v gotovu« SS" leto ixni. M 23 0 UoMioti. i sredo 29. ianoafla 1930 Cena Din r S LOVENSKI Izhaja vsak dan popokkie, irvzemsi negdje m praznik-e. — Iriserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji insera^i petit vrsta Dm 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratm davek posebej. »Slovenski Narod« ve$ja letno v Jugoslaviji Din 144.—» za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PRED SESTAVO NOVE ŠPANSKE VLADE Vzroki padca diktatorja Prima de Rivere — Velike demonstracije v Madridu — General Berenguer bo že danes sestavil novo vlado Madrid, 29. januarja. Po uradnem poročilu je španski diktator Primo de Rivera demisfijoniral. Kralj je ostavko sprejel in poveril sestavo nove vlade generalu Berengueru, ki je bil eden najhujših nasprotnikov Prima de Rivere. Primo de Rivera je prevzel diktaturo v Španiji L 1923 in je vladal ravno 6 let. Proti diktaturi Primo de Rivera se je ves čas njegovega vladanja pojavljal v Španskih političnih krogih močan odpor, ki pa ni mogel premagati energičnega diktatorja. Zadnje mesece je uporno gibanje proti Primo de Riveri tako močno naras-tlo, da bi nadalirri obstoj njegove diktature spravil Španijo v nevarnost državljanske vojne in skoraj gotovo povzročil padec monarhije. Proti Primo de Riveri je bilo zadnje Čase več vojaških uporov, ki so se sicer končali z zmago diktatorja, so pa zapustili pri merodajnih faktorjih silen in porazujoč vtis. Zato je vojno sodišče udeležence zadnjega upora v Ciudad Realu razmeroma milo sodilo. Ker je postala situacija zadnje tedne zelo kritična in so zapustili Primo de Rivero visoki cerkveni in vojaški krogi, ^e španski diktator razposlal vodilnim vojaškim krogom vprašalno polo o umestnosti njegove diktature. Odgovori so bili tako dvoumni da se je Primo de Rivera odločil za demisijo. Španski kralj Alfonz je njegovo demisijo glede na skrajno resen položaj v državi spre-jel. Prfmo de Rivera je star 65 let. Ob novem letu je izrazil upanje, da rmi bo prineslo I. 1930 zaželjen imir. V razgovorih z novinarji je Primo de Rivera izjavil, da je napravil veliko napako, ker je vprašal vojaške poveljnike za mnenje. Primo de Rivera je demisijoniral po daljši seji ministrskega sveta snoči ob 21. uri. Današnja seja španske skupščine je bila odgođena. Pariz, 29. januarja. O vzrokih demisije Primo de Rivere poroča agencija »H a v as«, da je bil neposredni vzrok odklonitev raznih ukrepov, ki jih je predlagal Primo de Rivera. Med drugim ie predložil kralju v podpis dekret, s katerim se odstavljata infant Don Kar-los kot generalni kapitan in general Godet kot vrhovni upravitelj Ca-dixa. Kralj je podpis teh dveh dekretov odklonil, nakar je Primo de Rivera po kratki seji ministrskega sveta podal ostavko celokupne vlade. Pariz, 29. januarja. Po še nepotrjenih vesteh je prišlo včeraj v raznih krajih Španije do resnih nemirov. V Cadi-xu je izbruhnila ob prihodu novega mestnega poveljnika generala Franko vojaška revolta. V Madridu so se vršile zvečer republikanske demonstracije. Gibanje proti diktaturi stalno narašča in po zadnjih vesteh je tudi monarhija v resni nevarnosti. Madrid, 29. januarja. General Be* renguer, ki mu je poverjen mandat za sestavo nove vlade, se je še ponoči se* stal v vojnem ministrstvu s Primo de Rivero. Po odhodu z vojnega ministr* stva je izjavil novinarjem na toza* devna vprašanja, da je prevzel mandat kot general, ki je dolžan, pokorščino, da pa bo vladal kot meščan, ki ima v vidu predvsem interese države. Na vprašanje, ali bo sestavil vojaško vla* do, ni dal jasnega odgovora, marveč je le izjavil, da bo pač sestavil vlado. Sentaye, 29. januarja. Po vesteh iz Madrida je izzvala vest o demisiji Primo de Rivere veliko senzacijo. Še preden pa se je zvedelo, da je že po* dal ostavko, je prišlo tako v Madridu kakor v vseh drugih mestih do veli* kih demonstracij proti njegovemu re* žimu. V Madridu so priredili dijaki velike demonstracije po ulicah ter de* molirali redakcijo katoliškega lista »El Debate« in prostore Primo de Rivero* ve organizacije »Unia Patriotika«. Pariz, 29. januarja. AA. General Primo de Rivera bo v posebnem proglasu raztoinačil prebivalstvu razloge svoje ostavke. Na svojem mestu bo ostal dotlej, da bo sestavljena in imenovana nova vlada generala Berenguer j a. Predsedniku nove vlade bo izročil svoje dosedanje dolžnosti osebno, da nudi s tem primer, kako je treba vztrajati na svojem mestu. Pariz, 29. januarja. AA. Po poročilih iz Madrida se tamkaj pričakuje, da bo general Berenguer sestavil svojo vlado še danes in predlo**! seznam svojih ministrov kralju. Sporazum med Francijo in Anglijo Francoski in ameriški delegati v Londonu so se sporazumeli o obsegu pomorske razorožitve London. 29. januarja. Snoči ie bil objavljen uradni komunike, ki pravi, da sta se sestal* francoska in angleška delegacija v uradnih prostorih ministrskega predsednika v spodnji zbornici. Delegaciji sta obravnavali poročilo strokovnjakov o načinu omejitve pomorskega oboroževanja. Delegacijfi sta dognali, da je to vprašanje toliko dozorelo, da se lahko prično razgovori o tem vprašanju z drugimi delegacijami. Kakor se doznava, se je na včerajšnjem sestanku med angleško in francosko delegacijo dosegel sporazum v vprašanju globalne tonaže in klasifikacije ladij po kategorijah. Ta sporazum je velike važnosti za nadaljni potek konference, ker je bila s tem odstranjena ena glavnih ovir za končni sporazum. Pariz, 29. jan. AA. Poročila pariškega časopis:a o londonski konferenci niso enotna. >Petit Parisien< je mnenja, da bo vprašanje Podmornic izpod 600 ton odstavljeno z dnevnega reda, ker so te podmornice obrambnega tipa in služijo samo v zaščito obale. >Libertć« veli, da konferenca še ni zsrrabila bfka za rogove. Glavna vprašanja tonaže še niso bila načeta. »Pariš Midi* pa naglasa, da sta na konferenci dva tabora. En tabor tvori nasprotje med Ameriko m Ze d i njenimi državami na eni srani, ter Ja-posko na drugi strani, drugi tabor pa sta Italija in Francija. Pariz, 29. an. AA. Javljajo rz Londona, da je angleška delegacija imela včeraj sestanek najprvo z japonskima, za tem pa s francoskimi delegati. Japonska zahteva, da sme povišati tonažo svojih križark, da bo znašala 70% ameriške tonaže. Preureditev rumunske vojske Skrajšanje službenega roka v kadru na dve leti oz. tri leta Bukarešta, 29. jan. AA. »Rador« poroča: Včeraj je bil parlamentu predložen zakonski načrt o preureditvi vojske in o znižanju kadrskega roka na 2 leti. Kad raki rok v orožništvu in mornarici bo trajal tri leta, dočim je v osta-hh vrstah vojske znašal kadrski rok tri leta. v mornarici pa 4 leta. V moti- Glasilo ,Heimwehra" za Italijo Dunaj. 29. januarja. AA. »Freiheit«, glasilo »Heirmvehra«, se v članku >Scho-ber in Mussolini« bavi z bodočo zunanjo politiko Avstrije ter pravi: Avstrija je sedaj rešena gospodarskih okovov in je skrajen čas, da se začne aktivnejša in nevtralna zunanja politika. Haag je pokazal, da je Mala antanta neprijatelji-ca Avstrije in da Avstriji ne ostane drugega, kakor da se priključi neprijateljem Male antante. predvsem Italiji. Ako y Avstrija nasloni na Italijo in Madžarsko, bo v srednji Evropi nastal blok, ki bo v bodočnosti tako v gospodarskem, kakor v političnem pocrledu največjega pomena. Priti do tega cilja, je naloga avstrijske sunanje politike. vaciji tega zakona je rečeno, da vlada razmišlja o nadaljnem znižanju kadrskega roka in da bo o tem predložila parlamentu zakonske predloge. Predvsem bo vlada uredila vprašanje kadrskega roka podoficirjev, ki so potrebni za izobrazbo vojske. Uživanje mamil v Etrmtu Ženeva, 29. januarja. Na ponedeljkovi seji opijske komisije Sveta Društva narodov je ravnatelj policije v Kairu Russel paša izjavil, da uživa v Egiptu od 14 milijonov prebivalcev najmanj 5OO.0O0 lju.ij mamila. Vsi napori egipteke policije, da zatre ta škodljivi pojav, so ostali brezuspešni. Ruasell pasa je naprosil svet, naj pomore v boju proti temu xa egiptski narod skrajno škodljivemu pojavu. Ostavka berlinskega nadžupana Berlin, 29. januarja. Berlinski župan dr. Boss, ki je v Sklarekovi aferi igral veliko vlogo, je odstopil. To je storil, da omogoči imenovane novega župana. Kot pogoj je postavil, da mu občinski svet dovoli pokojnino, ki mu po zakonu pripada. Madžarom se odpirajo oči Budimpešta, 29. januarja. Debreczinski škof dr. Balthazar, ki se ie dalje časa mudil v Londonu in v Parizu, je po povratku na Madžarsko izjavil, da je prišel v inozemstvu do prepričanja, da se v inozemskih oficijelnih političnih krogih sploh ne menijo za Madžarsko, ako pa se že bavijo z njenimi zadevami, se to vsekakor ne godi v prijateljskem smislu. Dokler ne bo politična ureditev na Madžarskem taka, j« rz-javil, da bo vzbujala pri zapadnih državah simpatije, se v inozemstvu ne bodo bavili z madžarskimi zadevami v prijateljskem duhu. se odreka Tuki Praga, 29. januarja. Glasilo slovaške ljudske stranke »Lidova Politika« objavlja vest, da Tuka v času svojega političnega delovanja ni hotel samo odstraniti patra Hlinke iz vodstva stranke, temveč ga je hotel celo internirati, ker so se pri njem baje pokazali znaki paralize. Dr. Tuka je govoril o tem z nekaterimi vodilnimi člani stranke ter sporočil ta načrt tudi vodstvu. Na ta način je Hlinka zvedel o tem načrtu. Usoda nemških kolonistov v Rusiji Moskva, 29. januarja. AA. Med nemškimi kolonisti, ki so se hoteli vrniti v Nemčijo, pa od sovjetskih oblastev v koncentracijskem taborišču v Kazanu niso dobili dovoljenja, se je pojavila nevarna nalezljiva bolezen, ki jo je deloma povzročila strašna zima z —35 stopinj mraza in slaba hrana. V koncentracijskem taborišču v Kazanu je zadnja dva dni umrlo 600 oseb v starosti od 1 do 12 let starosti. Prošnjo, ki jo je več kot 1000 očetov nemških rodbin poslalo na Društvo narodov* je bila zaplenjena po GPU in vsi podpisniki aretirani ter s stražo odvedeni v Arhangeljsk, odkoder jih pošljejo na otok Solovjevsk. Zarota proti mehiškemu predsedniku London, 29. jan. AA. Iz Newyorfca po ročaja da je šef polierje v Mexicu potrdil, da je policijska oblast odkrila zaroto proti nedavno izvoženemu predsedniku mehiške republike Ortrzu Rubin. Zarotniki so hoteli pognati v zrak vsa večja poslop a glavnih državnfh oblastev. Policija je pri eta 32 oseb. Sodijo, da je te zarotnike vodil bivši protikandidat Ortiza. Vasco Gonsalez. Zarotniki so se hoteli polastiti državne oblasti. Spominjajte se slepih! Nov sovjetski koledar Mesec bo imel 6 tednov po 5 dni — Sobota in nedelja odpadeta Berlin. 29. januarja. Kakor poročajo iz Moskve, je vladna komisija, ki je razpravljala o reformi koledarja v sovjetski Rusiji, sprejela načelno naslednji načrt: Štetje novega časa se prične s 7. oktobrom 1917, z dnevom izbruha ruske revolucije, ki bo prvi dan v letu. Leto se razdeli na 12 mesecev, vsak mesec pa na šest tednov po 5 dni. Določenih je pet revolucionarnih prazni- kov, ki se razvrste v praznike A in B, kakor hitro pridejo na isti mesec. Revolucij onarni prazniki se bodo praznovali: Ljeninov dan 22. januarja, dva dneva internacijonale 1. maja A in l. maja B, dva dneva proletarske revolucije 7. novembra A in 7. novembra B. Dosedanja imena mesecev bodo ostala, tako tudi imena dnevov do petka, dočim bosta sobota in neddja odpadla. Gostovanje francoskih umetnikov " komediji „Beg" nocoj v sredo ob 20. v opernem gledališču Tajinstvena usoda ruskega generala Kutjepova Sredi Pariza je izginil voditelj ruskih emigrantov general Kutiepov — Najbrže je postal žrtev boljševikov Pariz, 29. januarja. V tukajšnjih ruskih emigrantskih krogih je povzročila veliko razburjenje vest. da je nenadoma izginil ruski general Kutepov. General Kut epov je v nedeKo prisostvoval službi božji ter je hotel potem govoriti na nekem emigrantskem zborovanju. Na potu iz cerkve v lokal, kjer bi se imelo vršiti zborovanje, pa je izginil brez sledu. General Kutjepov je v ruskih emigrantskih krogih igral vodilno vlogo ter je bil od velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča imenovan za šefa vseh inozemskih organizacij ruskih emigrantov. Veliko vlogo je igral v času ruskih proti-revolucionarnih akcij. Bil ie tudi član \Vran-glove vojske. Prijatelji generala trdijo, da je postal žrtev boljševiškega napada. keT je v sovjetski Rusiji veljal kot vodja ruske emigrantske organizacije ter špionaz-ne službe, ki jo je baje on organiziral. Dejstvo je, da je poslal v Rusijo mnogo emi-sarjev, od katerih je bilo več od boljševikov' justiiiciranih. Na drugi strani smatrajo za mogoče, da je Kutiepov postal žrtev osebnega maščevanja. Ko je namreč nekaj časa poveljeval VVranglovi vojski na polotoku Galipoli, je zaradi svoje strogosti postal nepriljubljen celo pri častnikih. Pot od ceTkve do zho-rovalnega lokala, na kateri je izginil Kutjepov, znaša le par sto metrov. Imenovanja Beograd, 29. januarja. Z ukazom Nj. Vel. kralja, objavljenem v »Službenih No-vma-to«, je vtpokojen profesor I. državne gicnnazie Anton Detela. V više skupine so napredovali: viš. sodni pisarniški oficijali: Josip Turk v Ljubljani, Raiko Alt v Ptuju, Antonija Lapajnar v Ljubljani, Ivan Drame v Mariboru in Fortunat Stanovšek v Laškem in Fran Korošalk v Mariboru ter pisarniška oficijala Janko Vakselj v L ubijani in Janko Marčič v Ljubljani. Komisar OUZĐ v Banjaluki Banja Luka, 29. januarja. Z dekretom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je bil imenovan za komisarja tu-kajšnega okrožnega urada za zavarovanje delavcev Husni a Dzurnrukdžič. Smrt našega polkovnika v Parizu Pariz, 29. jan. AA. Nocoj je umrl v Parizu Velhnir Popovič. pešadiiski polkovnik jugoslovenske vojske v pokoju. Po k o nfic je bil težki invalid. Imel je najvišja odlikovanja. Po voina se je nastanil v Parizu, ker je bil ožen.en s Francozino. Vreme v dravski banovini LJubljana, 29. januarja. Kakšno bo vreme? Vremenske prognoze pravijo: nestalno, zelo spremenljivo, oblačno, dež od trenutka do trenutka, sprva toplo, pozneje hladneje. Temperatura je danes v dravski banovini varirala povsod nad ničlo med + 2 do + 7 C, le v Kran ski gori je jutranja temperatura znašala še — 1 C. Bilo je splošno oblačno in ponekod deževno. Barometer se je gibal med 755 do 757. Jutranja poročila so zaznamovala naslednje vremensko stanje: Gorenjsko: Bohinjska Bistrica -r 4 C, oblačno, snega v ravnini nič; Kranjska gora — 1 C, oblačo, snega v ravnini še 8 cm: Jesenice + 2 C, oblačno, snega v ravnini nič; Tržič + 2 C„ oblačno; Kamnik -i- 7 C, oblačno, m Ljubljana + 4 C, oblačno, po-zneie nekoliko deževno. Štajersko: Celje + 6 C, oblačno; Maribor 4- 4 C, oblačno; Dravograd + 2 C, oblačno; Ljutomer + 3 C, megla; Prek-murie: Kotoriba + 4 G dež. Dolenjsko: Brežice + 4 C, dež; Že nt Janž na Dolenjskem + 9 C, oblačno; Novo mesto -I- 4 C. oblačno, in Kočevje -f 4 C, dež. Notranjsko: Rakek + 3 C, oblačno. Iz policijske kronike Številni vlomi in tatvine. — Lizol je pila. Ljubljana, 29. januarja. Včeraj se je splazil v stanovanje hlapca Ivana Rebernika na Dunajski cesti št 2 neznan tat, odprl z vitrinom vrata njesove spalnice in mu odnesel črno suknjo ter hlače, oboje v vrednosti 500 Din. — Slična usoda je doletela tudi kočijaža Lazarja Cu- pina, ki mu je nekdo izpod vzglavja v spalni sobi gostilne pri >Starem tišlerju-« odnesel listnico s 600 Din. Te dni je bilo na Mestnem trgu vlomljeno v izložbena okna trgovca Karla Sos-sa-Sinkovca. Neznan tat se je pustil zvečer zapreti v vežo, ponoči pa je s ponarejenim ključem odprl izložbeno okno in odnesel 6 srajc, več parov rokavic in nogavic v skupni vrednosti 1200 Din. Tatvina je bila izvršena na isti način kakor pred dvema mesecema, vendar jo je topot izvršila druga oseba. Prvi vlomilec je namreč bas sedaj pod ključem. V stanovanje peka Josipa Okorna v de duh varčevanja V nak'm narodu kar najbolj razvil, je Poštna hranilnica razpisala V preteklem šolskem letu nagrade za najboljšo nalogo »Zakaj in ka-Jco naj varčujem?« Na to vprašanje so odgovorili učenci in učenke IV. letnika vseh učiteljišč v kraljevini Jugoslaviji. Naloga s« je pisala v dveh šotekih urah. Učiteljski kandidati so pokazali mnogo razumevanja in ljubezni do varčevanja. Njihove naloge »o pD-lnc optimizma in volje, da varčujejo sami in da vzgajajo mladino k varčevanju. Učiteljišča so predložila za nagrado najboljšo nalogo iz vsakega oddelka. V prosvetnem ministrstvu je pregledala naloge ki izbrala najboljše komisija, v kateri so Trrli referent g. Vlada Simič. profesor višje pedagoške *ole g. Hrnnislav Miljkovič in «ef oddelka za hranilne v'oge pri Poštni hranilnici g- Nikola Clačeša. Prvo nagrado je dobila Krna Česnik iz Maribora. Njena naloga, katera se odlikuje v jasnosti izražanja, razpravlja ecl problem varčevanja in nagi.. potrebo, rja priličimo otroke varčevanju: zato Je dobila gdč. Krna Cesntk prvo nagrado v znesku 300 Din. Drugo nagradv* in\ 300 Din jc dobila \'a*iljka Vuku}lv\'ić iz Novega Sada: tretjo, tudi 300 Din jc dobila Ljcrku No-»'afcov/ć iz Zagreba. Četrto in peto nagrado po 3U0 Din sta dobila Svetsilav Prr.mo-Vič iz Prilcpa m \'Untimir Družic iz Alck-sinca. Po 108 Din nagrade dobijo učiteljski kandidati: iz Ljubljane Kralj Vilma: iz Maribora Poljancc Olga. Gotofe Marija. Cvetko Vladimir in Dernač .lakob ter še 41 kandidatov iz raznih drugih mest. Naloga Priobčujemo nalogo, ki jc dobila prvo nagrado. Najboljša naloga Živimo v časih malodelja in razsipnosti. Vedno bolj in bolj se pogrezamo, dan prinaša za dnevom več rcvežev in beračev. Marsikdo s strahom vprašuje: kam plo-vemo? Vglubimo se malo v današnje življenje! Kje leži prav za prav vzrok propadanja? V* mirno vestjo lahko rečemo: v brezskrbnem razsipavanju. Oglejmo si delavec! Ves teden dela, p« pride sobota, dan planila. — kje g* najde*? V gostilni! Kar si je s trudim zaslužil tekom šestih dni, to sapravi v enem večeru. Potem pa gladuje, ne pTivošCi si toplega kosila, ne briga se 2a primerno ležišče, primerno obleko in ko pride dan plačila, ga zopet najdeš v veseli družbi pri kupici v ina. Ali je slišal on kdaj o štedenju? So ga li vzgajali v tem z-mishi? Morda, a strast po vinu ga je uničila, zmi-sel za sledenje jc pri njem izginil in prevladala je pri njem misel: »kadar imam* uživam, ko nimam, stradam«. Krnet roži: hudi časi so, blago nima vrednosti, vse moram napol zastonj pro-o\ati. In koliko jc takih, ki polovico, četrtino porabijo vrača je se iz semnja! Potem ti pw tak človek toži o »hudih časih«, in toži po zlatih »starih časih«, ko je tekel med po uricah. Kaj je vzrok slabim časom? Premalo štedenja. Denar, k: ga je ta človek potrošil obiskajoč gostilno z& gostilno naj bi prinesti domov in naložil v hranilnico, ne slišal bi morda pikrih besed svoje žene. mir bi vladal v družini, dobri časi bi »e vrnili. In ob času potrebe bi ga lahko porabil za povečanje posestva, popravljanje gospodarskega poslopja ali v katerokoli koristno smer. Štabi časi so obenem časi koncertov, Oteciališč. kinentatografov, veselic, čfloveJc obiakovaii kuiturrm ognjišča (gleda- lac in nauče aredenja. Vse izdatke naj si točno- beležijo, matere pa naj pregledujejo njih beležke. Posebno koristno je to za otroka, ki gre pozneje študirat v tujino, kajti takrat dobi v roke večjo vsoto denarja, ki ne ve, kam bi z njo. Cestokrat porabi denar v nepotrebne svrhe, ko ga potrebuje, ga nima in tako lahko zabrede v nepoštenost. Hvalevredna je navada krstnih in hirm-skih boter, vlagati otrokom v hranilnico denar, knjižice pa izroče staršem oziroma otrokom. Otrok si žeii čim večjo vsoto, tako izroči vsako vsrrtico materi, ki mu jo ob priliki naloži k ostali vsoti in se pri tem vadi v varčevanju. Iz teh razlogov spoznamo težko nalogo, ki nam jo nalaga poklic in domovina. Otroci nam bojo izročeni v vzgojo. Dvigati hočemo v njih zakopane zaklade in jih čuvati, da se ne izgube ampak množe, da se bodo izpolnile besede Cankarjevega Kurenta, ki je dejal: »Tod bodo živeli veseli ljudje. Veseli, zdravi, delovni in skromni od Triglava do Vardarja. Z obema rokama je Bog blagoslovil našo domovino, ko je deli! lepoto in bogastvo od vzhoda do zahoda.« 0 svetosavskih proslavah Y ponedeljek smo praznovali praznik srbske.ua narodnega učitelja in prosvetite-Ija sv. Save. Povsod so se vršile lepe proslave m vsi listi so poročali o njih. Povsod se taka proslava otvori s himno sv. Save in z govorom o tem našem narodnem učitelju. Le naša univerza ne pozna pravega pomena praznovanja sv. Save, četudi ima nekaj srbskih profesorjev. Zato dovolite, g. urednik, da povem, kako naj se ta praznik Praznuje. Kakor ima vsaka srbska družina in srh sko društvo ali korporacija svojo slavo, ta ko imajo šole svojo slavo, katero praznuje jo na dan sv. Save. Povsod se ta praznik proslavi s cerkvenim obredom, z rezanjem kolača in kar jc glavno, s svetosavsko him no in nagovorom o pomenu te proslave* Le berite« poročila iz Beograda. Zagreba in drugih naših krajev. Zadostuje že poročilo o proslavi pravoslavne občine v Ljubljani rn videli boste, da se je proslavila slava kot je to običajno pri bratih Srbih. Naša alma mater pa proslavi slavo s tem. da zapoje ebor napitnico . da govori rektor o kazenski pravdi, da se razdeli svetisavske nagrade in zapoje himna. pa c proslave konec. C) sv. Savi razen pri nagradah ni besedice in vendar ;e praznik namenjen njemu. Zakaj se ne bi proslavila slava kot je običaj? Zakaj se ne bi uvedlo pravilno praznovanje že z ozirom na to, da imamo na univerzi -precej..'pravoslavnih profesorjev in dijakov? Upajmo, da bo prihodnje leto bolie in da bo tudi naša najvišja šola praznovala praznik sv. Save kot se spodobi za takega našega svetnika. Akademski zbor bi se pa tudi že lahko naučil svetosavske himne namesto -napitnice-\ ki ne spada na take oficijelne proslave. ks. Prošnja gledališki upravi k krogov stalnih posetnikov našega gledališča nam piše;o: Razveseljivo lepo iz-frero dram, oziroma iger ima letos drama na repertoarju, zato ima tudi izvrsten obi.sk skoro pri vseh predstavah. Ljudje si žele — pa nai kritika piše karkoli hoče — vedrih, zabavnih večerov, ki jim jih naša drama baš letos — poleg resnih stvari — tudi nudi. ' Utopljenca«, -Gospod župnik« — polnita gledališče in v soboto se jima je pridružila v korist gledališki blagajni še dobra stara veseloigra >-Za ljubezen so zdravila*, ki je že dvakrat zaporedoma napolnila — nabila dramo. Igrali so izvrstno In zabavali nas. predstavo je pa kazila edinole godba. G. Svetel Je napisal par čednih vlrjžik. vpleh so nekaj šlagarjev, toda vse jc orkester igra! malomarno, zaspano, kar se da po domače. Ce so bilj ti godbeniki iz mtrzi-ke dravske divizije, jih je moral biti pri predstavi navzoči viši ka-pelnk dr. Čenn res vesel. Upravo kr. narodnega gledališča prosimo, da poskrbi v prihodme za točnejše na študira nje glasbenih vlažk v drami. — Poslušalec. Škomjice Tista o škornjicah je bila pa dobr?! Če je niste brali, jo pa povem še enkrat. Takole smo dali tiskano med svet na zadnji strani prav nad oglasi. Prav za prav tam. kjer bi morati biti inserati, če bi bili naši trgovci, obrtniki in zaljubljenci količkaj modem in podjetni, ie bila namreč ta-le smešit ica: Tujec pride v hotel in zagleda pri vratih dva para škornjev. — Bogme, zdaj pa res ne vem, ali spita v tej sobi dva kanonirja. ali kanonir in dekle, ali pa dve "gospodični. — Če bi bil škorenj, bi takoj tekel v uredništvo in zahteval šefredakterla. potem bi ga pa sunil, kakor je navada škornja. Seveda bi to storil le, če je afera s škornii resnična ,ampak če ni,' bi pa prosil za pohleven popravek, to se pravi za mirno spravo, da je volk sit in koza cela. Tudi stara uredniška navada je znana, da po takih pogodbah in miloščinah nikdar in nikakor škorenj — volk niti dlake ne sme skriviti popravljeni kozici. Zakaj, potem lahko zadeva postane res tragična. Tista preklicana smešnica, zgoraj ponatisnjena in drugič obnarodovana, je sploh od vseh strani neresnična. Prvič pri nas sploh ni hotela, kjer bi stala kar dva Dara škornjev pred eniim vrati: Varčen narod smo In «i čistimo v hotelu sami čevlje s Starimi časopisi ali pa z robcem. Drugič v Kraljevini Jugoslaviji nimamo kauonirjev, temveč le artiljerijo in topdži-je. In ti se ne potikajo po hotelih, da bi se vsak obregnil ob njih škornje. Soldaški škorenj je tako rekoč vzvišen simbol — ergo. Tretjič je tisti opravljivec, ki je spravil smešnica iz sebe, o javni morali popolnoma nepoučen. To je po starem natolcevanje in kleveta po novem kazenskem zakonu. Ga ni liotela v banovini, da bi smeli biti za par kanonirjevi in dekliški škornji. Verjemite mi, da je res, čeprav nimam škornjev in tudi nisem obut, kakor se pravi. Pri nas je še vedno navada, da vsak par čevljev stoji pošteno pred svojimi vrati, čeprav je proračun zaradi poštenosti za 100% obremenjen. Drugače bi imeli hotelirji polovico manj dohodkov. Četrtič ie pa smešnica skrajno žaljiva za ves naš dekli?"ki stan. Ne samo zaradi natolcevanja, kar se dveh parov škorenj pred enimi vrati tiče, ampak tudi že zaradi njih velikosti, t. i. številk. Kdo se vendar upa trditi, da ima naša slavna vojska tako majhne škornje, kakršne nosijo gospodične. Te imajo namreč tako srčkano majčkene škomjice, da bi jih pravi kanonir komaj nataknil na palec. Ja, še notri bi ga ne spravil pravi artiljerac. Naše dame imajo vedno majhne, nežne nožice št. 40, 41 itd., saj zaradi nog. >Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele««, zadnje čase pa, odkar so preplavile vroče Primorke naše mesto, ie pa splahnela slava monumentalnih ljubljanskih stop, da so si čevljarji morali omisliti celo kopita št. 35. Degeneracija, pravim, in tudi mi smo po stali dekadentje, da kar padamo pred takimi miniaturnimi škornjicami, če z njimi zacepeta katerakoli. Čisto drugače je seveda, če jih zavihti. To je pa že na*a srčna pri jateljica ali pa celo žena. ki jo lahko spoznamo tudi po večji Številki. Zelo pogosto se tc dogaja zaradi škornjic manjše številke. Take škomjice mi pa niso všeč, raje imam obute, pa ne da bi mahadrale okrog kosti, ampak da se lepo oprijemajo najmodernejše linije, ki ni več tako postna, kakor je bila še lanski predpust. S tega stališča je pa Ljubljana prav moderna in še celo malo preveč, tak i da Jc tudi privržencem konsekventnega razvoja modne linije že dosegljiv njih voluminozeu ideal. Sicer je pa v našem mestu in po deželi zadnje čase zraslo toliko škornjic najpopolnejših obiik po pravilih zadnje mode, da bodo mojstri in sodniki pri izbiri miss Slovenije imel hude preglavice. Ta. bo treba vse premeriti do pičice. da ne bo krivice, ne zamere. Škomjice pa niso samo lepe in prijetne za oko, temveč so tudi potrebne. Bolj so koristne v tem blatu, kakor vse ankete za zboljšanje, naših cest. Pratikarji so se tako blamirali, da so odpovedane mednarodne smučarske tekme v Bohinju. Če ni z dilca-mi nič, naj pa napravijo tekmovanje s škornjicami po ljubljanskem blatu. Vam povem, da bo Še več gledalcev;. Kaj pak, da je to le šala kakor ona o dveh parih dekliških škornjic pred istimi vrati. Samo potegavščina, ali so bile pa zamenjane. Saj jc predpust. Drama francoska Komedija »Naš gospod župnik« se Viprizori v •običajni zasedbi v Ijubljans-ki dra-nit v Četrtek, ene 30. t. m. za abonente red«a C. Rcži:a jc prot. Sesiova. Nova mladinska igra v ljubljanski drami. Na Svečnico v nedeljo dne 2. februarja popoldne ob 15. uri s« bo vprizopHa v naši drami Spi-cerieva mfciđinska igra »Pogumni Tonček«. Z vprizofitvijo te mladiTtske igre bo bre« dvoma ustreženo naši miadini in že danes opozarjamo starše ou :o pred stavo. Cene bodo običaje dramske. Opozarjamo, da se vrši nocoj ob* 20. ur; gosrovuflie francoskih dramskih umetnikov v našem Narodom gIcdaf*Cu. Vprkzori »c komedija ►Beg', katero ie napisal pi-satelj Hen»ry ću Vef-nois. V komediji nastopajo stedeče osebe: Jean-ms Lahoehe igra Ciabrivile Robintrc. Bernarda Lahocha pa Renee Akxandre. NadaJjne v^oge 60 sledeče: Barge — Mar-guerita Baka, Gettcve — Annctte Janvicr, Clorjueticr — LcY:x Ikirce, Ptci-ce — Julien Laoroix in Charles — Hugo Na.ud. Začetek predstave točno ob 20. uri, konec pred 3. aro. Opera Jutri se poje Verdijeva opera »Er nan ;« Z- Marčecom v naslovni partij. Pon Carlosa poje g. Primožič. Don Ruy Gomez De SiKa — g. Križaj, njesa nečakinjo E!v:ro — una M: j -čeva. daTTe nastopijo sa Štasljar ter g«. Moho-rič in Sekuta>I>:*4g:r« g. Stritcf, ~fežira g. Kri-vecki. Predstava se vrši za aoonjua A. Hasaaacinica. V soboto, j. februara, bo premijera domačega opernega dela. L. Šafra-netkJCaviča »Masa na g*: ni ca«. Prva izvedr-a tc zanimive opere je bila v Za«rei>i:, spomladi I. 1924 pod vodstvom sedanjera ooeneca ravna*«1 a Baraaoviča ter v režiji j. Kmeckija. Uspeto e bil rcUk, i W}ub temu se je kotnponist otfločil na podlagi prei/kuinje za iz. eJSo v Lj*b' a .m, z malo korekturo v prvem ki drLgcra dejanja, doc-ini je ostalo !ret.?e nedctakn"ei»o. Naslovno Partijo kreira pri nas 3ra Thicrrv. Hasanago poje t. Križaj, br3ta H.isan*gincc PtnN» • .-bega po}e g. Grba, Kadi) je r. Vičar, SuManift na R bičeva, čans* g. Janko W. Delo itod rata ravna tel j Pohč in režiser g. Krivec ki. V nedeljo se poje popoklao Weinbcrs*T.ia >^va«da d-uda k«, Xvečer pa VerdSla »Ri-go 1« < <©«. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIsKI ODER. Burki »Svetnik« In »Pred poroko« petna]-stič na Šentjakobskem odru. Na s-piošno zah:c.o se v prizori na Sentfakobsfretm odni v sofcoto t. tebr. burka »esveurik«, v nedeljo 2. febr. pa burka »Pred poroko«. BoKtt: sra bili doseda} vprš-aorfcni vsaka petnaJszkj-ait iti so bile vve r-red-stave popolnoma razprodane. Zato se )c trprava od'ločiki, da ponovi Se enJcnat obe bunki. Cenjene pooctnrke prosimo, da si ie v predr če bi izročili 5vo>je kože zadrugi v prodajo. Nad 3000 lisičjih kož Posebno bogato je to pot sejem založen z lisičjimi kožami: nad 9000 kož je bilo včeraj dopoldne in deloma tudi popoldne prodanih na dražbi. V velikem P paviljonu sta z lisicami obloženi dve dolgi mizi. Kuže so urejene po številkah ali «ložah* V vsakem lozu je po več kož večih lastnikov in razne kakovosti, tako da pridejo slabše kože na dražbo z boljšimi kožami iste vrste in se na ta način prodajo za primerno ccn>». Največ ie seveda domačih lisic, precej in zelo lepih lisičjih kož so pa poslali na dr;,/.-bo tudi iz Bosne. Hrvatske, Slavonije 111 l>almacije. Izredno mnogo .ie letos na trgu tudi veveric. Lovci sami pravijo, da toliko veveric že dolgo ni bilo v pačita gozdovih. Ker je veverična koža zelo pripravna za razne imitacije, je letos po njej tudi veliko povpraševanje. Okoli .300 kož kun zlatic in ravno toliko kož kun belic je tudi rekordno Število na letošnjem kožnem sejmu. V manjšem številu so na dražbi kože domačih in divjih mačk itd. Nezaupljivi Pred pisarno ravnateljstva veloe.iina •-e zbirajo nezaupljivi, ki niso dali zadrugi svojih kož v prodajo, temveč jih hočejo prodati sami. Razni Rosenroti, Gruhni in Cohni iz Zagreba se sučejo posebno vneto okoli teli in jih prepričujejo, da koža. za kater > zahtevajo 800 Din, nfvrcdna več kakor 900 Din. Naš kmet pa, trd kakor je, vztraja pri svoji ceni, kupec pa, ki ni satno trd, tem« več tudi razume svoj posel, kmeta kmalu omehča in vtakne kožo v svojo umiti«, Kšeft je kšeft! Nezaupljivih je k sre^i od leta do icM manj, naš kmet že uvideva, da jc le holic zaupati domaČim nego (tnldmacherju. Vladimir Kapus se ra?burja in dopoveduje nezaupljivim, da kvarijo kšeft. doVcr ga ne pokličejo v pisarno k dražbi. On ie izklicatelj kar y treh jezikih. Kupci M domačini. Hrvatic in Nemci, zato tudi on ne porocano, v najemu g. Petra £>tepi-ea, ki itna v zakupu k>v v Šent Vidu. Ker »e hoče zaradi moje izjave — katero sem t resnici dal — da som se sam obstrelil, ©elo stvar spraviti v napačno smer, izjavljam, da me je neznanec res oh.^trelil v lovskem revirju Zgornje Šiško, ko «?em ▼r^il svojo fikižbo kot z^pri.^ož>n lovski čuvaj ti. Battehnija. Izjavo napram ljudem, Iri so me obvezali, češ, da sem se sam ob-etrelil, sem dal pa le zato, da storilca ne opozorim, da me je ranil, ker ga lažje zasledujem, če ni že vnaprej opozorjen. Sicer bo jia preiskava, katera se uvede v tej zadevi od varnostne oblasti, ugotovila dejanski stan. — Valentin Kopač, zaprisežen lovski čuvaj. Seaaadia! Novo! Prvič! ZA ZLOČINCEM NI SLEDU VekmapcK)! A., H«, in 9. KINO IDEAL __Jesenice. Podružnica Narodno - strokovne zvez« na Jesenicah proslavi v nedeljo 2. februarja lOletnico svojega obstoja. Dopt Hn^ b \y uri bj občni zbor v društvenem lokalu pri g. Kobalu na Savi. Popoldne ob 3. uri v dvorani g. Kobala veselica s plesom. Podružnica vabi vse prijatelje in narodno zavedno delavstvo, da ee udeleži te proslav. — Število avtomobilov v Zagrebu. Število avtomobilov je lani v Zagrebu naraslo za 500 tako, da je Zagreb po številu avtomobilov prvi v državi. Lani je bilo v Zagrebu prodanih 300 osebnih in 124 tovornih avtomobilov ter 14 novih avtobusov. Sedaj je v Zagrebu 1200 osebnih avtomobilov, od ieu 250 taksijev ter okoli 400 tovornih. — Vreme. Vremenska napoved pravi, težka. — Zakonska tragedija. Pred cinevi so v bolnico v Sisck prepeljali težko ranjeno mlado ženo Ando Mečava. Krogla iz samokresa ji jc prebila desno sence. V bolnici je mlada žena pripovedovala, da se je igrala s samokresom, pa se ji je nenadv>ma sprožil. Ker se je zdela ta vest neverjetna, so oblasti poizvedovale in zaslišale več prič. Preiskava je pokazaJa, da je Ando v prepiru ustrelil njen mož, s katerim je br.a šele tri mesece poročena. Stanje nesrečne žene jc brezupno. Moža so orožniki aretirali. — Tragična smrt beograjskega športnika. Na cesti Beograd - Kragujevac so na-Si včeraj mrtvega znanega beograjskega športnika Kosto Drniča. Ležal je v mlaki krvi pri svojem motorju. Očividci nesreče pripovedujejo, da se je hotel EHnič umakniti nasproti prihajajočemu vozu, pa se je zaletel v brzojavni drog. — .Zbogom, na oni sTet grem U V selu Brčina je našel te dni neki seljak v potoku Kikovac truplo seljaka Tome Mihaljevića, katerega so že dolgo pogrešali. Pokojni Mmaljevič jc bil samotar in čudak. Včasih je blodil po več dni brez brane po bližnji Okolici in večkrat so ga pogrešali cele mesece. Komisija je ugotovila, da je pokojni izvršil samomor. Truplo je bHo brez desne noge, katero so požrle divje zveri. Miha-Hevića je pred 10 dnevi srečalo več selja-kov, katerim je zakilcal: Zbogom, na oni svet grem!« — Velik vlom. V Kustošiji pri Zagrebu ie bil izvršen velik vlom. Ko jc stopil včeraj zjutraj trgovec A. Belašić v svoj lokal, je presenečen obstal. V trgovini je bilo vse razmetano, manjkalo P* je tadi precej blaga. Ponoči so v trgovino vdrli vlomilci, ki ( so odstranili močno omrežje na dvoriščnih oknih. Odnesli so za 50.000 Dm blaga, največ pa delikates in živil. Iskali so tudi denar, pa ga niso našli. O vlomu je Belašić obvestil policijo, ki je takoj uvedla preiskavo. — Samomor trgovca v Podgorici. V Podgorici seje te dni obesil ugledni trgovec Giigo Radović. Pokojni je bil star šele 35 let. Sele pred pol leta se je oženil. Vzrok samomora ni znan. Radović je živel v dobrih razmerah, bil je premožen in zdrav. Zato je vest o njegovi nenadni smrti vse prebivalstvo presenetila. Panes premijera! Smeh! Zabava! 4., X7., V?$. in 9. Temperamentnu Anny Ondra Sladka grešnica v riimu Tc!. 27A) (Devica iz Pariza) KINO »DVOR« — Grozna rodbinska tragediia. V petek zvečer se je v Skoplju odigrala pretresljive rodbinska tragedija. Železniški delavec Trpe Zdravkovič je umoril svojo zeno De-sinko, mater štirih otrok. Zakonca Zdravkovič sta bila poročena že 22 let. Prva leta sta živela v slogi in zadovoljstvu v krogu svojih otrok, dveh sinov in dveh hčerk. Ko pa sta bili hčerki stari 13 in 15 let, so nastale v hiši neznosne razmere. Kruta mati je hotela izkoriščati njuno lepoto in je hčer ki gonila na ulico, češ naj lovita moške in naj prineseta zaslužek domov. Ko je mož to zvedel, je bil ogenj v strehi. Prepiri in pretepi so bili na dnevnem redu, toda žena se ni dala ustrahovati. Mož je bil prisiljen naznaniti jo policiji, ki ji je zagrozila s težko kaznijo. Vse to pa Desinke ni izpameto-valo in tako je moralo priti do katastrofe. V petek zvečer je prišel Zdravkovič domov. Hčerk ni bilo doma, pač pa žena s ljetnim srnom. Sina jc Zdravkovič poslal v mesto in po njegovem odhodu je zaklenil hišo. Vzel je velik kuhinjski njž, stopil k ženi in jo sunil v vrat, rekoč: »Tvojega početja je konec!« Žena se je obupno branila, toda mož je bil brezobziren. Sunil jo je večkrat tako, da je umrla. Nato ie odšel na policijo in sam prijavil zločin. — Fotoaparate kupite najboljše pri. Fr. K Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. ITI' Iz Ljubljane —lj Planinski ples, ki ga Stov. planinsko društvo od nekdaj prireja vsako drugo Svečnico, .da se lepo zvrsti s svojimi prijatelji lovci, bo le«tos šele drugo soboto 8. februarja v vseh prostorih na Taboru. Zarad« smučarskih tekem so ga premaknili in tako mora ostati tudi, Če so tekme zaradi pomladanskega vremena odpovedane. Ampak tudi na pladinskem plesu bodo zaplesale pomladanske rožice in zapihali topli veterci po srcih, saj bodo najlepše gospodične in ženice rz vse Slovenije, naše vitke Ljubljančanke in jedre planinke tekmovale, katera je med vsemi najlepša. Ker bo pa najlepše lepote toKko, da bi bilo greh n krivica, če bi odlikovali samo eno, bodo izbrali kar deset krasotic, ki bodo s to svojo zmago postale tudi kandidatimje za osrečujoči naslov »najlepše Slovenke«. Kakor ste gotovo že slišali, izibirajo za to končno največjo tetano, za ta triumfalni finale vseh volitev in tekmovanj, vsa društva Sirom Slovenije najlepše med lepimi, jm fihna.io in pošiljajo v Uobljano pred zbor strogih sodnikov, ki jih bodo še prebrali, da bo končno ves narod izvolil in jo kronal za kraljico slovenskih lepotic. Filmska podjetja rz Evrope in Amerike dan na dati nadlegujejo prireditelje, naj jim pošljejo nove filmske zvezde in samim dolarskim princem se cede sline, da so pošli v Ameriki vsi žepni robci. —lj Dražba zar ubijenih predmetov, raznih ur, strojev za striženje las, brivskih potrebščin, galanterije itd. se bo vršila dne 31. t. m. na mestnem magistratu. —lj Sodba v procesu zakoncev Kraljic. Razprava proti zakoncema Francetu in Mariji Kraljic je včeraj trajala šeet in pol ure. Marjana Kraljic je bila zaradi umora Martina Kraljica obsojena na 18 let težke ječe, docim je bil France Kraljic oproščen. Obsojenka je sodbo sprejela. Posestnika Kraljica so takoj izpustili. Raspravo je po-6lusak> do 200 Ižancev in Ižamk, starih in mladih. Iška Loka je bila menda vsa v Ljubljani. Danes se pred deželnim sodiščem vrse razne kazenske razprave zaradi tatvine. Sodi senat tTeh sodnikov. —lj Božje drevesce. Zadnje dni so tržni organi zaplenili zopet večjo množino tako-zvanega božjega drevesca. Dotična kmetica je proti zaplenHvi protestirala, da je tega grma okoti Rakitne vse potno. —lj »Ljubljanski Sokole naznanja svojemu članstvu pretužno vest da je preminul naš dolgoletni zvesti Man brat Jako!) B a b n i k. — Društveno odposlanstvo ga spremi na poslednji poti. ostalo članstvo pa se naj pridruži tej deputaciji v eim večjem številu. ZbiTališče jutri v četrtek ob 15 uri pred hišo žalosti, skorja ulica št. 1."). Kroj civilni z znakom. Zdravo! —lj Neverjetno, a resnično je. da bo v soboto, L februarja, najlepša prireditev pri »Levu« na Oosposvetski cesti, kjer bo imelo Društvo trgovskih rn industrijskih nameščencev svojo predipvstno veselico ob zvokih prijetne godbe. Na sporedu je poleg godbe, petje in ples. Vstopnine ni. Prostovoljne prispevke se bo pobiralo za kritje stroškov. Kdor se hoče res pošteno zabavati, nad pride v soboto k »Levu«. —lj Planinski »Jec se bo letos vriil v soboto dne 8. februarja * vseh prostorih Sokotekega doma na Taboru In ne 2. februarja kakor običajno. Slovensko planinsko drue»t*n je Mto primorano plen preložiti z ozironi na napovedane tekme v Bohinju in Da Bledu. G9n —11 Obeai tbor Aera - klaba »Naša krila« v Ljubljani se bo vršil v ponedel.ek 10. februarja ob 18 v sem i dvorani mestnega magistrata (L nads'ropie). Vabimo članstvo na udeležbo in opozarjamo, da bo na dnevnem redu progtan dela za bodočo delovno dobo. zaradi česar je pelno-števiina udeležba nujno po* rebrn. Odbor. PLES v RESTAVRACIJI ZVEZDA vsak torek, četrtek in petek _lj ženski Pokret javlja svojim članicam, da v četrtek HO. t. m. ne bo sestanka. —ij Na Steenieo t. februarja priredila Ciril - Metodovi podružnici v Šiški v gostilni Reininjihaue veselico v korist CM.O. VABILO h kuhanju kave katero se vrši v petek SI. januarja in soboto 1. februarja. Vsi odjemalci ter njihovi prijatelji in znanci dobrodošli: 2444 JULIO MELNL, podružnica: Selenburgova itev. S. Iz Celja —C Lradni dan Zbornice za TOI t Ljubljani ra Celje in cHjsko okolico. Gremij tr govcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji ter daljnji okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 4. februarja t. 1 od 8. do 12. ure dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev v Celju, Razla-gova ulica št. S, pritličje, levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zrailoscinoi:, kakor ee imenujejo prejemki bivSih nestalnih želeroiških uslužbencev. Kljub njegovemu siromaštvu je prihitelo k njegovemu pogrebu mnogo njegovih prijateljev. —t Ne vmešavaj se ▼ tuje zadeve! Predvčerajšnjim je bil aretiran v Celju 22-letni zidarski vajenec Avgust 0., ker je skušal preteklo soboto o priliki aretacije nekega svojega tovariša, ki je nadlegoval v neki gostimi sredi mesta goste na surov način, iertega nasilno osvoboditi iz stražni-kovih rok. Stražnik je moral v samoobrambi krepko uporabiti gumijevko. Vrhu vsega tega pa bo imel mladi in neizkušeni Avgust še sitnosti in nepotrebna pota. Z albanske meje Gesiaje, 35. januarja. Pred dnevi sta se sprla v Plovu orož-niški častniik Milutinovič in policijski pisar špiro in sicer zato, ker sta si bila orožni-Ški rx>ro6rrFk in stareišrna sreske izpostave 2ugić precej dobra pnjatelja. Policijski pisar je doMl od svojega predstojnika oceno, kakršno je zashržil. Ko je zvedel, da mu Je dal predstojnik nepovoimo oceno, je mtsli!. da jc orožniški r^ročnik nagovoril Žugicj, naj mu da slabo oceoo. Ko je te dni srečal poročnika na cesti, jra ie vprašal. Če je on na«ovortl Žuvdča. naj mu da slabo oceno. Misleč, da se šali, je poročnik pritrcm\ špiro je pograbil poleno in napadel poročnika, ki se mu je pa umaknil in aitel po orožnike. Napadalec je zbežal v svoje stanovanje m čakal s ptfUto na orožnike, da bi jtti poatrebal. Cmoforci so pač občutljivi, posebno če gre za čast Špiro se bo moral zagovarjati za svoic junaštvo pred sodiščem. Tudi med tukajšnjim laidstvom je vasovanje močno razširjeno. Umije liodijo zda* v to, zdaj v ono biSo vasovat, da se pomenilo o krio* m težavah vsakdanieka življenja. Tako ie šel te dni vasovat v bližn o vas tudi Ali Babo. kateremu >e pa postalo vasovanje usodno. Vasoval je do dveii ponoči. V dotični niši so pa dekleta, za k a* te rimi se fantje, pa tudi starejši možic prav radi oziraio. Ko je hotel Bubo domov, ttfer jra je čakala dnsžma, je začel nekdo ▼ neposredni btižni vrat streljati nanj. Babo ie bil teflco ranjen, kljub Umu je pa še be*al kakih 50 korakov od hiše, kjer 9t je zacrfldfi in amrl. Zaptntav je ženo in otroka. Postal je žrtev luboaurnneea fanta, katerega orožniki še niso izsledili. Gospod, vi ste tiček Predavanja višjega režiserja g. Šesta pod okriljem Atene v Delavski zbornici 1 iobliana, ?V. januarja. — Aha, ste že spet tukaj. Vi ste pa res izredno radoveden človek ali, kot pravimo v Ljubljani, firbec. — No, kaj bi pa radi? Torej predavanja moja, ki jih ie priredila Atena v Delavski zbornici, vas zanimajo. Prav . . . Kako sem prtfel do tega? Cisto enostavno. Grem po cesti, srečam svojo staro znanko, ljubeznivo gospo Ga-šperlinovo, pa me ustavi in mi reče: »Vi, gospod profesor, vi ste tiček in zato bi bilo v redu ako bi našemu naraščaju nekako po domače razložili zadeve o enostavnih živ-lienskih formah, ki jih srečujemo vsak dan. Veste, tako čisto po domače, samo za mladino, v zaključenem krožku, i Jaz seveda ne morem odkloniti, kaj li z Ateno živim v prijateljskih, rekel bi celo, v antičnih od-nošajih . . . Tako je bila reč dogovorjena. No, pa sedim tako kot zdajle midva v kavarni, pa čitam časopis, pa glej ga spa-ka, naenkrat zagledam in izvem, da predavam tega in tega v tej in tej dvorani o taki in taki temi. Tinta, kajne, pa kaj se hoče, bilo jc potreba vzeti stvar na znanje in predavati. S to temo si nis\a več tujcu. k«tj:i pred leti sva naredila z ravnateljem Akademske« ga doma profesorjem Je ram™ zarota na navade in razvade hišnega reda \ Akademskem domu ... In sicer z ainchnsji: marsikdo, ki sem ga srečal kasneje, ie prav rad spomnil tistih nedeljskih doool-dnevov, ko srno skupaj razpravljali o \ hI zadevah, ki so potrebne, da se nam rov-tarstvo čim manj vidi. Iz spodobnega vidika sem usmeril predavanja pri Ateni: manj, kako se dela, temveč prcJvscm. kako se delati ne sme. Obisk vprašate, kakšen ie NI. Vedrio zelo dober, celo presenetljivo mnofco publike je bilo. In to je dokaz, da so preJa-vanja o tej zadevi bila potrebna, čeprav je bilo morda ined njimi tudi takih kot ste vi, saj ne zamerite — firbeev. In iz kakšnih slojev so se rckrutirali? .Moj Bos, ir najrazličnejših! Videl sem odlične U.imc in gospode ljubljanske družbe stareiSe generacije in obilo mladine, polejr njih pa priproste ljudi vseh stanov. Vi niste bili pri vseh predavanjih? Nič ne de! Vas bom že posebej poučil. Predvsem o tem. da je radovednost kočljiva zadeva — ali sem vas kaj? O čem^cm govoril? O vsem mogočem in pa.^boikor mi je jezik zrasel. Pripovedoval sejni a z vade in navade, dogodivščine čisto Tlnejjčne in pa o tistem, kar srečamo dan za-rlejem na ljubljanskih ulicah, v lokalih in to naprej, d Ce je bilo vse to potrebito? Mislijn, čeprav se vedenje, ki je gladko in v redu, skoraj ne da dobro ločiti od vedenja našega srca, kajti lepo zavezana kravata "m odlično zlikane hlače še dolgo niso prHanl tistega vedenja, ki ga zahtevamo in želimo od človeka, ki ni samo civiliziran, temveč tudi kulturen. Mila zima — ogromna škoda in korist Će je zima ostra, je križ, če je pa mila, tudi ni vsem ustreženo Ljubljana, 29. januarja. Larrin nam je zima dala prevelik predujem, da letos gazimo blato namesto da bi se drsali in smučali. I-am je vse stokalo pred mrazom, letos pa vse zabav rja, ker ga ni- Nikdar ne moreš ljudem ustreči. Zimskosportna zveza je odpovedala mednarodne tekme, Sokol jih pa priredi z veliko slavnostjo. Zdi se nam, da jih sneg ne bo oviral pri slavnosti, kako bo pa s smučanjem, bomo pa videli. Najbolj učeni meteorologi so se zmotili pri napovedi zime, pa bi se mi ne. Najhuje so se pa vračunile ime pijavke, ki so iz zime hoteli kovati kapital na račun revežev. Po deželi namreč pripovedujejo, kako so razmi človekoljubi, ki nikdar niso kupčevali s kurivom, že zgodaj nakupili velike množine drv, da bi bili pozimi drli ura-dniatvo m delavce, torej meščane in vse tiste reveže, ki nimajo svojih gozdov. Pa se je obrnilo, da drvarski verižniki vi-jejo roke v obupu pred neskončnimi skladovnicami lepo na rahlo zloženih polen m si pulijo lase pri pogledu na ogromne obresti, ki jih zahtevajo banke za posojeni denar. Prihodnjo zimo se bodo pa ti spekulanti greli pri mrzlih pečeh. Tako se erbrača. Smučarske tekme so zapeljsJe tudi trgovce s športnimi predmeti, da so se založili z večjimi množinami blaga najbolj renomiranih znamk, ker so računali na ogromno udeležbo domačih in tudi tujih športnikov. Postaviti so se hoteli s prvovrstnimi izbirami pred svetom ter tako napraviti za na>e kraje reklamo, češ, da je pri nas tudi najbolj razvajenemu tujcu vse na razpolago. Zahvalo zaslužijo, ker so se res žrtvovali za prestiž naših krajev, zaradi mile zime imajo pa le izgubo. Razočarani so pa tudi naši hotelirji in gostilničarji, ki so se z velikimi investicijami pripravili na naval športnikov. Tekmovali so med seboj m sigurni so bili, da bosta tujce kom-fort in postrežba privablia tudi prihodnja leta. Naj ne izcube poguma in še bolj naj izjpopolnijo svoja podjetja, saj smo se do sedai le preveč ogibali pregovora: Prej šta-lica, potem kra*vica, ker pač nimamo dosti podjetnosti m smo zaradi splošnega pomanjkanja čednih in dobrih stanovanj za tujce odgnali že dosti za lepoto naših krajev navdušenih m dobrih gostov. Upravičeno se pritožujejo tudi trgovci z volnenim blagom, s kožuhi, čevlji m sploh z zimsko obleko. Zaloge so še vedno polne in zlasti pri modnem blasu trpe trgovci veliko škodo, ker bo šlo nemoderno blago zelo težko m le z izgubo v denar. Naši gojtdovi so naj izdatnejši vir dohodkov. Ker rti snega, pa ni mogoče spraviti lesa v dolino, zato tudi kmetje ne zaslužijo z vožnjo. Ta škoda resno preti, da postane katastrofalna za vse nare narodno gospodarstvo. Kupčije so bile zaključene po nizkih dnevnih cenah, ker je vse računalo vsaj na normalno zimo in na normalne stroike s spravljanjem lesa — sedaj je pa spravljanje sploh nemogoče, ali se je pa tako podražilo, da je škoda ogromna. Tudi kmet Je v strahu pred poljskimi miši in za sadje. Brstje se lahko zaradi toplote premakne in letino bo vzela pomladanska slana. Zato tudi vrtnarji drhte za svoje nasade. Za vse poljedelstvo in sadjarstvo so tople zame nevarne, ker se rastlinstvo ne spočije m potem pomladi zmrzne, ko poganjajo že popki. Silno mnogo je pa mila zima prištedila s kurjavo, toplo obleko in sploh pri \ sej otoambi proti mrazu. Vse prebivalstvo s stalno plačo, torej vsi neproduktivni sloji in konsumenti, so pa s toplo zimo nadvse zadovoljni. Saj niti hrane ni treba tako izdatne in tečne, kakor v hudem mrazu. Čeprav ni v mestih zaslužka s snegom, vendar se brezposelnost ne množi, ker je mogoče najti tako delo, ki je v razu nemogoče- Pravijo, da mehko \Teme ni zdravo m res letos bolj umirajo Mudje, kakor so lani ob tem času. Tako vsaj pravijo župniki v mestu m na deželi. Sreča, da ni epidemij. Pred svečnico smo in še ni upanja na i/premembo vremena. Cez dobrih 6 tednov je sv. Jožef, ko je treba že misliti, da kmet sadi krompir. Pomlad je tu in če zapade še toliko snega in pritisne še tak mraz, bo zima kratka, ker je že solnce visoko in so dnevi daljši. Naj bo tako ali tako, o sv. Jakobu bo zrela pšenica. lTf a-premijera f Pretr o! La proei odpravi smrtne k*w»:V V ffla-vcri vto&f topa Nočpret ,-djo ■oei odpravi amrv V ffla-voi vtaarf top. Lil Dagover T H. 2124 Ob 4., %8. in 9. uri. Elitni kino Matica, Petek, 31. januarja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Roman Tomi-nec: Slike iz umetnostne zgodovine; 19: Crospodinjska ura: 2ena in tisk, gdč\ Le-barjeva; 19.30: Dr. Leben: Italijanščina: 20: Koncert Sramcl kvarteta; 21: Koncert Raifro-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, napoved programa za nasled. dan. Sobota, 1. februarja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana -lasfca; 1330: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: G. Herkov: Fsperanto; 19: Dr. Grafenauer: Nemščina; 19.30: Prenos iz Beograda; 22: Časovna napoved in poročila. Koncert Radio-orkestra; 23: Napoved programa za nasl. dan. Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in ^njiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čermasti turi, marsikateri katari motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grencice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Joaefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Joae-fova« voda se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Liubežen in zvestoba. — Dušica, zdaj, ko sva zaročena, mi odkrito povej, kaj misliš o ljubezni in zvestobi. — Človek jc lahko zvest, ne da bi ljubil, lahko pa tudi ljubi, t>e da bi bil zvest. Med prijateljicami. — Veš, Erna pravi, da je najbolje, če se deWe poroči s sta rim moškim. Nima sicer nobenih vrhim, pa je vendar vedno dobra pretvez? Stran 4 Stev. 23 45 •Marce/ A-te/fe* XIV. Dan plačila Maxrme de Frileu6e je zaman upal, da mu prinese naslednji dan kako vest o Borisu Kantemiru. Ubogi mož, oropan najdražjega bitja, ni imel med zasledovanjem podlega Vtirfa časa pisati ali brzojavki svaku. Po tem razočaranju je zasnoval zaščitnik srrofice de Rovaljoie točen bojni načrt. Da pojasni, zakaj je ostal v Nizzi, čeprav mu je bil dopust že potekel, si je izmislil zelo verjetno bajko. Grofici de Royaljoie, njeni hčerki in tud* Magdaleni je pravil, da se ie že hotel vrniti v Maroko, pa je v zadnjem hipu opazil, da je resno bolan. Takoj }e odšel na mestno poveljstva m se dal zdravniško preiskati. Višji štabni zdravnik ga je pregledal in izjavil, da si je nakopal v kolonijah tropično mrzlico in da se mora nekaj časa lečiti, predno se vrne na bojišče. Seržant Diavolo ie tudi trdil, da mu je bila takoj uslišana brzojavna prošnja glede podaljšanja dopusta. Ker nfti Monika, niti bankirjcva vdova ni zahtevala, naj pokaže zdravniško izpričevalo, je ostala seržantova zvijača pran S to :;bo je zamašil Maxime de Fxiieuse :>tyu ki. bi mu mogla očitati strahope:nyst in ga prisiliti izpremeniti junaški :neplemeniti sklep, storjen v popoln: zavesti odgovornosti in v popolnem skladu z vestjo. S tem ie tudi prihranil Yvetini materi očitke vesti. Grofica de Royaljoic je bila namreč poročena s častnikom in dobro je poznala vojaško disciplino. Vedela je, da vojno sodišče z vojaškimi begunci ne pozna šale. Ne bila bi prenesla zavesti, da tvega seržant svojo čast in morda celo svojo glavo, da obvaruje njo sramote. Na to je mislil Beatricin brat, ko se ie Lzprehaja! po parku Alberta I., kjer je imel določen sestanek s polkovnikovo ženo. Sklenil je bil lotiti se takoj dela in zato je poslal Moniki pismo, v katerem jo je" prosi!, naj pride v park, ker mora govoriti z njo v nujni in važni zadevi. Se vedno m-u ni bilo žal, da je osla! v Nizzi. Nestrpno je čakal, da odbije njegova ura, ko temljito obračuna z Lopovi, ki so planili na grofico de Rovaljoie liki jastrebi na mrhovino. ■ A ko bo vse končano, se da aretirati. Kot milost bo prosil, naj ga nemudoma pošljejo na bojišče. Na bojni po-jfani^si pa pribori odpuščanje z novimi junaštvi, katerih je hil že vajen. Po jimaških čiru h ga pomiloste in potem bo morda lahko mislil na lastno domače ognjišče, seveda Če se Borisu Kantemiru posreči najti Beatrico. Maximii dc PrMeusu fantazija mikoli »i pošla. Nedvomno bi bila še krožila na krilih časa in prostora, da ni seržant zagledal grofice de Rovaljoie, ki «e jitu je naglo bližala. .Junak tujske legije je hatel ženi svojega polkovnika naproti. Zagledal se je v njen izmučeni obraz in v njene objokane oči in spoznal je, da stoji uboga grofica na zadnji postaja križevega pota, na katerega so jo bih" pognali 'brezvestni banditi. Nesrečndca ni mogla zbrati petdeset tisočakov, ki bi jo bili rešili. Vedela je pa, da ji bo drugi dam usodna menica predložena v izplačilo. Plačati seveda ne bo mogla. Posledica bo, da izpolni bratovščina »Crne perunike« svojo grožnjo... Njena zakonska sreča bo uničena, njena sramota razgaljena. Maxime de Frilense je vse vedel in izato je videl na obrazu grofice de Royaljoie sledov« prečutrh noči in strahu pred buižnjo bodocnostk). Cim bolj je gledal nesrečno grofico, tem bolj se mu je smilila. Znova si je čestital, da je tako vztrajen rn čeprav je vedel, da ga čaka nova sramota, je bil ponosen, da je postal dezerter. S ponosno dvignjeno glavo in samozavestnim korakom je stopil seržant Diavolo pred polkovnfkovo soprogo. Spoštljivo jo je pozdravil in pokazal na stole, stoječe ob strani sredi grmi-čev škrlatno rdečega rododendrona. Sedla sta. Grofica de Rovaljoie je biia nekam začudena. Maxime ni čakal, da bi ga vprašala, čemu jo je povabil na sestanek. Spregovoril je takoj: — Oprostite, milostiva, da sem si dovolil povabiti vas v park. Morava se med štirimi očmi pomeniti. V hotelu »Imperia« imajo stene ušesa. Saj sami veste, kaj se dogaja v njem. Tu v parku, kjer se igrajo otroci, se pa ni treba bati, da bi naju kdo slišal. Najin pogovor se ne bo zdel nikomur sumljiv. — Ne vem, kam merite, — je dejala Monika. — Takoj vam povem, poprej mi pa še dovolite, madame, da vas ponovno zagotovim, da imate v seržarrtu D i a volu najzanesljivejšega shižabnika. Mislite si, da sem zvest pes, pripravljen braniti vas in napasti vsakega, kdor bi vam hotel storiti kaj zalega. Monika de Roaljoie je začudeno gledala seržanta. Še nikoli ni govoril z njo tako svečano in navdušeno. Nikoli ni videla v njegovih črnili zenicah takega ognja. Še bolj je pa strmela, ko ji je seržant pogledal naravnost v oči in vprašal: — Pes naj ugrizne jutri, kaj ne? — Jutri... jutri... zakaj vprašujete to? — je jecljala grofica de Royaljoie prestrašeno. — To veste sami najbolje, madame. Jutri je dan plačila. Monika je v obupu sklenila roke in zadrhtela po vsem telesu, Seržant Diavolo___ navaden podčastnik, podrejen polkovniku___ve za njeno največjo tajno. Toda grofičina groza ni trajala dolgo. Pomislila je, da ta mož ni njen sovražnik, in zašepetala: — Vi veste ... — Vse! — je priznal Maxime de Fri-leuse odkrito. Povesil je glavo in pripomnil v zadregi: ' Katastrofa parnika »Motite Cervantes" Kapitan Dreyer je utonil, ker ni hotel kršiti tradicij morja — Katastrofo je zakrivil parnik, ki je prihitel na pomoč Tragična usoda velikega kiksusne-ga parnika >Monte Cervantes«, ki se je v četrtek ponoči potopil v ameriškem zalivu pri rtiču norn, je vzbudila zanimanje vsega sveta. V neobljude-nem kraju, kjer razen redkih ribičev in kaznencev na bližnjem otoku ni žive duše, v zapuščenem zaftvu, okrog katerega se dvigajo z večnim snegom in ledom pokri-te gore, se je pogreznrl na dno morja eden najlepših in najrazkoi-nejše opremljenih parndkov nemške parobrod ne družbe »Hamburg—Južna Amerika, na katerem je potovalo okrog sveta 1120 bogatih turistov. Posadka parnika je Štela 302 moža. Poročali smo že, da so bili vši turisti in mornarji rešeni, da se je pa dal junaški kapitan parnika Dreyer potopiti. Iz Buenos Arresa poročajo, da jc zakrivil katastrofo - argentinski parnik, ki je prihitel nemškem« parniku na pomoč, da bi ga odvlekel, pa je kapitan tako neprevidno manevriral, da ie parnik poškodoval. Argentinski parnik »Vioente Lopes« je prehitro vlekel preluknjano nemško ladjo čez pečine in tako se je odprtina povečala. Ogromen val je dvignil nemški parnik visoko nad morsko gladino in ga treščil v naslednjem hipu v globino tako, da pritiska vode ni vzdržal. »Monte Cervantes« se je potopil v nekaj minutah. Pravi čudež je, da so se vsi potniki in mornarji rešili. To je tembolj čudno, ker se je grozna katastrofa odigrala v temni, zelo mrzli noči. Ko se je parnik začel potapljati, ;-e zadel z bokom ob visoko, ostro pečino, kakršnih je v tem zalivu na tisoče. Su nek je bil tako močan, da se je parnik takoj nagnil na stran in da so mnogi mornarji popadali v morje. K sreči so bili v tistem hipu že vsi potniki v rešilnih čolnih, ki so pfculi proti obali zaliva. Parnik se je potopil tako hitro, da so plavajoči mornarji komaj ušli strašnim vrtincem okrog potapljajočega se parnika. Kapitan Dreyer je našel smrt v valovih prostovoljno. Energično je odklonil prigovarjanje častnikov in moštva, naj skoči v rešilni čoln. Na vse prigovarjanje je odgovarjal: »Tradicij morja nočem kršiti. Ostanem' na svojem mestu do zadnjega trenutka.« In res je vztrajal na poveljniškem mosričku, dokler se ni začel parnik potapljati. Koso valovi že pljuskali po njem, je zamahnil s čepico v slovo svojim tovarišem iri rešenim potnikom. Potem je potegnil stoječ na poveljniškem mostičku zastavo na vrh jambora. V naslednjem hipu se je začel parnik naglo potapljati in kmalu je izginili s svojim kapitanom vred v morskih valovih. Nekateri očividci trdijo, da je kapitan tik predno je voda zalila mostiček streljal z revolverjem. Cez pet minut se je parnik potopil, a 10 argentinskih bojnih ladij je moralo mirno gledati, kako se potaplja. Kapitan Dreyer je baje v naglici napisal svoji ženi pismo, iz katerega bo morda razvidno, kako je prišlo do katastrofe. Tik predno se je parnik potopil, je poslal kapitan družbi Hamburg—Južna Amerika ra-diobrzojavko, v kateri pravi, da so vsi potniki in mornarji na varnem in da je tudi večina prtljage rešena. On sam pa da ostane na strahovito demoliranem parniku, da še v zadnjem hipu poskusi, če bi se dal rešiti. »Monte Cervantes« je ležal skoro 24 ur na skalovju blizu morskega sve-jrLniika »Isla Escailiireurs«. Prednji de/ parnika je bil zalit z vodo. Vso noč so rešeni pomiki na otoku kaznencev govorili o junaški kapitanovi smrti. Vsi so priznavali, da bi bili našli mnogi v valovih smrt, da ni bilo junaškega kapitana, ki je vztrajal na svojem mestu do zadnjega. Kapitan je bil star 56 let, družbi je služil že 30 let, parnik »Monte Cervantes« je pa prevzel šele lani v marcu. Sestrska ladja ponesrečenega parnika »Monte Sarniento« jc odplula v soboto popoldne iz Mar del Piata in je prispela v Usbai v ponedeljek, da sprejme na krov vse rešene potnike. Na severu cveto breskve, na jugu sneži Letošnja zima je prinesla mnogim razočaranje, mnogim pa tudi vesel e. Veseli so jo vsi siromaki, ki nimajo denarja, da bi se založili s kurivom in si preskrbeli tople obleke, nezadovoljni so pa z rtjo ljubitelji zimskega sporta in verižniki, ki so hoteli na račun preze-bajočih siromakov obogateti s tem, da bi navijali cene drv in premoga. Proti koncu lanskega leta ie nam pokazala, kakšna je bila lani, po*tem je pa mraz naenkrat popustil in zdaj imamo že cel mesec toplo in pomladno vreme. Po vsem svetu vlada glede vremena popolna zmešnjava. Strupenemu mrazu sledi izredno toplo vreme in posledice so v mnogih krajih katastrofalne. Vsa atlantska obala je bila letos hudo prizadeta, posebno v Angliji in v Ameriki. Zadnje dni je v naših in severnih krajih toplo, v južnih pa sneži. V Milanu je zapadlo toliko snega, da je promet večinoma zastal. Na Holand-skem pa cveto breskve in drugo sadno drevje. V Franciji in Španiji so imeli v mnogih krajih hude nalive s točo. Iz Amsterdama poročajo, da je nastala v okolici Kerkrade prava pomlad. Travniki so ozelenili in sadno drevje cvete. V družbi. — Ali veš, da se Oto vendar le poroči s svojo staro ljubeznijo? Da, da, stara ljubezen ne zarjavi. — Ni čuda, ta je bila dobro pozlačena. V restavraciji. — Torej daš za stek'.en.c ) šampanjca? — To je razžaljenjc časti. — Zakaj pa? — Ker si lahko privoščijo šampanjca zdaj samo defravdanti. Tudi razlog. — Gospod šef, ali bi mogel vedet:, zakaj ste mi odpovedali službo? — Ker ne potrebujem blagajnika, ki dTži vsak hip v rokah vozni red. Pred sodiščem. — Obtoženec Moric Ganskopf, vi ste res zakrknjen grešnik. Ne le da kradete, temveč kradeie oeJo ob sobotah, ko je vaš praznik. — Gospod sodnik, sem sicer Žid, toda ne ortodoksni. OTROŠKE HOGAViCE *ilGOM Najboljše, naftrafnefše, zato najcenejše! Učenost za smeh Riharrl 111. je dal pomoriti «M SVOJO naslednike. Po objavljenju Marijo Muart j<^ Kli/a-beta priMa v parlament z robcem v .ni ui s sol/e v drneri roki. O N>wtonu mi ni tr^ba priviti drog kakor da je umrl. NVollington jo |?*m*$il Napoloon:« |a, ko <- Nil šo pik vnii v K ^iii. Potem jp Lraloj»iral Bayard skozi \rn\.< v polnem kasu. Lwdvik XIV. jp postopal t= svojimi me-tretami s spoštovani p m prrd posledicami te*:a nedovoljpnPiM luzmprin. Zgodovina žolomo maske j*' kaj imenitna, ki pa o njej nič ne vrmo. Z Napoleonom jp prišlo t^ko dafeč, ila je bil nj^trov prvi otruk celo mm. Maksimilijan I. je upal, da t»i bo na ^vojo glavo pokril prestol Pri napadu na Hochkircli <^o >i Prosi opaeali sedla na game srajce in »dirjali ako« zi vrata. Ujeli >o Grumbacha, iztrgali mu src1 iz telesa, ga z njim tofkli po plavi, potem m ga pa izpustili, da je zbe/al. Po bitki pri Lipskem je dirjalo .krog brez gospodarja več konj, ki jim je bilo odstreljenih po 8, 4 in iudi več nog! Srečke zsm II. razred državne no dospele Žrebanje se bo vršilo 10. februarja, zato bo trajal rok za obnovo srečk samo do 6. februarja. Opozarjamo vse imejitelje naših srečk, da jih pravočasno obnove, ker se bodo neobnovljene srečke prodajale od 7. do 10. februarja novopriglašenim igralcem. Zadružna hranilnica r.z.zo.z., LJubljana IIHI Petra cesta št. IO Mag, št. 2202/30 ref. III. RAZGLAS. Pozor, trgovci in obrtniki! Mestni magistrat v Ljubljani poziva na podstavi člena 18. zakona o merah, Ur. !. 252/70 iz leta 1928 vse v Ljubljani bivajoče obrtnike, ki se bavi jo z izdelovanjem meril in merilnih priprav (t. j. z izdelovanjem in popravljanjem tehtnic, uteži, tekočinskih mer itd.,), da prijavijo svojo obrt kontroli mer in dragocenih kovin v Ljubljani, Pred Prulami 17 ter temu uradu naznanijo tudi kraj, kjer je delavnica ali lokal, v katerem se merila prodajajo. Enako poziva mestni magistrat one v mestu bivajoče trgovce, ki prodajajo merila in merilne priprave (krčmarske steklenice!), da isto-tako prijavijo svojo obrt in lokal kontroli mer. Prijave naj bodo kolekovane z taks. znamko a Din 5.— in opremljene z overovljenimi prepisi obrtnih listov. Zadnji rok za prijavo je 5. febr. 1930; zamudniki bodo kaznovani v smislu čl. 36. zak. o merah z globo od 30—500 Din. Mestni magistrat v Ljubljani dne 20. januarja 1930. i Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATEK & MIKE6, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj! >%MLaXi o£fasi< plača ae lahko tudi » znamkah. - Na vprašanja brca znamke ne NaimanJU otflas IMn 5-— ■ n i Vsaka beseda M §>m Za odgovor znamko t Krompir beli (Schrrcffocken) rosa, zsodin-ja I amerikanec, ftžol vseh vrst, česenjj (beli hrk) kupujem po dnevnih cenah vsako tootjdirjo. — Pismene ! ponudbe na naskrv: B. Hajdin, Zagreb, Vlaška nI. 44. 719 DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št. 33. — Javna skladišča. TeL 3434. 11-T Dva parna kotla kompletna, bakrene cevi, železne kan-delabre, motor 8 HP, kompresor, krožne škarje, stroj za rob-Ijenje pkhčevine. sidra, proda Franc Stupica, železoina v Ljubljani Mesarskega psa 14 mesecev starega, 47 k>g težkega, Lepe dlake, dobrega čuvaja in zvestega spremljevalca prodam radi tega, ker imam dva. Cena po dogovoru. Jakob Flerin, .Memgeš st. 10. 720 Revmatize Zahvalnica. : G. dr. L RaMejevro, Beograd, Sarajevđba 70. Vaš odrešenje noseči Jek RADIO RALSAM0CA je jako skrčil moje revmatične boiečine. Zato se Vam zahvaljujem in Vam čestitan na tafao vefikem nspehn. S prvo stek'Jeničioo ki ste mi fo peeftalti sem se pečdranrfl. Ker vidam, da bom rešen, prosim, da mi po povaetin paefltet Se dve steklenici Radio Bakarni k a, za kar se Vam it vnaprej sanvaljopein. Velika Vam hvata, g. doktor! S »poslovanjem Tatofflo MJtrović, pofjedeJec. Brod, 17. VI. 1937. Objava Obveščamo, da gospod Josip Jazbec ni več v naši službi ter da ne priznamo nobenega plačila, izvršenega za naš račun v njegove roke, Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani r. z. z o. z. Cigaletova ul. 1. ■ JuuuanojuuuuDcoDnooo LIKANJE moške aH damske obleke 18 Din Vso moško, darmsko garderobo najhitreje zliika, kemično očisti, temeljito pošlje, na željo napravi novo pod'kvgo, tudi o'bme W atlet Ei-press. Ljubljana, Stari trs 19. 706 LOJULXJUDCODDDOLKJLJLOQ ?t Premog m DRVA najboljše vrste dobavi«* L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 Lak RADIO BALSAMIKA izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij Radio BaJsamfta dr. I. Rafelejev, Beograd, Sarajevska 70. Dobiva se Po vseh lekarnah. POZOR« GOSPODINJE! 99 Š1DOL«' že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, Čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime S IDOL" Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo«; ftem — Za opravo ia iaseraau del beta: Otoa Chriatof. — Vsa v Uubaiaci