# /      Dru`beni in politièni polo`aj slovenskih katolièanov je ob izteku drugega desetletja obstoja samostojne slovenske dr`ave zelo ne- navaden. V dru`bi jih kot take skoraj ni èu- titi. Volilni izid na zadnjih dr`avnozborskih volitvah je v tem primeru manj pomemben, saj katolièanov ne gre enaèiti s strankami. Ne samo, da takega stanja ni nihèe prièakoval, ampak bi vsakega, ki bi kaj takega napove- doval, razglasili za slaboumnega. Ko èlovek razmišlja o dogajanju v Sloveniji v zadnjem stoletju, pa se zdi marsikaj bolj razumljivo. Seveda se zavedamo upravièenosti oèitka, da je za nazaj lahko biti pameten. Nedavno je nek ugledni diplomat spra- ševal, kako je mogoèe, da je v Sloveniji, kot veèinsko katoliški de`eli tako majhen dru`- beni vpliv in ugled katolièanov. V njej si lah- ko marsikaj, le (izpostavljen) katolièan ne smeš biti, èe `eliš delati politièno kariero. V tem primeru te lahko vsakdo brez trohice strahu in odgovornosti `ali, ti oèita, kar mu pride na misel; skratka diskvalifikacije na vsa- kem koraku. Dru`ba si prizadeva za strpnost na številnih podroèjih, ne velja pa to za odnos do katolièanov. Baje naj bi bil tak odnos do njih posledica njihove številènosti, dejstva, da jih zaradi tega ni mogoèe prištevati k ogro- `enim, ki jim velja posebna dru`bena skrb. Kljub vsemu pa èlovek ne razume, zakaj so potrebne `alitve, zakaj se v bistvu nadalju- je praksa prejšnjega re`ima, da je katolièan avtomatièno drugorazreden dr`avljan. Zani- mivo je dejstvo, da jih vse od nastanka in- štituta varuha èlovekovih pravic še nobeden ni vzel v bran. Od sedanje varuhinje bi bilo kaj takega neresno prièakovati, toda dejstvo je, da glasu v njihovo obrambo ni povzdignil "3        niti tisti, ki se je razglašal za katolièana. V nekem smislu je bil celo najslabši! Koalicijska pogodba sedanje vladne koalicije nakazuje, praksa ob primeru Bled pa `e dokazuje, da se razmere slabšajo, da so na oblasti ljudje, ki jim obraèunavanje s katolièani ni tuje. Vze- mimo v roke samo osrednje dnevnike. Bolj tragièno je dejstvo, da je v tem pogledu med najbolj skrajnimi upokojenska stranka, ki jo (ali res?) vodi katolièan. 6"   "     "9 Na kratko povedano samo to, kar dolo- èajo ustava in mednarodni pravni akti, po- vezani s èlovekovimi pravicami ter temeljna naèela bontona. Svobodni katolièani v svo- bodni dr`avi. Niè veè! Marsikateri nekato- lièan, pa tudi katolièan bo sicer rekel, da za- radi svojega verskega preprièanja nima nihèe te`av v tej dru`bi. O tem lahko govorijo samo tisti, ki jih imajo. Sam se sicer ne prištevam mednje, moti pa me obravnava katolicizma in vernikov v javnosti, ki je še vedno v duhu uèenja utemeljitelja sociologije religije na Slo- venskem, ki jo je razumel kot drugo ime za borbeni ateizem in mu med drugim ni bilo tuje niti unièevanje dokazov o za`igu škofa Vovka. Zanimivo je dejstvo, da nekateri us- merjevalci tovrstne politike v tem pogledu zlorabljajo celo pravoslavno-katoliška in pro- testansko-katoliška nasprotja, za kar vodstva vseh, zlasti pa prve, ne nosijo nikakršne od- govornosti. To je v temeljnem nasprotju z ustavo, toda nikomur se niè ne zgodi. Upam, da se v Sloveniji nikoli veè ne bo zgodilo, da bi se pojavila kakšna katoliška stranka. V popolnosti se strinjam s pokojnim     nadškofom Alojzijem Šuštarjem, ki mi je ob nekem razgovoru rekel, da je zelo nesreèen zaradi uporabe oznake kršèanska pri stran- kah. Preveè je bilo zlorab v preteklosti, tudi pri nas. Sam moram poudariti zelo pogost primer, da bolj ko neka stranka poudarja svo- jo kršèansko ime, manj je v njej kršèanstva. Kršèanstvo je nekaj tako tako izjemnega v zgodovini èloveštva, da bi morala biti nje- gova politièna zloraba razglašena za greh. Se- veda pa to ne pomeni, da v javnosti ne sme- mo zastopati kršèanskih vrednot. Ravno nas- protno. Èe resnièno verjamemo, da je vera milost, potem naš cilj v nobenem primeru ne pomeni, da `elimo ljudi rekatolizirati, se truditi za njihovo vkljuèitev v versko skup- nost. V teh kriznih èasih, ko je ljudi po svetu, in med nami še posebno, strah jutrišnjega dne in bli`nje prihodnosti, bi bilo naše praktièno kršèanstvo od ljubezni do bli`njega preko zav- zemanja za socialno praviènost in svetost `iv- ljenja velika pomoè dru`bi. Optimizem je èu- dovito zdravilo. Seveda mora biti ta realen, saj v nasprotnem primeru le smešimo sebe in svoje versko preprièanje. Ljudje brez vere v `ivljenje so najveèje breme sebi in dru`bi. !            Ko smo v preteklem letu ob 500-letnici Trubarjevega rojstva temu velikemu mo`u slovenske zgodovine vzklikali raznovrstne hvalnice in zahvalnice, so mnogi slovenski katolièani to obèutili kot nekakšno samokri- tiko. Ob omenjanju zaslug reformacije se ne znajo otresti nelagodja. Niso sposobni videti, da je v tem veliko priznanje slovenskemu ka- tolicizmu. Trubar je s svojo naslonitvijo na slovenski jezik visoko nadgradil dotakratno prakso v Katoliški cerkvi. Èe ta ne bi v ver- skem, neliturgiènem `ivljenju, prakticirala naše materinšèine, je oèe prve slovenske knji- ge gotovo ne bi izbral. K “pravi” veri je lahko vodil svoje vernike le po jezikovni poti, ki jo je tlakovala Katoliška cerkev. Gotovo na- mreè ni slovenskega jezika ne izumljal ne obujal od mrtvih. Katoliška cerkev je potem v knji`nem pogledu s precejšnjo zamudo nje- govo delo nadgrajevala in postala osnovni no- silec slovenskega kulturnega oziroma poli- tiènega razvoja. @e toliko obrekovani škof Hren je kulturni fenomen reformacije do- jel bistveno drugaèe kot mnogi drugi. @al mu ni uspelo, da bi svoje naèrte uresnièil. Tako je lahko le reševal Dalmatinovo Biblijo. Jap- ljevo Sveto pismo je dejansko izšlo iz nje. V drugi polovici 19. stoletja, zlasti do na- stanka politiènih strank so bili slovenski ka- tolièani v prizadevanjih za slovensko eman- cipacijo, èe se izrazim v jeziku kolesarskih dirk, predvsem donašalci vode, liberalci pa so bili na njihovem èelu. Šele ljubljanski škof Missia in njegov naslednik Jegliè sta s sode- lavci postavila stvari tja, kamor sodijo. Pri tem so izjemni mobilizacijski in vsebinski preboj opravili katoliški shodi. Seveda pa jih je treba gledati in ocenjevati kot zgodovin- ski dogodek. Za današnji èas je bolj kot nji- hov manifestativni znaèaj pomembna njihova vsebina. Stara Jugoslavija je bila za Slovence v mnogih pogledih nedvomno veliki napredek. Slovenski jezik je bil uraden, kratek èas je uradno obstajala Slovenija, univerza in druge kulturne slovenske institucije so prinesle ned- vomen napredek. Ob nedavnem obisku ame- riškega Slovenca Joea Valenèièa v Sloveni- ji in njegovem opisovanju slovenskih kultur- nih razmer v ZDA v èasu med obema sve- tovnima vojnama smo lahko prišli do spoz- nanja, da je ta veliki prelom s preteklostjo onkraj “lu`e” mogoèe celo bolj odmeval kot doma. Tam so se dogajale èudovite stvari. Slovensko kulturno `ivljenje se je zelo raz- mahnilo. Doma je bilo drugaèe. Na eni strani je bil nekronani kralj Slovencev dr. Anton Korošec, zaveden Slovenec, ki pa je dajal prednost politiènemu delovanju. Na drugi /       # strani je bila realnost. Ob njem je bila res- da še vrsta ljudi, od katerih pa so se mnogi videli predvsem kot voditelji, uèitelji, zani- male so jih funkcije, politièni in dru`beni vpliv, ne pa vsakdanje praktièno politièno delo z ljudmi. Niso `eleli spreminjati obsto- jeèih politiènih razmer, premamil jih je “mi- nisterializem”. Niso dojeli velikih sprememb, ki jih je s seboj prinašal gospodarski in po- litièni razvoj. Poleg konkurence liberalizma, ki ga je pogosto podpiral beograjski dvor, je vse moènejši, predvsem pa privlaèen, zlasti v krogih mladih intelektualcev, zaèel postajati socializem. Zaradi njegove skrajnosti v ob- liki komunizma in predvsem boljševizma so ga kot ideologijo katoliški ideologi izrinja- li na obrobje in onkraj njega, zanemarjali pa njegove vzroke. Zato tudi ogromne investicije /      Jo`ef Muhoviè: Ko noè prodira vame, 2001, olje na platnu, 274 x 195 cm.     v razne katoliške teèaje, manifestacije in tisk niso dale tistih rezultatov, kot jih prinese vsa- kodnevno in neposredno delo s politiènimi somišljeniki. Pomen slednjega nam najbo- lje poka`e zgodovina komunistov. Namesto da bi socialne razmere, zlasti v èasu gospo- darske krize v zaèetku tridesetih let postale predmet neusmiljene kritike s kršèanskih so- cialnih stališè, so se teh zaradi nekaterih po- dobnosti s komunistiènimi stališèi ustraši- li in zgubili pobudo na socialnem podroè- ju. Premalo je bilo praktiènega in preveè po- litiènega kršèanstva. Tudi odnos do Jugosla- vije je bil kontraproduktiven. Namesto da bi bili do nje zaradi njenih centralistiènih na- èel in praks skrajno kritièni, so gojili do nje bistveno manj kritièen odnos kot nekdaj do Avstrije. Na njenem èelu ni bil veè apostolski cesar, ampak pravoslavni kralj, ki se svoje- ga nezaupanja do katoliških “popov” nikoli ni mogel otresti. Nekritiènost slovenskih ka- tolièanov do nekdanje jugoslovanske monar- hije je podpisanemu ena najbolj nerazum- nih stvari v slovenski zgodovini. Mnogi Slo- venci, rojeni v njej so bili hujši Jugoslova- ni kot na primer Srbi, ki ne le niso nikoli opustili imena, ampak so jo tudi spremenili v svojo veliko molzno kravo. Ob kapitulaciji Jugoslavije in okupaciji je sicer nekatere prebudil hrvaški in še bolj slovaški zgled, toda za njegovo uresnièitev je bilo prepozno, èe je `e bilo kdaj karkoli mo- goèe. Namesto iskanja lastne slovenske poti iz velike krize so reševali kraljevino Jugosla- vijo. To so komunisti v številnih primerih izrabili, vsilili dr`avljansko vojno in prisilili svoje ideološke nasprotnike, kot take so jih opredelili sami, da so se zatekli k okupatorju po pomoè oziroma zašèito. Prof. Lambert Ehrlich je bil eden redkih, ki je dojel bli`- njo tragedijo in to plaèal s smrtjo. S spreje- manjem okupatorjeve pomoèi je bila nare- jena ogromna napaka, ker je svet postavil dru- gaène vrednote. Mednarodna hierarhija vred- not je bila drugaèna, kot so jo videli mno- gi na Slovenskem. Tudi tu so premalo upo- števali vseslovenske razmere in preveè izhajali iz onih pod italijansko okupacijo. Prvi cilj svetovne demokracije je bil unièenje fašizma in nacizma, za kar se je bilo “moralno” po- vezati tudi s komunisti. Churchill naj bi bil preprièan, da sta prva dva bistveno bolj ne- varna, ker nista bila tako idealistièna kot ko- munizem, za katerega je bil trdno preprièan, da bo slej kot prej sam propadel. S tem v no- benem primeru ne obsojamo tistih, ki so za- radi komunistiène revolucije reševali gola `iv- ljenja. Odkrito povedano, ravno zaradi tega ne tvegam nikakršnega poduèevanja, kaj bi morali v konkretnem primeru storiti. Lah- ko je biti pameten za nazaj! Bojim se, da med samo drugo svetovno vojno za mnoge ni bilo druge poti. Slovenskim komunistom je šlo, kljub ve- likim `rtvam, vse na roke. Kljub njihovemu neskonènemu sovraštvu do zahodne demo- kracije so postali njeni sopotniki. Izkoristili so svojo priliko in se znali prodati Zahodu kot pred dobrim desetletjem talibani v Af- ganistanu. Tudi ti so prejemali veliko ame- riško pomoè pri boju proti Rusom in njiho- vemu prodiranju v Indijski ocean. Kasneje so postali in so še danes najveèji sovra`niki ZDA, ki so še danes proti njim v veliki meri brez moèi. Obraèun po drugi svetovni vojni ni bil obraèun s kolaboracijo, ampak prièakovanimi nasprotniki revolucije, zlasti kolektivizacije. Iz sovjetskih izkušenj, te so posnemali ne le v naèelih, ampak tudi v praktiènih podrob- nostih, so komunisti vedeli, da bo majhen kmet njen najveèji nasprotnik. Drugi vidik obraèuna so bili katolièani. K temu so ne- kaj prispevali tudi nekdanji liberalci, vendar se ni bilo treba truditi. Bili so sredstvo, ki so ga komunisti unièili takoj, ko jih niso veè po- trebovali. Èe je bilo delu slovenskih katoli- èanov na Dolenjskem in Notranjskem mo- /       # goèe oèitati nasprotovanje revoluciji (nekoè bo treba analizirati, kdo in kako jih je dejan- sko vodil), to za veliko veèino slovenskih ka- tolièanov ne dr`i. Še veè. Njihovi najvidnejši pripadniki s Štajerskega in Gorenjskega so bili po prihodu iz okupatorskih taborišèa in izgnanstva preganjani in številni celo pobiti. Obnašanje nekaterih pastorjev v Prekmur- ju je pozabljeno, tako kot hrvaška okupacija dela slovenskega ozemlja. Ob pomanjkanju razrednih sovra`nikov so komunisti posta- vili v prvo vrsto za obraèunavanje katolièane, in to ne glede na dejstvo, da je katoliški veri pripadala tudi veèina partizanov. Njihov ide- ološki teror nad borci je bil tolikšen, da ti ne le niso poizkušali zašèititi Cerkve in vere, ampak so se zaèeli od nje oddaljevati, z njo prekinjati kakršnekoli stike. Nekateri prvaki Katoliške akcije v manjših krajih so postali najo`ji sodelavci Zdenka Roterja. Teror nad katolièani je v razliènih oblikah trajal vse do osamosvojitve. Zanj se jim ni nikoli nihèe opravièil, kaj šele popravljal krivice. Eden iz- med zadnjih šefov slovenskih komunistov ni- koli ne izpusti prilike, da ne bi na tak ali dru- gaèen naèin blatil slovenskih katolièanov. Stalno zahteva od njih neka opravièila, sam pa ne zmore niti najosnovnejšega ob`alova- nja. Še veè. Tudi po tujih ocenah je najveèji generator nestrpnosti na Slovenskem. Kato- lièani so pod komunizmom izgubili toliko samozavesti, da so bili komunistièni oblasti neskonèno hvale`ni za drobtine, ki so jim pri- padale po takratni ustavi in zakonodaji. Zgu- bili so samozavest in ponos, ki sta temeljna pogoja za demokracijo. Številni danes eno- stavno niso zreli zanjo. Preteklost jih je po- habila. To ne odtehta dejstva, da jih je ve- lik del ostal zvest veri in Cerkvi.      Vtis, ki ga imamo slovenski katolièani sami o sebi, je varljiv. Na eni strani nas nav- dušuje naša statistièna številènost, na drugi strani nas strašita naša neprepoznavnost in nevplivnost. Druge svetovne vojne, zlasti èa- sov po njej, morije slovenskih katolièanov, o kakršni niso mogli sanjati niti Turki, be- gunstva in izseljevanja — vse to je pustilo po- sledice, ki bi jih te`ko prenesli tudi veliko šte- vilènejši narodi –, ne smemo podcenjevati. Posledice so veliko hujše, kot smo jih priprav- ljeni priznati. Kljub temu ne gre prezreti šte- vilnih izvrstnih katolièanov, ki pa se kot taki ne `elijo izpostavljati. K temu jih ne moremo ne prisiliti ne preprositi. Njihova populari- zacija bi marsikateremu verniku zravnala hrb- tenico. Predvsem to velja za pode`elje in manjše kraje, ki so preveè izloèeni iz slovenske kulturne smetane. Mediji, zlasti pa šola, so jim v preteklosti dopovedovali, da so verni samo še preprosti, neuki ljudje. Pretrese me, ko nekateri katolièani navzven branijo svojo vero zgolj s pripadnostjo tradiciji in spošto- vanjem vzgoje svojih staršev. Sedanji èas je èas stalnega izobra`evanja. Med nami je te zavesti absolutno premalo. Katolièani imamo danes sijajno ponudbo v slovenskem jeziku, vendar veliko tega obtièi na policah, tudi domaèih. Davek televiziji in rumenemu tisku je prevelik. Zavedati se moramo, da moè skupine in posameznikov ni v številènosti, ampak njihovi kvaliteti. Ta ni samo v kulturi, umetnosti, znanosti, je tudi v povsem vsakdanjem `ivljenju. Koliko po- meni za nek kraj èlovek, ki zna organizira- ti `ivljenje v soseski, da je vsem prijetno, ki zna gospodariti, da ga vsi posnemajo, skratka, da je Èlovek. Tisti, ki je najpozitivnejši in najsocialnejši v okolju, ki `ivi in dela kot pra- vi kristjan. Veliko pripomb imam tudi na nezmo`- nost spoznanja velikih sprememb v slovenski dru`bi. Slovenskega klasiènega kmeta sko- raj ni veè. So veliki veleposestniki, ki poslu- jejo popolnoma po kapitalistiènih naèelih, brez odnosa do narave in predmeta svojega gospodarjenja, zanima jih le velikost dobièka, /          so mali kmetje, ki niti to veè niso, in so ma- loštevilni kmetje, ki skušajo zdru`iti eno z drugim, kar pa je praktièno nezdru`ljivo. Ker ni veè klasiènih kmetov, ni veè klasiènega po- de`elja in ni veè pode`elske vernosti. Naše vasi so postale spalna naselja mešèanov, ki `ivijo na pode`elju; naše vasi so postale na- selja delavcev, ki se v prostem èasu pogovar- jajo o tovarni ali RTV programih, vaška so- lidarnost je praktièno zamrla. O vernosti teh ljudi ne bi sodil, toda vtis imam, da ni v skla- du z njihovim socialnim polo`ajem. Njihovi `ivljenjski problemi so povsem drugaèni, kot so bili v njihovem otroštvu, njihovo dojema- nje sveta je povsem drugaèno, kot ko so od- rašèali. Sodobne komunikacijske mo`nosti so jim bli`je kot agrarna problematika. Ti ljudje, veèinoma ne klasièni proletarci ne mo`je in `ene, ki so obupali nad perspekti- vami kmetovanja, ampak kvalificirani, šolani delavci oziroma strokovnjaki so nova stvar- nost našega pode`elja. Pristop do njih mora biti popolnoma drugaèen, kot je bil do nji- hovih staršev. Ti so bili veseli, èe je šla `up- nijska skupnost na skupno romanje na Brezje, oni to lahko individualno storijo, kadar jih je volja. Na teh in takšnih ljudeh je prihod- nost slovenske dru`be. Slovenski katolièani so se v javnosti, ali èe hoèete v politiki, uveljavili kot kršèanski socialisti. Zaradi praktiènega, ne fundamen- talnega kršèanstva. Slovenska znaèilnost v nekdanji Avstriji je bila, da so bili delavci krš- èanski socialisti, preddelavci socialisti oziro- ma kasneje komunisti, drugod je bilo ravno obratno. V stari Jugoslaviji je ta slovenska znaèilnost, tudi zaradi nove dr`ave in novih mednarodnih politiènih razmer zaèela izgi- njati, vendar ni izginila. V bistvu so jo ka- sneje nadgradili. V imenu delavcev so se po- vzpeli nad njih in po osamosvojitvi zoper njih. Slovenski “turbokapitalisti” izhajajo iz vrst najuglednejših “tovarišev” in njihovih sorodnikov, veèina direktorjev bank iz otrok uslu`bencev posebne slu`be, ki je v imenu delavskega razreda bdela nad nami. S spre- membo politiènega re`ima, ko je totalitar- no oblast zamenjala demokratièna, taka je bila kljub številnim pomanjkljivostim, ni pri- šlo tudi do ustreznih mentalnih premikov v naših glavah. Kapitalizem smo zaèeli enaèiti z demokracijo, brezobzirno bogatenje z ena- kimi mo`nostmi, socialne razlike kot priz- navanje razliènih sposobnosti. Dejansko smo stopili v kapitalizem in demokracijo s tota- litarnim odnosom do njiju. Zato se toliko ljudem “kolca” po Titovih èasih! Socialno vprašanje je v sodobni slovenski dru`bi nekakšna tabu tema. Na dan prihaja predvsem ob volitvah, sicer pa se z njo maha kot z nekakšnim okrasom in strašilom brez realne vsebine. Pa je v njem skrita velika dru`bena moè. Za kristjane socialno vpra- šanje ni le vprašanje èloveènosti, ampak tudi praktiènega izkazovanja vere. Vera brez del je mrtva. Kljub vsemu pa le ne razumem ve- likih zadr`kov do socialnega gibanja. Prav- zaprav smo pozabili, da je France Tomšiè zaèel slovenski komunizem rušiti z delav- ci, s socialnim vprašanjem. Po njegovem umiku v zasebnost je “slovenska pomlad” na delavce popolnoma pozabila in potem se èudi volilnim izidom. Pomladnih sindi- katov praktièno nimamo. Veèina se jih še oklepa starih komunistiènih, vkljuèno z nji- hovimi nekdanjimi voditelji, kolikor niso pobegnili med “turbokapitaliste”. Tega niso krivi oni, ampak tisti, ki ne dojemajo so- cialnega in delavskega vprašanja. To postaja z gospodarsko recesijo znova aktualnejše. Samo vprašanje èasa je, kdaj bo ugotovljeno, da je bila njihova umrtvitev prvi korak v se- danje te`ke gospodarske razmere. Kapita- lizem ni imel socialnega korektiva. Janez Pa- vel II. je zamanj opozarjal na nevarnosti, ki jih prinaša nekritièen odnos do kapitaliz- ma in potrošniške dru`be. Nekdanje komu- nistiène dr`ave so na tem podroèju, tudi za- /       # radi komunistiènih zlorab sindikalizma, od- povedale oziroma niso ponudile alternative. Zato se nekdanji komunisti, zlasti pa nji- hove satelitske stranke tako pogosto povz- penjajo v vlade ali pa postajajo èlanice de- mokratiènih koalicij. Delavsko in socialno vprašanje sta veliko upanje demokracije in perspektiva katolicizma. Nekdanja ministri- ca ga. Cotmanova je to razumela. !+    Volilni izid me ni navdušil, izpad NSI iz parlamenta še manj. Nekaterim ljudem se je s tem podrl svet. Slovenska dru`bena tranzicija še zdaleè ni konèana. Dejansko vse od diktature kralja Aleksandra v stari Jugoslaviji nismo `iveli v demokraciji, vmes smo imeli še zunanjo in notranjo okupacijo, revolucijo in demokra- tizacijo ter slovensko osamosvojitev. Veliko za poldrugo generacijo Slovencev. Zadnji del naše zgodovine je skoraj prezgošèen. Obstajajo še tri stranke demokratskega porekla. V javnosti so oznaèene kot desne, kar niso. Konzervativno desne so one, ki so izšle iz nekdanje oblasti in imajo svojo pod- lago v kapitalu, nekdanjih komunistiènih politikih in onih, ki so jih (sistematièno!) pripravljali za svoje dedièe in naslednike. O tem, ali so leve ali desne, jih opredeljujejo zgolj po odnosu do vernih in kulturnega boja. Slovenska iznajdba, na katero bi bil ponosen še Edvard Kardelj. Slovenski katolièani volijo vse, ki se po- javljajo na politièni sceni. Tudi one, ki bi jih brez pomisleka znova poslali v Koèevski rog. Zaradi tega ne smemo kriviti konkretnih strank, ampak se moramo vprašati o politiè- nem profilu in izobrazbi katolièanov. Vse- /      kakor se preveè ukvarjamo z drugimi in pre- malo sami s seboj. Krivda za razmere je na naši strani, ne na nasprotni. Njim lahko priz- navamo le uspešnost. Katolièan, ki se `eli politièno uveljaviti, mora to storiti kot dr`avljan, ne kot vernik. Dol`an pa se je ravnati po temeljnih naèe- lih vere. To se razume samo po sebi in tega ni treba razglašati. V preteklosti je bilo glede tega veliko napak, zlorab in tragièno je po- slušati razoèaranca, ki si `eli kadrovskega “cu- namija” sedanje vlade. Sam imam takšne iz- kušnje s Peterletovo vlado. Krivde ne pripi- sujem svojemu sošolcu, kolegu in prijatelju, toda to dejstva ne spremeni. Zaradi tega svo- jega preprièanja nisem menjal, lahko pa s pr- stom poka`em na ljudi iz nekdanje demo- sove koalicije, ki se demokratièni politiki ne bi smeli pribli`ati niti na kilometer. In tu je jedro problema. Demokratiène stranke ni- majo dolgoroène in natanène kadrovske po- litike, ki je bistvo uspeha. Janševa vlada je dokazala, da je la`na trditev, da v Sloveniji poleg ljudi iz kroga “12 na 45 let podlage” ni ljudi, ki bi bili sposobni vladati. S takim go- vorjenjem si je nekdanja politièna elita, ki je trenutno zopet v vladi, hotela ohraniti traj- nost mandata. Zato lahko sedanja koalicija le osebno blati nekdanjo, saj o podobnih gos- podarskih dose`kih lahko le sanja. Po uspe- šnem demantiju takega videnja slovenskih razmer smo lahko optimisti glede prihodno- sti. Potrebno je delo, trdo, sistematièno, od- govorno. Zazrto v prihodnost, predvsem pa v skupno dobro. Odpreti se je treba novim tehniènim mo`nostim v komuniciranju z ljudmi in jih maksimalno izrabiti. Prisluh- nimo sedanjosti in prihodnosti, ne bodimo hlapci preteklosti. Novega vina ne gre nalivati v stare mehove.