t;
mwdia&rnhmk ВИ №П
ИдтшапкпБо1с
Verlag unđ Schrlftlelt^Kj^ magenfurt, Btoarckrlng 13, Postfach 115 / Bezugsprele (Im voraua sahlbar) monatllch RM 1— frel Haue (elnschlleBllch RM 0.20 ZuatellgebUhr Avuesteuuiigen aer Zeltung fUr đen nachfolgenđen Moiiat werden nur gchrlftUch uii{! nur bis 25, des leufenden Monata angenommen
Nr. 61.
Krainbarg, den 4. August 1943.
s. Jahrgang.
\ jnlijn je bil iiločen l'/г mllfjon brl ladijskega prostora
94 ladij s 330.241 brl polopljenih - 220 ladij s 780.000 brl poškodovanih • Težke zgabe sovražnih vojnih mornaric - IVa Sicillil so nam nasprotni napadi pridobili lerena - Prevladnjot višinski položaj pri našem napadu na Ironti oh Minsn zavzet
Šteifilo le od i/ojske nničenih oklopnjakov v 28 dneh maša:
7110
Oberkommando đer Wehrmacht je dne 1. avgusta objavilo:
Bojno delovanje na vzhodni fronti, ki je bilo 30. julija oživelo, je včeraj zopet znatno popustilo fazen bojev v loku pri Orlu.
Na fronti ob Miusu so naše čete prešle severno od Kujbiševa s pomočjo močnih odredov zračnega orožja v nasprotni napad, obkolile neko močno bojno skupino in jo uničile.
V	prostoru pri Bjelgorodu so se izjalovili krajevni napadi Sovjetov. Lastni nasprotni sunki v tem odseku so bili uspešni.
V	loku pri Orlu so boljševiki ves dan nadaljevali svoje napade z močnimi odredi pehote in oklopnjakov. Njihovi napadi so se zrušili z visokimi krvavimi zgubami in z velikim izpadom materiala v obrambnem ognju vseh orožij. Nek krajevni vdor smo zajezili.
Južno od Ladoškega jezera je bilo sovražno napadno delovanje znatno manjše ko prejšnje dni. Nemški lovci so v nasprotnem napadu vrgli nazaj sovražne sile, ki so mimogrede vdrle.
Sovjeti so zgubili včeraj na celotni vzhodni fronti 217 oklopnjakov. S tem uspehom se zviša število oklepnih bojnih vozov, ki 8o jih odstrelile od 5. julija 1943. leta samo čete vojske, na 7110.
Na Siciliji je sovražnik nadaljeval svoje napore, da bi prodrl srednjo fronto. V gibljivem vojskovanju so naše čete preprečile sovražnikove namene in mu prizadele visoke zgube osebja in materiala. Tudi na severni in južni fronti so se zrušili vsi nasprotnikovi napadi. Zračno orožje je z br-zimi bojnimi letali razgnalo sovražne motorizirane skupine in onesposobilo nasprotnikove protiletalske topove za boj.
Nad ozemljem Reicha se niti podnevi niti ponoči niso vršila nobena bojna dejanja.
Pomorske bojne sile vojne mornarice,
krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij in protiletalsko topništvo mornarice so sestrelili v času od 21. do 31. julija eno severnoameriško zračno ladjo in 56 sovražnih letal.
V boju proti britansko-amerikanskim pomorskim zvezam in brodovjem za izkrcanje je bilo meseca julija potopljenih 94 ladij s skupno 559.241 hrt in nadaljnjih 53 ladij s skupno 246.750 hrt porazno zadetih. Vrh tega je bilo po bombnih in torpednih zadetkih poškodovanih najmanj 220 ladij s pribl. 780.000 hrt. Tudi od teh zadnjih ladij se lahko smatra en del za zgubljenega. Pri tem uspehu je udeleženo podmorniško orožje s 351.243 hrt ladijskega prostora, ki ga je
potopilo, in 30.000 brt ladijskega prostora, ki ga je s torpednimi 2,ađetkl poškodovalo.
Sovražna vojna brodovja so tudi utrpela težke zgube. Enote vojne mornarice so potopile:
tri rušilce, sedem brzih čolnov, eno podmornico, eno stražno ladjo.
Težko poškodovale so eno križarko in več ko 15 brzih čolnov.
Odredi zračnega orožja so potopili:
enega ruAilca, tri brze čolne, eno spremno la^o, dve korveti, veliko število čolnov za izločanje.
Poškodovali so:
eno bojno ladjo, več križark, devet rušil-cev, en brod in veliko čolnov za izkrcanje.
36 ameriških lelal nad Romnnllo nnifenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. avgusta objavilo;
Z lastnim napadom na fronti ob Miuso smo pridobili zopet več sveta. Dosegli smo prevladujoč višinski položaj in ga t пазкб-kom zavzeli. Sovjeti so tukaj utrpeli posebno visoke zgube ljudi in materiala.
Jugozahodno od Orla so bili krvavo in z uničenjem številnih sovražnih oklopnjakov odbiti napadi, ki so jih boljševiki izvršili z močno uporabo oklopnjakov in zračnega orožja. Na težiščih bojev je poseglo vmes zračno orožje z oddelki bojnih letal in letal za boj iz bližine. Zadetih je bilo šest prevoznih vlakov itt en oklopni vlak.
Na fronti ob Kandalakši so nemški gre-nadirji v nehodnem pragozdu ustavili dva sovražna bataljona in ju razkropili.
Na sicilski fronti so Britanci in Severno-amerikanci nadaljevali svoje napade zlasti v srednjem odseku fronte. Vsi poskusi, da bi prodrli, pa so se s težkimi sovražniko-
Krfiulja polopilev je hiiro poskočila
Skupno so Izločile podmornice In zračno orožie en in pol mlHlona brt ladij
Berlin, 3. avgusta. Na prvi pogled se ne zde previsoki uspehi potopitev v preteklem mesecu, če jih merimo z nekaterimi prostimi rekordnimi bilancami, se zdi, da je 550.000 potopljenih brt, od katerih so jih potopile podmornice 351.0000, vseskozi povprečnih. Toda treba je samo nekaj natančnejšega opazovanja, da točno spoznamo, da se mora označiti končni uspeh tega bojev polnega meseca kot izreden.
Nikdar poprej se nista tako zelo približala v zgodovini nemške uničevalne vojne proti sovražnim ladjam višina in nižina krivulje potopitev, kot ravno sedaj sredi leta. Kajti če je bilo junija izločenih samo 149.000 brt potopljenih ladij (od teh 107.000 brt po podmornicah) poleg 51 težko poškodovanih enot z nadaljnjimi 250.000 brt, nam pove poročilo OKW od nedelje nič več in nič manj, kot da je bilo julija 1943 celokupno izločenih 1% milijona brt.
Ni treba, da pri tem poudarimo večpomensko besedo »izločenih«. Kdor je od začetka zasledoval jezik poročil OKW, ve že dolgo, kako previdno je nemška stran preračunala vsak uspeh. Tako se je tudi zgodilo radi svojevrstne strukture zračne in pomorske vojne v Sredozemskem morju, da se navaja v mesečni bilanci poleg potopljenih in »uničujoče« zadetih ladij — katere moramo gotovo smatrati za potopljene — večje število enot samo kot poškodovane, čeiprav je brez dvoma že davno pogoltnilo Sredozemsko morje tudi večino 220 ladij.
Hrabri nemški bojni odredi so izvršili svoje najboljše, ko so drzno vdrli v goste zavese protiletalskega topništva, ne da bi jih motili napadajoči lovci, in spustili svoje smrtonosno breme z mojstrstvom izkušenih specialistov točno na cilj in so videli pri odhodu ravno še v sekundni hitrici sliko dimnih stebrov in eksplozij ter prinesli to f^omov kot najlepšo potrditev svojih uspehov. Z ozirom na sovražijo obrambo vseh vrst obrambnega orožja bi pomenilo verjeten samomor, če bi krožili nato še toliko časa nad ciljem, da bi bili popolnoma prepričani o potopitvi zadete ladje. Tako se omenja v poročilu OKW veliko število ladij samo kot poškodovanih, čeprav jih lahko najmanj in s popolno pravico označimo kot izločene.
Poleg številčno visoke bilance pa vsebuje julijska bilanca še dve, posebno razveseljivi strani. Kot prvo smemo označiti pričakovani »preporod« nemških podmornic, katere je sovražnik skoro že smatral za mrtve.
(Nadaljevanje oa 3. itranl.)
viml zgubami izjalovili ob trdovratni o-brambi naših čet.
Nek presenetljivo izveden nasprotni napad nam je zopet priboril važen gorski svet.
Brza nemAka ix>jna letala so v palerm-ekem pristanišču potopila едо BOOOtonsko ladjo z municijo, težko zadela pa osem na-naljnjih velikih prevoznih pamikov. V pristaniškem ozemlju samem so nastali požari.
Nemški lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja so uničili včeraj nad italijansko obalo šest sovražnih letal, krovno protiletalsko topništvo zračnega orožja pa eno.
Dne 1. avgusta je poskušal oddelek ame-rihanskih bombnikov, obstoječ Iz približno 125 štirimotomih letal, izvršiti strnjen napad na romunsko petrolejsko ozemlje. Nemško-romunske sile zračne obrambe pa so jim pravočasno stopile nasproti in raz-gnale sovražno skupino tako učinkovito, da je le 60 do 70 letal prišlo do razcepljenega napada. Od teh je bilo sestreljenih 36 štirimotomih bombnikov. Veliko drugih je 'dobilo tako težke poškodbe, da je tudi en del izmed njih gotovo bil zgubljen na dolgem prekomorskem povratnem poletu.
Nad ozemljem Reicha ni bilo nobenih vojnih dejanj.
Nad Atlantskim morjem je bilo v zračnem boju zbito neko sovražno veleletalo.
Angliji grozi Izumlranle lludl
ženeva, 3. avgusta. Notranji minister Morrison se očitno že del j časa bavi s po-pulacijskopolitičnimi vprašanji. Kakor poroča »Evening News«, je pred nedavnim zavzel stališče k tej snovi v nekem govoru v Londonu, v katerem je med drugim ugotovil, da se bliža Anglija počasnemu, toda gotovemu izumiranju ljudi, če bo številka porodov še dalje tako pojemala, ko doslej. Anglija in Wales, ki štejeta danes skupno 41 milijonov ljudi, nimata začasno več otrok ko Anglija 1876. leta. Takrat je izkazala 24 milijonov ljudi kot število prebivalstva. Za vojne z Buri — torej pred 40. leti — ko je bilo število angleškega prebivalstva tudi Se znatno nižje od današnjega, je imela Anglija vendar 1,5 milijona več otrok. Nevarna je pri današnjemu stanju naseljenosti v Veliki Britaniji v ostalem — ne v najmanjši meri — ugotovitev, da znatno nazaduje številka porodov ravno v spodnjih plasteh naroda. Brez dvoma so tega krive slabe socialne prilike, v katerih mora danes živeti velik del angleškega naroda. Samo če se bo socialno življenje v Angliji popolnoma spremenilo in bo odpravljen neomejeni individualizem in egoizem, ki se je vedno bolj razpasel v Angliji, se lahko pričakuje, da se bo stvar obrnila na bolje. ;
Podraženle v VSA
Stockholm, 3. avg. Roosevelt ni na z grožnjami združene zahteve obeh predsednikov delavskih društev Greena (AFL) in Murraya (CIO), da naj se takoj podvza-mejo ukrepi za znižanje cen, ničesar odgovoril in omalovaževal vsa tozadevna vprašanj^ radovednih časnikarjev na konferenci časnikarjev v Beli hiši. Raznesel je samo vest, da so v teku razgovori strokovnjakov, da preiščejo, kaj je storiti.
Kako nujen je postal ves problem, izhaja iz obvestila delavskega ministrstva, po katerem so življenjski stroški v USA povprečno za 23.8 odstotkov višji kot 1. 1941. Cene živil so samo v tem razdobju narasle za 45 odstotkov. Ker zahtevajo delavska društva, da se cene znižajo na stanje z dnA 15. septembra 1942, bi moralo to znašati 13 odstotkov.
Burma napove vojno Angliji In ША
Dr. Bamaw je bil Izvollen za državnega poglavarja nove Burme
I o k i o, 8. avgusta. Domei javlja iz Banguna: BurmeSka samouprava je napovedala v nedeljo Zed. državam Amerike in Veliki Britaniji vojno. 6r. Bamaw je obvestil v imenu burmeškega ministrskega predsednika obenem oho vinske sile in nevtralne države o neodvisnosti Burme.
Potem, ko je prejel šef burmanskega u-pravnegt sveta, dr. Bamaw, od vrhovnega poveljnika japonske zasedbene armade, generala Kawabeja, obvestilo o ukinitvi vo-jaSke unrave. ie sklical, kot poroča Domei Iz Ranguna, člane pripravljalnega odbora za neodvisnost Burme, izjavil, da so naloge tega odbora končane, in je sklical 25 članov kot novi burmeški državni zbor k ustanovitvi držav#.
Predložen je bil že pripravljen načrt za, bodočo državno obliko Burme, ki je bil odobren. Do končne obMke velja ta načrt kot začasna ustava.
Burmeški državni zbor je izvolil svojo vlado, pri čemer je bil izvoljen dr. Bamaw soglasno za državnega poglavarja in mini^ strskega predsednika.
FUbrerjevo darilo Mussollnlja
Fiihrerhauptquartier, 3. avgusta. FUhrev je duceju o priliki 60-letnice njegovega roj« stva poslal po Generalfeldmarschallu pl, Kesselringu osebno darilo, in sicer Nietz-schejeva zbrana dela v posebej izdelani enkratni IzdajL	. _
. "v.
stran g. —. štev. 61.
K AR AW A NKEN BOTE
Sreda, 4. avgrista IMS.
Kriialja polopitev je hiiro poskočila
(Nadaljevanje s 1. strani.) V Waahingtonu in Londonu so previsoko ce^li v prvem veselju gotova kolebanja, kačtera so zvezana v stalnem tekmovanju med napadnim in obrambnim orožjem. Nočemo zamolčati, da nikakor niso padli najnovejši uspehi naših hrabrih podmorničar-jev kot zrelo jabolko v naročje. Nasprotnik ima sedaj toliko raznega zavarovanja in obrambnih sredstev zbranih v svojih kon-vojskih spremstvih, da vskka potopljena tona prav za prav dvojno šteje. Toda tudi največje število uporabljenih nosilcev letal, stražnih ladij, novovrstnih slušalnih aparatov in podvodnih bomb ni prineslo Angležem in Amerikancem zaželenega obrata v po«^mprni$ki:< -vojni. Po naših podmornicah uničenih SSl.OOObrt pomeni napram 107.000 v preteklem mesecu dejstvo,katerega pomena ne more in ne sme nobena stran zanikati. Zato tudi preveč ne preseneti, da dajejo včeraj še preveč hrupno razveseljeni Ame-rikanci naenkrat daleko skromnejše izjave o pomorski vojni. Med nekoliko ohlajene glave spada zopet enkrat — kako naj bi bilo drugače? — ameriški mornariški minister Knox, ki je ob koncu tedna govoril pri otvoritvi novega oporišča American Export Airlanna. Ce se spomnimo na vesele glasove ravno istega Knoxa iz preteklih mesecev, potem že zadosti pomeni, če je takrat moral reči; »Vseeno bodo podmornice vedno ostale nevarne, dokler bo trajala vojna.« Tudi angleški generalni poročnik Sir Douglas Brownrigg, kateri je svaril v »Evening Newsu« nekatere optimiste, je postavil kot glavno tezo zahtevo, da je naloga zavezniških zračnih orožij in mornarice, da drže prosta pomorska pota za nove pošiljke. Čutimo, koliko bolj se-čutijo prizadete Angleži in Amerikanci že zopet na svojem najobčutljivejšem mestu.
' Največ 80 pa trpele tokrat sovražne mornarice ,—in to je najrazveseljivejša stran julijske bilance našega zračnega orožja. tJspehi, katere so dosegli v teh tednih v pomorijkih prostorih okoli Sicilije, se morejo primerjati samo z dnevi bojev pri Dlin-kirchnu in Kreti. Kot takrat, je bilo tudi tokrat zopet primorano sovražno vojno vodstvo, da pusti operirati močne lastne odrede ladij v območju nemškega zračnega orožja. Daleč preko 1 milijon brt izločenega sovražnega ladijskega prostora je za nas izredno pozitiven uspeh te angleško-ameri-ške potrebe. Pri tem se moramo spominjati na to, da so se začeli bojevati prvi nemški bojni odredi proti sovražnim ladijskim ciljem šele 10. julija, torej v času, ko je že pretekla ena tretjina meseca. Od tega dne skoro nobeno noč ni delovalo manj ko 100 težkih nemških bojnih letal, da izvohajo sovražne vojne ladje in prevozne ladje na vseh obalah Sicilije.
Ni dvoma, da bo podvrženo še nadalje sovražno oskrbovalno brodovje na Sicilijo »ličnemu učinkovitemu decimiranju, to sta dokazala zopet oba zadnja dneva z lepimi uspehi. Če danes zve nemški narod z zadoščenjem višino julijskih uspehov potopitev, potem se bo in se tudi mora spominjati pri tem hrabrih specialnih odredov, ki so zahtevali od sovražnika v prostoru Sicilije ze sedaj tako bolečin polno plačilo za njegov izkrcevalhi manever.
Uničenih 148 soijelshih oklopjalioi
Sovražni napadi pri Orlu spodleteli - Nemški obrambni uspeli na Siclll]l
Oberkommando der Wehrmacht je dqe 31. julija objavilo:
V	glavnem bojnem odseku vzhodne fronte je včeraj zopet naraščala jakost bojnega delovanja. Naše položaje v loku pri Orlu jo sovražnik znova težko napadel z združenimi silami pehote in oklopnјакоу.; Napadi eo spodleteli v premenljivih bojih z visokimi sovražnikovimi z gubami.
Ob kubanskem mostišču in ob Ladoškem ■Jezeru Je sovražnik zopet napadel t močnimi silami. Zahodno od Krimskaje se je pred našimi črtami zrušil papad, več sovjetskih divizij. Južno od Ladoškej,- jezera so bili z močno podj/oro topništva in bojnih letal napadajoči Sovjeti odbiti, sovražne sile, ki so vdrle v fronto, pa so bile uničene. V obeh zadnjih dnevih so naŠe čete na vzhodni fronti razdejale 148 oklopnjakov. Neka pod-1- -ilea je v Črnem morju potopila eno pe-trolejsko ladjo s 7000 brt.
V	Siciliji so naše čete pri silnih bojih v srednjem odseku fronte dosegle popolen rbrambni uspeh. Vse sovražne, deloma z novimi mi izvršene prodorne poskuse
smo za -nili z visokimi sovražnikovimi zgu-bami. Nad Sredozemljem je bilo sestreljenih 16 sovražnih letal. V boju proti novim pošiljkam v Sicilijo je zračno orožje težko, poškodovali eno veliko prevozno ladjo in pogodilo z bombami čolne za izkrcavanje, skladišča gonilne snovi in naprave pristanišča Avola na jugovzhodnem obrežju '.toka.
Skupine sovražnih letal so včeraj podnevi napadle ntesto KasseMn nekaj krajev v zasedenih zahodnih ozemljih. V pretekli noči so bombardiral^ mesto Remscbeid. Prebivalci napadenih mest so imeli zgube. Težka razdejanja in škode po požarih so nastale zlasti v stanovanjskih četrtih Remscheida. Sile zračne obrambe so po doslej došlih poročilih uničile vsega skupaj 60 letal, večinoma štirimotornih bombnikov.
Nemške podmornice so potopile na Atlantskem morju tri ladje s 15.000 brt in v Ledeneni njorju eno stražno ladjo. Braneč se sovražnih zračnih napadov, so seatrelMe na Atlantiku eno severnoameriško zračno ladjo in eno letalo.
]Vank malim narodom
Evropo bollševlkom - Divji načrt gospostva iz USA
Stockholm, 3. avgusta. Med ameriškimi časnikarji, ki so pred nekaj tedni obiskali švedsko, se je nahajal tudi Mr. Clapper, čegar beseda je v Zedinjenih državah posebno tehtna, ker ima dobre zveze z Roose-veltom. Kot rezultat na Švedskem izvršenih »študij«, izhaja sedaj v severnoameriškem listu »Look« članek, ki se peča i bodočo usodo malih narodov v luči ameriškega pojmovanja. Za mistra Clapperja ni velik •problem svetovna slika, kot jo zasledujejo zavezniki. Ne vpoštevajoč samoodločbe narodov in njihove pravice do življenja kot tudi po naravi in razumu danih zakonov, proglaša razdelitev zemeljske oble v tri interesne sfere za Amerikance, Angleže in boljševike.
Kako si predstavlja mr. Clapper meje teh interesnih sfer, o tem se ne izraža v posameznostih. Tudi tu razpravlja sumarič-no, ko dodeljuje Zedinjenim državam vso Ameriko, Pacifik z njegovimi' obrarAb-
nimi ozemlji in Afriko, medtem ko dodeljuje Angležem Sredozemlje vključno obalne države in arabske dežele in Sovjetski zvezi poleg ozemeljskega razširjenja v Aziji predvsem Evropo. Mr. Clapper, ki predstavlja naravnost prototip imperializma jankejskih nevednežev. se seveda ne briga za to, kaj bodo porekli po ,takem »svetovnem redu« prizadeti narodi, nasprotno, s povzdignjenim kazalcem poučuje male države, da ne sme »kolidirati« njihova pravica do samoodločbe z zahtevami zaveznikov za teritorialne varnostne pase.
V ameriških časopisih je bila že jasneje izrečena v zadnjih dneh cel6 pripravljenost plutokracije, da izroče Evropo v primeru zmage boljševikom. Za »New York Daily News« je na primer naravna zadeva sveta, da se prikl;jučijo. najmailij Finska, Baltik, Poljska In veliki deli Balkana Sovjetski Zvezi,'	' '
Slalin zahleia od Chiirchilla drngo fronto
Nalog „tovarišu" Gltrlnn - Eisenhower zahteva od Italile kapitulacijo
Stockholm, 3. avgusta. Isjalovljenje velike boljševiike poletne ofenzive je napotilo Stalina, da je dal izročiti v Londonu v nujni cbliki zahtevo po vojaški razbremenilni akciji. To zahtevo je prinesel sir Walter Citrine, kateremu so Soviet' predočili, da se ne more smatrati akcije proti Siciliji kot podvzetja, ki naj bi pomenilo otvoritev druge fronte. Stalin je sicer uradno pripomnil, da je hvaležen za vse, kar bo zavezniki doslej direktno in indirektno storili za podpiranje boljševikov —, je pa resno pristavil.
Zairnjcni ponovni napadi pri Orin
Odbiti sovražni prodorni poskusi v srednlem odseku Sicilije
Oberkommando der Wehrmacht je dne ŽO. julija objavilo:
: V bojnem odseku pri Orlu so bili zopet zavrnjeni silni napadi pehote in oklopnjakov.
Južno od I^adoSkegq jezera je sovražno napadno delovanje še dalje popustilo. Ponovne, krajevno omejene, z oklopnjaki in bojnimi letalci močno podprte napade boljševikov smo krvaVo odbili.
- Nemške pomorske bojne sile so znpva ^obstreljevale sovražne položaje na fronti Ob Miuiu in 8 topniškim ognjem pogodile in poškodovale nek oklopni vlak.
V Finskem morskem zalivu so lahke pomorske sile potopile eno sovjetsko vojno vozilo*
Na Siciliji so nemške čete v srednjem odseku obrambne fronte odbile prodorne poskuse sovražnika, ki je imel zgube.
Pred- južno obalo otoka je bila neka sovražna prevozna ladja z 8000 brt po bom-i>ab tako težko zadeta, da se jo lahko smatra za uničeno.
Na Atlantskem morju je zračno orožje potopilo neko trgovsko ladjo z 10.000 brt. Težko zadeti sta bili dve nadaljnji ladji.
Skupine sovražnih bombnikov жо včeraj
podnevi napadle Helgoland in nekaj krajev v sevemonemškem'Ozemlju, med njimi Kiel, in v pretekli noči znova izvršile težak ustrahovalni napad na Hamburg, ki je povzročil nadaljnja opustošenja v mestu. Pre* bivalstvo je utrpelo visoke zgube. Zračne obrambne sile. so sestrelile 54 sovražnih letal.
Nemška bojna letala so v noči na 30. julij metala bombe na cilje v Južni Angliji
Obrežne zaščitne pomorske bojne sile vojne mornarice po v pretekli, noči potopile en britanski brzi čoln severno od Ter-BchelliBga.
da se pod kakršnimi koli pogoji riiora nekaj storiti, da povleče jo Nemci kar največ divizij od vzhodne fronte.
Značilno je, na kak način je napravljen pritisk na Churchilla, da ga prisilijo k akciji v smislu sovjetskih zahtev. Delavski kongres, ki bo v prihodnjih dneh v South-portu v navzočnosti boljševiške delegacije zboroval, naj po predlogu Citrina — v Moskvi so mu uradno podelili častni naslov »tovariš« :— sklene resolucijo, v kateri se zahteva od angleške vlade invazijo na evropsko celino. Citrine, s katerim so se v vseh podrobnostih dogovorili v Moskvi, je. kot se zdi, že Churchillu naznanil nalog, ki ga. je prejel od Stalina. Na drievnem redu soje angleškega vojnega kabineta, ki je bila nenadno sklicana v noči na petek, je bil na dnevnem redu ta problem poleg razgovorov o položaju v Sredozemskem morju. V tej zvezi se zve iz Londona, da je bila dogovorjena proklamacija generala Eisenhowerja, v kateri je zahteval brezpogojno kapitulacijo Italije, med Churchillom in severnoameriškim vojnim ministrom Stimsonom, ki se mudi v Alžiru.
Naravno so Edna v petek takoj vprašali v Spodnjem domu, kaj je bil vzrok te nenavadne Mčne seje. Zunanji minister je pa samo skomignil z ramami in je opozoril na svojo prejšnjo izjavo, da ni razloga za debato parlamenta o zunanjepolitičnih in vojaških vprašanjih. ,,
ШСе no(e bili kriv bombardiranja Rima
Angleži kažejo na jankeje ^ Ti kažejo na povelje Iz Moskve*
Stockholm, 3. avgusta. Reakcija katoliškega sveta na nesramen zračni napad Amerikancev na Rim je, kot prizna londonsko časopisje, vzbudilo neugodne pozornost v angleških vladnih krogih. Ker se uradno naravno ni moči oddaljiti od ame-rikanakih zračnih gangsterjev, se trudijo, da vsaj nevtralce prepričajo o tem, da eo
(шмшшК)
Po imetniku Eichonlauba Oberleutnantu Nordmahnu vodeni odred lovskih letal' Mtfl-dera je scetreUl te dni na vzhodni fronti svoje 6000. letalo.'
Stalni zastopnik Reichsminlstra fOr die be-setzten Gebiete Gauleiter dr. Meyer je sprejel v četrtek odposlanstvo delavcev iz generalnega okraja Estlend. Estonski delavci so pod-vzeli na povabilo Gauleiterja dr. Meyerja -štirinajstdnevno potovanje po Gauu Weatfalen-Nprd.
Ministrski prednednik I>aval preudarja, kakor zvemo iz dobro poučenih krogov, o tem, da bi razširil svoj kabinet. Govore o tem. da državni tajniki in minister Lagardelle' in državni tajnik Gabolie ne bi bila več člana novega kabineta- Med novimi osebnostmi imenujejo zaenkrat bivšega radikalnega poslanca Chl-oheryja.
MarSal Mannerhplm je podelil das Ritter-kreuz des. Mannerheim-Kreuzes letalskemu po-r.oSniku. H. \Vindu za njegovo v 33 zmagoslavnih zračnih bojih dokazano izredno hrabrost In hladnokrvnost-
Nad 10 000 vojakov vseh vrst orožja je korakalo v nedeljo v veliki paradi po glavni cesti Lizbone mimo državnega predsednika in celokupne vlade. Med parado je krožilo precejšnje število letal nad Lizbono. Državnemu predsedniku 80 izročili častni meč oboražene sile.
Kot ugotavljajo tokijski vojaški krogi, so sestrelili Japonci pri svojih napadih na Heng-yang, Lingling, činkiang, Packing, Klenov in Kwellng med 23. in 30. julijem 44 severnoameriških letal-
Po vesti United Prowa iz Washlngtona se je pečal po Rooseveltu sestavljeni »odbor za zaposlitev brezposelnih odpuščenega vojaškega osebja« z nastalimi vprašanji. Odbor je ugotovil, da morajo računati USA Sest mesecev po koncu vojne z 8,200 000 brezposelnimi.
Po Keutcrjevem poročilu iz NewrYorka, je začelo stavkati pred dnevi 2500 dclavcev v Fordovi tovarni za letalske motorje v Riveru Rouge.
V zvezi m slabim ravnanjem pripadnikov USA z Mehikanci v Los Angelesu Je prišlo pred mehiškim zunanjem ministrstvom do živahnih demonstracij proti Severni Ameriki. Velika množica, med njo 400 dijakov, je korakala v trgovsko četrt In so vpili z »doli« klici "pTed prodajalnami severnoameriških državljanov, dočim ao pozdravljali nemška Imena-
Argentinska vlada se trudi, da Se. naprej zatre agitacije, ki merijo na vstop Argentl-nije v vojno. Kakor poročajo iz Buenos Airesa, je policija tam zaprla dve založniStvl- Vse knj'.ge, ki so jih tam našli, so zažgali, med tojtitu tUdI' klijtgro' »Mo»Jcov»k«.. mielja«.
, Prjinierl ugrabi jen Ja deklet so vedno pogostejši v deželah Bližnjega Vzhoda v zadnjih iestlh mesecih V Siriji sami so sodišča zaznamovala 63 takih ugrabljenj, katerih pa niso mogli razčistiti. Časopisje v Kairu' objavlja vrsto naznanil, s katerimi se prosi pojasnil o pogrešanih mladih dekletih.
KazSlrJenJe kug Je v deželah Levante kljub vsem ukrepom oblasti vedno večje radi stalnih prevozov tujih čet- V Palestini so zaznamovali razven primerov kuge tudi številne primere tifusa.
Po anglefild admiroliteti Izdan komunike v Četrtek potrjuje, da se je potopila podmornica »Sahib«.
Severnoameriški vojni minister Je prišel v Severno Afriko, da se pogovori z generalom EUsenhowerJem, tako je v četrtek sporočil njegov namestnik Robert Patterson v Washing-tonu. K vojnemu položaju na Siciliji Je Patterson izjavil, da nič ne Kaže na to, da bi popuščal odpor osnih bojnih sil.
BIvfii general Glraud se Je po razgovorih z amerlkanskimi In britanskimi državniki vrnil v Alžir V dobro poučenih krogih angleškega glavnega mesta opozarjajo na to, da so WU pri odhodu vodje dlsidentov iz Washington* storjeni izredni ukrepi za njegovo varnost.
Po Kcuterjevem poročilu je čez rok Izostala britanska podmornica >P 605« In jo je treba smatrali za zgubljeno- Ta podmornica je bila zgrajena šele ob začetku vojne In je spadala med najmodernejše podmornice britanske mornarice.
samo Amerikanci odgovorni za to sramotno dejanje. Tako je bilo po vesti »Nya Dag-ligt AUohanda« sporočeno »zaupno« inozemskim- diplomatom v Londonu,-da je Roosevelt osebno dal povelje za bombardiranje Rima in je bila angleška vlada šele potem obveščena.
To početje angleškega zaveznika občuti-
jo Amerikanci zelo neprijetno, ker se čutijo zato še bolj osramočene, kot so sami doslej priznali. Prišli so zato na misel, da samim sebi preskrbe alibi. Po navodilih iz Wasi hingtona trdijo Y lizbonskih ameriških krogih, da je bil sklep za bombardiranje Rima uspeh sovjetskega vplivanja. Pri vseh razgovorih se poleg tega poudarja, da se vodi Vsa sedanja ofenziva v Sredozemskem morju po Angliji iri USA >v intimnem vojaškem in političnem kontaktu z Moskvo.«
Kdo se ne spominja pri tem grotesknem ameriškem razbremenilnem poskusu učinka bumeranga? S tem da so jankeji poskušali opravičevati svoje barbarstvo, so priznali vso svojo odvisnost od Moskve, ki gre že tako daleč, da dobiva Roosevelt od Stalina
vojaška navodila.
VerUc imd Oruek NS- 0«.отвг1ав and DruekerM Riirnten. GujL'H. KUeenfurt — Vsrlagaleiter Dr. Bmil ^eitjan (im Wpbrdienst), — Heupt-»ekrlftlelter: KriMrieh Borttmsnn. — Zuweeit let ▲lUMiienlist« Mr. k cUl^'c.
Mitfrwoch, 4. Angnat 1948.
К1,П	V " " T n T Е
Seite 3. — Nr. 61.
Ј6 USA-Bomber bel АпдгШ auf rumfinlsches dfgebfef abgeschossen
Deutscher Angriff an der Mius-Froni
Beherrsdiende HBhen im Storm genommcn - Alle felnfllidicn Durrtibrnftsversurtie aul Sizilien gesdieltert - Blgensr Angriff bramie Geiandegewinne

EI n C S C h w e Г e Г e r n k a m p t h a 11 p r! c ;i •• r K r 1 e к в ш u i i « e f e r I i g m o n t i e r t Dor kUnftlye Batterlcohef beglht elch xn"- prst^nmal an »t-in GeW'hlit/,.
(РК 'rfnnhme: К;-1''т'"icrlchter Jank. PBZ., M.)
Aus dem Fillirerfaauptquartier, 2. Aagost. Dm Oberkommando der . Wchrmacht gibt btkannt:
Der (igeoe Angriff an der Mias-Front bradite *citeren Gelandegevlnn, Die beherrschende Hohen-atellifflg wurde erreichi und Im Stum genommen. Die Sovjeta erlitten hiet bcsonders hohe Verluste an Mensdien tmd Kriegsmaterial. Siidwestllch топ Orel sind die mit starkem Panzer- and Luftwaffen-einsatt gefiibrten Angriffe der Bolsdiewisten unter Vemichtting тол zahlreicben Panzera blutig abgc-wieten worden. Die Luftwaffe griff an den Sdiwer-punkten der Kimpfe mit Kampf- und Nahkampf-fliegergesdiwadcrn ein. S«dig Transportxfige nnd ein Fanierzog wurden getroffen.
An der Kandalakscha-Front stellten deotiicht Gre-nadiere im wegelosen Urwald iwej feindllche Batail-hnt und zersprengten eie.
An-der siitilianisdien From aetzten die Briten und Kordamerikaner beaondera im Mittelabachnitt der Front ihre Angriffe fort. Alle Dardibnidisveraadie scheiterten jcdocfa an der hartnickigen Abwebr un-aerer Truppen nnter achweren Verlueten fflr den Feind. Ein Oberramdiend gefChrter Gegenangrjff brachte widitigea GebirgagelSnde wieder in unacre Hand.
Sdioelle deotadie Kampfflugicngc veraenkten im
H«fen TOn Palermo einen Mmiitionedampfer »on 5000 Brt, td)t wcitere groAe Transporter wurden schwer getroffen. Im Hafengebiet »tibst entstanden Brand«.
Deutsche Jgger und Flakartillfrir der Luftwaffe Temichteten gcstern Ober der ttallenisdien Kiiste .<ed)s, Bordflak der Kriegsmarine ein feindlidie« Flugzeug.
Am i. August vemidit« tin amcrikaninches Bom-bergesdiwader von etwa 125 viermotorlgen Plug-zeuge* einen gesditosscnen Angriff anf das ruma-nische Otgebiet durchzuftihren. Deutsdi-rumSnlsche LuftTcrteldigungskriifte traten Ibnen reclitrcltig ent-gegen und zersprengten den feindlichcn Verband so wirkungsvoll. daR nur 60 bis 70 Flugzeug« zu einem zcrsplitterten Angriff kamen. Von diesen wurden 36 viermotorige Bomber abgesdiossen. VieU weitere erhielten so schwere Bcschadigungen. daR audi von ibnen ein Tell auf dem laagen RQd(flug fiber See mit Sidierheit verlorengegangen iirt. Die veruraaditen SdiUden in den Angriffszielen sind nidit bedeutend.
Ober dem Reidisgebiet fanden kcine Kampfband-lungen statt.
Ober dem Atlantik wurde ein feindlidtes GroBflug-boot in Luftkampf welt anf See zum Absturz ge-bradit,	,
bessere Qualitiit, die bcssere innere Haltung, die den Gegner sclilagcn wiirden. An die Jungen gewandt, sagte Donitz: „Ich glaube an die Ju-gend, wie ich immer an die Jugend geglaubt habe. Die Englander spotten iiber meine jungen Besatzungen, auf die icii stolz bin. Sie bczcicli-nen meine Kommandanten als Sauglingc, doch meine Kommandanten und ihre Manner habcn ihnen gezeigt, wie „Sauglinge" zuschlagcn konnen Ich glaube an die Jugend, an ihre Einsatzbereit-schaft. und ich weiR, dali sie eines Tages in der Wehrmacht, in der Kriegsmarine es den aken Kricgern gleichtun werden,"
Die Апбргафе des Grofiadmirals endete mil dem Bckenntnis: „Wir wollen gerade in dieser Stunde unseren Giauben an das deutsche Volk, an seine uncrschiitterliche Beharrlichkeit, seine Zahigkeit, an seine Standfestigkeit bis zum Sieg, ebcnso wie unsere Treue, unsere Liebe und unseren Gehorsam zu unserem Fiihrer geloben!"
Uie XowfgelMgieniMii Лт iimpiere
fk. Stockholm, 3, Aug. (EigCnbcrlcht.) ,,Idi hatte keine Ahnung wlcviel Freunde ich In England gehebt habe" sagte der bisherige Sowjetbotscliafter in London eine Wochc nach Ausbruch des Krieges zwischen den europaischen Partnem des Drelmiichtepaktes und der Sowletunion mm Londoner Vertreter der schwedi-schen Zeitung ..Aftonbladet". Aug alien Kreisen London: driingtcn sich damals die vorheMiur heim-lichen Freunde der Boischewisten und ienc Polltiker, die rcchtzeitig die neue Koniunktur wahmehmen wollten. an Maisky heran. ил1 ihm die Hand zu schiittcln Kein Wunder daB sich der Sowjetbot-schafter bald als Mittelpunkt des gesellschaftlichen und politischen Lcben.« in der britischen Haupistndt fiihitc klug Icde Chance ausniitzend, пш ftir dtn Bolschewismus zu agitieren. Zweifellos l.«t ihm das mil Unterstiitzung seiner Intimen Freunde In der englischen Staatsfuhrung vor allem Churchill und Eden in so weitgehendcm MaCe gelnngen, daR in England der Rolschewismus den groRten EinfluR bc-sitzt. Dieser beschriinkt sich nicht auf die britischen Inseln. sondem auch in alien Gliedstaaten des Empire 1st dieselbe Entwicklung zu beobachten.
Eine schwedlfiche Zeitung die das Vorliegen топ Planen des Kremls vermutct seine wcltrevolutionSren Btstrebungen vorwiegend auf die Aifflbsuug utid Sowjetisierung des Empire zu konzentrieren. dOrfte damit zweifellos auf der richtigen Spur «ein-
Die Soviets stehen auf dem Standpunkt, daS »ie ед gar nicht notig habcn uber ihre europaischen Plane mil den Plutokraiien noch (Igcns zu ver-handcln. nochdem diese |a Europa in Bausch und Bogen als alleinigc .EinflulisphSrc" Moskeu zu-gestanijen. In neutralen Landcrn allerdings sicht man diesen Vorfal! mit anderen Augen an. Eine Zeitung erinnert an die kiirzliche Erklarung T.itwinOw-Finkel-sieins der auf der Fahrt von Washington nach Moskou in, Teheran in einem Interview verkiindete. die Sowletunion habe Anspriiche auf balkanisches Gebiet und miisae aus Griinden ihrer ..Sicherheit" alle lender bis zur Agais und zur Adria ..kontrol-liercn". Litwinow-Finkelstcin proklamierte damile bereits die Schaffung eines groRen Sowietstaates im Donauraum, Andererseits werde von den Boischewisten auch eine Icbhafte Agitation fUr die Griindpng einer sowjet-«rablschen Union betricbcn.
Alle diese Vorgange und Entwicklungcn sind ge-wichtige Bcweise dafiir. de8 die Auflosung der Komintern nur ein Bluff war In Wlrklichke.it. ar-beiten die weltrcvolutioniiren Organ isationen de# Kremls mehr denn |e mil Hochdruck In alien Ihnen errcichbaren I.andern Das isi auch der einzige Grund, we rum Maisky nach Moskeu zariickgeholt wurde. wc sich zur Zdt auch l.itwinow befindet. denn er. 1st In der Tat der beste Experte filr die zu-kiinftlge Leitung der bolschewistlschen Hetz- nnd Wlihiarbelt inncrhsib des britischen Empire-
Ghurthills alte Ausrede
Genf, 3 August. Singapur, das heutlge Schonan, 1st wohl dielenige Bastion des 'ш Laufe der Jahr-hunderte zusammengerauberten britischen Empire, deren Verlust man in England am schwereten ver-schmerzt. Unter dem niederschtnettemden Eindruck dtr so rasch erfolgten Erobemng dieser ,^rSBten See-festung der Welt" muBte daher Churchill selnetielt das Versprechen abgeben. alsbald einen ausfUhrlichen Rechenschaftsberlcht darilber dem Parlament *om-legen. wleso Singapur so rasch fallen konnte. Churchill ist dem Parlament selbstverstindlich bb heute die geforderte Antwort echuldig geblleben. Jedesmal. wenn er von den Abgeordneten wieder an sein damaliges Versprechen er'nnert wird. gebraucht er Irgendeine Au-srede. und so lieB er denn auch un-langst nafh einem Bericht der . Evening Newa", selnen Stellvertreter im Parlament Attlee einem Abgeordneten der sich erkundigte. wo der Bericht blelbe. die fUr seine parlamentarische Taktik nnn-schon ftet ..klassische" Antwort ertellen. der Bericht кбопе nicht verSffentlicht werden. eolange Jer Fetnd dtWMH Tnformationen zlehen kSnne.
Bomben auf USA-FIagpIiftze
Sdianghai, 3. Aug. Die fapanisdie Luftwaffe ridi-tete bel erneuten Angrlffei auf Hengyang, SQdhonan und Klenow (Nordfuklen) groBen Sdiaden an. wie ein lapanlscher Frontbericht meldet. In det NShe von Hengyang gelegene mllltgrlsche Elnrichtungen wnrdep zerstort. Von einlgen zehn eldl Uber Hengyang sum Kampf steUenden USA-FIugzeugen wurden vier ab« geschossen. Nur ein fapanisdies Flugzeug wlrd Ш' mlBt. Von Klenow, wo der Flugplatz bombardiett wurde, kehrten alle iapanisdien Fingzetige znrOdt.
DonitzundAxmaimsprachenzurdeutschenJugend
Ser Grofiadmiral: „lA glaube an die Jugend, wie Idi immer an sie geglaubt babe"
Berlin, 3. August. Auf der Ostsee rnaBen die Besten der Marine-Hitler-Jugend in einem Lei-stungskampf Ihre Krafte und gaben ein prach-tiges Zeugnis ihrer Starke und ihres hohen Aus-bildungsstandes fiir den spiiteren Einsatz bei der Kriegsmarine. Die Kampfe bewiesen die un-gebrochene Kraft der Jugend. die dem Luftterroi der Anglo-Amerikaner ausgesetzt ist. Die Ko-ionnen der Hitler-Jugend lieBeu den Sinn dieses Krieges eindringlich bewufit werden: Um diese Jugend, um die Kinder der kampfenden Soldatun und arbeitenden Miitter fiihrt das Reich seinen unerbittlichsten Kanipf aller Zeiten. In dieser Jugend aber besitzt GroBdeutschland auch seinen langen Atem in diesem Krieg, den unsere Gegner mit den verwerflichsten Mitteln in der Hei-mat, mit dem Morden von Frauen und Kindern. cntscheiden wollen.
Reichsjugendfiihrer Axmann bezeichnete den Krieg als »trengsten Richter, der das Urteil spreche uber unsere Pfliehterfiillung. Die Kriegs-aufgaben der Hitler-Jugend, vom Einsatz bei Bombenangriffen bis zur Erntehilfe, bewiesen die Einsatzbereitschaft der Jugend. Artur Axmann sagte welter: „Es ist sehr leicht in der Zeit des Friedens, vom starken und tapferen Herzen zu sprechcn: es ist schwerer in einer liarten Zeit, mit tapferem Hćrzen zu leben. Es l«t leicht zu gehorchen, wenn der Befehl der eigenen Neigung entspricht; das Wesen der Dis-ziplin aber fangt erst dort ata, wo die person-liche Neigung aufhort. Es ist leicht in der Zeit des strahlenden Gliicks, von Bestandigkeit zu
sprechen; die Beharrlichkeit muB sich erst er-weisen, wenn wir Schlage zu ertragen haben.
Die Jungen und Madel der Hitler-Jugend sind dankbar, dafi sie ihrem geliebten Fiihrer be-weisen konnen, daB er sich in ieder Stunde auf sie verlassen kann."
Dann sprach GroBadmiral Donitz. Er fiihrte an den Beispielen seiner Soldatcn auf den U-Booten und Schnellbooteri den Bcweis, daS das Gliick und der Erfolg der Gesamtheit ab-hangig ist von der Pfliehterfiillung des einzelnen Diese deutschen Soldaten konne keine Macht der Welt iiberwinden, denn sie besaBen die
Was eine Kapitulation fiir Mien bedeulen wiirde
Betrafttnngen der „Tribuna" zu den Forderungen Washlngtons und Londons
Rom; 3. August. Unter dem Titel ,,Man darf die Wirklichkeit des Krieges nicht aus dem Auge verlieren'. schreibt die Zeitung „Tribuna" in einem Leitartikel u. a. folgendes; .Der Feind verdoppelt und verdreifacht seine Anstrengungen um den italienischen WIderstand zu' brechen.
Der Feind hofft, nach den ticlgr(;ttenden politischen und moralischen Umwttlzungen. die in diesen Tagen in Italien stattfanden Im Mittel-meerraum iiber die Ruinen und ein entehrtes Italien zum Siege zu schrelten. Es spekuliert dabei auf die I.age in Italien und hofft. cs in einen Zustand der Anarchie zu stiirzen det auto-
Prinzip der Einheit fiir die deu'sche Wirtscha't
Reidisminister Punk spraA in Dortmund - Lenkung der Leistung im Kriege
rd. Bochum, 3. August. (Eigenbericht.) In Dortmund sprach vor den Wirtschaftstuhrern Westfilcns In Anwes'nheit von Gauleiter Albert Hoffmann und Stutssekretar Dr. Landtried Wirtschaftsminister Funk iiber die Autgaben der Lenkung and der Leistung der deut^hen Wirtschaft im Krieg Die Leijtungen der deutschen Wirtschaft, insbesondere der Ruhr-wirtschaft, seien einmalig und zeigten fort-laufend neuc Sie)i;erungen. Die Notwendig-keiten der auii*rs:en Kriegsanstrengungen erfor-dern wif auf mihtiirischem und politischem, »uch auf dem Gebi;t der Wirtschaft strengstc Durchfiihrung des Pcnzips der Einheit. Durch tie erst kom m t die iiberlegene europaische Wirt ichaftskraft, die Deutsckland in semem Kampt gegen den Bolschewtsmus und die Plutokratien einsetzt. Sie kann bis zu ihrer auRcrsten Leistungshohe gesteigert werden. Ohne die tech-nische Leistungsf'ahigkeit der Gegner zu unter »chatzen, musse immer wieder betont werden, daS mit technischen Mitteln tllein ein Krieg wie dieser nicht gewonnen werden kann. Ent-(cheidend Kien die besseren getstigen Krafte und die Personlichkeitswerte, die bei uns wirksam ftnd dank der besseren Ordnung und Disziplm •nd dank einer hoheren Verpflicntung. die jeder Deutsche als kategorischen Imperativ in sich iri'gt. Der Minister wies bei dieser Gelegenheit «uf seine Eindriicke hin, die er in dem vom Feindterror schwer getroffenen Ruhrgebiet selber hatte sammeln konnen, Wenn man ihn fragen wiirde, wie die Stimmung im Ruhrgebiet sei, dann werdc er antworten: „Seht euch nach den Terrorangrtffen die Leistungen. diwes Gebtetes tn, dann kennt ihr die Haltung der Wirtschat' ■und der Schaffenden an der Ruhrl
106 Milliardeh Dollar Durch des »ntstehcnde Deficit wlrd sich d<e amcrlkantscbe StaetKichuld vor Juni nachstcn Jahres auf iiber 200 Mllliarden Dollar erhohcn- Das vorigc lahr schlofi bereits mit einem t'ehlbeira^ von 58 Milhardcn Dollar ab. da den Aus-jabcn von 80 M'lllarden Dollar ledijiich Einnahmen in Hohe von 22 Milliarden Dollar jegeniibcretanden.
„Bolsdiewistlsdie Gefabr im Vordergrund"
Oslo, 3. Aug. ..Die bolschcwlstlschc Gefahi stcht im Vordcrjrund nnd Uberschattet alle anderen Probleme des Tages". so betonte der norwegische Mini-, ster fiir Volksaufklarunj und Kuliui Fugelsang in einer Rede auf einer Kundgebung des Nasional Sam-ling, Solite einmal Europas Front Im Oaten ins Wanken kommen so wiirde der Bolschewismus iiber Europa herelnbrechen Alle Lander Europas siitndcn vor dieser glelchen Gefahr. Der Kampf gegen den Bolschewismus und die Sicherung dei Zukunft ver-langten datcr eine Sammlung Europas.
matisch seine vielen und noch kraftvollen Ener-jicn schwSchcn wiirde,
Der Feind fordert die Kapitulation Itallens. weil er es trotz allem furchtet und well er den Verlust von Menschen bei einem Unternchmen vermelden mufi das trotz seines schelnbaren F.rfolges nicht die jroftten Schwierigkeiten vei-blrgt, Aher die KnjjiSnder itnd Amerikaner uber-sehen niclit daR weder die Regierung noch Mar-schall Badoglio «ich zu einer feigen Geste hin-relRen lasscn wiirden
Was wiirde eine bedingungslose Kapitulation fiir Italien bedeuten die Roosevelt und Churchill 'etzt dem italienischen Volk unter der Drohung der einzisen Alternative dei Ausrottung der Nation wieder gnoehoten haben? Fine Hedin-gun4slose Kapitulation wurde ewige Schande die Zuriicksetzung Italiens aul den letzten Platz unter den Natlonen den wirtschaftlichen und finanziellen Ruin die Arbcitsloslgkeit von Mil-lionen von Riirgern Hunger und RIend und mill-tiiri.sche Besetzung filr eine unbestimmte Zeit bedeuten, sie wiirde die IJmwandlung des Ita-•icnischen Roden« In ein Schlachtfeld und schlleR-lich eine Krb-schaft des Fiends und der Rachsucht bedeuten die die Zerstorung aller unserer ge-heillgten Traditionen unseres nationiilen lebens, unserer Religion und unseres Familicniebens ■»owie unseres Sozlalsystems nach sich Ziehen wiirde Fs ist erforderlich daB die Italiener 1US diesen Gegebenhciten heraus die Drohungen und die Schmeicheleien der Gegner richtig ab-schatzen und daraiis^dle notwendigen Konscquen-zen Ziehen Der Krieg geht weiterl"
F&hrcrhiuptquartier. 30 lull Dei FQbrei hat dem Duct zu lelnem 60. Gehuitstag durch Generalfeld-marschall » KcsNclrlng als pcrsonllcJies Geschcnk die jesammclten Werke von Nietzschc in einer bcscindcrs gefertigten einmailgen Ausgabe mil einer herzlichcn Widmung Đbersandt.
Roosevelt prophezelte riditlg
rd. Stodtholm, 3. August. (Eijenberichr.) Ausnahms weise hat sich einmal eine Prophcieiung Reoscvelts allerdings eine fiir den USA-Steuerr.ahlet wenig er-freuliche, bestatigt. Als er seincrzeit fiir da* Finan? |ahr 1943/44 Kriejsausgaben tn Hohe von etw« .100 Milliarden Dollar voraussagte ertcgte das selbsi bei des Yankeei. die e'ch angeblicb durch nicbts ver-bliiffen lessen. groCes Aofsehen Die Ziffem warden «Jlg«mein ale ..pbantastiseb' bezelchoet Troudem Obersteigen die tatsichllchen Krlegeausgaben, wie Reatet-Meldaojen an# Washington ni entnehmen <st den Voraatchlaj $og»r nocb шв 6 Milliarden. Ln Vomxehl«! 1944 tMckdoca Ш akakeh »it






t' ..1.1 £ e r a u t d e m xH a t . c n 1 n u i e s c It 1 a c it t Mit Bilschen gegen FUeg«redcht getaynt itnd m It Panzer Orenadleren besetzt, riicken sle in den Вашп atlidoat Orel vor	(PK>-Aufnahme: Kriegsberichter Henisch, HH-, M.)
4. — Xr. 81.
KARAWANKEN BOTE
Mittwoch, 4. August 10ЛЗ,
:fcAicfteafe amcmikanisdfkew ShiUsiđenitsn
V7lO Qio on Л of on	/ Moid und Konuption von Lincoln bis Holding
fVlC QIC cuuclcll . . . / VonEUen Aram	uf.«.,
Kaplt&n Lincoln erhob sich sofort, gab sel-nem Vater die Wand und verabschledete elch.
Die TUr hatte alch kaum hinter ihm g-e-•chloseen, ale aie abermads geOffnet wurde-Bin Dlener brachte dem Prfisldenten elnen Brief. Lincoln rlB ihn auf und las, daU Grant nlcht mlt Ine Theater kommen кбппе, da er drlngend abrelsen mUsee-
Mord kn Theater
Abends begab Lincoln elch mlt lelner Frau In* Theater. Im ersten Rang war fUr ale elne Proezenlumeloge reservlert, In der sle Platz aahmen. Neben Ihm safi seine Frau und die Tochter des Senators Harris mlt ihrem Stlef-bruder, Major Rathboije. An der Loge war daa Sternenbanner gehlBt- Etna TUr war un-mlttelbar mlt dem Hauptausgang verbunden, wUhrend die andere zum Notauagang, elnem dunk I en Korrldor, fUhrte. Kaum hatte der Prilaident Platz genommen, glng der Vorhang auf. ЛПев folgte mlt gespannter Erwartung der Aufflihrung, die zu Ehren des PrKslden-ten gegeben wurde.
Pietzllch, die Szene hatte Ihren H6hepunkt errelcht, krachte eln SchuB- Eln Mann sprang aus der Loge des Pr&sldenten auf die BUhne und verschwand In den Kullssen-
Mlt Blitzesschnelle hatte sich alles abge-•pielt- Die Zuschauer safien noch vor Schrek-ken gei&hmt, da drang der Ruf aus der Loge: »Der President 1st ermordet worden!«.
Da kam Leben In die Menschen; alles sprang yon den Sitzen empor und drJin^e znin Aus-.gang. Elnige Beherzte eilten auf die BUhne, um den M6rder zu verfolgen. Wfthrend man aber den Tttter noch Im Theater suchte, er-tente Pferdegetrappel von der StraBe herauf und ale hinauseilte, sah man ihn in Win-deeelle oSvonreiten. Berittene wurden Ihm nachgeschiokt, dann dr&ngte alles nach der Loge dea Pr&sidenten. Aber jede Hoffnung war vergebena, der MeuchelmSrder hatte eein Werk vollbracht, — Lincoln war nlcht mehr su retten, In den Armen seiner Frau hatte er eels Laben ausgehaucht.
Ein Loch in der Xiir
Man stand vor elnem R&tsel. Wle war «a dem MOrder mSgllch gewesen, den Prttsiden-teh inmitten seiner Umgebung zu erschleBen?
Die Untersuchung begann und man stellte feat, daQ in die TUr zum Notausgaing ein klel-niM Loch gebohrt worden war Die Tat muBte aorgsam vorbereitet gewesen eein. Der T&ter hatte sich In den dunklen Gang geschlichen und sich durch dae Loch orientlert. wahrend die Handlung auf der BUhne auf dem Hoch-spannungspunkt angeiangt war, hatte er leise die Loge betreten und dem Prttsidenten von hinten in den Kopf geschossen- Durch die tJberraschung des Knalles waren die Insassen Im ersten Augenblick wle gei&hmt, der M6r-der war auf die BUhne gesprungen und von dort ins Freie geeilt, wo eln Pferd fUr seine Flucht bereit stand. Immerhin war ea er-staunllch, daB der Tftter sich auf der BUhne ao schnell zurechtflnden konnte, um unver-zUgllch ins Freie zu gelangen Dies Ratsel aollte sich jedoch bald Ibsen- Soldaten und Polizlsten hatten den Morder gestelit und dleser war in eine Scheune geflUchtet. Ala man die Scheune umstellte, schoB er unentwegt auf die Polizlsten. Es entwickelte sich ein Feuergefecht, bei dem der Mdrder ums Leben kam.
Des RtltHels Losung
Ala man die Lelche sorgfaitig untersuchte, wurde der MOrder als der Schauspieler Booth, » ein SUdstaalter, fentgestelit. Das Rittsel, wieso
er sich auf der BUhne so schnell zurechtge-funden hatte, war damit geiest, denn als Schaiispleler kannte er natUrlich die Elnrlch-tungen der BUhne, die Kullssen, sowie Eln- und Ausgtlnge ganz genau Zuerst glaubte man. Booth habe als fanatlscher SUdstaatler den SUden rJichen wollen. Als man aber die bel Ihm gefundenen Brlefe slchtete, stellte fs sich heraus, daS Booth eln gedungener MOrder war der elne hohe Summe fUr die AusfUhrung der Tat erhalten hatte-
Der Grand der Tat wurde nlcht elnwand-frei geklftrt, atoer es 1st wohl rlchtlg anzu-nehmen, daB Lincoln ermordet wurde, well das System seiner Reglerung allzuvielen unbequem geworden war. Lincoln haBte das Unrecht und verfolgte unansichtlich die Beamten, deren Sinn nur darauf gerichtet war, ihre Stellungen dazu auszunutzen, im TrUben zu fischen. Die Sftuberung des Kabinetts unter seiner Reglerung war ihm verdacht worden, und ware der Krieg gegen die SUdstaaten nlcht ausgebrochen, wer weifi ob Lincoln nlcht schon frUher ermordet worden wtlre-
Johnson — Korruption am laufenden Band
Lincoln war tot und Johns, der Vlzepra-sident, wurde nach den Bestimmungen der Verfassung der Prftsident der Vereinigten Staaten- Kaum war er an die Regflerung ge-langt, so rlB er alle Gewalt an sich und herrschte in einer Weise, diy die Staatsmit-glieder vor den Kopf stieB-
Nach kaum elnem und elnem halben Jahr sah der Deputierte Ashley sich gezwungen gegen Johnson — am 7- Januar 1867 — im KongreB folgenden Antrag zu stellen:
>Ich beschuldige den Prasidenten der Oberschreitung seiner Amtsgewalt und ge-waltsamer Eingriffe In die Verfassung und Geset'ze, well er von s elnem Stellenverge-bungB-, Begnadigungs- und Vetorecht elnen nachteiligen ungesetzlichen Gebrauch macht, Staatsgelder zu unrechtmaBigen Zwecken verwendet, die Wahlen In gesetz-widrlger Weise beeinfluBt und selbst Handlungen begangen und sich mlt anderen zu Handlungen vereinigt hat, die nach der Verfassung schwere Staatsver-brechen slnd und bestraft werden mUssen-c
Der Mensch wird groB in der Stille, und da-nach erst: wenn seine GrOBe offenbar gewor> den ist, wird es iaut um ihn vom L&rme seines Ruhxnes.
*
Jeder Handelnde wird zuweilen fttr elne Sache von 100% Wichtiglteit einige andere
bis zu &9% wichtige opfem miissen.
*
Weil wir im Grunde gewiB sind, daB die Sonne auch dann scheinen wUrde, wenn wir nlcht da waren, veriatigen wir noch nach elnem anderen Lichte: In una soli es aufgehen und niemais wieder untergehen in una, selbst
im Sterbcn nicht und nicht im dunklen Grabe. . *
Wem immer und sogleich ein Tun mflglich und geboten ist, dem Bauern und Soldaten etwa, dem braucht nur ein kleiner Wortschatz zur VerfUgung zu stehen und wird auch genllgen; unbeschrtinkt aber mufl der dea Dichters und Philosophen blelben! Wer sucht, kann wohl sagen, waa er sucht; jedoch ist das dann noch nicht das Gefundene und wird anderen nicht
Auf Grund dieses Antrages des Abgeordne-ten Ashley beauftragte der KongreB du Ju-stizministerium zu untersuchen, ob President Johnson sich Handlungen habe zuschulden kommen laesen, die darauf berechnet waren, die Regierung umzustoBen, zu schwftchen oder zu korrumpieren.
BeschlUsse gegen den Pr&sidentem
Der KongreB beschloB, dem Pr&sidenten wahrend der Dauer der Untersuchung daa Begnadigungsrecht der ehemaligen Rebellen abzuerkennen und ihm zu verbieten, Senatoren zu ernennen oder abzusetzen. Der Protest dee Prasidenten gegen diesen BeschluQ wurde ver-worfen und die Untersuchung begann.
Obgleich der JustizausachuB sich die grOBt-mbgliche MUhe gab, die Untersuchung ao schnell wle mdglich durchzufUhren, ging dae Verfahren nur langsam vonstatten- Johnson machte seinen ganzen EinfluB geltend, um die Untersuchung zu erschweren. Er wuBte zu verhindem, daB wichtige Zeugen erschienen, ja er lieB sogar einige verschwinden, und der UntersuchungsausschuB war der Verzweiflung nahe, denn selbst wllllge Zeugen hatten Angst, gegen Johnson auszusagen, da aie seine Rache fUrchteteu.
Doch mitz&her Energle, unteretUtast von den-jenigen, die Johnson ihrea Amtee entsetzt hatte, gelang es dem UntersuchungsausschuB, eine genUgende Menge Materiail zu eammeln. Ale der AueechuB mitten In der grOBten Arbeit war, berief Johnson eine KongreB ver-sammlung ein und da er immer noch Pr&-sidedt war, muBte der KongreB dleser An-ordnung Folge leleten-
Am 3. Dezember 1867 begab Johneon Wch mlt groBem SelbetbewuBteeln und elner WUrde, ale eel er der redlichete Menech der Btaaten, zur Sltzung des Kongresses.
Ich werde mit Waffeng^walt vorgehen
Er erSffnete die Sltzung, richtete alch zu seiner ganzen GrOBe auf und rlef mlt don-nernder Stimme gegen den KongreB gewandt: »Solite der KongreB nicht sofort den UntersuchungsausschuB beauftragen, die Untersuchung abzubrechen, so werde ich gegen den KongreB mlt Waffengewalt vorgehen und den UntersuchungsausschuB sprengen!«
Fortaetzung folgt.
in kurzer Form als Tatanweisung, Хлћге oder Befehl gegeben- Der Dichter und der Phllosoph finden eigentllch nicht viel mehr ale die Richtung ihres Suchcni- Und dann euchen aie: sich selbst oder die Gottheit. Wer erkannt hat, was er sucht. hat allerdings achon viel ge-funden, aber des Suchens nach diesem Waa selbst ist kein Ende, und so 1st der suchenden
Worte und Wbrter keln Ende-*
Dllettantlsmus ist Natur ohne Kunst, Mani*-rismus Kunst ohne Natur, 8til: Natur und Kunst durchdrungen-
*
Woran erkennt man den Epigonen? Daran, daQcr nichts wahrhaft tief ernst nehmen kann und niemais an elnen Anfang gelangt, wo er der Beglnnende ware, nle in eine WUste, die er bepflanzen mUQte.
*
Die Tat ist stumm; wber ale aelbat kann alch das nicht sagen. Dazu bedarf ea der Dichter und Denker!
<Um!M SGHAtZKASl-LEIII
Heldisches Leben
Kin Held ist, wer einer groBen Saohe M dient, daB eln« Person dabel gar nicht in Fr»-
ge Iconunt.	Nietsche-
*
Heldentum wHcIist nur $uit dem Boden des Olaulietui «n eine iieiUge und gerecht« .4ach*>
Adolf Hitler-
' *
Ks Ist nicht Jedem vergOnnt, mit der Waffe in der Hand zu k&mpfen Sein Leben als Held zu flUirm, ist kelnem verwehrt-
Adoif Seifert-
*
Kelner kaim die Welt verbessem, wenn er nicht rait der Verbesserung l>el sich selbst den Anfang macht.
*
Es 1st nicht damlt getan, sittUche Forde* rungen aufzustellen, sondern man muB sic am nich selbst voiistrecken, um ihnen Leben za
geben.	Waiter Flex-
*
Sprechen wir nur dann von Haltung, wenn
wir es ernst damit meinen *
Noch slnd wif nlcht verloren, noch sind wir
zu retten, aber nur durch- una aelbat- Jahn *
Waa man nicht aufglbt, hat man nicht \-er>
lor«i.	ScliUler-
*
Den Hammer aufs Hen ond den Tod auf Verrat!
Nur die H&rte und Treue laBt gel ten!
Nicht welbllch verzagen, una rettet die Tat.
Nur der Mut trtfft den Herrscher der Wei ten I *
Du mnSt ateigen oder sinlien,
du mniit herrschen und gewlnnen Oder dlenen und verilcren,
Hammer oder AmboB sein-
Ooethe.
*
Was noch sn lelaten 1st, dae bedenke, warn du schon geleistet hast, das verglB!
Ebner-Eschenbach-
*
Es glbt ftlr den Menschen nur eine Schuldt
die nicht er selbst zu seIn-	Lagarde-
*
Vertranen zu sich selbst 1st Kraft, und Kraft 1st Freude,
und Freude 1st Leben,
und Leben 1st Schaffon,
und Schaffen 1st Sieg!
Jtlalschlen-
* :
Nlcht dem Leben aus dem Wegp geheni
Kelnem Tag! Kelner Frage! Corch Fook-*
Darauf kommt ee an: Heldentum let nicht Angelegenheit der Worte, Heldentum let Tat; 1st Leben, ist Haltung.
*
Heldentum 1st die Krone aller Tugenden: des Man new, dem JUnglinge, der Frau- Held ist, der nle verzagt Im Dunkel der Zelt, der nle das Ziel verglBt im Oianz des Sieges. Held 1st der Kiimpfer, der Treue halt, der in Tat und Opfer der Gemelnschaft des Volkes unlosbar verbunden Ist
taverschaum«, ale eln bedeutendes Ausfuhier-zeugnls der Bataver, elnea germanischen Stam-mee an der RheinmUndung- Es steht ziemlich feat, daB man bereita damals sowohl Hart-aeife als auch Schmleraeife herzustellen wuBte, In alten Schriften finden wir verschieden# Rezepte fUr Seifen und Anweisungen fUr d#» ren Gebrauch. Bckannt ist auch, daB Karl der GroBe aeinen Landgutverwaltern befahl, steti bedeutende Posten Seifen in Vorrtit zu halten, auch BtKndig Seifensieder unter dem Gesind« zu beachKftigen-
Doch in der breiten Maese des Volkes bllel) der Gebrauch der Seife lange unbekannt. Zwar entwickelte alch Im 17- Jahrhundert eine ge-werbsm&Bige Seifensiederei, die aus tieriachen Abfallfetten mlt Hilfe von Hoizasche Schmleraeife gewann und durch sogenanntea Ausaal-ken auch feste Seife erzeugte, jedoch war det Handelaprels der Seife fUr die tlrmere BevBl-kerung viel zu hoch- Das ftnderte alch erst im vorigen Jahrhundert, als die Sodalndustrle billlgea Natron lleferte und die teuern tieriachen Fettrohstoffe bel der Seifensiederei durch die Olfriichte der Tropen erastet wurds.
Die Bedeutung dieaer Preisherabsetzung und damit dea geatelgerten Oebraucha der Self# kann nicht hoch genu g eingeschatzt werden. DaB zshlrelche ansteckende Krankbeiten bis auf eln Minimum zurUckgingen, daB visla TodeafWle — wle z. B- das Klndbettiieber oder die groBe SHuglingsaterblichkelt — hsrabge-mlndert werden konnten, 1st nicht nuletzt ein Verdienit d»r nun herrachendeo grSBeren Sau-berkeit, die allein der Gebrauch der Belfe be-wirkte.
Wufiten Sle schon...
. - - daB Rose In der Baukunst der Gotik sin Rundfenster mit MaBwerk genannt wird?
...daB die Schlupfweapen alch durch dl# Vernlchtung zahlloaer echUdlldier Insekten atls aehr nUtellch erwelstnT
--.daB daa Feuer der schweren Artilerls der Schlachtachlffe noch auf Entfernnagen vol 10—13 Kilometer wirkatm und entachel-d«nd Mia ksna?
Slilles Gluck am Wege /
Die junge Frau glng um die Mittagsstunde d^ gewohnten Weg. SchwUl und drllckend War es und die StraBe fast mcnschenleer. Eine achmale Schattenbahn an den HUuae'rn hln * zeichnete Giebel, Dftcher und Schomateine, hart begrenzt vom gelben Licht der Sonne, auf daa Pflaater An den niederen Fenstern atanden trocken und mUde Geranien- Ein Hund lag japsend an einer Einfahrt- Bleiem hing die Glut dea Tages in die achmale Schlucht der StraBe.
Aber die junge Frau lief Ihren Weg ohne links und rechts zu schauen- Den Kopf ge-aenkt, vergraben in elnen schweren Kummer, abgeschlo^en durch ihn von Licht und Schat-ten, vom kieinen Erleben des Wegs, ging sie an Toren und offenen Fenstern vorbei, aus denen halblaut eln paar Takte Musik oder we-nige Worte drangen- Dleser Kummer zeichnete elne tlefe Traurlgkelt in ihr junges Gesicht, beachwerte jede GebKrde, die jungen Schul-tem, den elnsamen Schritt- Obgleich sie mit leeren Hftnden dahlnging, wle zielloa und doch vorwartsgetrleben durch eine strenge Gewohn-helt, ward doch aichtbar, daB aie elne felnd-Uche Laat t rug, die daa Herz kaum zu fasaen vermochte- Sie hob den Blick nicht, ala sie te swel M&nnem vorilberkam, die auf einer Treppe plaudemd saflen. Sie wandte alch dem hreltsn Fenstsr nlcht zu, daa lockend Blumen-kinder in den glUhenden Farbakkorden der Sommermitte zum Verkaufe bot. Und selbst der achnarrende Kuckucksruf einer Schwarz-walduhr, der neckend auf die StraBe elite, UeB aie nlcht aufhorchen. So ganz gefangen war ale davon, in alch zu achauen, ein stummes Leid zu durchwandern, das da drlnnen umglng und schmerzte.
Kurz bevor ale an die belebte QuerstraBe kam, muBte sle, Immer zur Erde blickend, zwel Kinder umgehen, die sich tlber das Pflaater beugten, daB ihnen die kurzen, stet-fen Zilpfchen keck In die Luft atanden. Sie maltstt tUrig mlt elnem Stummel Kreide Ши-МГ mat die Steins, die vor allem mAchtlg
AUtagseilebnis von Enieste Fubimonn-Stone
rauchende Schornste'.ne und die zackige, schwierlge Unzahl Dachziegel bekamen. Un-weit davon stand am Rand des FuBsteigs eln ' weilihaariges Miltterchen, schaute ein wenig spazieren und t rug dabel ein Itieines Kind auf dem Arm. Das Kind liatte eln weiches, lieiles Hautchen, Itohischwarze Locken, iustig wle ein wunderiicher Heiiigenechein um den Kopf geringeit und braunsamtene Augen, groB und rund und staunend. In seinem rechten, dlcken Hiindchen hielt es eine breite Brotkruste fest umschiossen, preBte sie gegen den kieinen Mimd und nuckeite mit groBer Inbrunst daran.
Die "junge Frau, die bisher ohne Teilnahme dahingegangen war,«sail zufUIiig auf Ihr Blick, miide und leer, fiel geradenwegs in das weit-offene Kinderaugenpaar, sank tief hinein wie in elnen frischen, jungen Brunnen und wurde. — seltsam! Wie von einer ruhigen Kraft ge-halten.
Daa Klelne, auf dem guten Arm der GroB-mutter thgonend, hOrte auf an seiner Rlnde
Kleine Kulturgeschichte /
GewiB 1st die Seife nicht das elnzlge Rei-nlgungemlttel, das wir kennen, aber sie ge-hdrt heute bo wlbstverst&ndlich sum allttlglt-Chen Kulturgut des Menschen. daQ wir una unser Leben ohne den Gebrauch der Seife gat nlcht 80 recht vorstellen кбппеп.
Dae war aber nicht immer so. Noch Im Mlt. telalter war die Seife so selten, daB die Wftecht allgemein nur mlt Holzkohlenaache gewaecheu wurde. Und bis um die Mltte des 19. Jahv-hunderts wurde die Seife in vlelen europ&i-$chen LUndern ale reiner Luxusartlkel ange-sehen, den man hoch besteuerte. Brat als die aufblUhende Sodalndustrle den Seifensiederelen groBe Mengen billiges Atznatron zur VerfUgung stellte. begannen die Seifenpreise stark zu fallen, und die Seife wurde zu dem allge-melhen ciebrauchsgut, daa ale heute let.
zu lutschen- Es streckte plOtzlich mlt groBem Ernst das runde Armchen der fremden, nie-gcsehenen Frau entgegen, hielt das feuchte BrotstUck. eein liebea Besitztum, freundlich hin und schnaizte, da ihm noch die Worte fehlten, eifrig und empfehlend mlt den Llppen-
Nein, dies war kein groBes Erleben, daa Ton vlelen bemerkt wird: hler ein scheu ge-tragenes Schweres. dem kelne Worte niltzen konnten und w&ren sie noch so klug. — und dort, als eln — Zufall fast, daa stumme. klnd-lich relne Gutsein am Wege. das doch hler gewartet hatte als der gl&ubige, aller Wunder voile Anbeglnn, gewartet wie das ewig alch erneuernde, vertrauende Leben selber: Nimm!
Und doch, es war ein Wlderschein dieses Le-bens tief in die ringende Seeie des Menschen gefallen, dem die kleine Llebkosung des Klndes im VorUbergehen gait. Die junge Frau hob den Kopf, Langsam glitt im Vorwitrtsschrelten Trauer und Trostloslgkeit von ihr ab Gewiaser suchte der FuB senen Weg Und die verwlr-renden Schleier der Trlibsal zerrissen wie durch elnen Zauber.
Mlt l&chelndem Mund glng sle Ihren Pfllch-ten entgegen.
Sells odb as mrit bel dra Gemonn
Seife iit <m sich g«az leicht hersustellea-Kpcht man Fette mit Natronliuge, to erhilt man auSer Glyzerln fettaaures Natron — und ds3 let Hartselfe. Kocht man Fette mlt Kali-lauge, BO gewlnnt man auBer dem Glyzerln fcttsaures Kali — und daa let Schmlereelfe.
Wem aber gebUhrt nun dae hohe Verdfenst, 'llesee nUtzliche Relntgungamlttel erfunden zu haben? Der rOmleche Geechlchtuschrelber Pll-nlus behauptet zwar, daS die Seife aus Gal-Wen stammt; dlese Behauptung lat indessen Ittngat widerlegt. Die rOmlachen Soldaten ha-ben zwar die Seife In GalUen kennen- und schtttzengelemt, die GalUer hlnwiederum hatten dlese Relnigungsmlttel auch nur von ger-maniechen StJlmmen am Rheln Ubernommen. Bin Zeltgenoese dee Pllnlua erw&hnt die Seife unter dem Namen »epuma batavac, d. h »Ва-
Wegweiser /
Gedonken von Rudolf Panlses
KARAWANKEN BOTE
Slolelnica Schreberjeiih vrtoif
Spomenica zdravnika Iz Leipziga
Poled 184S-, torej pred 100 lett, je predložil zdravnik Morltz Sebreber Iz Leipziga eaUd vladi »vojo znamenito ц>о1пеп1-00, v kateri #e je zavzemal za napravo malih vrtov pred meafl V Nem«ji je bilo pred Izbruhom vojne okoli poldrug milijon malih vrtnarjev, ki (o pridelali na б8-вМ hektarjih niC manj ko 608.000 ton zelenjave In od is.iaeooo »adnlh drevea skupno 161,8(12.000 kilogramov eadja- Zelo velik Je pomen tako zvanlh Schrelberjevih vrtov za prehrano ljudstva ravno v vojni.
Označte >Schreberjev vrt« Izhaja od edrav-nika Daniela Gottlleba Morltza Schreberja Iz Leipziga, ki je živel od 1808. do 1861. Poleti 1843., torej pred 100 leti, ee je obrnil • epome-nico na saiko vlado, v kateri #e je zavzemal za napravo malih vrtov pred meitl. Zaslužni medicinec je pri tem mislil samo na igrišča za otroke za izravnanje njihovih duševnih naporov v Soli In ne še na načrtno pridobivanje sadja in zelenjave. To je bilo uvedeno šele kasneje po drugih naprednih možeh, eolski ravnatelj dr. Emet Innozenz Hauschlld 1к Leipziga je bil tisti, ki je najprej ustanovil vzgojno društvo, ki naj bi se pečalo z vprašanji mladinskega skrbstva ob sodelovanju staršev in ki so ga nazvall v spomin zaslužnega zdravnika in pedagoga »Schreberjevo društvo«. To društvo Je vzelo v zakup 1864.
mestno zemljišče za igrišče. NaduHtslj вемК je napravil okoli zemljišča gredice, 1ж katerih so nastali kmalu nasadi družin in končno mali vrtovi. Leta 1870. je bilo na travniku Thoma-sove šole v Leipzigu že 100 takih naprav. Schreberjevo ime Je bilo prenešeno ■ časom na mnoge vrtove otroška igrišča.
Poleg tega človekoljubnega zdravnika lo njegovega posnemovalca dr. Hauachllda imajo tudi berlinske kolonije ut, ki ao bil« napravljene po vojni 1870/71 T avrho odprave pomanjkanja stanovanj, kot tudi delavski vrtovi Rdečega križa v Berlinu In LUbeoku precejšen delež pri razvoju gibanja ta. Schreber-Jeve vrtove. Začela se je na Saškem, kjer so se nahajali že od 1620 delavrtd vrtovi, ki so bili epočetka namenjeni samo prehranjevalnim hamenom, kasneje pa stvorill tudi igrišča In so se a tem zHla s po dr. Hauschlldu ustanovljenimi napravami v male vrtove v da-nanšjem smislu. Ti imajo večinoma poleg obdelovalne ploskve od 200 do 600 kvadratnih metrov površine uto s shrambo xa orodje ali vrtno odn. letoviščno hišico. V njeni bližini so po navadi hlevi za male živali, т katerih se rede v glavnem perutnina in domači жајо*. N1 torej samo sadje in zelenjava, temveč tudi jajca, meso In volna, kar prispevajo modemi Schreberjevl vrtovi za ljudsko prehrano in oblačenje.
Naš športni količek
Tekmovanj« za vatop v Berelchillgo aa-daljuje- V skupini Л je na prvem meetu SK Kapfenberg a 6 točkami, kateremu eledl LSV Makersdorf iz Niederdonaua z 2 točkama in zadnji je Villačh c O točkami. V skupini B pa je prvi Amateuere Steyr iz Oberdonaua a 6 točkami, Vorwttrtg Ов iz Wiena je a 8 točkami na drugem meatu, dobim j« brez točke na zadnjem mestu Salzburg. S tem ata oba prvaka praktično 2« odločena, ker zaoetaie tekme ne morejo biatveno %T)llvatl n# končni plaaman. SK Kapfenberg in Amateur# Steyr sta nova zastopnika v ligi. VSV se j« v tem tekmovanju boril zelo nesrečno. Dočim je prvo tečemo proti Kapfenbergu na domačem terenu zgubil a tesnim rezultatom 2:1, je v povratni tekmi Y Kapfenbergu ponovno moral kloniti s 3:2, v Wiener Neustadtu pa je proti LSV Markersdorfu zgubil « 4:0
V berlinskem olimpijskem atadlonu se je pred kratkim vršilo 4. vojno državno prvenstvo lah-koatletov, ki je dalo sledeče rezultate la nov« prvake: 100 m tek: Huth, Frankfurt, US; 400 m tek: Gilbert, Tutov, 4Д.0; 800 m tek:
Schlundt Berlin, 156,5; 1600 m t#k: Warne-mUnde, LSV Rerik, 3:56,8; 5000 m tek: Syrlng, Wittenberg, 14:57,8; 110 m zapreke: Zeper-nick, WM, 15 3; 3000 m zaprle: Helber-Stuttgart, 9:4в; 4X100 štafeta: Eintracbt, Frankfurt, 43,в; 4X100 m atwfeta: Hamburger SV, 8:2,в; akOk т vttbio; Laoghaff Ro-atock, 1,97; akok т daljavo: Wagemanna, Oslo, 7,37; akok s palico: StiUirdc, Berlin, 8,90; metanje krogle: Bongen, Prag, 16,20; metanj« kopja: Strack«, Jahn Delwig, 68,35; metanje diska: Hllbrecht, GOrlitz, 46,86; metanj« kladiva: Storch, Arolaen, 68,96; desetoroboj: Hermann, Berlin, 6370 to&k.
V P6rtacba6hu ob W6rth«r«kem jeseni a« j« vriU teniški dvoboj med Berlin-Brandenbur-gom in Donau-AIpenlandom. Berlin je zmagal a 4:1. Obenem j« bilo izvedeno tudi letoi-nj« prvenstvo Bereiicha Donau-Alpenland. V finalni borbi j« zmagal Benedek (Wien) nad Hartwlchom (Wien) a 6:1, 6:4 la 7:6. Prt damah j« mnagal* Hlld« Dol«ach*l (Wien) nad gospo Welle s 6:4, 6:1.
Sreda, 4. avgnsta 1943.
Kreh Radmannsdorf
ABllng. (.Pogreb.) Dne 26- VH. Je W1 po-greb pokojnega Kokel Antona. Kokel je Ml od 1. 1925. mojster KIG. Poprej je bil Kokel poveljnik žandarmerlje v ABllngu. Kokel, ki se Je takoj stavil na razpolago za obnovno delo na Gorenjskem, je bil priden Blocklelter Ortsgruppe ABllng. Njegovo priljubljenost v ABlingu je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Odposlanstva stranke, KIG s tovarniško godbo so ga spremili na zadnji poti. Pg. Krassnlg 8e je poslovil od umrlega sodelavca v imenu Ortsgruppe.
A^Ung. (Zborovanje.) V nedeljo, 36. VH. se je vršilo v ABlingu delovno zborovat nje tovariStev Krelsa Radmannsdorf od Gau-krlegerbunda. Namestnik KrelskriegerfUhrerja tov. Bernhard Je otvorll zelo obiskano zborovanje, katerega so se udeležila tudi razna odposlanstva. Propagandaleiter Gaukrleger-bunda Bauer je govoril o nalogah Krleger-bunda v Kartnu in posebej na Gorenjskem. Govornik se je zahvalil v Imenu Gaulelterja In GaukrlegerfUhrerJa majorja Maler-Kal-bitscha za dosedanjo zvesto službovanje in sodelovanje bivših bojevnikov.
Rreh Iralnliiini
St. Martin u d GroBgallenberg. (Smrtni primer.) Nedavnp je umrl sredi dela zadet od možganske kapi 38 letni kmet Matth&ua Schetlna v Ober-Pirnitsch- Bil je pridem kmet in družinski oče, ki zapušča vdovo in dva otroka-
8t Martin П. d GroBgallenberg- (Zopet • o začeli delati) Dobro spočita »ta po končanih dopustih uslužbencev zopet začela ж delom obrata Seta In Cit.
Predaeeel. Rojstva v mesecu juliju: Ignam Zudermann, Orehoule; Peter Orecher, Pre-dassel; Albin Viktor Tschater, Kokrltz; Alois Peme, Kokrltz; Aloieia Milena Skofltz, Sucha; Emil Drempetltech, Frelthof; Anna Schenk, Suchai.
Kolodvorska služba NSV v KralHbnrgn
Na pobudo KrelsleiterJa KuBa je- NSV uvedla na kolodvoru v Kralnburgu službo NSV., Krelsamtsleiter Kmetitich NSV in Kreis-f rauenschaftsfUhrerin Flscherz NS-Frauen-schafto, ki daje delovne žene, sta se že lotila predhodnih priprav za ustanovitev. Vsem potnikom, ki pridejo na kralnburški kolodvor in so potrebni oskrbe, se da takoj potrebna pomoč. Seveda so prt kolodvorski službi NSV vedno ljubeznivo oskrbovani vojaki, bolni in okrevajoči člani oborožene tile. V kratkem bodo začeli z Izdajo krepil.
Ne uničnite „strupenih" gob!
Mnogi gobarji, ki sedaj hodijo po domačih gozdovih, po večini nabirajo samo jurčke in poleg tega kvečjemu še lisičke, kupuclnarje (brezje gobane) in rdeče glive. Vse druge gobe, med katertml so де1о dragocene, kot- n- pr. kukmak, mavel, kostanjevka, krhka golobica, masleni goban (rjava maslenka) itd-, smatrajo po navadi za »strupene« in jih na, žalost pohodijo in uničijo.
Toda vsak naj pomisli, če vidi v gozdu gobo, da prtde morda za njim gobar, ki dobro pozna gobe, ki bo take gobe z veseljem pobral. Končno tudi nI potrebno, da poteptamo res strupene in sumljive gobe. S svojimi barvami vendar krase gozd In igrajo ravnotako kot Jedilne gobe — svojo vlogo v življenjski skupnosti naših gozdov.
Z neumnim uničenjem mnogih gob so zgubljene velike množine dragocenih hranilnih sredstev vsako leto za narodno skupnost. Zato naj vsak gobar upošteva ta Izvajanja in pusti rasti vsako gobo, ki je ne pobere.
RoM Leaaar:	18
SfiUmiievaUi, ki ki кшш
И*ЖОЖ1ЖТ1еЖМ ROMAN
»Jaz Tji dala Schwabeju toliko Sane, razumel — le na videz, da bi bil Werner na smrt jezen, da.je vzel s seboj ravno tistega, o katerem se je nadejal nasprotnega.«
»Da«, reče Anita, »tako bom naredila.«
Tu se pojavi stražnik. Dva vozova ne smeta stati vštric. K&ti da Aniti hitro roko, reče: »torej veliko zabave na vožnji« in odbmi, a se še enkrat bliskovito obrne in zakliče: »In pozdravi mi »spremljevalca, ki nI nevaren«.
V tem hipu stopi Werner iz hiSe, se po-pne na voz in ee nasmeje Aniti liki zmagovalec.
Ničesar ne sluti o preteči nevarni zvijači, ki je vznikla v možganih slabega spola.
Vožnja se začne.
Smer: Wingendorf.
*
T Wfagendorfu itojl Schwab« pripravljen za na pot pri vrtnem plotu.
Poletne počitnice so ee začele. Otroci s« e fanatično vnemo valjajo v pesku, bredeje užitno v čevljih aU brez njih vzdolž jarka, se sladkajo z nezrelim sadjenl z dreves ali pa delajo na polju.
Bolmka torba leH nekj# т kotu. Za lest tednov ima dopust.
Ravno tako učitelj, ki sedaj rtoji pripravljen za na pot pri vrtni ograji. En velik kovčeg in ie en drug^, ii pristnega u>-tja, rumen, ожпалј#** yniSu
Obnova uihoda
Prt letošnjem pomladanskem ribolovu y generalnem komlsariatu Estland je bilo doseženih povprečno 43 odstotkov letnega predpisa, ki ga je bilo treba oddati. Številni ribiči so že sedaj prekoračili predpisano jim letno kvoto.
V	libauu je bila zopet zaprisežena nadaljnja enota letonsklh oklopnjašklh lovcev U, pri kateri je imel razven nemškega ^(-Haupt-»turmfUhrerJa nagovor tudi LegloqsbrigadefUh-rer Bangerskle, ki so mu kot staremu vojaku te dni priredili v Rigi posebne počaetitve o priliki njegovega 65. rojstnega dne. Pri tem je sivi vojak opozarjal na to, da so mladi le-tonski bojevniki sedaj postali sestavni del velike vojne čete, ki se bojuje za novo Evropo-
V	korist eovjetuke industrializacije Je bila poljedelska proizvodnja Ukrajine pošto-
Da bo gospod učitelj tokrat potoval daleč po svetu, o tem je govorila že vsa vas. Najprej tega dejstva niso mogli doumeti. Polagoma pa se je nerazumevanje spremenilo v občudovanje.
Gospod učitelj si pač lahko privošči kaj takega.
Saj je dobro plačan.
Tako vsaj menijo v Wingendorfu.
Samo eden izmed tistih dveh, ki stanujeta na koncu vasi in spadata med utelešene sovražnike učiteljev, a sta bila popolnoma spreobrnjena po Schwabejevem priljudnem in udomačiijočem vedenju, še ne ve nič o tem.
Pride mimo, vidi učitelja v elegantni obleki s pumparicami,. obdanega z dvema velikima kovčegoma, pozdravi, pristopi in reče:
»No no, kam pa?«
• »Odpotujem.«
»Tako, tako. Vreme je lepo. Počitnice pač tudi. Pa s tema obema kovčegoma?«
»Anti dai«
»Lepa kovčega.«
»Iz Freiberga.«
»Tako, tako.«
»Da.«
»V Brzgeblrge? Ali tokrat v Thlirin-gen?«
»Ne, to pot ne.«
»Ne?«
»V Monaco.«
»Monaco? Aha.«
»Da«.
»Monaco je zdravilišče, ka-li?«
»Da, tako 8* lahko reče.«
Erzgebirge?«
poma skrčena. Dočim je znašal delež Ukrajine glede pridelovanja poljskih pridelkov v pred-boljSevlfiki dobi še nad 50 odetotkov, je že 1. 19% padlo na 40 odstotkov, kar se je v zadnjih letih Se povečalo za kakih 20 odstotkov.
BadI ogromnih obdelovalnih površin polja je pridelovalo poljedelstvo evropskega dela Sovjetske zveze okoli 60 milijonov ton žita-Toda iznos na hektar je znašal komaj polovico nemikega pridelka na hektar.
УЛаМт ^от^џоЛажшЛт novice
v nasprotja ■ prvo svetovno vojno je v tej vojni poljedelstvo preskrbljeno % hievakim gnojem. V >NS-Landpoet« se ie na to opozarja, da ee ie danes zgubi neizmerno mnogo dragocenih sestavin radi napačnega ravnanja z gnojem. V Nemčiji se lahko računa z letnim izpadkom okoli 300 milijonov ton mvežega hlevskega gnoja in 90 milijonov gnojnice, v
»Ne, dalje.«
»Aha. Zato kovčega. Za kako dolgo?«
»Seat tednov.« ,
»Tako, tako.«
»Da.«
»Leži v ThtlrinSkem, kaj ne?«
»Kaj?«
»Monaco.«
»Ne, dalje. Med Francijo in Italijo ва Francoskem.«
»Kako? Na Francoskem? Oh?«
»Da, tokrat bo dolgo potovanje.«
»Tako? Ne zopet v Thiiringen?«
»Ne.«
»Torej zelo'daleč?«
»Da.«
»Nevarno ?«
»Ne.«
»Tako, tako. Torej tokrat Monaco. Srečno pot.«
Cepeta dalje. To&o po osemnajstih metrih se še enkrat ozre, če ni bila ta atvar i učiteljem morda prikazen v sanjah. Ne, tu stoji v resnici.
Monaco!
Stari učitelj, ki je aedaj урркрј^ tudi ni bil v Monacu.
Torej pač le ne »pada v Wingendorf, ta novi učitelj.
V	možganih ae mu kiaa.
V	.Wingendorfu pa a# ne ame kisati v glavi, ampak v loncu. *
Schwabeja pozdravi Werner priarino, Anita zelo prisrčno, in i pustolovskim raz« poljpženjem spleza Schwabe v zadnji del voza, Werner pa uravna umetniško kovčega-. Nato ae voz odpelje. Ko ##	fqg
Stran 5. — štev. 61.
(9m d^rennpunkt đcš
V žarišiu dneva
PreisiuusbwdepfUcht ausgedehnt
BacUritev doUaingtl dokaza cen Zuf Vereinfachung der Preisuberwachung m Handclsbctrieben und zur Entlastung der Han-dcU>etrieb« von zeitraubenden Preispriifungee h*t d«r Reichskommissar fiir die Preisbildung auf Grund der Vorschlige der beteiligten Wirt-ichaftsgruppen di« Befreiung der auf der Ebene de# Einzelhandels tXtigen Betriebe von der PreianachweiiepfUcht lufgehoben. Die Preis-ntchweiipflicht tritt bei diesen Betrieben am, 1. September 1948 in Kraft. Der Verkauf von Lcbensmitteln im Einzelhandel iit dabei auch weiterhln befreit reblieben. Gleiahzeitig hat der Letter der Virticnaftggruppe Grofi- und AuBen-handel Wel:imgen zur Durchfuhrung de* Preii-ntohveite« bei den Mitgliedern teiner Virt-(chaft^ruppe erlassen.
Nenanfertignng von Kleidem bls 30. September verboten
Izdelava novih oblek Je prepovedana do
SO. septembra Dlc Reidisgruppe Handwerk alt Bevlrt-(diaftungsstelle des Reidisbeauftragten fflr Kieidung und verwandte Gebiete bat mit so-fortiger Wirkung angeordnet, dafi die Betriebe des Handwerk: und auch Personen, die gegen Entgeh NSharbelten ausfiihren, fiir die Zeit vom
I.	August bis elnschliefilich 30. September Auf-triige von Neuanfertigungen von Spinnstoff-varen weder annehmen noch bereiti vorliegenda Auftrfige auf Neuanfertigungen beglnnen dtitfen. Dat bedeutet, daS nicht nur den Betrieben des Handwerks, vor allem den Herren-, Damen- und Wilsdiesdmeldern, sondera audi den Haus-schneiderinnen verboten 1st, Kleidungi- und Wiiechesttidce neu anzufertigen. Aufierdem 1st es verboten, soleh« AuftrKge zu vermittcln oder in Lohn zu vergeben. Soweit bcim Inkrafttretea dieser Anweisung Spinnstoffwaren, also Kiel-dungs- und WSsdiestiicke usw., in Arbeit be-findUdi sinđ, dtirfen sle big zum 15. August weiterverarbeitet und fertiggestelit werden. Nadi dem 15. August diirfen xelnerlei Neuanfertigungen vorgenommen werden.
In der AnVelsung sind audi die Ausnahmen ▼on diesen Bestimmungcn aufgeftihrt. Unter anderem 1st die Neuanfertigung von versdiieds-nen Bekleldungs- und wasdiestiidcen crlaubt, und zwar von Uniformen und Uniformteilen, von Trauerkleidung, Umstandskleidung, von Leib-binden nach arztlicher Verordnung, von Um-standsgiirteln und -miedern, auSerdem von Klei-dungs- und WSsdiestiidten fiir den Verbraudier, der eine Bedarfsbeedieinigung der Kartenstelle oder einen Bezugsdiein vorlegt, ferner von Klei-dunge- und WSsdiestildten aller Art fttr 6ffent-liche Auftraggeber sowie ftir KorperbeschSdigte der Versehrtenstufen und Fliegerbesdiadlgte.
Zuwiderhandlungen gegen diese Anweisung werden nach den Vorschriften der Verordnung iiber den Warenverkehr in der Fassung vom
II.	Dezember 1942 bestraft. Die ab 1. August in Kraft tretende Anweisung gilt audi In der Unterstelermark und den oesetzten Gebieten K^rntens und Kralns.
katerih je okoli 80 milijonov ton organlCne snovi, dalj« 18 milijonov ton duilka, 26 milijonov ton kalija, 09 milijonov ton ioetom* klellne In 1.6 milijonov ton apnenca. Radi sedanjega ravnanja z gnojem in gnojnico gre do 75 odstotkov v zgubo radi napačnega ravnanja z gnojili. Uit predlaga, da bi #e vsaj sveži hlevski gnoj dnevno pravilno mkladal In po eprhnenju takoj podoral na polju 8 tem bi bilo rešenih nadalnjih 180000 ton duMka, ki se pri običajnem odlaganju gnoja na majhne kupe porazgubi. Pri gnojnici lO bile doeedanj« zgube Se večje.
tako skozi Wingendorf, ве zdi samemu sebi zelo velik.
Zaročno potovanje м prične.
*
Vreme imajo ves čas sončno.
Zelenje travnikov je sočno. Gozdovi jih pozdravljajo, in zoreča polja stoje večkrat po več minut ob obeh straneh.
Skozi vasi mora Werner voziti bolj počasi
Krasno je v avtomobilu, če ti piha v obraz topel poletni srednjemočan veter.
Anita je tudi naravnala svoj radijski aparat in Geczyjev Barnabae igra poskoč-* ne melodije. Vsi trije v avtomobilu so pozabili na vsakdanjosti in so samo srečni, in to jim tudi popolnoma zadostuje.
Hočejo začeti potovanje z zasanjano romantiko. Kot višek prve etape je bilo predlagano pohajkovanje v treh skozi nočno Rothenburg ob der Tauber.
Da j« tam pravljično lepo, je dokazano. Cel6 Amerikand oblakujejo to mesto in м B« plašijo niti a* kesajo malaga akoka preko velike lui«.
Znenada d# Amita brei povoda voz ustar ▼iti.
»Da, kaj pa je T«
»Hočem И enkrat tueati zadaj. Saj vendar ne moreva pustiti najinega gosta vee čas samega.« To rekši, je že tudi splezala k Schwabeju, potegnila lisičjo odejo tudi če% tvoja kolena, me mu nasmehijala in rekla t »No?«
In Wemerju rete: »Vod naprej!«
Wemerju n# preostaja nič drugega, ko voziti naprej.
grihodnjWjj
stran в. — štev. 61.
Ж АЋ AW kStmS BOTE
Srfđa, 4. Rvgnsta 194S.
Sedežne лСШе
Krltufk* »Sail FnmclMo«, ki У> Je potoplln Japonska po<* momloa.
■i« I .



v ..... ^^''4*4




. - ; i.
UporalMk rmmmglfw prvi-krmt prikazana т aUkl.
četi Bamegljevalc«v gr* velik delež pri uspehih letoflnjlh bojev na Vzhodu- KaSa slika kaSe Zgoraj: Zamegljevale! oddajo " W>fs/- »celo salvo« In spodaj: nemško baterijo zamegljevalcev pri uporabi na vzhodni fronti-(PK.-A^nahmen: Kriegeb Arnold/Eckhardt, HH., M.)

Vojaki Bi gradebunkarza bivanje 8 NpafWn* eveio ве otgo letve, ki se učinkovito razlikujejo od svetlih cten iz zatika (PK-Aufnahme: Kriegeberichter Freckmann,
PBZ., M )
Z a obrambo pred soTražnlml letalskimi napadi ■O napravili naAI grenadlrjl na lesenem stolpu dve strojnici. Z dalJnoKledom stalno ogleduj)'
•traiar nebo (PK.-Aufnahrae: Krlegsb. Etzold, BBZ, M





».....'

J
/ 1

v HKL na	udaeku fronte
V Izredno temni noči morajo v proetoni vzhodno od Orla uničiti *amo petnajst metrov I>ređ nemškimi položaji napravljeno bunkamko oporišče Sovjetov- 2e pozno popoldne zač-rnujo • pripravami. Protiletalsko topništvo potegnejo lx njegovega bunkarja.
(PK-Aufnahme: Krlegsberichter Henlsch, Atl, M.)
Med razvalinami Vellia Sklonjeni gredo po Jarkih od poatojanke do postojanke-
(PK -Aufnahme: Krlegeberichter Werkgartner,
Atl., M.)




У'.'
- ' 1
: > д


I |<V,


I a< 1: f




bil * * ''






^^Шттт^ . .. ^av"	ЈватЛкШжт&е*
Nemike lahke pomorske mile ščitijo konvoj Letalald alarm na nemškem ruillcu, ki ščiti konvoj. Val bojni polotajl na krovu so zaaodc-nl, da M odbije morebitni napad na konvoj (PK-Airfnalims: Krlegsberichter Lagemann,
Sch., M.)
Nemški kmet Iz Ukrajine
(PK.-Zeichnung; U-Krlegsberichter Stengl
Watten-Ц, M
Oklopnjaikl Bid v prietenUte пекек* meata ob Rokavekem prelivu.
f PK-Aufnahme: Krlegeberichter Chevalier, FBZ-, M.)



i

шт
Proatovoljcl za kozaške polke Vm vm j* tabaj pokoDd, da и poaloM od avojlh proatovoljcev-
Kxi«g*b*WitK КдДДж* gB& ЖЦ
V oporišču k«bam#k#gs ozemlja vara je lahko praMMalrfm topništvo pre*
(BK ЛлАУжж —
Sreda, 4. avgusta 1943.
KARAWANKEN BOTE
stran 7. — štev. 61.
Zakon Orla /
Pred Orlom, 2. avgusta. PK. Nobena pokrajina ni tako nasilna kot ta vzhodnega prostora in nobeno bojišče ni tako brutalno kot ono pri Orlu. Tudi zemlji manjka izenačenja in oblike. Mera vseh pokrajinskih pojmov je brezmernost. Včeraj je žga-lo sonce pripekajoče na bojišče, ki ga na-zivamo balkon Orla, danes zliva nebo valove dežja in prahu. Tako je skozi 27 dni in 27 kratkih noči.
Prah, močvirje, razorana tla
80 km globoko in 100 km široko je to bojišče na osrednji fronti. Raz tal ga ni mogoče pregledati, kajti neskončni griči se vlečejo široko razmaknjeni preko dežele. Od zgoraj ga ni moči opazovati, kajti zrak je postal gost in neprozoren pod neskončnimi oblaki prahu valujočih kolon, v smodnikovem dimu udarcev, v peščenih zavesah oklbpnjakov in korakanju grenadirjev. In kjer je bilo včeraj še polno prahu, je danes že blato in močvirje. V dolgih pramenih vleče dež cestno umazanost po obrazih naših grenadirjev. Po uniformah se drži lepljiva, kašnata masa, ki se v nekaj urah kasneje otrdi v žgočem in pripekajo-čem soncu, ki je krhka, kot primrznjena skorja.
Ti naši vojaki žive tukaj 27 dni brez bivališča, strehe, perila, vode, če žge sonce in ne da bi imeli kaj suhega na sebi, če lije dež. Kako vzdrže noge še težo škornjev v nogavicah, ki so se strgale v hitrih pohodih, se zdi nepojmljivo. 27 kratkih noči leže vojaki v luknjah, ki so jih sami izkopali, pred seboj imajo orožje in v prsih vroče, divje srce. To srce, to večno enkratno srce, čegar neumorno bitje žene nezlomljiva vera v zmago! Bitka naj divja, kolikor hoče, kolikor uničujoče hoče, tako gigantsko —: ta srčni utrip je glasnejši kot vse divjanje in močnejše kot vsaka bitka. Prevpije vsak motor in ga ni moči izbrisati, kajti ni zemski.
Vsak postane pešec
Kdor ni bil teh 27 dni in noči na tej fronti, ne bo nikdar mogel razumeti njenih borcev, nemških grenadirjev. Kajti 27 krat 24 ur je polnih tisočkratne smrti. In vsaka teh ur ima 60 minut, ki nosijo v sebi usodo. O, ni daleč do strelske luknje, ki je takoj zraven, toda skok odloči o smrti in življenju! Samo en skok in sediš na oklo-pu T 34. Toda ali ni ta skok cela večnost? Ta skok na oklopnjak, dokler ni pritrjen naboj za uničenje in ne gori kolos? Pridi in razloči, kdo od teh vojakov je poddesetnik in kdo polkovnik! Na zunanje so si že davno enaki. Visoka pesem pešca, ki jo poje zgodovina nemškega vojaškega stanu in ki je v tisočerih bitkah potrjena, obdrži tu večno vrednost. Kajti tu postane vsak en-I krat pešec.
Z elastično obrambo se bori zopet nem: ška strategija proti sovjetski taktiki mas. Njim, materialistom, se zdi parni valjar kot poslednji moder sklep. Verujejo v maso in material. Mi imamo pa drug potencial: to je moč srca, onega srca, ki tudi danes, 27. dan bitke pri Orlu bolj živo bije kot vse bobnenje bitke. Ali si že bil v ognju in bobnenju boja in v toči topovskih izstrelkov in
197. Stunde.
Httufige bildliche oder Ubertrieb«ne Redensarten.
1.	Kari zerbricht sich den Kopf Uber seine Rechenaufgabe.
2.	Dieses Kind sitzt keinen Augenblick still.
3.	Ein Aufschneider macht aus einer Miicke einen Elefanten.
4.	Diese Prau ist so gescheit, dalJ sie das , Gras waclisen hdrt.
5.	Herr Miiller schwimmt im Geld.
e. Sie miissen ja nicht jedee Wort auf die Waage legen!
7.	Bis der Zug kommt, steht man sich die Heine in den Leib.
8.	Ich lege fUr diesen Menschen meine Hand ins Feuer. (FUr jemanden un-bedingt einstehen.)
9.	Ich bin schon so neugierig, spannen Sie mich bitte nicht linger auf die Folter.
10.	Er ist ein Mensch, der alles auf die lange Bank schiebt. (Etwas hinaus-ziehen.)
11.	Es bleibt nichta iibrig, als gute Miene
drdranju oklopnjakov desno in levo? Kaj je najglasneje bobnelo. Bilo je tvoje srce. Ob tem močnem srcu naših grenadirjev ae je zgubila boljševiška velika ofenziva.
Kako je pa vendar bilo? Boljševlki so hoteli vtisniti balkon pri Orlu. To se ni posrečilo. Nato so začeli z razbremenilnimi ofenzivami, od Kubana do Ladoškega jezera. Tudi to jim ni koristilo. In sedaj poskušajo še enkrat s Bilo.
Zadnja modrost: obkolitcv
Zato vlačijo vedno nove rezerve iz globine prostora, oklopnjaške odrede in divizije, municijo in letala, ženske bataljone in kar še vse lahko da prostrani vzhodni prostor. Vse to mečejo boljševiki v bitko. To bojišče pri Orlu je postalo vrtinec, morski vrtinec. Boljševiki naj privlečejo, kar hočejo — nć bodo mogli vrtinca napolniti, da se stene izglajujejo in zopet zravnavajo.
V	ii»aU vasi pri Amsterdamu so pred kratkim pokopali nekega Johanna Hoferja, ki je bil nekod znan po v«ej Evropi kot lovec na veliko divjačino in organizator lovov velikega sloga. Potem ko je ustrelil. Hofer Številne tigre, panterje Itd, je naenkrat zgubil vse veselje, da bi ubijal živali. Podal se je od tedaj dalje brez orožja in sam v džunglo, da se >raz-govarja« z zverinami- Cele dneve in noči je . preživel v družbi divjih zveri, ki so podlegli čaru njegovega pogleda in glasu- Tudi v zve-rinjaku Je Hofer večkrat dokazal, da je lahko trenutno oblažil z nekaj polglasno Sepotanih prijaznih besedi jezo najbolj divjajočih zveri.
V	Juhnnnesburgu je umrla žena, ki je skozi 27 let stalno spala razen kratkega presledka-Radl nesrečne ljubezni se je utopila v spanje Snegulčice ,lz katerega se je Zbudila samo enkrat za nekaj minut in je sedaj po 27-letih umrla- žena se je, ko ^е bila dvajset let stai;a, zaljubila v mladega farmarja, toda starši niso dovolili ženitve- Mladi mož se je iz obupa umoril ,in deklica je kmalu nato padla v znanostno Se nedognano spanje, ki ga je končala sedaj smrt-
Okolica kraja Ellienitz na Južnem CeSkem se lahko ponaSa, da ima največ CeSenj na vsem CeSkem in Moravskem.^Na ploskvi okoli 740 hektarov so prebivalci Elhenitza nasadili okoli 50-000 sadnih dreves, med njimi nič manj ko 30-000 češenj, ki dajejo v dobrih letinah 50 do 60 vagonov čeSenj- Sadjarstvo je bilo v tem kraju, ki ima samo 1400 prebivalcev, čeprav je mestna občina, že pred "400 leti z^lb razšli--' jeno in tvori Se sedaj giavnl dohoddk prebivalstva.	, ' '
Veliko Število sodov 7Л bencin je vrglo morje pred nekaj časa na obalo portugalskega otoka San Tome, ki leži pred afriško obalo-Na otoku je že nekaj časa zelo primanjkovalo bencina. Sodi, ki izvirajo Iz nepoznane, ladje, zadostujejo, da zdaj popolnoma preskrbe otok z bencinom za več mesecev-
V	bolniSnlcl v Neuchatelu (v flvlci) se je te dni pripetil dogodek, ki Je edinstven v zgodovini kirurgije Ravnatelju klinike dru. Guy de Montmollinu je pri operaciji na enkrat postalo slabo, tako' da se je zgrudil zraven pacienta- Njegova žena. ki je sama , kirurg in mu je asistirala, je bolj sluSala. svoje poklicne dolžnosti, kot čustva zakonske žene. Nadaljevala Je takoj operacijo-in • reSila paci-
. Jenta, medtem ko je v Istem času njen mož, ki ga je zadela kap, izdihnil-
Zelo neenak boj med rojem čebel in jato »mirnih* gosi se je Vršil v neki vasi pri Son-derburgu in je končal naravnost s porazom
zum bosen Spiel macheft. (Sich mit etwas abfinden.)
12.	Es war hochste Zeit, daJJ diese alte Jungfrau unter die Haube kam. (Hei-raten.)
13.	Ich mulj Ihnen sagen, daG die Arbeit, die Sie gemacht haben, fiir die Katz ist. (Nichts wert sein.)
14.	Hier stehen wir nun wie die Kuh vor dem neuen Sćheunentor und wissen weder aus noch ein;
15.	Dieser Mensch schielit einen Bock nach dem anderu. (Unsinn machen).
16.	Es wird uns nichts iibrig bleiboii, als in den sauern Apfel belBen.
17.	Die Geriichte schossen wie Pilze aus der Erde.
18.	Wenn Sie nicht mehr arbeiten, wer-den Sie' nie auf einen griinen Zweig kommen.
19.	Wer zuerst kommt, malt zuerst.
20.	Wir haben ihm einen Strich durcb die Rechnung gemacht
Vergessen Sie nicht klein zu echreibeni
1.	Der Plan wurde bis ins kleinste aus-gearbeitet.
2.	Ich kann Ihnen dieses Buch bis auf welter es leihen.
Kajti motor tega vrtinca je bojevito srce nemškega vojaka.
Gotovo, Sovjeti poskušajo vse, da obrnejo svojo usodo v dobro. Kar niso dosegli frontalno, naj napravijo z obkolitvijo. Obrambne zidove hočejo naglodati od strani z mnogokratno premočjo ljudi in težkega vojnega orodja. Oklopnjaški odredi, letalstvo z odredi oklopljenih lovskih letal in strmoglavci, nemški lovci oklopnjakov, na čelu vsem pa nemški grenadir, drže fronto, heroično, neizprosno in hrabro. Zgodovina jim je narekovala njihovo zadržanje; kajti na njihovih ramenih ne bremeni samo usoda Evrope, temveč veliko bolj globoka dolžnost. To je razmerje onih tovarišev, ki so še včeraj ležali poleg njih: tovariš od sedaj dalje moraš sam tu držati postopan-ko, kjer sva stala včeraj še dva. Od jutri boš moral morebiti neizprosno stati za tri.
Kdo govori tu v prostoru pri Orlu še o junaštvu? Nobeden več! Samo ena beseda je zakon delovanja: nemška doL-.ž n o s t.
ptičev sv. Martina. Čebelar, ki bo ga v naglici poklicali, nI mogel pomiriti zagonetne raz-kačenosti čebel, ampak so te tudi njega opl-kale po celem telesu. 23 gosi Je takoj poginilo, ostalih sedem bo komaj ostalo pri življenju.
Kaj vse pride otrokom na misel, če so predolgo prepuščeni samim sebi, se Je pokazalo pri igri otrok s shirtjo, ki Je k sreči Se dobro Iztekla Otrokom Je pri železniških kretnicah v Effelder Sinilo v glavo, da bi se dali »povoziti« po vlaku. V to svrho so odstranili kamenje med tiri, da so napravili jamo, v katero se Jo moral uleči nek petletni deček. Tovorni vlak Je drdral preko fanta, ki se je po tej >igrl« nepoškodovan splazil za zadnjimi vozovi iz jame.
Kari May — Verlag v Radebeubu, Cigar lastnika in ustanovitelja sta vdova Karla Maya, gospa Klara May in dr. E. A. Schmidt obhaja sedaj tridesetletnico obstoja. V tem času se je povečala naklada zbranih del Karla Maya od 16 na skoro 9 milijonov zvezkov. Dela so • prestavljena v dvajset tujih Jezikov.
N«k Španski Izdelovalec čolnov je skonstruiral nov rešilni čoln, ki je pokazal po sodbi strokovnjakov pri poskusih prav osupljivo plavalno zmožnost. Medtem ko se po navadi potope reSilni čolni, če zavzamejo kot 80 stopinj, se je novi čoln v položaju kota 90 stopinj zopet vzravnal Lahko sprejme 55 oseb in njegovi vodni tanki najemajo dvakrat toliko vode kot normalni ješilni čolni. V španskih moma-nflBKih krogih se zelo zanimajo za novi tip čolna, čegar uporaba Je ravno v sedanjih časih dalekosežnega pomena.
RiidlmpuStansko časopisje poroča o tragičnem primeru mehanika Laszla, kateremu se je po dolgotrajnih poskusih posrečilo skonstruirati popolnoma novovrsten motor na veter, ni pa mogel svoje iznajdbe spraviti v promet, tako da Je v svoji bedi začel krasti. Laszlo Je svoj patent ponudil neki veliki inozemski tvrdki, pa jo zastonj čakal rešitve. Konstrukcija prvega modela in patenti zanje »ta požrla vse njegove prihranke. Iz obupa Je ukradel, izrabljajoč, zatemnitev, kolo. Sodišče ga Je zato obsodilo po ogrskih vojnih zakonih na smrt. Nekaj ur po obsodbi je dospelo težko pričakovano pismo inozemske tvrdke, s katerim je bila ponudba Laszla sprejeta. Urno Je tekla žena obsojenega na sodišče s pismom. Najprej je Izposlovala preložitev usmrtitve. Osebna рговпЈа za pomilostitev na državnega upravitelja je uspela, da je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno Ječo.
Ze nekaj farna so se množile v občini Came (Italija) tatvine perutnine in malih živali. O-
3.	Ich hoffe, dalJ Sie sich jetzt im kla-,ren sind.
4.	Von nah und fem kamen Leute zum Empfang des Ftihrers in die Stadt.
5.	Ich habe ihn zum lezten Male gestern abend gesehen.
6.	Im gniGen und Ranzcn ist Herr Fritz ein sehr netter Mensch.
7.	Wer von uns beiden ist schuld? Sie oder ich.
8.	Die .staatlichen Einrichtungen kommen alien zu gute.
9.	Ich wurde morgans gegen 5 Uhr durch die Sirene geweckt.
10. Ich bitte Sie, sich durch meine Anwe-senheit nicht im g^ringsten storen zu lassen.
Wtirter.
abfinden (sich mit etwas) — zadovoljiti se
s čim, sprijazniti se s čim Aufschneider (m) — bahač, širokoustnež hinausziehen (etwas) — zavlačevati Miicke (w) — mušica, komar Scheunentor (s) — vrata skednja schuld sein (an etwas) — kriv biti (česa)
Redewendungen.
sich den Kopf Uber etwas zerbrechen —
glavo si beliti o čem (radi česa)
jemand ist so gescheit, daG er das Gras wachsen hort — tako pameten je, da sliši travo rasti
Zgodbe brez politike
Sest dvanajsteroprstnih generacij
Pred kratkim je porodila v Barceloni žena nekega peka zdravega otroka moškega spola, ki je imel na vsaki roki po šest prstov. Najbolj Zanimivo je, da ima oJe Isto napako in da je sedanji otrok šesti člen verige rodov, ki so imeli ali šc imajo dvanajst prstov. Ta zanimivost pa se v tej rodbini kaže samo pri moških. Pn tem gre za tako zvano hexadak-tylis (šesteroprstnost), ki se po navadi podeduje skozi več rodov. Medtem ko nekateri raziskovalci v tem vidijo samo nestvor s podvojitvijo posameznih udov, posebno palca ali mezinca, vidijo zopet drugi v tem reakcijo (ata-vizem).
Tajne Pacifika
Dno Tihega ocfeana je razmeroma Se mnlo raziskano. Vemo samo, da je to velikansko morje med Azijo, Avstralijo in Ameriko Izredno bogato globinskih morskih jarkov. Posebno na jugovzhodnem robu Pacifika in vzdolž zapadncga otoškega loka so izmerili izredno globino morja in so dognali v jarku pri Filipinih največjo dosedaj znano globino morja, ki meri 10793 metrov, dočim znaša srednja globina Tihega oceana okoli 4-300 metrov. Tudi plima in oseka Pacifika sta Se zelo malo raziskani. Njuni toki so posebno v fjordih in otoškem ozemlju Alaske, Kanade Jn Cila. nadalje v Kalifornijskem zalivu in pri Filipinih. Morje zamrzne samo v obrobnih morjih. Pj-e-senetljiva Je toplota Tihega oceana, še v globini 1000 metrov se mestoma dobi nad 3 stopinj topla voda, da cel6 v globini 4000 metrov so izmerili še 1 do 2 stopinji toplote- Pacifik Je manj slan kot druga svetovna morja; doseže največ 36 odstotkov.
Ukanjeni kameleon
Tudi kameleona, ki se zna tako zelo prikriti in se tudi s svojo barvo vedno zelo spretno prilagodi svoji okolici lahko ukanlmO, čc mu nataknemo očala. Nek argentinski raziskovalec je ugotovil, da ne spreminja kameleon svoje barve brezpogojno po dejanski barvi svoje okolice, temveč po tem, kako on sam vidi to okolico. Ko so več poskusnim kameleonom pritrdili avctlozelena očala, so spremenili ti takoj svojo barvo v zeleno, dočim so obdi-žaii ostali, ki niso imeli očal, rjavo barvo zemlje. Ko so nadeli nekaterim kameleonom očala, ki sploh niso prepuščala svetlobe, so postali takoj temnorjavl. S tem v zvezi so tudi napravili svojevrstno ugotovitev, da reagira kameleon. na hipno razdraženje po večini s svetlo-zeleno barvo, ki se ne sklada zmerom z barvo okolice
sumili 80 tujce, ki so zelo radi hodili po tej okolici, kjer so si mislili nabaviti raznih živil. Tudi neko gostilno v bližnji vasi so osumili, kajti vedeli so, da so tam le p-epogo«to dajali Izvrstne Jedi s perutnino. Policija je bila že pridno na delu, ko Je presenetljivo odkritje razjasnilo zadevo. Nekaj lovcev je izvohrilo, da kradeta perutnino — dva orla. Gnezdila sta v skalnem porobku na Alonte San Pietro, odkoder sta podvzemala svoje tatinske pohode po vsej dolini in sta kmetom zelo razredčila vrste perutnino. Lovcem se je posrečilo, da so ujeli oba orla živa. V gnezdu so našli celo goro perutninskih in zajčjih kosti-
Neka žena v HaHgu je pred dnevi v tretjič porodila dvojčka. 2e v obeh prejšnjih letih Je rodila dvojčke; prva dvojčka sta bila deček in deklica, druga dva dečka in sedanja dve deklici, ki sta bili rojeni obe Istega dne.
Pred kratkim se je napravil okoli otoka Fohr firo'k obroč masti, ki je izviral najbrže iz nekega tankarja- čeprav ta maift ni bila užitna, so jo vendar radi nabirali, ker se Jo lahko dobro uporabila v gospodinjstvu in tehničnih obratih Kmalu nato Je plaval otok Westerland slično »v masti«. Sedaj poročajo z otoka FOhr, da so bili po masti naplavljeni cel6 sodi piva m sicer angleškega portcrja. Veselje na otoku, predvsem pri moških prebivalcih, nad tem dobrodošlim naplavljenim blagom je bilo seveda veliko-
sich bie Beine in den Leib stehen ,— nastati se
fur jemanden die Hand ins Feuer.IcRcn — za koga se zavzeti, jamčiti, dati roko v ogenj za koga jemanden auf die Folter spannen — koga
mučiti, pustiti koga v negotovosti etwas auf die lange Bank schieben — odlagati, odlašati s čim gute Miene zum bosen Spiel machen — ne
kazati nevolje, molče požreti unter die Haube kommen — omožiti se etwas ist fiir die Katze — to ni za nič weder aus noch ein wissen — ne vedeti izhoda, ne vedeti ne kod ne kam'
einen Bock schieBen — kozla ustreliti, neumnost napraviti in den sauern Apfel beilJen — ugrizniti v
kislo jabolko Gertichte schieJJea wie Pilze aus der Erde
—	govorice so nastajale kot gobe po dežju
auf einen griinen Zweig kommen opo-moči si
einen Strich durch die Rechnung machen
—	prekrižati račun, zmesti komu bis'auf weiteres — za sedaj
ich bin mir im klaren — na jasnem sem sij
spoznam se zugute kommen — v korist biti, prav priti sich nicht im geringsten stSren lassen — niti najmanj se ne dati motiti, miren biti
Iz vseh krajev sveta
Dp. F. J. Lukaa	Ausschneiden! Aufbewahren!
n)eutsek	and prakti^eh
St-.—. Д. — 41.
K A R \ W A M K E X BOTE
Sreda, 4. avgnsta 194??.
A M T LIC H E It E K A T M A И t) G ЈЕ
Ausgabe
VOD SpGlsefrUlihartoffoIn in dor 52. Zuteiluncnperfod«*
t-..Lanrli^^ornhhnmpsftmt KHrnten ciht fUr den Reichsir.iti Jvarnten ип'1 als Referat Krnnhruiu^ und LaiKlwirtschnft iles UdZ ftlr ШР bos(»i2UM) (iol)iot»> KHrnfons und Krains foltfoniip* beknnnt: L>ie n^^rsjpitJKO sinrkp ПгМоГмгтцг <Ior OroOverteiler rliirch ilin лгхепцрг nut SpoinefrlHikartoffrln, die hrrcits р^прп jfutpn Reife-Krad erroicht HhIxmy кМФп mir Vornnlns^mvif. die Tnhahcr von neziijfs.itjMVHsen fllr Spoisokartoffeln .lufziifi^rdorn. die «esnnite Aieiiye flip die restlirlioii drei Wordion der 52 Zuteiliinirsperiode PChon m der Woche voin 1. ЛихмМ him 7 A»«UM ИМЗ zu be-2ienen. Auf (tnino dlenop MnBnahme werden die einzelneii Rn-tioi^^^shtz« wie folgt festgesetzt:
1.	Normalverhraucher (Inhaber des Bezuireausweises fdr Speise*' knrtoffeln):	•
a)	BftJm Vorausb^zuff der Krlilik irtoffeln. welcher nur in der >voohe vom 1 August bis 7 Auv'ust 1IM3 mttKlich ist. kfinnen void Kleinvcrteilor	der drei Ab«schnitte IT-52 his IV—52 dt».< lit^zu^fsnuMweises an den BezupsherHchtij^ton 12V.' кк KifUikJirtoffeln ausife^ehen werden. Die, ifPfffnliber dem laufoivlen Погиц. erh(^hte n-Wocben-Rj.fion beiniialtot eineii Sch\vundдusgbdch von •) kg.
b)	neiin Hezutr der iHufendnn WofhonrsHion. und zwnr dies-mal fUr die %ei1^ vom 1, August bi« ".Au^nst 1!)43 dfjrfen auf di'i) Al>«clinitt ТТ—П2 wwcU weiterhin nur 2'-^ кк Krilh-kartoffeln vom Kleinvorteiler an den He^nirsbert'chtiirten abifeyeiien werdon
Soweit der Bezue der SptdsefrfihUnrtoffeln direkt beim Er-zeutfer geptattei iat kniin aiich nnob dnn vorerwiibnten Rirht-linion vortcecantfen werden. nur stnd in diesom КлПо die ent-epreohiMvlen Al^srbnitte dem Nrzeuuer zu (iber^ebcii.
Tu dimem Xnmammenbапк wrji^e ich nusdrficklirli dnr:mf bin. « Г jijrHndbiife zur AnsstellnnB der Ftexuiisi^ouiie flUK^clillcB-11 Rjny.elnbHchnUle der BezucMaiwweise fllr Speisekn rt(»ffeln zj^i dienen bahen und zwnr die eiiizeln :»biretrennten Absebnitte nla Krundlajce fur eine rnena:enm)lttlire Br^nKscbeinnusstellunK von 1лг^'о ui гете1пнпт absretrennfen Ab<fehnitte [1—52 bis IV .)2 ninKegen zur BezuvRotioinnnsRtpnunx' auf der Orundlak'e von zuxnmm^n 12H kg.
BeRteHwobeiTie ^Ind riirht nbzutrennen und ч1п»> nicbt ale Grundlage zur Aumsfelhing von Bezuyscbeinen zu verworulen.
2.	CroBvorhraucher;
Die OroĐverbraucber aller Art erhnlton auch weiterhin auf AntrMc von ibrem zustandliren Krn^'brumjsamt. Abl. R, eincn Be-zug«olje!n B * weleben sie jedooh ausnalimslos an einen (»roQver-^iter zur BelieferuuL' elnzureicb»»n baben. Die WoclMmrntionen fUr Grouverbrauober werden wie foltrt festtreselzt:
Oi»rTiei'i<(!hnftslagf*! ....... 7 kg jo Vcrpflq^sperson,
b) Werkkllcben unr^ Ki^ntinen ... 3 kjr je VerpfloKsperson,
Gnst^lJltfnn ............ 3 kg je Verpflegsperson
d)	Helme Anstalten u. dgl. .... 'Hcg .ie Vernfiegsperson.
e)	Strafanstalten	...... 7 kg je Vnrpflegsperson.
In besonder!« borncksicbtigungswUrdigeu KHllon kf\unen bei !>€•
etimmiea Auftalten wie:
Xntinnalpniifimrbe ICrzichuugsanstnlton. luternaten. Erbfdungs-heiinen u dgl..
die Wocbenrationen bis zu 5 kg je Verpfb^gsperson erbMht werden.
П Die Xusatzrmtiouen filr Untertago-Arbeiter betragen \Mochent* licb 24* kff ie Versorgungsborecbtigten
KlaKenfurt. deii 20. Juli 1U13
LandenernahruneHamt Kiiniteu.
Der BevnIlniKrhtiele dc* ChcfB der Zlvilvorwnlliinc fllr die Finnni-verwaltune In den lieHelzlen GelHelcn KiirnlenH and K rain*.
s 2197-Ml-St-V.
Bekanntmadiung
Bctrifft: Kin'lerbeihilfe in den besotzten Gebieten KSrntene unH K mills.
Die AiiioplfluiipeiT Kiun Bozur von Kinderheilillfe wnien spK-tpstcns nm SU.	1043 hei den Kiminziimtern rter hi'si't?.ton
Gfbicte Kanireiis iiiul Krnins iiliztiKnben. woim KiiulurbeitiiKe .н1> 1. .liinnor 10411 jfezoMf woiilcii nollti". Mil lUlcksirlit niif die I.Vhci'-{rnuKtoicit wui-dc (lip Annicldefplst liin ziim 30. Septenilier 1913 IDngerl. Wci' dip Anmplilnnv aiif KindcrlielliilfO iiocli bis ziim 30. Septonibur III 13 beiin I<'innnziimt einreiolit, rriiiiit KiiiilorlKiiliilf« ab 1. Jiinner IMI3. KUiiftis: wird diimi abcr RindPrboiliilfe rtlrk-wirkend frUhostens flit den nrsfen Monnt dcs Kninidorvlprtfl-jahres ei-wilhrt, dns dem , Zeitpunkt der AiimcldunK vornus-веклпкеп int."
£ieraufruf in der 52. Zutciliingsperiode
Das Landesernahfvngsamt Karntcn gibt fUr d«n Relehs-gau Karntcn und alg Referat Ernahrung und Landwirtscliaft dcs CdZ fUr die besetzten Gebiete K&rntens und Krains Im Anschlufl an die Vcr6ffentlichung vom 23. Juli 1943 bekannt:
In der 52. Zuteilung'sperlode, daa 1st In der Zelt vom 26-JuIl bls 22. August 1043, wlrd an die Inliaber der Relchaeler-ka-rten aufler dem laut Aufruf vom 23 Juli 1943 eojszugeben-den El noch eln welterjcs Ei ausgcgeben, und z war auf den in der 52. ZutellungRperlode geltenden Abschnltt b der Rclchs-elerkarte. Die Klelnverteller erhalten die entsprechenden Kier-mengen auf Grund der bereits elngerelchtcn Bezugscheln'e ausgefolgt. Die Auagabe der Eler wlrd verausslchtllch erst in der 2. Hftlfte der 52. Zuteilungsperlode erfolgen konnen.
Klagenfurt, den 30 Juli 1943
LandpHernahrun^Kamt Kamten
№r Kamen
aiKs OHfh weinllrliem Prtvat ifui erli/ilf^ne rtiifur nieii	Art Mhiifel
NVeiferkrHvTPii - Hl'iseii, Hnsnn C'iiift)r»nk4iin«?n
iVlzwwiteii. LetitT Ч F4%stipfei iiio'lvrrip A(4mD waffpii. Kotil niiluhr^n >«пки Z«)bi*littr КчМггЧ јнг. leirhtf
M птпгг*М*»г SUHoHidviit-i'hrr WerhdleoHl Klayrnfur Kel (^onrn i ГЈж? Nr 9 H'lf 10-30
iVfeniam
Chivhn Hnhi iSprejniemo ta-'ge: Hans WerniglPjnu.ibe ni H»n.
mizar-Klagenturt Не1-|П гаптцег. H )lf skih pomočnikov}dncnstral.<e H2. grnIShandel, KI:
Dve natakarici ' (servirki) dobita takoj mesto v hotelu na Gorenjskem. — Po-
dcn
,Нагаиапкеп-Во1е"1
reni
nudbe na K. B. Krainburg pod
šifro „Nastop takoj ali pozneje 820-]".
in vaiencev. — Andreas Krcgar,
If
38i)y-fc>|penturt, Volker Srra(>f.
Dne 90. julija sem zgubila v iKrainburgu od Pisalni stroj 7.a- hotela „Alte menjam za mo- pg;," cesti ško ah žensko do Falkendorfa kolo. Dopise na modro otroško J	jopico. Poštenega
pod „832-15"
, — J |.	irnarktcr Ј1г<11лг
Mobeltischlerei, ' ? ^	'.°Pahniibersetzung t, -i -i j
St. Velt-Sawe.	Brzopanln.k dam
Ц1.11 , za RM oO. Na-_'za voz zaprav-
slov pri K.	Bo-!„ liivčck. Razliko
Službe Išče
Perfektna natakarica, govoreča
Krojaškega v.-:"""*'«' j" .
takoj venska, želi na-
£l(MUNO t. KLASU t>. «. u. OKIOIII 1f«l
ih, Цпт id em^efuicki-
und wonn #r đul Urlaub komrnt* wit) si« ihn mit etnom Treffer der Rotehs-Icttoria cberreich«nl Di# AuiitJiton durch di# vimlen TrcHermoglidi* k«iten find fohr gunifigl STAATLICHE LOTTEflie.EINNAHME
PROKOPP
WIEN V)/S«, MARIAHILFEISTKASSi 2f Losraiisii Vt IM 1^ v« IH 4.-, Vi IM —
jcnca •prejmem. Oskrba po dogovoru. Osebno predstaviti pri Schorn Anton Schneidcrmei-stcr und Kap-
penmadier, Krainburg, An Wciher 18.
839-1
KAFFEEi
mm
Fabrtk C. Wcnger, Klagenfurt
ov pri Л. DO-iv .	, liivčck. KaziiKo
pS fš.""'® jm=
-----lohranien.h	pod
Dve nov! pisal-l^ov.h m hrasto-«21.15 ni mizi iz hra-i\'h sodov 300
Prodam
I ali staro, dobro ohranjeno, in
viissern Josef Mihler & Co.
stovega Icsa, po-j^o 350 kg vse-
_______. _ _ litirani napro-| bine. Tannin-
mestitve v bolj- daj. Naslov pri kbrik Zwisdien ši restavraciji, K. B. Krainburg	'"—t
ali gostilni. Po- pod 5t. 838-6.
nudbe na K.	————
Krainburg pod. КОрЈШ
„Vestna in !
zmožna" 820-2.1 Kupim takoj —— !«palnico, novo
Dopisi
Gos|radiČno z modrim karira-
Zwisdienw'asscrn stim krilom, be Oberkrain.
najditelja prosim, da mi jo vrne, ker sem sirota, na K. B. Krainburg.
841-22
4454-7
Kupim voz v dobrem stanju — težek od 160
V ponedeljek, S. agusta med pol 7. in 7. uro zjutraj s«m v Krainburgu na cesti od kolodvora do Warta zgubila kromasto damsko zapest-
o bluzo, ter I	-
temno modro jo-!"? "'"O* _^®r ura po, ki se je vo-|'^' "I?®]'
žila z vlakom proti Stein z
mamo, dne -8. najditelj prosi,
temvež Ust matere, se pošteni
Vajenca za cementne izdelke in umetni ka men takoj sprejmem, zdravega in močnega l vso oskrbo v hi ši. Anton Mo- Prodam dva roč-■ horitsch, Ze- 1"» mentwarenerzeu-j zanje. Markič 4ung Althof m.Franz, Sdilossc-Laak-Z. N07.1 I rci, Wart 111,
-! Krainburg.
Hlapca za vsa; 824-B domača dela i----
>	J.	J- 180 Lg _ .1: julija ob 8 uri in najdeno "ro
Več lesenih vod-drv! I izstopila v	K. B.
- to,|dam zanj	,„'Krainburi
nih in zobnih pogonskih koles se oilda. K. Adiacsdiitsch, Neumarktl.
8-28-0
vrednost m zlato damsko
, Lorenz Lauter, InadaTi^VaTi"' oot B844.& proti uro, datjnocled,;Saiilog 16, Eisne-|	^azam, jvisoki nagradi,
trompeto, pla5čev„.	840-7'„a^rok sopotnik,!--:--
Ш cev. za ko!o,|-jki je imel prili-lY	popol-
1 _	^ -'dne sem zgubila
drugo dopUž^m.j Ццрјш jjvalni ko izmenjati pri __LLlstroi malo ob- autobusu par besed, za njen ce-
sprejmem. Naslov pri K. Bote Krainburg,
883.1.
pod
IKc se ta nakupv nekaj vag<»n'>v smrekovega, lel-kovega, borove ga lesa, lU, >14 m mm, b do П cm, pararelno »li konično, IZ tage ali trgovine v »seh kakovostnih Visoka
HaufftauA
H6RBST
HCagenfuti
Kinderbeiten
Вјацајпе, varne pred ognjem in vlomom, omarelia?.reiiih.
za spise in knji-siopnja nuinoiti.
stroj malo oh rabljen. Hansi Saloker, Lengen-
feld 40, Met-stern. 830-7
Kupim dobro ohranjeno žensko kolo. — Ponudbe na K. B.
Krainburg pod „Takoj 836-7".
njeni naslov. — Poslati prosim na K. B. Krain-Iburg pod „Ideal Zora" 837-20.
i
ANION lESCHE
SdiuhcrzcDstune
Ncumarlifl - Obcrhrain
Inteligentna gospodična poroči samostojnega trgovca v starosti 40 do 50 let, ki
ne pije in ne kadi. Sem trgovsko izobraženai in zmožna samostojnega vodstva. Začasno, pa vršim Je lep, idealen poklic. Le
resne ponudbe na K. B. Krainburg pod „Dobro srce" 827-21
ESSIG
SENF
Fabrik C. Wenger« Klagenfurt
Fabrik C. wenger, Klagenfurt
\lsek^uđiM моШе vfusošeU!
I^Idll OHIAS10 more. Гака| doseže vse.ki se zanimal* za la&e ponudbe aii prušnle. Uylaiaile v Karawanken Bole! Splača se!
Oglas« spr*i«mata do ponedeljka in srede; NS.-Gauverlag Karnien, Klagenfurt, Bismarckring 13 in NS."Gauverlag Karnten, Zwelgverlag Krainburg, Veldeserslr. 6
Ženftve
zgubila v Krainburgu od
hotela „Stara pošta" do ^e-iandstraUe zlato ovratno verižico križcem. Križec je bil nekoliko poškodovan in je imel v sredi rubin. Pošten najditelj se naproša, aa jo odda pri K. Bote Krainburg pod št. 849-22.
Vdovec, vpoko-jenec sedaj to.-, varniski uslužbenec, želi poroči' ti gospodično ali
vdovo brez otrok, staro 40 do 66 let. Dopise na K. Bote, Krainburg pod
„Osamljen" 829-21.
IxRuhlleno .
v petek, 30. julija sem na ce 5ti od Dupel preko Trnovca do Pavlina v Bir-kendorf zgubil listnico s srednjo vsoto denarji, Kennkarto, tobačni karti, Bezugschein za jermen in druge listine. Najditelja prosim, da najdene stvari proti nagradi vrne na naslov, Ju je listnici. Gristi an Perne, Sebene 12.	830-32
Razno
v nedeljo, 11. julija, med 9 in 11. uro je bila moji hčerki na Potokah, pri obiranju lipovega cvetja ukradena
nova zapestna ura na usnjenem
pasu. StarJcm dotičnega fanta, starega 12 do 14 let, lu je na vi-abz ш«; iTTrf-
je zgovarjal z deklicama ter se je priplazil do kovčega in ukradel uro — pustil kovče« odprt in izginil — naznanjam, da fant ure ni naSel, ampak ukradeL
Naprošam jih, da mi uro vrnejo, ker bom fanta gotovo dobil in prijavil policiji. Onemu pa, kdor uro kupi in vrne, povrnem stroške in dam lepo nagrado. L. Z.
831-23
„Solidarnost" Dvignite pisma pri K. B. Bote,
Krainburg ali pošljite naslov, Gesdi. Stelle Krainburg.
822-23
Kdrnfnerisdie
LandcshypofliehcnansfaU
Oai Geidinsfitni de» Reldiitfaoes
Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicHerliche Sicherstellung Hir Neu-DOm^dSSC 3 bauten, Althausbesitz und Landwirtschatten - Gewahrung von Gemeinde-fernral 2416, 24П Darlehen und reidisverbiirgten Darlehen. Entgegennahme vbn Spareinlagen
und Kontokorrenteinlagen, Verkaut von Ptandbriefen und Komrnunalschtud-scheinen Hahung des Reichsgaues Karnten.
Kladenfnri