proletarec je l) ELAV8KILIST za misleč citateije PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice official organ of J. s. f. and its educational bureau ST,—NO, 1983. t.l.l.i M m-jUm. D«. «. »n. ■> «k« •"<<• •» .■ . >k. a.-. ^ r«»r>u ..I Mirih I. Ilil. CUmm, IU. CHICAGO, 23, ILL., 19. SEPTEMBRA (September 19), 1945 pubIi»He. V tem slučaju je predstavnik AFL Meaney udaril po Walterju Citrinu, predstavniku anglekih unij, češ, da skuša uničiti staro mednarodno zvezo strokovnih unij na ljubo tistim, ki snujejo novo internacionalo povsem v nasprotju z ono, ki sedaj obstoja. George Meaney je pač ponovil v tem argumentiranju stališče, ki ga eksekutiva AFL ves čas zastopa. Poudaril je, da unije v USSR niso unije, ampak le orodje vlade. Ko je Meaney tako govoril, so se mu delegati čudili, nato pa začeli demonstrirati proti njemu. Kajti navzoč je bil tudi bratski delegat sovjetskih unij, ki pa Meaneyju ni odgovarjal milo za drago, pač pa izrekel le svoj pozdravni govor. Dan pozneje pa se je oglasil Sir Walter Citrine. On je torej vsled naslova "sir" delavski aristokrat. V slučaju Grčije se je postavil na Churchillovo prokreb Ijevaško politiko, kar je bilo zanj in s tem za angleško delavsko gibanje skrajno slabo. Ampak Citrine se je reaakciji na kongresu angleških delavskih unij na vse take očitke obrnil s protiočitkom, ki ga od njega niso pričakovali. Dejal je namreč, da ne bi bilo slabo za Anglijo, ako bi planirala produkcijo in distribucijo po ekonomskih zakonih, kakršni so v Sovjetski uniji v veljavi. Sovjetska unija ima veliko vzroka, da pleni Nemčijo Seja gl SANSa dobro skončala odbora delo Zapadna Slovanska Zveza za združenje z ABC, ako preseli urad v Denver Edina slovenska konvencija, i sebno veliko bolj pa je uspela Sovjetska vlada je dne 13. objavila statistično poročilo ol škodi, ki jo ji je prizadejala Hitlerjeva Nemčija v minuli vojni. Nacijske armade, ki so pustošile Ukrajino in druge sovjetske deiele v času invazije in še bolj v času umikanja, so glasom uradnih cenitev vlade v Moskvi po vzročile nad 108 milijard dolarjev škode. V vojni je bila USSR štiri leta. Poročilo pravi, da so napravili naciji 279 milijard rubljev škode državnim pod vzet jem, 181 milijard rubljev škod* kolektivnim farmam, 192 milijard rubljev civilnemu pre /alstvu na deželi in v mestih, in 19 milijard škode pa kooperativam, unijam in raznim drugim javnim organizacijam. V napadih je bilo vsled požara in bombardiranja uničenih pc^M>lnoma ali pa deloma 1,700 mest in 70,000 vasi. Vsled požara ali pa bomb je bilo uničenih Šest milijonov hiš, tovarn in raznih drugih stavb in 25 milijonov sovjetskega pre-l^ seJf. .in revizije ni bivalstva je bilo od stan. Isti podatki pravijo, da __ Nemci vzeli Rusom in drugemu trinaJst prebivalstvu Sovj. unije 1,150,- častni predsednik Louis Ada-000 konj, 17,000,000 glav gove- mič je sporočil, da je vsled dru-je živine, 12.000.000 prešičev, gega nujnega dela zadržan. 13,000.000 ovac in koz in pa cele Zborovanje, ki se je vršilo v vlake osebne svojine, namreč, Bergerjevi dvorani, je otvoril peči, orodje, pohištvo, itd. n predsednik SANSa Etbin Kri-" stan. V kratkem nagovoru je pogodbo ra združenje z ABZ.!ome"'' spremembe, in pa glav- w J . _ I ne dogodke po svetu, ki so se bo dana obema organ.zac.jama « £ do na splosno glasovanj SANSove seje Dnevnice so bile po $12 in de- J legati, ki so prišli z daleč, so do- Omenil je med drugim, da je bili poleg voznine tudi plačilo v tem razdobju zaplapolala nad za jjosteljo v vlaku. Plače so Trstom jugoslovanska zastava in pstale po starem, razen da je da je narod tam storil za pra-bila tajniku zvišana na $300 na vično rešitev primorskega vpra-mesec šanja vse, kar se je od njega pri- Leo Jurjovec, ki je bil dose- čakovalo, in da sta tu enako izdaj glavni predsednik ZSZ, se vršila svojo dolžnost SANS, in je v tej »luibi utrudil, zato je P« ZOJSA. Ker pa se je baš v mandat pustil, toda konvenci- teh dneh vršila v Londonu seja ja mu je dala nov titel—namreč ministrov velike petorice, na kateri so govorili tudi o bodočnosti Trsta, nam ni še znano, kaj so sklenili. ODBOR STORIL GLEDE PRIMORSKE VSE KAR JE ZMOGEL. - POMOŽNA AKCIJA IN POLITIČNO DELO SANSA BO NADALJEVANO. - JPO-SS SE RAZPUSTI.— PRIZNANJA ZA DELO IN KRITIKE "Dobro je, da imamo SANS," | oktobra pa do letošnjega 31. av-je rekel eden izmed zastopnikov gusta $96,201.40 in točno i«to na seji glavnega odbora te usta- vsoto je poslal relifni akciji nove, ki se je vršila dne 15. sep- združenega odbora (VVRFASSD) tembra v Chicagu. In je menda v New Ybrk. res edinstvena organizacija te Nadzornika Zeleznikar in Za-vrste med vsemi ameriškimi Ju- vertnik sta ugotovila, da sta ra-goslovani — namreč najboljše čune pregledala in da so poslovne knjige v najboljšem redu. Združenemu odboru (ZOJSA) v New Yorku prispeva SANS po zasnovana in organizirana. Štiriindvajset navzočih Udeležilo se je je izmed članov eksekutive devet (odsotna sta bila Leo Kushlan in Albina Novakova, oba iz Clevelanda), člana nadzornega odbora Louis Železnikar iz Jolieta in Joseph Zavertnik iz New Yorka (Jose-phine Zakrajšek iz Clevelanda utegnila udeležiti) in izmed članov širše-^ ga odbora pa jih je prišlo na se- ki se je letos vršila, je bila konvencija Zapadne slovanske zveze, ki ima svoj glavni urad v Denver ju, Colo. Delegati so se sešli v bližnjem Pueblu, Colo., in izvršili svoje delo v dveh dneh. (27. in 28. avgusta.) Glasilo te zveze, A. S., j* poročalo v izdaji z dne U. sept., da je bil to "rekordni čas", namreč, da še nikoli ni bila nobena njena konvencija končana v krajšem času kot ta. Eno izmed vprašanje je bilo, ali naj ZSZ še posluje samostojno, ali pa se združi s katero izmed večjih podpornih organizacij. V poštev sta prišli že mesece pred to konvencijo dve: SNPJ in pa ABZ. Navdušenje za združenje s SNPJ v uradnih krogih ZSZ menda ni bilo po- struja, ki je predlagala, da se združenje izvrši z Ameriško bratsko zvezo. V omenjeni številki glasila je ugotovljeno, da je bil predlog za združenje z ABZ sprejet, pogojno, ako se preseli iz Elyja, Min., kjer ima sedaj svoj glavni urad, v Denver, Colo. Za ta predlog je bilo oddanih 35 glasov, proti pa dva. izvoljen je bil za trajnega častnega predsednika. V odboru ima vse iste pravice kot drugi člani gl. odbora V novi glavni odbor so bili izvoljeni za prihodnja štiri leta Geo. J. Miro6lavich, Denver, gl. predsednik; Louis J. Zefran, Chicago. prvi podpredsednik; Mary Kogovšek, Pueblo, II. pod Za SANS še veliko zanimanja Tajnik Mirko G. Kuhel je v svojem podrobnem poročilu u-gotovil, da je za SANS v naši javnosti še vedno veliko zanimanja. kar dokazujejo tudi nje- V angleškem poročilu o kon- Popovich, Denver, Joe Blatnik, venciji v isti številki ta pogoj Pueblo. nadzornika; F. J. Brani naveden. A ker je slovensko j dach. Lockport, 111., predsednik poročilo pisal gl. tajnik Antho- porotnega odbora; Frances Po- predsednica; Anthorty Jershin,! gove finance in pa aktivnost,. o-Denver, gl. tajnik; Michael p. kalnih podružnic. Skupaj z bla-Horwat, Denver, blagajnik; dr gajnikom V. Cainkarjem sta po-J. F. Snedec, Pueblo, gl. zdrav- <*ala obsežno finančno počilo nik; Thomas J. Morrisey, Den- o dhodkih in stroskih SANSa. ver, pravni svetnik in predsed- " Je bll° 1**}™° v olJJavo vsem nik nadzornega odseka; Mike llsto™< kot običajno. Iz njega je razvidno, da so znašali skupni dohodki SANSa za politično ak- ny Jershin, je pač zanesljivo. Ni verjetno,, da bo ABZ pri volji zapustiti svoj glavni stan na Elyju in se preseliti vsled te, ne kaj posebno velike pridobitve, v Denver. Sicer pa ima novi gl. odbor ZSZ pravico za pogaja- nikvar, Cleveland, Frank Likar in Martin Pecharich, oba iz Ely-ja, Minn., porotnika. ZSZ ima v obeh oddelkih okrog šest tisoč članov. Prihodnja konvencija, ako ne pride do* združenja z ABZ, bo v nja, in če se mu posreči skleniti i Clevelandu. Zgražanja nad unijami radi njih NVpret'ran,h zahtev" Sedaj, ko je vsled končane j ianje mezde, se nad unijami sil-jnjihna plača? Vsled tega sc je v nalog, ki ga čakajo, skrajšal povojne mezdno merilo "malega no hudujejo in pozivajo vele- merodajni kongresni komisiji čitnice in se dela neumorno Io-jekla' odpravljeno, se je dogo- industrijalce, naj se ne udajo.1 izrazilo izmed 16 članov enajst tU.. Ob enem je kongresnikom V zveznem kongresu ne zgra- S proti zvišanju hrezposelnostne priporočal, naj si zvišajo plačo iajo nad unijami posebno po- podpore. Ista republikanska-dc- z deset na dvajset tisoč dolarjev slanci is južnih držav, kjer so mokratska reakcionarni koali- na leto, torej kar za sto odstot dil po deželi val stavk, v katcl rih je glavna zahteva zvišanje mezde do 30 odstotkov. V ospredju tega boja sta unija avtnih in jeklarskih delavcev (obe C. I. O.). Med vojno jima ni bilo dovoljeno vsled bojazni pred inflacijo nikakršno zvišavanje. Naravno, da si bodo morale unije izboljšanje delovnih razmer in zvišanja mezde priboriti, kajti le malokatera korporacija je pripravljena zahtevam delavcev ugoditi sama od sebe. Tisti delodajalci, ki bi radi sedanjo dobo, ko se na stotisoče delavcev odslavlja, izrabili za znl- clja deluje enako ognjevito tu- kov naenkrat! Ker imajo tudi di proti drugim predlogom so- svoje tajnike plačane iz zvezne cialnega značaja, češ, da so so- blagajne, in so deležni še raznih rialistične aH pa, da so vzete iz drugih ugodnosti, se predsedni-njali is mesta, jih pretepavali, sovjetske ustave. kovo priporočilo, ki so ga rado- valjali v smoli in perju in par se Vzlic temu da se kongresu nič stno sprejeli, glasi vsepreveč rane mndi preprečiti socialni ne- dodarno. In politični odbor unij navajeni nizkih mezd in odprte delavnice. Delujejo, da se bi vrnili tja "stari dobri časi", ko so agitatorje unij poljubno izga- jih celo linčall. Ti kongresnik! so bili najglasnejši proti predlogi za zvišanje brezposelnostne zavarovalnine na $25, čel, da veliko delavcev toliko niti ne zasluži, kadar delajo, torej čemu bi se jim dajalo CIO pa ima sedaj priliko spoznati. da ni bil on tisti, ki je pokoj, ali da bi se žuril pečati se c načrti za javna dela in za ______ nadomestitev "slumsov" v ime- zmagal v lanski kampanji, am- riških mestih s čednimi stano- pak demokratska-repuhlikanska vanji, ga je predsednik Truman stranka. In tako bo, dokler se v svoji poslanici izredno po- unije ne odločijo za svoje poli- cijo od ustanovitve 6. decembra 1942 pa do 31. avgusta 1945 $69,017.12, skupna izplačila v isti dobi pa $52,080.00. V blagajni je bilo omenjenega dne $16,937.12. Poleg tega je prejel SANS za pomožno akcijo od lanskega 1. tisoč dolarjev na mesec. Dne 20. oktobra se bo v Clevelandu vršila seja združenega odbora, na kateri se bo sklepalo, da-li bo še posloval, ali pa se bo vsled sporov, ki so nastali med Hrvati, razpustil. Kar se tiče SANSa, so bili zborovalci na tej seji soglasno mnenja, da je še potreben in da bo iz njega nastala bržkone trajna ustanova. Rclifna akcija Omenjeno je že, da je SANS zbral za relifno akcijo blizu $100.000. K temu je predsednik JPO-SS Vincent Cainkar poročal o delu, ki ga oziroma so ga na tem polju vršile slovenske podporne organizacije. Dejal je, da so odborniki JPO-SS na svoji nedavni seji sklenili, da se za preostalo vsoto nakupi zdravniških potrebščin in da so v ta namen povabili na sodelovanje za svetovalca dr. F. J. Kerna v Clevelandu. Ko bo JPO-SS to delo izvršil, se bo razpustil, je dejal Cainkar. O razpravi o relifni akciji je bilo na tej seji SANSa sklenjeno, da bo SANS z njo nadaljeval in izvoljen je bil poseben odsek, ki naj sestavi načrt za čimboljše izpolnjevanje te naloge. Istega dne, ko se je vršilo to zborovanje, je prejel urednik Proletarca iz Beograda pismo Jovana Golmajerja, bivšega tajnika delavske zbornice v Sloveniji, v katerem mu op suje, da so tam ustanovili zadružno or-topedsko-bandažijsko podjetje in prosi, da bi mu poslali mi iz Amerike kataloge in prospekte ameriških tvrdk, da bi od njih naročili zdravniških potrebščin kolikor bodo zmogli. V pismu pravi med drugim: "Potrebujemo ameriške kataloge in knjige za ortopedijo in bandažo, za ki-rurgiške instrumente in za optiko ... Skušali bomo iz Amerike nabavljati razne dele in materijale za našo (zdravniško) produkcijo in ob enem naše podjetje malo amerikanizirati, ker imamo ambicijo, da bomo, kot produktivna zadruga, vodilno podjetje te vrste v naši državi." (Konec n k 7. strani.) višjo podporo kot pa je znašala | hvalil, čel, da si je vsled velikih tlčno akcijo. Kako je in bo v Jugoslaviji in kaj lahko storimo zanjo? V minulih dveh tednih to pričela prihajati iz Jugoslavije rojakom tukaj prva pisma. Vsa pripovedujejo o naporih naroda za osvoboditev in pa sedaj o strašnem trudu, da se izmota iz lakote, razvalin in demoralizacije. So tudi druga pisma, naslovljena večinoma iz Italije, in pa iz Švice ter ie par drugih takih dežel, v katerih jugoslovanska cenzura nima kontrole. Slabo je v Jugoslaviji. Tam je glad doma. Ljudstvo se je borilo — en del proti, večina za osvoboditev dežele. ✓ Sedaj ji lahko pomagamo. Ni ga rojaka, saj tako verjamemo, ki bi ljudem tam v tej strašni tragediji odrekel pomoč. Dobili jo bodo. Morda niti z' Telephone: ROCKWELL 2864 Ameriški kapitalizem v naporih za rešitev starega reda v Evropi Na kongresu zastopnikov delavskih unij v Angliji je govoril dne 19. sept. med drugimi tudi predsednik odbora delavske stranke Harold Laski. Bil je viharno pozdravljen. Pred njim je govoril premier Clement Attlee, ki nič kaj rad ne vidi, da se Laski tako odkrito izraža in ker zahteva v svoji poziciji strankinega predsednika, da se naj delavska vlada ravna tudi v praksi po,programu, ki ji je bil začrtan v slučaju zmage za socializiranje Anglije. Laski je dejal, da ga nekateri člani delavske vlade smatrajo! sedaj zgolj za "nadlego". Harold namreč rad govori in piše — pa j v takih momentih opozarja svoje tovariše na obljube, ki so jih dajali v kampanji. Med obljubami in izpolnjevanjem obljub pa je razlika. Razlika raditega, ker jih čestokrat tudi pri najboljši volji ne moreš izpolniti. Zato je Clement Attlee dejal delavcem Anglije, da bodo morali potrpeti. Naj nikar ne pričakujejo izboljšanja svojih živ-ljenskih razmer hipoma, kajti Anglija je vsled vojne postala bankrotirana dežela in odvisna od dobrohotnosti dominjonov ter Zedinjenih držav. ; Toda Laski pa je v svojem govoru uiaril po Zed. državah radi tega, ker si mnogi kapitalisti v njih prizadevijo tragedijo Anglije zlorabiti za njeno ekonomsko uničenje.'""* : * Ameriškemu kapitalizmu je odkrito dejal, da naj drži prste proč od programa delavske stranke za socializiranje Anglije. Toda Velika Britanija sama od sebe ne bo mogla na noge, ker je bila najdalj v vojrti in proporčno z največjimi stroški. Delavska stranka, ki pozna, kako piha veter v Washingtonu, je poslala tja po ukinjenju lend-leasnih dajatev dva predstavnika stare angleške diplomacije. Kajti če bi ju nadomestila s socialisti, ne bi nič dosegla. Cim sta prišla v Washington s predlogom, da potrebuje Anglija v Zed. državah do okrog šest milijard dolarjev brezobrestnega posojila ali pa saj z najnižjimi obrestmi so se oglasili naši domači toriji, med njimi kongresnik Knutson iz Minnesote, ki je dejal, da ni naša naloga s posojili "socializirati Veliko Britanijo". Pritrdilo mu je mnogo drugih, a predsednik Truman jih je podučil, da se tu ne gre za nevarnost staremu redu v Angliji, ampak za nevarnost, ki preti vsemu gospodarskemu redu po svetu, če prepustimo Anglijo v polom. Ekonomski krah ene dežele je lahko zelo nalezljiva bolezen. To smo v "depresiji", ki se je pričela po prvi svetovni vojni in je bila šele končana s to vojno, zelo občutili. Ako ameriški kapitalizem hoče ponovitev take krize, jo bo zlahka dobil. Ce ne, naj rajše verjame Laskiju, da je napačno zastavljati pot socialnemu razvoju zgolj v korist privatnega pro» fita. Kajti če bo ameriški kapitalizem le preveč hrepenel po njemu in s tem zanemarjal ljudske koristi do kraja, bo nekega dne doživel še vse hujši, bolj vulkaničen polom, kot pa ga je evropski kapitalizem. -'^RKNJANiE V l1 RADIII "SOCIAL SECURITVje sedkj tolikšno kof prej v municijskih tovarnah In še večje Kajti ljudje, na stotisoče in ie par milijonov jih je — si iščejo breiposelnostno savaroval-nino. Ni velika ali kolikor jo je, je dobro. Gornje je slika Is urada *a bretposelnostne zavarovalnine v New Yorku. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Usiljevanje naše sorte demokracije na Balkanu, ne bo obveljalo Naš državni tajnik Byrnes se je zelo navdušil za demokracijo na Balkanu. Kar na svojo roko — niti Anglije ni vprašal za svet — se je odločil demokratizirati Bolgarijo. Sporočil ji je, da je njen novi volilni zakon nedemokratičen, in da vlade, ki bi prišla v Bolgariji na krmilo na temelju take postave, Zed. države ne bodo priznale. V Angliji so se nekaj četrt ur temu čudili, se dušali, da bi bil moral Byrnes saj le malo namigniti vladi v Londonu, kaj namerava, a ker Angleži vedo, kako zelo bodo odvisni za svojo obnovitev gospodarstva od Zed. držav je Ernest Bevin ki je sedanji minister za vnanje zadeve Velike Britanije, pritrdil, da s stališčem ameriškega state departmenta z ozirom na Bolgarijo popolnoma soglaša. "Izvestja" v Moskvi so to postopanje Washingtona in Londona označile za Vmešavanje tujih držav v notranje zadeve suverene države. Časopisi v Angliji in v Zed. državah so njene proteste ponatisnili, s komentarjem, da ameriška in angleška vlada vzlic temu ostaneta na svojem stališču. Tako je Bolgarija volitve preklicala, ker sta Stalin in Molotov uvidela, da bo treba njima v Bolgariji precej popustiti. Toda komu? Kajpada strankam, ki so sicer bolgarske, ampak so služile do te vojne veliko bolj osišču, kakor pa Bolgariji. In ob enem so za stari red. Torej proti "komunizmu". Potem je prišla Rumunija na vrsto. Ameriški državni tajnik Byrnes je na konferenci t časnikarji oznanil, kako zelo ga prosi rumunski mladi kralj Mihael, da naj mu Amerika in Anglija pomagati ustanoviti "demokratično" vlado namesto te ,ki ji sedaj načeljuje Peter Groza. V Moskvi so se razhudili in glasilo sovjetske vlade "Izvestja" /e ugotovilo, da so tisti kraljev apel za "demokratiziranje" ru- Malo poznana naša gospodarica Teorije o postanku naše zemlje se še zmerom križajo. Edine pa so si v tem da je preteklo na milijone in milijone let, preden so se razvila človeška plemena. Zato je nesmiselno, iskati zgodovino davnih vekov v svetem pismu, pač pa tam. kjer je v resnici zapisana, to je, v zemlji sami. Zapisana je v okameninah in rudninah, v špiljah in zasekah, ki sq si jih izdolble reke. Tam leže zemeljske plasti v prerezu druga vrh druge, kakor nalašč izložene, da jih študira človek. Toda do osemnajstega stoletja ni nikomur prišlo na misel, da bi sistematično študiral ta 'zapisnik skal', kakor ga imenuje H. G. Wells. Že to dokazuje, da je človeštvo še vedno v svoji otroški dobi. Ali vse polagoma prerašča svojo srajčko, in čc si v svoji vrtoglavosti ne zlomi prej tilnika, bo nekoč odrastlo. Tedaj si ne bo več tolmačil demokracije vsak po svoje, pel slavospe-ve svobodi pa hkrati lizal peto onemu, ki mu daje lili samo obeta mrvico vsakdanjega kruha. Tedaj bo človek delal zato, da bo živel in imel kaj od življenja — ne pa živel zato, da bo delal. Odklenkalo bo tedaj tudi vsem takim, ki žive zato, da uživajo sadove tujega dela, kajti duševno dozoreli človek se ne bo dal več izkošičati. Stroj bo služil in olajšal življenje tistemu ki ga ustvari — ne pa tistemu ki ga 'financira' z denarjem iz delavskih žuljev iztisnjenih. Dandanašnji ljudje so še vse preveč upreženi v težkem boju za obstanek. Vsled tega se vrte največ le okrog svojih lastnih malih osebic in se skoro ni čuditi da se tako malo — ali nič — zanimajo za naravo, za njene zakone sploh za njeno stvarstvo. Saj se boje celo priznati, da spadajo v njen krog, misleč, da se s tem ponižajo ali pa celo greše proti božjemu zakonu ... Priroda * sama se nafti včasi zdi kruta, brezobzirna gospodarica. Dlakocepska res ni. Uničuje in podira, vendar pa gradi in ustvarja sproti; lomi in trga — a celi in prenavlja sproti. Vsaki živi stvarci je dala možnost razvoja po zakonu prilagoditve. Raznim* savrijem in diplodoki-jem je bila usoda zapečatena, ko se zaradi svoje telesne pre-obilnosti niso mogli več prilagajati. velikanskim spremembam podnebja in s tem rastlinstvu. Toda priroda jih ni docela Črtala 12 svojega kataloga, ohranila je njih sorodnike: krokodile, ze lence, močerade, martinčke in tako dalje. Tudi ne pozna nikakega fa-voritizma. Ni ona, ki streže bogatinom in slači reveža — to dela človek sam. Kolikor se pri-rode tiče, ji je najmogočnejši despot, ali pa največji ženi j prav toliko važen, kakor zadnji čriček. Prvi kot drugi in tretji hoče živeti in ona nudi vsem trem to priliko popolnoma nepristransko. Na mesta se nam zdi strašno razsipna in potratna, a na mesta zopet skrajno skržasta in skopa. V resnici pa je vseskozi varčna. Nič, prav nič ne zavrže. Rastlinstvo in živalstvo, ki se je v davnem veku pohotno širilo na površju zemlje, je vse do zadnjega drobca skrbno spravila Spravila je zaeno tudi vse obilno bogastvo solnčnih žarkov, ki se je lzsipavalo nanje v teda njih dobah. Bog ve, dali se kedaj kateri premogar spomni, kaj pravza- prav koplje? Dali razvažalec premoga, na primer naš Udovič, kdaj pomisli, kaj pravzaprav tovori in prelaga? Nemara bi ga črne maroge na obrazu in rokah manj motile. Toda tedanja vegetacija je bila sočna, neprimeroma sočnej-ša od sedanje. Ce je priroda tako skrbna gospodinja, kam je spravila sok? Oljni vrelci in jantar so nam odgovor. m. m a • ■ ■ • v '! Pred delavske) vlado v Angli-iMGKOI drobiža ji je danes samo eno vprašanje. Chičago, III. - V stari AmJ^U naj s, osloni po svetu na vini sem slišal selškega župni- švicarske stranke, ali pa pomika V cerkvi sv. Petra pridigati ga nadaljevati vnanjo politiko revnim faranom, da gre lažje"* sta vodlla Churchill in. kamela skozi šivankino uho ka-;"u11 in sedaJ. ™dalM* ? nJ° kor pa bogata&jt nebesa«- Byrnes v veri, da je za demo- Dne 31. avgusta pa sem iital' kraciJ° zato/Rer Je proti KSmu-v Chicago Sunu, da je pokojni jnlstom ^ katoliški župnik Hev. James Da vid 0'Neall trt Highland Parku blizu VVaukegana, IU.) zapustil, 1268,000, kar je presenetilo posebno njegovega nečaka Char-esa Brusta in druge župnikove orodnike. Ko je župnik umrl, e sodnik, ki se peča s pokojnin--fctmt zadevami, imenoval na odišču v Waukcganu omenjenega nečaka za upravitelja pokojnikove imovine, predno se jo r>ostavno uredi kajti mož je .imrl brez oporoke. Nečak je de-al, da je bil župnik reven mož in da njegovi sorodniki smatrajo, da ima kvečjemu kakih pet tisoč dolarjev imovine. "Dobro," je rekel sodnik, "pooblaščam te, da jo upravljaš in mi poročaš, koliko znaša." Ko je šel ta nečak potem v banko in odprl župnikovo varnostno shrambo, pa so našteli v nji gotovine in v drugih likvidiranih vrednostah čedno vsoto $268,000, torej nad četrt ^nilijona dolarjev. Fant se je čudil, števci so strmeli, sodnik je bil presenečen in posebno še čikaška nadškofijska pisarna, ki ji ni šlo v glavo, kako bi mogel župnik na taki fari, čeprav ni revna, prihraniti tolikšno vsoto. rt O, demokracija, kolikšne gre- Poročajo, da se morali naši vojni ujetniki na Japonskem klanjati pred Hirohitovo soho in pa drugim japonskim mogotcem, sedaj pa smo Hirohita1 obvarovali na prestolu in Japonci se mu morajo klanjati kat so se mu, predno so bili poraženi. Sploh so naše jetnike tam mučili in jih poniževali in zaradi tega je bilo V našem tisku veji-ko zgražanja! Toda ali smo kaj storili, da Japonce rešimo starega sistema in njihnega "božanskega" cesarja? rt Zdi se mi, da je naša uradna demokracija v Washingtonu vse preveč naklonjena dvorom. D\ rili smo kraljicam in Icrarfem. knezom, princem, šahom In sultanom rajše kot pa d4 bi podpirali n. pr. španske remiju kance in druge, ki so trpeli v borbi proti privilegijem, aristokratom in izkoriščanju. V Washingtonu. je vse preveč klanjanja. Posnemajo stare evropske in orientalske dvore, namesto da bi uvajali demokracijo. John Chamazar. NEKAJ S SEVERNE STRANI Chicago, III. — V soboto 22. sept. bomo imeli redno sejo po-he delajo v tvojem imenu! Brit-1 družnice si. 2 SANS. Pričela se skim torijem smo dovolili- po- bo ob 8 zvočer na 1638 North mesti z demokratičnim giba- Halsted St '"Jape, mislim, da bo treba za-j njem v Grčiji. Pripomogli smo skozi jeli in pol ^ kar kuriti. In ne godrnjaj, ko nala- v nji v civilno vojno, v kateri u podružnica obstoja, smo ime-gaš premog — ta črni diamant j je padlo na tisoče partizanov, je bil mogočen od solnca obse- tisoče pa jih je še danes zaprtih j v ječah. Naš state department pa se ponaša, da bo nadzoroval prihodnje volitve v grški parlament in pomagala pa mu bosta" pri tem tudi Anglija m Francija. Konzumne prodajalne v ru- Zdi s* mi» da je vsled teh pri-skih vaseh štejejo 38 milijonov j demokratična koalicija v članov. Upravljane so demokra- vani gozd pred milijoni let. Konzumne zadruge v USSR imajo 38 milijonov članov tičn6 in vsaka zadruga ima nad svojim pod vzet jem popolno kontrolo. Konzumne zadruge v Rusiji so samo na deželi- Trgovina v mestih je pod državno kontrolo in upravi ter kolektivna last vse dežele. munske vlade izsilili iz njema ameriški vladni agenti. Z odobre-njem angleških, seveda. V Rumuniji se ne gre toliko za demokracijo kot za posest njenih prirodnih bogastev, n. pr. oljnih polj, pa njenih poljskih pridelkov, podonavskega prometa in takih reči. Ko so v Washingtonu rekli, da je kraljev apel za demokra-tiziranje rumunske vlade upravičen, se je Stalin osmelil in povabil rumunskega premier ja Petra Grozo v Moskvo na "obed". Tam so si napijali in si obljubljali vzajemnost. Ob enem je vlada v Moskvi dala Rumuniji olajšave v pogodbi za vojne odškodnine, obljubila ji je na tisoče ton žita v pomoč prebivalstvu in pa razne druge koncesije, da s tem utrdi vpliv premierja Groze ter "omehča" tla pod nogami kralja Mihaela ter tistih opozicionalcev, ki bi radi s pomočjo ameriške-angleške zaščite ruvarili proti Rusiji. Poleg protestov zoper bolgarsko in rumunsko vlado sta se VVashington in London izrazila zelo ostro proti Madžarski, češ, da tudi stopica po stezah totalitarnosti. Jugoslavije pri tem direktno niso omenjali, a so ji dali razumeti, da velja zanjo isto kakor za ostale dežele na Balkanu. Ni. jim zadosti demokratična, dasiravno si prizadeva ustrezati zapadnim demokracijam kar se političnega ustroja tiče, a ob enem uvaja gospodarske načrte, ki niso v soglasju z demokracijo, kakršno oznanja n. pr. nfeš (ameriški) "free enterprise". V Jugoslaviji je bila vojna zares. Narodi, ki so ustvarjeni, da bi živeli skupaj, so se sovražili. Posebno Hrvati in Srbi. Oboje so izigravali že od nekdaj tuji interesi. Sedanja vlada, ki — to lahko priznpmo vsi — ne daje kaj prida važnosti demokraciji naše sorte, pa vendarle skuša scementirati to deželo v enoto na temelju federacije, vzajemnosti in kooperacije, kakor jo ona razume. In to je vsekakor več, kot pa Je tam še kdaj poskušala katerakoli druga vlada. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA XXIII. Hibbing, Minn. Jacob Podlipnik $100 Chicago, III. Steve Malnarich $1. Cleveland, O. Joseph Kodrich $5.00. (Postal A. Jankovich.) Toledo. O. Antonija Stolfa 50c. Cleveland, O. Joseph Franceskin SIS; Anton Ogrin $1; Frank Hribar 75c, skupaj $6.75. Chicago, III. Oscar B. Godina $5. (Izročila Frances Godina.) tValsenburg, Colo. Po $2: Ignac Urban in Edward Tomšič, skupaj $4. (Poslal Ed Tomšič.) La Salle. III. Leo Zevnik $3; Louis Gregorich $1, skupaj $4. (Poslal Leo Zevnik.) Sharon. Pa. Frank Cimperman $1.00. . Miluaukee, Wis. Po $1: Louis Barborich in Anton Erman; Law-rence Kale SOc, skupaj $2.50. (Poslal Louis Barborich.) Waukegan, III. Martin Judnich 50c. Voungstovvn, O. John Petrich $2.00. . Cleveland. O. John Krebel $6.25; Joseph Fabjančič $1, skupaj $7.25. (Poslal John Krebel.) Ročk Springs, Wyo. Frank Re-mltz 58c. Dearhorn, Mich. Jacob Ločni-škar $2. Wlllard, Wis. Fred Schiltz $1. (Poslal Mike Kruta.) Clarendon llills lil. Steve Vid-maycr 50c. (Izročil John Chamazar. ) Chicago III. — Prispevali ob priliki seje g. odbora SANSa, Valentin Stroj, Indianapolis, Ind., $5; John M. Stonlch, Pueblo, Colo., $1; Frank Klune, Chisholm, Minn., $5; Mirko Kuhel $2. (izročil John Chamazar); Peter Ber.cdlct, Berkely, Mich., prispeval ob priliki obiska v Chicagu $10, Janko N. Rogelj $5; Joseph Durn, 2 (oba iz Clevelan-da), Kathy Krantz, Detroit $2; Paul Bcrger 91, skupaj $35. Springfield, III. Jolin Goršek, st , $1, John Gorshek, rftl., $1, skupaj $2 00, Skupaj $79,58, prejšnji izkaz $010,21, skupaj $989.79. Grčiji začasno uničena. Rad pa bi videl da sem v zmoti. Kajti ako nisem, bosta v takih deželah triumfirala rojalistična reakcija in fašizem. rt Naš državni tajnik Byrnes je dne 18. avgusta opozoril bolgarsko vlado, da je volilna postava, ki jo je sprejela, nedemokratična. Zato smo Bolgariji ukazali, da morajo biti volitve v nji demokratične, ali pa bolgarske vlade sploh ne bomo priznali, ne sklenili z njo mirovno pogodbo. Zahtevali smo, da naj bo dana vsakemu bolgarskemu državljanu priložnost glasovati pe svojem prepričanju in da naj imajo pravico nominirati kandidate tudi opozicionalne stranke. V take vrste demokracijo verujemo seveda tudi socialisti. Ampak zelo »sem radoveden, ako se državni tajnik Byrnes zaveda, da v državi, v kateri je li 30 rednih sej. Zanimanje za to delo in udeležba na sejah je bilo prilično zadovoljivo za to malo slovensko naselbino, iz-vzemši v minuli dobi, ko se je udeleževalo naših sej komaj osem do štirinajst članov. Tudi na svoje prostovoljne prispevke je veliko članov "pozabilo". Človek bi lahko sodil, da je bila vzrok slabi udeležbi poletna vročina, ali žal, morda to vendarle ni glavni razlog. Saj je bilo tudi lani vroče, pa je bilo zanimanje vseeno precej "gorko**. Ko človek premišljuje vzroke in se vprašuje o njih, so mi aekateri povedali svoje misli o dojemanju zanimanja. "Vojne je konec," so mi rekli, "in organizacije, kakršna je SANS, niso več potrebne. . "Jugoslavija je osvobojena", itd. Morda tudi mnogi drugi tako mislijo, le da nočejo tega naravnost povedati. Pač nočejo zamor. A razvoj dokazuje, da je nam SANS še vedno potreben. Ako večina naših ljudi misli drugače, bi bilo vseeno prav, da pridemo skupaj in se pomenimo o tem. In na vsak način je v korist temu gibanju, da to posto- bil on rojen, in ki jo je dolgo janko še v naprej obdržimo, zastopal v kongresu — v South V pomožni akciji lahko še ve- Carolini, še sedaj nimajo demokracije? Delavci, • dninarji in revni kmetje so v South Caro-lini brez volilne pravice. Torej ako bi Byrnes hotel, bi lahko najprvo naslovil ultimatum za demokratične volitve svoji So, Carolini, namesto da se spotika ob Bolgarijo. Umazanega perila ima dovolj pred svojim pragom, ako mu je res za čiščenje in demokracijo, rt V južnih državah ameriška unije je nad deset milijonov državljanov brez volilne pravice in ni jim dana prilika svobodno voliti. Državni tajnik Bymes. ki prihaja od tam, bi torej začel prav zares lahko pometati najprvo pred svojim pragom. Tudi novi angleški minister vnanjih zadev Ernest Bevin se je navdušil za demokracijo na Balkanu. Posebno mu je zanjo v Bolgariji, Rumuniji in na Madžarskem. Skoda, ker je Anglija toliko obubožana da je vse preveč odvisna od ameriške finančne milosti. Ampak kar se demokracije tiče, bi se tudi ona lahko pobrigala zanjo v svojih kolonijah na primer. Saj jih ima raztresene po vsi zemeljski obli. Nad pet sto milijonov prebivalcev v Indiji^ na Burmi td., je brez demokracije, čeprav žive pod angleško zastavo. liko sodelujemo. In ljudje tam potrebujejo pomoči. Zato ape-lijam na vse sedanje in bivše člane, da se udeleže prihodnje seje. — John Turk, tajnik. Tole mi ne gre v glavo ? To, da^se ameriški in angleški kapitalizem trudita ohraniti Evropo starini privilegijem iti sistemu izkoriščanja za privatni profit, mi je razumljivo. Ne gre pa mi v glavo, čemu si ta prizadevanja odevafa s pretvezo borbe za demokracijo v Evropi! AJ POVESTNI DEL GABRIJELA PREISSOVA: LAHKO NOČ Iz zbirke "Korotanske povesti ii K Mrkličevemu posestvu se je šlo iz doline poltretjo uro po zložni poti navkreber skozi gozd. Dejalo se je tu od nekdaj tudi "pri Grudnu", kakor imajo v tem kraju sploh posestva po dvoje imen, dasi je bila ta kmetija, med hribovskimi najvišja in najmanjša, med sosedi le malo znana. Po leti se je poslopje v svoji na videz nepristopni višavi vse skrilo v zelenju, samo časih je je izdajal dim, vijoč se lahno in kakor steber ravno iz dimnika in nekoliko belih golobov, frfrajočih nad temnoze-lenim grebenom hriba liki bele iskre, je oznanjalo, da so tu gori ljudje. Kadar je bilo po zimi ozračje čisto, se je sredi bele okolice videlo skromno poslopje že iz doline; marsikdo je tedaj pomiloval te ljudi, na samoti bivajoče, in se vprašal, kako se pač od tam hodi v cerkev? —. Zadnji gospodar pri Mrkliče-vih je bil dolgi Matevž. V tem času je stopalo po navadni nedeljski poti od Grudna dvoje večjih in dvoje manjših čevljev; — bila sta to Matevž sam in Mica, njegova mati. Ali kmalu je opešalo dvoje manjših, in gospodar je hodil marsikatero nedeljo sam v cerkev; mati pa je varovala doma. Ob takih priložnostih pa je prinašal Matevž seboj iz doline od kupca to in ono, časih celo kako popravljeno ali tudi novo železno orodje ali pa perišče žebljev. Več ni potreboval od dolinskega sveta. Mrkličev svet je bol v obče strm, toda, ker je bil proti solncu obrnjen, je vse dobro rastlo; mladi kmetič pa je mislil tudi na vse. Rži je se-jal toliko, da je bilo vse leto dosti kruha; na najboljši kraj je vrgel celo mero pšenice, ovsa in ajde, vsadil malo koruz^. boba. fižola, prosa in krompirja; časih se je spomnil celo na konopljo in na olje iz bučinega semena. Za hišo na travniku je bilo nasajeno drevje: hruške in jablane, katerih sadje je za vse leto zadoščalo za mošt. Vir denarja pa je bila tu reja govedine, od katere je redno vsako leto lahko prodal dvoje pitanih, časih so se pa zraven prodale še starejše ovce. Mrkličeva očevina je bil trd kruh; ves svet se je težko obdelal, in spomladanski nalivi so radi trgali cele lehe mlade setve. Ali mladi neumorno vstraj-ni kmetič se ni pomišljal drugič opraviti uničeno delo; tolažil se je, češ, za ajdo še ni prepozno. Matevž ali Tevža je bil nezakonski sin Micike Mrkličeve, katera je ostala samica do smrti iz vzroka, o katerem sama ni premišljevala. Tevža je imel ime po svojem dedu in je ostal od takrat, ko so odnesli starega k večnemu počitku poleg hri-benske cerkvice, sam samcat za vse moško delo. Kmalu potem je pripeljal materi na pomoč mlado, drobno, ali pridno in razumno snaho, katero si je#poiskal med kranjskimi ženjicami, katere so ga, ko je šel v cerkev, srečale in vprašale za delo. Mati njegova je bila s to volitvijo zadovoljna, dasi je mlada govorila malo drugačno slovenščino in je prinesla vse svoje premoženje le v košafici. Stara mati, si je dobro zapomnila, da ji je Kolarjeva, ko je snubila njeno hčer za Matevža, hitro odbila, rekoč, da bi se njena hči ne mogla navaditi tam gori pri njih. Vrhu tega pa je Mico veselilo i to, da je njen sin sedaj živahnejše nego drugikrat prepeval sam sebi z žarečim obrazom: Dečlo svojo mam jaz rad. Kot Bog je dal že na stokrat — holalaho! ^ Ptič svojo poje pesmico. Jaz mislim na svojo ljubico — holalaho! Tedaj pa se je spomnila na ono kratko dobo svojega živ-ljena, ko so v njenih prsih kar same vstajale nove pesmice, in tiho je zaplakala — od veselja; kajti videla je, da ima sin srce kakor ona. Z Jerico in dvema kmalu drug za drugim rojenima otrokoma je dahnila na Mrkličeve popolna človeška sreča. Po zimi je bilo v hiši, katera je bila ograjena okoli in okoli s skladovnicami drv, prijetno kakor v gne-zdecu; od spomladi do jeseni pa so se veselili s prirodo, katera jim je bila tako rekoč druga mati. Nebeški obok. ki se jim je zdel tukaj bolj okrogel nego drugje, je bil tu ustvarjen le zanje. Mala Micika in njen bratec sta si pa vsled pripovedovanja babice mislila da tisti skrivnostni Bog, katerega lepa in okrašena podoba je visela nad durmi v izbi odhaja le ponoči, ko vse spi, od njih v svoje nebeško prebivališče. Kakor streha njih hiše se je nad njimi prijazno razpenjalo nebo s svojo zagonetno spremenljivostjo, najsi je bilo jasno, ali blagodejno svetlo, ali toplo, ali deževno, celo v grozi nevihte. Uživali so razgled po svetu, kateri se nikjer ni zdel toli ustvarjen za zadovoljnost. Vse okoli njih se je veselilo z Mrkličevimi: ptičja gnezda v bližini, veverice po vejah, kristalni studenec, ki je curljal po izdolbenem žlebu in se iskril v solnčnem svitu, za vrtom pa prehajal peneč se v majhen PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ■ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA Naročnin« ta Zdrnicn* driata (Isvan Chicaga) la Kanado $6.00 na lato; $3.00 mm pel lata) $1.50 sa iatrt Utaj aa Chicago In Cieara $7.SO aa calo lato; $3.75 aa pot lata* um Inoanmitr* $9.00. Naslov za list in tajništvo je: | 2(i.i7 Sa. Lawndale Avenue S Chicago 23. Illinofo slap; ščebetava, na pol slepa sraka, ki se je smešno družila z golobi; kresne mušice, žabica v žlebu: vse to jim je bilo v radost, in samo kragulj in lisica, ki sta časih grozila prostosti kp-retine, sta bila tu sovražnika, Kaj čuda, če je Jerica, ki je vedela povedati v začetku tukajšnjega svojega prebivanja marsikaj o človeški hudobnosti, katero je izkusila kot sirota, kmalu pozabila vse to. Oči so se ji žarile od sreče, kadar je prišel jest mož moker od potu s polja domov, a si še tedaj ni privoščil odmora. Tako je bilo ves čas, dokler je bilo'dosti dela na polju. Mož ni hotel, da bi hči stala praznih rok, kadar sinček prevzame gospodarstvo. Začel je zanjo v piskerček iz porcelana. ki ga je prinesla Jerica z doto v košarici, spravljati srebrne goldinarje. In dasi nihče ni urnel pri Mrkličevih čitati in pisati, so vendar znali šteti, koliko imajo že prihranjenega, V posodici je bilo že šestnajst goldinarjev, ko je Matevža jel vznemirjati v lepih njegovih mislih hud kašelj, kateri se ga je lotil vsled preobilega napora in prehlajenja. Mati je imela spravljeno posušeno lipovo in bezgovo cvetje ter pasje salo; sedaj je Matevž poskušal drugo za drugim. Ali zastonj; kašelj je bil trdovraten, in Tevža se je moral delu odtegovati. Le sreča, da je začel kašljati šele na zimo, ko ni bilo treba toliko delavnosti. Toda za Matevževo potrpežljivost je bila to huda izkušnja. Bližala se je že pomlad, ali kašelj še ni odjenjal. Ker sta ga ženski nagovarjali, je šel Matevž v mesto k zdravniku, da bi bilo že vendar enkrat konec te nadlege. 2enski kar pričakovati nista mogli Matevža. Tisti čas je bil dan že dolg, ali gospodar se je vrnil šele, ko je bilo nebo že posejano z zvezdami in sta otroka že davno spala. Ni prišel sam; s seboj je pripeljal malo gluhega hlapca, ki je pri Mrkličevih že delal, ko je bil še ded živ. Po sili se smehljajoč je pripovedoval, da mu je zdravnik naročil, da bi si koga poiskal za pomočnika, dokler ga kašelj ne pusti. Sicer je še pravil, da je ta zdravnik jako učen in moder gospod. Tevža je res prepustil vse poljsko delo zanesljivemu delavnemu hlapcu, sam pa je začel popravljati orodje in pohištvo. Tu in tam je pokril streho z novimi dvojnatimi deskami; iz stare veže je spravil drobno kamenje in obložil tla z velikimi ploščami; na dveh straneh poslopja je naredil kapnici odtok. Naposled je postavil zraven poslopja leseno kolibo, katera se je zaklepala in v kateri je zlasti rad obdeloval razne reči, ki jih je pripeljal nekdaj v vozu iz doline in jih skril pred ženskama. "Tevža," ga je skrbno ustavila žena, ko je ravno zaklepal kolibo in postal na pragu med odprtimi vrati pogleduje z is-krečim se pogledom, kar je hranil v nji — "lepo poslušaš svete gospoda doktorja! Nq eni strani se dela izogneš, na drugi si ga pa izmisliš. Stokrat bolj si videti upehan nego si bil preje. Kašlja se še nisi iznebil, in žetev imamo pred durmi. To je pa zate čas trpljenja... O Marija! Jaz pojdem sama k doktorju ..." ' Tevža ni takoj odgovoril, temveč stal nekaj časa s pove-šenim pogledom in tako žalostnim obrazom, da je bilo Jerici skoro žal, da je njen glas zvenel nekako očitajoče. "Mene to že skrbi," je dodala mirno in mehko; "poslušala sem te danes po noči." (Dalje prihodnjič.) Japonske izgube v Mandžuriji Sovjetsko vrhovno poveljstvo na Daljnem vzhodu je sporočilo da je bilo v kratkotrajni ?bjni med Sovjetsko unijo in Japon sko 674.000 Japoncev ubitih ali pa ranjenih in ujetih. Sovjetska armada je pričela z invazijo v Mandžurijo 9. avgusta in prenehala z bojem 9 septembra, ko se je japonska armada v Man džuriji uradno podala. HIPNO NAVDUŠENJE ZA UPOR ni vselej tudi prevdarno navdušenje. Gornje je slika i* Francije v trgu Pol de Leon, kjer so ljudje mislili, da je imatavrinike ie dobljena, pa so »e podali na plan Nemci so jih s »vojim orožjem kmalu ukrotili ter jih 27 itmed njih pognali v smrt. Gornja slika pred stavlja, ko so Francozi po osvoboditvi svoje dežele te žrtve odkopavali in sneli njihne rakve it grobov, da jih snova častno pokopljejo. Kakve so pred pokopom okinčali s cvetjem. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Piše CHARLES P0G0RELEC Frank Bregar. Avella. Pa , je poslal dve naročnini. Pravi, da ne dela že 22 mesecev radi slabega vida in drugih neprilik, zdaj pa, ko je vojna končana, bo imel spet obilo tovarišije. Kajti to, kar so nam pravili v vojnem času, se bo najbrž razblinilo v prazen nič. "Volk sit in koza cela" ne more biti pravi pregovor, pa se bo vojna za delavce najbrž šele pričela, vojna, ki ji socialisti pravimo razredni boj. Oh. da, ta je še zmerom tu in bo, dokler, ga tisti, ki se jih najbolj tiče, ne odpravijo V Chicagu smo bili zadnje tedne sledeče aktivni: John Turk slal je še 4 in dve naročnini ter $2.50 v tiskovni sklad. Fduarda Tomšiča, Walsen-burg, Colo., sem pogrešal, ker ga ni bilo na zadnjo sejo gl. odbora SNPJ. Vselej se je ustavil pri meni, da malo pokramljava, to pot ga ni bilo, dasi mi je sporočil vzroke in potem pisal še daljše pismo. Poslal je tudi dve naročnini in $4 v tiskovni sklad, ki sta jih prisjevala z Nacetom Urbanom, ki nikoli ne pozabi dodati par dolarjev več kadar obnavlja naročnino. Razume se, da ftudi Eduard ne zaostaja za njim v tem pogledu. Leo Zevnik. La Salle, 111., je eden tistih naših zastopnikov, je dobil 4 naročnine in Charles. . . . .. Pogoreiec 16. Oac.r B. O«*-.!" *e m«k> OtUfa ▼ UttB, »to ki služi v ameriški armadi v Evropi, je poslal $5 v tiskovni sklad. Nam jih je izročila njegova mama s. Frances Godina. John Chamazar je izročil 8 naročnin <4 nove), in Angela Zaitz 6. od teh dve novi. Obiski: Iz Clevelanda sta nas obiskala Joseph Franceskin in Anton Ogrin, ki sta se spomnila tudi tiskovnega sklada. Prvi mi je pustil noto na mizi sledeče vsebine: "Sedaj, ko je vojna kon- čana. bomo pa tisti, ki nismo delali za vojno, prispevali v sklad 400-terih." Dalje sta nas še obiskala Leo Zornik, sin našega zastopnika Toneta Zornika pa toliko več dela v njegov prid. Poslal je 6 novih, 4 obnovne naročnine ter $4 v tiskovni sklad, $3 je prispeval sam, $1 pa Louis Gregorich, ker mu je Proletarec najboljši slovenski list. Martin Judnich. VVaukegan, 111., je poslal nadaljne 4 naročnine in 50c v tiskovni sklad. Spet se je oglasil naš "Big' Toni Tomšič iz Oatfanda, Calif. ro»la! jc 1 naročnine. Toni je še zmerom "fant od fare" in upam, da nam ga bo narava šp dolgo ohranila, ravnotako njegovo boljšo polovico. Kajti svet bi bil toliko na slabšem, ako bi nas zapustila in odšla v "večna lovišča". Toni pravi, da za tako ložen listek, na katerem bo navedeno, kdo ga je poslal. Tako 6e bomo z ljudmi tu in tam po dolgem času spet seznanili. Tudi nekaj izvodov letošnjega Majskega glasa imamo še na roki. Naslovili ga bomo v stari kraj, ako nam pošljete z naslovom vred znesek 45c. Torej ne želimo drugega pri teh pošiljat-vah, kot da krijemo le svoje stroške. Morda želite poslati svoje lastne letnike Ameriškega družinskega koledarja tja. To lahko storite. Navodila boste dobili v vašem poštnem uradu a če ne bodo zadovoljiva, pišite nam, pa vam jih bomo poslali. * Kaj mislite, ali bi, ali ne bi poskusili dobiti Proletarcu do prihodnjega Božiča vsak saj enega novega naročnika? Mnogi so to že storili. Veliko jih je, ki so se potrudili razširiti list brez tega bodrila. Ampak kaj, če se bi zares — kar brez kampanje — lotili te naloge vsi skupaj! * Naročite Proletarca svojcem v starem kraju. Naročnina je $4 na leto. IZ KANSASA za zap. Penno. ki je bil nedavno i. častno odpuščen iz armade Slu- raJ*°n' ? .T "M?* r m Mike Krultz, VVillard, Wis., žil je nad tri leta, in pa Ernest Drcshar, Cikažan, ki je tudi služil Strica Sama okrog tri leta. Oče in mati sta že stara člana kluba »t. 1 JSZ. Tudi Ernest je bil član, dokler je še obstojal English Study Club, in zdaj. ko se je vrnil, upam. da bo spet postal aktiven med nami. In ko sem že šel h koncu beležk o naših aktivnostih v Chicagu, ^ias pa še obišče Jack Ločniškar s svojo soprogo Antonijo iz Dear-borna, Mich. Jack je že star naročnik Proletarca. pa tudi v podpiranju lista on ni med zadnjimi. Ob tej priliki je prispeval $2 v tiskovni sklad. Frank Zaitz dve naročnini. Čleveland: V metropoli sta bila v poslednjih par tednih najbolj pridna John Krebel, ki je poslal 24 naročnin in $7.25 v tiskovni sklad, ter Anton Jankovich, ki je poslal nadaljnih 20 oglasov za v koledar ter $5 v tiskovni sklad Prispeval jih je Jože Kodrič. Tri naročnine je poslal Frank Hribar in provizijo pustil tiskovnemu skladu, zraven pa dodal še sam $1. Joseph Durn je poslal dve naročnini in to brez odbitka kot je navajen. Vinko Peternel, Strabane, Pa . je poslal članske prispevke za klub 118 JSZ in zraven $1.50 v tiskovni sklad. Jack Kunstelj. Ely, Minn. je poslal dve naročnini. Jack Podlipnik, Hibbing* Minn., je poslal obnovo naročnine in $1 v tisk. sklad. Pravi, da mu Proletarec toliko ugajav da bi nebil rad brez njega Ijouis Rnrhorich, Milwaukee, Wis., J6 zdaj zaposlen z nabiranjem oglasov za koledar. Po- je zaposijen s svojo farmo da kaj, toda še zmerom si iztrga nekoliko časa, da tudi za Proletarca kaj stori. Poslal je 4 naročnine in $1 v tiskovni sklad, ki ga je pripeval Fred Schiltz. Razume se, da kot običajno tudi zdaj ni vzel provizije za svoje delo. John Petrich, Youngstown, O., ki je kumoval ob rojstvu Proletarca, se še zmerom zanima zanj. Obnovil je naročnino in dodal še $2 v tiskovni sklad. V prejšnji številki na prvi strani je bilo čitateljem priporočeno, da naj svojcem pomagajo poleg s pošiljatvami blaga in živil tudi duševno. Večinoma nismo imeli od tam pisemskih zvez od kar se je vojna pričela in še zdaj so jako skromne. Toda nekega dne se bo le dogodilo, da se ovire odstranijo, pota popravijo in nezaupnost med poštnimi uradi pa se nadomesti z zaupnostjo. Kadar se to dogodi, in upamo, da v najkrajšem času, vam priporočamo, da pošljete svojcem v stari kraj poleg gmotne podpore tudi tiskovine, take namreč, ki jim bodo v bodrilo. Ameriški družinski koledar je ena izmed njih. Veseli ga bodo. Je poln takega gradiva, ki jim bo tam pojasnilo, kaj smo tu delali, ko so se oni tam vojskovali za izgon sovražnika. Koledar za v setari kraj stane $1.25. torej toliko kot mu je cena tukaj, in pa kvoder posebej za poši-ljalne stroške, skupno $1.50. Pošljite nam točen naslov tistega, kateremu ga želite poslati, in pa svoje ime ter naslov. Vse drugo bo izvršeno v našem uradu. V vsakem koledarju bo prt- Solnce je palilo kansaško prerijo od začetka avgusta do sredi septembra. Zdaj, ko se je shla-dilo, je prišel jesenski dež, toda mesec dni prepozno.« Zaradi mokre pomladi so farmarji letos posejali izredno malo koruze in še tisto je pa uničila poletna suša. Primanjkovalo bo torej krme za živino in posebno še za svinje. Čudno, kaj vse naredi stalna ^iček zaposlitev, to je, če imajo delavci stalno delo in primeren zaslužek. Vse te nekdanje rudarske naselbine so oživele, ko je vlada začetkom vojne v bližini zgradila par municijskih tova-ren. Vrednost posestev, tako navadnih domov kot farm, je takoj poskočila za več sto procentov. Zdaj, ko je tega dela konec je pa vse nekako klavrno in v skrbeh; in povrh tega te vojaki vračajo domov, ki bodo tudi likali delo. Tovarna v Parsonu, ki je stala nad 40 milijonov dolarjev In bila zgrajena na 17 tisoč akrov sveta, je popolnoma prenehala z delom. Druga pa, južno od Pittsburg se pa skuša preurediti, da bo proizvajala umetna gnojila za farme. Nekaj časa bo nadomeščalo delo brezposelna podpora in kaj potem? Mladina bo spet šla iskat delo v mestno industrijo če bo sploh t^m kaj dela zanjo. Vrednost domov se hitro znižuje in bo lahko prišlo do predvojne dobe, ko se je tod okrog dobilo takorekoč "pet hiš za en groš". Za 300 ali 400 dolarjev se je že dobila čedna štirisobna hišica z velikim vrtom za zelenjavo. * Človek premišljuje, ali se bo porodila v glasi mase delavcev misel, kako je to, da ravno vojna, ki je najhujše zlo za človeštvo in največja destruktivna sila, prinese prosperiteto? Ali ne bi logično moralo biti ravno nasprotno? * Se vedno čakamo na direktno poštno zvezo s svojci v Jugoslaviji Saj so tudi drugod po drugih deželah porušili mostove, železnice in ceste in kot se čuje, imajo že povsod boljše zveze. Čimdalje jasnejše postaja, da so vse reakcionarne sile, tako v Ameriki kot drugod, na delu da se zadavi in izstrada novo Jugoslavijo; jim je preradlkalna in ker izgleda, da ne bo "spoštovala svetost" velikih cerkvenih posestev in pred vsem zunanjih in domačih kapitalističnih interesov. Očividno vlada mržnja in sabotažiranje vsepovsod proti mladi državi z namenom, da se jo popolnoma izstrada in uniči. Težko je razumeti, kako se to sklada s tistimi štirimi nauki o svobodi in samoodločevanju. * Naš običajni Labor day piknik Kansaške federacije SNPJ je tudi letos odpadel. "Ni mogoče dobiti piva," je rekel odbor. Kdo v teh "hudih" časi še pije "tri-dva" pivo je nam uganka. To pivo je namreč posebna špecialiteta narejena nalašč za Kansas in še nekaj drugih suha-ških držav. "Gre za armado", so nas tolažili. Skupina vojakov, ki sem jih videl na V-J day v Kansas Ci-tyju, je pač morala biti del tiste armade; v vsaki roki flašo rakije, pa so se tako pošteno maščevali in oddolžili za tiste trezne čase, ko so jim stregli s "tri-dva" pivom. "Imaš precej lepo grozdje, boš naredil vino?" sem vprašal znanca. "Kako hudiča, če pa ni sladkorja", je zarobantil. Pa sem mu oporekal, češ, da smo v starem kraju delali dolenjski tudi brez sladkorja. Glavno, da je lepo zrelo grozdje predvsem da ne pride voda in vmes. "Se ko sem vodo prilival, je vina vse prehitro zmanjkalo v sodu", je bil odgovor. In tako mora zdaj prodajati grozdje po dva dolarja bušelj kar se mu zdi nič manj kot bogokletje, ker bo moral sam piti vodo. "Prokleta vojna," je vzdihnil. Anton Shular. ALI JE IZVEDLJIVO? PRIDOBIMO PROLETARCU K NJEGOVI ŠTIRIDESETLETNA! POVPREČNO vsak vsaj enega novega naročnika I TO MU BO CIRKULACIJO IN DOHODKE PODVOJILO. Spomnimo se ob vsaki priložnosti tudi njegovega tiskovnega sklada. Dva tisoč novih naročnikov do novega leta bo Proletarcu v največje zadoščenje za prehod iz svojega štiridesetega v enoinštirideseto leto v bojih za ljudske pravice in za kulturni podvig delavstva. MIMIMMtMIIHIHHMt»MMtltllMMIIHIMMMM» KOMENTARJI Vladimir Maček je rekel na sestanku s časnikarji v Parizu, predno se je pričela konferenca velike petorice v Londonu, da je njemu zelo veliko za Trst in da bi ga Jugoslavija tudi dobila, če ji ne bi bil Tito na krmilu. Torej "graft". Titu ga ne bi dali, ker ni za "graft", a Mačku pa, ker se boljše "zastopi" na zvijače. Resnica je, da se je Maček časnikarjem debelo zlagal. Ante Pavelič in dr. Maček sta bila na Hrvatskem, ko je Mus-' solini zaključil, da postane Dalmacija italijanska provinca, pa nista nič rekla proti. A šele sedaj, ko so partizani na krmilu, se ti bivši apizarji fašizma du-šajo, kako silno so za demokracijo, za "združeno" Jugoslavijo in pa za vsake sorte svobodščine, poleg onih, ki jih je pokojni Roosevelt razglašal. Živko Topalovič, ki živi od fondov, ki jih ima še v področju Konstantin Fotič, se s svojim navduševanjem za "demokracijo", kakršno zastopa čaršija * kraljem Petrom na čelu, izigrava v zaton. Nekoč je bil 2ivko revolucionar. Sedaj je le še velesrb. Ko se je osnoval njegov takozvani narodni demokratični odbor, v sencah Mihajlovičevih bajonetov, je prisegal zvestobo Petru; In nuj še sedaj poje glo-rijo. Je škoda moža. Zanaša se na pomoč angleške in ameriške vlade že dolgo. Med svojim ljudstvom je nima več. Na socialistično ideologijo, za katero je v svojih mlajših letih dokaj storil, je pozabil. "New Leader" v Nevv Yorku, ki je njegov glavni propagandni organ v tej deželi, prejema vse gradivo skozi Foti-čevo velesrbsko propagandno pisarno. L. C. Christopher (Kristofo rovič) iz Garyja^ Indiana, ki je predsednik glavne in edine srbske podporne organizacije v tej deželi, je dne 9. sept. naslovil državnemu tajniku Jamesu F. Byrnesu brzojavni apel, da naj kaj stori v obrambo srbskega naroda, ki ga je Tito zasužnjil. "V imenu človečanstva in demokracije Vas prosimo," mu pravi v brzojavu, "da storite vse v svoji moči za osvoboditev srbskega ljudstva ..In če si predstavite, da pošilja teden za ted nom slične apele tudi dr. Vladi mir Maček za obrambo hrvatskega ljudstva, pa dr. Rožman pa novoosnovana liga katoliških Slovencev v Ameriki za osvoboditev Slovencev, kdove, kako jim je pri duši tistim, ki se v državnem oddelku s takimi pismi pečajo in si mislijo, "presneti ljudje, saj si samemu sebi kopljete grob!" Srbi so veliko trpeli v borbi za svojo svobodo, toda ko so jo dobili, in ko so zavladali nad kraljevino Hrvatov, Srbov in Slovencev, so vlogo tako slabo izvršili, da si niso v zgodovini pridobili nikakršnega kredita. S svojo sedanjo taictiko si bodo svoj zatemneli prestidž še bolj zameglili. Finski parlament se je moral .odločiti, da-li je tudi na Finskem kaj vojnih zločincev ali ne. Naj prvo je sklenil, da ne. A opozicija je vzkipela, iz Moskve so ji dali vzpodbudo, in tako je 12. septembra zbornica v Helsinki sklenila, da se naj prižene na zatožno klop vse tiste, ki so krivi, da je Finska stopila v vojno na nacijski strani. Vaino Tan ner je vsled tega zelo prizadet, čeprav je sovražnik nacizma. Ampak ker je sovražil Stalina bolj kakor Hitlerja, bo sedaj nedvomno moral na zagovor vsled svoje zmote, ker si je zaveznike napačno iskal. Joseph Zalar ni naiven, ampak zelo navihan človek, če se mu zljubi, lahko vleče za nos mnoge naivne naprednjake, ampak težje« pa v taki igri shaja s kanoniki, kakršen je n. pr. Fa-ther Oman pa z gospodi kot so Slaje, Ambrožič, Jager itd. V "Glasilu KSKJ" z dne 29, avgusta ima članek z naslovom "Zakaj in čemu liga katoliških Slovencev?" V njemu ugotavlja, da ni bila ustanovljena proti nikomur, ampak le za katoliško in slovensko narodno miselnost. Kajti,... "mj, ki smo v tej deželi katoliško misleci, ne moremo misliti na svoje rojake tam samo kot Slovence, ampak takoj tudi kot na katolič|ne .. Bili so dnevi, ko so nekateri "naši" trdili, da čemu ne zaupamo klerikalcem! Saj sploh niso klerikalci, ampak Slovenci, ki so katoličani ob enem, a v isti >api pa pripravljeni z nami sodelovati za svobodo naroda. Ta iolona je bila v tistih dneh edina v kateri je bilo prerokovano, 'tako zelo se motijo tisti, ki se niso od marelarskih apizarjev lič naučili. Liga katoliških Slovencev, istanovljena v tem poletju v folietu, je oglašana s sledečim >dborom: Jolietski župnik M. J. 3utala je njen predsednik; Fr. Tušek, podpredsednik; Josephi-le Muster, Joliet, prva podpredsednica; John Mlakar, Chicago. Tet ji podpredsednik; Rev. Alojzij Madic. Lemont, 111., tajnik; Joseph Zalar, blagajnik. V ta-kozvanem posvetovalnem odboru so duhovniki Oman, Matija lager, Edvvard Gabrenja, Aleksander Urankar, Frank Baraga, M. J. Hiti, Štefan Kassovic, in pa lajiki John Germ, Frank VVedic, Anton Grdina, Mary Po-lutnik, Catherine Roberts, Math Slana, Paulina Ožbolt in John Gottlieb. V nadzornem odseku 50 Geo. Brince (Eveleth», John Terselich, John Denša, Frank Lokar in Jean Težak, v publicij-skem pa Albina Novak, John Jerič, James Debevec. Ivan Zupan in Rado Staut. Pravijo, da sta samo Debevec in Staut res navdušena člana tega odbora, ker napadata partizane in Sans iz prepričanja. Zelo neprijetno pa more biti Albini Novakovi, kajti kako naj bo ob enem članica publicijskega odbora in pa SANSa ki bi ga morala v svoji novi službi napadati, namesto braniti? A kar pa se Josepha Za-larja tiče, se je iz vse sorte klešč dokaj dobro "izmazal". Niti "Father" Oman mu ne more sedaj ničesar očitati. JAPONSKI GENERAL KAWABE v stanj u^ ponižanja, ko je moral podpisati pogoje v imenu svo jega cesarje Hirohita sa prihod ameriških čet na Japonsko. Stari "dobričina" Rev. Trunk se v svoji koloni v Am. Slovencu otepa očitkov da kaj! Silno za grešnega so ga razglasili njegovi duhovni tovariši. In Trunk tolče in pleza kot star hribola-zec po njih in udarja, kamor zadene. Pa bo bržkone izgubil. Škof Rožman, ki je na varnem pod vatikansko in zavezniško zaščito, ne bo smel več v Ljubljano. On spada na podlagi evidence, ki jo je objavila slovenska vlada, ne le med kviz-linge, ampak tudi med vojne zločince. Mnogi slovenski duhovniki, posebno mlajši, se o-pravičujejo, češ, mi nismo krivi, če smo imeli tako neveščega duhovnega pastirja! A škof Rožman se je udal usodi in nekje v Italiji pije svoje vino, je in se morda "raduje", da se je z njim končalo tako kot se je. Bivši japonski premier Tojo si je skušal pomagati na drugi svet pred ameriškimi' vojnimi policaji s krogljo v život ki pa je ni pravilno nameril. On se ne smatra vojnim zločincem. A ve, da ker on ne bo sodnik, bo obsojen. Ugotavlja, da je bil kri* vec — glavni krivec druge svetovne vojne Roosevelt, ne pa on ali Hirohito, ali Hitler, ali Mussolini. In je verjetno, da se bodo o tem politiki še zelo dolgo prerekali, predno bodo čez deset ....................*................................ ! ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO ; OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. j T«l. MOHAWK 4707 j 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL ; PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ................................................ ali dvajset let zgodovinarji ugotovili. kdo je bil res povzročitelj tega klanja, ako ne bo do takrat nastala že tretja svetovna vojna. Čiankar dnevnika A. d. razlaga, da je pravzaprav le papež branilec in zaščitnik malega človeka. Pa je v defenzivi, zato s svojimi argumenti ne bo nič opravil. V Italiji je na tisoče slovenskih beguncev, ako je verjeti poročilom v katoliških listih, ki jih prejemajo iz Vatikana in sedaj tudi po regularni pošti iz Italije. Zanje se poteguje slovenska katoliška liga, ustanovljena v Jolietu, ki pravi, da je treba tem ljiidem priskočiti nujno na pomoč. Čemu? Zakaj so sploh zbežali iz Jugoslavije? Ivan Zupan je objavil v "Glasilu KSKJ" pastirsko pismo ljubljanskega škofa Rožmana iz leta 1943, menda pod pritiskom da se na kak način zatemni škofove spletke proti zaveznikom in v pomoč sedaj skoz in skoz propadlemu osišču. Mož, ki pravi, "tole mi" ne gre v glavo", bi lahko vprašal, čemu je sedaj med Jugoslovani toliko "promotorjev", ki zbirajo prispevke v pomoč Jugosla viji, ne da bi ob enem polagali za svoje stroške in "žrtve" tudi račune? Kralj Peter je imel srečo, da je dne 13. sept. bil na posetu pri ameriškem državnem tajniku Byrnesu, ki je sedaj v Londonu na konferenci ministrov vnanjih zadev. Pet jih je, ki so si dali nalogo odločevati o bodočnosti svetovne uredbe. Kaj sta se Byrnes in kralj Peter menila, ni bilo objavljeno. A verjetno je, da se je Peter ob tej priliki spet pritožil proti Titu in se navduševal za "demokracijo" v Jugoslaviji. "Am. Slovenec" apelira v svoji številki z dne 14. sept. na slo-žnost naših tukajšnjih rojakov, — češ, dobili boste pisma, ta je ubil partizana, partizan domobranca. A vsega tega pokolja pa da je bil kriv tuji meč. Res je boljše, da bi bratomorno klanje prenehalo. Ampak ga ni kriv samo "tuji meč". Zato se bodo obračuni med domačimi še dol-, go dogajali, pa če nam je s te razdalje ko gledamo tja čez s simpatijami in z grozo, všeč ali ne. Trst bi nikoli ne bil toliko v ospredju, če ne bi bilo na Primorskem in v Jugoslaviji v obče partizanskega gibanja, ki se ni strašilo ničesar. Italijani so se v vojni mevžarsko izkazali, bodisi ko so bili s Hitlerjem, in potem, ko so "krenili na našo stran". In sedaj zahtevajo plačilo za nekaj, kar ni vredno plačila. A imajo prijatelje. O tem bo nekega dne napisal newyor-ški nadškof Spellman zelo zanimivo poglavje. Diktator Franco, ki ga ima nadškof Spellman posebno rad, je izprevidel, da se mu vzlic podpori svetovnega klerikaliz-ma ne bo več mogoče obdržati v sedlu. Minuli teden je odpra- vil fašistični pozdrav . .. Španija je bila zadnja dežela v Evropi, ki ga je imela in ga skušala obdržati vzlic zrušen ju osišča Rim-Tokio-Berlin. Franco se je udal tudi še v razne druge "demokratične" toke. N. pr., odločil se je, da naj se vrše volitve v Španiji. Seveda, zamislil si jih je po svojem kopitu, a vseeno trdi, da bodo "demokratične". Zunanja reakcija pa si prizadeva s pomočjo klerikalizma v Španiji obnoviti monarhijo, ker je je strah pred republiko. V Italiji se privilegiji boje civilne vojne in "komunistične revolucije" čim bi odšle iz nje angleške in ameriške čete. Vatikan zelo priporoča, da naj v korist reda in mira zavezniška oborožena sila ostane v Italiji tudi še potema znjo. Kajti*" lenemo mir "rdečkarjl" upro, je možno, da bo tudi italijansko vojaštvo potegnilo z njimi. Nas pa se bodo vsi skupaj bali. Kot ponavljamo teden za tednom, gre se med starim redom in proletariatom. John M. Mecklin je poročal 11. septembra iz Rima o zahtevi ameriškega vrKAVnega poveljstva v Italiji, da naj si ohranimo v nji tudi v bodoče močno okupacijsko armado, izmed nje v Trstu okrog 35,000 mož. Proti komu potrebujejo Zed. države na Primorskem tolikšno oboroženo silo? Uganete lahko menda brez nagrade. V Grčiji se je zavezniška oborožena sila dobro obnesla. Namreč dobro za privilegije, ^oda jako slabo za ljudske koristi in še slabše za demokratiziranje Grčije. Ameriška in angleška vlada se v Evropi bojita komunizma toliko, da vse preveč protežira-ta tiste kroge, ki so temeljni vzrok socialnega nepokoja. Saj ljudje v Evrbpi ne zahtevajo drugega kot obetane jim "štiri svobodščine". Ako torej zavezniške vlade verujejo v svoje ob ljube, čemu ne pospraviti s povzročitelji in s stebri socialnih zla čimprej? Na Japonskem so samomori častne poslovitve od življenja, zato se tega sredstva poslužujejo ne le navadni smrtniki, ampak tudi najvišji ljudje v japonski družbi. To je zanje morda junaštvo, alf pa kazen za grehe, ki so si jo sami naložili. A Japonski s tem ne bo nič po-magano. Vzelo bo dolgo, predno bodo navadni ljudje na Japonskem popravili škodo, ki so jim jo povzročili takozvani vojni lordi, pa drugi japonski "nadljudje", in Hirohito, katerega smo v korist nadaljevanja starega, gnilega japonskega vladajočega sistema ohranili v sedlu in mu pomagamo. Državna politika je pač zares zamotana stvar, zavozljana z ugankami in olepšana s frazami. Cesar Haile Sellassie smatra, da bi moral tudi on imeti nekaj besede, ko se sklepa mir z Italijo. Zeli pot do morja, a ob njemu so angleške, francoske in italijanske kolonije Torej se mu naj da sedaj saj eno italijansko, pravi Selassie, in v Londonu o tem razmišljajo in se prerekajo, a nihče s stališča, da bi od tega Etiopija kaj dobila. Anglija je dovolila obnovitev unij v tistem delu Nemčije, ki ga je ona okupirala. Tudi ameriško vrhovno poveljstvo je pristalo na prošnjo, da se naj nemškim delavcem dovoli organizirati razna društva. A Rusi pa so to storili kar od prvega dne o-kupacije. Nemcem so se Rusi zamerili, ker so jih posneli in jim vse odnesli a ob enem prikupili, ker so jim dovolili seje, na katerih lahko kritizirajo in se ukvarjajo z načrti, kako živeti, sedaj, ko so vsega oplenjenl. Dr. Kari Renner si je po pri hodu rdeče armade na Dunaj vzel težavno nalogo, ustanoviti vlado bsvobojene 'Avstrije. Sovjetska unija ga je v njegovih naporih podprla, ne pa Anglija in ne Zed. države. "Vlado bom bolj poenostavil," je rekel Renner. da bo ugajala VVashingtonu in Londonu. A ob enem se je pritožil, da mu "nekateri" zavezniški poveljniki nagajajo, namesto da bi mu pomagali. Avstrijski socialisti so po prejšnji vojni skušali na zelo di-plomatične tipke Angliji, Franciji in Zed. državam dokazati, da je, Avstrija nezmožna obstojati v obliki, kot je bila ustanovljena po prvi svetovni vojni, torej naj se jo združi z Nemčijo. Prav ta dr. Karel Renner, ki je sedaj predsednik njene vlade, je takrat dokazoval, da če se Avstrija združi z Nemčijo, bo to silno ojačalo demokratično gibanje v nji. Ampak zavezniške sile so rekle "ne". Adolf se* je nasmehljal in si mislil: "Me ni pa Avstrije ne boste odrekli.' Mu je res niso. Ampak koliko hudega je morala Evropa prestati vsled takih zmot. In le za kaj ne bi bili vsled tega tudi za vezniški državniki proglašeni za "vojne zločince", saj tisti, ki so res pomagali Mussoliniju, Hitlerju in pa japonskim imperia listom do zadnjega momenta!? Ste že skušali pridobiti Proletarcu k njegovi štiridcsetlct-nici saj enega novega naročnika? CEHOSLOVASKA V NAPORIH ZA BODOČNOST NA KRIŽPOTJIH Čehoslovaška je v medsebojni politični borbi, ki sloni na trenjih, ali naj se v bodoče še naslanja na zapadne države, čeprav so jo v jeseni leta 1938 prepustile Hitlerju v milost in v ne-nilost, ali pa naj se povsem opre 3b Sovjetsko unijo, kateri se velik del češkega naroda tudi noče podvreči, ker je vzgojen v duhu takozvane zapadne demokracije, kakršne Rusija ni še nikoli imela in ji tudi sedaj ni zanjo. Čehoslovaška, ki je do dobe apizarstva, ki sta ga vodile angleška in francosk4 vlada (več ali manj tudi z odobrenjem ameriške vlade) v evrop. koncer-nu veliko pomenila, Je po romanju marelarjev iz Pariza in Londona izgubila vse, kar si je pridobila po prejšnji vojni in ob svojem koncu leta 1939 je postala hipoma le Hitlerjev protekto-rat, ne da bi se mu mogla braniti. Sovj. unija je bila one kritične dni edina, ki je zatrjevala, da bo šla v borbo za neodvisnost Cehoslovaške, ako to stori tudi Francija. Rezultat je bil mona-kovski mir s Hitlerjem. Beneš je moral v ubežništvo in Češka je postala z vso svojo industrij sko silo dekla Hitlerjevega tretjega rajha.. Sedaj je osvobojena, toda se čuti ponižano in za izdano oc svojih zapadnih zaveznikov dneh krize 1939, Prijateljska do konca ji je ostala le USSR Ampak Čehi — kot že rečeno — naučeni zapadne kulture, bi radi v bodoče sovjetsko zaščito in ob enem v svoji deželi sistem zapadne demokracije. To stali šče zagovarjajo posebno srednji sloji. Velik del mase, pod vod stvom social-demokratske in komunistične stranke, pa je za popolno oslonitev na Sovjetsko unijo. Časniška agencija ONA je objavila o tem sledeče poročilo: Dne 24. avgusta je bilo uradno naznanjeno, da bo sklicana za dan 28. oktobra provizorična narodna skupščina. S tem se bližajo notranje politične razmere na Čehoslovaškem svoji kritični točki. Napetost, ki je nastala, je predvsem izraz nasprotstva med privrženci zahodnih demokracij in onimi, ki zagovarjajo popolen preokret v smeri sodelovanja s Sovjetsko unijo. V isti objavi je bilo tudi naznanjeno, da se bodo vršile volitve za ustavodajno skupščino na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice- Odkar je bila Čehoslovaška osvobojena, je bila vladana z dekreti. Toda predsednik Beneš se je uprl proti temu sistemu, katerega bi komunistična stranka radevolje nadaljevala. "Po prvem septembru ne bom podpisal nobenih dekretov več," je baje izjavil predsednik Beneš nekaterim svojih bližnjih prijateljev. "Ako nam ne bo uspelo sklicati parlamenta, je naža demokracija resno ogrožena." V te notranje zadeve pa so vpletene tudi zadeve zunanje politike, ki ustvarjajo težke pomisleke. Eno je svarilo britanskega zunanjega ministra Bevi-na proti zamenjavanju ene vrste diktature z drugo v deželah centralne in vzhodne Evrope. Bevinove besede so bile namenjene Bolgariji, toda verjetno je, da so mnogo krive tega, da je prodrla zahteva po narodni skupščini tudi na Češkem Drugo vprašanje je atomska bomba in dejstvo, da je Čehoslovaška ena redkih najdišč u- raniumske rude Pri Jahimovu v bivšem sudetskem ozemlju se nahajajo važni rudniki uranija. Komunisti se poslužujejo tega, ko obtožujejo vlado, da se nevarno prijazno obnaša napram zapadnim demokracijam. Trde, da bo Spvjetska unija gledala na to, da ostane Čehoslovaška tesno povezana z njo, ter da bi bilo najbolj pametno, ako Čehi pozabijo na svoje zveze z zapa-dom in se popolnoma okrenejo proti vzhodu. Znano je, da sovjetski glavni stan smatra Čehoslovaško aa točko izredno velike strategične važnosti, ter da ta pozicija ne sme nikdar uiti iz vplivnega predela Sovjetske Rusije. Eden izmed komunističnih ^ prvakov je vašemu korespondentu dejal, da pomenijo prizadevanja onih čehoslovaških elementov, ri žele usmeriti deželo proti zahodu, "nevaren flirt". Omenjeni komunistični pr-akk je razpravljal tudi o rudnikih uranija in poudarjal njihovo nenadoma povečano važnost. Dejal je, da so močni oddelki NKVD, t. j sovjetske varnostne službe, nedavno prispeli v Pardubice, železniško križišče, ki leži približno na pol pota med Prago in Jahimovim. Tudi v nekaterih drugih krajih ruske okupacijske zone pričakujejo oddelke NKVD. "To so realnosti položaja," je naglasil. Četudi komunisti in socialisti niso zmagali v svojih prizadevanjih glede politične organizacije osvobojene Cehoslovaške, nadaljujejo vendar z največjo energijo svojo borbo za svoj gospodarski program. Njih poglavitna zahteva je, da se ustanovi državni gospodarski svet, katerega poslovanje naj bx bilo neodvisno od parlamenta. Zahtevajo, da imajo pripasti nacionalizirane industrije državi, ki naj skrbi tudi za njihovo obratovanje. Vsa industrijska podjetja sredne in prve veličine naj bodo nacionalizirana Druge stranke, žele, da bi o-stala Čehoslovaška v pogledu zunanje politike tesna prijateljica obenem zahodnih demokracij in Sov. unije- Trdijo, da bi ta gospodarski program deželi odtujil prijateljstvo zahodnih šil. Vsled tega zahtevajo, da naj bo parlament najvišja oblast v državi in kot tak izraz ljudske volje, ter da se ima tej volji podrediti tudi gospodarski svet, ki bi mogel dajati le svoje nasvete parlamentu. Nacionalizi-cija v tem slučaju ne bi zadela drugih kot le največje industrije in nekatera ključna podjetja. Komunisti pa trde, da je to le kamoflaža, ter da se v tem naziranju skrivajo reakcionarna stremljenja, ki ogrožajo vse dosežene socialne uspehe. NEMCI 80 PONOSNI LJUDJE tudi v premaganju. Irana Grese in Joseph Kramer, ki le bil nasivan sa "be*tljo belsenskega Jetnlikega logarja", sta se v predaji tavetnikom sadriala kot da ae Jima dela silovita krivica. Oha sta na listi vojnih iločincev prvega reda. Vojne zavarovalnine prinesle vladi velik dobiček V začetku vojne so industrialci in drugi zahtevali, da svoja podjetja zavarujejo pred vojno škodo, n. pr. pred možnostjo letalskih napadov, sabotažnih dejanj, potopa trgovskih ladij itd. Ker pa takih zavarovalnin ni hotela sprejeti nobena privatna zavarovalninska kompanija, je ta war insurance business prevzela vlada sama, kar ji je ob koncu vojne prineslo 223 milijonov dolarjev dobička, dasi je računala nizke vsdte za velike zavarovalnine Ob koncu vojne so mnogi zavarovanci od vlade zahtevali/ da naj jim delež vplačanih vsot vrne, češ, da spada dobiček njim, ne vladi. Toda kaj pa, če bi se napadi na zavarovana podjetja res izvršili? Mar ni vlada prevzela ves riziko, torej naj ji ostane tudi profit! Prebivalstvo je naraščalo vzlic vojni Zed. države imajo sedaj po cenitvah Števnega urada (cen-sus bureau) blizu 140 milijonov prebivalcev ali nad osem milijonov več kakor pred petimi *.....................M BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-861 424 Broad Stre«* JOHNSTOWNt PA. iMMilii HELP WAKTEII SECURE YOUR FUTURE NOW! WITH A WELL ESTABLISHED STEEL WAREHOUSING COMPANY We are hiring today Steel Warehouse Men - Sorters Mikers - Shear Helpers - Laborers GROUP INSURANCE - HOSPITALIZATION PAID VACATIONS AUTOMATIC INCREASES Apply novv REtlANCE STEEL DIVISION 1601 SOUTH WOlCOTT Ex"War Workers "Get a Permanent Job T0DAY AT" SPIEGEL'S MEN VVarehouse Stock Men Order Fillers Packers Receivers Mili Wri9hts Furniture Refinishers Cabinet Makers » Many Jobs Also Fof Un ski I led VVorfcers VVOMEN Packers i Order Fillers Clerks Typists Many Jobs Also For Unskilled workers 0 Now Is The Time APPLY TODA/ SPIEGEL, INC. 1038 West 35th Street Employment office open 8—5 p. m. VVeek days—Saturdays 8—2 p. m. WE NEED MEN Peace STEEL Time Work VVAREHOUSE Work Either of Two Night Shifts Need Shear and Slitter^ Operators and Helpers Premium Pay CENTRAL STEEL and VVIRE COMPANY 2924 West 51st Street Apply 9:00 A. M to 9 P M Ask for J. Long or D. Steward IIELI* IVAMTED 100 BRICKLAVERS NEEDED IMMEDIATELV FOR U. S. VETERANS HOSPITAL at Tomah, Wisconsin 54 hour work-week. — Time and a half after 40 hourt Gust K. Newberg Construction Co. Tomah, Wis. Apply in person or phone to Chicago office Tel. State 5140 9 So. Clinton St. HELP WANTED Steady Employment Punch Press Operators - Sprayers Allaround worker$ 48 Hour work-week — Bonus System Excellent working conditions METAL BOX & CABINET CO. 4716 W. LAKE STREET BURLINGTON R. R. NEEDS Telegraphers — Machinists — Boilermakers — Pipefitters Car men — Freight handlers — Machanics' helpers — Ali crafts Coach cleaners — Signal men — linemen Laborers — Ali classes LIBERAL AGE LIMIT Free tarnsportation to job C. B. & Q. R R. C0: Apply 2nd floor, 433 We*t Harrison St/ or 759 South State Street DR AFTSMEN m Layout Detail Men on Medium and Heavy Machinery Several openings with unusual opportunities to experienced capable men. — 5 day — 40 hour week. — Excellent salary. — Paid vacation Group insurance and many company benefits RAYMONT PULVERIZER 1319 NORTH BRANCH t near Elston and Division Streets We need men immediately for GENERAL LABORERS No experience necessary. Good pay whil«. learning Excellent working conditions. Good transportation Apply at 3650 TOUHY AVENUE Or call TOWERS 2122 for appointment Typists and General Office VVork OLD RELIABLE DRUG INDUS TRY HAS A FEW OPPENINGS FOR TYPISTS WITH OR VVITH-OUT EXPERIENCE, AS VVELL AS GENERAL OFFICE CLERKS OFFICES ON WEST SIDE CON-VENIENTLY R E A C H E D BY STREET CAR, **L" OH BUS. POSITIONS ARE PERMANENT GOOD WORKING CONDITIONS APPLY AT 2501 WEST VVASHINGTON BLVD. CHICAGO, ILL. M Al DS VVondcrful VVorfaing Chance Good Pay Board and Room Report a t MORAINE HOTEL 801 N. SHERIDAN ROAD HIGHLAND PARK, ILL. Tel. Highland Park 4444 We need men and vvomen for miscellaneous iaundrv help VVOMEN: Feeders — Folders — Press operators MEN: Sorters — Pullers — Assemblers Good pay to start. Paid vacation. Five day week Good transportation. Excellent working conditions APPLY CENTRAL WET WASH LAUNDRT IRVING 9500 CENTRAL PARK and ELSTON FRUEHAUF TRAILER CO. World's Largest Builders of Commercial Trailers ' WANTS BODY REPAIR MEN MECHANICS MACHINISTS v TO WORK IN MODERN BUILDING UNDER IDEAL CONDITIONS APPLY TO-DAY 2553 SO. ARCHER AVE. CALUMET 7980 STEADY EMPLOYMENT One of the Largest Factories in United States W-A-N-T Ali kinds of Laborers Apply at AMERICAN CAN CO. 13th and St. Charles Street M A i D For Hotel VVork —' Top Salary $20 a vveek Good VVorkii^g Conditions Call DIVERSEY 6660 GIRL General house work; no laundry; assist with 22 mo. old baby. Pleasant surrounding. $30 week Phone VVELLINGTON 7622 HOUSEKEEPER Good home. Own room For couple in business Top Salary — No heavy vvork Call ROCKVVELL 1894 GIRL OR VVOMAN (VVhite) Personal laundry; 2 children; other help; own room, bath Air oond. Excelent salary Phone ROGERS PARK 5441 MAID — Do general housework and assist vvith 2 childrcn. Lovely home in Hinsdale. Have own room. Just childrens laundry. No cook-ing or dishes. Top salary Phone collect HINSDALE 2737 COOKING Plain, for 35 elderly people in conv. home. — 2 meals daily. — Own room. — $22 a vveek. — VVhite Phone RAVENSWOOD 1733 EX-SERVICE MEN—BOYS—MEN 16 to 65 years old — 90c per hour ALLAROUND VVORK IN MODERN GRANERY Steady positions vvith overtime after 40 Hours The best vvorking conditions — Convenient Transportation f Bus Service CARGILL INC. 122 Street and Torrence Road, LAUNDRY VVORKERS A GROVVING COMPANY AT LIBERTLVILLE ILL Has openings for Men and VVomen Experieneed or inexperienced, in Several Depts. — Steady Year Round VVork. — Good Earnings* P. S. — Chicagoans. why not move to Libertyville. where it is 90 niče to live, and vvork for us. ' LI B KRT Y VILL E HOMK LAUNDRY LIBERTYVILLE. ILL. PRESSERS lleavy VVool Dremes for Men and VVomen Piecework — Steady employnient North Side Cleaners 5427-31 No. RROADWAY M-E-N Make your future vvith thc best Company in the Country Meat Packing Co Meat Cutter Helpers — Cleaners — VVork In Cooking Department Shipping Clerk • » • Good Fay — Konuse* — Gfoup insurance — Ali klnds of privileges — Paid Vacations — Bounses for Night Shift 0SCAR MATER & C0. 1241 No. Sedgwick Street EXPERIENCED FUR FINISHER Good pay — Fine vvorking conditions — Apply 524 N. Michigan Avenij SUP 0121 — Chicago Get set in permanent position Shaper Men — Wood Turners For small woodwork Plenty of vvork — Good pay VVOOD ART CO. 244 Chicago Ave. Oak Park, III Village 8445 SPOnERS EXPERIENCED for VVomen and Men Dresses and Suits Steadv vvork Good pay North Side Cleaners 5427-31 No. BROADWAY DEC0RAT0RS Eiperts* only — Stcadv position Report at National Casket Co«, Inc. 1911 W. ROOSEVELT ROAD Punch Press Operators We offer Top VVages and steady work to rellable men APPLY MATSON STAMPING WORKS 6049 VV. GRAND AVENUE Fur Finishers Escellent uorking conditions — GOOD PAY — North Side Cleaners 5427-31 BROAI>WAY Ask for Foreman VV—A—N—T—E—-D Kxperienced TAILORS, FITTKRS and Shop Foreman — also —-VVOMEN OPERATORS Knowledge of Army-Navy Uni-forms helpful but not necessary Most excellent opportunity in Chicago. — Apply in person Mr. Goldbaum FORT DKARBORN TRADING POST 161 VV. VVASHINGTON STREET State 7237 Dressmakers For Sewing Buttons & Alterations STEADY VVORK — GOOD PAV North Side Cleaners 5427-31 BROADWAY W-A-N^T-E-D MEN and W0MEN for Poultry deaning Steadv work — Excellent vvorking conditions 72c per hour for Women 86c per hour for Men KARSTEN A SONS 1100 FULTON MARKET DOCKMEN Excellent Permanent Positions for Experienced Top Men FUTURE OPPORTUNITIES Union VVages Good VVorking Conditions MOTOR CARGO CO. 2858 S. Halsted Mr. Rosenc Punch Press Operators Fitters Permanent positions — Good Pay — Overtime 3100 W. Carroll Avenue DIE MAKERS — Experienced — Good VVages Pleasant vvorking conditions ELGEE PRODUCTS CO. 201 N. CICERO AVENUE Truck Drivers Union Wagcs — Permanent Job — VVondcrful condition Advance Transportation Co. 4100 SO. UNION Phone Yard 3200 GIRLS — VVOMEN VVork with a firm that offers peace security. Multiple coil winders, ex-perienced on small tran&formers and coils Good vvorking conditions ILLINOIS TRANSFORMER CO. MON 7848 412 S. GREEN MEN AND EX-SERVICEMEN Select your job and also your future. Multiple coil winders, ex-perienced on small transformer coils. Excellent vvorking conditions ILLINOIS TRANSFORMER CO. MON 7848 412 S. GREEN NIGHT VVAITRESS Experience — Good pay — Very good tips. — Hours 6 to 2. Uniforms furnished and meals. 11517 S. MICHIGAN AVE COMMODORE 2684 NURSEMAID Experienced. Permanent position. Care 7 years old child. Light Housework. Ovvn room and bath. Phone DELAVVARE 1205 Ezptrieneed domestic couple Ovvn room and bath. Combination sitting room and dressing room Near North side apt. overlooking lake. .Must like children Nurse on premise for children. Top sal. Phone DELAVVARE 3800 LABORERS Clean, pleasant work in food processing plant Day or night shift. 7:30 a m, to 4:30 p. m. or 4:30 p. m. to 1:00 a.m. Exccllent lu*wrly earnings Plenty ofVtfertimc. Steady Good chance for advancement WYLER & CO. 1050 FULLKRTON AVE DISHMAN - GRILLMAN VVAITRESSES Experienced — Air conditioned High vvages — Immediately CHATHAM POST RESTAURANT 7856 Cottage Grove * OOOtt mi OBMBAL HOU8E- WOKK—fcspertenced. SUy. — Ovvn room. and bath; 2 adults: t school children; other help for the heavy work; Top salary. DREXEL 2243 VVORK VVITH A FIRM THAT OFFERS PEACE TIME SECURITY DRAFTSMEN Architectural, Structural and Mechanical Familiar vvith industrial vvork. Permanent. — Good salary. APPLY NOVV VICTOR S. CHORN Architect 4744 VVEST RICE PHONE — EST 426« Dock Men Freight Handlers Night shift — Good wages Good vvorking conditions INTERSTATE MOTOR FREIGHT SYSTEMS 1833 S. CANAL STREET TVVO GOOD VVORKERS To vvork in a coal yard Good pay —« Steadv vvork OLSEN BROS. 3640 N. Central Avenue Pal. lit« ALLAROUND MAC H1NIST — and — SPRAVER 2041 VV. CHURCHILL ST. Bra. 2438 VVoman for general housevvork Some cooking. — No heavy vvork No vvindovvs. —- No laundry Ovvn room. — Top salary Phone COLUMBUS 1650 MAIDS Expcrience vvith City references. Ovvn room and bath Top wages — Good home Three in famiJy Phone LINCOLN 7370 Slovene Girl to work in Doctors home. Beautyful near North side Apt. — Own room. — Stay. Good salary. — Do light house-work and plain cooking Phone VVELLINGTON 8890 HOUSEVVORK and LrGHT COOKING in a beautyful South Side apartment. Private room and bath. Good Pay. % Phone HYDE PARK 7346 HOUSEJCEEPING and plain cooking Must like children. Stay or go. Phone HYDE PARK 8272 GENERAL HOUSEVVORK and Cook. — Experience 2 adults — 1 Child No heavy laundry. — Pleasant surroundings Phone SUNNYSIDE 8915 GENERAL HOUSEVVORK Good Home, vve have other help NO COOKING — GO NIGHTS Very Good Transportation Phone OAKLAND 0031 M-A-N Not over 55 years old Stcady Position Apply — Mr. Sievert 1100 N. DKARBORN ST. Superior 4955 INSPECTORS—GIRS and Woman — Good pay — F.xcellent vvorking conditions PIONEER CLEANERS CAP 34««—3233 Armitage Ave II E L V W A M T EII OTON ŽUPANČIČ: SLOVENE GIRL to take care of tvvo childien, 1-3 year. No house-work. Private /-ooin and bath. Children go to private play-grounds near building. Attract-Ive salary. Near North Sitde. SUPERIOR 0420 GENERAL HOUSEWOR and cook ing. To work in lovely home on North Side, No laundry. No windows. Stay. Ovvn room and bath. Call Longbeach 5462 HOUSEKEEPER—Niče Suburban home; mother empi.; ovvn room; pleas. liv. cond.; good wages; 2 children; permanent. — Call: Mrs. Phillips, at Franklin 0335 Daytime. Friday or Monday WANTED: Expcr. Woman; Cooking. gen. hosework; stavi middle age pref.; ovvn room and bath. Wcllington 8199 i RESPONS1BLE GIRL OR VVOMAN — Light Housevvork — Other Help — Ovvn Room, Radio Experienee Necessary — $20 AMBASSADOR 1728 -4---:- GENERAL HOUSEVVORK No vvin-dovvs. No heavy laundrv Assist with tvvo children. Ovvn room and bath and radio. Good pay. DOR. 4698 GENERAL HOUSEVVORK—VVhite; experienced; ovvn rm. and bath; good vvages; other help; 3 school age children. VVilmette 3720, Reverse charges. BtAUTY OPERATOR Experienced 5 day vveek — good salary Apply novv PALAČE BEAUTY SHOP Van Buren 0028 BUSHELMAN or PRESSER Experienced. Top salary Steady position Good transportation 3022 MILVVAUKEE AVE. Alb. 4655 BEAUTY OPERATORS Good pay and commission * Steady. — Pleasant vvorking conditions. — A«k for Mildred Green — Bel. 6737 MANICURIST ^ exper.7 5 day vveek. pleasant vvorking condition.*- Steady PARK LANE BEAUTY SIIOP 2842 N. Sheridan Buc. 1430 GIRL OR VVOMAN 25 to 35 to care for 2 small boys. Lovely home for some young girl. No heavy vvork. — Stay. Phone CAN AL 5221 GENERAL HOUSEVVORK and COOK Ovvn room and bath. Top salary References required. Call betvveen 9—1. Phone BUCKINGHAM 3823 COOK, GENERAL HOUSEVVORK Stay. Ovvn room and bath. $30 3 adults, child 7 in school aH day. Phone BUCKINGHAM 0070 GENERAL HOUSEVVORK Assist cooking. — Small family. Good vvages. Stay. References. « Phone DORCHESTER 3225 GENERAL HOUSEVVORK and COOKING. (VVhite.) Expd. 4 adults. Ovvn room and bath. No laundry. — $25. Phone LAKEVIEVV 4118. FACTORY HELP - GIRLS to hang nets. Pleasant light vvork Also MEN — 2 PACKERS for shipping dept. Good vvages Apply Mr. Kennedy LIN EN THKEAD CO. -158 W. Ilubbard St. Sup. 8674 SHEET METAL and TRUCK BODY BUILDERS TRUCK MECHAN1CS Apply at once 1821 WEST 3:iRD PLAČE GENERAL HOUSEVVORK No cooking. No beavy laundry Assist tvvo children Salary $25 .SHELDRAKE 7456 ZA TRST Something is rotten in the letnih nečloveških mukah za State of Denmarfi. — Nekaj svoje zvesto in vdano zavezni-je gnilega v državi Danski. §tvo od prav teh svojih zavezni- GENERAL HOUSEVVORK NO LAUNDRY TOP SALARY NO VVINDOVVS GOOD HOME GENERAL HOUSEVVORK Glenvievv. Plain cookng, personal laundry. One child. School aged Ovvn room and bath. Stay. Salary $25 to $30. Call VVHITEHALL 5353 for appointment. COOK and 2nd MAID Other help, Experienced. Highest vvages, 3 adults. References requ. SUPERIOR 2367 Call Monday betvven 8 to 10 a. m. M1DWAY 5206 GENERAL HOUSEVVORK and cooking; 2 adults; 2 boys, 6-9 7 room apartment. Ovvn room, $30 Hellberg, 850 Margate Terr. EDGEVVATER 3316 MAID —PLAIN COOKING Light housevvork; no laundry; no heavy cleaning; 2 children and infant tended by mother. 9:30 a. m. through dinned, N. East Evanston. Salarv $30 vveek. GREENLEAF 6253 for appt. Shakespeai*. Kako jasna je misel, kako ravna je pot preprostega naroda. V velikem svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po zlomu Jugoslavije raztrgano kov prvi krepko pljusko kakor malopriden paglavec, ki so ga zalotili na tujem vrtu. Ali se zavedate vi, ki ste nam to storili, kaj ste dali s pljusko sebi? * Med vsemi strahotami, ki so in potlačeno, neutegoma odlo- nas o^egale ta štiri leta, med čilo za tisto stran, ki se je borila proti nacizmu in fašizmu za svobodo, za samoodločitev narodov, za harmonično sodelovanje vseh zdravih sil v človeštvu. Prvi dan po zasedbi Slovenije je zgrabilo za orožje kljub okupatorskemu strahovanju, kljub zapeljevanju in mamljenju domačih izdajalcev, ter si iz improviziranih krdel polagoma u-stvarilo z ostalimi jugoslovanskimi narodi krasno organizirano udarno vojsko, ki je bila pod divjanjem fašistične in nacisti čne drhali, med vlago zatohlih ječ, med streljanjem naših najboljših mož, žena, sinov in hčera, med kupi mrličev po nemških taboriščih nam je sijalo svetlo upanje: z nami stoji ves svobodoljubni svet na vzhodu in zahodu, naši mogočni, odločni, zvesti zavezniki sklepajo čedalje ožji obroč okrog morišča, naše domovine, in kadar se strnejo njihove armade z našimi, nas osvobode te hude more, ki že itak več kot dovolj nadlog Veš, v moji delavnici sem sam Ni mi mogoče dobiti pomočnika. Rekel sem, saj saj, bom že kaj napisal tudi v Koledar. Mudi, se seveda. Tudi meni se na vse križem kraje mudi. Pa ni časa. Mudi se, letaš tja in sem, pa ni časa. Ga ni, pa ga ni. Ko pa pridem domov, je pa -meraj kaj dela, ki ga babnice zame prihranijo. Ako se pripravim pisati, so vsi križi na meni. Stara pravi: "Ja, vse mi boš za-smetil in razvlekel s tistim papirjem. Kaj ti nisem povedala, da pridejo ženske v vas." Hčerka pa: "Ja, ali ne veš, jutri nastopim. 'Prektisala' bom celo . uro, potem pa bosta prišli Tily COMMUNITV FUND, ali kot je bil prej oglašan, "Communitv and ^ „ VVar* Fund," je pomagal skoti vojno dobo milijonom ljudem tu In v , . , drugih detelah. N. pr. beguncem i. Poljske, jugoslovanskim beguncem Pisalno mizo, ki sem jo imel, Egiptu in sploh vsepovsod po svetu. Sedaj vodi inova kampanjo, v je pregrda, pravi moja stara, ln i Er \ m kateri teli nabrati določeno število milijonov dolarjev »a nadaljevanje da zato ni za v stanovanje. Hranim jo v garaži, morda še kdaj prav pride. In tako nimam kje, da bi hranil svoje stvari. svoje pomoči. COOK — CARE SMALL APT ^ ADULTS. PER LAUNDRY $25. — GO. BELMONT 1744 HOUSEKEEPER 3ood home. Ovvn room. Top salary Must like children No heavy vvork Call ROCKVVELL 3478 GENERAL HOUSEVVORK No cooking. — Light laundry Ovvn room and bath $25 to $30 Phone VVELLINGTON 4871 COOK and General housevvork Good pay. Stay. Ovvn .oom vodstvom maršala Tita kos vsem nam ne da 1t0P«ti ln nam hoče vrstam modernega vojevanja izPiU sr*no kri- In zdaJ to brid" ter v neverjeUiih junaških po- ko razočaranje našega opeharje-hodih priborita nazaj jugoslo- ne*a «u*)0< "T^trl mokracija, tista, za katero se je fka S™l*h Nlč ne .de' napredni svet leta in leta boril. temU. J"\ «°v°r,m. K" 1? V radostnem tekmovanju teče stonl svoje doUnost. ako b. J.h delo. jugoslovanske čete vzdr- ne 1I*.r1,cal v »vet. «ko « ne b. žujcjo zgleden red. ljudje daje- "z«ahl Pfsi Prav ,ja do jo duška v svojem zanosu v ^ tajočega. krvavečega srca. k, je ličastnih manifestacijah, in člo- s slehern,m vlake,lcem zvezan0 vek bi mislil, da je ni zapreke * ™)lm narodom ln nJegov° z neprehodnim zidom in nam kateri prispeva sleherna edini-dopovedati, da je ves ta ogrom- ca po svojih posebnih lastnostih, ni prostor kulturna divjina, to- sposobnostih in močeh k delu rišče surovega materializma za skupnost in uživa plodove te-brez vsakršnih idealov iz kate- dela. To je bujno, polnokrv-rega mora vdreti k nam zanika- no življenje, kjer se gibajo roke nje duševnosti, uničevanja pri- v ritmu dela, ki sa ravna znan-dobitev zapadnega človeštva, stveni um in ® katerega zveni zatiranje narodne zavesti in po- pesem in klije umetnost. Tam gube slovenskega naroda. Sli- se je ustvarilo mogočno sozvoč-kati kipeče duhovno dogajanje je dela, znanosti in umetnosti, in prerajanje vzhoda kot pogre- sozvočje, izvirajoče iz radosti in zanje v azijatsko barbarstvo, ki razlivajoče radost na vse strani, preti izpodkopati in omajati več Da, kakšna zabloda, Slovenko dvatisočletno zgradbo evrop- sko dušo. ki je od nekdaj hrepe-ske miselnosti. ntla iz utesnjenosti in si iskala In tako modrost so nam tla- dopolnitve v slovanstvu hoteti čili v glavo prav tisto dobo, ko ločiti od velikega, čudovitega smo čutili najbolj nečloveško ruskega naroda, matice slovan-barbarstvo na lastni koži, ko so stva, a ne omejeno šovinistič-nam visoki kulturonosci rezali nega, temveč občečloveško širo-jermene iz hrbtov ko je bila nad kega, da imajo v njem prostora Slovenci sklenjena brezdušna vse zdrave duhovne struje vse-sodba ki bi jih bila čez noč za ga sveta Osiromašili bi, ako bi večno izbrisala s podedovanih še dolgo ostali izključeni od te-tal ako bi ne bilo to azijatsko ga napetega toka duševnosti. Se-barbarstvo s svojimi silnimi ar- zimo hitro v roke našim tovari-madami rešilo nas in vse Evro- šem v Sovjetski zvezi, obogati-pe najstrahotnejše usode smrti mo se z njihovimi najglobljimi in suženjstva. sanjami. Mi pa ponesimo k njim Hes, ko bi bila ta petina nam Prešerna in Cankarja in morda prepovedanega sveta samo na najdejo tudi v nas sodobniki saj pol podobna svojemu opisu, bi zrnce zanimivega in pažnje se morala že zdavnaj zadušiti v vrednega! Gotovo pa je da, naj-morju krvi in posipu razvalin, dejo odkritosrčno tovarištvo in Med tem je južina kuhana. svoj one. Jaz pa v "pentri". Saj veš, kako je poletu vroče v gornjem nadstropju. Jaz pa v pentri. Da nisem v napotje moram čakati na čas, ko ni nikogar doma. Doma so pa vedno, kadar sem jaz. Edino kadar odidejo v kino imam par ur popolne svobode. % / Ko bi imel svojo hišo pa bi si osvojil sobo, kjer bi se zaprl, da ne bi vsako minuto nekdo pricopital: "Počakaj no, umakni se no! Tisto čepinjo za krompir kuhati moram vzeti." Čez čas pa zopet: 44Se samo krompirčka, en mal čebulčka in korenčka bom vzela, za v župo." Postanem nervozen, pa odidem iz pentri v front rum. Tu se dere radio na vse pretege. Zaprem ga, pa se zopet pripravim pisati. Pa priteče punca: "Kaj si ti zaprl radio? . Moj najboljši program pa si ga "katar! Ma, Ma! Ali vidiš?" Pa prihiti ta stara. "No, no. Pa ji pusti nekoliko zabave. Saj veš kako je." Moje očetovsko srce se hitro omehča, pa grem nazaj zopet v "pentri". No zdaj ne bo hodila več po čepinje in korenčke, bom imel mir. Za vlečem pisalni stroj s podstavkom vred k edinemu okenčku v pentri in zopet začnem. Stara mi pride večkrat povedat, kaj je videla ali slišala. za prost razmah gmotnega in prosvetnega življenja na teh ugodnih tleh. Dobrih prijateljev sem imel med Angleži in jih imam še, ako Mi pa smo vedeli in vemo, da; pravo ljubezen, tam raste novo človeštvo na os- SANS. CANDY VVORKERS Pleasant vvorking conditions Good pay The House of Merrick 6334 Rooaevelt Road Tel. Estbrook 2388 DRESSMAKERS Pleasant vvorking conditions GOOD PAY ROTH DRESSES 325 Weat Jackson MAID—PLAIN COOKING, LIGHT housevvork, no laundry, no heavy cleaning. 2 children and infant attended by mother. 8:30 thru dinner, Pleasant environment in N. E. Evanston. Snlary $30 per vveek. Phone Grtenleaf 6253 for appointment. BFAirru IAN or HAIlTsTYLIST Man or vvoman. High class. — Good Hours $50.00 a vveek. Gua-ranteed and 50%. Closed Mon days. TVVO SISTERS BF.AUTV SALON 446 E. 79th St., Radcllffe 4610 FOR SALE Toda ne' Taka jasna misel. *» ^tem umiranju te dobe taka ravna pot v mirno bodoč- os«al' z,v' 50 vaSl z"anstv®: nost je naivnost ljudskih mno- nik'' PlsatelJ' P<*n.k. vas. žic, naivnost malih narodov m,s!ec' n s.anJacl ~ tU u "" Tržaško zavedno ljudstvo in slo- n>aifv Je,treba. za ,t'»te,' kl ,se venski narod si ne smeta sama ^l"' "e utegnejo zatekat v de- krojiti svoje usode, ne smeta *•!<> »nj-izumiteljl novih .dej. uživati sadov svoje prelite kr- obllkovalcl nove*a *veta. sveta vi. ne smeta izva ati demokra- ^sn.ce .n prav.ce .n svobode m tičnih načel v svojem območju. ilv^enJa k! Jf tako uda Je možo iS__* vredno umirati zanj. Ako bi va- »^rrs "iS.1 dal,m,prijt:e- tovarišev, padhh v zadnjih bo- ljl mogli sli4at' moi «)as- kl.ic jih, in samozavestno odkoraka TJe8a «n?va ,n °8orc*"Ja ,n iz Trsta, da prihrani svetu novo ^"P8;,0"1 bl " ' Pr'" prelivanje krvi. Res, zgodilo se sluhn.l. b. zam.shl. b. se .n poje: narod, ki se je prvi priklju- v.zdJ1«n,h ^^ kl vem, da f čil zaveznikom, je dobil ^o štiri- ?'asa z mojo .n naprav.li b. to-_*___žbo in izrekli bi obtožbo, nap kršitvijo človečanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki. Zdaj pa, ko sem izlil lz sebe srd in obup, se mi je srce upokojilo in povem vam: nekje globoko v meni je velik mir. Spoznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljiv pogum, njegovo pripravljenost tudi za nadaljnje borbe za svoje pravice, pripravljenost za nadaljnje trpljenje in še večje žrtve do tistega lepega konca, ki bo prav gotovo prinesel zasluženo zadoščenje za vse hudo. Drži se, narod moj, stoj za svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, v Korotanu, povsod! Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, ravna je tvoja pot! (Slovenski poročevalec — 14. junija 1945.) SANS. * Seiimo v roke tovarišem v sovjetski zvezi! Pozdravne besede Otona Zupančiča na ustanovnem občnem zboru Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo dne 19. junija 1945: Odprimo vsa okna na stežaj, odprimo jih na vzhod luči in zraku, da nam preženeta temo in zatohlost zadnjih let. Tudi vrata odprimo: Aleksander Ser-gejevlč Puškin čaka zunaj, in Taras Sevčenko, pozdraviti nas // Čigava naj bo bodoča "demokratična Bolgarska ? V Bolgariji bi se imele vo- mnogo vodij teh "demokrativ" litve v novo sobranje (parla- obsojenih radi sodelovanja z ment) že vršiti, pa sta ameriška Nemci, vsled česar je bila tudi in angleška vlada izjavile, da vsa demokratska stranka iz- nove bolgarske vlade, ki bi bila ustanovljena na podlagi sedanjega volilnega zakona, ne bosta priznale, ker je nedemokratičen kij učena iz političnega sodelovanja Poročevalec pravi, da je ameriški politični predstavnik Maynard Barnes na Bolgarskem vzlic temu mnenja, da bi bilo Gas Heating Stoves AVAILABLE No OPA certificate required. Why Carry Coal or Oil This Winter? — Ruy Novv Open Thursday until 9 p. m. DEARBORN STOVE CO. 3256 Wilwaukee Ave. MULberry 1500 For S a Ie TAVERN Ideal I^ocation on Busy Street ^ EDGEWATER LOCATION Priče $7,500.00 Call Mr. McDtrmott Hollycourt 1211 Bungalow Stokers IMMEDIATE DELIVERY VVinkler Stoker for immediate dellvery on most sizes up / to 1,000 Ibs. North West Stoker $ales & Service 3259 IRVING PARK IND. 1684 Sovjetski tisk v Moskvi je ta treba to stranko oživeti in jo re-očitek VVashingtona in Londona organizirati s krogi, k, so demo-ostro zavrnil toda sovietska kraticni eetudi so nekateri iz- vlada ni hotela v soor radi tega med nJlh zaradl sodelovanJa 2 vlada ni hotela v spor ram ic^a kazni. in tako je bolgarska vlada volitve odložila. Vršile se bodo Tekma na Balkanu je torej v bržkone novembra meseca, ako glavnem med angleškimi in sonc bo novih zapletljajev. vjetskimi interesi. V slučaju . . . . , Bolgarije pa je glede njene vla-Sedanja vladajoča skupina v de podv2ela pred tedni inicia_ Bolgariji je domovinska fronta. Njeni nasprotniki v Bolga- tivo ameriška vlada in angleška ji je pritrdila. Demokratska riji in v inozemstvu jo nazivajo | stranka v Boigariji, katero žele za komunistično, ali saj da je obnovitif je bila včasi z Nemci, popolnoma pod komunističnim yčasi f Angleži in pa protiso- vplivom. vjetska. Tako se torej krešejo Predno je nastala ta volilna med sabo interesi posameznih kriza, so imeli v vladi komuni- dežel, kakor so se v prošlosti. sti, agrarci in stranka Zveno po Le, da se sedaj vse to tekmova-štiri portfelje, socialni demo- nje odeva s plaščem demokra-krati dva in enega neodvisni. cije, prej pa so bolj naravnost Največ spora je radi notra- povedali, čemu se .gre eni ali njega ministrstva, ki kontrolira d™«* vladi. volilni, policijski |n cenzorski - aparat. Do ameriškega-angle- TUDI DOPISNIKI škega ultimatuma proti nove- |MAJQ TEŽAVE mu bolgarskemu volilnemu zakonu je imel ta portfelj komu- Od nekod. — Dragi upravnik, nist Jugov Opozicija doma je odgovarjam ti na tvoje pismo, zahtevala, da mora priti v dru- čemu se ne oglašam v listu, ja- _ ge roke in pri tem je dobila o- >o odkrito. Lahko sledeče tudi^ Proletarec »liaftl edino delavcem In njihovim bojem sa pravic«. V same no ne pričakuje drofefa kal da poro ameriških in angleških za- priobčiš, pogojno, da ne izdaš stopnikov na Bolgarskem. Am- Imena in ne kraja, ker imam "Na mizi je, kdor je lačen naj gre jest," kliče ženica. '4K'man, k'man. Da ne bom ves dan če-pinj pomivala. 2upa se je že ohladila.* Ko čepinje pomije, jih zopet nazaj v pentri znosi in jaz sem zopet na poti. Bože mili, dragi! Mufal bi V garač, pa tam je neznosna vročina, ker sonce sije ves dan ' nanj skozi tenke lesene stene. In iz gospodarjevega avtomobila se izhlapeva gasolin in drugi strupi. V kleti je pretemno. Ako bi bila streha vodoravna, bi šel gori. Vidiš, taka je ta reč. Svetovne in lokalne probleme je treba rešiti. Pa mi, Jimiji Heigensi, ki bi jih najbrž pravilno rešili, ne pridemo v poštev Ampak .. . Ampak ... Naj velja prispodoba tistega vlaškega popa, ki je iz prižnice rekel svojim faranom: "Dragi moji kriščanini, danes vam ne bom mnogo govoril, ker je hud mraz, pa zebe mene i vas. Ali drugo nedeljo, ko bom jaz imel nove opanke i nove obojke, vam bom pripovedoval, da vas bo vrag vzel." Ce bi vedel naslove tistih učenjakov, ki so iznašli atomsko bombo, bi jim pisal, naj eno vržejo na naše mesto. Tako bi se jaz poceni znašel morda kje na kakšnem drugem planetu. Tam bi najbrž imel dovolj časa in prostora in nihče me ne bi ba-dral. Jo j, koliko bi Ti imel povedati. Napisal bi vam lepe in grde stvari in takšne, ki se v resnici gode. Tako pa ... To se sliši kakor tožba ujetega ptička. V resnici ni tako hudo Druinost. pak položaj v Bolgariji je tak, ....................HllMiMiMin" da ne bo mogel dobiti tega me-11 sta v vladi nihče, ki ne bi imel odobritve in zaupanja komunistov in agrarcev. Saj tako zatrjuje iz Sofije poročevalec čas-niške agencije ONA. Ena izmed važnih strank na Bolgarskem je bila do ruske invazije takozvana demokratska stranka. Isti časnikar pravi v depeši z dne 29. avgusta, da je bilo po osvoboditvi Bolgarije PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8f ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI t CANAL 7171—7171 Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL Slovenci v manjšini. Bilo bi torej "demokratično"; da ta ''veČina" odloči, kam naj spada Trst. Gorica in Tržič. Tega triku se znajo italijanski proj/a- Ponovni apel y prid Primoria i Ob pisanju te kolone še ne vemo, kako bo rešeno vorašanje ^B^ff W IHI^Bf slovenskega Primorja. Gorice in | «a»d!sU 2aVC2nlkl » Trsta. Pravična odločitev v prid W ^Uičaa koluta, aa- Slovenije in Jugoslavije ne bo perJena da 4lkj>rteu demokracijo vitalnega pomena samo za Slo- in jus|ico v prid italijanskega lre vtnijo in Jugoslavijo, marveč- drntisma in imperia iama. To bi za vso centralno Evropo in Po- bfclo norčevanle s Atlantsko dekla donavje. Za Italijo Trst ne po- racijo in posmehovanje principom meni ničesar, kajti kot pristani- štirih svobodščin. To bi bila sma*.i šče ne moro služiti Italiji; več- uacifailiiua nad vsemi ia vernik i. kl bi nasedli tej poteguvičini4 Ti bi bila »miga Hitlerja in Mussolinija! /i SANSov tajnik je v imenu orgn I nizacije poslal državnemu tajniku Byrnesu v London sledečo brzojavko. v kateri se apelira na ameriško delegacijo za pravično rešitev primorskega vprašanja jega pomena ji je tržaško zaledje, ki pa je izključno slovensko in bi po vseh božjih in človeških postavah moralo spadati Sloveniji. Italijanski imperialisti, med njimi tudi liberalci in progre-sivci, si nikakor ne morejo zamišljati Italije brez Trsta in po- Seja gl. odbora SANSa delo dobro skončala ., Nadaljevanje s 1. strani.) mokracijo" — to se pravi, proti Titu in "komunizmu ... Glavna tucka, okrog katere so vse guč©, je torej družabni red. Jugoslavija stremi v prepjfod, y nov socialni sifttznu v.kitt^in Torej se je JPO-SS odločil za bi imeli, koristi UiiU* ki di-Luju. nekaj, k ar je tam nujna potre- Za starega se navdušuje ji pri-ba. Jcvan Golmajer je v s to ven- vilegijjLžjye pfl fl&igtfl*' kl Tn" jugoslovanski" javnpsti in v prid privilegijev si pri-a osebnest in vreden vsega zadevaj .u tudi Italijo pa aupunja: Njegov naslov j*c uli*' mag^ri tudi na stroške zaveznici Yr. Aleksandra 312, Beograd J šfcih dežel; kot je Ju^osia.ija Jugoslavija. Anipafc jim no gre lahk«, ker VELIKA ČAST. Uabijrn, - n*u k love a je Jnlo tui September 13, 1945. '.Ior.. James F. lijrnes, srednjega zaledja, dasiravno so že nehali opuščati svoje zahteve sVc"reUry ^f SUti,""^ po Istri, Reki in Zadru. Da bi Wrican Embassy/ Italiji ohranili Trst in Gorico, London, Kngland. so se oprijeli popolnoma nove The injustice ca use d to the Slo-nakane, s katero hočejo vplivati venlan people by the London Pact of J915 must be undone. The 6*0,-000 Yugos!avs under Iialy must be reunited with their Motber Coun-try together with the Lands they ire oet-upyiing for the past 1000 year*. These Vujcslavs — our first and bravest Allies — cannot be left under the domination of the Italian minor.t) uhich inhuman|y perse-cuted them and contrary to tbe ODLIKOVANJA SO VELIKA ČAST. Ampak ako je tlovek w tmetom koliko za kolajno ali medaljo. A obiraj je pač tak!>a |lh v v°i*ah Uellnfcijlsekrii v minuh vojni. Gornje je slika, kp JeVrefcednik lr»m?n d^T konjres^ jn^j* ^J^jl ,sj,(,pin odlikovancev naenkrat, kar pomni naša *fodovi»a. their struggle for Freedom. greater tragedv eoul occur than If na zavezniške velesile, da se to vprašanje reši v smislu principov "demokracije". Italija, ki je celih 25 let vihtela svoj imperialistični bič nad našimi Primorci in se je leta 1941 polastila še druge tretjine zatirane in preganjane Slovenije z ognjem in mečem, se sedaj opira na "demokracijo in pravičnost'*! Kak* šna ironija! -.....- ........................ nulshed Slovenci se dobro zavedajo1 oun language, ovvn schools and the !J.r|rs|r and the trrriforv 0f in tako tudi Italijani), da bo pri-; privileges of a free people. Amar- ^^ ^ b<> rctur|ied whcro u the justice be upheld and that the pa je bila "ogoljufana". V tem Gondol? Washinq-unfortunate vietims of the l-as.ist praVcu zliva potoke solza na- ^ * ♦ ; - ^ T, Imperialism be rnntcd their right mazani H. V. Kaltenborn, ki \e tOfl Z raZVOjeiTI /Vlad- %!.....** M,"!,",and iarske nezadovoljna Vprašanje Italije One million and seven hundreJ { t^di^aj nemških kolo- thousand VufoUav. perished ^in ^. ^ končani vojni (mentu in angleškemu foreign ° pa sta vse 5ami pograbili in pu- jfficu se zdi izmed bivših osi- V. razprave so na tej SANSovi ima VjVsch teh stvareh tudi Mote ji pobegli vsi navzoči. Poroči- lotov m/kaj be *ele in kot pcavi a o delu i a., svoja.- mnenja sp >oda!i iiifl-rl driigiiui Juhu PoJ->tk iz CtevtlancU, Frank. Klu j iz ChishcJdm, John M. -Su>-!ch Joccuhlro Erja- ec. 1 Jolieta, Valentin Sti*oj Iz I "< i ."ii /oi sa, Joseph Zbashni^i >.Antbony Jčrshin lz Vnvr]a. Joseph Durn iz Cle-'e!a» da, .T. Zcrc iz North Chicaga, Mrs T. Spech fz St. Louisa n drugi. , Izmed članovv eksekutive so ;e udeležili seji? Etbiu JCri^tan, Tanlct) ti. Rogelj, F. A. V\d^r, Cainkar, Mirko G. Keihel, Anton Krapmic, Leo Jurjovec, Ja-.•ob Zupan in Frank Zaitz. Navzočih je bilo tudi mnogo gostov. HargJd .Laski* ss bo polagoma iiresU li^ii a:i »lfiške vnanje :oliiike tuui Ern,?r,t Bevin. v Okinuv^i V borbi za Ok; iawo ho znašale naie i>oji)'h ladij in 30 Ldij e bilo potopljenih, p:t ikodavauih... ,remoq v pcmcc Evropi Tajnik .notrpnjih zadev Ha-rold lokes pivtvi, 4t\lber dobila (to konea leta nad esem »ilijonov ; premoga iz Amerike. .. ; depa t v Londonu zelo sporna točka in vain. Italv stili ubogo Itakjo na cedilu. To! ičnih satcliUkih dežel vse pre- , (Nadaljevanje s I. strani.) vUUrfed m uJ7to^a^f'!^krivico^ je baje treba popra- /eč komunistično pobarvano n«jmmiI l:jfnikll Byrnesu in pa an ........:amo v tudl gleškemu ministru vnanjih za by its Inhuman treatment of the viti sedaj. Tale Kaltenborn Ima Vugoslav majoritv in Venetla posebno piko na Titovo Jugosla- Bil jc-n# "cn,r —- Glulia Triest. She lost the war vij0 ter Sovjetsko ^vezo. Be pr,nciple5 of demoa Madžarskem in v Romunija *cv £rnestu Bevinu dobrQ Jn Joe sta v težkih gospodarskih ^ njj ^^ r - - i ,V obema ^ Cemu naj se Italiji za njene izpolnuje zaključke jaltske.kon, iditev -Veleposestev med kme- ^^ ka- 'vrača ^ ni njene. A se ji vendarle pomaga ve- morsko vprašanje pravično rešeno le. če se vzame vse prepir-no ozemlje kot celota, to je, da velja za Istro, Reko, Trst, Gorico in Beneško Slovenijo eno in isto merilo ter ena in ista rešitev. Izročiti polovico primorskih Jugoslovanov Jugoslaviji | free this part of their. homeland from the German and Italian in-vaders... Our Great President Roosevelt fca never subseribed to the unjust treatv of Versailles, nor to the London Pact. She cannot subseribe to O nov*, the territotry east of Socha river should be ceded to Yugosla-via as Yugoslavs vvhom layed eigbt dovvn their lives to ference in kasnejšega sporazu- 'e in podržavljanje prirodnih ma med jugoslovansko, london ( /irov industrije in transporta kot' paT/a primer7ugo- sko ter terensko vlado. To je Glede Madžarske se ameriški < Cemuv Zato. ker je po številu prebivalstva velika dežela in jo naš kapitalizem, pa angleški, francoski in drugi skuša rešiti za stari red. Seveda, Vatikan ima pri tem veliko be- rijfhtlultv belongs—to Vugoslavia. Thi, Is the ubil Of thf| demo- ^ , propaganda kolu- n nngleški krogi izražajo, da ni ituč ^son^rLero se J. noriU za še Americans of Vugoslav descent.! skrival načrt svetovne reakcije, nič izdatnega in da je njen po- a unit to its liberators-—the Awerlca m||st ho|d the incip. da med zavezniki diskreditira litični razvoj vse preveč eno- »vs —» eisht thousand of . . . .. .___________. ____:.„. ________________Francki VnlitvA v Hriavni 7har nikakor ne pomeni, da bi to j predstavljalo rešitev perečega problema. Ampak italijanski di-1 plomati računajo na to. Priprav- treedom-toviag 4>eo- ples tlirougl) tha Atlantic jChartcr their right to Ubedjr self-determi nation. and the Four Freedoms.i les or justice and democracy, and ustvaritev programa narodno- stranski. Volitve v državni zbor rt main the ehampion of the Four osvobodilne fronte in mu nad*- se bi imele vršiti v septembru,; ^^ Freedoms. SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL COUNCIL .Mirko G. Kuhel Secretary. ljeni so izročiti glavni del jugoslovanskega prebivalstva Jugoslaviji ostali de 1 pa bi tvoril le j ^eric*"c*nnol atTkls "lale^hour je programa ______ fronte in_________ ne "komunistični značpj" Taka pa so bile vsled odločnega an-, hudobna propaganda se bo na- glo-ameriškega nastopa v Bol-; J** f^^^i t^novaju- da lje vala. dokler obstaja le ia- ^»jU^ n.^ pruadevali pridobiti socialiste, fc1^' flLT^' SENATOR BII.BO je eden najbolj zagrizenih južnjaskih reakcio- manjšino v prebivalstvu, kajti retract these promises to Vugoslav. sterstvom Sovjetske zveze Bri-1drugimi'« skupen nastop v volitvah Iz [*cva tako odločno, da je narjev. Seveda, ob enem je demo- ce preštejemo italijanske govo- U4lder ltaIy without Ignoring the tamje Francije in KiUjske že ^ " a K RllHim^.tp ^Ji-4n Ha K nrva bilo gospodom ministrom na se- krat, saj je eticn glavnih vodij de- reče Tržačane in Goričane in primerjamo njihovo število z za~ died. -vednimi Slovenci v ozemlju tri- great cause for .vvhich our President Jugoslovanska vlada je na primer vrgla zavezniškemu po- Potrebna še vedno v pomoč pri razvedrilu! Kličite vaš War Service Corps Office WABash avgusta meseca. Isto spomenico dvomljivimi Tomaži pa bi bil; stanku v Londonu kar nerodno, si je osvojilo tudi Narodno vje-! *e bi njegova vlada ne dobila socialistom ta zveza ni dišala, a ijetnQ T J .. ---------------i iT. - Trsta in slovenskega Primorja. so jih končno komunisti le pre- J , _ _ Druga važna oseba ki vliva pričali, da je za oboje boljše, če we"ieriernUy r^ .Ir^p vU J^ ^ Italiji 'Angležem in kampanji na vso moč prizade- 0toežm7del tekoče številke svi tresava svojo nevednost in se o-jega biljetina tržaškemu vpra- Pira na italijansko sUtistiko, ko h .propagira, da mora zapadni del In behalf of one querter of a čes ameriških Hrvatov in poslalo Tr^ta in slovenskega Primorja. kota Trst-Gorica-Tržič, tedaj | million of the Slovenian Ameri ! na pristojna mesta, kakor tudi bodo številke pokazale, da so šanju ter v 30,000 izvodih na-. t , , » ,,,, m tisnil brošurico z naslovom Pri»morske sPadatl Italiji Trst TRIESTE, katero je spisal velik Pa n?i ,bl P°stal "Prosta luka "Ne hotela bi zamuditi niti ene ure tega! * * * ^ a?- • Hvala mojemu električnemu štedilniku, da sem lahko v pomoč malčkom pri njih razvedrilu" "Ne hotela bi zamuditi niti ure, da bi ne bila na razpolago mojim malčkom pri njih učenju raznih ročnih del. Časa imam dovolj, zakar se imam zahvaliti mojerhu avtomatičnemu električnemu štedilniku. Deluje takole: Prej ko zapustim dom. denem Jedila v peč, uredim avtomatični časovni kontrolnik In se podam z doma. Ob povratku je moje kosilo v redu za serviranje. In vse redilne snovi ostanejo v jestvinah. Ko denem kosilo na mizo, bi morali videti, kako hitro je vsak grižljaj pospravljen iz nje! V resnici, kuhanje z elektriko je lahko, čisto in ekonomični. Ne pozabite si zagotoviti avtomatični električni Štedilnik ko hitro se pojavijo na trgu." COMMON WEA L TH EDISON COM PA NT vajo pridobiti čimveč volilcev na svojo stran. Na Madžarskem ljudstvo še Američanom) očitek, da podpirajo in ščitijo vojne zločince Italijane in druge, ki so pobegnili v njihno varstvo iz Jugosla-' Izročite jih nam, pa jih ped italijansko zastavo. Ogreva >e za "Morganovo ali plavo Črto". Vse Primorje naziva "istrski polotok" ter pravi: ,4The greater part of the peninsula, iowever, is inhabited by Italia-nate peoples and should remain Italian." Primorci, ali se strinjate, da je večina doma "poita-lijančena" in mora vsled tega spadati pod Italijo. Ni nam znano, kaj je uradno stališče Amerike glede tega vprašanja. Najbrž je le deloma naklonjeno Jugoslaviji. Sreča pa je vseeno, da Amerike na tej konferenci ne zastopa g. Welles, lictr bi Jugoslavija vlekla še bolj ta kratko. Mirko G. Kuhclj, tajnik. Ste ie skušali pridobiti Pro letarcu k njegovi štlridesetlet-nici saj enega novega naroČ nika? slovenski prijatelj profesor A.! J. P. Taylor, docent angleške univerze v Oxfordu. SANSov častni predsednik je poskrbel, da so člani ameriške delegacije prejeli iztis^ te brošure še pred zadetkom konference zunanjih ministrov. Ta brošurica se izčrpno, peča z vsemi panogami primorskega vprašanja in prepričevalno dokazuje da leži srečna bodočnost Trsta v faktorju, če bo pripadal Jugoslaviji. Podobne brzojave so poslale našemu državnemu tajniku v London tudi druge organizacije, med njimi še obširnejši telegram Slovenska narodna podporna jednota. Razume se, da je vložila pri zunanjih ministrstvih omenje nih petih velesil svojo spomenico tudi jugoslovanska vlada ter obenem odposlala v London posebno komisijo, kateri načelju-je general Vladimir Velebit, ju goslovanski podminister za zunanje zadeve in bivši načelnik Titove vojaške misije v Londo nu. Ta delegacija je neuradne ga značaja in ne bo prisottvo-vala na sejah zunanjih ministrov. Vsekakor pa se pričakuje, da bo Jugoslavija uradno po-zvanp na posvetovanje glede jugoslovansko - italijanskih mej kot je predvidno v potsdamsk deklaraciji. t % Propaganda v prid Italije v Ameriki Medtem pa'sc razvija v ume- POSLUŠAJTE S,iT1 propagand«" t^-soko nedel,o prvo ,n naj- usmerjena, da prikaže Italijo ,T°reIs0 jugoslovansko 1*0 pred ameriško javnostjo kot d»0 Uro V Chicagu od 9 dc "ubogo revo", ki je toliko trpela 10 u m Hnnnlrlnn pod diktaturo fašizma in ki se r^ ?>pOldne pOStOJC je "tako hrabro" borila v prvi ,n Marchor svetovni vojni pri zeleni mizi WGES; 1360 ki!ocyc!eS. nikoli ni imelo splošne, enake .. . .. .... in tajne volilne pravice To je ^u^ju^TSk ££ prvie. d. jo ima. in -to bo tudi ^ anKio amenska reakcIj" prvič da bo v njih 10 jt^erda™hT^ugotlovan»lw"ter bTCii'vojTk Vd»:«rd Bykowski,' od ljudstvo, doc,tn so prej dob.ll v iuUJanske vo/n • * da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost naoram listu. Dr. John J. Zavertnik PHY3IC(AN and SURGEON . 3724 West 261 h Mreat TmL CrawU*d ISIS OFFICE HOURS: • 1:30 «• 4 P. M. -. (£xcept Wed. and Sun.) 6:30 t« g.30 p. M. (Escept Wcd, Sat. tnd Sun.) R»». 2211 S«. Rid«*w.y An. Tal. Crawford »440 ' H aa«w«r — Ca| A vatla 8700 Vidkum Ouisling Dogodilo se je, da je baš na Norvežana padla čudna znamka. ki označuje izdajalca. Bil je to Vidkun Quisling. Verjel je v nacijsko teorijo vzvišenih ljudi arijskega plemena, h katerim se prištevajo Norvežani že dol-qo, dasi ne z nacističnimi mo-iivi. Vidkun Quisling se je nekoč smatral za komunista potem pa je Eusijo in komuniste gasovra* HI toliko, da se je Hitlerju udinjal v službo. V svojem zagovarjanju se je branil v glavnem j stališča, da mu je bilo za civilizacijo in za Norvežko, toliko, ia je storil vse, kar je zmogel proti Rusiji. t Obravnava jc trajala dokaj jen v smrt. Ste že skušali pridobiti Pro letarcu k njegovi štlridcse' rtiči saj enega novega naroč nika? ........ ; t i .1 j SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE • « r I ] ♦ t 1 1 Največja slovenska j 1 i knjigarna v Zed. državah j n * t ' | • | 1 Pišite po cenik PROLETARCU - «2301 ,s •lawndal,e /.venue .. • | > CHICAGO, 23, ILLINOIS A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH N. 1983. P«blUk«d W««kly •« 2301 St. L«w»4*U A»«. CHICAGO 23, ILL., September 19, 1945. // Big Business" Could Live On Its "Fat" Millions of vvorkers may have a hard time getting along in the post-war period, but corporations could live on their war profit fat" if the? did not turn a wheel for years. , That is the meaning of a report published reeently by the securities and Exchange Commission. It says that "the net working capital of Ameriean corporations reached another new high in the first quarter of-this year. During the three months January through March, 1945, their working capital mereased by $1,400,000,000, to a peak of $46,900,000,000." "Net vvorking capital" is the aroount of cash and other assets quickly convertible into cash, held by the corporations after paying every cent they owe to any one. The report says the $1,400,000,000 inerease consists entirely of profits which the corporations "retained after paying taxes and divi-dends."—Labor. RADICALISM IS SWEEPING W0RLD Free Enterprise Can Survive Only 10 Years in U. S. i BY DANIEL J. TOBIN It was somewhat of a joke to, one great, outstanding f inancial those of us who know the situation to pick up the newspapers, espe-cially the conservative, Republican, big business newspapers, and read in the editorial columns about the labor victory in the British elections. I read one paper in Boston which said: "There is no need of the business interests of the United States being in the least disturbed over the British elections." And it went on to say: "The leaders of the Labor Party are very conservative men, mild Socialists, vvho do not believe in "any such doctrine as is practiced and prevails in other countries of the vvorld, such as in Russia." VVell, let us analyze the platform on vvhich the Labor Party vvon out. First, nationalization, or the taking over by the government of public utilities, and especially coal mining. Railroads vvill be taken over by the government. Also electric light companies, and I think tramways, or street cars and busses. But the platform on vvhich they vvere elected goes further and says the Bank of England vvill be taken over by the government. Novv the Bank of England is the oldest private banking institution in Europe. much older than any of our banks in Nevv York. At one time the Bank or England defied the government and refused to make loans that the government had endorsed, especially around the time of the purchase of the Suez Canal. VVhat vvould our business people in this country think if aH the big. povverful national banks in the United States vvere taken over by the government? There is no indi-vidual or institution as blind as the individual or institution that refuses to see the light. Personally, I do not favor radi-calism, or doctrines that vvould destroy honest and legitimate trade and enterprise. But you can rest asured that the victory in England for the Labor Party, vvhich, by the way, vvas away beyond the anticipations of the leaders of the Labor Party — I repeat, you can rest assured it is the first important step tovvards the disestablishment eventually of private enterprise in ali large interests and industries. VVhat arc vve going to face in this country? Are vve going to bc the only large country in the vvorld vvith povverful invested interests that vvill permit private enterprise to exist? France has gone thoroughly Communistic, as it novv appears. Germany vvill never be a povver again in the industrial vvorld, or if it is, you can rest assured that private enterprise vvill not have much to say in the affairs of Oer-many. Poland, Czechoslovakia and Italy ali have gone farther and farther tovvards the doctrines of extreme-ism. And remember this: that there are large investments of American capital, of big business, in nearly aH the couOtries of Europe. VVhat about China? It has been claimed — and has not been satisfactorily disproved —that in a referendum vote of the 80-called Free China they vvould favor the disestablishment of free enterprise. In other vvordi—let' us be plain vvith each other—China, especially northern China, is leaning strong ly tovvards Communism. Spain is not a great, important nation, and is almost bankrupt, and no one knovvs vvhat is going to be the endfng in Spanish affairs. This vve do knovv: that Franco and his form of government are ready for the Junk pile. VVhere do vve stand, then, as th« THE MABCH OF LftBOR and busines nation of the vvorld? 1 vvill teli you vvhere vve stand. Ve are going to stand alone for the principles of free enterprise. And hovv long can vve stand alone? Perhaps (Ive or ten years! The pit^ of it is that big business and the big povveriul nevvspapers are goading and ready to fight against labor vvhenever labor raises its head in behalf of justice for the masses of the people. And on the heels of the tvvo in-stitutions in our country, big business and nevvspaper industry, vve have our political leaders, many of them, trailing along, ready to get up in the Congress and advocate the adoption of unfair labor lavvs to further chain the hands and feet of the toilers. I repeat, they are blind to their ovvn interests, because the greatest friends of honest business and of free government that there are novv in our country, or that there ever have been in our country, are the masses of the vvorking people vvho follovv the trade unions and the doctrines of justice and freedom novv practiced and ad-vocated by trade unions. And the unorganized vvorkers and the small farmers and small business men of the nation follovv the leadership of labor. VVhat happened in England? Six million organized vvorkers in England educated for years the small business interests, the small far mers, the so-called middle classes, and led by the trade union leaders, they vvent to the polls "knd repu-diated so overwhelminly the British aristocrats that the results vvere similar to an earthquake. I knovv former Prime Minister Churchill personally, and in my analysis oT him, althouh he comes from the so-called upper class, he vvas a Democrat at heart and he did everything vvithin his povver to be helpful to the masses of the vvorking people of England. But his efforts vvere blocked by the leaders of his Conservative Party. Churchill saved England from destruction by the German con-querors in the datkest hour that England had ever seen. Thc British p ople vvere not fighting Churchill. They vvere fighting the system of government and the interests he represented. VVe are not opposed to honest business or to honest political leaders, but vve are opposed to leaders in either political party vvho are going to be used by the enemies of labor. Any party that believes that in this progressive, dangerous age they can continue to fight the masses of the people and take it aH for themselves are just simply cutting their ovvn throats. They are going to destroy not only their class, but destroy their system in this country as they have done in France, in Russia. and are on the road to do in England unless they can be saved novv by the Labor Party, vvhich is be-ginning to travel dovvn the road tovvards extreme-ism. The handvvriting is on the vvall. Business, capital, political labor haters bevvare! The days are not far off vvhen the masses in our country may say "You and your systems have failed. VVe are not going to be isolationists. VVe vvill join up vvith aH the other nations, vvhere the masses have taken over." ^bBf iwt MAT But iS ONION-MJP* SE 6 TUAT IT MAS-|WS UNION LAM t. IU* HF®C^WT VČSSEL V>JAS SuNK vVAR * €EPmM6*e/f9*i, ABarr MOO M£«CHA*T SEAMEAJ MAVf 8*£*J TOfctfreo o*- TfclSO**« OP WUAR.. ALMOST AU OF TrfSE MČ* Hf H- 3ERS 0f 1HŽ SMMfrJS i/*iOMS. IN THE WIND From THE NATION DEBATE: The Chicago Sun of August 26 carried the follovving advertisement: "TownN Club vveek-ly public forum .. . Today at 3 p. m. VVhat Should VVe Do vvith a Defeated Japan?' Speakers! 'Yes!' Irving Pflaum, foreign editor, Chicago Time®- 'No!' George Kao, Chinese Nevvs Service." PROBLEM: An Associated Press dispateh from Madrid on August 23 reported "A committee of di-reetors of leading Spanish nevvs exposing Franco regime to ettacks by the opposition." WILL U. S A. BLOCK THE ROAD? * Pondering the possibilities of the British Labor Party victory on a Socialist program of nationalization of basic industries and the Bank of England, American Socialists may logically regret that it vvas Britain, and not this country, that took the step at this time. Economically, if not psychologically. America is ripe for a change to democratic Socialism. Britain, on the other hand, vvill have many difficulties to overcome vvhich vvould not confront this country. England itself is not self-sufficient to the degree that vve are. The degree of prosperity achieved by English workingmen has been built upon the exploitation of colonial peoples; the island must import food to prevent aetual starvation; to import it must export; and to export It must do business vvith a United States of America whose economic policymakers are hostile to Socialist ideals and objeetives. England must care about vvhat America thlnks of her, vvhile America vvould not have to worry about the opinion of other nations American vvorkers could proceed vvith the building of a Socialist cooperative papers and rnagazines vvill be; commonvvealth unhampered by the road blocks vvhich anti-Socialists named next month to find a for-1 novv can plače in the way of Britain mula easing the present complete Even before the Labor Party victory, the question must have international censorthlp vvithout come to the Socialist leaders of Britain: "Will the capitalist U. S. A attempt to hamper our progreas?" If their fears on that seore prove to be vvell founded it vili be because the vvorkers of America are stili holding fast to the policy of collaborating vvith the exploiters of labor for the purpose of making the private-profit economy vvork as long as possible. It is deplorable that Ameriean Labor has not gone into polities vvith a positive program of its ovvn. For there is no limit to vvhat the vvorkers could do for themselves if they decided to act vvithout regard for the profit interests of the fevv people vvho control the economy of this nation. Perhaps the reason why the American vvorkers permit their nation to be the last remaining bulvvark of a ims-named "free enterprise" system is because the change to planned eollectivism, vvhile desirable novv and ultimately inevitable, is not a pressing need. The Deciaration of Independence asserts that people suffer vvrongs as long as they are sufferable. Up to this time American vvorkers have suffered plenty—from insecurity, from depressions, from regimentation and from vvar. But they stili are able to "take U." VVill vve Americans ha vi to walk the capitalist road through militarism and totalitarianism before vve rise in our might and overthrovv an economy vvhich is not fashioned to the best interests of humanity.—Reading Labor Advocate. The Enslaved Peoples Are Liberated By JOSEPH DRASLER (Formerly an Associate Editor of Proletarec) TROPE: "The European enemies are vanquished" says an advertisement in the August 12 issue of the Sunday Guardian, Port of Spain, Trinidad, "and Gibraltar is intact, impregnable, and redoubtable as ever. This ročk has stood the test of time. In Trinidad vve have built this Gibraltar of the Cleaning and Dyeing Industry. It took us over sixty years to build this unshak-able ročk. It has also stood the test of time an tribulation and to-day it stands as firm as ever under its present generals R. J. J. Clam-ens and Roy Clamens. Ali loyal subjeets can depend on the ex-cellence of our service at Gibraltar r LABOR Thc MetropoHUn LIBERATE ITALVS EMPIRE sic School, Nevv York, has stgned1 a contract vvith the Music Teach- H. reported from London, Secretay Byrnes intends to propose ers Chapter of the Teachers Union Local 555, C. I. O. This is the first music school in the country to have a union contract. A RECORD! New records for the movement of grain on the rails have been set this year, th* Office of Defense Transportation reported. Through August the carloads totaled 1,748,-248, vvhich topa the previdus peaks In 1929 and 1943 by 142,000 and 56,000 carloads* respectively. (Continued.) On our way into the Alps vve passed through Spital. The road leading through the tovvn and dovvn to the Enns Rives is vvell over 2,300 years old, built by the Ro-mans. vvho vvere also hell-bent on vvorld conquest, as they advanced against the Germanic tribes that dvvelt in this area. Today there stili azy signs of this ancient era, and the remains of a Roman temple stili stands on one of the summits, and another tovver on top of Pyhrr pass vvas used as a combination observation and guard post during this vvar. Our regiment — 317th Infantry—diseovered in this tovvn a large amount, if not the total Hungarian gold reserve, some 30 million dollars plus 4,000,000,000 pengos, vvhich is 130 million dollars at the present rate of exchange, a3 vvell as much of Hungary's National Art treasury, »and a huge amount of American money. Novv my company has taken over a little tovvn tn the Bavarian Alps, called Stotten. near Markt-Oberdorf It is a t.vpical German farm village vvhere the people do nothing but vvork and go to church. The farmers aH live in the village and have thcir land portioned off vvithin a radius of a fevv miles from the village. They have dairy cattle and raise much hay in addition to enough vvheat and potatoes for their ovvn use. At first the only men folks around vvere the really old ones. around sixty, and oc-casionally you vvould see a younger man vvho had been diseharged from the army because of a missing arm or leg. Novfr some of the soldiers vvho are being released to help raise crops are drifting in one by one. The farm vvork vvas carried on entirely by vvomen and children and vvar prisoners. Their simple farm life has not been affected very much by the vvar; thcy vvork hard aH vveek on the farms and on Sundays go to church—that is ali that is apparent. VVe live in homes of the local families but would much rather not. The manure piles that surround the houses and the toilets that are nnything but modern smeli to high heavens. And it just happens that the vvoman vvho takes care of our house doesn't believe in clean liness but in godliness, and her kitehen is like a pig-sty. I believe we'll be moving soon, into better quarters if vve gripe long and loud enough. We griped and vvondered about our living ln pup-tents on the eold mountain slopes after VE Day, until we vvere moved into one tovvn after another. VVe vvonder sometimes vvho the vietors are— vve or the Germans—vvhen vve see our m!lltary set-up pussy-foot and soft-handle the situations that arlse. And In aome localities we're supposed to be more courteous and mindful of the rights of the people, indirectly stated, because they happcn to be of a higher class; are the rich less guilty than the poor farmers? In nearby Fussen are located the famous Bavarian royal castles of Neuschvvanstein and Hohen-schvvangau. VVe got to see them only from the outside, for insidc they have more looted treasure piled up. besides the original mas-terpieces of art and priceless ob-jects and furnishings. The moun-tains and lakes form a pieture of breath-taking beauty. and a more OBSESSION: John O Donnell of the Nevv York Dailv Nevvs is stili fighting Franklin D. Roosevelt. In his column of August 30, on the Pearl Harbor report, he called the late President: "No. 1 public ene-my of the United States in that horrible and shocking disaster " PHILOSOPH Y: "It is a bad habit to reflect much upon the meaning of life?" aaked Dr. Albert Edvvard VViggam ln his column, Explore Your Mind, in nevvspapers of August 24. "VVorse than bad." he ansvvered. "ifs dangerous. unless you enjoy a nervous break- dovvn/ AD HOMINEM: Dr John P. Nevv Haven Hospital and the Nevv Ha ven Dispensary. beautiful spot could not have been Pelerg professor of medicine at selected for the pomp, splendour y> Re fQr the Wagner-Mur- and grandeur of these castles ray.Dingell bin in a debate on Our company at the present has hcaith insurance over Station WOR a lake of its ovvn vvhere vve spend August 28. Dr. Morris Fishbein, our free aftemoons svvimming, ^jjtor of the Journal of thc Amer-boating and fishing. Occasionally ican Modical Association, ans-vve have an aftcrnoon picnic, fol- wercd his arguments by asserting lovved by an evening of song and that ^ pcters vvas not a prac-entertainment around the camp- ticing physlcian. But even less is fire. Sometimes we're surprised Dr Fishbein. He has vvorked for vvith an announcement that a spe- thc Medical Association ever since cial program vvill be given in a he completed his internship. And neighboring tovvn—and usually, to j Peters is on the staff of the the last man, vve pile into trucks to attand. We've been treated to a Russian and a Polish one, a fevv vveeks ago. and both groups put on a splendid shovv of varied enter-tainment. Ali of the entertainers vvere liberated prisoners and before the vvar were vvell-knovvn performer* on the stage and opera in their ovvn countries. But vvhat I really got a kick out of vvas the way the local Germans took this. To them it vvas a blovv fcetvveen the eyes. "Deutschland kaput" you could hear them groan. Something like this seemed to have greater effect on them than having our army take over their cities. Six years of vvar has helped make this country a hunting and fishing paradiae — that ia. game abounds in aH the vvoods and streams. In a little trout stream, I have been catehing tvvelve to fifteen nlce sized brook trout in an hours time. The villagers and farmers are not allovved to fish or hunt, just like in the old days vvhen my father vvould teli of poaching "povhe" and spearing fiah in for-bidden streams and foreata in his home tovvn of Borovnica in Jugo-slavia. Those of us vvho like to fish and hunt have a real time— and that makes our vvaiting leas hcavy. One evening at dusk I got a deer just outalde the tovvn in a meadovvn, and a couple of hours later vve had a swell steak fry— nothing tastes better than fried steak and potatoes on a cool, moon-lit night besides a roaring fire. A very large specie of rabbit abounds here too, much larger than our cotton-tail and jack rabbit and they are a fair target for the m-1 that Italy be asigned as United Nations trustee over her former Afričan colonies. he has taken a very vvrong turn. The colonies certainlv should go under United Nations trusteeship. But to reinstall Italy over Mussolini s Fascist empire violates aH reasons. Italy, by the terrible cruelties and exploitation practiced in this empire. and by joining Germany against the Allies, has forfeited the lands in question. Italians are hated in them. We trust that a nevv Italy, devoted to freedom and democracy, fs in the making. But the stricken, confused Italy of today needs assistance quite different from making her master in an enterprise for vvhich she lacks anything approaching adequate present capacity. VVhat to do vvith Italy's Afričan empire admittedly is a difficult question—if approached on the basis of deciding vvhat settlement vvill best serve certain interests in a contest betvveen great povvers. It is by no means so difficult if approached vvith the simple intent of finding the solution that vvill best serve the advance of the peoples to be ad-ministered, and thus best serve peace. a If that approach is taken. the colonies vvill be governed by a commission composed of experts of mixed nationalities, under direct au-thoriUy of the United Nations Trusteeship Council itself. Such a commission—vvith no single ruling nation's ax to grind, and chosen for maximum effectiveness in assisting the poeples under it to achieve capacity for selfgovernment through educational and economic advance —is not only the right solution for Libya and Italian East Africa. It could set an example in those areas that vvould encoutage emancipation elsewhere: an example to subject peoples, to colonial povvers and to the United Nations. That should be the American program.—The Chicago Sun. VVARTIME STRIKE LOSS IS UNDER PEACE YEARS Contrary to propaganda in the nevvspapers, "the percentage of lost time from ali strikes during the vvar vvas far belovv the losses of peacetime years," Chairman George VV. Taylor of the National War Labor Board declared. "In addition, strikes vvere halted far more quickly than ever before in history" he said. "The vvartime voluntar.v program for peaceable settlements has indeed served America vvell." rifle.#What do you think? Not bad ... novv but give me home any-time. VVe are ao darned home-sick. everyone of us. I thought I vvas going to vvrite only about the liberated peoples at the time theae series of articles be. gan to take shape but novv I find a tumult of events piling up, and consequently ali out of aequence. In fact. I can aee that the "end" vvas vvritten first. Novv Pil progress to some of the incidents that happep-ed first, from the time our boat left Nevv York and my outfit be-came fr part of the bloody machine —vvar. Once in a vvhile I vvonder if people at home are stili interest ed In vvhat happened "over-there" ... and if the true, horrible pic-turea vvere brought home to them, greater effort vvould be made to bring about a juat and lasting peace. (To be continued.) CONGRESS GIVES TO CORPORATIONS Perhaps our capitalist lavvmakers have been reading Holy VVrit to learn that "unto him that hath shall be given." At any rate, Congress has given these corporations vvith big surpluses in their treas-uries a free gift of $5,7000,000,000. It vvas a tax relief bili, passed in the Renate, vvithout any record being taken of hovv the individual members voted, and approved by the House vvith no essential changes. The cxplanation of that little hand-out is that Congress wants to encourage corporations to reconvert their industries. It is vvorth at least passing comment that thiš type of rationalizing government paternalism for a selected class is being employed by the very people vvho shout loudcst against "government controls" and for "free enterprise." It is also enlightcning to understand that. on thc same day the Congress gave that hand-out to the big boys, the Securities and Ex-change Commission announced that those highly-favored corporations have available a capital 63 per cent higher than they had in 1939. To ordinary people it vvill seem that vvhat the "tax relief" action ieally Is, is nothing but a gift to people vvho alreadj have made mon-strous profits out of the vvar. But vvhat do the opinions of ordinary people matter? It is the ordinary people vvho have persistently voted their approval to- an economy vvhose chief purpose is thc enrichment of an ovvning class at the expense of a vvorking class. Those ordinary people voted for "free enterprise"—vvithout stopping to understand that "enterprise" is the prerogative of a very fevv people. VVell, the ovvning class is getting vvhat it vvants. It's getting it for only one reason. Because most Americans, in rejeeting the Socialist program, give thc right of way to class legislation and human ex-plotation.—Reading Labor Advocate. SOME ODDS AND ENDS "Novv party polities can re-sume," say the party politicians, and joyfully begin to overhaul their vocabularies, put away in the closet in 1942. Out come the old vvord.t, as good as nevv. Incompc-tent. inept, radical, starry-eyed. sinister, subversive, radical, dema-gogue, dietator, ,tool; usurpation, regimentation — hovv they bring back the good old, prayer days! Dust them off. They wil do again. —The Nevv York Times Magazine. A fellovv vvho is always declar-ing he's no fool, usually has his suspicious.—VVilson Minzner. In the furor over atomic energy, vve tend to overlook radar, vvhich in a way is even more vvonderful: Read backvvard it spclls radar.— "Senator Soaper" in The Cincinnati Times-Star. * A great many prominent farnih trees vvere started by grafting 4 The National Association of Manufacturers is threatening a ait-dovvn strike unless OPA lifts priče ceilings. War manufacturers, sit-ting on a 28-billion dollar tax re-bate from the Federal treasury, feel they can afford to refuae to play bali, OPA. vvith the Jobleas worker in mind and vvith fear of inflation, is anxious to hold dovvn prices. The battle llne-up: OPA va. NAM.—The Brewery Worker