ASO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 5
mOVENIA LIBRI]
BUENOS AIRES
3. februarja 1986
„Sporazum
a
o nesporazumu
Nalogo za obnovo med II. svetovno vojno porušene in razdejane Evrope so njeni narodi zaupali krščanski demokraciji. Voditelji teh strank v Franciji, Nemčiji in Italiji, ki so si med: vojno bile v sovražnem razmerju, je združila krščanska ljubezen do bližnjega, ki sa je od posameznika razgrnila na vse narode in države. Kajti storiti je bilo treba vse, da bi ljudje postali znova ljudje, da bi imeli koristnejšo zaposlitev, kakor pa pobijanje ljudi in rušenje
Johnson ukaza! ponovno bombardiranje Severnega Vietnama
Johnsonova mirovna ofenziva je doslej ostala neuspešna, tako, da je bil ameriški predsednik prisiljen ukazati ponovno bombardiranje Severnega Vietnama.
Tako Hanoi, kakor Vietkong, sta dosledno odklanjala sleherno možnost premirja. Komunisti odločno postavljajo predpogoj za premirje umik ameriških Oddelkov iz Južnega Vietnama. Prav tako so postavili zahtevo, da bi pri mirovni mizi morali sedeti delegati Viet-
mest ter naselij, njihove družine pa po- kon?a> se pravi, politične organizacije
trebno preskrbo in streho nad glavo. i južnovietnamskih gverilcev. Če bi na to
^	,	.	. .	_	_	! pristale, bi ZDA uradno priznale tudi
Dr. Schuman, dr. Adenauer, De La- £	_ ^ i	T	tt.
speri so imena velikih mož tedanje do
komunistično vlado v Južnem Vietnamu.
nem bombardiranju Severnega Vietnama sporočil ameriškemu narodu po radiu in televiziji ter je izjavil, da so ameriška in druge vlade, ki so se trudile za mir, naletele samo na še večjo komunistično napadalnost. Glede vlade v Hanoju je Johnson dejal: „Razvidno je, da tam ni razpojoženja za razgovor, ni razpoloženja za mir. S tem, ko prekinjamo zračno premirje, ne prekinjamo našega iskanja miru. To iskanje bo tako odločno in vztrajno, kakor bo odločen in vztrajen pritisk naše vojaške sile na bojnem polju.“ Če bi pristali na komunistične pogoje, bi Južni Vietnam izročili komunizmu pravilno smatra
be, ki so razumeli svoje poslanstvo v Evropi. S polnim razumevanjem so jim stale ob strani ostale demokratske politične skupine — socialisti in liberalci. Tako je po zaslugi omenjenih evropskih državnikov prišlo leta 1957 do ustanovitve Skupnega evropskega trga, ki so ga ustanovile poleg Francije, Nemčije in Italije še 'Belgija, Holandska in Luksemburg. Tako sta nastali tudi Evropska skupnost za premog in za atomsko energijo.
Delo za zgraditev Združenih držav Evrope je s tem dobilo solidno osnovo. !
Pri vsem tem je Hanoi dobil vse-1 Johnson. Zato ni imel druge izbire, ka-
Skupni napori in hotenja šesterih ev-; Južni Vietnam-
stransko podporo od rdeče Kitajske, iz Moskve pa neprestano dobiva pomoč v orožju in drugem vojaškem materialu, tako da je Hočiminh končno spregovoril in razposlal preko Moskve Londonu in drugim vladam pismo, v (katerem ponavlja svoje pogoje za premirje.
Tako so se ameriški mirovni poskusi končali, zlasti še, ko so ameriška iz-vidniška letala ugotovila, da so komunisti izkoristili šesttedensko zračno premirje za hitra popravila in utrjevanja obrambnih postojank in za prevoz novih vojaških oddelkov iz Severnega v
ropskih držav so jim v povojnih jletih prinesli tako blagostanje, kakršnega si nihče na razvalinah Evrope leta 1945 niti predstavljati ni mogel. Skupni evropski trg je postal politično in gospo-
Johnson je svojo odločitev o ponov- žavami ni naletel na odmev.
kor ukazati ponovna bombardiranja Se-sernega Vietnama.
Johnson je nato ukazal ameriškemu delegatu pri OZN Goldbergu naj skjiče sejo Varnostnega sveta ZN, na kateri bo ameriška vlada podala izčrpno poročilo o svojih naporih za premirje v Vietnamu in predložila resolucijo, ki bi morda mogla pripeljati razvoj do mirovne konference. Ta korak je Johnson storil na podlagi predloga papeža Pavla VI., ki je minuli teden predlagal, naj ■bi poskusili doseči premirje preko tkim. „nevtralnih držav“ znotraj OZN. Doslej ta predog med komunističnimi dr-
leta, ne bo pa nikakor nižji od tistega iz let 1963 in 1964.“
Peking se sprašuje, kam Castro pošilja riž. Opazovalci menijo, da ga je prihranil velike količine za zalaganje bodočih gverilskih skupin v Latinski Ameriki, ki bodo začele delovati, kakor so se dogovorili na trikontinentalni konferenci v Havani, kjer je vodstvo komunističnega prevratnega delovanja v Latinski Ameriki od Kitajske zopet prevzela Moskva.
V zvezi z moskovskim vmešavanjem v notranje zadeve drugih držav je prva stopija na .prste sovjetskemu diplomatskemu — se pravi: vohunskemu — osebju uruguayska vlada. Predsednik Beltran je naročil svojemu notranjemu ministru preiskati sodelovanje sovjetskega poslaniškega osebja v Montevideu z uruguayskimi komunisti ob nedavnih stavkah in izgredih v državi. Pričakujejo, da bo Uruguay po prebavi prekinil odnose z Moskvo.
!
T t
Zaostritev spora med Kubo in Uom. Kitajjsteo .
Spor med Kubo in rdečo Kitajsko, | nje obroka riža kubanskemu prebival-darsko taka sila, da mimo nje v svetu na videz zaradi trgovske pogodbe o rižu j stvu. To mas sili k sumničenju, da gre
ni bilo mogoče iti. V teh letih so države : i« sladkorju, ima politično ozadje, kar Skupnega evropskega trga zgovorno se je jasno pokazalo na zasedanju tri-dokazale kako neizmerno prekašajo s kontinentalne konference v Havani. Ca-svojimi gospodarskim rezujtati pridobi- ! stro se je povsem vrnil v sovjetski ta-tve gospodarstva in industrije v komu- b°r> ^er Je Pa* ugotovil, da iz Kitajske mističnih diktatorskih državah s suženj- fte 'more dobivati to,liko podpore kakor
skim kolektivnim sistemom.
'Skupni evropski trg je svojo delavnost z nezadržnim zagonom lahko razvijal do meseca julija lanskega leta, ko je francoski predsednik general de Gaulle postavil vrsto zahtev, ki jih ostalih pet čjanic SET-a ni moglo sprejeti. Zaradi tega je de Gaulle objavil bojkot vsega dela v tej evropski ustanovi. De Gaulle je med svojimi zahtevami na prvem mestu omenjal vrsto poljedelskih vprašanj. Pozneje se je izkazalo, da te zahteve niso bile glavni razlog- za francosko miniranje SET-a, kajti de Gaulle je pozneje povsem odkrito izpovedal, da ne odobrava .preširokih kompetenc, ki si jih je v teku let pridobil izvršni odbor SET-a, ki šteje 9 članov in razvija svojo delavnost pod predsedstvom nemškega političnega in gospodarskega strokovnjaka prof. Walterja Hallsteina. Ta se je de Gaullu zameril zlasti s tem, da je nastopal v odnosu do nečlanic te gospodarske skupnosti kot suveren, kot
iz Moskve.
Peking je seveda zaradi takih Castrovih skokov razjarjen ter je Kubo že prepisal na seznam sebi nasprotnih komunističnih držav. Zato je Maocetung izdal povelje, naj pekinški radio začne s propagandističnimi napadi tudi na Castra in njegovo nihajočo politiko. Tako je sedaj kitajsko ministrstvo za zunanjo trgovino napadlo Castrove izjave o kubansko-kitajski pogodbi o rižu in sladkorju takole:
„Kuha je enostransko in jažnjivo objavila vsebino pogajanj in poskuša zvrniti na Kitajsko odgovornost za zniža-
Kubi za vse kaj drugega, kakor za pre klic pogodbe.
Dejstvo pa je, da med Kitajsko in Kjubo nikdar ni prišlo do izmenjave omenjenih dobrin v direktnem odnosu ene z drugo. Vprašanje izmenjave med eno in drugo dobrino ne obstaja.
Kolikor nam je znano, je Castro začel racionirati mesečni obrok riža šestih funtov na osebo že leta 1962. To leto je Kitajska izvozila na Kuho 120 tisoč ton riža. V letih 1963 in 1964 je Kitajska izvozi,la na Kubo 135.000 ton riža vsako leto. mesečni obrok riža prebivalstvu pa je ostal nespremenjen. Leta 1965 se je izvoz kitajskega riža na Kubo skoro .podvojil, pa Castro obroka riža kubanskemu prebivalstvu ni zvišal.
Letošnji izvoz kitajskega riža na Kubo bo nekoliko manjši, kakor prejšnja
V Italiji je Aldo Moro, dosedanji predsednik koalicijske vjade sredine in levice, ki so jo s krščanskimi demokrati sestavljale socialistična, socialdemokratska in republikanska stranka, dobil naročilo za sestavo enake koalicijske vlade. Socialisti, socialdemokrati in republikanci so od krščanskih demokratov zahtevali jamstva za stabilnost bodoče vlade še predno bi se sploh spustili v razgovore za sestavo vlade. (Po taki zahtevi koalicijskih strank je vodstvo krščansko demokratske stranke po tridnevni razpravi o političnem položaju enoglasno določilo dosedanjega predsednika Alda Mora tudi za predsednika bodoče koalicijske vlade.
■Sestavo nove koalicijske vlade z Al-dom Morom na čelu bi komunisti ra li onemogočili. Zato je skušal glavni tajnik komunistične stranke Luigi Longo na kongresu vnesti zmedo med krščanske demokrate s tem, da je na vse načine poveličeval sklepe II. vatikanskega koncila, posebno hvalil papeža Pavla VI. zaradi njegove mirovne akcije ter biv. predsednika kršč. demokratske vlade in zun. ministra Fanfanija in nje-! govega političnega prijatelja biv. bolonjskega župana Giorgio La Piro.
Papež Pavel VI. je imel v nedeljo 30. januarja v gosteh 30 rimskih otrok —< 21 fantkov in 9 deklic v starosti 9 do 12 let, ki so bili izžrebani izmed 745 fantkov in 432 deklic, ki so za božič napravili najlepše jaslice. Papež je otrokom sam nalival v krožnike juho, nato jim postregel s pečenimi piščanci in prikuho, zatem pa s pecivom in sadjem. 'Dhl jim je tudi vina. Po kosilu so v dvorano privedji kamelo z velikim košem, polnim daril. Papež je osebno vsakemu otroku izročil darilo. Po kosilu s papežem so otroci priredili v
da je med. drugim objavila, da se bodo francoski zastopniki znova začeli udeleževati januarskih zasedanj SET-a. Zanje je de Gaul,le ponovil svoje zahteve ter jih strnil v 19 točk. Ostale članice SET-a so jih nazvale „deset de Gaullo-vih zapovedi“.
Prvo zasedanje SET-a je bilo 17. in
18. januarja. Ni dalo nobenega rezul-naddržavni funkcionar. De Gaulle je v ) tata Francozi so bili nepopustljivi, za-
bolj svojo pot in iskati zunanjepolitičnih zvez ter uspehov kjerkoji drugje v škodo ostalih držav, ki bi ohranjaie SET še naprej brez Francije. Zato so se postavili na stališče, da pametnejši popusti in ne goni vseh stvari na ostrino.
Na tej osnovi je potem prišlo do sporazuma. Pet članic SET-a je v celoti sprejelo de Gaullove zahteve. Da pa ugled Nemčije, Italije, Bejgije, Ho
takem nastopanju videl ost proti svoji st0pniki ostalih peterih članic SET-a pa landske in Luksemburga ne bi bil pri-
n-a francoske zahteve niso mogli pri- j zadet, je skupno poročilo sestavljeno z stati. Naslednja sestanka sta bila 28. j diplomatskimi evforizmi. Se pravi — -in 29. januarja. Za to zasedanje SET-a vetu ni nikjer govora, čeprav je dejanje bila francoska zahteva postavljena sko ohranjen še naprej. Takole pravi:
politični koncepciji politične integracije Evrope, ki naj bo samo „domovina suverenih domovin“ ne pa popolna evropska integracija. Zato je zahteval, da
je treba izvršnemu svetu odvzeti vs*,,v taki oblikij da je bilo očitno, da bo j Člani 'SET-a bodo poskušali, da bodo njegove sedanje naddržavne atribute in j od sprejetja ali nesprejetja de Gaullovih vse njegovo delo podrediti kontroli zu- j predlogov odvisno ali bo Francija sp,lob
nanjih ministrov držav, ki sestavljajo SET. Nasjednja de Gaullova zahteva je bila ohranitev pravice veta. Ustanovna listina SET-a iz leta 1975 določa, da ostane pravica veta v veljavi samo do
še ostala v 'Skupnem evropskem trgu. Spričo takih groženj je holandski socialist C. L. Patua med zasedanjem zatrjeval, da SET mora obstajati še naprej, četudi Francije ne bi bilo v njem,
1. januarja 1966. De Gaulle je odločno j v pjorlnu je pa nemški parlament eno
glasno odobril stališče zahodnonemške vlade, ki ga v SETu zavzema do de Gau-jllovih zahtev. Socialist Karl Mommer je celo izjavil: ,Nihče v tej zbornici nima namere podpreti de Gaullä, predsednika Francije, da bi razbil evropsko gospodarsko skupnost.“
Pri takem stanju je razumljivo, da skoro do zadnjega trenutka ni bilo gotovo kako se bo zasedanje zaključilo. Ob francoski nepopustljivosti so zastopniki ostalih .peterih članic (SET-a začeli razmišljati o tem, kaj je manjše zlo: ali
vztrajal na tem, da mora pravica veta ostati v veljavi še naprej.
Tako svoje zadržanje do Skupnega evropskega trga je d,e Gaulle drago pjačal v lastni domovini pri decembrskih predsedniških volitvah s .porazom, ki mu ga je povzročil krščanski demokrat Jean Lecanuet ravno z evropskim pro-! gramom, s katerim je nastopal kot predsedniški kandidat in ga je odobrilo nad tri milijone volilcev. Prav toliko, kolikor jih je de Gaullu manjkalo za izvojitev že pri prvih volitvah. Po izvolitvi za predsednika pri drugih vo-
sprejeti francoske zahteve in omogočiti litvah dne 19. decembra je de Gaulle ! SET-u delovanje naprej skupno s Fran-
začel popravljati svoje napake v no- j cijo, ali pa pustiti Francijo z de Gau-, Čilom, da so bili na pogrebu Skupnega tranji in zunanji politiki. Njegova via-1 Horn ob strani, da bo začel hoditi še evropskega trga.
njihove odločitve sprejete soglasno. Francija želi, da se razprave nadaljujejo tako dolgo, da pride do soglasne odločitve. Naslednje določilo pravi, da so ostali člani SET-a drugačnega mnenja kot Francija. Zadnji soglasen sklep pa naroča, da morajo vse članice obnoviti takoj sodelovanje SET-a. Ta dogovor so nazvaji „sporazum za različnost stališč“ odsnosno „sporazum o nesporazumu“.
Po sprejetju tega sklepa in obnovitvi dela Skupnega evropskega trga so predstavniki držav članic SET-a zapuščali zborovalno dvorano, navidez zadovoljni, v resnici .pa potrti, ob dejstvu ;a so morali kot predstavniki svobodni!? narodov kloniti pred voljo in zahtevj enega samega človeka, ki ima trenutno vso oblast v Franciji v svojih rokah.
To mučno vzdušje je dobro označil eden od holandskih zastopnikov, ko j delal: Ministri so morali iskati rešitev, ker ne morejo odhajati domov s sporo-
V T i D S N
Vatikanu akademijo na čast Pavlu VI., na kateri so peli in deklamirali božične pesmi. Papeževo kosilo z otroci predstavlja popolen prelom z dosedanjo tradicijo v Vatikanu, ko se še nikdar ni zgodilo, da .bi bil kateri od papežev skupno obedoval s kako osebnostjo, ki je bila na obisku v Vatikanu.
Laburistični predsednik britanske vlade Wijson je v prejšnjem tednu dosegel dva uspeha nad konservativno in liberalno opozicijo. V parlamentu je s 3 glasovi odbil predlog konservativcev za izglasovanje nezaupnice vladi, pri nadomestnih volitvah v volijnem okraju Hull je pa laboristični kandidat prepričljivo zmagal nad konservativcem. Toda kljub temu večina, s katero razpolaga vlada v parlamentu, še vedno ni zadostna, da bi z njo mogel sprejeti zakone, ki jih je napovedovaj v volilni kampanji. Med te spada zlasti zakon o ponovnem podržavljenju jeklarske industrije. Zato je vedno več glasov, ki napovedujejo, da bo Wilson predčasno razpustil parlament in razpisal nove volitve.
V indijski državi Kerala so komunisti spretno izrabili nezadovoljstvo ljudstva zaradi pomanjkanje hrane. Na-hujskaji so ga na velike demonstracije proti vladi, ki so trajale več dni. Policija je zaprla na stotine izgrednikov, zvezna vlada je pa v državo poslala več vlakov z rižem.
Indija in Pakistan sta začela izvajati sporazum o umaknitvi oboroženih sil na položaje, ki sta jih imeli pred začetkom lanskoletnih sovražnosti. Dogovorili sta se tudi, da se bosta podredili razsodbi Organizacije združenih narodov, če hi se glede izvajanja v Taškentu sklenjenega sporazuma za ureditev spornih vprašanj v Kašmirju pojavile kake težave.
I* življenja in dogajanja v Argentini
Volitve v Jujuyu	| s cerkvenim sporom v mendoški nad-
Bile so v nedeljo 30. januarja. V škofiji se je bavil že stalni odbor ar-volilne imenike je bilo vpisanih 113.741 gemtinskih škofovskih konferenc, ki je volilcev. Volili so guvernerja, podgu- nedavno zasedal v Buenos Airesu pod vernerja in 30 poslancev za provincijski predsedstvom buenosaireškega kardina-parlament. Kandidatne liste je posta-j la dr. Caggiana. V izjavi o tem zase-vilo 11 političnih skupin, volitev se je danju so člani tega odbora obsodili popa udeležilo samo 10, ker je dr. Fron- j četje 27 duhovnikov iz Mendoze ter jih dizijevo gibanje za integracijo in na- opozarjali na škodo, ki jo s takim za-
predek obiavilo abstinenco. Kot je bilo pričakovati se je pri volitvah uveljavila Bela delavska stranka — Partido Blanco de los Trabajadores, najmočnejša od treh peronističnih skupin v tej provinci. Na drugem mestu so ljudski radikali, tretje mesto pa je zasedlo Jujuysko ljudsko gibanje, ki ga vodi biv. intran-sigentni radikalni guverner dr. Horacij Guzmän
Provinca Jujuy spada v Argentini med „revnejše in zaostalejše“ province, v kateri je tudi nepismenost še vedno velika. V vojilne imenike je bilo npr. vpisanih kar 20.877 nepismenih volilcev, t. j. 18,67%.
Težave mendoškega nadškofa
V Mendozi je 27 duhovnikov poslalo v Vatikan spomenico, v kateri nastopajo proti svojemu nadškofu Butelerju. Med drugim mu očitajo, da prepočasi izvaja sklepe in odredbe II. vatikanskega cerkvenega zbora. To spomenico so objavili še predno se je nadškof vrnil v Mendozo. Omenjenih 27 duhovnikov je izrazilo tudi svoje nezadovoljstvo z imenovanjem pomožnega škofa nadškofu Butelerju. iNa ta položaj je bi;l imenovan msgr. Olimpo Santiago Maresma iz Rosarija, ki je bil v škofa posvečen v nedeljo 30. januarja.
držanjem povzročajo ' edinstvu in ugledu Cerkve. Pozvaji so tako duhovnike, kakor tudi vernike na pokorščino svojim cerkvenim predstojnikom.
Na to sporočilo članov stalnega odbora škofovskih konferenc je imenjenih 27 duhovnikov odgovorilo s pismom članom omenjenega organa škofovskih konferenc, obenem pa njegovo vsebino sporočili javnosti. V njem zavračajo obsodbo škofov. Mendoški nadškof je pa med tem v svoji nadškofiji zaprl dve semenišči.
Z zadevo se bodo bavili gotovo še argentinski škofje na prihodnjem majskem zasjedanju, ko bodo med drugim razpravljali tudi o načinu izvajanja tistih sklepov II. vatikanskega koncija, ki jih doslej še ne izvršujejo.
Razkol med peronisti
Značilnost argentinskega političnega življenja je razbitost političnih strank. Ni skoro nobene, v kateri ne bi bilo več skupin, ki si stoje dostikrat zelo sovražno nasproti. Tako nastajajo številno disidentske skupine. So med radikali, med socialisti in tudi med krščanskimi demokrati. Doslej sta bili več ali manj enotni: peronistična in komu-
SLOVENSKA TRAGEDIJA IVA TROMDOKJIJ
Usoda slovenskih fantov Tomaža Kralja in Boža Vivoda, fci sta 17. januarja odšla na Tronador, ter je od tega dine za njima izginila sleherna sled, je še kar naprej stalna misel slovenske emigracije v Argentini. Pa ne samo nje. O njuni usodi so ' pisali tudi veliki buenosaireški dnevniki in listi v notranjosti republike, zlasti v južnih provincah. Tudi radijske in televizijske postaje so poročale o slovenski tragediji na Tronadorju ter o reševalnih ekspedicijah orožništva in bariloške reševalne službe.
Med tem je za go. Kraljevo odšla prejšnji teden v Bariloče tudi mati Boža Vivoda, ga. Iva Vivodova. V Buenos Aires se je vrnila v soboto 29. t.
m.	Tega dne so iz Bariloč odpotovali v Bs. Aires tudi nasjednja slovenska dekleta in fantje, ki so z izginulima Tomažem Kraljem in Božom Vivodom odšli na taborjenje na jug: Alenka Jenko, Mila Hribar, Marjana Homovee, Elizabeta Mele, Olga Sladič, Marija in Franci Sušnik, Stane žužek in Tine Debejjak ml. Vsi so še sedaj pod težkim vtisom tragedije, ki se je odigrala v bariloškem gorovju.
VOJKO ARKO O TRAGEDIJI NA TRONADORJU
V ponedeljek dne 31. januarja smo o njej prejeli od g. dr. Vojka Arka iz Bariloč ekspresino poročilo z dne 28. januarja. Glasi se takole:
„O nesreči na Tronadorju ste gotovo že obveščeni. Mislim, da bo Tinček Debeljak kaj o tem poročaj, saj je sodeloval pri obeh reševalnih (bolje: iskalnih) odpravah.
Vendar bom na kratko podal pregled dogodkov.
16.	januarja sta se Tomaž Kralj in Božo Vivod udeleži,la spominskega izleta na Cerro Catedral, kjer se vsako leto spominjamo Tončkove in Schmol-love smrti na Painu.
17.	januarja sta odšla oba planinca iz Frankove restavracije ob Tronador-sbih ledenikih po Clerchovem grebenu (Dinkova pot) na Tronador. Odpravlja sta se na pot popoldne z namenom, da bosta na grebenu bivakirala, tam, kjer so bivakirali Kralj, Markež in Serrano dober teden preje.
18.	januarja proti poldnevu je zagrnilo Tronador in vso pokrajino močno neurje, ki je trajalo do noči. Naslednji dan je bilo lepo in, čeprav se fanta nista vrnija, nihče ni mislil na kako nesrečo. Računati je bilo, da sta se zatekla v katero od obeh koč in da sta 19. januarja napravila vrh. Ko pa tudi ta in naslednji dan nista prišla nazaj v dolino, še je mobilizirala bari-loška gorska reševalna sjužba. (Comi-sión de Auxilio).
21.	januarja so nastopale tri patrulje po treh različnih poteh na Tronador. Na Clerchovem grebenu smo odkrili bivak na kraju, kjer smo računali, da sta planinca prespaja, s spalnimi vrečami, jedilnim priborom in vso drugo opremo, fci ni bila potrebna za nadalj-ni vzpon. V pojasnilo povem, da je od bivaka do tronadorskega sedla med Med-
narodnim in Argentinskim vrhom kake štiri ure hoda, od sedla do temena Argentinskega vrha pa še slabo uro več.
22.	januarja so patrulje preiskale nekaj [ledenikov v srednjih predelih gore, ne da bi kaj pomembnega našle.
V inedeljo, 23/1 so reševalci nameravali priti do vrhov, a vreme, ki že prejšnje dni ni bilo prav dobro, se je ipopolnoma sprevrglo in vse patrulje so se vrnile v Bariloče.
Slabo vreme ni dolgo trajalo in v ponedeljek 24/1 so odrinili do stare koče na Tronadorju Ivan Arnšek, France Jerman, Jožko Simčič in Tinček Debeljak.
25/1 so omenjeni planinci dopoldne dospeli na tronadorsko sedlo. Arnšek in Jerman sta se povzpela po pobočjih Internacionala, medtem ko sta Debeljak in Simčič dosegla vrh Pica Argentino. V skalah tik pod vrhom sta našla vizitko Tomaža Kralja in listič s podpisom Božota Vivoda. Tako je postalo jasno, da sta izgubljena planinca v torek 18/1 dosegla vrh Tronadorja in da sta se ponesrečila na povratku.
26. 1. je ista sjiovenska skupina prečila iz stare koče na Clerchov greben. Med ledeniškimi stolpi in razpokami, j ki padajo v ledeniškem slapu proti Clausenovem grebenu so planinci odkrili slabo vidne sjedove, ki bi jih mogla zarisati ponesrečenca. Žal so viharji v tem tednu močno zametali in samo nekaj časa je bilo možno slediti stopinjam, potem pa so sledi spet docela izginile. Reševalci so se vrnili v dolino.
Ako bo vreme ugodno, se bo verjetno (poskusilo še z iskanjem v ledeniškem slapu. Vendar so izgledi, da bi se izgubljena planinca našla, izredno majhni.“	~|'j
TINE DEBELJAK ml. O ISKANJU TOVARIŠEV
Tine Debejjak ml., ki se je v soboto z ostalimi dekleti in fanti vrnil v Bs. Aires, mam je o iskanju prijateljev Tomaža Kralja in Boža Vivoda dal še naslednja pojasnila:
S prvo iskalno odpravo je prišlo na Tronador kakih 25 ljudi, članov Cluba Andino Bariloche, žendarmerije in drugih. Med njimi so bili 'Slovenci: dr. Vojko Arko, dr. Lojze Grzetič, Ivan Arnšek, Peter štrukelj, Stane žužek in jaz. Odprava je bila razdeljena na dve skupini, ki sta iz dveh obstoječih koč na ledeniku raziskovali gornje ledenike. Med seboj sta se obveščevali z dvema radijskima aparatoma, obenem pa sta bili še v zvezi z žendarmerijsko postajo v dolini. Iskanje je bilo zelo otežko-čeno, kajti nihče ni vedel, kje se je zgodila nesreča, ali spodaj ali že na vrhu. In če je zajej Tomaža in Božota snežni metež, sta gotovo izgubila orientacijo in sta lahko zašla kamorkoli. Vedeti je treba, da je na Tronadorju 20 km2 snežnih in ledenih strmin in planjav. Vse to preiskati je skoraj nemogoče. Povrh pa je 'bil še vrh zavit v oblake, tako da sta odpravi pregledovali jle bolj ali manj normalne poti po snegu in okoliške razpoke in ledenike. Vse je bilo brez uspeha, našli nismo niti ene sledi (če izvzamemo spalni
Titovi partizani za ohranitev „revolucionarne
dediščine44
Referat g. Pavla Fajdige o V. kongresu jugoslovanskih partizanov na sestanku zaupnikov SLS dne 29. januarja 1966
Pri preučevanju referatov 5. kongresa partizanskih borcev se človeku nehote vsiljuje primerjava med delovanjem in razmerami v partizanski organizaciji in delovanjem in razmerami v naših vrstah. Odmislimo takoj primerjavo med nameni in cilji obeh strani. Komunistična je v svojem bistvu negativna in je zato ni v tem oziru primerjati z nobeno drugo tovrstno organizacijo. Nameni in cilji nekomunističnih borčevskih ali drugih podobnih organizacij v kateri koli svobodni državi pa ne skrivajo v sebi nobene podlosti.
Zveza združenj borcev NOV Jugoslavije, kakor se organizacija bivših (partizanov uradno imenuje, je imela 5. kongres lanskega septembra v Sarajevu. častna mesta so zasedali Edvard Kardelj in drugi politični vodje jugoslovanskega komunizma, s predsednikom organizacije in šefom Titove policije Aleksandrom Rankovičem na čelu. Tito se kongresa ni mogel udeležiti, ker je prav takrat zbolel za gripo, Udeleženci kongresa so v pozdravnem pismu Titu dajali nazive, kakor „tvorec
vseh zmag, graditelj bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, veliki borec za mir in socializem, najpriljubljenejši tovariš“ itd.
Zaradi bolezni je Tito kongresu poslal pismo, v katerem udeležence poziva, da je „naloga vaše organizacije tudi gojiti revolucionarne tradicije in jih prenašati na mlade rodove. Naša revolucionarna dediščina je najmočnejši vir naše prihodnosti in ta dediščina mora biti stalno pričujoča v našem celotnem družbenopolitičnem in kulturnem življenju, v umetniškem in znanstvenem ustvarjanju, zlasti pa v vzgoji in izobraževanju naše mladine.“
Titu je vedno pri srcu „pojugoslo-vanjanje“ jugoslovanskih narodov. Zato v pismu poudarja: „Bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov je po svoji etični in humanistični vsebini največji dosežek naše revolucije. V nasprotju s tem bi vsako romantično ali ozkosrčno poudarjanje posebnih zaslug tega ali onega naroda zmanjševalo veličino revolucije, revolucije narodov Jugoslavije.“
Vsekakor pa morajo biti razmere v
vreči pri prenočišču). Videti je 'bilo, da sta oba odšla tako zgodaj navzgor, da se jima v trdem poledenelem snegu še ni udiralo in tako nista puščala sledi, medtem ko 'so bile vračajoče se sledi Markeža in drugih pred tednom dni še dobro vidne.
V nedeljo (23. 1.) se je ves Tronador zavil v oblake, videti ni bilo predse ! niti metra in je vjekel tako močan veter, da smo se vrnili v dolino.
A že drugi dan, ko je bilo nebo brez oblačka, smo se 'spet povzpeli Jerman, Arnšek, Jožko Simčič in jaz na ledenike. Naša prva skrb je bila, da pridemo na vrh in tam pogledamo, ali sta prišla sp;loh na vrh, ali ju je zajela nevihta že prej. Nevihta se je tistega dne začela enkrat med deseto in enajsto. Znano je, da se na Tronadorju vreme lahko hitro sprevrže; tako da sta se lahko vzpenjala v lepem vremenu, a nenadno prišla v meglo in vihar.
Res sva s Simčičem našla na vrhu Pico Argentino dva kosa papirja z naslovom od obeh. To je bi;l dokaz, da sta vrh dosegla in da sta najbolj verjetno nazaj grede v megli in metežu zašla. Takoj sva s klici opozorila Jermana in Arnška, ki sta iskala proti Glavnemu vrhu, in smo se vsi vrnili navzdo;!. Mimogrede smo temeljito preiskali vse razpoke pod vrhom in sedlom. Našli smo le nekaj metrov sledi, za katere sklepamo, da sta od Tomaža in Božota, ker je zavijala nad prepad, že popolnoma prač od poti, pa 'se je končno ustavila in vrnila. Iz tega lahko mislimo, da ju je zajela megla že kmalu pod vrhom in že nista vedela, kje točno hodita. V megli, snežnem metežu in viharju je nemogoče obdržati orientacijo.
Isti dan je z letalom pregledoval Tronador tudi dr. Grzetič, a brez uspeha.
Drugi dan pa smo prečkali -ledenik in nadaljevali iskanje. Kmalu smo našli dvoje sledi, že precej zametenih (od torka je padlo zgoraj kakih 20 cm snega), ki ju ni mogel povzročiti skoraj gotovo nihče drugi kot onadva. Nahajajo se sredi doline, ki preide spodaj v ledenik nad Jermanovo hišo in Clausenovim grebenom. Videti je bilo, da sta Tomaž in Božo hitela na vso moč navzdo;!, pri tem pa zgrešila pot (morala bi splezati na nizek greben na levo). Sledi se ustavijo pred (prvo veliko razpoko, ki preseka vso dolino. Tam sta verjetno to razpoko obšla, vendar je za njo čedalje več razpok in konča ponolnoma razdrapan ledenik nad steno. Mi smo preiskali [levi del doline, a nismo našli niti ene sledi. Pre- ! iskati je treba še desno stran, a tam je ! veliko več razpok.
Ker se je vreme spet začelo slabšati, smo sestopili z ledenika vsi utrujeni, kajti v toplem soncu je bil sneg mehak in se nam je že od jutra globoko udiralo.
Svoje poročjo zaključuje z naslednjim najbolj verjetnim povzetkom poti, fci sta jo iprehodila Tomaž Kralj in Božo Vivod:
„Če pogledamo, kaj je sedaj znano o usodi Tomaža in Božota, lahko vidimo: da sta prespala v bivaku na robu ledenika, zgodaj zjutraj ob bolj ali manj lepem vremenu odšla na vrh, ga dosegla,
organizaciji bivših partizanskih borcev slabe, gledano s komunističnega zornega kota, ko je moral Tito sam opozoriti delegate na kongresu z besedami: „Iz naše revolucionarne minulosti ne želimo ustvariti muzeja revolucije.“ Udeleženci kongresa so v svojem odgovoru Titu takoj zatrdili: „Nikdar ne bomo pozabili tvoje poslanice, ki pravi, da mi iz naše revolucionarne preteklosti nočemo napraviti muzej revolucije.“
Iz Rankovičevega otvoritvenega govora je razvidno, da jugoslovanski komunizem, kakor vsak drug, vztraja na načelu odmrtja države; Rankovič namreč takoj v začetku svojega govora poudari, da komunisti ne žive v državi, pač pa le v tkzv. socialistični skupnosti narodov, rekoč: „Borci narodnoosvobodilne vojne so, boreč se proti okupatorju, položili temelje svobodni, enakopravni in neodvisni socialistični skupnosti vseh narodov Jugoslavije.“
Rankovič smatra za krivce vojne v Vietnamu Amerikance, ne komunistov, za najhujše reakcionarje pa Zahodne Nemce, ki da se „nočejo sprijazniti s stvarnostjo, ki je rezultat druge svetovne vojne.“ Nehote Rankovič s' tem dokazuje, da se je komunistična Jugoslavija brez težke vesti „sprijaznila s stvarnostjo druge svetovne vojne“, ki je izguba Primorske in Trsta ter Koroške.
Pomembna (emigrantska publikacija
Sodobna emigracija iz Jugoslavije je leta 1958 ustanovila v Londonu Študijski center za jugoslovanske zadeve, ki ima namen na objektiven način seznanjati angleško in ameriško javnost z aktuajnimi problemi v sedanji komunistični Jugoslaviji. Od časa do časa izdaja v angleškem jeziku svoj zbornik z naslovom Review. Konec leta 1965 je izšel peti zvezek Review; urejuje ga Desimir Tošič, ki je tudi urednik glasila mladih srbskih demokratov Naša reč. Cena temu zvezku je 11 angleških šilingov ali po,'drugi dolar. Naslov: 62 Offley Road', London, S. W. g.
Uvodni članek uredništva podaja pregled novih političnih in gospodarskih eksperimentov sedanjega režima od novembra 1964 dalje, ko je izšel prejšnji zvezek.
iNa prvem mestu objavlja pod naslovom Inflacija v Jugoslaviji obširno in dokumentirano razpravo, ki jo je napisal naš rojak, 'Gian Narodnega odbora za 'Slovenijo, dr. Ljubo Sire, ki je sedaj vseučiliški profesor za narodno gospodarstvo na univerzi v Glasgowu na Škotskem. V njej je s statističnimi podatki ter tabelami prikazal komunistično gospodarstvo v domovini, ogromne naložbe družbenega premoženja v industrijske obrate, njihovo proizvodnjo in proizvodne stroške, dohodke teh podjetij, obtok denarja, osebne dohodke ljudi in življenjske stroiške. Skratka: gospodarsko politiko komunističnega režima. ki je privedla jugoslovansko gos-1 nodarstvo do sedanjega kritičnega sta-1 nja in inflacije, ki je ne morejo zavreti.
Sircev članek je pisan strogo objektivno in vseskozi dokumentarno in bo predragocen pripomoček angleškim in ameriškim političnim ter gospodarskim krogom, da bodo imeli pred sabo resnično podobo sedanjega gospodarskega stanja v komunistični Jugoslaviji.
S;ledi razprava dr. Stevana Pavloviča, profesorja za zgodovino narodov jugovzhodne Evrope na univerzi v Southamptonu, z naslovom: Mihajlo Mihajlov in upor intelektualcev. Pogojna obsodba zagrebškega apelacijskega sodišča Mi-hajlovu ni zavezala jezika. Že po obsodbi je v zadnjem času v ameriškem tedniku New Leader objavil nov članek Ipod naslovom: Zakaj molčimo. Mnenja je, da še nadalje obstoji nevarnost, /la se režim v Jugoslaviji spet povrne v odkrit stalinizem.
Nadaljno razpravo je prispeval dr. Branko Pešelj, najožji sodelavec ipok. dr. Mačka, z naslovom: Ustavne posebnosti trovine. Temeljit članek je pisan strogo socialistične republike Bosne in Herce-
a že takoj ob sestopu ju je zajel snežni metež, ki jima je vze;l orientacijo in ju popolnoma izčrpal. Tako sta izgubila pot in se spuščala kar na slepo, dokler se nista znašla med razpokami, kak kilometer nad steno (pri Jermanovi hiši. To se da približno sklepati iz najdenih sledi. Od tu naprej pa je verjetno, da sta popolnoma izčrpana in premočena obsedela in zaspaja ali pa sta padla v raz-Poko in doživela enako usodo. Nato ju je lahko zametel nanovo padli sneg.“
Trn v peti so jugoslovanskemu komunističnemu režimu obstoječe izseljenske skupnosti. Rankovič omenja „delovanje neonacističnih in kvizlinških skupin v emigraciji, ki upravičeno vzbujajo v naših narodih vznemirljivost in negodovanje“. Za nas, nekomunistične izseljence, je vsekakor lepo priznanje, da „vzbujamo v jugoslovanskih narodih — kar se pravilno glasi: v Titovem komunističnem režimu — vznemirljivost in negodovanje.“
Na svetu deluje ok. 200 borčevskih organizacij, pa po Rankovičevem ne sodelujejo med seboj „zaradi hladne vojne“. Rankoviču je žal, da niso vse organizacije bojevnikov komunistične ali vsaj prokomunistične.
Govornik navaja, da je Rankovič dejal, da imajo velike probleme z upokojenimi partizani. Samo v zadnjih mesecih lanskega leta so upokojili ok. 3500 častnikov. „V teh novih razmerah se marsikdo ne znajde,“ pravi Rankovič, „upokojeni tovariši pa tudi ne razumejo svojega položaja, prav takšno ali pa še večje nerazumevanje pa kažejo tudi družbeno-politični činitelji na terenu glede družbenega položaja upokojenih oficirjev in njihovega sodelovanja v družbeno-političnem življenju.“
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
objektivno in avtor sam ne izraža svojega osebnega mnenja. Vendar mora vsak bralec dobiti utis, da je še najbolje, da ostane Bosna-Hercegovina nedeljena že zaradi muslimanov, ki naj-blagoglasneje govore tisti jezik, o katerem trdijo v Zagrebu, da je hrvatski, v Beogradu pa da je srbski.
Sledi zelo pregledna in poučna razprava časnikarja Nenada Petroviča o vseh osmih komunističnih kongresih od ustanovitve komunistične stranke po prvi svetovni vojni. Revija na koncu dodaja zelo skrbno sestavljeno kroniko vseh dogodkov, ki so v neki zvezi z Jugoslavijo, in sicer od dneva do dneva za vse ,leto 1964 in za prvih šest mesecev leta 1965.
Review v prvi vrsti odpira oči Angležem in Amerikancem o resničnem položaju v Jugoslaviji pod sedanjim režimom. S pridom ,pa jo bodo brali vsi emigranti iz Jugoslavije, ki lahko angleško čitajo, ker bodo iz nje izvedeli marsikaj novega, kar jim doslej ni bilo znamo.
ARGENTINA
(Nadaljevanje s 1. strani)
nistična skupina, kar je razumljivo, ker
nista demokratični.
Sedaj je prišlo do razkola tudi pri peronistih. In to po Peronovem naročilu o izvedbi preureditve stranke in njenega vodstva. Za vrhovno vodstvo je po Peronovem naročilu določena Delegacija vrhovnega poveljstva. Predsedstvo v tej delegaciji je določeno za Peronovo tretjo ženo Elizabeto Martinez. 'S to preosnovo peronističinega gibanja so bile na mah postavljeni ob stran razne vplivne peronistične osebnosti. Tako med drugim takoimenovana „petorica za Peronovo vrnitev“, med katero je bil najmočnejši vodja kovinarskega sindikata Vandor. Precej delavskih sindikatov se je takoj podredilo novemu peronisti,enemu vodstvu. Med temi sta bila zlasti glavni tajnik Glavne delavske konfederacije José Alonso in vodja tekstilnega sindikata Framini. Tako sta se med sindikati pojavili dve skupini: Vandorjeva in Alonsojeva. Vendor je bil v začetku v premoči ter je dal izključiti vse tiste sindikate, ki so se podredili Delegaciji vrhovnega poveljstva, iz peronističnih ,62 organizacij“. Med obema taboroma je nastal pravi besedni boj po časopisju. Ni bilo sfcoro dneva, da ne bi bil v njem eden od obeh sprtih taborov objavil svojega „Poslano“. Vodja kovinarjev Vandor je imel v začetku večino sindikatov na svoji strani. Sedaj jih je vedno manj. Dnevno ga zapusti po kak sindikat in prehaja na stran Alomsoja, ki ga je Vandor hotel onemogočiti tudi kot glavnega tajnika CGT, pa je Alonso ta manever spretno odbil z odložitvijo kongresa CGT na poznejši čas. Alonso upa, da se mu bo med tem posrečilo dobiti večino sindikatov na svojo stran, da bo potem obračunal z Vandorjem.
Končino se je s „Posjanim“ oglasila v listih tudi sama Peronova žena Elizabeta. Peronistom je objavila, da je na počitnicah v bližini Buenos Airesa. V miru pripravlja vse podrobnosti za delo Delegacije vrhovnega poveljstva. Peronistom dalje sporoča, da je njeno poslanstvo edinstvo in solidarnost, mir ter sjoga med peronisti. Od vseh zahteva
NEVIDNA FRONTA
knjiga rspominov generalstabnega polkovnika VLADIMIRJA IVAUHNIKA. bivšega jugoslovanskega vojaškega atašeja v Berlinu, je vzbudila vsesplošno pozornost.
V Evropi je doslej naprodaj : NEMČIJA:
Südostbuchhandlung KG Elisabethstrasse 18/W 8 München 13
ANGLIJA:
Slovenski dom 62 Offley Road London s. W. 9
AVSTRIJA:
Knjigarna Družbe sv. Mohorja Viktringer Ring 26 Celovec — Koroška
ITALIJA:
Libreria Herder
117 Piazza Montecitorio
Roma
Uprava
Katoliškega glasa Riva Piazzutta 18 Gorica
.Tnygrfl
«ow*c:« Sx
Primer komunistične megalomanije
Izvajanje gospodarskega načrta vedno bolj spravlja na dan vso komunistično megalomanijo v ustanavljanju industrijskih podjetij ne samo po Makedoniji, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter po Hrvatski, ampak tudi v Sjoveniji. Tudi v Sloveniji je več takih podjetij, ki so jih komunisti razvili v prave veleobrate. Ker ta razvoj ni bil naraven, se vsa ta podjetja boré sedaj z velikimi težavami, ker ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti. Veliko elektronsko podjetje Iskra v Kranju ima n,pr. ob napovedani letni proizvodnji 50 milijard dinarjev, 20 milijard investicijskih dolgov, 25 milijard pa dojgov za razna obrtna sredstva. Letos bo težava še večja, ker že prispevajo plačila za dovršene in nedovršene objekte v višini treh milijard dinarjev. Ameriški strokovnjak, ki si je nedavno ogledal obrat v polnem obratovanju, je izjavil, da bi morala Iskra v ZDA, v državi s privatno gospodarsko iniciativo, propasti v enem tednu. Ker veleobrat Iskra izdeluje tudi elektronske mikroskope, so ameriškega strokovnjaka vprašali, kako te aparate izdelujejo v ZDA. Odgovoril je, da jih v ZDA sploh ne izdelujejo, ker se jim to ne izplača. Na Japonskeip so ti aparati mnogo cenejši, zato jih raje uvažajo od tam v ZDA. Tako namreč delajo pametni gospodarji.
Slovenski oktet je moral po smrti
tenorista Janeza Lipuščka dobiti novega tenorista, da je mogel nadaljevati svoje dejo. Na izpraznjeno mesto je bil postavljen prvak ljubljanske opere Rudolf Franci. Oktet je v novi sestavi že začel vaje pod vodstvom dr. Valensa Voduška.
Dante in Slovenci je bil naslov razstavi, (ki so jo imeli v začetku novembra v prostorih študijske knjižnice v Marboru. Med drugim je bil na razstavi celotni Debevčev prevod Dantejeve Božanske komedije ki je izhajal v Domu in svetu v presledkih od leta 1910 do 1925.
Umrli so. V Ljubljani: Dragica Gostinčar, Marija Slivar roj. Žumer, Jernej Semi.č, upok., dr. Bogumil Pavlič,
v.	fin. svetnik v p., Vinko Kristan, fotografski mojster v p., dr. Marijan Borštnar, dekan medicinske fakultete, Frančiška Vidmar roj. Škraba, Vinka Bučar, učit. v p., .dr. Blaženka Kambič-Kjepec, ing. Juš Mulaček, Rudolf Mlakar. biv. trgovec, Marija Terčič. Pepca Zupan roj. Zagorc, Ivanka Orehek roj. Perko, Valentin Babnik, Alojzija Švigelj, sef. fin. knjigovodstva, Alojzij Vertelj, žel. upok., Marija Jurkošek roj. Majdič, Anica Šetina. Zdenka Knafeljc, Frančiška Pirnat, Jožefa Krajnik, knji-goveška delavka. . Marija Anžič roj. Likovič in Jože Prelogar, strugar v Mirni, Avgust Podhraški, steklarski mojster v Rogaški 'Slatini, Franc Krž-manc v Drenovem griču, Andrej Šorli v Kranju, Franc Kovačič, pos. v Hra-
stuljah pri škocijanu, Marija Breskvar roj. Černič v Sp. Hrušici, Franc Kovač, monter v Vranskem, Karel Gaspari, upok. v Mariboru, Marjeta Gregorič roj. Horvat v Črnomlju, Julijana Verdnik v Kamniku, Francka Novak roj. de Cecco v KPški vasi, Ivan Jerneje, ribogojec v Šmartnem pod šmarno goro, Valentin Drev, vlakovodja v
p.	v Šmarjah pri Jelšah, Leopold Ora-žem, mizar v Dolenji vasi, Zvonko Er-menc, ugitelj gluhonemih v Portorožu, Peter Ribici, nos. v Vojniku, Franc Skok, žel. inšpektor v p. v Zalogu, dr. Vinko Tajnšek, zdravnik v p. v Žalcu, Silvan Fabič v Sežani, Klara Pajk roj. Zakošek, knjigovodkinja v črni pri Kamniku, Jože Repovž v Zagorju ob Savi, Vencelj Jakil v Zagrebu, Franc Burnik, upok. v Vižmarjih, Ivan Smrekar, žel. v p. v Kranju, Avgust Breeel v Veliki Pirešici, Marija Perescimtti roj. Flerin, biv. gostilničarka in mesarica v Gotenji vasi, Marija Kobal roj. Brvar v Škofji Loki in Ivanka Klop-čar rojr Bricejj v Bizoviku.
Sz pisem
SIOVINCI V
BUENOS AIRES
PROŠNJA NAROČNIKOM
SVOBODNE SLOVENIJE
Vse naročnike Svobodne Slovenije, ki za leto 1965 še nimajo plačane naročnine, prav lepo prosimo, da jo plačajo čimprej. Veliko uslugo nam bodo storili, če je bodo plačali ali osebno v upravi lista ma Ramón'Falconu ali pa poslali po pošti s giro postalom do 10. t. m. Po tem dnevu bo namreč uprava začela razpošiljati pismene opomine vsem tistim naročnikom, ki do tedaj ne bodo imeli plačane naročnine.
S takojšnjim plačilom naročnine boste upravi prihranili nepotrebno delo In stroške s pošiljanjem opominov.
Naročnike Svobodne Slovenije prav lepo prosimo, da nam po možnosti že sedaj plačajo naročnino tudi za tekoče leto. Pri plačevanju naročnine upoštevajte dajstvo, da s tem podpirate dobro slovensko stvar, ker omogočate redno izhajanje slovenskega neodvisnega in svobodnega lista, ki je v službi demokratskega slovenskega naroda v njegovi borbi proti komunistični diktaturi v domovini.
Zato s plačilom naročnine nikar ne odlašajte!
ARGENTINI
Osebne novice
Poroki. 29. jan. 1.1. sta skleni,la zakonsko zvezo Aleš Benedičič in gdč. Bjanka Pahole.«Mladi par je poročil g. p. Ciril Petelin. Za priči sta pa bila: nevesti njen stric Zvonko Perovšek, ženinu pa njegova mati ga. Zofija Benedičič. Poročila sta se tudi gdč. Marija Malavašič in Jorge Casullo. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter jima želimo mnogo sreče in božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini Franceta Pergarja in njegove žene ge. Slavke roj. Knavs se je rodila hčerka. Na ime Monika Silva jo je krstil v Slovenski kapeli g. dir. msgr. Anton Orehar. Botrovala sta gdč. Alicia Dongo in Štefan Drenšek. Srečni družini naše čestitke.
t Jožefa Vivod. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo, da je dne 12. januarja umrla ga. Jožefa Vivod roj. Na-roglav. K zadnjemu zemskemu počitku so jo položili dne 14. januarja t. 1. na pokopališču v Sevnici ob Savi. Zanjo žalujejo v Argentini njen sin ing. Avgust Vivod z družino, v domovini pa hčerke Julijana, Zofija por. 'Habinc z družino in Marija. Težko prizadetemu ing. Vivodu in njegovi družini, kakor tudi ostalim sorodnikom ob bridkem življenjskem udarcu, izrekamo iskreno sožalje ter globoko sočutje, rajna pa naj pri Bogu uživa obilno plačilo za vsa svoja dobra dela v življenju. i t Jakob Gregorka. V petek, dne 28. i januarja t. 1. je umrl v Mednarodnem
zavodu za begunce v Martinezu. Av. Pirovano 1039, v 68. letu starosti, dobro nripravljen na srečanje z Bogom g. Jakob Gregorka. Zadela ga je kap.
Rajni Gregorka je bij med slovenskimi naseljenci v Buenos Airesu znana oseba Dolgo vrsto let je stanoval, v Ramos Mejfi, odkoder je hodil redno na delo v tovarniški obrat: pnzneie je v tem mestu užival tudi pokojnino dokler ni bil snrejet v Mednarodni begunski zavod v Martinezu. Vsi so ga imeli radi zaradi njegovega odkritega značaja. Bil je "ktivni član organizirane slovenska skupnosti ter je zjast.i podpiral njen t-sk. Tudi naš naročnik je bil vse od svojega prihoda v Argentino. Po odhodu v Mednarodni begunski zavod v Martinez je med ljudi redkeje pribami. Zaradi bolezni je namreč težko hodil in se ie najraje zadrževal doma. Kadar je '"'še1 med ljudi, je najraie poiskal svo-'e stare politične prijatelje iz predvojnih let.
Pajni Jakob Gregorka je bil doma na Brezovici pri L.iubjiani v predvojnih in medvninih letih (delaven član Slovenske ljudske stranke. Bil je v njenem krajevnem odboru, na tudi v okrajni organizaciji za Ljubljansko okolico. V medvojnih letih je bil odločno na protikomunistični strani. Begunska leta je preživel na Koroškem, odkoder je ;leta 1948 prišel v Argentino. Tu so se sedaj j iztekli tudi njegovi življenjski dnevi.
Po smrti so njegovo trunio prepelja-! li v mrtvašnico na pokopališče v Bou-j logne sur Mer. Tu je bil pogreb v soboto, dne 29. januarja ob 7 zvečer. Pred to uro so se pred mrtvašnico, v kateri in ležal raini Gregorka na mrtvaškem odru, zbrali g. dr. Ajlojzij Starc, sestra prednica Mednarodnega zavoda za begunce, v katerem je živel rajni Gregorka zadnja leta in skoraj vsi stanovalci omenjene mednarodne dobrodelne ustanove z g. Jožetom Majcetom na čelu.
Na zadm'i .poti je rajnega Gregorko ! spremljalo tudi več rojakov in sovaščanov z biv. brezoviškim županom g Pikc.em na čelu.
Pred odprtim grobom je po opravljenih molitvah spregovoril rajnemu j Gregorki poslovijne besede član načel-; stva Slovenske ljudske stranke g. Rudolf Smersu. Poudarjal je Gregorkovo ' nesebično delo v stranki in ostalih slovenskih organizacijah, v katerih je bil
Zborhik Svobodne Slovenije za leto 1966 ie naravnost presenetil slovensko izseljensko javnost v svetu. To pričajo pisma, ki jih dobivamo iz raznih delov sveta.
Takole gledajo nanj:
„Te dni sem ga dobij. Samo po vrhu sem ga še utegnil pregledati. Pa se mi zdi, da ste zelo prav storili, da ste močno poudarili to, kar se doma čisto zamolči. Kakor da bi Slovenija nastala iz nič. Mislim, da ste izpolnili važno nalogo s prispevki o dr. Janezu Ev. Kreku in dr. Antonu Korošcu.“
.. . „(Pišem vam kot slovenska izseljenska mati. Čestitam vam zaradi Zbor-nikanika. Z njim ste doseglo to, česar jaz vsa leta nisem mogla. Svojemu otroku, ki je bil rojen v izseljenstvu, doslej še ni:sem mogla prikazati razvoja dogodkov v domovini tako, da hi jih razumel. Vedno mu je bilo kaj nerazumljivega in neprestano so se vrstila vprašanja „Zakaj pa je bilo tako“, „Zakaj pa niso vsi Slovenci š;li proti okupatorjem“, itd. itd. Ko smo pa dobili Zbornik, sem ga najprej v naglici pre-
----HfBTH
rajni rojak član od mladih let naprej. Zahvalil se mu je zanj, za njegovo možato in odločno slovensko in krščansko stališče ob izbruhu komunistične revolucije ter njegovo stalno pripravljenost, da v emigraciji ob vsaki priložnosti stori vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi se čimprej zrušil komunistični diktatorski režim v domovini in da bi Slovenci in z njimi tudi ostali narodi Jugoslavije znova dosegli svobodo.
, Naj počiva v miru, njegova dobra
I duša pa pri Bogu uživa rajsko srečo in veselje!'
1
I CORDOBA
Vsak teden emu
VSI SO PRIHAJALI...
Vsi so prihajali, njega ni b’lo,
ko M on vedel le, kak’ men’ je hudo.
Zvezdice so prišle, lun’ca je b’la,
jaz pa sem čakala sama doma.
Druge imele so fante lepe, jaz pa točila sem grenke solze.
Ko pa je fant prišel, sliisnil roko, pa je ozdravljeno srce bilo.
Nesreča našega rojaka. Dne 3. januarja se je težje ponesrečil naš rojak g. Mravlje France. Ko je šel z motornim kolesom na delo, ga je podrl avto. Nezavestnega so prepejjali v bolnišnico, kjer so ugotovili več 'težjih poškodb. Zdravljenje ugodno napreduje in je sedaj že v domači oskrbi. Vsi rojaki želimo g. Mravljetu čimprejšnje popolno ozdravitev.
Popravi! V zadnji številki Sv. Slovenije je na drugi strani v prvem stolpcu snodaj v poročilu o sestanku zaupnikov SLS izpadla ena vrsta. Zadnji trije Stavki omenjenega stolpca spodaj in 2 vrsti v drugem stolpcu zgoraj se glase pravilno takole:
Krščanska demokracija je danes v Evropi ena najmodernejših strank in so npr. v Nemčiji vključeni vanjo tako protestanti kot katoličani in tudi v italijanski krščansko-demokratski stranki so v notranji sestavi različni tokovi. Zato tudi ni prav nobene ovire, da se ne bi slovenski izseljenci, ki priznavajo krščansko demokratska načela, mogli združiti v tej pojitični formaciji in preko nje bili soudeleženi (pri delu v Narodnem odboru.
listala in prebrala naslove posameznih člankov. Ustavila sem se ob članku g. Rudolfa Hirscheggerja „Resnica o naši borbi“. Takoj sem pomislila. Ta čja-nek bo pa verjetno primeren tudi za mojega otroka, da bo iz njega zvedel pravo resnico na njemu razumljiv način. Najprej sem ga hitro sama prebrala, nato pa ‘dala otroku. Začel ga je brati. Opazovala sem ga pri branju in videla, da ga je zajel tako močno, da je članek bral in bral z vejikim zanimanjem. Drugi dan mi je fant povedal, da sedaj (popolnoma razume položaj Slovencev med drugo svetovno vojno in okupacijo ter tudi razume, zakaj so se Slovenci morali upreti komunistom in nastopiti proti njihovim zločinom.
Iskrena Vani hvala za tako odličen Hirschegger jev članek. (Pa ta ni edini, ki de;la čast Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1966. Rečem samo to: Ne sme biti nobenega .slovenskega doma, nobene 'slovenske družine, ki bi ‘bila brez Zbornika.“
„...Čestitam vam, da imate v Zborniku za leto 1966 zopet anketo. Prav je, da je po prvi, v kateri so udeleženci odgovarjali na vprašanja o dolžnosti slovenske ideološke emigracije do slovenskega naroda in drugi z odgovori na vprašanje o odnosu demokratskih Slovencev do brezbožnega komunizma, v letošnjem Zborniku anketa o cijjih slovenske narodne politike in o državno-pravnem položaju Slovenije v bodočnosti. Z zanimanjem sem bral odgovore posameznih udeležencev. Iz njihovih odgovorov je razvidno, kako težek in zalpleten je ta problem. Zelo prav delate, ko napovedujeta, da boste s to anketo v prihodnjem Zborniku nadaljevali. Je to tako živjjenško vprašanje, da ga je treba temeljito študirati in pretresati z vseh strani ter ob upoštevanju vseh okolnosti, ki ga spremljajo. Morda 'boste prav s' to anketo dosegli, da bo le prišlo do enotnega slovenskega državnopravnega programa, ki bo združil vse poštene in dobronamerne Slovence. Le korajžno naprej!
...„Čestitam Vam k tolikemu trudu, ki ste ga vložili v Zbornik. To zmore ;le zavest največjega idealizma v nesebičnem delu za dobro nam vsem. Zelo mlačen bi moral biti, kogar tako izdanje, kot je ta Zbornik, ne bi dvignilo v slovenskem ponosu.“
Zorko Simčič: Krst pri Savici
Zorko Simčič, znani pisatejj, j,e zdaj izdal dramo Krst pri Savici, napisano po Prešernovi pesnitvi. Izdal jo je v založbi Tabor (ki je pa ni zamenjavati z neko novo založbo tega imena, kajti ta izhaja že desetletje in so doslej izšle v njej že štiri knjige!).
Ob tej drami se mi vzbuja izredno mnogo misli. Prva že ta, ki se tiče Prešernove pesnitve same, kajti zinano je, da se ob njej dele duhovi v naši (literarni zgodovini: enim je najvišja pesnitev, drugim besedna igrača, tretjim sramotna podoba slovenskega hlapčevstva in nasprotje heroizma. Sam Župančič je obsodil Črtomirja: „Zagrizi se v tla, volkodlak!“ Vsi pa so mnenja, da ni to dramatična pesnitev, še manj .psihološka, temveč romantična lirika. Toda vedno in vedno je živo piala med' Slovenci misel, kako iz Krsta napraviti reprezentančno opero, ki je še danes nimamo in je verjetno partizanski čas ne bo pisal. Baje se je že Kogoj bavil z mislijo na tako opero. Tik pred vojno je banska uprava razpisala natečaj za tak libreto in vem, ker sem bil član razsodišča, da so prišli trije libreti, (katerih najboljši je bil delo Ruže Pete,li-nove in si ga je zagotovil za uglasbitev hrvatski komponist Gotovac, česar pa ni izpeljal. Kmalu nato (1. 1943 med okupacijo) se je lotil libreta tudi Bine Šulinov, komaj šoli odrasli pisatelj, ki je leto preje — kot študent — prejel
najvišjo literarno nagrado za dijaški roman Prebujenje. Leta 1943 sem že priobčil II. dejanje tega libreta v Slovenčevem koledarju za leto 1944, toda že pod pravim imenom pisca, ki je: Zorko Simčič. V celoti je ta tekst izšel že po prihodu pisca v Argentino leta 1953 v založbi Katoliških misijonov (z risbami Hotimirja Gorazda). Že talkoj po objavi odlomka v Ljubljani se je zanimal za delo skladatelj Matija Tomc in uglasbil prve arije. Prvotni libreto je' bil prvič igran na Slovenskem festiva,lu 1. 1953 na prostem v Repentabru pri Trstu v režiji prof. Peterlina, kjer je doživel uspeh, pokazal pa tudi svojo pomanjkljivost: tekst k operi, igran kot samostojna drama, ne more polno uspeti. Zato je zdaj pisatelj predelal nanovo celotno delo ter iz „teksta za opero“ napravil celovečerno pravo dramo. Zato je odstranil arije („spevoigro“), prestavil besedilo v dramatski blank-verz, dodal še nove prizore in motive, o čemer bomo govorili. Tako predelano dramo je izdal Simčič v tej založbi, ki nosi ime TABOR prav po tem Repentabru ter navaja kot mesto izida: „Trst-Buenos Aires“.
Kako je Simčič iz ,lirične pesnitve Krsta dobil dramatično snov?
Vidi se, da se je Simčič učil pri najmodernejših dramaturgih (O’Neill, Lou-hil, Smolej.), ki stare klasične motive prenove v moderne igre. Simčič ni vzel
Prešernovega teksta samo kot čudežni razplet Črtomirove ljubezni, ampak joj je postavil na vse širše ozadje in globljo vsenarodno in vsečloveško problematiko. Za osnovo je vzel krščanstvo täly>, in Črtomirovo skladno toda dramatično psihološko vstopanje vanj, dasi je toil njega najhujši in zadnji slovenski odpornik. To pa je dosegel s tem, da je ustvaril novo osebo, ki je Prešeren ne pozna: Gojmira. Ta je tekmec črtomirov v ljubezni, pa tudi njegov predhodnik v veri. Je namreč že kristjan, in na prošnjo Bogomije, ki jo ljubi, iz misijonske vneme katoličana ter iz političnega prepričanja, da le krščanstvo lahko reši Slovence pred iztrebljenjem, igra tisto vmesno vlogo med krščanskimi in poganskimi Sloveni, ki povzroča psihološko opravičilo črtomirovega krsta in dela dramo napeto. Simčič vtelesi _v močne dramatske podobe nosivce tistodobnih kulturnih smernic: Črtomira kot zastopnika borbenega, toda že skeptičnega poganstva, Valjhuna kot bojevitega maščevalnega krščanstva, ki naj se širi le s silo in orožjem ter je v službi nemštva, keltskega Duhovna, kot pravega oznanjevavca Boga Ljubezni, ter imenovanega Gojmira, kot praktičnega konvertita. ki umre junaško od Črtomirovega meča kot njegova žrtev, pa postane njegova vest in povzbujajoč zgled. S svojim „mučeništvom“ postane „seme kristjanov“. Toda nad vsemi pa Bogumilo s svojo čisto ljubeznijo, ki ne premaga samo črtomirovega odpora, ampak tudi Valjhunovo nasijno krščan-
stvo. Krščanstvo je ljubezen: iz Valjhu-novega meča napravi njena nežna roka križ, pred katerega poklekne sam kruti pokrščevavec. Bogumilina zmaga je zmaga nad srcem črtomirovim pa tudi nad duhom naroda, ki ga dela in ohranja krščanskega v smislu Duhovnovega učenja in bodočega Črtomirovega misi-jonarjenja. Prešernov Krst pri Savici je dobil tako široko kulturno zgodovinsko ozadje in epična lirika se preustvar-ja v moderno dušeslovno in celo religiozno dramo.
To problematiko je Simčič nakazal že v svojem libretu, o katerem je neki tržaški kritik napisal (glej Meddobje I, 1) da je „kot operni scenarij verjetno najboljše, kar je bilo kdaj v slovenščini napisano v ta namen“. Toda v tej predelavi je te osebe še poglobi.l, napravil relijefne ođ'erske osebe, kar se posebej vidi pri Valjhunu in Gojmiru, ki sta v novi priredbi daleko bolj plastična, kot sta bila .prej. Zato pa je dodal nanovo drugo sliko ter seveda tudi končni prizor, ki to višinsko problematiko reši in monumentalno zaključi. Prav s tema dvema prizoroma je drama dobila dra-matsko perspektivo in tudi psihološko ozadje,, na katerem pride Črtomirov krst verjeten in utemeljen brez romantične chataubrianske čudežne mavrice, ki je ni. Nasprotno pa nova drama izžareva neko vso globljo duhovnost in tudi — sodobnost! Ali bi bilo mogoče zamisliti tak razvoj drame brez doživetja našega duhovnega trenja v letih 1941—45, ko je bil libreto zasnovan ? „Valjhun-
stvo“ in „poganstvo“ pa sinteza v krščanstvu Janeza XXI'II., kot Prešernovega Duhovna naše dobe ?
Simčič je dosegel vtis moderne notranje drame bolj s Svojo duhovno problematiko kot z zgodovinskimi rekviziti. Toda v množični zasedbi in zgodovinski draperiji bi predstava mogla postati res-ničha reprezentativna prireditev, (kot jo Prešernov Krst, katerega doslovne besede so postavljene v vse viške dogajanja, tudi zasluži. Prepričan sem pa tudi, da bi uspela tudi kot komorna predstava brez draperije in množic, kajti samo dogajanje visokih trenj predstavlja dovoljno napetost za uspeh. Vsekakor bi želeli odrskih preizkušenj novega teksta. Mimo te nove igre ne bi smeli iti emigrantski odri, zlasti ne Buenos Aires, kakor gotovo tudi ne bo šel Trst s svojo Repentaborsko znano tradicijo.
Za naslovno opremo je ohranil prejšnjo Gorazdovo ilustracijo. Isti je dodal na koncu še 11 likov (risb) nastopajočih oseb. kar bo mnogo koristijo režiserjem ,pri maskah in kostumih.
Od Tomčeve uglasbitve prvotnega teksta je Simčič ohranil 12 strani zborovskih kompozicij, ki se naj pojejo pri kolektivnih obredih. Njih note je izdal v posebni glasbeni prilogi, ki jo je lepo opremil akad. slikar Ivan Bukovec. Te note za pevske zbore, ki pa lahko nastopajo z njimi tudi samostojno na svojih koncertih, veljajo posebej 200 pesov (oz. 1.5 USA dol.). Drama kot knjiga ra velja v Argentini 220 pesov, oz. 1.5 USA dolarja.	Tine Debeljak
& l ©
KANADA.
¥ S
V	župnijski dvorani pri Mariji Po-
nvigaj sta bili v zadnjem času dve igri. line 19. decembra je Slovensko gledališče pod vodstvom Vilka Čekute uprizorilo Jurčičevega Desetega brata, dne 9. januarja pa skavti Maeterlickovo dramo Sti'monđski župan v režiji Stanka Brunška.
Župnija Brezmadežne v Torontu šteje sedaj 250 družin in 1160 duš. V letu 1965 se je povečala za 48 družin in za 296 duš. Za proslavo 5-letnice dvorane v tej župniji je bil za soboto 29. januarja napovedan banket, za 5-letnico blagoslovitve cerkve bo v ceravi misijon od 30. marca do 6. aprila. Vodil ga bo jezuit Janez Sodja, brat urednika Božje besede, ki deluje sedaj med Rusi vzhodnega obreda v Münchens Banket v proslavo 5-,letnice cerkve Brezmadežne bo pa 7. maja.
V	Torontu so se poročili: Alojzij Stežinar in Ana Dremelj, Jože Štefa-nič in ga. Antonija Ostronič roj. Feriali; Matija Lebar in Rise Foys; Wie-slaw Stankowski in Terezija Inašič; Marijan Sevšek in Mihaela Šušteršič in Tone Gornik ter Frančiška Kozina. Rodili so se pa naslednji slov. otroci: Jolanda Sadi. hčerka Franca in Aleksandre roj. Bizjak; Vanda Sijva Svetek, hčerka Milana in Jožice roj. Intihar: Karolina Fujs, hčerka Alojza In Marije roj. Lang; Marija Helena Bubnič. hčerka Danila in Silve roj. Sluga; Karolina Kuzmič, hčerka Štefana in Terezije roj. Blažič; Mihael Jože Skubic, sin Antona in Alojzije roj. Zorc; -Belva Justina Viira, hčerka Arna Vaj-deka in Angele roj. Modic; Stanko Ha-meršak, sin Stanka in Rozine roj. Cigan. Vendi Ivanka Fric, hčerka Ivana m Milke roj. Gorenc ter Viljem Žižek, sin Jožeta in Ilijane roj. Gabor.
ŠVEDSKA
„Odkar je ukinjen vizum med Švedsko in Jugoslavijo, hodi veliko ljudi sem od nas. Primeri so pretresljivi. Zadnje čase predvsem Srbi prihajajo sem brez kakega koli poznanstva, brez znanja jezika, brez delovnega dovoljenja in brez denarja. Zadnje čase je v Švedski težje za dejo. Mi smo tu že stari begunci in obvladamo jezik, navade in tako dalje, pa tem ljudem pomagamo le z največjo težavo. Naši rojaki grešijo, iko pišejo znancem, naj odpotujejo v svet. To je velika napaka. Ne vabite ljudi v svet! Dom bo ostal
pust, zasedel ga bo tujec sosed in tako smo kot narod Slovenci počasi izgubljeni. Nekaj primerov nam govori čisto resnico: Prišel je pred 20 dnevi na Švedsko Bosanec. Spal je 18 dni na pokopališču v Malmö, potem ga je spravil neki Poljak sein. Prišel je k meni po pomoč. Svoj edini predmet, ki ga je imel, zlato ročno uro je .prodal za 50 kron in si je kupil vozno karto Nybrö— Froseke. Podobnih primerov je bilo tu več kot 25 v pičlih dveh mesecih. Drug primer: Prišla je sem žena moža iz okolice Maribora, poročena, z enim otrokom, ki ga ima doma. Pisala je možu, da naj tudi on pride sem. Prišel je za njo — v sjepo ulico. Takoj ga je pustila na cesti. Pomagali smo mu najti delo, ona je pa odšla po poti prostitucije. Naredila je razdor v slovenski zakonski družini, odpeljala je moža. Zatem je uničila zakon starejšim beguncem v sosednjem kraju, odvedla je spet očeta dveh otrok, torej tri take primere je naredila v kratkem razdobju, kljub temu, da jo je večkrat šel obiskat njen zelo miren mož Slovenec. Tako potem lahko kažejo tujci s prstom na nas stare begunce: Taki ste, Slovenci. Poglejte se. Vsekakor je razumljivo, da nrihajajo sem tudi drugačni. Ali sramota je tu. Vsekakor bi bilo bolje, da bi se ta reka nekako zajezila in bodo verjetno sami Švedi spregledali, da tu ni nekaj v redu. Nismo nevoščljivi rojakom ali zakaj bi neki verjeli v nič, drugi si pa našli tu zavetišče največjega zla.“ (N. U. iz švedske v Naši luči št. 9)
stri.jski Reprezentanci na olimpiadi leta 1912 v Sockholmu. Prvo mesto je tedaj dosegla madžarska ekipa, drugo pa avstrijska. Med posamezniki pa tedaj ni nastopil, ker je bila avstrijska ekipa pozvana nemudoma nazaj.
Ljubljansko nogometno moštvo Olimpija je bilo uvrščeno v tekmovanje za Srednjeevropski pokal. Po,leg Olimpije bo tekmovala še "Vojvodina ter po en klub iz ČSSR, Madžarske, Italije in Avstrije; finale bo v začetku junija v Firencah, katerega se bosta udeležila lanski prvak Vasas in Fiorentina.
Italijanski, atletski statistik Querce-tani je v „Gažzetti dello Sport“ objavil ;lestvico lanskih najboljših atletov sveta. Tako je Vravnlk iz Celja uvrščen na 10. mesto najboljših deseterobojcev s 7486 točkami, Špan (Ljubljana) je 19-v teku na 3000 ni zapreke s časom 8:41,2, Farčič 19. na 1000 m z 29:00,8 in Andjelkovič 20. v skoku v višino z 212 cm.
OB VESTII, A
Slovenska vas. V nedeljo, 6. februarja. bo po drugi slovenski maši. to je ob 10,30 v društveni dvorani XIII. redni letni občni zbor Sociedad de Fomento Villa Éslovena.
Izlet nai'aščajnie in mladenk bo v
soboto, 12. februrja.
Tombola v pomoč gradnji Slomškovega doma bo v nedeljo, 13. marca.
Počitniški dom v Cordobi ponovno
sporoča, -da ne bo mogel biti sprejet prav nihče, ki ni dobil predhodnega zagotovila za sprejem.

Nedelja, <3. februarja*
Vsi
lepo
vabljeni
na
družabno prireditev „Duh, življenja”
1
Spored:
□ ob 11 • sv. maša ® kosilo
ESLÜVENIA LIBRE
Editor responsable: Milo3 Star® Redactor: José Kroselj Redacción y Administración :
Ramón Falcón 41*58, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	franqueo pagado Concesión N9 5775
	TARIFA REDUC1DA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedfcd Intelectual No. 817.086	
-mt
ri
Talleres Gràficos Vilko S. R. L., Estadoa Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
PO ŠPORTNEM SVETU
Kegljaško prvenstvo Jugoslavije v dvojicah sta osvojila Steržaj in Mlakar člana mariborskega Branika; drugo mesto pa je zasedla dvojica 'kranjskega Triglava. Damsko prvenstvo sta osvojili Čadeževa in Žumerjeva (Triglav, Kranj), drugo pa Slovenjegradčanki Stergarjeva in Ermenčeva. Med 33 damskimi pari je kar 11 slovenskih parov med prvimi petnajstimi.
V	Dortmundu v ZR Nemčiji je bilo novembra meseča damsko rokometno prvenstvo. V finalni tekmi je- Madžarska premagala Jugoslavijo s 5:3, ZR Nemčija pa je osvojila bronasto medalio z zmago nad prejšnjim prvakom ČSSR.
V	Ljubljani je znani športni delavec in večkratni predvojni jugoslovanski prvak v sabljanju Rudolf Cvetko obhajaj 17. novembra 85 let. Med svoje naj-večje uspehe šteje Cvetko nastop v av-
Motéi Lago VILLA MUMIJ* AL,
(SIERRAS DE CORDOBA)
Ljubomir in Daria Vučkovič
Lepa lega, 100 m od jezera evropska kuhinja, sobe s kopalnico.
Rezerviranje sob, direktno, prosimo z ekspresno pošto
■■»••••»■■ ■ •«••■»•«»■••■■•■Br-BBri*
•	bogat srečolov
® nagradno žrebanje ® raznovrstne igre
•	prijetno razvedrilo
„Duhovno življenje“ v vshho slovensko hišo! ® Podprimo, berimo in širimo verski tisk!
Mladinski orkester slov. tečaja v San Martinu bo imel prvo vajo v pone-I deljek, 14. februarja, ob 17.v0 v domu i v San Martinu. Začeli bomo z rednim j .študijem, zato se že prve vaje vsi točno (udeležite.
JAVNI NOTAR Francise® Kani Cascante
Escribano Puhlico Pta. baja, ofic. 2
Cangallo 1642	Buenos Aires
T. E. 35-8827
Ur. FRANC KNAVS :
ODVETNIK
B
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital Š
T. E. 35-2271 Uradne ure 17—20 Na telefonu tudi dopoldne
Za varno naložbo denarja za ngodna posojila
vam je na razpolago
SLOVENSKA HRANILNICA z,, z o. z.
(C. C. „S. L. O. G. A.“ Ltda.)
Bartolomé Mitre 97 in Moreno, Ramos Mejia T. E. 658-6574
Uradne ure: ob torkih od 18—20 ob sobotah od 16—20
ELEKTRIČNI
PRIPOMOČKI za gospodinjstvo In dom
Hladilniki, šivalni stroji pralni stroji, mešalniki, televizorji itd.
Vsa na dolgoročno odplačevanje Vam nudi
ROK KURNIK L. N. Alem 1693, Castelar (poldrugo kvadro od Pristave) ali zasebni naslov:
Zapiola 1735, Castelar
TRADICIONALNO PUSTNO
RAJANJE
NA PRISTAVI
v nedeljo, 20. februarja 1966
Ves obsežni rnored bomo objavili pravočasno.
Veselični odbor Pristave
.•«•••«••»•■■■■ri • •••!«»«»•■»•*-
V petek, dne 28. januarja, je umrl v Mednarodnem zavodu za begunce v Martinezu, prov. Buenos Aires, v 68. letu starosti spravljen z Bogom gospod
Jmhob Gregorku
iz Dragomerja, župnija Brezovica pri Ljubljani.
Pokopali so ga na pokopališču Boulogne sur Mer v petek, 31. jenuarja 1966
Iskrena hvala g. dr. Alojziju Starcu za vodstvo pogreba in pogrebne mojitve, g. Rudolfu Smersuju, bivšemu poslancu za Ljubljansko okolico, za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Rajnika bomo ohranili v lepem spominu in ga priporočamo v molitev.
Sv. maša za pokoj njegove duše bo v Slovenski kapeli v četrtek, 10. februarja, ob 19 zveče
"'üb

V domovini je umrla dne 12. januarja 1966 v 86. letu starosti naša nad vse ljubljena mama
Jožef« Vivod roji. N ar oglat)
Pokopali so jo dne 14. januarja 1966 na pokopališču v Sevnici ob Savi.
Priporočamo jo v molitev.
Žalujoči:
v Argentini: sin ing. Avgust z družino; v domovini: hčerke Julijana, Zofija por. Habinc z družino, in Marija.
Buenos Aires, Sevnica, Brežice, Maribor
NAŠI
MLADINI
Leto III.	Štev. 3
Urejuje: MARTIN MIZERIT
.„KAJ MI BOSTE PA DALI?“
„V trgovino bo treba! Soli je zmanjkalo!“ naroča mama Nacetu, ki sedi za\ mizo in ogleduje nove „Božje stezice“.
„Z,e grem, samo...“ se oglasi Nace, a ga mama prekine: „Nič — samo! Kar brž pojdi, dokler ne zapro trgovine!“
Nace res brž steče in se kmalu vrne. Ko izroča manti kupljeno sol, ji reče: „Mama, kaj mi boste pa dali, ker sem šel v trgovino?“
Mama začudeno pogleda.: „Kako? Ka\j naj ti dkm? Zakaj pa?“
„Kadar sosedovi otroci pomagajo mami, vedno dobijo kaj od nje,“ pravi Nace.
Mama premišljuje, nekaj časa, potem pravi: „A tako? Prav1! Koliko pa misliš, da si zaslužil? 10 pesov bo dosti, kajne?“
Nace je ves srečen. Res ni pričakoval več kot dva, morda pet pesov. Na — zdaj pa kar deset! Hitro spravi denar in odide na dvorišče. Pa ga prazen želodček kmalu prižene nazaj. „Oh marma, tako sem lačen!“
Mama je prijazna kot že dolgo ne: „No, kaj bi pa rad? Malo kruha, kajne? Pa mleka! Glej, tudi nekaj masla imam še tu. Napa če nekoliko marmelade, da bo bolj sladko!“
Nace je ves srečen: marna je pa Ves tako dobra! Že hoče zasaditi bele zobke v namazani kruhek, pa ga zmoti mama: „No, Nace, koliko mi boš pa dal za. malico? Saj veš — zastonj nikjer nič ne dajo!“
Kar vroče postane Nacetu ob teh besedah. Ne ve, linj bi. Premišljuje. Dolgo, dolgo. Končno menda le spozna napako. Vstane, vzame spravljeni denar in ga vrne mami: „Na, mama! Vem — tisto prej ni bilo prav in mi je sedaj hudo in žal. Pa ne bom nikdar več tak!“
Mama je Nadeta, vesela: „Tako je prav, Nace! Kako pa sosedovi delajo napačno, jim bom, že povedala!“
Mirko Kunčič:
PRAVLJICA O KRESNICAH
Šli nekoč so angeli preko rožnatih poljan, da otroku bolnemu bi ponesli zlatih sanj.
Pa nekje tam sred poljan sanje izgubili so.
Bogcu dobremu gorje svoje potožili so.
Božjih lučk — kresnic — poslal jim je Bogec v tih večer, da poiskali sanje bi ■— našli niso jih nikjer. . .
Kje so sanje zlate kje?
Ah, sred rožnatih poljan božje bičke iščejo še dandanes jih zaman.. .
Poslovenil Mirko Kunčič
Mizica, mošnjiček m krepelce
Moža je ženina neubogljivost raztogotila. Pograbil je grčavko in zažugal uporni ženi, da jo obesi na storževo vejo z glavo navzdol, če ne bo s kosilom do dvanajstih gotova.
Žona se je prekrate grožnje na moč zbala in molče vzela sekiro v roke. V hipu pa, ko se je s težkim srcem pripravljala, da bi posekala štorž.je opa-zija, da drži naravnost v nebesa. In se
je porodila v njeni glavi svetla misel, da bi splezala po storžu navzgor, potrkala na nebeška vrata in prosila sv. Petra za miloščino.
Rečeno — storjeno.
Cjprijela se je storža z obema rokama, stopila z nogo na najnižjo vejo, odondod na drugo, tretjo — in se tako kakor po strmi lestvi vzpenjala vse višje proti vrhu.
Kmalu je dospela do nebeških vrat. Zvonca tam gori nimajo, zato je nastavila dlani na usta in zaklicala na ves glas:
„Halo! Halo!“
Lina v nebeških vratih se je odprla. Skozi njo je pokukal sveti Peter in vprašal:
„No, kaj bo dobrega žena?“
Vrtnarjeva žena je bila sprva v silni zadregi. Kar nič ni bila vajena dražbe tako častitljivega moža. Pa se je slednjič le ojunačila in vljudno in spoštljivo spregovorila:
„■Naj mi ne zamerijo, ljubi gospod sveti Peter, da jih nadlegujem. Uboga, nesrečna žen-a sem. Revščina je pri nas, ojojme, revščina pa taka, da se Bog usmili. . . Ponižno jih prosim za skromno miloščino, če ne, mi je z možem umreti od gladu.“
„Hm, hm,“ je zamomljal sv. Peter in si pogladil dolgo sivo brado. Potem je tebi mič meni nič zaprl nebeško okence in se odstranil. Pa se kar koj vrnil
z jično mizico pod pazduho. Izročil j< , je vrtnarjevi ženi z besedami:
„Na, vzemi! Kadar bosta lačna, za ‘povejta: Mizica, pogrni se! — in mizi j ca bo v hipu polna najizbranejših jedi Srečno pot!“
(Dalje prihodnjič] PISAN DROBIŽ Besedna uganka
Iz skale izviram, hladim in krepim; cvetlice napajam, veselje delim.
Skrit pregovor Vsak je svoje sreče kovač.
Mlad berač — star tat. ljubi..
Zaveden Slovenec svojo domovine Daj bi ti malho, ko bi bila prazna. Pred’ večerom dneva ne hvali.
Vzemi iz vsakega stavka po določenem redu po eno besedo. Dobiš slovenski pregovor!
Rešitev ugank v prihodnji številki
NAŠI PREGOVORI — O ČASU Izgubljenega časa nikoli ne dohitiš. Čas ne čaka.
Čas vse ozdravi.
Čas je zlato.
Rešene uganke iz 2. številke: B' sedna uganka: Regrat. — Ali veš...‘ i Izmed navedenih mest je na Gorenjske . Radovljica.