leto lini JfconKn n. o ijüMim v fernen 15. ianmrria 19Z5. Cena Din 150. Ubija vsak dan popoldne, Isneail ntdtljt la praznilo. — IaaaraU : do 30 petlt i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Inserat! petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklic! beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratnl davek posebej. — „Slovensfel Narod01 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. l UpravnUtvo: Enatlova ulica itav* 9, prltllcl«. — T ltton ster. 304. Uradalatvo: Haaliova allca it. 5, L naditrople. — Tele ton sle?. M. ■V Poštnina plalana v gotovini. Ljudska volja in demokratizem? Še nekaj dni in priprave za volitve bodo končane. Stranke so mobilizirale ves svoj aparat in napele vse sile, da dobe iz volilnih skrinjic pravo sliko javnega mnenja in politične orijentaci-je jugoslovenskega ljudstva. Ta slika bo, sodeč po vloženih kandidatskih listah, zelo pestra. V nasprotju z drugimi državami, kjer odločujejo v notranji politiki in dajejo smer javnemu življenju dve. tri močne stranke, je Jugoslavija kot mlada in neurejena država šele na poti, da se po intenzivni politični borbi in cepitvi družabnih sil pomiri in konsolidira, tako da izginejo !z političnega življenja vse frakcije in strančice, ki zastopajo poedine stanove in manjše skupine prebivalstva, ne da bi v programu računale s splošnimi interesi. Letošnje volitve so glede cepitve posebno značilne. Toliko frakcij in strančic, toliko kandidatskih list, kot sedaj, še nismo imeli pri nobenih volitvah. To je dokaz, da živimo v nenormalnih razmerah, da politično Še nismo dorastli novemu položaju, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe in da sc mora shupno življenje Srbov, Hrvatov in Slovencev šele izkristalizirati, prodno bo mogoče govoriti o faKii-inun ujedi ^jen ju. Volilna borba se razvija tako intenzivno, da vsa javnost z nestrpnostjo rn'cakuje izida. Vsi smo si menda na jasnem, da bo ta izid za državo in nično bodočnost odločilen. Izjemne razmere, v katerih žive formalno ujedfnjctii S^bi. Hrvati in Slovenci, ek sponi'a na lega Jugoslavije, duh časa, ki stoji v ?n?meniu velikih socijalnih fierturbaci) in čedalje ostrejše stanovske borne, tradicije, značaj, različni gospodarski ic kuiintni interesi, ostanki borbenega nacijonalizma, ki ie dobi! po ujcdinjenju s*oi napačni izraz v plemenskem antn-goiizmu, vse to nam nalaga pri pred-stoječih volitvah skramo opreznost in previdnost. Ne gre toliko za zmago te ali one stranke, ker se bo moralo na še skupne življenje prej ali slej depolitizirati in izgubiti značaj absolntnega strankarstva, kolikor za temeljne principe našesra državnega in narodnega življcnia. Tn baš v teh principih si moramo biti vsi do zadnjega na jasnem. Ne glede na številne frakcije, ki v danih razmerah nimaio izgleda na kak večji volilni uspeh, bosta odločevala rri volitvah dva glavna činitelja. Narodni blok in zasilna tvorba opoziciionalnih strank. Program Narodnega bloka je jasen in točno preciziran. Naipr^ie je treba utrditi težko priborjeno politično in gospodarsko neodvisnost, zgraditi močno drŽavo, zasigurati ji varnost na zunaj in na znotraj, organizirati nien upravni in administrativni aparat, izenačiti sodstvo, davčni sistem, zaceliti globoke rane, ki jih je prizadela tudi nam svetovna vojna, in šele potem, ko bo končano to ogromno in najvažnejše delo .bomo lahko govorli o razmeroma malenkostnih domačih sporih in ne-soglasiih. Pameten gospodar spravi najpreje hišo pod streho, potem pa uredi njeno notranjost. Narobe delajo nase opozicijonnlne stranke, ki hočejo državo notranie preurediti, navzlic ne-pobitnemu dejstvu, da te države v stroeem pomenu besede še nimamo. Dokler si bodo Srbi. Hrvati in Slovenci tako v laseh, kakor doslej, dok'er bomo kričali v svet o zatiramh in pod-jarmljenih narodnih manjšmah, o nasilju in nadvladi enega plemena nad drugim, smo še zelo daleč od skupne države. Jugoslavijo je treba šsle ustanoviti In to nalogo je prevzel Narodni blok. Opozicija gre v borbo s frarami o ljudski volji in demokratizmu. Ta dva priliubljena demagoška dvojčka je položila na Prokrustovo posteljo ter ju vleče zdaj sem, zdaj tja. V politiki ni nič lažjega, nego kričati, zabavljati, kritizirati, varati ljudstvo in fantazirati o nemogočih rečeh. Ali vsakdanje praktično življenje nam kaže. da so tisti, ki največ blebečejo o ljudski vobi in demokratizmu, največji nasprotniki ljudskega blagostanja kot nujne posledice dejanskega uveliavljanja teh dveh demagoških gesel. Monopol na ljudsko voljo in demokratizem je vzel sloven- Vlada obračunava z v:leizdajalcern Ratfičem. Notranji minister o krivdi Stjepana Radiča. — Minister je prepričan o resničnosti pri Radiču najdenih dokumentov. — Potovanje dr. Trumbiča v inozemstvo zabranjeno. — Radičevo poročilo v Moskvo. — Beograd, 14. januarja. (Izv.) Danes praznujejo v Beogradu pravoslavno novo leto. Povsod vlada praznično razpoloženje. Nikakih značilnejših političnih dogodkov. »Vreme« in »Politika« objavljata danes dne značilni izjavi glede krivde Stjepana Radiča odnosno glede nadaljnega vladnega postopanja proti razpuščeni HRSS. »Vreme« objavlja izjavo notranjega ministra, ki med drugim naglasa: Po mojem globokem prepričanju smatram kot človek in kot pravnik, da je Radič kriv v smislu naših pozitivnih zakonov, ker je poFtično in osebno deloval od ujedinjanja naše države pa do danes na tem, da bi državo poruši oz. da bi imvil obstoječi zakoniti red v državi. Zakrivil je nedopustno občevanje z inozemstvom. Iz samih Radičevih izjav, govorov in člnnkov je dovolj jasno, da je morala vlada nekaj ukreniti proti njemu in da mora Radič za svoja dela pred sodiščem odgovarjati. S svojim potovanjem po Evropi in vsled političnih prilik v državi do nastopa sedanje vlade ni bilo mogoče ničesar proti Radiču ukreniti. Podatki in seznami, ki so bili nai-deni povodom preiskave pri Radiču in njegovih organizacijah, so vlado pri-morali, da vrši svoio dolžnost, da proti Radiču nastopi v smislu zakona in se proti niemu in njegovim tovarišem uvede kazenska preiskava, zakai Radič je zakrivil zločine po obstoječem pozitivnem kazenskem T^kmm. kakor tudi po zakonu o zaščiti države. Trditev, da je materija!, ki je bil predložen sodiš/u. falsificiran in izmišljen, je trditev l«udi. ki se postavllari v zelo slabo luč, ker nastopajo proti državi, čeprav imajo gotove politične pretenziie. Zaplemba tega matenjbla se ie izvršila K-om^Ms^o ?n n-oto^o|T;čno Faksim'li vs^b dokumentov, ki so h:l? najdeni nri Stiepr»nu Radiču, se objavijo v nr»'krpiŠ3m času. Notranji m;n;«ter .ie v nf*H~lin» svoji Izjavi ome«:l, da ie znbrnn?l potovanje dr. Tnfmb«ču v inozemstvo br»š zato, da se ofiTn' r*vte«*?cnost do^»»'nen-tov, ker bi dr. Trumbič rrmsrel nnVn?Ml-no dobiti od ?n^eres»rpnJh stmni no- minister dalje pravi, da lahko dr. Trumbičevo aluzijo na Friedjungcv proces in Forgacheve dokumente vpo-rabimo napram njemu samemu. O sklepu zagrebškega sodišča glede ustavitve kazenske preiskave proti petorici članov HRSS ie notranji minister nagiašal: Glede sllepa sodnega stola morem reči, da je iznenadil ves svet in tudi mene. Ta sklep je bilo mogoče storiti samo zato. ker so bili dani tako kratki roki 24 do 48 ur. Sodniki niso mogli proučiti materijala, ki je bil nai-den v stanovanju Stjepana Radiča. Ta materija! na je nadrlje trke prirode, da ono sodišje, kntero bi točno proučilo ta mpterijal, ne more izreči, da Stjepan Rad j In n.iegovi pomočniki niso krivi. Nevpoštevaioč vseh avrent/čmh, Radiča zelo kompromisaJoč;h dokumentov, je že samo poročuo Stjepana Radiia, poslrno v Moskvo ?n ketero poročdo oz. Izvod tega poročila so našli nri Radiču v žepu niegove suknje, odločilnega pomena. Navaja namreč, kaj ie Radie storil v n^ši državi, kakšen je niegov komunističen program in kaj zahteva od sovjetske Rusije. To poročilo je izpopolnjeno z lastnoročnim! korekturami in dopolnili od strani Stjepana Radiča. To poroč*lo i^sno in dovoli dokazuje Prdičev ztoc'n o ruš?nui naše dr zave in o nedopustnih zvezah z inozemstvom. Notranjemu ministru je žal. da v trrnotku ne more uredmku »Vremena« pokazati avtentičnega poročila. Ce bi ra ime! pri rokah, bi ga takoj pokazal. Poročilo se na^aia sedaj nri preiskovalnem so^n:ku. Notrani? minister je končno 7n Mjučfl svoio i7iavo: Ne samo kot min?^"*«', marveč rmji kot pravnih smatram Siienr»«t R^diči, r*a je krtv In da mora zadostiti zakonitim posledicam. Današnja :>Polit;Va* pr občuje daljšo iziavo nekera člana vlade o pre-iskovam°m zaporu proti Radiču. Na vprnš^nie. k"j na^e-ava vlirfa sto»*Ul, če t'tdi vrhovna »nst^rca pn*rrT1 skler> so^nemi stola o ustavitvi preiskave, je dotič~; ^hn vlade iziavil: »T«'-rrt govorimo d^^ače! 7a SC- vsem drugačne dokumente. Notranii ' daj te okolnosti ne vpoštevamo!« Bivša cesarica Zita na Madžarskem. Rovarjenje avstrijskih in madžarskih monarhistov. — Beograd. 14. Jan. (Izv. Ob 12.) Iz Dunaja in Iz Budimpešte prihataia zanes'Ü-va poročila o norem rovareniu avsirH~kih in madžarskih monarhistov. ka\or tudi o bi ven ju ekskraliice Zite na Mdžrrskem Madžarski in avstrijski monarhls'i so zopet oživeli in se zelo živahno giblj jo. Pripravljajo novo akcijo. Avstrijski krščanski socijalcl žele, da se razveljavi za kon, na podlagi katerega so bila zaplenjena na korist rcpub'ike nekatera vele^ose-stva članov hahsbimrške rodbine. Črno-žaltl krogi se posebni živahno glb'ielo > Gradcu. Tam se shajpjo na s'anovanlu ne-ke vdove po polkovniku Andrien v. Jrsse-nack, ki je bila izgnana z Dunrja in ce'o iz Avstrije, toda monnrhisii so ji dnli zatoči- šče v Gradcu, kjer v?»va vel?ko protekcijo gra?k°£a velcHdustriinlca Watte ja in policijskega ravnate'ja K u n z e J a. \*a Madžarskem vodiio monarhistično gibanje: Smreczany. Benttzkv. knez Odese a I c h i, grof T e 1 e k y in drusi. Prekc» Oradi^čanske ie pripisi dn r!sterhaze tuj aeroplan, ki ga je vodil pilot Nemec Z i m-m e r m a n n, ki jc v službi Zite in ki je znan iz Karlovega puča, ko je Karla nrea tremi leti prepelinl v zrakoplovu iz Švice na Madžarsko. Fkskrr!j!?a Sta se skriva na Madž^r-k^m. N'eno skrlva'lsce nI točno zr*»no. Nekateri trde. d"> se nah^H pri ka-tol'§Vem ?kofu .Ml csu, druci pa. da biva pn nadškofu Prohczki. ski klerikalizem. SLS kot tipična rc-akcijonarna stranka na vseh poljh družabnega življenja pa ni še nikoli jasno povedala, kaj je ta ljudska volja in demokratizem. Liudska volia ie naravna, prirojena težnia skupnosti in vsakega poedinca po čim \eciem moralnem m gmotnem dobrobitu. Ali pa je SLS res kaj ležeče na tem. da pride slovensko ljudstvo do blagostanja? Praksa govori z vso odločnostjo proti. Ali je v in-iuterc su ljudskega blagostanja in ljudske volje, da so prepregla klerikalna gospodarska podjetja vso Slovenijo, da izsesavajo ljudstvo in polnijo svojo nenasitno bisago? Ali je ljudska volja v svojem interesu ustanovila bogate samostane, cerkvena veleposestva. aH je ona dala tako 7vani ljudski stranki pravico do izkoriščanja in gospodarskega podjarmljenja nižj:h in srednjih slojev? Ali je berač, ki trka na samostanska \'i ara in ne dobi koščka kruha, res trdno rrepričan. da £a je pojniala v bedo «juJrha volja? Nikako" ne! *n vet dar si c"r7r.e klerikalizem blebetati o ?jjdski v^lji. Isto je z demokratizmom. Večkrat smo že imeli v Sloveniji klerikalno strahovlado in nikoli še nismo in ne bomo do2*vei:. da bo odločevalo o svoji usodi ljudst\ o. Peščica dobro situirauih de-ii:a..'( ^ov je pres'-„F*la mase, da vo » oddale svoje glasove in potem je vladala v imenu demokratizrra tako kakor je bilo v interesu njenih žepov. Zato bi bili gospodom, ki vedo toliko povedati o ljudski volji in demokrati činu. zelo hvaležni, če bi nam enkrat na praktičnem primera pokazali, da ne ! »./ejo. Aretacija blagajnika HRSS. — Zagreb.. 14. januarja, (fzv.) Danes dopoldne je bil na svojem stanovanju prijet blagajnik HRSS L Kosmič. Ta je kljub obznani proti HRSS nadaljeval med kmetškim prebivalstvom protidržavno propagando. Pri njem na stanovanju so našli večjo množino denarja. Aretirani Kosmič je niavi tip političnega pustolovca. Med vojno je bil avstrijski vohun. Pri njem so našli tudi brezplačno železruško karto I. razreda, čeprav Kosmič ni niti redni niti izredni član Novinarskega združenja, ugotovljeno je dalje, da ta Kosmič sploh nikdar ni bil novinar. Karta je bila izdana za časa ministrovanja Klerikalca Ivana Sošolka. Kako so izdajali železniške karte, ko so bili na vladi Davidovič. Sušnik in dr. Korošec, se po Zagrebu marsikaj govori. Vršile so se baje različne manipulacije. ARETACIJA TAJNIKA HRSS V BEOGRADU. — Beograd, 14. januarja, (fzv.) Ob 12. V hotelu «Petrograd« je bil danes ob 10. dopoldne aretiran in odpeljan v začasni policijski zapor tainlk HRSS In narodni poslanec Rude Bačinič. Našli so pri njem precej zanimivega mateu-jala. Sporazum zavezniških finančnih ministrov dosežen. — Beograd 14. jan. (izv.) Zavezniški finančni ministri podpišejo po poročilu Iz Pariza na današnii. za 9. uro dopoldne sklicani plenarni seil sporazum o rczdeM'v! 1/ Dawesovcga načrta Izvlrajočlh nemŠHh re-paracijklh anuitet. Na včernjSnji seji ni nobena država predložila nikakih ugovorov. Romunski delež je bil kljub protestu ro-mnnsk^cra delesrata določen le na 1.10 %. Knkor je Italiji, tako je tudi dovoljen Jugoslaviji in Ceskos'ovaSki poseben pla-či'ni rok za poravnavo previSkov iz dobav in natura, ki jih je izvršila NemČiia. Romunski so priznrne gotove rezerve za slučaj, da bi ne bile avstrijske, madžarske !u bolgarske reparacije v polnem znesku iz-plačane. Konferenca zaveznikih ministrov je odklonila zahtevo Brazilije, da se jih prt-zna gotova svota vojne odškodnine in delež pri Dawcsovih anuitetah. Ta zahteva jt bPa odklonjena z moiivaeijo, da je Brazilija popoloma oškodovana na ta način, ker je za svoje odškodninske zahteve žc med vojno znplcnila več nemških trgovskih ladij. Za brrzitske zahteve se je zavzemat ameriški delegat poslanik Kellogg. Frrnjol je priznala konferenca delež 50.80 % mesto 52 % pri Dawesovlh anuitetah. Vpoistevale so se znhteve in želj«. Amerike. Okupacijski stroški Porenja nt smejo presegati 160 milijonov zlatih rmrk. Izdatki za reparacijsko komisijo tn za Da-wesove organizacije se letno določajo na 30 milijonov z. mark. Izplačilo obresti iz Dauesovega posojila po 800 milijonov zl. mark ima absolutno prednost. Reparacijski stroški Ameriki se določajo na 250 milijonov dolarjev. Za slučaj gospodarske okrepitve in napredka Nemčije se od presežkov določijo gotovi odstotni deleži na Ameriko. Odstop ameriškega državnega tajnika in priznanje Rusije. — Parfz, 13. j3n. (fzv.) Pariskf listi zeTo obširno pijejo o odstopu ameriškega državnega tajn!ka Hughesu. Ta ie v svojem odstopnem pismu izrazi! željo, da ga predsed. čimpreje odveze službene odgovornosti, da se mu tako omogoči čimprejšnji povratek v privatno življenje. V ameriških vodilnih vodilnih krogih spravljajo liugheiov odstop v zvezo s spori, ki so nastali med rjim In senatorjem Borahom o nazorih ?n smernicah ameriške zunanje politike. Po odstopu Hughesovem prevzame vodstvo ameri-kanske politike triumvirat. obstoječ iz pre-zidenta Cooild^a, novoimenovauega tajnika Kelloga in senatorja Boraha. Kakor znano, se je senator Borah večkrat zavzemal za priznanje Rusije, dočim je Kellog znan kot načelen nasprotnik boljševizma. Nekatera poročila iz Washkigtona omenjajo, da namerava Amerika v kratken ukreniti prve korake za priznanje Rusije. Rusija ki Nemci:a bodete povabljeni od strani Amerike na prihodnjo razorožitveno konferenco. Diplomatien» krogi so prepričani, da bo novi tajnik Kellog nadaljeval v glavnih smernicah od Hughesa zasnovano ameri-kansko politiko napram Evropi. >Matini objavlja iz zanesljivega vira. da se s spremembami v državnem tajniŠtvc ne spremeni ameriška polmka napr.iii' sovjetski Rusiji. Novoimenovani poslan& Kellog je znan k>: nespravljiv naspr-K boljševizma, kar je javno pok.iz il rudi v svoji rodni državi Minnesota Senator Bora je izjavil, da ne izplačani evropski državni dolgovi povzročajo poviševanje davkov bi če se davčna krita ne odstrani, nastopi v kratkem kriza v amerlikern gospodarstvu. — Breslava. 14. jan. (Izv.) Moa-skn 7.-druga dane*; v listih objavlja izjavo, v kateri priznava, da je res hodil lz Münster-berga na breslavskl mesar;5« trv: človek, k! je vedno ponujal meso mnogo cenejše k:.kor ostali r; . ,. - . . SnejšJ slo.ti so meso zelo kupovali in se zj nje kar teph Več breNlavskin. rodbinskih očetov pa n hodilo kar naravnost v Münsterberg k I~Vnkej:i. kier so kupovali ceno meso. Rod bine so meso s slastjo zavživale. Prebival-<:va v Bres lavi so ie sedaj polastila čudna bolezen. N'ikuo več noče jesti mesa. Na trgu je opažati, da je povpraševanje po mesu zelo minimalno. Mesar;, skušajo uvesti akcijo, da odvrnejo prebivalstvo od abstinence in zagotavljajo da oni prodajjjo prav3 goveje meso. Pripravljeni so tudi vpeliati posebno kontrolno komisijo. — VVjshinston. H *.tf^. (Izv.) V beli hiši naglasa jo, da so vse vesti v svetovnem tisku, p:i katerin s_* >premene temeljna smernic« ameriške zunanje poJitike po odstopu tajnika Hughesa. nsrcsnlčoe in neutemeljene. Amertsu še natfatfe vztraja v poildki. KI jo je začrtal Hughes napram sovjetski RusijL Amerika nikakor nI pripravljena priznati sovjetsko Rusijo, dokler se tam nt. spremeni vladni sistem. -_- - _ - - ^ - - . - ' .tg m ' Borzna poročila. Dinar v Curihu 8. 50. Ljubljanska borza. LESNI TRG brci promet /ATS l TRCJ. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, unnr 440; koruza, «"w;. defM umetno sušena, fco. Ljobljana, blat*« koruza« • - n.. :^«v sremska 'f>>staiii. denar 185: oves, bački. fco. skaldišče Ljubljana, b!a^r> 360; leneiH* seme. fen. Ljubljana, denar 650; otrobi, pš<.-nični, srednje debeli, fco. gorenjska }*«>taja. bla^o 223: psenicni /tlroh. Donjl M&oija* vae, fco. skladišče Ljubljana, blj-^ 7u>: p.šv nična moka. *0*t, Bjelovar, tco. Ltubljana. blago 675; pšentena moka. -2«. domača, fco Ljubljana, blaqn f 25: pšenična moka. ^2- . Cantovir. fco. Ljubljana, blagf> 62^, pšenic na moka. »5«, ii»>ni;-ču. fco. Ljubljana, bin. ßo 5*j0: pšenični moka Zfl krmo. fco. Od/n ni. blago 245, EFEKTt 2H^6 drž i-enr.i za vojno škodo 1?;- \M 130, 7% »nvest. d->s. L 1921. 64V? Celjska pos. 210, Ljubljanska k red i: na banka 225. Merkantilna banka 124K—128, Združen papirnice I«», Nihaš 36—4U. kom. zad. de2 bke. 90. Zagrebška borza. Dne 14. januarja. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.^1—11.01. Pr3%* 183—186. Pariz 329.90 -334SO, Vewyork 61.05-^62 05, London 292.95—3Q3L9S, Trsi 254.70 2=7.70, Dunaj SS2—$22. Efekti: l7o in ves:, pos. 1921. tö— 2l£*& drž. renta za rar.a štetu 129—131 Ljubljanska kreditna 22o — 227. Centralna banka 26—2*. lirv. esk. bar* : 1-^—112. Kreditna ba>nka. Zvjb 111 —113, Hipotek, bku. 61.50—62.50. Insobanka 103—lo4. Praštedl-ona 895—900, Slavenska banka 83—SS, ILkN-ploatacija 71, Šečerana Osiiek 700^—710, Drava d. d. Osijek 200—206, Isis d. d. §7, Nihaš 45. Guiman 800, Slavonija (»i —63, Trboveljska 395—105, VevCe 12>.«. Inozemske borze. — Curih. 14. jan. Današnja predbor^ Beourad 8.M\ - V=Pariz 27.6K -27.7JL London 24.71—24.7.5. Newyork 518.50-519. Milan 21.50—21.60, Berlin 1.233—1235. Praga 15.50—15.6U. Dunaj 0.0073—O.W.^SO. — Dunaj, 14. lan, Devize: Beotcrad 1148—1152, London 339JW—340.90O, MIlan 2966—2978, Ne\^. york 71 \935 -71.185, Pari/ 3^1? 3s>. Praga 2134-2144. Curih 13.75,^ —13.765. Berlin 16.860—16,960. Budimpešta 9S.20—99. risanko nudi P° nizki cent Narodna knjigarna Ljubljana, Preiarnova aillott 7. u» Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« jjgc 13 januar'« I92ö. Stev. 11. DR LUTHOROV KABINET V NEMČIJI NA VIDIKU. — Berlin, 14. januarja. (lav.) Štiri tedne trajajoča vladna kriza te danes bliža svojemu koncu. Dane* se sestane državni zbor. Kabinet dr. Luthra je na obzorju. Po snočnih pogajanjih z vodi« tel ji odločujočih parlamentarnih strank je dr. Lutkar izjavi! zastopnikom tiska, da je dosežen v vseh političnih tn pan lamentarnth vprašanjih popoten spo* razum. V dr. Luthorov kabinet vstopi* Jo zaupniki strank: dr. Strcsemann kot zunanji minister, dr. Barun mini* sfer za javna dela, dr. Lerchenfeld (nemški nacijonalec) pravosodje. V vladi ostaneta se brambni minister von G essler in minister za prehrano grof K a n i t z. Nezasedena ministrstva se poverijo strokovnjakom. Finančno ministrstvo prevzame bivši pruski fi* naneni minister dr. S e m i t s c h, no* tranje pa državni tajnik dr. Lcewald. , POLOŽAJ V ITALIJI. — Run, 14. Jan. Prva seja parlamenta ie potekla brez vsake posebnosti. Nemilo poslanec Sternbach Je pripovedoval kakor Je v Zgor. Poadižju slabo poskrbljeno za Javno varnost Vrše se umori in n> pi, ne da bi bü kdo kaznovan. Organi lavnega varstva in tudi sodne oblasti ne vrst v tem pogledu svoje dolžnosti Notranji minister Federzoni Je v min. sveta menil, da so varnostne odredbe dosegle popoln uspeh. Položaj je normalen. Po min. sklepu morajo vsa udruženja naznaniti oblasti svoja pravila, svoje odbore tn člane. Parlamentu se predloži načrt za iz-premembo nekaterih določb varnostnega, kazenskega in civilnega zakonika. Vlada skala s posebnimi odredbami zatreti tudi moč framasonstva. Vidi se, da si hoče fašizem pridržati vlado na vsak način. Mussolini misli na svoje varstvo na vse strani. Opozicija je odločno proti temu, da bi on vodil volitve. Včeraj je bil umeščen novi zbornični predsednik Casertano. Veliko zanimanje J t za današnjo sejo, ko pride v razpravo volilna reforma. Večina odbije vse opozicijske predloge in prične razpravljati reformo, ki bo sprejeta v par sejah, mogoče z malimi izpremembami. — Rim, 14. jan Posl. Giunta Je poda* Mnssolinijtj pismo s prošnjo, da se pospeši njegova izročitev sodišč« v znani stvari TRGOVINSKA POGAJANJA Z MADŽARSKO. — Beograd, 14. jan. (Izv. Ob 12.) Splošno politično mrtvilo. Dopoldne je v ministrskem predsedstvu dek) počivalo. Ministrski predsednik Nikola Pašič je samo za nekaj časa prispel v svoj kabinet. Za popoldne ob 16. je odrejena plenarna seja ministrskega sveta. Za sejo so rezervirana važna vprašanja, kajti danes je dospelo na vlado obširno in zanimivo poročilo iz Zagreba. — V Bitolju je bila potrjena lista na-cijonamega bloka, katere nosilec je Risto Daskalovič. Nacijonalrri blok Ima v BitolJ-skem volilnem okrožju dobre šanse. Iz Budimpešte prispe danes na hidro-planu načelnik madžarskega zunanjega ministrstva g. Walter. Njegov prihod ie v zvezi z nadaljevanjem trgovinskih pogajanj, ki teko med obema državama in se jutri obnove. V glavnem gre za definltivivo sklenitev trgovinske pogodbe z Madžarsko. GIOLITTI PROTI PLURALNEMU VOLILNEMU SISTEMU — Rim, 14. jan. Giolitti se izreka vedno enako odločno proti pluralnemu volilnemu sistemu, ker krši princip splošne volilne pravice. Leta 1913. se je on že odločno uprl pluralnemu volilnemu sistemu, ki je v škodo ljudski masi, zlasti delavcem. To okol-nost bo moral Mussolini z vso resnostjo vpoštevati, zato pa je sklical tudi veliki fa-šrstovski svet, na katerem se ima razpravljati tudi o stališču organiziranega fašistov-skega delavstva napram volilni reformi. Ako se sprejme pluralni volilni sistem, ie to udarec delavstvu v obraz ta et verjetno, da bi dobil fašizem nadomestilo za izgub* Ijene delavske glasove pri volitvah v meščanstvu, kateremu Je omenjeni sistem V korist. Razprava o volilni reiormi se prične v sredo in je pričakovati, da se raztegne na več dni Pristaši QtoKttija in Orlanda nameravajo predložiti dnevni red, s katerim se sicer ne ugovarja potrebi volilne refo-me, ali se predlaga odložitev razprave na poznejši čas iz razlogov splošne poHtike in glede na sedanjo situacijo. Tako se ni nič gotovo, kaka usoda zadene predloženo reformo in odprto Je Se vedno vprašanje, ali bodo \noBrve letos aH morda Bele drago leto. Mussolini sa tudi nič ne pripravlja za odstop, marveč si is v ministrskem svetu izposloval popolno pooblastilo sa razne poljubne izpremembe, ki bodo služile njegovi nadaljni politiki. — Rim, 14. jan. Kardinal Malti Je poslal notranjemu ministra glede na dogodke v Pisi, naperjene proti katoliški organizadH in tisku, brzojavko, v kateri pravi ironično da je bila Pisa 11. tm. »normaliziranac. Kot Skoi se je izjokai, kot Italijan je zardel. Kam vodijo take metode? Politične vesti. se Da raz go varamo. Pepe, tisti, ki je med vojno prcpo\edaI Izvoz Iz Cc-realije in bije zdaj v uredništvu zmagovito volilno bitko za gospodarsko osamosvojitev Slovenije, se je začel v volilnem razpoloženju na vse strani gibati. Zganil se je nazaj in otipal tisto zadevo, ki je dobila v službi za gospodov kurji britoi mcjzoie, potem se *e zganil naprej in potipal z zmagovito desnico vroče čelo. Pa je ugotovil, da se ga je lotila tiščavka. TiŠČavka je hoda bolezen. Pepe, tisti, ki ima klasično lepočutje, je podkovan v germanskem besednem zakladu. V tem zakladu je našel tudi razlago. Tiščavka ali po Pe-petovem zakladu »der Dummkoller« je taka bolezen, da konj aH človek tišči z glavo v jasli ali v steno, včasih tudi v korito. Pa je dejal Pepe, da se je na-lezel tega spaka od gospoda, s katerim vsako jutro v uredništvu razgovara. In zdaj da tiščita oba z glavo in vsemi okončinami dopoldne v jasli, popoldne v steno, zvečer pa v korito. Zato da ne odločujejo v njuni zmagoviti volilni bitki kaka sentimentalna čustva, marveč samo premišljena, jeklena in odtehtana volja, ki ju žene oba v jasli in v korito. Zobala bi rada oba iz jasli in zato, je dejal Pepe, da jima lahko bereš z obrazov odločnost in neuklonjenost in še moško zavest, da bosta držala slovensko fronto liki vinta — o! Gospod Korošec, tisti, ki nosijo vsa slovenska volilna okrožja in razgovarajo v uredništvu, so dejali Pepetu, da mora položiti v copate vinto, ker drugače da pojde slovenska fronta rakom žvižffat. In je Pepe pozdravil to novo volilno geslo in zdaj vidi in sliši povsod eno samo odločno voljo. Vinta mu je pomagala, da sliši še nekaj drugega. Zima je namreč letos čudno mila in raste trava sredi januarja. Pepe jo sliši rasti že od daleč in je dejal, da priredi temo dogodku na čast veličasten shod, ki se ga udeležita on in gospod Korošec kot en sam mož. Tn je še omenil, da bo prišel med one, ki se ne udeleže tega veličastnega shoda, strahovit volilni maček. Obležali bodo po tleh razbiti in po-mandrani liki špinača ali kisle kumar-ce, ki jih pusti Pepe včasi za oglom kot vizitko svoje trezne narave, ko se vrača zjutraj zmagoslavno v uredništvo, da razgovara z gospodom Korošcem o zmagoviti volilni bitki. Pepe ima zdaj v copatah vinto in bogii?c, da to ni 5?!a Dejal je, da bo kandidiral kar za dve republiki. Ena da mu je v Kurji vasi že zagotovljena, drugo v Ljubljani, da je pa vsa javnost že z velikim veseljem in zadovoljstvom pozdravila. Pepe, tisti, ki drži slovensko fronto liki vintat je slišal, kako je javnost to reč pozdravila, ko je v uredništvu poslušal, kako raste trava v januarju. Pa je vzel svojo privatno knjižico in zabeležil, da celo trava odkrito odobrava njegovo kandidaturo, Ie iz tradicij, da ne bo hotela oddati glasu zanj. Drugače pa da sta dobra prijatelja in mu pomaga biti Jos. Kostanjevec: Prva seja. i. Viata na verando se odpro. »Papa, čas bo, ura je štiri. Ob petih je seja.« Na klopi se nekaj prevali in vzdihne. Visoko se dvigne dvoje kosmatih lakti in zakrili nad zrn r še no glavo. Takoj nato zacepeta, da se stresejo tla. in pa* pa Čefuta si stoje popravlja toaleto. Počasi in dostojanstveno, kakor se spo« dobi. Pri tem stresa z glavo in si po« žvižgava. Divja trta se jasno svetlika v popol* danskem žgočem solncu suhega avgu* stovega dne in mežika v nastalem pre* pihu, ki ga povzročajo odprta vrata. Od spodaj navzgor diši po sveže peče* nem kruhu, se shši polglasno prereka* nje pekovskih pomočnikov, v drvarnici poleg vrta žaga nekdo drva. Papa Če* futa je namreč pekovski mojster in hišni posestnik v Stangah, velikem za* prašenem trgu. Ti dve lastnosti poleg prirojene in priznane bistroumnosti sta Cefuti izdatno pripomogli, da je bil Iz* voljen pri zadnjih volitvah v občinski svet. Danes popoldne mora prisostvo* vati prvi seji trškega občinskega odbo* ra. Ni čuda torej, da se hoče na ta slovesni prvi javni nastop pripraviti posebno skrbno in dostojno. Da se od« poči je duša vseh domačih skrbi in se posveti edinole splošnemu blagru, si je privoščil popoldansko spanje od ene do štirih. Da telo ne zaostane, je treba izbrati naj praznične j še perilo in obleko. Zato vzame, ves čil in z najlepšimi mi* slimi za širokim, štirioglatim čelom, svoje častitljivo telo v roke in ga začne oblačiti in odevati kakor kmetska pun* ca, ko se odpravlja k maši. Vse, kar potrebuje, leži lepo pripravljeno in po* likano na mi^i v verandi in vse jemlje v svoje majhne tolste roke z veliko lju« beznijo in brezmejnim spoštovanjem. Tako stoji čez dobre pol ure popolno* ma pripravljen in opravljen, kakor bi ga vzel iz škatljice. Črni lasje so poli* zani in se tesno lepijo na sencih in okoli precej izdatnih ušes, drobne rjave oči se svetlikajo kakor bi plavale na olju, široke noge tiče v tesnih novih čevljih, da se koščena prevelika členka obeh palcev odbijata na desno in levo kakor ne bi spadala v to svetlo notranjščino. Ves ožarjen, sam sabo zadovoljen in prožet prepričanja o svoji veljav* nosti in postavnosti, stoji pred ogleia* lom in si zasukava brfce, ko vstopi An* ka, njegova ljuba žena. Nje rahle sto« pinje ga zdramijo iz tega vele resnega in prepotrebnega posla, da se hipoma obrne proti njej. Usta se mu smejejo, nos trepeče in miga narahlo kakor zaj* cu, oči objemajo v blaženosti ves svet. Anka postoji, se sumljivo nasmehne ter hoče dalje. A na Cefuto navale v tem hipu nenadoma vsi stari spomini, da se strese kakor moker kužek. Bli* skoma premeri z očmi vso okolico ter stopi hitro za njo. In se nagne k njej zmagovito volilno bitko v uredništvu. V soboto, je dejal Pepe, da se naslika v »Ilustriranem Slovencu« z vinto v glavi in v trebuhu, da bo javnost kar zijala, kaj premore njegova kandidatura. Tako da ne bo več dvoma o zmagoslavni Pepetovi bitki, ker da se vinte naši ljudje strašno boje. Kar konec da namerava napraviti s to vinto paševa-nju in madež izbrisati iz političnega živ* Ljena nove republike. Za svoje junaško volilno razpoloženje je dobil Pepe od gospoda Korošca podobico in odpustke za vse žive dni. Brez greha je zlezel pod posteljo in naročil kuharici, da ga ni doma. Če bi se kdo zglasil, da naj mu kar pove, da on ni več on. Pepe se je namreč prekrstil v volilnem razpoloženju in je dobil ime — vinta v copatah. — Testimonium paupertat is servi- ra »Slovenec« svojim backom v »beležkah«, ki so tako bedaste in suhoparne, da se nam smilijo čitatelji, ki morajo to kolobocijo jeze In obupanosti prenavljati. Vsaj malo duhoviti bi bili lahko gospodje beležkarji, Če hočejo s tako duševno revščino zabavati svoje backe. — Zaplenjeno pismo Radičevo. Stjepan Radič je včeraj dobil novo perilo. Med sta* ro perilo. Id so je odnesli na njegov dom. je skušal Radič skriti neko pismo. Pismo je pisala njegova gospa Marženka. Zena javlja Radiču. da želi dr. Korošec ž njim govoriti. Pismo dalje navaja nekatere aretacije v Su* borici in obvešča Radiča o prošnji, da naj prevzame kot nosilec liste kandidaturo v Zagrebu. Radičev tajni pismonoša jetniški ključar Hečinovič je bil premeščen v drug oddelek. Pritožil se je pri Radiču. da ga stražniki, bivši dobrovoljci kontrolirajo in preganjajo. = Nov poljski poslanik na Dtinaui. Novoimenovani poljski poslanik grof Kowalski je prispel na Dunaj in prevzel vodstvo poljskega poslaništva. — Spremembe v ameriški diplomaciji. Ker je ameriški poslanik v Londonu Kellogg imenovan za državnega tam;ka zunanjih del mesto odstopivše-ga. Hughesa. je predsednik Coolidge ponudil poslaniško mesto v Londonu poslaniku Haringtonu v Berlinu. rr O vtfhotapljanju orožja v Indlio poročajo angleški listi. Angleška vlada je izvedela iz Kalkute, da obstojita dve obsežni organizaciji, ki vtihotapljata orožje v Indijo. Ena ima svoje glavno torišče v Nemčiji, druga pa v Vzhodni Aziji. V Durbanu. §an?aju in Singaporu so bile zaplenjene velike brodovne po-Šiljatve. m-ennvltf. etn»i1ir*tJ nrmiV'att VsVnf fndi stroko no shraniti nre- Volilna borba. ko rime V*m osVHM ceno 6848 tvrdka J. GOREČ Palača L ubijanske kreditna la 6aspaswttskt 41 — V enotno napredno tronto! V politični razcepljenosti je Slovenija nesporno dosegla rekord, saj je za skupščinske volitve vloženih v treh slovenskih volilnih okrožjih skoraj 30 kandidatskih list. Kar pa je na stvari najža-lostnejše, je dejstvo, da je ta razcepljenost samo v naprednih vrstah, zakaj klerikalci nastopajo povsod! enotno v vseh okrožjih takorekoč z eno samo kandidatsko listo. Dočim torej klerikalci prepuščajo vodstvo politike svojim voditeljem, katere sicer ob primernih prilikah kritizirajo, v odločilnih momentih pa se vedno pokore strankarski disciplini, hoče biti v naprednih vrstah vsakdo general In delati politiko na svojo pest, ne glede na to ali je to v interesu napredne stvari ali ne. Zato imamo sedaj naprednih frakcij toliko, kolikor te med nami ljudi, ki bi rarV v svojim samoljubju in domišljavosti igrali vodilno vlogo. In vendar je bolj kakor kdaj preje potrebna pri nas enotna fronta proti klerikal! z mu! To potrebo poudarja naš list že več kakor leto dni. Vsi naši apeli v tem pogledu so našli pri jrotovih vodilnih politikih gluha ušesa. Zato se obračamo sedaj ob 12. uri, ko obstoja nevarnost, da v spričo razcepljenosti v naprednih vrstah, zavlada na vsi črti v Sloveniji klerikalizem, na najširše sloje vseh naprednih skupin In frakeli s pozivom, naj oni napravijo red v naprednih vrstah in preko glav svojih trmastih In za pametne In trezne razloge nedostopnih voditeljev napravijo krepko napredno fronto. V močni napredni fronti lahko naprednjaki vseh struj izvojujemo 10 in še več mandatov ,razdmženi in razcepljeni pa omogočamo klerikalcem popolno zmago. Narodni blok je napisal na svoj prapor neizprosen boj proti klerikalizmu, tisti boj. ki ga je preje 50 let smotreno in uspešno vodila na-rodno-napredna stranka. Narodni blok torej predstavlja ono organizacijo, ki naj tvori jedro narodne in napredne fronte. Naprednjaki, ki ste vzgojeni v tradicijah bivše narodno - napredne stranke, katere geslo je bilo vsikdar neizprosen boj proti klerikalizmu, uva-žujte to in strnite se, ne oziraje se na svoje zaslepljene voditelie, v eno mogočno fronto v okviru Narodnega bloka In pokažite s tem svojim odločnim nastopom, da so časi minili, ko so volile! slepo drvlll za svojim voditeljem kot ovce za koštrunom. Čeprav so videli, da jih ta voditelj tira v propast. Klerikalizem je največji škodljivec države, največji škodljivec naroda. Neznosne razmere, ki vladajo žal sedaj še v naši državi, so zakrivili edino in izključno naši klerikalci in njih zaveznik Radič. Zato je neizprosna borba, borba do uničenja proti njim dolžnost vseh, ki liubijo to državo, katerim je pri srcu blagor in napredek našesra naroda. Zato vsi naprednjaki. ki ste dobre volle, v eno fronto, volite z Narodnim blokom. — Železničarje love. »Slovenec« priobčuje »originalni« dopis iz želez-ničarskih krogov, v katerem skuša neki fiktivni železničar zelo nespretno oprati kri, ki se drži klerikalnih rok. Dotič-ni brihtni možic trdi, da žalostnih dogodkov na Zaloški cesti ni zakrivil niti dr. Korošec niti dr. Brejc, ker nobeden izmed njih ni dal povelja za streljanje. Brlhtna zeljnata glava, da ji ni para! Dr. Korošec je bil takrat prometni minister, dr. Brejc pa predsednik pokra- J jinske vlade v Sloveniji in zato je jasno kot beli dan, da sta dejansko odgovorna za žrtve na Zaloški cesti. »Slove- mwawaamamaamamwmmmsaamm nec* je tndl odobraval to krvoprelitje In s tem dokazal, da so mu pravi krivci dobro znani. Železničarju, ki je po-gruntal to imenitno trditev, bi priporočali, naj vpraša »Slovcnčevo« uredništvo, kako si drzne očitati sedanji vladi nasilje. Če kakega razgrajača tam nekje v Piškopeji vtaknejo pod ključ. Kdo je pa tako bedast, da bo verjel volkovom v ovčji koži, ki se izgovarjajo, da niso zakrivili dogodkov na Zaloški cesti, ker niso sami dali povelja za streljanje. Poveljnik oroŽniŠkega oddelka je bil samo slepo orodje V dr. Koroščevih In Brejčevih rokah. — Šesta kandidatska Usta v Ljubljani. Nekateri invalidi in državni vpo-kojenci pod vodstvom MežnariČa in Boleta so danes dopoldne vložili pri deželnem sodišču v Ljubljani za skupščinske volitve v Ljubljani svojo kandidatsko listo. Kandidat na tej listi jc Filip Ogrin. invalid. Kakor čujemo, nI s to kandidaturo v nobeni zvezi ne invalidska orgmizacija, ne organizacija državnih vpokotencev. =f Kandidature. Po poročilih \z Zagreba nastopijo v zagrebški žuoani-jl samostojni demokrati in radikali z lastnimi listami. Nosilec radikalne liste v tem vi iQnrfti okrožju ie dr. V e 1 e 1 Nosilec samostojne demokratske listo pravosodni minister dr. Pdo L u k i n i č. Volilno sodišče v OsjeJeo h potrdilo za vlrovftfškr županijo kandidatsko listo Da"ldovIčeve stranke. Nosilec liste je bivši skupščinski predsednis. dr. Iva-* Ribar. — Sestanek članov Nar. Rad. stranke za Dvorski okra! se vrši v četrtek dne IS, tm. ob 18. uri v salonu gostilne *Pri Mraku« na Rimski cesti. Ker se bodo razpravljale zelo važne zadeve, se v«e člarte vljudno vabi. da se setanka gotovo udeleže. — Sestanek članov Narodne Rad. stranke za Kolodvorski okraj se vrši v potek dr.e 16. tm. ob 19. uri v restavraciji »Leon« v Kolodvorski utici. Ker se bodo razora vi ja?e zelo važne zadeve se vse člane vljudno vj-bl, da se sestanka gotovo udeleže. ZLATO V MEDICINI. Slednjič je našla medicina novo sredstvo proti tuberkulozi; to je zlati preparat ki se imenuje krizoglan. Že stari zdravniki ui apotekarji so rabili v borbi proti raznnim boleznim posebne snovi iz carstva živili, rastlin in mineralij. čim dražja je bila do-tična snov, tem večjo zdravilno moč so jI pripisovali. O zlatu kot najdražji kovini so bili mnenja, da mora imeti v sebi večjo zdravilno moč, nego vsa drugi zdravila. Zato so skušali stari zdravniki izdelovati s pomočjo zlata radikalno sredstvo proti notranjim boleznim. Kemiki m apotekarti srednjega veka so se mnogo pečali s sestavinami, v katerih je bilo raztopljeno ^lato. Hoteli so napraviti neko splošno zdravilo, ki bi pomagalo v vseh slučajih notranje bolezni. Za bazo jim je služila aqua vitae, kvintesenca našega špirita. V ta nr.-«nen so večkrat zaporedoma destilirali spi rit na tankih zlatih ploščicah, ker so bili prepričani, da izvlečejo na ta način iz zlata vso čudotvorno zdravilno moč. Tema Špiritu so potem primešal! raipre.i rar'ic-na rastlinska zdravila, slednjič pa Še malo medu in sladkorja. Tako so napravili zdravilne kapljice, ki so jim pripisovali Čudovito moč. Seveda so se mogli lečiti s tem zdravilom samo bogati sloji, ker je bilo zlato tudi v starih časih drago. Pomagalo jim pa ni toliko zlato, kolikor avtosugestl-ja. ki igra v medicini še vedno zelo važno vlogo. MORSKO ZDRAVLJENJE. Da vpliva morska klima ugodno na zdravstveno stanje, o tem so do novejšega časa dvomili celo znanstveni krogi, ker so take vplive zasledovali le na zdravih lludch in živalih. Sedaj je zdravniško dognano. da vpliva morska klima sicer tudi na zdrava bitja ugodno, toda ne tako odločilno kot na bolne in slabotne. Klima tudi vpliva močneje na otroka kakor pa na odraslega. z vso razpoložljivo ganljivostjo in než» nostjo ter ji pogleda v oči. »Oh, Anka, Ankal« A ona se ga smeje otrese in odhiti v svojo sobo ... Kmalu potem stopa papa Čefuta, ma* lo ozlovoljen sicer, a z veliko počasno dostojnostjo proti občinski z bor ovalni* ci. Vroče mu je, pot mu curlja izpod klobuka in sili na obrvi. Vsak hip po» stoji in se obrise z belim, modro okvir* jenim robcem. Na vratih svoje prodajalne stoji mladi Zoreč in gleda po cesti navzd.-.l. »Kam v tako polni galt gospod Čefuta?« Čefuta se vzravna, iztegne vrat iz* med ozkega ovratnika in odgovori: »Dolžnosti, gospod Zoreč, dolžno* sti. Blagor vam, vi ste prosti, toda jaz, jaz ... Glejte, doma priklenjen, oblo* žen in betežen od jutra da večera, sedi j pa še to, še to... ali razumete, kaj so občinski posli, gospod Zoreč?« »Ah, tako, tako, k občinski seji jo torej sekate?« »Prav ste razumeli, gospod Zoreč, k občinski seji. Moram, razumete, mc« ram, važne reči so na vrsti. • • zavedam se svoje dolžnosti... Kako ne bi?« Cefuta govori glasno in se ozira na vse strani, če sliši še kdo drugi, čudno se mu vidi, da se ne odpirajo okna pri vsaki hiši, da ne stoji povsod kdo na vratih, ki bi slišal, po kakšni poti hodi sedaj on, občinski svetnik gospod Če* futa. »Pa mnogo zabave želim,« se smeje Zoreč in se premika z noge na nogo. »Kaj, zabave? Oh, prosim vas, go* spod Zoreč. Nespodobno govorite,« se huduje Čefuta. »Kaj se to pravi, zaba* va, če se človek peha za občni blagor?« »Pa čast, čast, gospod čefuta,« se še vedno smeje Zoreč. »Oh čast,« pravi Čefuta in zamahne z roko, »čast... hm ... no ...« Potem gre dalje. Mimo njega prija* dra stari Kociper, ki se že dolgo vrsto let peha za čast občinskega svetnika, vedno brezuspešno. »K seji grem, gospod Kociper,« mu zakliče Cefuta. »K občinski seji, zelo važna bo danes.« »Kaj meni mari vaše seje,« zagodr* nja Kociper. »Se nikdar se ni iz njih izcimilo kaj pametnega. Pravi ptiči ste skupaj 1« Čefuta osupne, se popraska v zadre* gi za ušesom in ne ve, kaj bi odgovoril. Poparjen stopa dalje. Kociper gleda za njim in r* glasno smeje: »Kaj neki misli, da je? Izplača se!« n. V občinski pisarni ni še nobenega odbornika. Tajnik Brlogar sedi sam za mizo in pripravlja akte. Ko zagleda če* futo, si rop r a vi naočnike in pogleda čeznje. »To je lepo, gospod svetni1", prvi ste in zelo točni. Točnost je lepa reč, pa kakor vidite, pri nas malo vpoštevana,« pravi tajnik in mu stisne roko. »No, ka* dar boste imeli nekoliko več prakse, to se pravi, kadar boste parkrat pri naših sejah, tedaj se vam ne bo več tako hu* do mudilo. Seveda vas nisem hotel s tem razžaliti, gospod svetnik, pa obi« čajno je tako pri nas. Gospod župan, ki je najdalje časa v odboru, prihaja vedno zadnji in tako vsi drugi, vsak za toliko minut pred njim, kolikor manj let sedi za to*!e mizo. No, pa saj boste sami videli, kaj bi vam trobil. To so Častitljive tradicije, ki jih skrbno ču* varno. Prosim, sedite, vaš prostor je tukaj«le.«t Ponudi mu stol ob spodnjem koncu mize, sam pa sede na svoj prostor ter se vglobi v važnost nakopičenih aktov. Gospod čefuta sede in sključi noge pod stol. S komolcem podpre brado, gleda skozi odprto okno tja nekam v daljo in molči. Natančno čez dvajset minut pride v sobo za Čefuto najmlajši odbornik Sova. Nasmehne se tajniku in svojemu novemu tovarišu ter sede zra= ven njega. Iz žepa potegne beležnico in svinčnik, nagne se nad mizo, da sta gla* va in papir skupaj ter zazdi. Tako mine zopet dvajset minut, pa se priziblje od> bornik Lužar. Tudi on sede in obmolči. Ko mine nadaljnih deset minut, se začne soba hitreje polniti, vstopijo kar štirje hkratu. Vsi pristopijo k Čefuti in mu podajo roke. Takoj za temi jih pride šest in nazadnje, točno uro po« zneje kakor je bila sklicana seja, pri* vesla sam samcat gospod župan. V sobi nastane šum in prerivanje sto'ov, res« nost se spušča od stropa navzdol in za* plove po dvorani, (Dalje prihodnjič J 74 •SI OVf NSPfl Ni'Afforw tfne I». jamarja 1925. Stran 3, Naši tfohrovoljci. Olasrfo češkoslovaških legicnarjev »Narodni Osvobozeni« priobčuje v zadnji številk! izpod peresa Vladislava Sykore Informativni članek o naših dobrovoljcih, v katerem izvaja avtor: »O sedanjem življenju juioslovenskih legionarjev, s katerimi sme med svetovno vojno tesno sodelovali ter se borili na več frontah, imamo v splošnem malo informacij. Tudi naša legionarska jav-rest, ki je že večkrai pozdravila zastopnike jugoslovanskih dobrovoljcev povodom njihovega bivanja med nami, ni imela posebne priložnosti, da se seznani z njihovim življenjem in delovanjem v domovini. Selc poročila, ki smo jih prejeli zadnje dni, nam podrobneje opisujejo situacijo, v kater žive paši bivši sobojevniki v političnem, zospo-carskem, kulturnem In socijalnem ožim. Njihova traJicija je mnogo starejša od naše. Zanimivo je omeniti, da so imeli zlasti Srbi neprimerno več priložnosti borit! se za svobodo, nego ml. Zlas'i od zadnje balkanske vome ie ostalo pri življenju še mnogo vojakov, ki so se borili prostovoljko v srbski armadi. In sicer tudi Hrvatov in Slovencev; za dobrovoljce v tem smislu, Xakor smatramo pri nas legionarje, veljajo samo oni dobrovoljci iz svetovne vojne, Jci jih je kot take priznalo vojno ministrstvo m ki so dobili odgovarjajoča uradna potrdila. Takih potrdil je bilo izdanih 31.000. dss! je bilo vseh dobrovoljcev nad 5v).000. Doslej ni priznano dobrovoljstvo onim do-brovoljccm. ki so se borili v Do!>rudži. Ali tudi ti so z drugimi organizirani v Centralnem Savezu dobrcvoljca z glavnim sede* žem v Beogradu. Program tega saveza je rarodno gospodarsko in kulturna ujedinje-fije Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju vidovdanske ustave. Organizacija teh bivših boretv nI politična, kakor nI politična lud! Ccškosljven-ska Obcc legionarska, dast je slednja v našem javnem življenju neprimerno bolj ak-livna, nego prva v juKOslovenskem. Kolikor je sploh mojroče govoriti o politični ori-jentacfji naših prijateljev iz svetovne vojne, so vsi pristaši sedanje vlade, v prvi vrsti radi njenega centralističnega programa. V Pasičevi In Pribičevičevi stranki so dobrovoljci pristaši levega krila. Njihove notranje politične razmere, ki jih silHo v konservativno skupino, se pa zelo razlikujejo od stališča legionarjev v češkoslovaški republiki. Od zagrizenega nacijonalizma, ki se pri njih še vedno ni prekvasil in ki leži kot težko breme na vsem življenju ujedln.iene Jugoslavije ter ovira razvci in oddaljuje konsolidacijo države, smo se mi pod Masa-rvkovim vodstvom osvobodili tak^i po svetovni vojni, ko smo se pridružili onim, ki utrjujejo narodno idejo s sociialfzmom ter jo stavijo neposredno v službo ljudstva. Ali to so posebne razmere Jugoslavije, o katerih je nam težko soditi. Najboljši dokaz političnega naziranja Mvših dobrovoljcev so predstoječe skupščinske volitve, pri katerih kandidirajo dobrovoljci na kandidatskih listah radikalne in neodvisne demokratske stranfee. Doslej so kandidirali: nam dobro znani dr. Pivko (Narodni blok) za Maribor, dr. Soko-lovič (Narodni blok) za Bjelovar, Popov ič (radikal stranka) za Novi Sad), dr. N e ž I č (Narodni blok) v Bosni !n T r I-funovlč (Narodni blok) za Požego (na Hrvatskem). Bržkone slede tem kandidaturam dobrovoljcev še druge, ker se vrše volitve Šele 8. febrnarja in nekatere stranke, kot n. pr. Radičeva, doslej še niso postavile kandidatov. Poleg navedenih kan-d i d? rov se udeležujejo volilne borbe tudi drugi bivši dobrovoljci kot govorniki In agitatorji svojih strank Tako vidimo, da se suče, kakor pri nas tudi v Jugoslaviji, glavno zanimanje dobrovoljcev okrog predsto-ječih volitev v narodno skupščino in da so tudi v Jugoslaviji doslej malone pasivni dobrovoljci odločnejše posegli v politično življenje Temu nasproti pa je tisk dobrovoljskih organizacij zelo pomanjkljiv Centralni sa-vez v Beogradu sploh nima lastnega organa in Je navezan na glasilo Saveza v Novem Sadu r Rodoljube, ki izhaja tede isko, ima 1800 naročnikov in je cd!ni list dobrovoljcev, odkar je prenehal izhajati tednik zagrebškega saveza. V tem ozlru so torej Jugosloveni daleč za nami. kakor tudi glede organizacije same. Centralni Savez je razdeljen na 8 oblastnih savezov, od katerih ima vsak gotovo samostojnost. Največji oblastni Savezi so: v Sarajevu z okroglo 100 krajevnih Savezov in 12 000 članov, v Novem Sadu s 156 podsavezov in 10.000 članov, dalje zagrebški z 9000 članov in ostali v Splitu, Ljubljani, Beogradu In na Ceti-rjah. ki imajo skupaj okrog 4000 članov, od katerih pa ne plačujejo vsi članskih prispevkov in mnogi se organizatoričnega Jela sploh ne udeležujejo. Navzlic temu je dosegla organizacija zlasM na gospodarskem polju lepe uspehe. Tako je pokrenil tjovj-sadski savez obširno akcijo za kokmizira-nje veleposestev in v par letih je bilo »ista-novljenih v Rački In v Banatu 2°0 po'ie-deljskih zadrug, ki štejejo okrog 20.000 člani v, večinoma dobrovoljcev. Te zadruge so združene v Savez zaledni-; čigar podpredsednik je voditelj novosadskih dobrovoljcev Milan V u j k o v i č. Po zaslugi te organizacije je dobilo že nad 4000 dobrovoljcev ne le zemljo, temveč tudi gradbeni materijal in nad 30 milijonov dinarjev po-srjlla lz lastnega koionizac'iskcga fonda, V Jugoslaviji kot agrarni državi je vprašanje svobodne zemlje za jugoslovenske legionarje največje važnosti in vse akcije Savezov so večinoma namenjene temu problemu. Z delom svojih rok so ustanovile te poljedelske zadruge v Bački in Banatu več novih moderno urejenih vas!. Tudi v drugih delih države, zlasti v Bosni in v Slavoniji, se kolonizacija dobrovoljcev na veleposj. stvih naglo širi in zasluži, da jI posvetimo vso pozornost. Da se udejstvttjtjo dobrovoljci tudi na kulturnem polju, dokazuje zopet Novi Sad, kjer je bilo ustanovlejno z neumornim delom nekoliko kulturnih delav-ccv-dobrovoljcev v dveh letih do 50 iavnih knjižnic, ki Imajo nad 7000 kn»ig. Niihova organizacija se torej očividno čedalje bolj razvija in mi ne moremo želeti bivšim sobojevnikom za skupno svobodo nič drugega, nego da bi z utrditvijo In izpopolnitvijo svojega saveza žrtvovali ujedinjenl Jugoslaviji toliko sil, dela in dejanj, kolikor iih zgodovinska vloga od njih še pričakuje. Pros ve ta. Repertoar Narodne*1* gledališča v Ljubljani« DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. *reda. !4. jan.: Veronika Descnlška. Red D Četrtek. 15. jan.: Magda. Red F Petek. 16. jan.: Izgubljene duše. Red A Sobota. 17. jan.: Stričkov sen, premijera Izven. Nedelja. 18. jan.: ob 15. pop. Paglavka, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. ob 20. zvečer Veronika Deseniška. Izv. OPERA. Začetek cb pni 20. zvečer. Sreda, 14. jan.: Zaprto. Četrtek, 15. jan.: Traviata, na korist Udruž. gled. Igralcev. Gostuje g. Josip Rijavec. Izven. Petek. 16. jan : Rusalka. Red B Sobota. 17. jan.: Rfgoletto. Red C NedcTja, 18. jan.: ob 15. pop. Netopir, ljudska predstava pri zn'zanih cenah. Izv. — Šentjakobski gledališki oder. Soboto 17. Drobtine iz Pavlihove zapuščine. Nedelja 18. Drobtine iz Pavlihove zap j*č!ne. RIJAVEC KOT GOST. (Opera) Včeraj smo slišali »Seviljskega brivcac v taki zasedbi, kakor še nikdar pri nas. Do sedaj še nobeden naš tenorist ni bil kos težki partiji Almavive, zlasti v prvem dejanji* ki je za tenoriste sploh trd oreh. V vseh ostalih dejanjih Je Almaviva malodanc osta« lim partijam podrejen, v prvem pa s sere-nado pokaže vso šolo svojo In lepoto glasu Rijavec le svojo nalogo rešil z lrhkoto In briilantno. Ves večer ie bil deležen gorkiti aplavzov. Veselimo se nanj pri Traviati. Popov Je včeraj prekašal sam sebe. Ni menda Iz lepa najti takega Figara. Istota-ko je bil Betetto izredno razpoložen. Oba umetnika sta nam v ponos. Do solz smcŠci. ie bil Zupan In tudi zanj pri nas nlmarm nlknke zamene. Lovsctova je Imela včera) premajhen glas. Morda ni bila razpoloženi V igri pa Je bila živahna, kakor vsi ostali BHa Je semtertam kak^ mala zadreglca, a to sc z gostom, zaradi različnih načlno\ branja zgodi čestokrat. V splošnem Je občinstvo prišlo včeraj čez svoj račun In Je to tudi z neskončnimi odobravanji kazalo. O Rijavcu po Traviati večl —č. — Gostovanje Josipa Rljavca r Ljnb-tanl. V četrtek, dne 15. tm. vrši se v oper-&en gledališču predstava aa korist Udrn* ženja gledaliških igralcev. Odbor s! Je pridobil za to predstavo izvrstnega slovenskega tenorista g. Josipa Rijavca Iz Zagreba. To priliko je porabila tudi uprava in uprizori z gostom g. Rijavcem v torek priljubljeno in velezabavno opero »Sevilj-ski brivec* O. Rijavec poje vlogo grofa A maviva. Poleg njega nastopijo: Lovšeto-va, Betetto, Popov ia Zupan. Predstava se vrši v abonmaju in sicer za red A. Osta- V abonenti dobijo pozneje tudi vsak eno različno opero z raznimi gosti, kakor je bilo to v Nnskl sezoni. Josip Rijavec v Traviati. V četrtek zvečer se poje v opernem gledališču Verdijeva opera Traviata na korist UdruŽenja g>ed. igralcev. V vlogi Alfreda nastopi pri tej predstva tenorist g. Josip Rijavec, ki le pel to partijo z največjim uspehom v Beogradu, Zagrebu In na raznih odrih Češkoslovaške. Poleg njega nastopijo še: Vlolet-ta-Frisekova, stari Gcrmont-Popov tei Smolenskaja. Assejeva in Dcbevcc, Moho-rič, Pcrko, Pugclj, ŠubelJ, Bekš. Predstava se vrši kot Izven. — Francosko predava«1* na l^bFanskl univerzi. »Les milieux Intellcctuels e* V annče litterdire ä Paris« bo predmet predavanju, ki ga bo Imel g. WarnJer v univerzitetni dvorani v soboto, 17. t. m„ ob !8. Vsi r>t\iatc!jl francoskega jezika se vljudno vabijo. — Narodna pesem na koncertnem od h. V bližnji preteklost) prevladala Je kaj pogostokrat na raznih koncertnih programih naših pevskih društev harmonlzlrana slovenska narodna pesem. Narodno pesem sre-čavamo tudi na današnjih koncertnih sporedih, vendar v popolnoma drugi obliki. Našim modernim skladateljem ne služi več narodna melodija, ampak V7ell so narodno besedilo ter Isto komponlrali. Take kompozicije imajo vsi glasbeno izobraženi narodi In tvorijo dostikrat pretežni de! najpopolnejših koncertnih sporedov. Tudi v ponedeljkovem koncertu pevskega zbora Glasbene Matice je v izrednem številu zastopana naša narodna pesem, deloma je njena melodija oblečena v povsem novo koncertno obleko, deloma pa je besedi'o narodne pevsem originalno komponirano. Zato bode ta koncert pevskega zbora Glasbene Mat'ce pomenil vsekakor dogodek v našem glasnem življenju. Vstopnice za koncert 19. jan. so v predprodaji v Matični knjigarni. 134-n t — Zbornik za umetnostno zgodovino. Četrti zvezek četrtega letnika (1924) naše umetnostne revije je pravkar izšel In prinaša na čelu drugih del razprave o Potočnikovih risbah iz peresa Izid. Cankarja. Članek ja laaoroo UusLrovaa ia priaaia jbm drugimi reprodukcijo pred kratkim odkritega portreta Michelangela Zoisa iz Skril) na Vipavskem. Avtor je razčistil na podlagi podrobnega raziskovanja Potočnikovih risb vprašanje njegovega šolanja in s tem prinesel Jasnost v doslej precej temni Potočnikov življenjepis. Dr. M. Kos pričenja paleografski opis posameznih rokopisov iz stiske skupine (2. pol. 12. stol.), ki jih hrani ljubljanska Hccjska knjižnica. — Zanimiv je prispevek Franca Avseca, v katerem objavlja stavbeno pogodbo z zidarskim mojstrom Gašperjem Škoficem za zidanje zvonika v Lescah, sklenjene leta 1522. — Dr. L Mal zaključuje umetnostno - zgodovinske zapiske z arhivalnimi podatki o blejskem gospostvu In raznimi, za zgodovino naše umetnosti važnimi izpiski. — Poročilo umetnostno - zgodovinskega društva izka zuje živahno delavnost: konservator dr. F. Stele" poroča o varstvu spomenikov In o svojem ogledu srednjeveških fresk v Soški dolini, ki so v ozki zvezi z istodobnimi Irc-skami na Gorenjskem. — Poleg bogate bi« bliog'aiijc prinaša »Zbornik* oceni Bulice-vega zbornika in beograjskega »Starinarja« ter pregledal revij, pregled razstav in članek k jubileju češkega slikarja Hynaisa. Narodna galerija priobči poziv slovenski Javnosti, naj s svetom in dejanjem pomaga uresničiti razstavo slovenskega portreta, ki naj se vrši spomlrdi v Ljubljani. V prilogi sta to pot dve poli dr. F. Sieletovega popisa spomenikov v kamniškem okraju x množico ilustracij zanimive gotiške cerkve pri sv. Primožu. S četrtim zvezkom Je za ključen četrti letnik »Zbornika*, ki z bogastvom priobčenih člankov in z množico slik na svetlem papirju, posega v vse panoge umetnosti in posveča tudi modernemu ustvarjanju svojo pozornost. Z ozirom na zelo nizko ceno letnika (60 Din) je revija vsakomur dostopna; v interesu umetnesi ljubeče javnos i je. da z naročanjem omogoči ne le nadaljnje izhajanje, amp?k tudi razvoj revije po njenem programu. Naroča se pri upravi v Ljubljani, univerza. Lucrezia Borgia Vsebina znana Iz slovitega romana r, Veli ki inkvizl tor*". alectermesttalnl veleti I m. Koleeafna senzacija za Ljubljane I f0KT Se nevideno l ^2f| V glavnih vlogah največje filmske zvezde kakor: Albert Bassermtnn, Paul Wegen**) C en rad Veidt, Alfonz FryWnd, Uane Haid, Anitta Berber it J. itd. Predelave ob pol 4., 5., 7. In pol 9. url. Neskrtffanl orkester psi vseh predstavah. Nesktajsaal orkester pri vseh predstavah Ta kolosalni Se neviden! velefilm Va n od 14« januarja 1325 naprej predvaja T.Lf.n»4 ELITNI KINO IV2ATSCA Telefon 124 125 Nemške tožbe. Sokofstvo. — Settel Ljublana Ff. ima občni zboi v nedeljo 18. t. m. ob poldcseti d^p^Idne n. rea'ki. Udeležba strogo obvezna. 10-Vn hllS rdeo viimlh wumlhw umih nmlh umi — Izredni občni zbor Sr-kol. jakov ho najbrže omejena na gažiste. Akcija senatorjev Praška in poslanca Rychtere za ustanovitev nove čsL agrarne stranke, kolikor se da soditi po dosedanjih poročilih v t'sku, ne ostane sicer brez roslcdic, ali dosegla ni šo doklej nikakih pomembnih uspehov. Tz-vr^evalni odbor zcml-cdclske rcpublU k-nske stranke je vzel na znanje poročilo predsedništva o korakih, storjenih doslej proti przndevanju Praška In Rychtere, odobril njuno izTočitcv lz stranke in nalovil predsedništvu, da stori, kar potreba, da sc v smis'u zakona n;una m?nd:Va razveljavita. Kakor čuiemo, se ima o njunih mandatih razsoditi nri najbližnjem volilnem sodišču dne 20. t. m. V večerniku »Nar. Listov« je priče! te dni izhajati prevod srbskega romana Jana MrVHČa »Ded Joksim«. Roman je izborno preložil znani gojite'j češkoslovaško - jugoslovanskih stikov Jan H u d e c. V Topičevem salonu Je bila 9. t. m. orvorjena razstava slikarja Ludviku Kube, dobro znanega tudi na s'ovan-skem jugu. Razstava obsega posrečeno slike, krajevne motive in v olju Izvede^ ne kari kature nekaterih godbenih umetnilvov, med njimi tudi karikaturo nekdanjega IjtuVjanskcga kaoclnika) Taucha. Otvoritve so se udeležili tudi številni prijatelji slikarjevi iz juioslovenskih kregov v Pragi, /, £ »SLOVENSKI NAPOD« dne IS Januarja 1925. star. 11 Dnevne vesti. V Liubtiani dne. Kako kmetje mislijo. Ugleden kmet iz ljubljanske okolice nam piše: Zadnje dni se je pričela volilna agi« tacija tudi na kmetih. Od hiše do hiše hodijo agitatorji, ponajvec prav sum« ljive osebe, ki se jim pozna, da so pla» čani za svoje delo. Te agitatorje poši« I ja klerikalna stranka. Nagovarjajo kmete, naj se izreko za republiko in naj volijo kandidate klerikalne stran* ke, ki bodo nato poskrbeli, da se pro* glasi republika. Pravijo, da jc republika taka državna ureditev, da nc zahteva od kmetov nc davkov, ne vojaške dolž« nosti. Sploh napočijo za kmete zlati časi in v deželi bo tekel med in mleko, čim se iznebimo monarhije in se izre* čemo za republiko. Pametni kmetje se* veda teh badastoč, ki jih širijo čisto ne» znani ljudje, ne verjamejo in mečejo tuje agitatorje preko praga, so pa med kmeti tudi taki, ki jemljejo vsako be* Reci o teh agitatorjev za suho zlato in res misHjo, da nastane pravi raj za kmete, ako se spremeni država v repu* bliko. Dokazano jc, da pošlja te brezvest* ne agitatorje, ki imajo nalogo neraz* sodno ljudstvo popolnoma zbegati, na kmete vodstvo klerikalne stranke. Vo* ditelja te stranke sta škof dr. Anton Bonaventura Jeglič in dr. An* ton Korošec. Za početje teh agita* torjev sta torej ta gospoda osebno od* govorna. Ker se doslej ta moža še nista jasno izrazila za republiko, ju javno vprašamo: Ali vesta za početje teh agitatorjev, ali delajo ti ljudje propagando za repu* bliko z njiju znanjem in izrecnim odo* brenjem? Zahtevamo točen in jasen odgovor, da se bomo vedeli v bodoče ravnati. Slepomišenja je fe dovolj. Naj gospoda enkrat precizno pove* sta, ali sta za monarhijo ali za repu: bliko. Ali — ali! Ako sta moža, bosta to storila. Ako sta za republiko, po* vejta to moški in nosita tudi vse, iz tega izvirajoče posledicel V nasprotnem slu* čaju napravita energično konec repu* blikanski agitaciji vajinih brezvestnih hujskačev! škof dr. Anton Bonaventura, na dan s točno izjavo? Da pa gospoda glede nas kmetov — to je pametnih, prevdarnih in trezno* mislečih — ne bosta v zmoti, jima po« vemo to*!e: Kar nas je kmetov, ki mislimo s svojimi možgani, smo od'ocno za kra* tja, ker smo ga spoznali za vladarja naiboli&h in najidealnejših lastnosti, kakršnih nima noben drug vladar, pa tudi ne noben prezident kake republike. Mi tega svojega vladarja ljubimo, smo mu vdani, ga spoštujemo in visoko cenimo. V tej zvestobi do vladarja, to naj škof vzame na znanje, smo tako ne* omajni, da nastopimo z vso odločnostjo tudi proti škofu, ako se on izjavi za republiko! Sedaj svojega kralja vsaj poznamo In vemo. da je dober, plemenit vladar, za prezidenta pa bi se, kakor je pri nas navada, tepli vsake kvatre in nikdar bi ne vedeti, ali je ta prezident tudi dober vladar, ker bi se pri nas prezidenti še Jftltrete menjali kakor naše vlade. Nak, repurv^ke pa že ne! Kmet t Drenovega griča. — Prfhod kraljeve dvojice na Bled. Na povratku iz Pariza preko Benetk in Trsta sta včeraj popoldne Nj. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija prispela v Ljubljano. Z ozirom na prihod kraljevske dvojice sta včeraj z beograd-skim vlakom prispela v Ljubljano kraljev generalni adjutant general Stevan H a d ž i č in dvorni maršal general Damjanovih z ostalim dvornim spremstvom. Ob 15. popoldne sta na glavnem kolodvoru pozdravila Njiju Veličanstvi veliki župan dr. Vilko Bal-t i č in komandant divizitske oblasti general S t o j a n o v i č. Kraljevska dvojica se je nato z dvornim avtomobilom odpeljala na B'cd, Vier ostane več dni. — Krali na ribolovu. Danes dopoldne se je pripeljal Nj. Vel. kralj Aleksander z avtomobilom v Laze pod Ljubljano na ribji lov v Savi. Lovil bo sulca. Pc'-ov blagor! — Izplačilo avsfrijskil vojnih posojil. Kakor izvemo iz dobro poučenih klerikalnih virov, začno že prihodnje dni izplačevati av* Strijsko vojno posojilo vsem tistim Sloven* cem. ki so posojilo pedoisali na priporočilo Škofov tn duhovnikov. V ta npmen se pora: bffo milijonski rezenmi fondi vseh kf?H* kotnih dennrnih zavodov in gospedarskih podiefii. tiuhlionski škof preda v to svrho obe graščini, sentvidtf-e zavode. Jugoslovan* ako tiskarno in knjifarno s »Stovencem« in pDomolfubom* vred. Vsa potrebna pnjaa* nila daje uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Nepristransko moramo priznati, da se steh* H SLS res ne strašijo Se tako velikih žrtev, samo, da bo stranka prt vch'tvah zmepal*. — Avtomatično povišanje uradniških prejemkov. Finančno ministrstvo Je izdalo navodila glede rokov, v katerih se imajo izplačevati uradnikom pre- 14. farmarfa 1929. jemki višje stopnje v smislu člena 47 uradniškega zakona. Finančno ministrstvo je odločilo, da teče rok, od katerega gredo in se izplačujejo državnim nameščencem prejemki viSje stopnje, od dneva, ko so potekla tri leta v nižji stopnji. Zakonodajalec sam Je člen 47. uradniškega zakona tako interpretiral, da uradniki avtomatično prejemajo prejemke višjih stopenj po preteku treh let. — Milica v Albaniji. Italijanski list! poročajo, da se albanska vojska v svoji sedanji obliki razpusti in nadomesti a. milično vojsko po švicarskem vzorcu. Organizacijo albanske policije izvede baje angleški polkovnik Sterling. — O vplačilu točilne takse po tarifni postavki 62. taksne tarife. Generalna direk* cija posrednih davkov, oddelek za takse je odredila z razpisom z dne 26. novembra 1924, št. 62.683, sledeče: »Ker je bilo obsež* no pripravljalno delo za odmero in vplačilo popolnoma nove takse po tar. post. 62. ta* ksne tarife otežkočeno in se ni moglo pra* vočasno izvršiti, je bil imnister za finance primoran podaljševati roke za izvršitev od* mere ter iz tega razlega tudi podaljševati roke za avtomatično vplačilo takse. Vsled podaljševanje rokov za odmero in vplačilo te takse, si taksni obvezanci niso bili na jasnem, do katerega roka morajo plačati odmerjeno takso po tar. post. 62. taksne tarife. Da se ta zadeva uredi in spravi v pravi tir, ter da je vsak obvezanec točno poučen o svojih dolžnostih in ker se je od 1. januarja 1925 dalje točno držati predni* sanih rokov, se vsi točilci na drobno in de» belo opozorc. da je odmerjeno takso po tar. post. 62. taksne tarife plačati vnaprej, in sicer: za prvo polovico koledarskega leta do dne 31. januarja, za drugo polovico ko* lcdarskega leta pa do dne 31. julija in da je tudi eventualno še neplačano takso za prejšnjo dobo vračati pri pristojnih davč* nih uradih. Odslej se nc bo mogel nihče izgovarjati, da mu ni bilo znano, kdaj je bil zavezan takso plačati. — Kredite za malo obrt je dovolil pe» poročilih iz Beograda upravni odbor Narodne banke v večjem obsegu in sicer za vso državo. Krediti srt bodo izp?ačevali po ffijalkah Narodne banke na menice, podpisane po dveh dobrih žiranfih in na prioo-ročilo pristojno zbornice. Navodila so fin. jalkam ze razposlana. — ŽIv!nozdravn*ška visoka šola v Zagrebu Je s kraljevim ukazom spremenjena v fakuTf*»to ondotne univerze. — V naše drzavlia^tvo sta spreleta češkoslovaški državljan 2et^o O r e n d a č in avstrijski državljan Oton Sik. — Iz profesorske službe. Premeščen je v Zagreb prof tehnične srednie šole v Ljubljani dr. Marijan S t o j k o v i č. — Dve novj šolf za fcme*ska d«Vfeta. Ministrstvo prosvete je otvorilo šolo za kmetska dekleta v llijašu pri Sarajevu in v Sokolcn — Kmet častni doktor prava. Pravna fakulteta vseučilišča v Insbruku ie imenovala poslanca v avstrijskem parlamentu Jušta Finka za častnega doktorja. Fink ie kmet, a je zelo spreten in sposobsn parlamentarec. V parlamentu igra veliko vlogo Kadarkoli se vrne domov na Tirolsko, opravlja vestno vsa kmetska dela: orie. kosi, seje, krmi živino itd. »Arbeiter Zeitung« meni, da promocija .Tošta Finka za častnega dcVtoria prava med kmeti ne bo posebno dvignila njegovega udela, Če? n»d k-netl še vedno velja geslo: »Juristen, schlechte Christen!« — Nov parobrod. Koncem ♦ekscesa meseca bo spuščen v morje v Dubrovniku največji parobrod dubrovniške družbe z imenom »Federiko Glavič« (Glavič *e namreč največji akcijonar omenjene družoe). Kupljen Je parobrod na Angleškem tn ;ma okoli 10.000 ton. Stane okrog 9^.000 a 'gl. funtov. V mesecu marcu se izroči prometu nov parobrod omenjene družbe * imenom »Kumanovo«. — Jagode na otoka Vlsn. Kik} mila je spomlad na dalmatinskih otokih. •> tem I priča poročilo z otoka Visa, kjer s.i naš1! \ 5. tm. blizu mesta okoli 100 zrelih j\grd. Tudi stari ljudje se niso mogli te nu dovolj načuditi. — Z Most pri Ljubljani nam pišejo. V dopisu !z Most objavljenem v »SI. Naroda 9 tm. se županu Oražmu očita maščevanje nad njemu neljubimi poedlnci s tem, da jim niti razsvetljave ne privo?ča. To očitanje je popolnoma neutemeljeno. Vsakem i občanu je dobro znano, da »e kemična tov. v Mostah prevzela ves daljnovod v vzdrževanje in oskrbo. V slučajih, da se izkaz; za potrebno izmenjavo pokvarjenih cestnih žarnic, bo tudi vsem odjemalcem elektr. toka znano, kam se morajo obrniti, saj vedo, da jih izmenjuje kern, tovarna. Nihče pač ne more zahtevati, da bi obč. odb jrnikl in župan nosili žarnice in varovalke vedno seboj v žepih. Ni res, da se je jliktr. razsvetljava v Mostah pod vsako kritiko, res pa je, da sedaj razsvetljava brezhibno funk-c;onira. Ako pa kaka varovalka pregori ve tudi vsak odjemalec, kaj mu je storiti. Odsek za elektr. razsvetljavo v Mostah. — Spremembo vremena napovedujejo. Vremenske opazovalnice napovedujejo, da se vreme v doglednem času spremeni. Naj-Preje se pojavi jug na severnih obronkih Alp, čemur na to sledi slabo vreme. — Vremenski preroki so se tekom preteklega leta tako temeljito motili, da jim danes nhV.e več ne verjame. Kdo jamčf. da se tudi to pot ne motijo? _ Srebrno poroko slavita dne 15. tm g. Otmar Sturm, trgovec v Metliki, m njegova gospa soproga Marija, rojena Mez-narčič. O. Sturm je ugleden trgovec m zaveden naprednjak. Se na mnoga leta! — Darila za slepce. O. Josip Reich, višji činovnik Narodne banke, daruje ? na opicd v on-e- :en'h treh dneh od po 11. do 1. in od 3. do 6. ure. Modni ate'je M. ŠARC, Liubljana Kongresni trg št. 4 L Opozarjajo se »udi dame z dežele. 124 Iz — Novoletna čestitka Prage Ljubljani. Župan prestolice Češkoslovaške republike, zlate Praae, je pos!al ob no* vem letu mestni občini ljubljanski to*Ie pismo: »Zadnji dnevi zatonu se bliža* jočega leta in nastopajoče novo leto znova in znova oživljajo krasne sporni* ne na dneve, ko se je tu na bregovih Vltave izražata želja, da bi pozdravili čim najprisrčneje naše predrage brate jugoslovenske. Z radostjo porabljam pritiko. ko se bliža novo leto, da v imenu glavnega mesta Prage pošiljam beli sestrski Ljubljani vroče pozdrave in ji želim srečno novo leto 1Q25. — Prima* tor: Dr. Baxa t. r.« — Za ljuMjansko občino se je zabvalil in odposTal proti* čestitko prestolici češkoslovaške repu* hTike predsednik gerentskega sveta dr. Dinko Puc. — O^emlJ trgovcev naman's. da s« vr« ši v nedeljo dne 18. tm. ob II. uri oredoold-ne v mali dvorani »Celjskega doma« (bivši hotel »Union«) zborovanje trgovcev In splch vseh uvoznikov in izvoznikov . Na zbrrovrmui bo predaval g dr. Dob rila tajnik ljubljanske borze, o ponnu borze m brrz'nega razsodišča. PVnrfvljaJo se vsf, ki se pečajo z lesno, tekstilno, kolonialno, galanterijsko stroko, nrarif. lekarnarji m oso-bito industrijalce, da se zanesliivo udeleže gornjega sestanka. Nudi se s tem vsem prizadetim prilika, da natančno upoznnlo ustrii te velevažne institucije in da se jim po-as-m pomen In korist borznega razsodišča Vabijo se na zborovan»e tudi člani gospodarskih krogov iz cel'ske okolice ter se nri-čakuje čim večja udeležba »29 /n — Gremij trgovcev v Ljub1 j "nI opozarja vse svoje člane, da se vr?i redni občni zbor gremija v ponede'jck dne 19. januarja 1925 v veliki dvorani Kozine ob 8. zvečer z običajnim dnevnim redom ter voH'ev novega odbora. Načelstvo. 135/1» — 12. februarja se bo vršil medicinski ples v vcMki dvorani »LTniona«. HS/n — Predavanje v dmštvn »Soča« v L?Hbl*ani. V soboto 17. tm. oredava v sa-Irnu pri Levu vladni svetnik g. dr. Rudolf Andrejka o pokrainskem obiležiu Jurčič-Krstnikovega romana »Rokovnjači«. Takrat začne predavanje točno ob 20. uri zvečer. Člani in rrijatelii društva ste naprošeni. da S2 udeležite tega lepega predavanja p^lno-številno ter točno ob napovedani uri. Vstop prost. 131/n — Ogled Koünske tovarne priredi Slov. trg. društvo MERKUR v Lmbijanl v nedeljo dne 18. Januarja 19?5 dopoldne. Zbirališče ob 9. uri dopoldne pri št.-peterski cerkvi. Vabljeni so gg. trgovci, nastavljen-ci, vajenci, vajenke in prijatelji društva. !2S7f» — RazgralaČI In püa-rd. Potfctja je sno-čl aretirala Iv. Petemela zaradi kalje.ija nočnega miru in žaljenja straže, Petra Her-cega in Preslava in Markoviča pa zaradi pijanosti. — Policijske ovadbe. Tekom včerajšnjega dne Jc napravila policija 6 ovadb zaradi cestnega policijskega reda, 3 radi prekoračenja pol. ure in 1 ovadbo zaradi godbe in plesa brez dovoljenja. — Brezsrčen hlapec Policila jc ovadila hlapca Petra Vidmarja, ki razvaža premog fa svojega gospodarja Vinka Kržeta iz Trnovega. Dne 13. t. m. je peljal težko obložen voz po novo nasuti cesti proti Ro- žni dolini ter pri tem konja tako neusmiljeno pretepal, da so se ljudje zbirali okroa in se zgražali. Ko je pozneje stražnik podivjanega voznika na Viču ustavil, ie bn konj še ves premočen in se je tresel na celem životu. — Razne tatvine. Čevljarju Fr. Fabjanu na Sv. Petra cesti je nekdo ukradel iz zaklenjene kuhinje 75 Din vrednega purana. — Trgovki Jožici Zajiček je neki mladi moški ukradel Izpred trgovine na Poljanski cesti gumijev plašč vreden 360 Din. Iz Celja. —c Volilni sbod Narodnega bloka se vrši, kakor že javljeno, v četrtek 15. januarja ob 20. zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Govorili bodo: nosilec liste g. profesor dr. Ljudevit Pivko, srezki kandidat gosp. Josip Dro-f e n i k iz Št. Jurja in drugi. Vsi na shod, ki obeta biti lepa manifestacija državno in narodno čutečega celjskega občinst"t. —c Komorni kompozicijski koncert priredi v ponedeljek dne 2. marca Glasbena MatVz v Celiu. Na koncertu se bodi proizvajale Izključno skladbe lomačcga skladatelj: g. Slavki Osterca. —c Vreme je pri nas popo'noma spomladansko. Noči so hladne, dnevi lepi solnč-ni in topli. Na solnčnih le?ah v celjski okolici so Izletniki minulo nedeljo natrgali polno spomladanskih cvetlic. Iz Maribora. —m Tredavan^e v Lludski univerzi. Zadnji ponedeljek ie predaval g. nadzornik P-irc o zgodovini Slovencev. Obisk ie bil mnogobrojen. Prihodnji ponedeljek bo predaval g. prof. Teplv o kmetskih uporih. —m Planinski ples se vrši dne 1. svečana zvečer v Götzovi dvorani. —m Po § 104 srb. k. z. so bili dne 13. t. m. obsojeni 3 člani Orjune, ki so po zadnjih občinskih volitvah zahtevali od prejšnjega župana g. Grčarja da razobesi državno zastavo, češ da ga bodo sicer izročili razjarjenemu ljudstvu. Dobil je vsak po 100 Din globe, dočim so bili zaradi štirih nadalinih žaljivk oproščeni. —m Skoraj neverjetno. »Taboru« poroča očividec, da je g. prof. Ribarič v neki gc-stilni v Podbrežju pred večjo družbo govoril v takem tonu, kakor ne pišejo niti strupeni klerikalni časopisi. In ta gospod je predsednik mariborske podružnice Jugoslovenske Matice. —m V zvezi z umorom Mlklove rodbine so zaprli sedaj še gostilničarja v Studencih Al. Senico. —m Za moderno in umetn'sko ureditev Topčldera in KoSutmaka v Beogradu je nedavno razpisalo ministrstvo poljoorivre-de konkurz. Prvi načrt jc dobilo te dni ministrstvo 17 Ljabljne. V zavoju sta bila plastično izdelana oba bodoča parka, kakor si ju je zamislil ume*n;k. Prva nagrada znaša 120.000 Din, druga Qo.ooo tretja 60.000, četrta 45.000, peta pa 30.000 Din. TnrHika in šport. — Odbor ljubljanskega Sportr.epa ktu^a vabi svoje članstvo na redni občni zbor. ki se vrši v četrtek dne 29. jan. 1925. ob 8. zvečer v restavraciji hotela »Slon«. V* sluča* ju ncsklcpcnosti.se vrši pol ure pozneje dnu gi občni zbor ne nlede na število navzočih kbibovih članov. Dnevni red glasom kb'bo* vih pravih. 132*n Iznred sodišča. — Ponarejevalci JugoslovensVlh korko> v Orad?u pred sodiščem. Kakor znano, so nase oblasti prišle na sled. da so leta 1923 in v začeku 1924 v Gradcu ponarejali nnše ko'ke po 5 in 10 Din ter iih razpečevali posebno v Mariboru. Zarndi tesra zlrčina i«, bil neki Jos. Dobrovnik v Mariboru že ob sojon. Dne 13. t. m. so stali pred gra^kim sodiščem zaj Pozne-ie je priredil odtisrk fotograf RMnzs. nakar s*a oba Rnbitsrba s pomočlo Tflrkn Iz-dp*?.la 51 pol po 100 komadov koTk^v a 10 dinariev. Ko'ki pa so bili sfobo izdelani, da iih ni bPo mogoče razpcčnM sT<-er bi biTa nnša drsava trpela ca 50 mrn^nnv kroti škode. Leta J9?4 le Rabifsch IzdrM 25(* ool kolkov po 5 Din ki pa so HM tudi slabo narejeni, sicer bi bi!r> naša državn fr-pe'a 100 milijonov kron Škod\ ?^d?*Č? jw ohsr-dPo s^mo Ranftla zaradi poneverbe onth 2 milijonov na 2 meseca težke ječe, dočtm Je vse ostale obtožence — oprostilo. da je to res storil, aH obenem trdil. Ja Je bil popolnoma pijan. Sodišče se je are^ri-čalo, da je obtoženec znan pijanec, na kar je sledila obsodba na 3 mesece ječe, teda pogoino, da se kazen iz vrl! takoi. ako ca zalotijo v času treh let sonet Diiuacgo. Tako je pr'jatelj dobre kapljice izpo-iavhr-t nevarnosti, da se bo moral vzdr*iti pijančevanja celih 36 mesecev, ako noče priti v zapor, kjer mu pa tudi ne bodo »očili vina. • Denkejevo morilno orodje sežgano, Vsled odredbe državnega pravdništva so V Munsterbergu j-vno sežgali vse priprave, s katerimi jc 1 id žerec Denke morU svoje žrtve. Državno pravdništvo sc je balo, da bi praznove:-:! Nemci te predmete pokupili ter Jih pozneje očii.io razstavljali. * Krvna osveta pa 233 letih. Krvna osveta ie najbolj v navadi pri albanskih plemenih, toda sedaj u duscsel rekord v krvni osveti Švicar. Leta \t^-\ je vitez Schwanen blizu Basela poklical k sebi nekesa Jancba ter ga dal po svojih slugah ubiti pod pretvezo, da mu Je onečastil hišo. Zločin je ostal nekaznovan. Nedavno jc potoni jc tc:a Jrracha naletel na Seinv anovtga potomca ter ga ustrelil« da osveti smrt tvoje^, pra d da. * Tajni svetnik dr. Adoli v. Strümpell umrl. V LipsKem je umrl sloveči zdravnik za notranje bolezni profesor dr Adoli v. Strümpell, star 72 let. Za doktorja ie bil promoviran Se z 20 letom, a že par let nato je dobi! naslov docenta. £e preden je bil t 30 let star, 'e že bil izredni univerzitetni profesor. Leta 19 9 Jq prevzel na Dunaja vodstvo tretje medicinske kli like, a se je kmalu vrnil v Lipsko. Ko je pred tremi leti sovjetski diktator Lcrrn zbolel na težki živčni bolezni, so poklicali k njemu pok. Stürr.pel'.a. Velike zasluge si je pridobil pokojnik kot raziskovalec terapije rn pri raznih boleznih živčnega sistema. N;egwa knjiga »Handbuch der spcziel'en Pathologie ur.d Therapie« je prevedena skoraj v vse i jezike. c Zagoneten rop na Dunaju. Zjutraj 11. t. m. so našli na ulici v Leopoldsketn okrajj nezavestnega mo2a, ki je popolnoma izg-ibil spomin, da niti ne ve. kako sc piše in kje stanuje. Govoriti ipb h ne more. lc zapisal je. da ga je nekdo uti.iril s palico preko čela in da jc imel pri sebi denarnico z 20 miijnni *K in več tujih valut. Denar» niča je izginila. * Amerlsi dobrode'ni prispevki Ino-i zemstvu. Iz Newyorka: Glavne dobrodelne organizacije, ki prispevajo k pomožnim akcijam v inozemstvu, so tekom leta 192* odposlale nekaj čez Štirideset milijonov dolarjev. K tem organizrcijam spada Ameriški Rdeči Križ, ki jc potrosil za inozemstvo okoli 8.700.000 dolarjev. Mear Hast Relief skoraj osem milijonov in pol, Rockefeller-jeva usrnnova ravno toliko, židovska or-ganizaclla, Jewish Joint Distribution Com* mtttee skoraj Sest milijonov, American Relief Administration nekaj čez pet milijonnv Palestine Foundation Fund čez 1.130.000 dolarjev. International Committee Y. M. C. A. 1,125.000, American Frknds Service (kva-kerji) čez 850 000 dolarjev, Immigrant Aia Socict čez 100.000 dolarjev in Carnegit Foundation (podpore učiteljem) skoraj 60 tisoč dolarjev. K zgornji svoti Štirideset milijonov dolrrlev bi bilo treba prišteti tudi svoto, ki so jih verske organizacije rotro-sile za misijonarske in dobroddne svrhe v inozemstvu. Ta svotn se ceni na približno 3O,OO0lO00 dolarjev. Vseg i skupaj so torej Združene države leta 1923 odposlale v inozemstvo okoli sedemdt set milijonov dolarjev na račun dobrodclsfva. F.L.I.S. * Splrltlzem v s*užbl policije. Ar^ur Conan - Doyle, znani pisatelj detektivskih romanov, je kupil nedavno v Ameriki liiš*J# v kateri je bil pred štirimi leti na zelo ta-jinstven način umorjen neki H. D. Fwels. Ker se Conan Doyle zadnje čnse mnogo ha- vi s spiritizmom, zato je kupil ono hišo K za to, da bo prirejal v njej spritistične se je. da ž njihovo pomočio re:i tajnost ome njenega umora in zve ra morilca. ♦ Kopanje v čr.ju. V starem veku so sc dozorele lepotice kopale v osličncm m^cku, kateremu so pripisovale svojstvo, da pro-vzroča baršunasto in nežno polt. Današnje Evine potomke poznajo vse tajnosti dil čih nomad, ki jih izmišljajo najboljši stro kovnjaki in kemik? za negovanje telesne ženske lepote. Mlada Američanka mis Nora Wlth, ravnateljica zavoda za negovanje lepote, pa zametuje vsa novodobna sredstva ter priporoča kopanje v najboljšem č:iju, češ da edino take kopeli dajejo baršunasto in nežno polt. Recepta te »Nore« so se mahoma oprijele s*are in mlade Američanke. 3 bo gotovo našel posnemovalke v Evropi. Po svetu. • Organizacija homoseksualnih se »e ustanovila v Češkoslovaški. Kakor poroča »Češko Slovo« je te dn iprišla v parlament depntacija imenovaaie organizacije ter zahtevala pri klubih, naj se odpravi zakon proti homoseksualnosti. • Originalna obsodba pijanca. Pred sodiščem v Inomostn se je vr.šira razprava proti nekemu kmetu Iz Tuxa, ki je bil obtežen, da je vrgel kamen v okno neke restavracije in da so bili vsled tega v nevarnosti gostje v lokalu. Obtoženec Je priznal, AMERIŠKA REKLAMA. Praktični Amerikanci nc Štedijo z denarjem, kadar gre za povečanje obrata in uspeh trgoskega a'i industrijskega podjetja. V ameriških industrijah so izborno plačani uslužbenci, ki sede ves dan v pisarni in sestavljajo reklame za Časopise ali lepake. Tem uslužbencem plačujejo podjetja najmanj po 10U dolarjev tedensko. Neverjetno delo opravljajo ne le v reklami, ncc:o tudi v vzgoji podietia, ki izdelujejo zobno pasto in prašek. Mislite si lepak, na katerem stoji z deb Mmi črkami »Evo ti prstana, nočem te več videti, prosi.n te. ne vprašuj, zakaj.« Nad tem napisom vidite fotografijo krasnega dekleta, ki moli elegantnemu mladeniču dragocen prstan. Sledi pojasnilo te čudne slike. Fant ogorčene kra-sotice ima tako zvano halitozo. Iz njegovih ust se širi nepriieten vonj. Čitatelju razlagi tvrdka podrobno, da mladenič ni sa.n zakrivil te bolezni, vendar je pa njegova dolžnost, da se neprijetnega venja iznebi tem bolj, ker mu je zdravilo na razpolago za malenkostno ceno. Slednjič je označeno na lepaku še sredstvo zoper to neprijetno bolezen. Ce človek verjame reklami dotične tvrdke, mora biti prepričan, da ;e 757*? nesrečnih zakonov posledica halitoze. Tu moramo omeniti, da je vedel' od 1000 Arne« rikancev komaj eden, kaj je hclltoza, dokler se nf pojavila reklama. Zdaj pozna skoraj vsako dete pomen tega izraza. Stev. 11. »SLOVENSKI NAROD« dne 15. januarja 1925. Stran 5. Gospodarstvo. Zunanji gospodarski pregled. tarif je stopil januarja 1925. Not avtonomni carinski v veljavo na Madžarskem 1 Obenem je vlada izdala narcdbo glede omejitve uvoza in izvoza. Glasom te naredbe ostane še nadalje prepovedan uvoz na Madžarsko monopoliziranih predmetov soli in tobaka. Samo zelo omejeno količino nekaterih vrst tobaka je dovoljeno uvažati m sicer brez carine. Prepovedano je uvažati tndi stroje za tobačne tovarne. Da zaščiti domačo produkcijo, je prepovedala madžarska vlada celo uvoz saharina, eksplozivnih snovi, orožja, filmov, rastlinskega olja. zdravil, radio-aparatov itd. Madžari se seveda motijo, če mislijo, da bedo mogh' živeti za kitajskim zidom. Država industrijsko ni tako razvita, da bi mogla ignorirati inozemske izdelke. m Uvozno carino na žito m moko je uvedla Avstrija z novim carinskim tari-fom, ki je stopil v veljavo z novim letom. Za žito je carina minimalna, ali za moko snasa 460 aK od kilograma, kar pomeni, da se bo moka v Avstriji bržkone podražila (v decembru jc veljal kg moke 7600 aK). Uvozna carina na moko je uvedena očivid-no z namenom, da država zaščiti domačo mlinsko industrijo. Vendar jc pa naletela ta odredba na energičen odpor konsumen-tov, ki se čudijo, kako rnore vlada z ene strani govoriti o predstoječi akiiji proti draginji, z druge pa pospeševati draginjo. Nekateri krogi pa menijo, da >e bii ta korak zelo nmesten, ker si Avstrija z uvozno carino na moko utrdi pozicijo pri trgovinskih pogajanjih z drugimi državami, zlasti z Jugoslavijo. Bomo videli, je dejal slepec. Avstrijski gospodarski krogi slabo kalku-lirajo, če mislijo, da bodo z oviranjem našega izvoza v Avstrijo pomagali državi, ki brez inozemskega žita in moke sploh ne more živeti. • * • O gospodarskem položaja sovjetske Rusije je poročal ob novem letti ljudski komisar imanc Sokolmikov. V pogovoru z novinarji je izjavil, da namerava izdelati letos triletni finančni načrt- Event ae In i deficiti v proračunu pod nobenim pogojem ne bodo kriti z emisijo novih novčanic. Tudi Rusija se je lotila deflacijske politike. So-koljnikov je tndi mnenja, da angleško posojilo Se ni definitivno pokopano; in če bi se to zgodilo, računa še vedno, da bo mogel sanirati gospodarsko življenje bre^ tuje finančne pomoči. Na vprašanje, kako misli kriti deficit v državnem proračunu, ki ga tudi sam ne izključuje, ni hotel odgovoriti. Jasno je torej, da napne sovjetska vlada v novem letu vse sile, da izposluje svojemu gospodarstvu zunanje posojilo, brez katerega riskira s popolnim zastojem industrije m trgovine. Kakor veČina drugih držav, je tudi Rusija lani pridelala mani žita. nego predlanskim. L. 1923 je znašala njena letina 47.000.000 ton, 1. 1924. pa 42.000.000. TeOTet?čno vzeto bi moralo ostati tudi od lanske letine nad 1,000.000 ton žita za izvoz. V resnici je pa pomanjkanje žita v nekaterih, po povodnji m drugih elementarnih nezgodah oškodovanih krajih tako veliko, da je sa ti Kamenjev pri neki priliki izjavil, da Rusija ne bo mogla izvoziti v inozemstvo niti puda Žita. Nasprotno, prisiljena bo žito celo uvažati. V to svrho je vlada že kreditirala 43,000.000 zlatih rubljev. • Ameriški kapital se plasira na Grškem, Med neko ameriško delniško družbo in grško vlado je bil dosežen koncem decembra sporazum glede novega vodovoda v Atenah. Ta sporazum, ki pride še pred grški parlament, predvideva emisijo 10.000 obligacij po emisijskem kurzu 85 in S% obresti. Obligacije se glase na 1000 dolarjev. Polovico jih prevzame ameriška družba, polovico pa grška Narodna banka. V konvenciji je predvideno, da bodo štele Atene, Pi-rej m okolice čez 25 let 1H milijona prebivalcev, in da bo imel vsak prebivalec poleti 70—80 1, pozimi pa 120—130 1 vode dnevno. Abonenti bodo razdeljeni v tri kategorije: siromašni, premožni in uradi od-nosno javne ustanove. Prva kategorija bo plačevala razmeroma neznatne pristojbine. Letno računajo na osebo okrog 45 drahem. • — Svetovno stanje ozimine. Po zadnjem poročilu mednarodnega poljedelskega Instituta v Rimu je bila ozimina v večini evropskih držav posejana v normalnih vre- menskih razmerah. V Angliji m na Irskem je bilo pozno jeseni zelo deževno, kar Je nekoliko škodovalo ozimini zlasti v krajin, kjer je ilovica ali debela črna zemlja. V Nemčiji m Poljski je stanje ozimine srednje dobro, na Madžarskem so imeli izredno sršo. V Belgiji, Italiji m Portugalski kaže ozimina koncem decembra splošno dobr>, na španskem izborno. V Rusiji je zapadel začetkom novembra velik sneg in stiuje ozimhie je bilo v splošnem ugodno, ali koncem meseca se je temperatura v mnogih krajih rapicno spremenila in njive je pokrila debela ledena skorja. 2ito je v nevarnosti, da pozebe. V Romuniji je zapadel v dragi polovici novembra, ko setev Še ni bila končana, velik sneK. V severni Afriki in angleški Indiji je stanje ozimine splošno dobro. V Združenih državah je bilo spočetka za pšenico premalo dežja, pozneje je zapadel sneg, tako da je ozima izven nevarnosti. Površina polja, zasejanega s pšenico, sc je povečala v Ameriki v primeri z lanskim letom za 3.5***. dočim je omeri-ško poljedelstvo glede rži nazadovalo za 3%. petine?*/**, v zimi zelo mrzla. poleti zelo vroča postarajo oredča-sno delikat no Žensko obličje. Le ta nima boljšega zatočišča nego je redna uporaba CREME SIMON {CR EM t SIMON) na še vlažni. *r koži, da se izogne izsušet anju ^ tkanin, tvorbi gub in tisočerim o drugim krutim prikaznim let. Prodaja se povsod krema, prašek in milo S/A10A Panumerit SIMON, 3» Fg. St. Martin. Poris —g Novosadska borza. Na novosadski produktni borzi so dne 13. t. m. notirale: koruza, bačka. 2 vag na 200, sremska ko« ruza, 11 vagonov 187-50. — Tendenca neiz« premenjena. —g Zakoni i raspisi o akcijonerskim društvima s objzšnjenjima i upustvima. Mi* lorad Zebič.in spektor ministrstva trgovine in industrije je napisal komentar k zakonu o delniških družbah dodavši mu mnogo* brojna navodila in druga objasnila iz prak* se ministrstva trgovine in industrije. Poleg zakona o delniških družbah na teritoriju Sr> bije in Crnegore so v kniigi tudi zakonite odredbe o delniških dnržbah veljavnih v drugih pokrajinah, ter vsi zakoni naredb". razpisi, navodila in taksne odredbe, ki se ti* t'ejo delniških družb, zavarovalnih dmžb in denarnih zavodov. To je prva zbirka, ki vsebuje gori označeni materiial. Zato se knjiga priporoča vsem delniškim dnjžham kakor tudi industrijskim in trgovskim pod = jetjem. Naroča se pri pisatelju B^og^ad Uli* ca Vojvode Dehrn ica 2^. Co na Din 45.—. —g Žage. Po statističnih podatkih Imamo v državi 242 parnih in 2412 vodnih žag. Na leto se proizvaja 15 milijonov kubičnih metrov raznih predmetov v vrednosti 2500 milüonov dinarjev. V prvem polletju lani je znašal izvoz lesa in lesnih zidelkov Din 1.034.332.519. —g Na pariški konferenci za reparacije ima jugoslovanska delegacija prav»ce velesile, kar pomeni naš velik uspeh. Tako je prišel naš finančni minister dr. Stojadi-novič brez dvoma v boljši položaj, da zagovarja naše interese in odkloni vsako kršenje naših odstotkov za reparacije. Do 30. novembra lani je dobila naša država na račun reparacij 6.166 000 zlatih mark. —g O ita'öanskem nvozn žIm poročajo, da se je tekom drugega lanskega r.o|-letja zelo povečal. V razmerju z istim časom leta 1923. je lani v drugi polovic? narn-stel od 7,269.160 meter, stotov na 7,65^ 2~5 metr. stotov. V bližnjih mesecih se računa z vedno večjim uvozom žita. —g Dobava vrni* iz jeklene žice. Direk* cija državnih rudarskih preduze<5a v Sara* jevu sprejema ponudbe glede dobave vrši iz jeklene žice. Predmetni oglas z natanč* nejšimi podatki je v pisa ni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen* tom na vpogled. To in ono. Plesne obleke v letošnji sezoni. Plesna sezona se je že začela, datf *u-di Ljubljana mnogo ne zaostaja za drugimi mesti, kjer plešejo pred pustom, v idven-tu in poleti. Damam, ki zahajajo v dr izbo. so torej potrebne take plesne obleke. I i bi bile prikladne za jesen in zimo. Navzlic tej razvadi je pa ostal predpust za plesne t/v leke glavna sezona, ki ima svoj vpliv na plesno družbo tudi v drugih letnih čsih. Ker si je treba tudi za plesno vileko najprej izbrati blago, začnimo z blagom in barvami. V letošnji sezoni je posebno priljubljena svetlo-vijoličasta barva v v^ch niansah od roza do modrikaste. **tanse, spomin ja joče na barvo ciklam. ametista ali orhideje, se združijo s srebrnkas*imi vezeninami ali pa obrobijo s kožuhovino. Vijoličasta barva obleke je moderna za dime in dekleta. Druga priljubljena barva ;e*oš-nje sezone je roza v raznih niansah. Tudi rdečkasto-rumena barva je zelo moJ;-na. Najbolj priljubljena je zlatenkasta -»arva, pedobna barvi koruze. Vse te barve ;;e bolj prilegajo brunetkam, nego blodmkam, kar pomeni, da je moderna barva las sedaj temna. Ker pa hvalabogu vse ženske Še ne re-njajo svojih las tako kot toilete, mo-amo privoščiti nekaj tudi blodinkam, da ie bo zamere ne s te, ne z one stran" Blodil k.-»m priporoča letošnja sezona n^žno, svetlo modro barvo. Tudi črne obleke so »anje vedno moderne. V pariških modnih salonih kupujejo za plesne obleke največ crčpe georgette, crepe satin In crepe de Chine. V modi je zopet žamet ali velour chiffon. O tem, kakšne barve harmonizirajo in kako je treba skombinirati plesno obleko, da ne bo nasprotovala predpisom letošnje mode, si bodo čitateljice na jasnem, če omenimo nekaj večernih damskih toilet, ki iigurirajo po pariških in drugih modnih salonih kot najmodernejše. Roza obleka *z velour chiffona. spodnji širši del iz crčpe georgette temnejše barve. Obleka iz belega velour chiffona, spodaj obrobljena z blagom srebmkaste barve, ekra^ki srebrno-bela aplikacija. Svetlo-zelena obleka iz crepe georgette, bogato okrašena z zelenimi nojevimi peresi. Roza-obleka, ob robu srebrn kasto-bela in okrašena z nojevimi peresi. Obleka iz crepe georgette, zgoraj svetlo-roza, spodaj postopni prehod v temnejše nianse. Obleka iz svetlo-modrega georgetta, okrašena z aplikacijami bolj temno-modre barve. Obleka iz crepa, barve stare slonove kosti, čez pas zlatenasta, rob skunksov. Med večernimi toiletami temnejše barve so najmodernejše: črna obleka iz crepe georgette, obšita s koruldami in zlatom; črna žametasta obleka, kombinirana s temno-zlatenastim brokatom; črna obleka, obšita z zelenimi kokardami: obleka, pokrita vsa s črnimi in zlatenastimi kc-raldami, ki tvorijo od vrha do tal š;roke,, vodoravne proge; obleka iz belega crepe romain s črnim žametastim robom, obšita s črnimi, belimi in rdečimi koraldami. To je seveda le neznaten del bogate zaloge, ki so jo namenili modni saloni damam v letošnji sezoni. Vidi se pa čeda*je večji vpliv orijentaJske noše zlasti na okraskih in tudi barva se že približuje orijentalskemu okusu. Pri vseh plesnih oblekah se nosijo še vedno nogavice kožnate barve in čevlji srebmkaste ali zlatenaste barve, večinoma iz brokata. K črni obleki spadajo Črni, laka-sti ali atlasrri čevlji. Nogavice k takim čevljem morajo biti srebrnkasto-sive. Ženska vzgoja v Ameriki. Prva ženska vzgoja v Ameriki Je bila baš tako enos+mnska in ozk~sr*n^, krkot je bila v prejšnjih stoletjih v Evropi, saj so Evropejci prinesli v Ameriko tozadevne nazadnjaške nazore, po katerih so smatralt, da je socialna vrednost ženske le v doma-Činstvu in m?terinstvu. Vsled tega so ameriške mladenke do revolucije (1781) imele prav malo šolanja. Doma so jih matere učile razne domače industrije, doma so dobivale po- k o veri in prirodi. Le redke deklice bo'jsih hiš so prišle v takozvane dam-ske šole, kjer so se učile presti in šivati, delati lepe prklone, včrsih so se učiti nekoliko citati In plesati. Tekom IS. stoletja se je pojavil v Ameriki novi tip dekliških šoi podoben ednakim Šolam v Angleški. To jt bila takozvana »boarding school«, kamor so pošiljali premožnejši Amerikanci svoje hčerke za par mesecev ali tudi za celo leto, da so se naučile uglajenih manir. kar Je obstojalo v nekoliko poznanju francoščine. nekoliko glasbe, plesanja a m.:ogo ročnih deL Po osvobodilni vojski so nastopile v re-publilci tudi v tem oziru ve'ike izprem.mtc Domače industrije so se preselile iz doma-čih hiš v tovarne, ročna dela je začela izdelovati strojna industrija. Ženske so dobile prosti čas, da so se mogle posvečat! umstveni naebrazbi. Ker so ženske doka zale, čjl so sposobne si služiti vsakdanji kruh izven doma in obiteljt, začeli so tudi leto dni načelo *Non- Cooperation«. Angleži si od tega obetajo mnogo v svoji indijski politiki, toda nikdo ne ve, kaj pravza*-prav snujejo indijski voditelji in kako se za-suče usoda indijske dežele tekom par lec Smrt čudodelnega rahija. Pred Božičem jc umrl v Nea-yorku židovski duhovnik Izrael Friedman, ki je bil pri svetovnem židovskem plemenu znan pod imenom čudadelni rabi iz Sadagore. V Ameriko so ga pred leti povabili iz Bu-kovine bogati židovski trg vci v Newyor-ku, da ozdravi na svoj čudadelni način bol- moški priznavati upravičenost, da se Žen- j ne c}ane njihovih rodbin, kar se mu je baje ske osvobode predsodkov glede lastništva tüCj; posrečilo. Njegovi pokrovitelji so mu pre in zakonskega življenja. Večina Združenih držav je prcuarcciia zastarele postave, da so dobile ženske pravico, da same upravljajo svoje premoženje, da same razpolagajo z zaslužkom . delajo oporoke, sklepajo pogodbe, da tožijo in SO tožene kot svobodne in neodvisne ostbe pred zakolom. P>s'edica teh svrboščin jc bila. da znčeli državniki upoštevati potrebo bolj>e in vs stranske žerske izobrazbe. V začetku 19. s:oletja so nastale v Ameriki višje šo'e, imenovane -Acad. my«, v krterih so učfli latinsko, matematiko, priro-dos'ovje, zemljepis in zgodovino. V te Šolt so sprejemali tudi dek-ice. nek; j teh visoK ii šol pa je bilo osnovanih izrecno le za deklice. Pozneje so se te vrste šol trko razmnožile, da je danes v ameriških sredrjih šo^ah dosti več dek'ie kot dečkov. Leta IS65. je bila os anovMena prva ženska univerza. Danes jih je že več, a tudi na vseh ostalih univerzah je veliko število ženskih slušateljic. V zadnjih 30 leih se je ustano-vTo večje število obnnih šol (trade school) za ženske, v katerih se dekleta usposabljajo za raznovrstne obrtne poklice, da se čimbolj osmamosvojijo za življenje, ÖwSi in WÖiJ za obleke dobnvlia vdno naibolje in po brezkonkurfnfnih cenah Draro S:hv b, lubijana. sst GanL'ijev post. Veliki voditelj indijskega ljudstva Mi-hatman Gandhi se je postil. Tri tedne nt vžil ničesar. On hoče doseči edinost med Moharredanci In Hindttsi, ker se mu zdi, da je taka edinost edini pravi predpogoj za osvoboditev IzehkI angleškega gospodstva. Gandhi se ie podvrgel strogemu postu, da se tako stori pokora za grozna nasilstva, ki so se nagromadila v nedavnem času med Mol.amedanci in Hindusi. Vsi grehi, ki so jih storili njegovi pristaši, se imajo izbrisati s tritedensko postno dobo. Bil pa je pripravljen še nadaljevati post, dokler bi se ne pokazalo upanje za sporazum med obema verama. Prijateljem se je posrečilo, da so ga pregovorili, da je izvršil samo prvi del svoje zaobljube, to je tritedenski post. Na 2 postni dan se je zbralo okoli poslopja, kjer je bival Gandhi, nad 4000 ljudi. Zastopani so bili vsi sloji. V njegovo sobo pa so prišli najuglednejši predstavniki Mohame-dancev ir Hindusev. Gandhi je poklical k sebi ona dva zdravnika, ki sta mu stala na strani tekom postnega časa. Potem je povabil vse, ki so bili v sobi, na skupno molitev. Njegov stari prijatelj Imam Baha-zir je prečital prvo suro. ki se obrača do Boga, od katerega prihaja vsa pomoč Č'o-veštvu? ni: ;ih vodi na pravo pot onih. ki stoje v njegovi milosti. Potem so peli neko krščansko himno. Gandhi je potem rekel: Hindu-mohamedanska edinost ni zame ni-kak nov cilj, marveč mi je najvažnejša misel že skozi 30 let. Proti mohamedanskim voditeljem obrnjen je rekel: Prosim Vas, da obljubite, ako bo potreba žrtvovati tudi svoje življenje za hindumohamedansko slogo. Ako bi si ne mogli zagotoviti elementarne verske svobode, potem nimata ne hin-duismus in ne islam nikakega pomena. Zgodilo se je. kakor je hotel Gandhi, prisegli so mu in obljubili svečano, da *e bodo ravnali po njegovih besedah Nato je bil post končan, kajti dr. Ansari je prišel s čašo. v kateri je bil oranžni sok in tega je Gandhi popil. O božiču je zboroval indijski nacljo-nalni kongres v Belgaumu pod pre ised-stvom Gandhiia. Sprejet je bil dogovor med Mahatmo Gandhijem in voditeljem svara-istov Dasom, po katerem puste v miru za posi priredili, uprav knežje bivališče, obiskovali pa so ga 2idje iz cele Amerike ter mn prinašali bogata darila. Ravno se je rabi pripravljal, da odpotuje z nabranim bogastvom nazaj v domovino, ko ga je prehitela smrt. Takega posreba Newyork menda še nI \idel. K pogrebu so prišli Zldje takorekoč tr vsega sveta. Tri židovska društva so se prepirala, katero mu pripravi pogreb. Ponujala so d-ugo drugemu 10.000 do 20.00V) delarjev odškodnine za odstop prednosti. Končno jc moralo židovsko duhovno sodišče raz^n-Jiti, da dobi pogreb ruŠ*vo Sada-gorcev. Sprevod se je pomikal po glavnih newyorskili ulicah nad 2 uri. Ves ta čas je moral počivati tramvajski promet. Svetni-kovo truplo so nosili najodličnejši židovski meščani. Sedaj postane pokopališče Sada-gorskega drušrva romarski kraj za vesoljno židovstvo, zato je podjetni 2č it začel v bližini graditi velik židovski hoteL JUGOSLOVENSKI HAARMANN. Iz Newyorka je prispela na beograjsko policijo tiralica za nekim Hugošem, Madžarom iz Dclibota v Banatu. Hugos je živel dalje časa v Newyorku in se šele nedavno vrnil v domovino. Newyorska policija Je že dalje časa opažala, da je več ljudi nenadoma iziginilo brez ^ledu. Zadnji je izginil na tak zagoneten način židovski trgovec Aron Asrafo. Končno je pa^dcl sum na Mugoša, k. pa je ra;orž zavohal nevarnost teT pobegnil v domovino. Ko so napravili v njegovem stanovanju hišno preiskavo, so našli v pločevinastem loncu človeško meso in celo glavo izginulega Agrafa. (Mogoče je tudi, da si je celo krvavo historijo Izmislilo nemško časopisje, da naprti tudi naši drŽavi drugega Maarmanna. Op. poroč.) VIŠEK DUŠEVNIH VPLIVOV. Znano je, koliko duševne moči imajo ptice selivke, ki na zimo odlete na jug, da bi v mrzlih krajih ne poginile lakote. Nekatere teh ptic preleti jo nad 3000 km brez daljšega od počitka. Splošno prevladuje mnenje, da -e nekatere ptice pred selitvijo vadijo v trajnem letanju, kakor športniki, posebno se to trdi ^lede štorkelj, lastavlc in škorcev. Znanstveniki pa trdijo, da je to letanje le posledica nemira, ki se lorl vseh selivk pred odpotovanjem. Neumevno je, kako zmorejo tako dolgo pot celo slabi letalci, kakor so nekateri potapljači, kar dokazuje, da selivke razvijajo nenavadno moč. vztrajnost in neutrujenost. Tudi človeško truplo kaže velikanski razvoj moči, kar se posebno pokaže pri vročinskih bolezen, ko mora organizem premagati mrzlic^, da se telo zopet ugreje do vročine in potenja. Sportniki poznajo sledeči pojav: *Ako pri napornem tekanju, veslanju ali pri drugih telesnih vežbah pridejo ob sapo ter jim moči pojemajo, nastopi mahoma čustvo olajšave, da morejo nepričakovano delo zopet nadaljevati. Temu pojavu praviio športniki »mrtva točka«. Angleži pa »sveže dihanje«. Marsikateri športniki postanejo fanatfki. ki gledajo ves svet !e z vidika športa. Njihove visoke uspehe je pripisovati torej takemu enostranskemu duševnemu vplivu • Generalni ravnatelj dunajskih peka- ren »Anker-i zaprt. Prejšnji teden so na Dunaju aretiral? generalnega ravnatelja pe- karen »Anker^ Kriebla, ker je snoval med vsemi večjimi dunajskimi pekarijaml kartet naj bi peki z ozirom na podraženje moke in žita tudi kruh podražili. Takoj po njegovi aretaciji se je cena kruhu znatno znižala. Glavni urednik: RA STO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS Ed. Rice Burroughs: Tarzanov sin 5ö V takih trenotkih je zopet mislila na Koraka. Ko jo je sedenje in skakanje z drevesa na drevo utrudilo, je udobno legla na debelo, košato vejo in sanjala. V sanjah je videla, da se obrisi Kora-kove postave razblinjajo kakor megla in da se za njegovo postavo kažejo drugi novi obrisi. Napol nagi, divji, od solnca ožgani Tarmangani se je polagoma spreminjal v mladega, krasnega Angleža, oblečenega v elegantno obleko »khaki« in sedečega v sedlu urnega ponija. Ko je tako sanjarila, je iz daljave zaslišala slabo, toda prestrašeno meketanje mladega kozlička. Meriem je takoj oživela in poostrila svojo pozornost. Niti jaz sam in niti Vi ne bi mogli na tako veliko oddaljenost ugotoviti žalostnega vzkrika, zlasti ne, kaj se pravzaprav godi Toda Meriem je vedela prav dobro, da taki žalostni vzkriki po-menjajo grozo in strah, ki se je polastil prežvekovalca, katerega je zagledala divja roparska zver, kateri ni mogoče več uteči. Korak je imel posebno veselje in zabavo, Numi iztrgati njegove žrtve, kadarkoli je bilo to mogoče. Meriem se je pogosto udeleževala teh zabav In H imela poseben užitek* ako se je Koraku posre- čilo Vialju zveri izpod nosa odnesti kako posebno mastro in tečno hrano. Sedaj ko je zaslišala m v keianje kozlička, je v r.jej takoj oživelo hrepenenje po tej ttari cra?ijivi /.abavi, pri kateri se jc odločevalo c sm^i in življenju ne le živali satüe, marveč trdi Ko*-nka Urno je vrgla raz sebe jahalni plašč, ker jo je ta plašč oviral pri skakanju z drevesa na drevo. Tudi čevlje in nogavice je vrgla stran, zakaj bosa noga ne drči niti po suhi, niti po mehki koži dreves. Odložila bi tudi svojo ostalo jahalno obleko, toda spomnila se jc na materinski nasvet »Moje Dragee, da ni dostojno, ako naga bs^a po svetu semintja. Ob boku ji je visel njen lovski nož. Puška jc bila na sedlu ponija, ki ga je pustila na kraju gozda. Samokres pa je ta dan pozabila doma. Kozliček je še vedno bolestno meketal. Me riem je pospešila svojo pot v smer tega meketa-nja. Meriemi je bilo znano, da v tej smeri leži staro napajališče zveri, katero je bilo nekdaj znano zaradi tega, ker so se tu zbirali levi. V zadnjem času pa po njih ni bilo nobenega sledu več. Meriem pa je bila kljub temu prepričana, da meketanje kozlička ne pomeni ničesar drugega, kakor prisotnost leva ali leoparda. O tem se je lahko takoj prepričala, ker se ie z neverjetno hitrostjo bližala prestrašeni živali. V duhu se ie čudila temu. da zvok* prihajajo vedno le od enega in istega prostora. Zakaj kozliček ne beži? Toda ko je pozneje to malo živalico zagledala, ji je bila cela situacija takoj jasna. Kozliček ni mogel bežati zaradi tega, ker je bil privezan h kolu pri napajališču. Meriem se je skrivala v vejevje bližnjega drevesa in opazovala s svojimi bistrimi in prodirajo-čimi očmi okolico. Kje je lovec? Njene bistre oči ga niso mogle izslediti. In kje je Numa? Zn>aj že davno ni raztrgal te suhe brezmočne živali? Da se skriva nekje v bližini, o tem jasno priča meketanje ubogega kozlička. Oh! Sedaj ga je zaslutila. Kozliček je bil od njega oddaljen v smeri vetra in je zaradi tega brez dvoma čutil njegov vonj, ki ga je navdajal s rtahom. Meriem je premišljevala, kako bi prišla bližje kraju, kjer je meketal kozliček. Skočila bi z vso hitrostjo z drevesa in prerezala vezi. s katerimi ie kozliček privezan h kolu. Sicer bi jo tudi Numa mogla nepričakovano napasti in v takem slučaju bi ji preostajalo le malo časa, da se zopet reši na drevo, toda Meriem mora to izvršiti, saj je često že utekla hujšim nevarnostim. Navdajal jo je strah pred neznanimi lovci, ki se morajo nekje v bližini skrivati in prežati na Nnmo. Ako so lovci črnci, ki so za Numo pripravili kot vado kozlička, bodo skušali vsako rešitev kozlička preprečiti Kozliček se je neprestano trudil, da pretrga vezi, ki so ga uklepale in njegovo žalostno meketanje je pretresalo srce Merieme. V velikem krogu se mu je naglo Mižala in pustila v nemar vsako previdnost. Kdino le na Numo je pazila, da je ne zazre ali ne zavoha s svojim bistrim nosom. Končno se ji je posrečilo priti na nasprotno stran. Trenotno je obstala in gledala v smeri proti ogromnemu levu. ki se je prav v tem trenotku vspenjal kvišku, kakor da bi se pripravljal na napad. Meriem je zagrabila za svoj nož in se nagio nagnila k tlom in sklonjena hitela h kozličku. Numa jo je opazil in z repom ostro udarjal po svojih rumenih plečih. Strašno je zarjul, toda ostal je na mestu, ker je bil očividno presenečen po čudnem človeškem stvoru, ki se je tako nepričakovano pokazal in pojavil v džungli. Tudi oei nekoga drugega so bile uprte v Meriem in izražale isto začudenje, kakor Numine. Beli moški, ki se je skrival v trnjevem, umetno napravljenem skrivališču, je dvignil glavo, ko Je mlado dekle skočilo z drevesa na zemljo in prihitelo h kozličku. Videl je. da se Numa pripravlja na napad. Vzdignil je puško, nameril na levova prša. Med tem je dekle bila že pri kozličku in mu z vso naglico prerezala vrvi. Kozliček je z vso hitrostjo izginil v džungli. Nato pa je dekle hitelo, da hitro zopet izgine na drevo. Stran 6. *SLOVPM?fCI NAROD* dne 15 tantiaria 1925. ct<-v 11 Barvni trakovi, ogljcni, indigo In povoženi papir, hektograficnt zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga, Selenburgova Cf. ■ali oglasi, ki stuftijo v posredovalna in socialne namena občinstva, vsaka basada SO rar. Rajaianjil znašate Olm S. rnHLi OGLRSI Zen;tve( don:sovinle ter oqasl ttrona troov-skaqs znački«, vsaka be«->da Dia 1"—. flajmsnjsi znesek Din 10 Sprejme se dober, trezen in zanesljiv šcetarski mojster, ki je zmožen samostojno voditi delavnico in po* uČevati vajence. Nastop s 15. januarjem t. 1. — Hrana, stanovanje ter sploh vsa oskrba v hiši. Prednost imajo neože* njeni. — Ponudbe pod »Mojster75« na upravo »Slov. Naroda«. Vrtlar traži mjesto. Oženjen, 32 godina star. samosta« jen. dobar stručnjak u svima granatna vrti. i konserviranju voča itd. Absolvent s tračne 5 kole pomologičke: v jest u pi* smu i govoru hrvatski, češki i nicma^ki. — Na* stup (Kimnh ili po do^o* voru. — Ponude na Fr. Brož. Crikvenica, Pri* morje. 1201 niHiitiiiiiiiiiMiHn 1 Natakar, oziroma dve natakarici z dobrimi spričevali — se sprejmo za kavarno. — Osebne ponudbe na upra* vo hotela »Union* v LjublUni. 119 I prodam | Dva kožuha, kratka, modre barve — upodno naprodaj. — Nas slov pove uprava »Sl<">v. Naroda«. 107 Maska harkeUn naprodaj za 125 Din. — N'as'ov pove Naroda«. uprava »SI IIS Pohištvo ! Kdor si želi nabaviti kras* no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cnah — orodni a isto Matija An* dlovic. Vidovdanska cesta št. 6 (nasproti hiralnice) si T r Knira I Za res lepe in pomembne statine (3r»*;kvitete) kot okrasek gradu. plačujem ljubi* teljsko ceno. Točni po* pis predm-ta in ceno jc sporočiti Juliju pl. Sib bernag^Hucbmcrshofcn. Zan-:'. . Hica 131 a. 123 I Dopisovanje | Vdova, inteligentna in simpatičs na. srednje starosti, per* fektna v gospodinjstvu in kuhinji, ugodni družica — išče mesta pri st»^ rej?**ni samostojnem fo* 3pr>dj ali gospodi. — po* n«'dbe pod »Osamljjna 122« na upravo »Složen* skegi Naroda«. I Stanovanja | Sostanovalka (gospodična), poštena, ki je ves dan odsotna — sr sprejme i.a stanovanje od 15 januarja dalje. — Na= slov pove uprava »S ov. Naroda«. 71 I Razno Perje, I kokošje, račje in gosje. p«ih, oddata vsako m no« žino po zmerni ceni — tvrdka E Vajda, Cuikn* vce S2 r Dvoko!csa se ponolnoma prenovirajo cma Hirajo z ognjem, po» niklja jo in shranijo nreko 7imc v os'c^ho. — Trjb-is r.a F, B L.. Ljubljana, tovarna dvokoles in otro* Ških vozi "kov, Karlova-j» cesta št. 4. 162, T Drva odpadke od parketov — dostavlja po nizki ceni ra dom parna žaga — V, Scagnetti (/a gorenjskim kolodvorom). 117 »Gen«, nov preizkušen in edno s'gtrcn lek proti kana* vici (trincrl ter znstare* lemu (kroničnemu) tri? perju ter vnetju moh'ir* »a Za ponolno ozd-av» lt"nie trer^a šest Irn^ov Vsak lonček z navod'Vm stane 45 i)n — Prot^va* ta in po nošti razpoštl**! t"di na zdravniški nred* nis lekarna P~nič, Za"f»s nrešič. Hrvatska 99 T PREMOG trboveljski. 1 ho;sU. črnorn^l ski d Ta, '»fni^ki Nt\ g-fj?, JlFii'sV« kW* dobavi a JMRFJA lrt!;am. Ura ja fetrt fr 8 Te'. 2-0. — Pač 10 rudi na obroke. 1637 HananananOnanSanal Potrtega srca in v najgloblji tugi javljamo vsem sorcdiiikom, prijateljem in znancem žalostno ve^t, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod ANTON VERBIČ trgovec in posestnik danes zjutraj ob 7. uri po kratki mučni bolezni v 52. letu starosii, previden s tolažili svete vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 16. t. m. ob pol 8. zjutraj. Sevnica, dne 13. januarja 1925. 121 ZaliToča žena En o*roc\ 116 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena mamica Marija Izgoršek roj. Bszlsj danes, dne 12. januarja ob 19. uri v 75. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere boguvdano preminula. Pogreb nepozabno ljubljene pokojnice bode v četrtek, dne 15. januarja ob 10. dop. na farno pokopališče v Šmartnem pri Litiji. Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Smartncm pri Litiji. Šmartno pri Litiji, dne 12. januarja 1925. Globoko žalujoče rodbine: Izgoršek. Rus, Skvarča. Volnene jopice149 T jumperi*, modne telovnike, otroške sv terje, čenfce in Sale po zelo nUkih cenah, ima v ve tki izbiri tvrdka F. I. Oorčar, .Pri Ivanki' Ljubljana, Sv. Petra ce-ta 29 NB ZCHTC BREZ Piiaooit ozdravi! br^r» bre* vednosti kli:en a . A^stinento". St<*kieft*ce za 0 50 in 140 Dn sp odpošle le. ako vnošlje navedeni znesek v pii-po očenem pi«mu in 20 Din zj ran nortr»e troiUe. Geseilscba't für ehem. und metallarg. Industrie m. b H t56 t Wien XIII 2, lYissgriTg. 5 Vsem 59 T ki ho<*e:o riti t*o*~vo kavo, priporočamo na*o izvrstno pravo domačo koliDs!so clhor'lo. L_-J Na nrodi' 115 redi preprečitve trgoviie »v* i7r^dno nfzk cen: Hva kom-lefna trgovska portilt za mi-nnf -ktnrn.jat' s~ccer isk »trgovino vs"k ima no d\e i'lo^bi in en~ 1'ata, \eiko^t iz o?h ne"a s t*kla IS Ix?30cm. neb-™ rxtstekta 7 mm. Cel nortal vel k 3X5 m z ro p».imi. D^'> <^na vrsti it dve k »mpletni izložbi 7. železnimi vrati t--r ka-m -nit ml bnnparji Pr;pravno za trgovino aH SKla^i'ce rn deŽeH. Vse v d brem stamti. Mfllo lab-ljeno. Ogledi se lahko vsak dan n* licu m**« a pri Ignaciju AndraŠiču, Kranj Ra^t^re'sa slovenska i'iüibrsva n iKanta delavnica Ivan Brtcelt. Onna ska c. 10, se priporoča. Izvršitev točna ene zmerne, 1798 od Milorada Zebiča. Inšpektorja ministrstva trgovine In industrij«. Cena knjigi v lepi, trdi vezbi Din OVnite se na olS"tera : Ulica Vojvode Dnbrn;ca. br. 2S i - Stara 4A J tovarna nogavic In pletenin M. FRANZI & SIK lastnik FELIKS FRANZL w LftibljanS, Privo« 10. — Postni predal 44. Ustanovljena 1888 . KRISTOFIČ - BUČAR, l iub!|ana, St^ni trn) 9 MU BWfWWBfBJgBfSI M.|....i.i,.iiiwiwnT.'m Dam^ka in otroška konfekcija — prodaja po nizki ceni k r a on e i Jope tudt za deklce telovnike, čepice fn druge pletenine blute, predpasnike, kr la, obleke In drugo damsko ! onfekdjo to OTROŠKE OBLEKICE, PLAščKE velik* izbua. NARODNA KNJIGARNA ZJUBLJASA. rUESEKNOVA ULICA 7 priporom sledeče knjige: MEŠKO, Naše iivlienie......... Din 18-— JULES VERNE, L Mojster Caharija . . • . 10 — 9 , // Kaj si fe izmislit dr. Oks . . 12*— Kakršen gospod, tak sluga, burka v 1 dej. . . 10'— FARRERE, Civilizirane!, roman..... „ 20 — Po pošti Din 2*— več. Obenem priporoča ravne tlruie romane* povesti, pravljice xa mladino, drame in teseloiyve' Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«* 7691