utrdi, in kdor ne obupa, lahko vsakič znova začne. Samo zato s svojim prvencem dvigujem toliko prahu, ker verjetno ne bom nikdar pozabil, koliko je nežna mladostniška duša prestala, preden je po dolgem stopnišču prikorakala na vrh Olimpa. Pa ne sama, ampak z njo tudi ka-ravanica, ki ji je posvečeno tole pisanje. In zato, da se na glas pove, da imamo v naših krajih mnogo nadarjenih in sposobnih posameznikov, ki na raznoraznih področjih ustvarjajo presežke, ter na ta način dvigujejo ceno našemu času in prostoru kot celoti. Tako kot zame ne more biti večjega plačila za vse ure, dneve, noči, tedne, mesece in leta, preživetih za kupi popisanih listov, beležk in zvezkov, od te drobne knjižice, za katere platnicami utripa 36 let življenja, enako velja tudi za vse, ki so pripomogli, da je bila spočeta in da je takšna, kakršna je.
V tem pogledu sem stvarstvu hvaležen vsaj za dve stvari; prva je, čemur ljudje pravijo talent, jaz pa pravim ljubezen. Ker vsak človek ima v sebi mnogo potencialov, razvije pa le tiste, do katerih goji največjo ljubezen in predanost in kateri podredi vse svoje druge težnje in motive. Druga pa je zagotovo ta, da sem imel v življenju največjo srečo v tem, da sem v svoje življenje vedno privabljal poete. In zame poeti niso samo tisti, ki pišejo pesmi, ampak vsi srčni ljudje, ki izžarevajo strast duha in kateri karkoli že počnejo, počnejo to z žarom in popolno predajo.
Tako lahko pri zahvali, pri kateri niti pod razno ne morem našteti vseh poimensko, ker vas je preveč, na začetek postavim svojo še živečo staro mamo, ki jo krivim za to, da je svojo ljubezen do pisane besede in modrosti prenesla na pokojno mamo, mama pa name. Seveda gre zahvala obema star-
šema, da sem bil sploh rojen in ki verjetno nista malo pretrpela ob blodnjah in la-birintenju iščočega mozoljastega pesnika. Nič lažje verjetno niso odnesli niti sestri in brat, ki so posredno tudi trpeli za tegobami boema pri hiši. Za svojo pesniško pot se moram zahvaliti vsem članom najboljšega struškega benda vseh časov Prepovedanega sadu, s katerim so bila uglasbljena nekatera moja besedila, s katerim sem doživel in ustvaril neponovljiva in zavidanja vredna burna leta. Še posebej Jankotu Nosetu in Matjažu Puglju. Pozabiti ne smem na gimnazijska sotrpina Jolanda Orož in Jureta Koseškega, s katerima smo skupaj kovali revolucionarne stihe in praznili steklenice. Velik vpliv na takratno ustvarjanje imata tudi prijateljici Tanja Ferkulj in Meta Mehle. Seveda bi moral tukaj dodati prav vse kraje, ljudi in dogodke, s katerimi sem bil v interakciji, ki so me izoblikovali v kot takšnega in s tem tudi soustvarjali mojo poezijo. Pa na srečo bralcev za to nimam fotografskega spomina, ne časa, ne prostora, ne volje. Toliko o preteklosti.
V polpretekli zgodovini gre zahvala umetniški skupini ST*ART, ki sem se ji kot samotar pridružil in z njo izvedel marsikateri kvaliteten literarni projekt, ter pesniškemu portalu Pesem.si, kjer objavljam svoja novejša dela.
In končno je na vrsti SR(E)ČELOV MOJEGA VEKA, kateremu je poleg samoin-ciative iskro na vžigalno vrvico pristavil moj nadvse dragi pesniški prijatelj Ivan Korpo-nai, ki mi je poleg prigovarjanja, priskrbel tiskarja v Srbiji in napravil več kot 2000 km iz Nemčije v Srbijo, da je natis dvignil in ga predal transportu. Ob transportu se moram zahvaliti tudi svojemu kamaratu Borisu Heglerju - Borinu, ki ima velike zasluge za to, da so knjige pravočasno priromale v Slovenijo.
Posebno mesto na tronu ima pet ustvarjalcev - trije fotografi: Saška Strnad, Žiga Palčar in Janko Nose; slikarka Meta Mehle in risar Peter Novak, ki so se odzvali mojemu pozivu in prispevali svoje umetnine za naslovnico, poglavja in zadnjo stran, ter od katerih je bila po težki, naporni odločitvi izbrana Saška Strnad. Njihova dela si lahko še nekaj časa ogledate v knjižnici Dobrepolje v Jakličevem domu.
Za sam izbor, lektoriranje, postavitev in izgled gre zahvala veliki četvorki; moji dragi Silvi Langenfus, ki je od začetka do konca s svojo kritičnostjo, perfekcionizmom in multipraktičnostjo skrbela, da je končen rezultat na nivoju, na kakršnem mora biti. Za naslovnico in zadnjo stran ter izgled vsega fotografskega gradiva sta poskrbela že omenjena Saška Strnad ter srčni evrop-
ski vitez pesništva Franci Novak, kateri si zagotovo zasluži posebno ovekovečenje v kateri od naslednjih številk tega glasila, ki je poskrbel za postavitev tiskanja, ter tisoč in eno tehnično nujnost, o katerih se navadnemu človeku še sanja ne. Prav posebno zahvalo za prav posebno veliko dela, si zasluži Ana Porenta, ki jo bom raj e kot z vsemi laskavimi nazivi, ki ji zasluženo pritičejo, v tem primeru imenoval le prijateljica in pesnica, ki me je tenkočutno začutila, ter vse moje pesmi lektorirala in popravila, da niso izgubile ne v pomenu, ne v obliki, ampak le še pridobile v kakovosti in dovršenosti.
Amlrej Dtbtljak - .
■i 1 tr 'oPJII
" J I r-fW'^B' ^SU
^IhSHN
Sr(e)čelov
mojega veka
Drugi komplet medalj gre Občini Do-brepolje z županom gospodom Janezom Pavlinom na čelu, ki sta me poleg odkupa šestine natisa vseskozi podpirala, mi pomagala pri oglaševanju in nasploh korektno sodelovala, ter nosilcem gospodarske dejavnosti, ki ste dokazali, da imate tudi v teh težkih kriznih časih posluh, čut in zavest, s katerimi ste pomagali, da je do izdaje prvenca sploh prišlo. Tako so se poleg Občine izkazali še moj delodajalec Žaga Pogorelec, Muc trade transport, Divjačinstvo Meglen, Računovodske storitve Damjana Palčar, Jaxma d.o.o., Smid&Vehovar - podjetje za finančno računovodske storitve, Računalniško programiranje Rapro in Gaj Jakič Stane s.p.
Ostanejo nam še dozdajšnje prezentaci-je, predstavitve in soustvarjanje doživetih, nepozabnih večerov, kjer smo utripe SR(E) ČELOVA MOJEGA VEKA skupaj poslali v eter, ter na takšen ali drugačen način pridali k njegovi neponovljivosti. Svoje so k temu prispevali: TD Podgora, TD Dobrepolje, KD Dobrepolje, Andrej in Saška Strnad, članice DPŽ-ja: Pavla Hočevar, Štefka Francelj
in Urška Pugelj; Zidanca pri Belokranjki, Andreja Pugelj, Jasmina Strnad, KOMA750, vokalna skupina Mavrica, MPZ Struge, Prepovedan sad, Žiga in kompletna družina Palčar, Marjan Ferkulj, Knjižnica Dobrepolje, Jasmina Mersel, Ana Babič, Zala Erčulj, Sabina Volek in morda še kdo. Še posebej pa so me z uglasbitvijo moje pesmi Nekomu zvoni ganili Lidija Pugelj, Mojca Pogo-relc in Gašper Letonja. Če sem koga pozabil ali izpustil, naj mi ne zameri, ker ga nisem namerno. Preveč je vseh srčnih nitk s katerimi so spletene leteče preproge naših skupnih večerov.
Seveda pa bi bilo vse zaman, če na večere ne bi prišli vi, dragi slušatelji in gledalci. Samo z vami je naš skupni trud dobil pomen in ceno. Zato hvala za udeležbo, odziv, pohvale, komplimente in nasploh podporo.
Za konec bi dodal le še to, da sem si pred izdajo prvenca postavil tri izzive. Prva dva sta bila k sodelovanju pritegniti še druge umetnike naših krajev na eni strani in na drugi k projektu pritegniti tudi nosilce gospodarskih dejavnosti. Za oba moram reči, da sem in smo lahko zadovoljni. Tretji je še v teku: prodaja naklade, ki je štela 300 izvodov. Ko bo padla še ta meja, bom lahko na glas oznanil, da si tudi v teh krajih in časih upam v sodelovanju z drugimi realizirati kakršenkoli izziv ali sanje. Ena vejica se da zlomiti, butare ne moreš, pravi pregovor. Srce na tristo in bitka do zadnjega diha! Vsem, ki ste mi ga dokazali, vedite, da kar ste vi storili zame, bi tudi jaz storil za vas. Upam pa, da vam je plačilo tudi lastno za-dovoljsto.
Za domovino s srcem in glavo naprej!
P.s. Kdor še nima SR(E)ČELOVA MOJEGA VEKA, ga lahko do razprodaje dobi v knjižnici Dobrepolje ali pri meni osebno. ♦
Unikatni nakit Teodore Hekič: Pikiriki
Na prvi lanskoletni dobrepoljski tržnici, ki je potekala v središču Vidma, smo ob pohajkovanju ob različnih stojnicah težko zgrešili njeno stojnico, saj je s svojimi izdelki navdušila prenekatero žensko oko. Zato sem se odločila, da vam jo predstavim.
Mojca Pugelj, foto:
Kdaj si začela izdelovati nakit?
Že od malega rada popravljam in preurejam stare ogrlice, zapestnice in drug odslužen nakit. Nato sem čisto spontano začela ustvarjati zase, saj sem želela nositi nekaj posebnega, drugačnega. Kmalu so se moji izdelki pojavili na moji mami, prijateljicah, znankah. Z izdelovanjem nakita se "bolj zares" ukvarjam približno 2 leti. V tem času je nastalo kar nekaj izdelkov, ki jih zdaj že predstavljam širši javnosti.
Kaj izdeluješ?
Pod blagovno znamko Pikiriki zaenkrat najdete ročno izdelane unikatne ogrlice (teh je največ), prstane ter broške.
Kje jemlješ navdih?
Navdih priplava ob gledanju revij skandinavskih ustvarjalcev, ob sprehodu po gozdu, ob druženju z otroki, v ljudeh, v modnih revijah ... Name naredijo vtis male in ne vsakdanje stvari. Seveda pa inspiracijo vedno in povsod vidim tudi v pikicah - ime Pikiriki je vsekakor ime z razlogom :)
Iz česa izdeluješ nakit?
Seznam je kar dolg. Osredotočam se predvsem na naravne materiale: lesene
kroglice/ploščice, filc, volna za polstenje, usnje, časopis, svilene vrvice, papirnati pr-tički ... Veliko nakita je tudi kvačkanega, ročno poslikanega ali izdelanega iz Fimo ter Das mase.
Imaš sama veliko nakita? Nosiš večinoma svojega?
Imam ogromno nakita - včasih se pošalim, da bom začela izdelovati še omarice za shranjevanje le-tega. Nosim svoj nakit, kupim ga tudi ob vsakem obisku kakšnega mesta, veliko pa si ga naročim kar preko spleta.
Kakšni so odzivi ljudi, ko vidijo tvoj nakit?
Do sedaj sem prejela same pozitivne kri-
tike :) Pripadnicam ženskega spola je všeč, ker med njim vsaka najde nekaj zase - na voljo je veliko barv, raznovrstnih materialov, tehnik ... Največkrat pohvalijo izvirnost in unikatnost ter žive barve. Večina se jih odloči za nakup, ker pravijo, da bodo z nošenjem mojega nakita naredile vtis.
Imaš za v bodoče v mislih še kakšno kreativno idejo?
Seveda, idej je ogromno - sproti jih moram pisati v beležko, saj me kar prehitevajo. V prihodnosti mislim ustvariti tudi kaj zapestnic, lasnih dodatkov ... Tu lahko omenim še, da ustvarjam tudi na likovnem področju - slikanje z oljnimi in akrilnimi barvami, tako da bo leto precej ustvarjalno. ♦

Praznični december v Kompoljah
Zadnji mesec v letu, mesec obdarovanj in praznovanj, smo v podružnični šoli Kompolje preživeli veselo in ustvarjalno.
Petra Andoljšek Žagar in Katarina Vinšek
Skupaj z učenci matične šole in ostalih podružnic smo zbirali šolske potrebščine in otroške knjigice za otroke v slovenskih bolnišnicah. Zbrane stvari je prevzelo Društvo srčne mamice, ki je poskrbelo tudi za to, da so se stvari razdelile med otroke.
Skupaj z otroci iz vrtca, vzgojiteljicami in učiteljicami ter našimi starši, smo preživeli prijetno ustvarjalno popoldne v prostorih šole in vrtca. Izdelovali smo novoletne voščilnice in novoletne aranžmaje iz naravnih materialov. Tako učenci kot starši so pokazali veliko mero ustvarjalnosti in skupaj smo si pričarali pravo pred praznično vzdušje.
V	zadnjem tednu smo se ponovno odločili, da si sami pripravimo šolsko malico. Tokrat smo pekli pice, ki so bile slastne. Pripravili smo si pravi domači zeliščni čaj - zelišča smo že jeseni pobrali na našem šolskem zeliščnem vrtu. Pekli smo tudi piškote, po katerih je dišalo po vsej šoli.
V	petek, 21.12.2012, pa smo sodelovali na občinski proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti v Jakličevem domu na Vidmu. In sledile so novoletne počitnice, ki smo jih že vsi težko pričakovali. ♦
»Ni sreča prejeti lepo darilo, sreča je prejeti ljubezen tistih, ki jih imamo radi!
Naj bo leto, ki prihaja polno iskrene ljubezni in objemov tistih, s katerimi jo delimo!«
Učenci in učiteljice PŠ Kompolje
Tradicionalni pohod z lučkami
Sabina Novak
Na praznik svete Lucije, 13. decembra, smo v vrtcu Ringaraja organizirali tradicionalni pohod z lučkami.
Letos smo otroke in starše spodbudili k njihovi ustvarjalnosti, tako, da so si sami izdelali lučke.
Zbrali smo se pred vrtcem, pot nas je vodila mimo Podgoriške kapelice, naprej po glavni cesti mimo gostilne Brdavs, cilj pa je bil na Vidmu pred turistično informacijskim centrom.
Tu so nas pričakali palčki. Dejan in Klemen sta poskrbela za praznično glasbo. Vsi skupaj smo pričakali Božička. Pogostil nas je
z medenjaki, čaj pa so nam pripravile kuharice iz vrtca. Temperature so bile zelo nizke, tako da so se nam medenjaki in čaj teknili. Božiček nam je namenil lepe misli in spodbudne besede in skupaj smo zapele nekaj otroških pesmi.
Po odhodu Božička nas je pot vodila nazaj v vrtec in tako je bilo pohoda tudi konec. Kljub mrazu se je pohoda udeležilo lepo število staršev, tako, da smo veseli, da nem je ponovno uspel tradicionalni pohod.
Zahvaliti se moramo tudi gasilcem in policistom policijske postaje Grosuplje, ki so nas varovali ves čas pohoda.
Na snidenje spet prihodnje leto. ♦
Otroci iz PŠ Struge so se s proslavo predstavili
v šoli v domačem kraju ...
Otroci in zaposleni na PŠ Struge so tudi letos pripravili božično tako v šoli pričarali praznično vzdušje.
Mojca Pugelj
Najprej so nas v praznično vzdušje ob zvokih harmonike s petjem in plesom popeljali naši najmlajši, predstavil se je šolski pevski zbor, nekoliko starejši pa so zaigrali pravljico o Snegulj-čici ter skeč z naslovom V restavraciji. Tudi tokrat so se predstavili člani moškega pevskega zbora iz Strug z dvema pesmima. Učenke so dokazale, da so tudi gibčne, saj so za nastop »natrenirale« gimnastično točko. Starejši so nam pogumno dokazali, da so odlični plesalci. Tudi letos niso manjkali zvoki harmonike, ki jo je za obiskovalce raztegnila Andreja Križman. Po proslavi so otroci svojim staršem pokazali in poklonili izdelke, ki so jih naredili pri različnih predmetih in v času obšolskih dejavnosti. Letošnja novost je bil srečelov, pri katerem je vsaka srečka prinesla nagrado.
Vsekakor lahko rečemo, da nam je druženje prineslo malo čarobnosti, ki jo vsi potrebujemo v tem hitrem in negotovem
novoletno proslavo, s katero so razveselili starše in krajane ter
svetu, da smo si lahko z iskrico v očeh zaželeli srečno 2013 in optimistično začeli novo leto, ki je pred nami.
Ob tej priložnosti se vodja šole zahvaljuje vsem otrokom za lepo prireditev, staršem za podporo in vsem zaposlenim za trud.
... ter na Vidmu, v zavodu Sv. Terezije
Stanovalcem doma so se tudi tukaj najprej predstavili najmlajši na-dobudneži, ki so pod vodstvom Karmen Perko in ob zvokih Andreje Križman zaplesali in zapeli. V čudoviti pravljični svet so stanovalce popeljali učenci 4. in 5. razreda, ki so skupaj s svojo učiteljico Anjo Drobnič spoznavali hudobno kraljično, lepo princesko, 7 palčkov, kraljeviča ... In ker vsi vemo, da nam vesela pesem vedno razvedri duha in telo, odžene stran otožne misli in nam pomaga, so se učen-
ci šolskega pevskega zbora, pod vodstvom Marte Siter, zapeli dve pesmi. In ker je smeh pol zdravja, so učenke dramskega krožka za konec zaigrale še skeč z naslovom V restavraciji pod mentorstvom Andreje Polzelnik Marolt. Vse te lepe trenutke je v objektiv ujela Barbara Blatnik.Velikokrat se stanovalci doma znajdejo v težkih situacijah, ko potočijo tudi kakšno solzo bolečine ali osamljenosti. Ravno zato je pomembno, da znamo starejše razveseliti, jim pričarati nasmeh na obraz ali jim izreči kakšno spodbudno besedo in jim tako pokazati, da niso sami... vse to je učencem in zaposlenim na PŠ Struge s prireditvijo zagotovo uspelo. ♦
Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde.
Miklavžev večer v Podgori
V nedeljo, 2. decembra , je na prvo adventno nedeljo Turistično društvo Podgora organiziralo Miklavžev večer s sveto mašo, ki jo je vodil kaplan Marinko v vaški cerkvici Sv. Nikolaja.
Andrej Strnad, predsednik TD Podgora
Namen večera je druženje vaščanov, članov TD Podgora in seveda naših najmlajših. Po maši je sledil kratek program, ki so ga pod vodstvom Jožeta Kluna pripravili Podgorski otroci. Tjaša, Matic , Michele, Katja in Monika so prebrali pesmi o Miklavžu. Po krat-
kem programu so naši najmlajši že nestrpno pričakovali Miklavža v spremstvu angelov in parkeljnov, ki jih je s svojim prihodom razveselil in za najmlajše prinesel tudi darila. Kot vsako leto pa je tokrat Miklavž v imenu TD Podgora obdaril tudi Zavod Prizma iz Ponikev, s knjigami za njihovo knjižnico. Darilo je sprejela direktorica Zavoda Priz-
ma, ga. Katja Vipotnik in se razveselila tudi ponujene priložnosti, da knjige, pesmi in podobno preberemo skupaj s člani društva v njihovem na novo prenovljenem Zavodu.
Zaključek večera smo nadaljevali ob vročem čaju in kuhanem vinu. Zahvalil se bi vsem, ki so prispevali, da se je Milavžev večer razvil v prijetnem duhu in druženju. ♦
Brezplačno razdeljevanje sadja po šolah
Sadje in zelenjava predstavljata pomembno skupino živil v uravnoteženem jedilniku vsakega posameznika. Prebivalci Slovenije žal v dnevni prehrani ne zaužijejo priporočenih vrednosti sadja in zelenjave, kar pogosto vpliva kot dodaten dejavnik pri pojavu številnih kroničnih obolenj in prezgodnje smrti.
Maruša Brecelj, organizator šolske prehrane v OŠ Dobrepolje
V prehrani sta zaželena sadje in zelenjava pridelana pri lokalnih pridelovalcih, ki pridelujejo hrano na naravi prijazen način. Študije namreč kažejo, da lokalno pridelano sadje in zelenjava vsebujejo več hranilnih snovi (vitaminov in mineralov) v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas.
V OŠ Dobrepolje se tudi letos izvaja projekt sheme šolskega sadja, ki je ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in
zelenjave. Namen tega ukrepa je spodbuditi trend porabe sadja in zelenjave, pridelane pri lokalnih proizvajalcih, in hkrati omejiti naraščanje telesne teže in debelosti pri otrocih in s tem omejiti povečano tveganje za nastanek bolezni sodobnega časa.
Evropska unija je preko obsežne študije ugotovila, da je projekt brezplačnega razdeljevanja sadja in zelenjave eden od ukrepov, ki bi lahko dolgoročno pospešil njuno porabo. Državam članicam je namenila določeno finančno pomoč za brezplačno razdeljevanje svežega sadja in zelenjave
učencem. Na naši šoli poteka razdeljevanje sadja ali zelenjave v okviru sheme šolskega sadja enkrat na teden. Tako učenci dobijo sadje ali zelenjavo kot dodaten obrok poleg šolske malice. Poslužujemo se sezonskega in v Sloveniji pridelanega sadja in zelenjave. Pri projektu pa je poudarek tudi na izobraževanju in osveščanju učencev, staršev in delavcev šole o koristnosti sadja in zelenjave. Osveščanje tudi na naši šoli poteka tako, da učenci izdelujejo plakate, organizirana so predavanja, ekskurzije in pripravljajo se učne ure na temo zdravega prehranjevanja. ♦
Iz krajevne organizacije RK Dobrepolje
Srečanje krvodajalcev
Število krvodajalcev v Dobrepolju se zadnja leta povečuje. V lanskem letu se je dveh krvodajalskih akcij udeležilo blizu 200 krvodajalcev. Posebej smo veseli, da se povečuje tudi število mladih, še zlasti tistih, ki so prvič darovali kri.
Andreja Štorman Vreg, foto: Andrej Vreg
Krajevna organizacija RK Dobrepolje je v petek, 18. januarja 2013, v prostorih društva upokojencev v Jakličevem domu, pripravila tradicionalno srečanje krvodajalcev. Letos je bilo med krvodajalci 32 nagrajencev, ki se redno udeležujejo krvodajalskih akcij. Žal je bila udeležba bolj skromna, zato bomo tistim, ki se srečanja niso udeležili, priznanja poslali po pošti. Nekateri so kri darovali petkrat, desetkrat, drugi trideset in večkrat. Z nami je bil tudi Peter Koritnik, ki je kri daroval že petdesetkrat.
Kulturni program so pod mentorstvom Eme Sevšek pripravili učenci OŠ Dobre-polje. Predstavili so delo dobrepoljskega pesnika Francija Novaka, ki je na drugem Evropskem pesniškem turnirju v Mariboru postal vitez turnirja. Ob občinskem prazniku pa je lani prejel občinsko priznanje.
Predsednica KORK Dobrepolje Marija Tegel je predstavila uspehe lanskoletnih krvodajalskih akcij in drugih aktivnosti krajevne organizacije
Učenci so nam prebrali nekaj Novakovih pesmi. Nastopili so Katarina Hekič, Ana-marija Rebolj in Aljaž Šuštar.
Predsednik Območnega združenja RK Grosuplje Franci Horvat je v pozdravnem nagovoru spregovoril o krvodajalstvu in delovanju RK Slovenije. Predstavil nam je nekaj statističnih podatkov o krvodajalcih. Zanimivo je, da je med krvodajalci precej več žensk kot moških, glede na starost pa je večina med tridesetim in petdesetim letom. Predsednica Krajevne organizacije RK Dobrepolje Marija Tegel nam je predstavila uspehe naših lanskoletnih krvodajalskih akcij in druge aktivnosti, ki so potekale v Krajevni organizaciji RK Dobrepolje. Med drugim se je zahvalila vsem, ki so konec decembra sodelovali v dobrodelni akciji Drobtinica. Tako zbrana sredstva so namenjena za tople obroke otrok iz socialno šibkejših družin, ki obiskujejo OŠ Dobrepolje.
Srečanja so se udeležili tudi prostovoljci
Predsednik Območnega združenja RK Grosuplje Franci Horvat je v pozdravnem nagovoru spregovoril o krvodajalstvu
RK. Poskrbeli so za dobro večerjo, pijačo in sladke dobrote. Tako smo večer preživeli v prijetnem vzdušju in druženju. ♦
Učenci OŠ Dobrepolje so pripravili recital poezije Francija Novaka
Visok jubilej - 90 let Marije Nose
Zadnji dan v letu, 31.12.213, je v krogu svojih domačih praznovalo svojo 90. letnico življenja Marija Nose - Strešinova iz Pake.
Marija Pogorele
V šopek čestitk, ki jih je mama Marija prejela od svojih dragih, smo vpletli svoje tudi člani Župnijskega pastoralnega sveta Struge in župnik g. Bilandžic. Razveselila se je prijaznega nasmeha in lepe pesmi g. župnika, ki jo je ganila do solz.
Življenje ji je teklo na Starešinovi kmetiji, kamor se je poročila od Špajih iz Pod-
tabora. Z možem Rudijem in štirimi otroki so obdelovali kmetijo in skromno živeli vsakdan. Tudi smrt sina Antona je zarezala brazgotino v materinsko srce. Vendar z upanjem v neskončno dobroto usmiljenega Jezusa blaži svoje bolečine.
Njene spretne roke so umetniško izdelale mnogo raznovrstnih rož iz papirja. Veliko cvetja z njenega vrta je mnogokrat krasilo našo cerkev in upamo, da bosta s prizadev-
nim možem še pridno gojila cvetje, tudi za cerkev in v lastno veselje.
Vemo, da je v teh letih doživela veliko bridkega in tudi veselega. Vendar njen nasmejani obraz in hudomušen pogled pove, da se zna še razveseliti in z optimizmom sprejemati vse, kar prinašajo dnevi.
Čeprav življenje ni okrašeno s pentljo, je vseeno darilo. Še na mnoga leta, draga Sta-rešinova mama! ♦
SDS
Usoda vpenja nas v kroge mnogih,
nihče ne gre po poti sam, vse, kar sejemo v življenju drugih, se slej ko prej povrne nam. (Edwin Markham)
Naj vam prihajajoče leto prinese mir, veselje in medsebojno razumevanje, pa zdravja, sreče in uspehov.
SREČNO 2013!
Občinski odbor SDS Dobrepolje
Iz življenja skavtov
Služiti
Boštjan P., Anja M.
Na srečanje klana sva prišla dva klanov-ca. Ko sva prebrala pismo, ki sta ga nama pustili voditeljici, sva izvedela, da bova na tem srečanju kidala sneg tistim, ki ga sami ne morejo.
Geslo tega srečanja je bilo SLUŽITI. Zato sva se odpravila proti zavodu Sv. Terezije. Na poti t'a sva srečala gospo, ki je ravno kidala sneg ob cesti. Vprašala sva jo, če potrebuje pomoč, in odgovorila je, da lahko. Tako sva poprijela za lopati in ji pomagala.
Ko sva končala, sva se odpravila za zavod Sv. Terezije, kjer naj bi stanovali starejši ljudje. Zagledala sva zasneženo dvorišče in se odločila, da služenje poskusiva tukaj.
Enega izmed lastnikov hišic sva vprašala za dovoljenje, in bil je zelo presenečen. Rekel je, da se mu kaj takega še ni zgodilo, da bi ga kdo prosil, če mu lahko počisti dvorišče. Tako sva tudi njemu počistila dvorišče, ter se odpravila naprej. Kmalu sva srečala gospoda, ki j e ravno kidal sneg, a ni potreboval najine pomoči. Vprašala sva ga, če pozna tod okoli kakšno starejšo osebo, ki si sama ne more očistiti dvorišča. Pokazal nama je kar nekaj hiš, vendar so šli že spat ali pa jih ni bilo doma. Zato sva se odločila, da jim počistiva samo del dvorišča, tako da bodo lahko prišli do vrat.
Nato sva se odpravila proti staremu delu Vidma. Tam sva zagledala, da pred kapelico še ni počiščeno. Tako sva tudi pred kapelico počistila sneg, ki je zapadel.
In tako je minila dobra ura in pol najinega služenja in odločila sva se, da odi-deva domov. Počutila sva se dobro, ker sva vedela, da sva vsaj nekaterim olajšala delo, ki ga sicer morda sami nebi mogli opraviti. ♦
120 let Planinske zveze Slovenije
Alojz Nučič
Letos praznujemo to obletnico kot časten spomin na naše prednike, ki so 1893 leta ustanovili SPD - Slovensko planinsko društvo. V gorah so začeli postavljati koče z jasnim programom varovanja imena gora in dolin med njimi, da se ohrani slovenski narodni prostor. Kot protiutež gospodarsko naprednejšemu nemškemu govornemu prostoru s planinci Alpenvereina so se na sestanku v Ljubljani, 27.2.1893 slovenski intelektualci dogovorili za PRAVILA SPD, na osnovi katerih so se v večjih gospodarsko razvitejših krajih ustanavljale podružnice SPD. Kot razpoznavni znak si je SPD izbral prikazano ostenje Jalovca (2645 m), ki je sedaj vstavljeno v uradni grb Planinske zveze Slovenije (PZS). Letošnje leto bo zaznamovano z množico tovrstnih srečanj, nekatere navajam in vabim na udeležbo:
1.	Na 120 - obletnico ustanovitve SPD se 27.02. odkrije plošča na NAMI, ob 18. uri pa se začne Slavnostna Akademija v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.
2.	2. 3. bo na 20. Jurčičevem pohodu na Muljavi prireditev.
3.	43. Tabor MDO Ljubljana bo 25.05. na Govejku.
4. Dan slovenskih planincev, 120 let Ljubljane - Matice in PD Kamnik bo 15.06. v Kamniški Bistrici.
Vsak MDO organizira proslave in tudi naša koča praznuje 20 let slovesnega odprtja. Na skupščini PZS v planinsko zelo razvitem Tržiču nas je bilo 12.01. kar 123 delegatov PD. Ob 120 letnici Savinjske podružnice SPD bo v Celju še slavnostna
v * i t! jpi '	■
■ i : 4 , -H.?: j
skupščina. Župani se kar aktivno vključujejo v delo PD, saj je PD Tržič uspelo zgraditi povsem nov Dom na Zelenici, ki je bil v celoti uničen v požaru. Obnovili so še vse preostale koče: na Kriški gori, Kofcah, Lomu pod Storžičem in na Dobrči, katero so planinci ocenili za najgostoljubnejšo kočo v letu 2012. Seveda se Tržiču pozna, da je poleg ostalih propadla tudi imenitna obutvena industrija Peko, katero je sicer postavil izjemno spodoben Peter Kozina iz Dolenje vasi v Ribniški dolini.
Tudi lanski 19. pohod z baklami na Kamen vrh v počastitev Dneva samostojnosti RS je lepo uspel. Kljub ne preveč ugodni vremenski napovedi to vseeno ni ustavilo približno 500 pohodnikov. Seveda je najlepše, ko je mraz in so tudi vse najmanjše vejice obdane z ivjem. Praktično tudi ni bilo več motečega pokanja petard. Predsedniku Slavcu je z uigrano ekipo kot vedno uspelo pripraviti kvalitetne tople napitke in lepo razsvetljavo, da smo se ob prijetnem srečanju lahko tudi videli. ♦
Podpeška jama, 7. feb., ob 18.30 uri
KOMA 750, sekcija REC in ŠKLJOC
Novo vodstvo študentskega kluba GROŠ
Uroš Vodopivec, predsednik Študentskega kluba Groš
V sredo, 28. novembra 2012, je Študentski klub GROŠ na rednem občnem zboru dobil novo vodstvo. Študentski klub GROŠ je eden izmed 50 študentskih klubov v Sloveniji, ki so povezani v Zvezo študentskih klubov Slovenije - Zvezo ŠKIS in že od leta 1999 deluje na območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. V lanskem letu smo izpeljali mnogo projektov, med njimi tudi nekaj odmevnejših: smučali smo v Nassfeldu, organizirali Groševo pustovanje, navijali v Planici, podelili 300 vrtnic na dan žena, sodelovali pri organiziranju stand up komedije Vid Valič in Denis Avdic: Udar po moško, več kot 70 nas je žuralo na Spring breaku v Kanegri, nadgradili svoje znanje o oblikovanju in izdelavi spletnih strani, spoznali naše bruce na norem Brucovanju, obiskali mnoge koncerte po neverjetnih cenah in se za konec leta odpravili v Beograd. Skozi celo leto pa smo si prizadevali zagotoviti čim več ugodnosti za naše člane in jim poleg brezplačne vstopnice za Kolosej ob vpisu sedaj nudimo tudi cenejšo rekreacijo v fit-nesu ter razne druge popuste, brezplačno kopiranje in cenejše smučarske karte za Krvavec.
Člani študentskega kluba so s svojo številčno udeležbo na volitvah pokazali, da jim ni vseeno za dogajanje na področju mladinske politike v upravni enoti Grosuplje, obenem pa potrdili, da so bila prizadevanja za oživitev kluba v zadnjih letih izpeljana v pravi smeri.
Za predsednika Študentskega kluba GROŠ je bil po 1 letnem mandatu ponovno izvoljen Uroš Vodopivec, študent 2. letnika magistrskega študija na Ekonomski fakulteti,
•	devetčlanski upravni odbor sestavljajo še: Tomaž Pirman, Boštjan Kutnar, Mariša Pajk, Gašper Kus, Ambrož Vo-lek, Marjeta Hostnik, Alen Bučar in Jan
Bajec;
•	nadzorni odbor: Janez Jakopič, Luka Škulj, Dušan Pirman;
•	disciplinska komisija: Matej Vidic, Jernej Potokar, Andraž Žugič;
•	dijaška sekcija kluba: Hana Čeferin, Bor Brezec, David Krevs;
•	svetnik kluba GROŠ: Miha Zaletelj. Novi upravci smo polni energije vstopili v novo leto in novim izzivom napro-
ti, našim članom pa obljubljamo nove in še boljše projekte. V januarju smo izvedli razprodana projekta smučanje v Nassfeldu in si ogledali težko pričakovano predstavo Slovenska muska od A do Ž. Že v februarju pa pripravljamo pravo zimsko poslastico, saj se bomo 15. februarja odpravili na vikend oddih v zasneženi Bohinj, kjer ne bo manjkalo smučanja, drsanja, vožnje s snežnimi rafti, dobre hrane in seveda zabave, kot vedno za naše člane po neverjetni ceni 40€. V začetku marca se še zadnjič letos odpravljamo na smučanje v Katschberg. Čaka pa nas še mnogo odličnih projektov in ugodnosti.
Za konec pa še misel ponovno izvoljenega predsednika upravnega odbora Študentskega kluba GROŠ, Uroša Vodo-pivca:
Študentskega kluba ne bi bilo brez naših članov, zato bi se rad za začetek zahvalil vsem članom, ki so mi izkazali zaupanje in mi omogočili, da imam priložnost že drugo leto opravljati funkcijo predsednika kluba. Seveda vseh novosti in napredka, ki se je zgodil v ŠK GROŠ v zadnjih 2 letih, ne bi bilo brez prave ekipe, s tem se želim prejšnji in sedanji ekipi, zahvaliti za njihov doprinos k uspešni zgodbi, ki jo nameravamo še nadgraditi. V časih, kakršni so dandanes, je namreč vsaka ugodnost ali dogodek, ki ga lahko ponudimo našim članom pomemben doprinos k aktivnemu in polnejšemu uživanju prostega časa. Zato se trudimo ponuditi nekaj več. Verjamem v nadaljnje uspehe kluba, predvsem zato, ker smo dobra ekipa, ki zna združiti svoje moči in znanje, da izkažemo zaupanje vsem našim članom. Želim si namreč, da bo Študentski klub GROŠ najbolj prepoznavna ustanova na področju mladinske organiziranosti v širši okolici Grosuplja in bo našim članom v veselje z nami preživljati svoj prosti čas.
Za več informacij in ostale dogodke pa spremljajte naš »Facebook page« na www. facebook.com/sk.gros ali spletno stran www.klub-gros.com. Za vse, ki imate za nas kakršna koli vprašanja, predloge, pobude ali komentarje, smo za vas dosegljivi na studentskiklub.gros@gmail.com ali na naših uradnih urah na Industrijski cesti 1g, Grosuplje, pod novim fitnesom, vsak ponedeljek od 17h-19h in sredo od 18h-20h. ♦
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
VABILO!
V torek, 19. februarja 2013, bo ob 19. uri
predavanje v Modri dvorani Jakličevega doma, na Vidmu 34, 1312 Videm Dobrepolje.
Temi:
Ravnanje s komunalnimi odpadki v kmetijstvu (Anton Zavodnik)
Uredbe za neposredna plačila (Franci Omahen)
Predavanje bo veljalo kot KOP izobraževanje za leto 2013, potrebovali boste MID številko za vpis v seznam.
Terenski kmetijski svetovalec: Franci Omahen
Vodja odd. za kmetijsko svetovanje: Tomaž Močnik
januar 2012
Oglasna stran
21
G A RAZ N A-V RATA
Ana Čuk - vodja komerciale
1.	Le-ta so primerna povsod in so prostorsko varčna.
Prostorsko varčna? Sekcijska vrata se odpirajo navpično in pomaknjena pod strop ne potrebujejo veliko prostora. Ta konstrukcijski princip nudi kar največ prostora tako v garaži in tudi za parkiranje pred garažo.
2.	So prilagodljiva vgradnim situacijam
Oblika garažne odprtine ne igra vloge. Lahko je pravokotna, poševna, s segmentom ali polkrožnim lokom. Sekcijska garažna vrata so vedno primerna.
3.	Avtomatsko več udobja
Že ko se prvič v temi in slabem vremenu zapeljete v svojo garažo, ne da bi morali izstopiti, začutite: odločitev za več udobja in varnosti je bila popolnoma pravilna. Doživite to in še mnoge druge prednosti, kot je avtomatska zapahnitev vrat, ki vam je na voljo samo pri nas.
4.	Za vaš dom le najboljše
- Lep dizajn (Sekcijska vrata odlikujejo lamele enake višine z natančno usklajenimi linijami ozkega vodoravnega motiva ali srednjega vodoravnega motiva. Imamo pa tudi videz motiva s kasetami. Po naročilu so na voljo tudi praktična stranska vrata z enako linijo vzorca),
Čas je za zamenjavo starih garažnih vrat!
Zakaj se odločiti za avtomatska garažna vrata?
Smo podjetje BLT d.o.o. iz Idrije in imamo za Vas najboljše rešitve glede garažnih, industrijskih, rolo, hitrotekočih, požarnih, zrakotesnih vrat in požarnih zaves. Na tržišču se pojavlja veliko produktov, ki so cenovno ugodni, kaj pa kvaliteta? Mi se trudimo, da našim strankam zagotovimo oboje, Visoko kvaliteto za ugodno ceno. Dovolite, da Vam tokrat razkrijemo številne prednosti sekcijskih garažnih vrat.
10. Odlična oprema
Na temo odpiranja in zapiranja vrat vam je na voljo veliko domiselne opreme.
Povzetek
Torej časi, ko naj bi garažna vrata samo zaprla odprtino v garažo, so mimo. Avtomatska sekcijska garažna vrata odlikuje kakovostna blagovna znamka in prvovrstna varnostna oprema. Daljinsko krmiljenje vrat zagotavlja udobnost, njihova oblika in izgled pa dajeta poudarek fasadi. Avtomatska sekcijska garažna vrata se odpirajo navpično navzgor in nato pod strop, kar zagotavlja več prostora pred in v garaži. S pomočjo daljinskega krmiljenja se vrata udobno odprejo v temi in slabem vremenu, ne da bi voznik moral izstopiti.
Oglejte si našo ponudbo na naši spletni strani, Facebook strani ali pa nas pokličite 05 37 43 660 in naša ekipa Vas bo brez obveznosti obiskala ter Vam pomagala pri vaši odločitvi.
Privoščite si to udobje!!!
-	dolga življenjska doba (Vremensko odporna trajna zaščita) in
-	varnost vrat.
5.	Končno čas za prenovo
Številne zgradbe so prepričljive zaradi šarma starih časov. Moderna garažna vrata pa so prepričljiva zaradi udobja, varnosti in lepega videza. In enkrat nastopi tudi čas prenovo za garažnih vrat. Prenova lahko potekala s cenovno ugodnimi standardnimi velikostmi, ki so hitro dobavljive. Specialna sidra olajšajo vgradnjo. Harmoničen zaključek enakega videza.
6.	Vaš okus je individualen
Želite vrata natančno po svojih željah? Potem smo pravi naslov. Mirno izberite: z ali brez toplotne
izolacije, površino, barvo. Imate vse možnosti. Seveda vam bomo tudi mi z veseljem svetoval: čisto individualno. Imamo tri debeline panelov, enake kakovosti. Tri atraktivne površine s številnimi barvnimi možnostmi.
7.	Vse imate v rokah
Z ročnim ali avtomatskim upravljanjem se vrata odpirajo z lahkoto in varno. Z držali vrat, ki so jih razvili oblikovalci in strokovnjaki za varnost, vam je na voljo kakovost, kakršne ne nudi nihče drug. Izmed sedmih lepo oblikovanih variant izberite svoje idealno držalo, ki se ujema z videzom garažnih in vhodnih vrat ter ga pri naročilu vrat posebej naročite.
8.	To ni postranska stvar
Enostavno je lepše, če celosten videz doma izžareva harmonijo. Zato vam ponujamo k vsakemu tipu garažnih vrat tudi garažna stranska vrata enakega videza. To je odlična dopolnitev sekcijskih vrat.
9.	Praktično za vsakdanjik
Osebni prehod z minimalnim pragom.
Pogosto gre za majhne stvari, ki pomenijo velike prednosti: Na primer, če lahko svoje kolo pripeljete iz garaže, ne da bi morali odpreti garažna vrata. Udobje vrat za osebni prehod boste hitro prepoznali. Toda zares šele, ko se ne boste več spotikali ob prag.
Informacije:
BLT d.o.o. Idrija,
Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija T: 05 37 43 660 blt@blt.si, www.blt.si
Vsako drevo ima svoje korenine
Etnologinja Anka Novak in njenih 80 let
Dobrepoljska dolina ima posebno zemljo in posebno rast. Ob mnogih ljudeh, ki so iz nje rasli in bili z njo povezani, izstopa slovenska etnologinja, ki je v novembru delovno vpeta slavila 80-letnico.
Zbral: Drago Samec
Etnologinja Anka Novak, rojena v Mali vasi v Dobrepolju, je leta 1959 na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz etnologije in slovenščine z diplomskima nalogama: Materialna kultura v Poljanski dolini in Etnografski elementi v Finžgarjevi kmečki povesti. Po diplomi se je zaposlila v Gorenjskem muzeju v Kranju in se kot kustosinja etnologinja ukvarjala z materialno in kulturno dediščino na Gorenjskem. Lotila se je sistematičnega raziskovanja terena, zbiranja gradiva ljudske kulture in dokumentiranja gradina na terenu. Ob vsem je uredila arhiv terenskih zapiskov ter bogato fotografsko dokumentacijo, saj je imela fotoaparat vedno s seboj. Prečesala je vso Gorenjsko od vasi do vasi, od hiše do hiše in z domačini ustvarila tesne vezi.
Uspelo ji je zbrati solidno zbirko zbirko gorenjskega pohištva, predmetov ljudske kulture in planšarstva, ki jo je ob tematskih razstavah vseskozi dopolnjevala.
Poslanstvo muzeja so razstave. Od leta 1960 je pripravila samo v Gorenjskem muzeju kar 22 tematskih razstav, pet stalnih postavitev v muzejskih in etnografskih spomenikih, več kot deset pa priložnostnih razstav v posameznih letih na Gorenjskem sejmu. Skupaj je avtorica štiridesetih razstav, med njimi več stalnih postavitev: Planšarski muzej v Stari Fužini pri Bohinju, Ljudska umetnost na Gorenjskem v kranjski Mestni hiši in Poslikano pohištvo v Dolini v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori. Z razstavami so gotovali tudi zunaj meja države.
Da razstava doseže svoj namen, je potrebnega ogromno študijskega dela. Med njene najbolj študijsko zasnovane razstave sodijo predstavitve gorenjskih poslikanih skrinj, planšarstva, ljudskega stavbarstva in kmečkega gospodarstva v Gornjesavski dolini, prehrane v Šenčurju pri Kranju in kot zadnja leta 1994, dve leti po upokojitvi, Kmečko stavbarstvo na Gorenjskem, če jih naštejemo le nekaj.
Pri svojem delu je morala iskati povezave s strokovnjaki drugih strok, z umetnostnimi zgodovinarji, pa s konzervatorjem in
predavateljem na Fakulteti za arhitekturo dr. Petrom Fistrom, katerega študenti so dokumenturali arhitekturne spomenike, tudi gorenjske kmečke stavbe, katerih množico so v tem času že podrli ali do ne-razpoznavnosti prenovili.
Dolgo časa je bila edini etnolog na Gorenjskem, zato je iskala srečanja s kolegi in se rada udeleževala strokovnih srečanj in razprav. Bila je bolj terenski kot kabinetni delavec. Živi viri, pripovedovalci, so ji srce in kri etnološkega raziskovalnega dela.
Čutila pa je, da mora ljudem in pripovedovalcem vedenje tudi vrniti in jih o svojem delu obveščati. Zato je veliko objavljala v časopisih in periodičnem tisku doma in v tujini. Naj navedem le naslove opaznejših objav: Ljudska noša na Gorenjskem, Pustni običaji, Domače tkalstvo v Gornjesavski dolini, Domača obrt na Gorenjskem, Kmečka noša v Ratečah, Kmečka naselja in arhitektura v Dolini, Poslikano pohištvo na Gorenjskem, Hrana v Šenčurju, Kranjska gora z okolico, Spomeniki kmečkega stavbarstva, Planšarska kultura v Bohinju, Plan-šarska kultura na Gorenjskem, Sirarstvo in mlekarstvo v Bohinju, Planšarski muzej v
Stari Fužini in Iz duhovne kulture Bohinjcev. Objavljala je v periodiki: Argo, Etnolog, Glasnik Slovenskega etnografskega društva, Jezik in slovstvo, Kranjski zbornik, Loški razgledi, Planinski vestnik, Rast, Razgledi, Slovenski etnograf, Slovenski koledar, Traditiones, Varstvo spomenikov, Železar, Zbornik občine Grosuplje, v tujih revijah Acta universitatis Lodziensis, Agricultura Carpatica, Etnološki pregled ter v časopisju Delo, Dolenjski list, Gorenjski glas s prilogo Snovanja, Kmečki glas in Slovenec.
Sledila je novim načinom dela in se v iskanju povezala z Avdiovizualnim laboratorijem ZRC SAZU in dr. Naškom Križnar-jem. Kot scenaristka je sodelovala pri treh filmih: Planšarstvo v Bohinju, Miklavževa-nje v Ratečah in otepovci v Stari Fužini ter Hrana v Šenčurju.
Njen življenjski jubilej so proslavili v Gorenjskem muzeju v Kranju z osrednjo prireditvijo in označitvijo njenega dela v kranjski Mestni hiši, 22. novembra 2012, ob 18h, kjer so pripravili razstavo sledov njenega zavzetega dela ter se še posebej potrudili z izdanim ponatisom njenih teže dostopnih objav v knjigi z naslovom "Etnologija je življenje".
Slavljenko sta predstavili direktorica Muzeja ter njena naslednica v etnološkem kustodiatu, čemur je sledil še pogovorni večer, kjer je Novakova obujala spomine na začetke dela v vsej barvitosti. Ko je začela s terenskim delom, so bile hiše po vaseh še odprte, nezaklenjene, stika z vaščani ni bilo težko vzpostaviti, z nekaterimi informatorji je vzpostavila kar prijateljske vezi. V času njenega zbiranja na Gorenjskem so se navade spremenile, hiše so pozaklenili, tako da je za vzpostavljanje stikov kasneje morala ubirati novejše poti.
Njeno delo je v muzealski in etnološki stroki cenjeno, zato so ji podelili muzealsko Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, v letu 1993 tudi Murkovo priznanje za življenjsko delo v etnološki muzejski stroki. Postala je tudi častna članica Slovenskega etnološkega društva.
To je en del njenega strokovnega življenja, ki ga je živela na Gorenjskem. Drugi
del, ki ga sedaj polno živi in plemeniti v domači dobrepoljski dolini, "saj ta prostor na glas kliče, da se vanj zazremo z večjim občutkom in s spoštovanjem za njegove podedovane naravne lepote in zanimivosti ter oblikovalske vrednote, ki jih je v to pokrajino vtisnil človek s svojo ustvarjalno mislijo, svojim delom in z znanjem, s svojim načinom življenja, v preteklosti priklenjenem na domače okolje in izročilo". (Novak, Globalizacija, 2010, 10.)
Na odločitev o njeni življenjski poti je vplivalo branje etnoloških publikacij domačega župnika Antona Mrkuna in učitelja Toneta Ljubiča že v rosnih letih. Zdelo se ji je, da sta oba o dobrepoljski etnografi-ji povedala že vse. Tudi ob prvem stiku na fakulteti jo je profesor vprašal, če kaj ve o Dobrepolju. "Toliko, kolikor sem prebra-
la v Mrkunovih in Ljubičevih knjigah," je odgovorila. "To mi zadostuje," je dejal. Že v študijskih letih je bila usmerjena na Gorenjsko. Ko pa se je seznanila s širšo problematiko, se ji je tudi življenje doma predstavilo kot zanimanja vreden objekt in se je z veseljem ozrla na etnološke teme domače doline, najprej z razpravama Vzajemna pomoč na vasi - na primeru Zdenske vasi ter Kmečka naselja in stavbarstvo v dobrepoljski dolini v Zborniku občine Grosuplje. Intenzivneje se je začela ukvarjati z domoz-nanstvom predvsem s trudom, "da ostane v zavesti pomemben delež, ki ga je v življenju naše doline prispeval s svojim zadružnim, gospodarskim in kulturnim delovanjem pisatelj in rojak Fran Jaklič - Podgoričan."
Obe svoji osrednji lokaliteti je povezala v objavah ob razstavi slikarke Alenke Kham-
Pičan ob njenih grafikah o pustu v Ponikvah v letu 1991, nato pa še posebej v razpravi Bohinj in Dobrepolje, kjer je zaključila: "Nekaj podobnega je v nas kot v Bohinjcih, ki so se morali s težavo preživeti sredi trde narave."
V	Dobrepolju raziskuje, piše, organizira strokovna posvetovanja, seznanja rojake z dobrepoljsko kulturno dediščino ter njenim pomenom; pri postavitvi Dobrepolj ske zbirke, ki jo sestavljajo Spominski sobi Frana Jakliča - Podgoričana pa sklopa Ljudske umetnosti Dobrepolja ter Notranjosti do-brepoljske hiše, sodeluje z raziskavami ter inventarizacijo zbirke ter njeno postavitvijo ter obveščanjem o projektu. V domačem glasilu je navedla tudi večino darovalcev (med njimi je tudi sama) za zbirko, ki do-muje v Jakličevem domu. Sedaj večinoma objavlja v domoznanskih glasilih, loteva pa se tematik, kot so: Anton Mrkun in etnološka knjižnica v Dobrepolju, Dobrepoljci in podjetništvo, Dobrepoljske igrače, Dobre-poljski kozolci, Dobrepoljski turistični spominek, Dobrepoljski turizem, Fran Jaklič - Podgoričan, Galerija bratov Kralj - Dobrepolje, Jaklič in Kralja, Tone Kralj v Strugah, Retrospektivna razstava Toneta Kralja, Moški zbor Rafko Fabiani in Dobrepoljski oktet, Muzejska zbirka v Jakličevem domu, Narodopisna podoba Dobrepoljske doline, O dobrepoljski godbi, Ob 110-letnici kmetijske zadruge v Dobrepolju, Ob 100-letnici kulturnega društva Dobrepolje, Pustne in svatbene mačkare v Ponikvah, Slovo v Do-brepolju, Štehova hiša na Vidmu, Reberska Roza, Rokopisna zapuščina Franceta Bam-biča, Tone Ljubič itd.
Bila je tudi pobudnica simpozija in sou-rednica ter soavtorica zbornika Naši kraji in ljudje: dobrepoljsko-struški zbornik iz leta 1996.
V	njej posvečeni publikaciji Etnologija je življenje so v Gorenjskem muzeju dodali seznam vseh njenih razstav in objav, kjer so jih našteli 122. Zbrana popolnejša bibliografija etnologinje Anke Novak pa zajema več kot 200 objav.
Ne samo z Dobrepoljsko zbirko, za vse njeno delo lahko za Anko Novak (po Poloni Rigler Grm) izpostavimo: "Postaviti spomenik svojim ljudem je največ, kar jim lahko nekdo podari: to je z entuziazmom, veliko mero strokovnosti in ljubezni do Dobrepo-lja naredila Anka Novak."
Ob jubileju pa: Vse dobro Vam želimo, gospa Anka Novak! ♦
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Scene
nočne izmene
Rane so povrhnje okvare kože, sluznic ali organov, kjer gre za mehansko prekinitev njihovega krovnega sloja. Posledica te poškodbe je ponavadi krvavitev, odvisno od velikosti rane in od prekrvavljenosti poškodovanega tkiva. Mehanizmi nastanka ran so seveda različni, večina le teh je zajeta v zgodbi skavtov generacije 1966-1968 iz Su-honoga, največjega mesta območja Mokre krajine. To so bili pravi nagajivci, njihova igra je bila zmerom na robu nesreče in večkrat se je zgodilo, da je do nje tudi prišlo. A bolj ko so počeli neumnosti, večja sreča jih je spremljala pri raznovrstnih poškodbah. Poglejmo njihova doživetja na taboru »Ža-barijada 1980«, ki se je odvijal avgusta tega leta na močvirniških rokavih reke Mure.
1.	dan: Gorazd je bil določen za prvo nočno stražo tabora. Bil je star 12 let, pred prijatelji pogumen, sam pa strahopetec. Na stražo je zato vzel skavtski nož, s katerim je za krajšanje časa rezljal leseno piščalko. A glej nesrečo; nekaj po polnoči se je v njegovo bližino prikradel maček, ki je glasno za-mijavkal. Gorazd se je njegovega glasu tako prestrašil, da se j e porezal v levo dlan. Rano si je potem za silo samo povezal z robcem in brez večjih pretresov nadaljeval s stražo vse do naslednjega jutra. Zjutraj je zaspal in se zbudil šele opoldne. Seveda je šel takoj do zdravnika, ki je rano pogledal, očistil, povil s povojem preko sterilne gaze in vsem skavtom na zboru pred kosilom rekel: »Gorazd se je porezal po roki. Gre za vreznino, ki bi jo bilo potrebno zašiti. A ker je prišel k meni šele 8 ur po poškodbi, šivanje ni več smiselno, rana se bo sicer zacelila, a bo celjenje trajalo bistveno dlje kot sicer.«
2.	dan: Jovo je bil določen za drugo nočno stražo. On je bil tisti, ki se je najbolj norčeval iz Gorazdove zgodbe. Njegov oče je bil oficir JLA in doma niso govorili slovensko, zato se je iz Gorazda norčeval takole: »Šta je, Gorazde, jesi li se usrao zbog jednog jadnog mačka? Ja bi ga zagrabio i bacio u močvaru ka žabama!« No, in res se mu je še isti večer za to junaško dejanje ponudila izredna priložnost. Maček je spet prišel do stražne točke in zamijavkal tik pred Jo-votovimi nogami. Ta pa ga je, misleč da bo
izpadel junak, poskušal zagrabiti in vreči v vodo. A ni šlo vse po načrtih, maček ga je najprej sunkovito opraskal, nato pa mu je v palec leve roke zarinil še svoje ostre zobe. In junaštva je bilo kmalu konec... Maček je pobegnil, Jovo pa zakril in zavezal roke z robcem. Naslednji dan pa seveda spet delo za zdravnika, ki je vgrizno rano temeljito izpral, roko povil in skavtskemu zboru takole razlagal: »Jovo je bil preveč pogumen, maček ga je ugriznil. Rano bi moral takoj izprati, a vseeno upam, da ne bo nič hujšega. Moramo do konca našega tabora najti lastnika mačke, sicer se bo moral Jovo cepiti proti steklini.«
3. dan: Miranda je bila določena za tretjo nočno stražo. Bila je odličnjakinja, ki je mislila, da vse ve. Zato se je tolažila rekoč sama pri sebi: »Dovolj sem pametna, da bom reagirala na pravi način, če do česa pride...« In prišlo je spet do tega, da se je v njeno bližino prikradel maček in spet zami-javkal. Miranda se je tako prestrašila, da je stekla proti voditeljevemu šotoru, a pri tem se je spotaknila, padla in na veliko odrgnila obe koleni. Ko je vstala, je malo premislila, nato pa odšla nazaj na stražo in tam zdržala do jutra. Naslednji dan pa je tudi ona morala k zdravniku. Le ta je odrgnine temeljito izpral, pokril s sterilno gazo in povil. Na zboru pred kosilom je takole povedal vsem navzo čim: »Miranda si j e podrgnila kolena. Rane sicer niso globoke, a so po površini velike in polne umazanega peska. Zato jih je treba vedno dobro izprati.«
4.	dan: Božo je bil določen za četrto nočno stražo. Odločil se je, da bo poskušal zvabiti mačka, če pride, na svetlo. In to s pečeno žabo na železni palici. Popoldne je žabo na skrivaj popekel, jo nabodel na železo in vzel na stražo. Ko se je v njegovi bližini pojavil maček, je le ta pečeno žabo zavohal in se odpravil proti njej. Božo se je začel počasi pomikati proti svetlemu ognjišču, da bi zvabil mačka na svetlobo. A v nekem trenutku maček pograbi žabo in jo potegne s tanke železne palice. Poteg je bil tako sunkovit, da je Božota vrglo naprej in na njegovo nasrečo se ja ob padcu z roko nabodel na »žabji ražnjič«, ki se mu je zaril preko dlani. Naslednji dan je zdravnik palico, potem ko se je prepričal, da ni prebod-la nobene žile potegnil iz roke, rano očistil in povil. Na opoldanskem zboru je rekel: »Božo je ravnal prav, da ni potegnil tujka iz rane. Lahko bi potem namreč prišlo do močne krvavitve.«
5.	dan je bila na vrsti za stražo Liza. Njen načrt za ukaniti mačka je bil, da spleza na drevo in straži na drevesu, tako bi gledala prihod mačka od zgoraj. A glej ga zlomka. Sredi njene največja pozornosti na dogajanje pod drevesom, zasliši naenkrat glasno mijavkanje tik nad svojo glavo v drevesni krošnji. Maček jo je prestrašil od zgoraj. Od presenečenja je v trenutku izgubila ravnotežje, zgrmela z drevesa in se ob padcu boleče udarila z glavo ob drevesno deblo. Na tleh je ugotovila, da iz rane krvavi. Naslednji dan je s povito in zašito glavo poslušala zdravnika, ki je govoril pred vsemi zbranimi: »Razpočne rane na glavi se nekoliko slabše zacelijo kot vreznine, saj gre za poškodbe kože in podkožja vse do kosti.«
6.	dan je bil na vrsti za stražo Lojze. Na stražo je vzel sekiro, misleč, da se bo do polnoči s sekanjem grmičevja prebil do nesramnega mačka. A spet ni šlo vse po načrtih. Maček se je oglasil ravno sredi sekanja in Lojze se je tako prestrašil, da se je s sekiro posekal po desni goleni, ki je močno zakrvavela. Seveda je obiskal zdravnika še isto noč, saj je bilo treba tudi to rano zašiti. Zdravnik si opoldan ni mogel pomagati, da ne bi vseh skavtov nagovoril z besedami: »Vsekanine so rane, ki imajo nekoliko bolj raven rob kot razpočne rane. A zaradi ostrine rezila, ki prebije kožo in podkožje ter večkrat prizadene tudi kost, je tudi tukaj potrebno takojšnje zdravniško okrepa-nje. Lojze je naredil prav, da je takoj prišel k meni.«
A sedmi dan, po šesti poškodbi nočnega stražarja se je zbralo vodstvo skavtov skupaj
z vsemi, ki so do takrat stražili tabor. Vsem je bil skupni vzrok za poškodbo maček, ki je šaril po močvirju. Zato so se odločili, da bodo še isti večer poskušali mačka ujeti in vrniti lastniku. Na stražo so šli štirje, eden je stražil normalno, drugi trije pa so bili skriti. Maček je spet prišel okrog polnoči in zamijavkal tik pred stražarjem; takrat pa so drugi trije skočili proti njemu in na njega vrgli veliko mrežo, kamor se je ujel kot riba. Zavili so ga vanjo in odnesli proti voditeljevemu šotoru. A še preden so prišli na pol poti, izza drevesa zaslišijo ukazovalni glas: »Ka se pa vi grete, skafti do-jenjski... püstite mojega močka pr miri, či ne vas pridejo moji kameradi nabutat!« Voditelj je v hipu skočil proti neznanemu opazovalcu, ga potegnil na svetlo in zavpil: »Kdo pa si ti, fant?« Kaj počneš tukaj?« Mladenič, šokiran od spoznanja, da so ga ujeli, je v hipu spregovoril: »Jaz sem Maričev Zdravko... jaz sem vas hodil strašit z mojim mačkom, ker ste zasedli moj teritorij, kjer se igram leta in leta. Prosim vrnite mi mojega muceka Rinčija.« Voditelj se je samo glasno nasmehnil, potrepljal fanta po ramenu in rekel: »Mi nismo zasedli nobenega teritorija. Naredili smo tabor na podlagi dovoljenja Krajevne skupnosti Radenci. Mi smo skavti in če si za to, te z veseljem sprejmemo v našo družbo. Tudi tvojega Rinčija. A moramo te opozoriti, da boš moral z nami moliti Oče naš in Rožni venec. A veš, kaj je to?« »Seveda vem, kaj je to, saj grem letos v Maribor k sveti birmi.« »Lepo!« je rekel zdravnik, ki je ravnokar pristopil. »A za to, da boš sprejet med skavte, mi boš pomagal pripraviti nedeljsko predavanje z naslovom: VRSTE RAN IN NJIHOVA OSKRBA. Z ozirom na dejstvo, da smo se z vsemi vrstami ran letos srečali prav zaradi tebe in tvojega mačka, verjamem, da ti to ne bo težko. Morda boš pa nekoč zdravnik in boš kot pokoro za trpljenje, ki si ga povzročil našim skavtskim poškodovancem do pozne penzije opravljal to težko in odgovorno delo...« Seveda sta se Zdravko in Rinči pridružila skavtom, učili so se skavtskih veščin, molili Oče naš in Rožni venec ter priravljali seminarje na teme o zdravju. Te aktivnosti so v Mariču res vzbudile interes in čez nekaj let se je vpisal na medicino. A ni se zaposlil na območju Mokre, ampak na območju Suhe krajine.
O ranah lahko torej rečemo sledeče:
-	da če je treba, naj se zašijejo v šestih urah;
-	da se izpirajo le odrgnine in vgriznine, druge se samo po zaustavitvi krvavitve sterilno povije;
-	da se načeloma zapičenih večjih tujkov ne odstranjuje;
-	da je pri vseh ranah pomemben podatek glede cepljenja proti tetanusu, pri vgriz-ninah pa tudi glede cepljenja živali proti steklini.
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Zakorakali smo v leto 2013. Ni dolgo od tega, ko smo ga imenovali »NOVO LETO«. Dnevi se tako hitro oddaljujejo, da bomo kmalu začeli odštevati že mesece.
Januarja, po novem letu, se ne dogaja nič kaj posebnega. V mesecu februarju, če bo zadostno število prijav, bomo imeli pustovanje. Do sedaj nam bolj slabo kaže. Za nekatere tudi pustne norčije niso več zanimive. Časi se spreminjajo in tudi leta naredijo svoje.
V	mesecu marcu nam ostaneta še letovanje v Delfinu v Izoli (zamudniki se lahko še prijavite) in OBČNI ZBOR.
Izletov za letošnje leto ne bomo naprej planirali, tako smo se odločili na zadnji seji upravnega odbora.
V	letu 2012 so se za vedno od nas poslovili:
MRAMOR Stanislav, Predstruge KRALJ Janez, Zagorica ZEVNIK Milan, Videm RUS Franc, Kompolje DEBELJAK Stane, Kompolje HROVAT Alojz, Hočevje KOVAČIČ Jože, Ponikve DEBELJAK Alojz, Kompolje HOČEVAR Tončka, Zagorica JERŠIN Jože, Cesta LUZAR Julka, Kompolje PETRUŠEN Tončka, Cesta PERHAJ Rudi, Predstruge MEDVEŠEK Franc, Mala vas PORGA Štefka, Kompolje
STRNAD Jože, Cesta ŠKULJ Slavka, Zagorica FRANCELJ Ludvik, Ponikve VRABEC Janko, Ponikve GAČNIK Janez, Predstruge
»POČIVAJTE V MIRU«
Pogovor s Klemnom Drobničem,
ki je pri komaj 28 letih postal doktor znanosti
Klemen se je po osnovni šoli v Dobrepolju vpisal na gimnazijo v Želimljah, kjer je šolanje zaključil z odliko in postal zlati maturant. Nato se je leta 2002 vpisal na Fakulteto za elektrotehniko, univerzitetni študij je zaključil v petih letih, diplomiral je leta 2007, z naslovom Neposredno krmiljenje toka z digitalnim signalnim procesorjem TMS320F2808, za kar je že takrat prejel fakultetno Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani.
Mojca Pugelj
Po več kot uspešnem zaključku dodiplomskega študija se je leta 2007 zaposlil kot mladi raziskovalec na Fakulteti za elektrotehniko. In kaj se pričakuje od mladega raziskovalca? Sam pravi, da se od njega najprej prvenstveno pričakuje znanstveno raziskovalno delo. Pa branje strokovne literature, pisanje člankov, priprava in izvedba empiričnega raziskovalnega dela, objavljanje znanstveno raziskovalnih člankov v domačih in tujih revijah. V vsem tem se je Klemen odlično znašel in zato se je lahko pod določenimi pogoji (objava znanstvenih prispevkov v visoko rangirani reviji iz elektrotehniškega področja) iz univerzitetnega študija lahko neposredno vpisal na doktorski študij.
V letih 2010 do 2012 je intenzivno gradil svojo več kot 130 strani obsežno doktorsko disertacijo in lani doktoriral z naslovom Detekcija zloma rotorskih palic v asinhronskem motorju. Naslov se sliši zapleteno, vendar tema po krajši Klemnovi obrazložitvi postane zanimiva: »Tema se nanaša na diagnostiko elektromotorskih pogonov. Kot vse stvari na svetu so tudi stroji oz. v mojem primeru električni motorji zaradi najrazličnejših dejavnikov podvrženi poškodbam in okvaram. Moja ideja je bila, da se z analizo električnih signalov že tekom normalnega delovanja ugotovi morebitno poškodbo stroja. Da ne čakaš, da se stroj pokvari, ampak da preko določenih signalov oz. meritev ugotoviš, da je s strojem nekaj narobe in ga po potrebi ustaviš. Spremljal sem električni tok, v
katerem se skrivajo določene diagnostične informacije - podobno kot to velja v medicini za nam vsem dobro znani EKG. Dejansko se lahko na podlagi oblike signala toka (natančneje njegove frekvenčne vsebine) sklepa, da je s strojem nekaj narobe. Zadeve se recimo zapletejo, ker imamo opraviti z različno velikimi stroji različnega tipa, ki se razlikujejo tudi v konstrukcijskih detajlih, nekateri delujejo v agresivnem okolju (recimo delujejo pod vodo, pri nizkih temperaturah, v slani vodi), drugi pa spet ne... zato sem se v svoji nalogi osredotočil na prav določen tip motorja, tj. asinhronski motor, ki je danes najpogosteje uporabljen elektrome-hanski pretvornik v industrijski rabi. V svoji nalogi sem se osredotočil na zlom rotorskih palic v asinhronskem motorju. Rotorski del takšnega stroja je zgrajen iz masivnega železnega paketa in palic, ki so povezane med seboj ter sestavljajo kratkostično kletko. Preko opazovanja toka sem skušal detektirati zlom palice ter oceniti obseg oz. resnost poškodbe.«
Na moje laično vprašanje, kje
konkretno bi takšna diagnostika prišla prav, Klemen odgovarja: »Pri nekem cenenem gospodinjskem aparatu se pravzaprav ne izplača spremljati stanja motorja, saj je mnogo verjetneje, da bo prej prišlo do poškodbe drugih (plastičnih) gradnikov. Tudi če kuhinjski mešalnik neha delat, s tem ne bo povzročene večje škode. Če pa je recimo motor vgrajen v avion kot aktuator pomika zakrilc, je pa zelo pomembno, da je zagotovljeno njegovo zanesljivo delovanje. Bistveno je, da ta električna komponenta ne sme zatajiti, saj bo v tem primeru prišlo do daljnosežnih posledic. Ali pa recimo pri novih, sodobnih, frekvenčno napajanih vlakih... s pravočasno oceno »zdravstvenega« stanja in popravilom se izognemo nenadnim okvaram, ki bi lahko ogrozile potnike ter povzročile nevsečnosti v transportu.«
Klemen je na podlagi svojega znanstvenega dela letos prejel nagrado prof. dr. Vratislava Bedjaniča, ki jo podeljujejo že od leta 1970 za izjemne diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja avtomatizacije in vodenja v energetiki. Kot je zapisano na spletnih straneh Univerze v Ljubljani, je nagrada v štiridesetih letih obstoja postala prepoznavna zlasti v krogu gospodarstva. V elektrotehniški znanosti velja kot ena redkih nagrad na področju tehnike, ki se podeljuje za akademske dosežke, ki predstavljajo hkrati tudi gospodarsko oziroma tehnološko uporabnost: »To nagrado podeljujejo Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru ter s sponzorstvom nacionalnega komiteja CIGRE-CIRED.
Moram reči, da sem z vsebino in rezultati svojega doktorskega dela zadovoljen, nisem pa vedel, kako dobra je moja disertacija v primerjavi z drugimi deli. Nagrade sem seveda vesel, saj mi predstavlja potrditev mojih dosedanjih raziskav pa tudi vzpodbudo za naprej.«
Postal je tudi prejemnik Vodnikove nagrade za doktorsko delo s področja diagnostike električnih pogonov, za odmevno doktorsko delo za leto 2012, ki jo podeljuje Fakulteta za elektrotehniko, kjer je trenutno tudi zaposlen in kjer svoje znanje nadgrajuje z znanstveno raziskovalnim delom ter sodeluje v pedagoškem procesu pri kar nekaj predmetih: »S svojo zaposlitvijo sem zadovoljen. Uživam v delu na znanstveno raziskovalnem področju, saj imam možnost, da bom nadgradil doktorsko nalogo, obenem pa je narava dela takšna, da omogoča tudi širjenje obzorij. Prav tako sem vključen v pedagoško dejavnost, kjer trenutno kot asistent sodelujem pri štirih predmetih. Pedagoško delo mi predstavlja izziv, kako z znanjem, ki ga imam, oboga-
titi nove generacije, kako jih motivirati, da bi še sami poizkusili kaj novega, kaj drugačnega... in odkriti v njih potenciale.«
Klemen ni ostal neopažen tudi na občinskem nivoju, kjer je konec lanskega leta postal prejemnik občinskega priznanja za posebne dosežke: »Tudi ta nagrada mi veliko pomeni, saj je lepo v sebi nositi vedenje, da si tudi v domačem kraju opažen. Konec koncev sem tu doma.«
O tem, da bi šel v tujino, ne razmišlja: »Vsekakor "beg možganov" postaja vedno bolj pereča in aktualna tema. Sam sem z delovnim mestom na Fakulteti zadovoljen, tako da o kakšni selitvi oz. delu v tujini ne razmišljam. Glede na to, da nam mladim država omogoča brezplačno šolanje, je prav, da po svojih močih začnemo družbi tudi vračati njeno vlaganje v nas. Še najmanj, kar lahko naredim je to, da svoje znanje dajem mlajšim generacijam, ali da s svojim delom in raziskavami sodelujem pri reševanju problemov na elektrotehniškem področju. Zavedam pa se, da je
zaradi aktualne gospodarske situacije pa tudi zakoreninjenih preživelih vzorcev v naši državi mnogim mladim onemogočena normalna poklicna pot. Država sama sebi dela veliko škodo, ker energijo in ambicije mladih vse prevečkrat ignorira in ni pripravljena temeljito spremeniti odnosa do njih.«
Klemen je na svojem področju zelo aktiven. In kaj najraje počne v prostem času? »Najraje tečem. Tako spoznavam naravo v bližnji in daljni okolici ter storim nekaj zase. Pri teku zelo uživam Izziv mi predstavljajo tudi tuji jeziki. Poleg angleščine, kije v današnji družbi že nuja, sem se lotil učenja francoščine in ruščine. S spoznavanjem globin in nians tujega jezika in kulture se da presenetljivo veliko naučiti tudi o sebi, predvsem pa spoznati, da smo Slovenci poseben in bogat narod.«
Klemnu za vse dosežke čestitamo tudi iz uredništva Našega kraja ter mu želimo veliko raziskovalnih in osebnih uspehov tudi v bodoče. ♦
Športno srečanje veteranskih združenj
V vitrini Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje zmanjkuje prostora za pokale in priznanja.
Gregor Bregar
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Litija-Šmartno je tudi letos, peto leto zapored, organiziralo športno srečanje veteranskih združenj, ki delujejo na območju Ljubljanske pokrajine. Srečanje se imenuje po njihovem ustanovitelju in pokojnem predsedniku - Memorial Riharda Urbanca.
Tudi člani športne sekcije Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje, ki združuje veterane iz občin: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, smo se že petič odzvali njihovemu vabilu in se prijavili na tekmovanje v malem nogometu in streljanju z zračno puško.
V soboto, 17. Novembra, so nas organizatorji lepo sprejeli na strelišču pri Osnovni šoli Šmartno pri Litiji, kjer so strelci kar takoj začeli s tekmovanje, nogometaši pa so se odpeljali na tekmovališče v Športni dvorani v Litiji.
Na dosedanjih tekmovanjih smo nogometaši in strelci dosegali kar lepe uspehe, letos pa smo vse presenetili z 2. mestom v malem nogometu in prav tako ekipnim 2. mestom v streljanju z zračno puško. Strelca Jože Gorjanc in Edo Goršič pa sta kot posameznika osvojila medalji za 1. in 3. mesto. Zaradi izrednih skupnih rezultatov je celotna ekipa iz grosupeljskega območnega združenja osvojila skupni prehodni pokal in prekinila štiriletno serijo zaporednih zmag veteranov iz Kočevja.
Po tekmovanju so nas organizatorji povabili na zaključno slovesnost, kjer smo iz rok sina pokojnega Riharda Urbanca prevzeli omenjene pokale, medalje in priznanja, se ob dobri hrani in pijači še dolgo pogovarjali, obujali spomine, nato pa z odličnimi občutki
zaradi nepričakovanega športnega uspeha odšli domov.
V vitrini našega združenja se nahaja že kar lepo število raznih pokalov in priznanj, zato jo bomo morali kmalu povečati, saj športni zanos in s tem tudi uspehi v naših vrstah naraščajo. ♦
Albanija namesto Azerbajdžana (1. del)
V prvi polovici lanskega oktobra sem se s kolesom podal na kratko pot v Albanijo, kjer sem si ogledal kvalifikacijsko nogometno tekmo med domačo in slovensko reprezentanco. Pot ob hrvaški in črnogorski obali je minila v spremenljivem vremenu in je žal zato nisem v celoti prekolesaril - 800 km, preostali del poti sem uporabil druga prevozna sredstva.
Aleš Juvanc
Ob vrnitvi iz Mehike novembra predlani sem se odločil, da leto kasneje ne bom imel nobene dolge kolesarske poti, zlasti zaradi slabe finančne situacije, čeprav so pred odhodom v Mehiko bili drugačni načrti. Lani se je prvič po letu 2005 zgodilo, da nisem zapustil Evrope. Februarja, ob gledanju slovenskega izbora pesmi za uvrstitev na Evrovizijo, se mi je porodila ideja, da bi vseeno kolesaril v Azerbajdžan. Pot bi bila dolga nekaj več kot 4000 km in bi trajala dober mesec. Začel sem zbirati pokrovitelje, a se ni izšlo. Vse do zadnjega sem upal in dober teden pred predvidenim odhodom, v drugi polovici aprila, zamisel dokončno opustil. Enkrat junija pa sem se odločil, da bom namesto v Baku kolesaril vsaj v Tira-no. Glede na finančno manj zahteven projekt, sem tokrat dobil pokrovitelje. To je bila zame kratka kolesarska pot, a kljub temu najdaljša lani, Albanija pa žal edina država lani, ki sem jo kot novo obiskal na kolesu.
OB JADRANSKI OBALI TUDI V DEŽJU
V torek, 9. oktobra, sem se malo pred poldnevom s kolesom odpeljal iz domače
Škofljice in izbral lažjo, a daljšo pot že na začetku. V primerjavi s Kočevjem in Delnicami, je pot skozi Postojno in Rijeko daljša za 25 km. Ves dan je bilo večinoma oblačno in je tudi pihalo. Ko sem malo pred mrakom prikolesaril nad Kvarnerski zaliv, je bilo v okolici vse polno nevihtnih oblakov, a ulilo se ni. V središču Rijeke sem se kar tako oglasil v kolesarski trgovini, nekdanji prodajalni Rog. Malo naprej, v predmestju Kostrena, sem prvo noč prespal v manjšem motelu.
Naslednje jutro je bilo deževno, a se je ob startu vreme izboljšalo. Tako je ostalo le do kraja Novi Vinodolski, ko je spet začelo deževati. Ob čakanju pod streho na boljše razmere, sem spoznal dva nemška kolesarja, ki sta ob severnem Jadranu kolesarila v obratni smeri kot jaz. Vreme se je izboljšalo in nadaljevali smo vsak svojo pot. Ta dan sem uspel prikolesariti le do Karlobaga in se zaradi časovne stiske, peljal z avtobusom do Zadra, kjer sem prenočil na terasi nekega hotela. Ponoči je deževalo, a zjutraj je bilo vreme že sončno. Ves dan je ostalo lepo in toplo, vmes sem pri Vodicah srečal starejšega brazilskega kolesarja iz Ria, ki je kolesaril po severnem in vzhodnem Sredozemlju. Tarnal je zaradi klancev pod Velebi-
tom. Ni mi bilo jasno zakaj, saj jih ima v Rio de Janeiru in okolici še več in še težje. Sam sem tam kolesaril pred šestimi leti. V Pri-moštenu sem se okopal v še dovolj toplem Jadranu. Pozno popoldne sem še četrtič v življenju prikolesaril do prijatelja Nikše, ki s svojo družino živi v Kaštel Kambelovcu, malo pred Splitom, največjim dalmatinskim in drugim največjim hrvaškim mestom. Pred odhodom in tudi še na poti do Splita sem razmišljal, da bi naredil ovinek in kolesaril skozi Medjugorje, potreboval bi dan več, a sem zamisel zlasti zaradi slabega vremena opustil.
V petek me je do Makarske spremljalo lepo, a vetrovno vreme, nato je začelo deževati, a sem vztrajal na kolesu. Deževalo je vse močneje in nekaj km izven kraja Podgora sem ustavil na avtobusni postaji, kjer sta vedrila poljska motorista. Kasneje sta se odpeljala proti severu, sam pa sem še počakal, kajti deževati ni prenehalo. Po nekaj urah sem se tudi zaradi časovne stiske odločil, da se do Dubrovnika peljem z avtobusom. Tam sem v starem mestnem jedru blizu Straduna prišel do stanovanja, kjer živi prijatelj Frano, ki sem ga spoznal na Portugalskem pred osmimi leti. Zjutraj mi je malce razkazal bližnjo okolico. Čeprav sem v Dubrovniku bil že nekajkrat, se človek nikoli ne more upreti čarom Stradu-na, ki je neuradni naziv italijanske besede in pomeni zaničevalno ulica. Izvedel sem tudi, da za obzidjem v starem delu živi le še 2000 prebivalcev. Mesto Dubrovnik jih ima okoli 50.000. Zapustil sem Hrvaško in Dalmacijo ter kolesaril do črnogorske meje, ki sem jo na kolesu prevozil tretjič, nazadnje pred šestimi leti. V prejšnjih dveh obiskih sem Boko Kotorsko, ki je del Unescove kulturne dediščine, prečkal s trajektom. Tokrat pa sem se odločil, da bom ob lepem zalivu kolesaril, četudi je 25 km dlje. V kraju Kotor sem prenočil v poceni zasebnem apartmaju.
(konec v naslednji številki)
POKROVITELJI:
BTS COMPANY, PRO COND, DIEM, GOSTILNA ŠPANČEK, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, CULT, CANON, VULKAN-IZERSTVO ZAJEC, ŽOLNA, ČEVLJARSTVO ŠTAJNAR, MIZARSTVO ZALAR, EMONSKA
KINO DOBREPOLJE - FEBRUAR 2013
PETEK, 15. FEBRUAR, OB 17. uri
ameriška uspešnica - domišljijska pust.
HOBIT -
NEPRIČAKOVANO POTOVANJE
KRATKA OZNAKA: Režiser fantazijske sage Gospodar prstanov nas znova popelje v Srednji svet, v čas pred vojnami za prstan Mogote. Mladi hobit Bilbo uživa življenje v mirnem in zakotnem Šajerskem, ko nekega dne na njegova vrata potrka čarovnik Gandalf. S seboj pripelje druščino trinajstih škratov pod vodstvom neustrašnega Thorina, njihov načrt pa je pohod proti Samotni gori, kjer se želijo spopasti z zlobnim zmajem Smaugom. Bilba premaga radovednost in v nasprotju s hobitsko zapečkarsko tradicijo se odpravi na nepozabno dogodivščino s škrati. DOLŽINA: 2 uri 50 MINUT. (CENE VSTOPNIC BODO ZVIŠANE! ODRASLI 5 EUR, OTROCI 4 EUR.)
PETEK, 1. MAREC, OB 17. uri
ameriški pustolovski - družinski film
PIJEVO ŽIVLJENJE
KRATKA OZNAKA: Režiser oskarjevskih filmov Prežeči tiger, skriti zmaj in Gora Brokeback predstavlja priredbo priljubljenega romana Yanna Martela, v katerem spoznamo 16-letnega mladeniča Pija Patela. Po brodolomu tovorne ladje se Pi znajde sam sredi oceana, družbo v čolnih pa mu delajo tiger, orangutan, hijena in ranjena zebra. Pi skuša preživeti neizprosne zakone narave, ki jih narekujejo živali, od tem pa se spominja svoje mladosti. Toda njegovo dojemanje resničnosti z vsakim dnem osame postaja bolj in bolj prepleteno s prividi in domišljijo. DOLŽINA: 2 uri 7 MINUT.
Zdravstveno zavarovanje
•»ni vzajemna tujina
Zavarovanje z meu potovanjih v tujini.
z medicinsko asistenco na
Izognite se visokim stroškom zdravljenja v tujini.
Sklenite zavarovanje Vzajemna Tujina in si zagotovite:
•	zdravstveno varnost na počitnicah in potovanjih v tujino,
•	izbiro paketa glede na lastne potrebe in želje,
•	možnost celoletne zdravstvene varnosti tudi ob nenačrtovanih poteh v tujino - letni paket (Multitrip).
Obveščamo vas, da od meseca februarja dalje poslujemo na novi lokaciji:
Poslovalnica Grosuplje Taborska 4, 1290 Grosuplje tel.: 01/ 781 08 51
DELOVNI ČAS POSLOVALNICE: pon., tor., čet., od 8.00 do 12.30 in od 13.00 do 16.00 sreda od 8.00 do 12.30 in od 13.30 do 17.00 petek od 8.00 do 12.30 in od 13.00 do 15.00
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
#	.	£ j ^^ modra številka
Skleni zavarovanje WWW.VZajemna.SI (((• 080 20 60,
30
Voščila; zahvale
januar 2012
Leto 2012 se je izteklo. Pred nami je kot nepopisan list papirja leto 2013, ki ga bomo popisali sami. Društvo gobarjev
Štorovke Šentrumar Hočevje želi vsem svojim članicam in članom ter vsem prebivalcem občine Dobrepolje veliko lepih trenutkov, drobnih doživetij, ki nam polepšajo dni, sreče in zadovoljstva v letu 2013. Veliko poslovnih uspehov in zadovoljstva želimo tudi vsem donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi naše razstave ter pri celoletnem programu dela.
Še enkrat hvala in S R E Č N O.
^ t Kamor si namenjen, ni stez, ni poti, samo tvoji vzgibi. Sledil si znamenjem in nazadnje prispel. Sedaj moraš tvegati
skok v neznano, kajti sam moraš spoznati, kdo se moti, kdo ima prav, kdo si.
Sergio Bambaren
^_^
Tvoj glas je utihnil, naša srca vztrepetala, najlepši spomin in tvoja ljubezen pa z nami večno bosta ostala! Nisi odšel, ker ne bi hotel živeti, odšel si, da bi prenehal trpeti. Tolažba nam je misel, ki dušo umiri, da te več ne boli in da boš z nami v srcih še vse dni!
ZAHVALA JANEZ GAČNIK
iz Predstrug 9.5.1931 - 19.12.2012
Iz vsega srca se zahvaljujemo vam; sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, da ste nam ob žalostnih in težkih trenutkih stali ob strani. Hvala Tanji, Mojci, Barbari in Sabini za pomoč v vežici. Zahvala g. župniku Francu za opravljen cerkveni obred, ter ga. Julki in ga. Nadi za molitev. Posebna zahvala cvetličarni Lilija in LD Dobrepolje za pogrebno organizacijo, g. Bojanu Zgoncu za poslovilni govor, rogistom LD, praproščakom in moškemu pevskemu zboru. Hvala tudi upokojenskemu društvu in osebju zdravstvenega doma.
Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovane sveče, cvetje, svete maše, ter da ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Vsi njegovi
V

Polnih 10 mesecev je na daritvenem oltarju čakal na prestop praga večnosti
naš stric
DROBNIČ JANEZ
(1933-2012)
Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili, darovali
zanj cvetje, sveče, svete maše in za cerkev. Posebna zahvala velja g. župniku in g. kaplanu, ki sta mu v času njegove bolezni nudila duhovno moč in ga lepo pripravila za vstop v večni dom. Hvala dr. Mariču, g. Robiju za nudeno zdravstveno pomoč in ge. Klavdiji za strokovno pomoč nege. Hvala ge. Andreji Štorman Vreg za nudenje pomoči, Tonetu Šinkovec in MPZ Rafko Fabjanu za čutno zapete žalostinke in cvetličarni Lilija ge. Danici. Najlepša hvala Anici Šinkovec za vse molitve ob slovesu na njegovem domu in v vežici. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
'ISKREN BOGLONAJ'
Vsi njegovi
kontakt: T://031-647-188 T://051-334-826 E://lNFO@BLESK2.SI
tone pogorelec, bukovica 2, 1310 Ribnica
« TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
-	Z nami do subvencije EKOSKLADA (2400 €)
-	brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
« CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
-	Z nami DO subvencije EKOSKLADA (DO 7.000€)
-	izolacija podstrešja (celuloza, volna)
-	toplotno izolacijska fasada
-	dobava in montaža oken (ral montaža)
-	izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)
« GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
-	adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni OBJEKTI) - izvedba vseh del na ključ
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)
-	zidarska dela
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
-	čistilni servis
zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost
Aktualne novice, dogodki, prireditve
in še več na spletnih straneh občine Dobrepolje
http://www.dobrepolje.si/
Vabila na dogodke, ki se odvijajo v občini Dobrepolje, lahko društva, klubi in občani pošiljate tudi na elektronski naslov dogodki@dobrepolje.si.
Na spletni strani si lahko ogledate tudi prostorsko predstavitev občine Dobrepolje!
:
OUTOUCQGTTUO
DrunDiAo egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje egonbrundulai@hotmail.com
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil
u eiV.J^T -'■rSM1^ BC '
Avtovleka 24h
Preverite najkvalitetnejša zavarovanja za:
-	avtomobilsko zavarovanje
-	zavarovanje hiše in opreme
-	zavarovanje obrti
-	poslovna zavarovanja
pri Zavarovalnici Maribor.
Janez Čarman 041/832 928 janez.carman@zav-mb.si
Težave z računalnikom?
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Na podlagi večletnih izkušenj Vam nudimo:
-	Servis računalniške opreme na domu
-	Prodaja, dostava in priklop nove in rabljene računalniške opreme
-	Postavitev žičnih in brezžičnih omrežij
-	Prodaja in dostava tonerjev in kartuš za tiskalnike
-	Namestitev programske opreme in zaščita računalnikov pred virusi
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
JUNITEH
RACUNALNIŠkE REŠITVE
Novi začetki z LONom
Počitniški kredit
Potrebujete oddih?
Za vas smo pripravili ugoden
počitniški kredit:
-	ugodne obrestne mere
-	ročnost do 24 mesecev
-	hitra in enostavna realizacija
Paket dobrodošlice
■
-	brezplačno vodenje računa 12 mesecev
-	brezplačni dvigi na vseh bančnih avtomatih
-	brezplačna pristopnina eLON
-	10 položnic brez plačila provizije
-	dodatek 0,10 odst. točke k obrestni meri pri prvi sklenitvi depozita
-	ugodno poravnavanje obveznosti preko trajnikov in direktnih bremenitev
Vabljeni v našo poslovalnico v Grosupljem.
PE Grosuplje, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510, info@lon.si
¥ HRANILNICA LON
www.lon.si
3«jtčniSfro «ut Cjuhetnür Oseben hlcUin.
iti
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla in ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
TABORSKA CESTA 4, GROSUPLJE Tel.: 01 786 33 58
SOKOLSKA ULICA 5, IVANČNA GORICA Tel.: 01 787 7241
Delovni čas: 9:00 - 12:00, 14:00 - 17:30, sobota: 9:00 - 12:00
Foto za dokumente TAKOJ
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.