Št. 47.	V	Ljubljani,	dne	21.	oktobra	1910.
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhalavsak jetek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna	.	.	K	4'—
poluletna	.	.	„	2‘—
četrtletna	.	.	„	i'—
Posamezna St.	„	0-10
----------------------4
Naprej v boj.
Slovensko krščansko socialno delavstvo na Kranjskem čakajo velikanske bodoče naloge. »Slovenska Ljudska Stranka« je zvesta svojim načelom sklenila v kranjskem deželnem zboru, da se izpremenita ljubljanski kakor tudi občinski votivni red za deželo. Odprla je tako na široko vrata ljudstvu, ki bo od zdaj soodjočevalo in sodelovalo v kranjski občinski upravi, ki so jo ob svojih zlatih dneh vsemogočni slovenski liberalci in nemški graščaki z vso silo zapirali širokim ljudskim plastem. Naši slovenski liberalci so storili vse, da* bi še naprej ostal liberalen škric osobito v Ljubljani, a tudi po drugih delavskih krajih, neomejen vladar in gospodar v občini. Storili so poslanci slovenskih liberalnih škricev v kranjskem deželnem zboru prav vse, da bi še naprej ostali zaprti vhodi delavstvu v občinski upravi. Divjali so, obstruirali, ampak poslanci S. L. S. so jih ugnali popolnoma v kozji rog in pomandrali liberalno oholost in mogočnost. Nikjer več, tudi v Ljubljani, ne bo neomejeno gospodaril naprej liberalni škric. Mogoče, da bo poizkušal še po svojih starih vzorcih z guljažem in vinom in pivom in šnopsem in z zvitim podkupovanjem tistih, ki nimajo stanovskega ponosa in ki poljubljajo roko, ki te tepe, še vzdržati, ampak dolgo ne. Ampak za slabe, odvisne ljudi se naš list ne izdaja. Namenjene so današnje vrstice slovenskemu krščanskemu socialnemu delavstvu, tistemu našemu delavstvu, ki se je leta in leta borilo za to, da zadobi tudi delavec glas in veljavo v občinski upravi.
To, kar smo zahtevali neštetokrat, nam je dala zdaj naša stranka, mi in nihče drugi. Gobce sicer po svoji stari navadi zopet otresajo socialni demokratje, ki so pa zelo med seboj popolnoma zadovoljni z najmodernejšim ljubljanskim volivnim redom. Ampak socialni demokrat ni in ne bo nikdar pravičen. Saj ni pravičen niti nasproti lastnim ljudem in so v njihovih vrstah tožbe med sodrugi nekaj vsakdanjega. Preko socialnih demokratov preidemo na dnevni red!
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Preveč ve!« se oglasi nekdo drug. »Ali naj bo naš izdajica? On naj porine nož in nihče drugi! V treh dneh pel bo cesar v Marcelovem gledališču očitno pred ljudstvom; lahko je dospeti do njega. Oblečen kot igralec, s tragično3 krinko pred obličjem, z visokim čevljem (koturnom) na nogah, maščevalec lahko najde svojo pot. Ondi naj se dovrši delo!«
»Ondi naj bo dovršeno!« odmeva v krogu. »Avel naj izpolni naše besede ali pa naj umrje!«
Več nožev meri na mladeniča. Mladenič pa stoji neprestrašen s trdnim sklepom, prej sam postati žrtev, nego pomočiti svojo roko v kri.
Kar mu pride pomoč od strani, od koder bi se je bil najmanj nadejal. Milvij je
3 Igralci na odrih prvotnih grških in latinskih žaloiger so se pokazali s krinko na obrazu in da značijo veličastni, resnobni pomen teh iger, so stopali v visokih čevljih, koturn zvanih.
Liberalci so storili vse, da onemogočijo tako nov volivni red za Ljubljano kakor tudi za deželo. Za deželo so jim tudi pomagali Nemci. Ampak vsi napori in vse spletke in vse zvijače slovenskih in nemških liberalcev niso prav nič pomagale. Cesar je potrdil oba nova volivna reda. Mi čestitamo vodstvu S. L. S., čestitamo in se zahvaljujemo kranjskim deželnim poslancem naše stranke, ki so v ljudskem smislu izpreme-nili kranjsko občinsko upravo. To, da ni še uvedena v občinski upravi splošna in enaka volivna pravica, ni krivda naše stranke, ampak razmere, ker vlada ne bi predložila splošne in enake volivne pravice cesarju v odobrenje. Tudi do tega bo prišlo, ampak ljudstvo bo moralo to zahtevati. Nočemo biti osebni, tudi klanjati se nočemo nikomur, ampak čast načelniku naše stranke državnemu in deželnemu poslancu dr. Ivanu Šušteršiču, ker je preosnovana kranjska občinska uprava v prvi vrsti njegovo delo. Dolžno mu je pa tudi slovensko krščansko socialno delavstvo zahvalo, ker je vpošte-val želje, ki mu jih je krščansko socialno delavstvo izrazilo in še osobito tudi zato, ker se je njegovemu velikemu političnemu ugledu posrečilo kljub slovenskim in nemškim liberalcem izposlovati, da sta po kranjskem deželnem zboru sklenjena postavna načrta danes že postavi.
Hvaležno bo slovensko krščansko socialno delavstvo svoji stranki za novo dobo v kranjski občinski upravi.
Stranka, ki je dala tudi kranjskemu delavcu v občini to, do kar ima pravico, poziva kranjsko slovensko krščansko socialno delavstvo na plan, na delo in na sodelovanje v kranjski občinski upravi. Glavno delo in glavna naloga slovenskega krščanskega socialnega delavstva na Kranjskem zdaj v boj, da zasede svoji stranki in sebi na čast v kranjski občinski upravi tisto mesto, ki mu gre. Naša stranka nas kliče! Ne bomo preslišali poziva. Zdaj je čas vesele vojske, čas veselega plesa z vsemi klevetniki naše stranke, ki so obenem tudi naši hudi nasprotniki. Strnjena kranjska slovenska krščansko socialna delavska vojska, zdaj geslo: Naprej v boj!
jako radoveden poslušal, kar se je pred njim obravnavalo; ko pa čuje nepričakovani upor mladeničev, stopi med razkačene.
»Ne oskrunjajte z nedolžno krvjo važnega dela, koje nameravamo,« jim reče, »ne pianeslo bi nam blagoslova. In vendar moramo dejati pečat na usta nepoklicanega moža, da se zavarujemo pred izdajstvom. Zato, možje, poslušajte me. Kar se je v tej uri med nami govorilo, bom zapisal jaz na voščeno ploščo; Avel naj podpiše svoje ime in naj obljubi s sveto prisego, da bo ko grob molčal o tem, kar je videl, kar je čul. Mi pa bodemo zapisali svoja imena pod njegovim tor zavezali se s prisego, da bodemo prelomljeno zaupanje strašno maščevali nad njim, ako bi se drznil nas izdati.«
»Tako naj bo!« reče Scevij; »Milvij je previden, kakor vedno. Piši, moj prijatelj, in Avel naj se podpiše; alco obljubi s sveto prisego molčanje, naj se poda brez ovire iz tega kraja.«
Ne vol ja onih, ki so glasovali zoper ta predlog, potihne pred veljavo Scevija in Lucija Pizona, ki je bil tudi za Milvijev predlog.
Avel dvigne roko k prisegi.
Leto V.
Pismo slovenskega delavca iz Avstralije.
Aukland, Nova Zelandija, 7. sept. 1910.
Zahvalim se Ti za poslano planinke. Živo me spominjajo na domače hribe in gore, ki leže tam daleč od mene. Kako neizmerna daljava me loči od moje lepe domovine; koliko morja, koliko zemlje me loči od Tebe; več kot 12.000 milj leži med nami; kmalu bode minulo leto dni, odkar sem zadnjič slišal sladko govorico. Zemlja, ljudje, jezik, med katerimi se gibljem so mi popolnoma tuji in neznani. Opisati Ti hočem nekoliko življenje, ki ga tukaj živim; gotovo Te bo zelo zanimalo.
Tukaj se razvija silno zanimivo življenje in kakor hitro mi bode čas dopuščal, bom popisal za domače časnike tukajšnje razmere.
Socialna zakonodaja je silno zanimiva in brez dvoma se delavcem nikjer tako dobro ne godi, kot tukaj. Morda se je dežela socializirala celo prehitro in prerokov, ki obetajo slabo prihodnjost, ne manjka; kdo ima prav, se bo šele pokazalo. Cela kolonija je pravzaprav majhna, ne meri niti toliko kot polovica Avstro-Ogrske ter šteje samo en milijon ljudi. Vsi so z malimi izjemami Angleži. Prvotnih prebivalcev, ki se imenujejo Maori, je še okrog 47.000, polti so rjave, izgledajo skoro kot pri nas cigani in sc nosijo vsi po evropskem načinu. Godi se tem ljudem prav dobro- kajti ne plačujejo nobenih davkov in beli mož jim je zagotovil toliko zemlje, da.prav lahko izhajajo. (To se pravi: Beli mož jim ni pobasal vsega zemljišča, ki je bilo prvotno njihova last. Op. uredn.) Kar me drži tukaj takorekoč v stiku z domovino, so dalmatinski izseljenci, katerih je tukaj okrog tri tisoč. Pečajo se skoro izpljučno s kopanjem takozvanc kau-ri-smole, ki se nahaja včasih zelo globoko v zemlji in se rabi za izdelovanje najboljše vrste lakov. Godi se jim dozdaj še precej dobro, ali tukajšnji domačini jih ne morejo videti, ker so trezni, dobri, vstrajni delavci in ker svoje zaslužke rajši pošiljajo v domovino, kot bi jih zapravili tukaj za različne
»Obljubujem, da bom molčal,« govori slovesno; »nikoli naj ne pride čez moje ustne, kar mi je razodela ta ura!«
S hitro roko popiše Milvij ploščo, kakor bi bil že preje vse to oskrbel. Nato jo da mladeniču, da se podpiše; mladenič ne sluti nič hudega ter zapiše svoje ime.
Zbrani so zadovoljni s tem.
»V skrivni Skrinji hranil bom ploščo,« reče Scevij, »da je ne ugleda neposvečeno oko. Sedaj moramo misliti na to, da dobimo kako drugo roko, ki je boljša, nego ista, na katero smo se zanašali. Vendar vrnimo sc v obednico; upam, da nas med petjem in plesom niso pogrešali.«
Gostje zapuste skrivno sobico, za njimi Avel s trdnim sklepom, da bo precej, ko se bo spodobilo, šel iz Scevijeve hiše in hitel v pohlevno stanovanje svojega častitega prijatelja Aleksandra.
Le Nikolij še ostane, izgovarjaje se, da hoče skriti pisanje v varno, skrivno Skrinjo. Komaj pa se zapro vrata za zadnjim gostom, ko se zasveti njegovo obličje peklenskega veelja. Visoko v kvišku drži ploščo.
»To je trnik, s katerim držim tebe, Scevij in tvoje zaklade. Blagor mojej pribrisa-
športe in druge lahkoživnosti, ki so priljubljene kolonijalnemu Angležu. Iz teh ozirov jih tukajšnja zakonodaja čimdalje bolj pritiska.
Obširno poročilo o tukajšnjih izseljencih nameravam poslati Rafaelovi družbi v Ljubljano, kakor hitro mi bo čas pripuščal. Zdaj sem namreč tako zaposlen z uradnimi stvarmi, da komaj dobim čas za svojo zasebno korespondenco.
Domovina, kakor čitam, se zadnji čas prav dobro razvija, kar me zelo veseli. »Slovenska Straža« je ena najboljših, če ne najvažnejših pridobitev na polju narodnega dela. Tudi so se slovenski poslanci v državnem zboru imenitno borili, za kar se jim mora čestitati.	M.
Krvoses kapitalizem.
Iz Vevč. V vevški papirnici se je v ponedeljek zjutra, to je dne 17. t. m. ponesrečil delavec Vinko Fink. Bil je v službi od nedelje od 8. ure zjutraj cel dan in celo noč. Zjutraj bi imeli v prpmet spraviti motor, do katerega pa je moral iti čez kanal, katerega ravno popravljajo. Čez kanal je bilo položenih le dvoje plohov. Luči pa nobene. Tu se je revež spodtaknil in padel v več metrov globok kanal, kjer je nezavesten obležal s polomljenimi rebri, zlomljeno roko in razbito glavo. Čez nekaj časa se je zavedel in še tako polomljen lezel po lestvici kvišku. Sedaj pa je zopet opešal in padel še enkrat v globočino. Ko je strojevodja videl, da ga ni nazaj, ga je iskal po celi tovarni, a ga seve ni našel. Zjutraj že je šel slučajno čez kanal neki delavec, ki je začul stokanje iz kanala. Ko pride doli, se mu nudi grozen prizor. Pred seboj vidi človeka, vsega v krvi in dasi je bil njegov tovariš, ga ni mogel takoj spoznati. Ko so ga spravili ven, je padel revež v nezavest. Vodstvo tovarne pa je bilo toliko prijazno, da ga je pustilo peljati na navadnem vo,zičku naprej domov in na to v bolnico. Torej tu se vidi ljubezen vodstva do delavstva. Ponesrečeni je bil ob času stavke eden .tistih tovarni zvestih delavcev, da je ves čas stavke delal. Seveda so se mu obetali zlati gradovi. Sedaj je svojo zmoto spoznal in bil tudi navdušen naš pristaš. Vodstvo ga je pa pustilo na cedilu in ga tako nekam po mesarsko prepeljalo v bolnico. Seveda se temu ni čuditi, ker tovarna rabi denar za napravo telovadnice in orodje sokolom. Pri takih slučajih pa nima niti primernega voza in se bolnik izroči v oskrbo navadnim hlapcem. Razmere pri naši bolniški blagajni so nekaj časa sem jako čudne. Ljudje ugibajo razne pikantne stvari. Prihodnjič bomo posvetili malo po bolniški blagajni in mislim, da to prizadetim ose-lam nebo po volji.
Sava. V soboto dne 15. t. m. se je zgodil v nebo kričeč slučaj, ki kaže jasno mojstrovo surovost, do delavcev. Šestnajst let star fant je šel ob določenem času v kantino delavcem po pivo, in za to dobro delo ga je mojster Pavlica tako oklofutal,, da mu je izbil en zob in ga tako poškodoval, da je fant moral k zdravniku. Radovedni smo, kakšno stališče bo zavzel zdravnik napram fantu, ki je mlad in slaboten. Pač imamo s Pavlicam govoriti resno besedo. 1.) Naj ni-
nosti, ki mi je pokazala pravo pot, kako naj se Neronu izdajo zarota in zarotniki. Vi vsi ste zapadli smrti! Le jejte in pijte vi, ki ne slutite ničesar:	rabeljska	sekira	visi nad
vami . . . Milvij bo gospodaril po teh dvoranah prej, nego vi mislite. Milvij se bo nazi-val soproga Motele, Milvij, rešitelj Cezarjev. V gledišču naj izve Neron v istem trenotku, ko bo njegova kri vzburjena, skrivnost; pred očmi tisočev ljudi mu jo bom razodel. Dat, atelan je njegov pomočnik pri petju; a za tisoč sestre mora zboleti in njegovo službo prevzel —- bom jaz.«
IX.
Že pri prvem znanju zore se vali množica prebivalcev k Marcelovemu gledišču. Nekaj nenavadnega se ima zgoditi:	cesar
sam se bo prepustil sodbi najmanjšega svojih podložnih in javno pokazati svoje pevske zmožnosti. Kar ima Rim ličnega, bogatega, lepega, hiti danes k tej čudni igri.
, iSeve, da morajo potrpežljivi poslušalci prestati hudo skušnjo, kajti cesarjevo petje slišali bodo šele h koncu iger. Neron sam je zložil prizor: Herkulovo smrt. Po navadi onega časa moral je kdo drug pri pevčevem predavanju predočevati zraven potrebno
kar fanta ne bega in plaši, da bi odstopil od tega, da ga je on udaril. Pač pa mu svetujemo, naj se lepo pobota za odškodnino. 2.) Da se ne bo nikoli več predrznil stegniti roke na kakega delavca, še manj pa na siroto, ki mora skrbeti za mater ter nedorasle brate in sestre. Na ta način ne bo šlo, klofutati se ne pustimo, ako pride še kate-rikrat en tak slučaj, naj_ bo Pavlica za posledice sam odgovoren. Časi take surovosti so minuli. G. ravnatelja pa pozivamo, naj vendar že enkrat naredi konec temu početju, ki ga uganjajo razni mojstri, oko hoče imeti poštene in zadovoljne delavce. Ako bomo prisiljeni v tem oziru delati red, ne bo preveč častno za tovarno.
Tobačno delavstvo.
Prošnja delavstva. Zadnje čase se je začelo delavstvo od druge fabrikacije na kar mogoče surov način preganjati od enega izhoda do drugega. Prosili smo že prejšnje ravnateljstvo, da bi se nam dal kak primernejši prostor za vizitacijo, pa zaman. Pot do našega izhoda je že celo poletje razkopana ter zastavljena s premogom tako, da se mora zelo previdno, stopati, da se ne ponesrečiš, pred no prideš do malega, zacluhlega, z balami in razno ropotijo zastavljenega prostora za vizitacijo. Umevno je, da se po takih ovinkih in romanju zgubi precej časa, delavstvu pa je vsaka minuta draga, zato vodstvo ne sme misliti, da hodijo delavke iz nagajivosti na vizit v prvo tovarno, pač pa da prehitijo opoldanski kratko odmerjeni čas. Časa je res tako malo, da bi bilo najbolje, ko bi človek kar lonec postavil v želodec ter šel nazaj na delo. Ravnateljstvo bi pač mnogo bolje storilo, ko bi dovolilo delavkam, ki imajo res opravičen vzrok, oditi ob pol 12. uri domov, mesto da jih pusti preganjati po dvorišču, ter kaznuje z občutljivo denarno kaznijo, in to delavke, ki so bile povsem mirne ter jih žene samo materina skrb, da bi preskrbele lačni deci hrane, kolikor se more v pol ure pripraviti. Res smiliti bi se morala merodajnim gospodom vsa vpeliana mater, kako hiti proti domu, a žal da imajo vse drugo prej nego sočutje! Kriči se nad nami tako, da se zdi človeku, kakor da so prišli časi izza tlake nazaj, ko so nemški valpeti preganjali našega kmeta. Vprašamo gospoda ravnatelja, ali bi se res ne dalo vsemu temu odpomoči, ne da bi bila tobačna režija oškodovana? Mi trdimo da, in trdimo tudi to, da bi bila še celo na dobičku. Gospodje zdravniki vedno priporočajo po jedi počasna hoja, da za-more želodec pravilno prebavljati, in kako veliko jih oboli radi prevelikega letanja na želodčnih in drugih bolezni; o tem lahko mnogo povedo naši gospodje zdravniki. Izdatki bolniške blagajne bi se gotovo zmanjšali, ko bi imelo delavstvo dovolj časa za primerno hojo in pa da hrano povžije po človeško. Delavstvo prosi vodstvo tovarne, naj boide toliko človekoljubno ter dovoli vsem delavkam, ki imajo deco, bolehne matere ali da so same bolehne ter imajo dolgo pot, da smejo ob pol 12. uri domov. Delo pri tem ne'bi'nič trpeld, a delavstvu pa bi bil s tem dobrohotnim činom veliko pomaga-nega.
obnašanje in kreianje z obrazom. Eden najslavnejših igralcev v Rimu je bil izbran v to častno službo; a malo pred pričetkom igre razširi se med ljudstvom novica, da je nenadoma obolel in da bo dosedaj tuj grški igralec stopil na njegovo mesto.
Sprva se prične resna igra. Na visocem koturnu — čevlju z visocimi podstavki, ki povečujejo postavo — obličje zakrito s krinko, nastopijo igralci; a gledalci sc danes zanje ravno tako malo zmenijo, kakor so jim bi le sicer priljubljene šaloigre, v katerih so se pokazali igralci brez krink, brez kotur-nov in kratkočasili gledalce s smcšnicami in kvantajni. Tudi najsmešnejše šale ne dosežejo danes zaželjenega uspeha in skoro nekako veselje zažari na obličju zbrane množice, ko zašumi bogato vezano zagrinjalo, ko se umaknejo za njim igralci, pevci in plesalci, da narede prostor cesarskemu tovarišu.
Ko drugič pade zagrinjalo, je prizor prazen. Harfs in flavt godba zadoni in na oder stopi truma cesarjevih spremljevalcev, lesketajočih se v zlatu in bagru in se usto-pi ob obeh straneh odra. Za njimi pridejo štirje dečki, ki neso liro iz želvine lupine na
Delavstvo in uradništvo. Pretečeni teden se je dogodil slučaj, preko katerega ne moremo iti molče. Bilo je soboto opoldan; kakor po navadi so stale delavke na dvorišču, toda veliko bolj oddaljene od izhoda, kot navadno. Naenkrat zaslišimo glas gospoda A. B.:	»Ali .ne bodete ubogale!« in
zgrabi neko delavko — ki pričakuje vsak čas dogodka kot mati— ter kriči: »Kako se pišete!« i njo trese na vse mogoče načine ter potisne k zidu. Dejala je: »Pustite me, saj zvoni;« a spustil jo je šele potem, ko je videl, kako je delavstvo' razburjeno ter ogorčeno nad tako surovim postopanjem uradnika. Delavke so se zgražale nad takim postopanjem. Prepričani smo, da bi niti zadnji birič ne postopal tako, zlasti ne z žensko v takem stanju. Vemo sicer, da red mora biti, a zahtevamo, naj se postopa dostojno v vseh slučajih! S takim ravnanjem •si uradnik ne bo pridobil spoštovanja, pač pa nasprotno! Če postopa tako uradnik, kaj naj sc pričakuje od delavstva, saj od višjih bi morala priti izobrazba.
Med brati in sestrami.
Sava. Naš ljubeznjivi izplačevalec mezde je prvi na Savi postal slovenski mladoli-beralec, ako ga smemo soditi po njegovem •obnašanju. Dne 15. t. m. je pri izplačevanju čital glasilo mladoliberalcev. Ne vemo danes še, ali ga je zaradi baharije, ali zaradi tega, da je nas izzival. Sicer pa nas drugače ne briga, kaj on čita, ker liberalec je liberalec, naj bode Nemec ali nemškutar.
Previdnost je povsod na mestu. Iz Idrije je bil v 46. številki »Naše Moči« objavljen dopis, katerega ost je obrnjena proti uradnikom — Čehom, ki so ali še službujejo v Idriji pri rudniku. Višek sta pač stavka, da »najslabši so uradniki Čehi, ti ne privoščijo delavcu slane vode« in pa, da »v vsakem češkem uradniku vidi idrijski delavec egoista«. Ta dva stavka vsebujeta popolno neresnico, če hočemo biti pravični. V resnici so sedaj, kakor so bili v preteklih dobah med uradniki Čehi možje, ki imajo in so imeli srce zadelavca trpina. Imen za danes ne navajamo, ker so večidel j še med živimi in jih več še danes deluje požrtvovalno tudi v Idriji. Pojdite v žgalnico, kjer jo Čeh — predstojnik uvedel s tovariši Čehi lepe reforme v korist delavstvu, pri jami je bil pred sedanjim Slovencem predstojnik Čeh, h kateremu se je vsak Čeh lahko zaupno obrnil in tudi dosegel marsikaj, zunanjost je bila res včasih trpka, a jedro dobro. Pod njim so dobili delavci brezplačno žito. Stavbeni urad vodi strokovnjak Čeh, ali ni mož na mestu? Ali zdravnik Čeh ni vreden spoštovanja vsakega delavca? Poglejte v njegovo pisarno, da vidite, kakšno zaupanje ima delavstvo do njega, ob vsaki uri prihaja k bolnikom ter dela v resnici z ljubeznijo tudi z zadnjim delavcem. Tudi v delavskem listu naj vsakdo, ki ima kake pritožbe, pove prizadeto osebo in stvar, ne pa radi krivde enega ali drugega slučajno Čeha, kjer pa niti natančneje niti ne našteje grehov, napade vse češke uradnike. Kdor pozna Idrijo in njeno zgodovino polpreteklega časa, ih zapel drugačno pesem o drugem rodu. Neprevidnost navadno škoduje, koristila pa še nikdar ni.
rdeči blazinici in za dečki stopa car pevec. Ogrnjen je v navadno oblačilo: belo, dolgo, srajci podobno obleko z ozkimi rokavi in prepasano do prs; širok plašč iz višnjeve tkanine vis mu čez pleča, na ramenih je utrjen z zlatimi sponami: to je vsa njegova obleka. V spremstvu je nekaj mož iz najplemenitejših rimskih rodovin; načelnik njegovi pribočni straži, Bur; zviti zamorec Ti-gelin in modrijan Seneka, ki se navzlic svoji starosti in časti rad udeležuje raznih gostij in praznikov. Poslušalci vstanejo in pozdravijo cczarja z glasnim sklikom, ga obsipljejo s cvetlicami; v tem pa stopi iz stranske stene (kulise) tiho in mirno deležnik, ki ima.razkazovati s kretanjem z rokami in obrazom, kar poje pevec. Neron ga pogleda le mimogrede; kajti ravno so mu dečki kleče izročili liro — in car stopa bliže k poslušalcem ter se pripravi k petju.
Tigelin gre k pantomimu. »Dat«, mu reče natihoma, »katerega nadomestuješ, ti tujec, je poskušal k cesarjem in dobro pozna njegovo voljo in njegovo misel, — varuj se tedaj: li malo se boš zameril Neronu in stalo te bo glavo.«
Pantomim se molče prikloni; pod vo-
Zavžijte, ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in Ce težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5’—, 2 tuceta K 8'60 franko.^Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko)-
Ljubljansko delavstvo.
Javno predavanje S. K. S. Z. bo prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer. Predaval bo dr. V. Pegan: Iz življenja hudodelcev. Obiskujte redno Zvezina predavanja!
Prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m., pohitimo popoldne na veselico našega »Slovenskega gospodarskega in izobraževalnega društva za Trnovo in Krakov-o«. Društvo priredi v Gostinčarjevi gostilni na Opekarski cesti velezanimivo v i n s k o t r g a -ie v. Čisti dobiček je namenjen za društveno knjižnico. Delavci, delavke, prihodnjo nedeljo vsi med svoje brate in sestre v Trno vo!
Socialni kurz S. K. S. Z. se vrši vsak četrtek ob pol 8. uri zvečer v dvorani S. K. S. Z. Vodita ta kurz č. g. Fr. Krhne in g. dr. Jure Adlešič.
Prometna zveza.
Naznanilo vsem članom »Prometne zveze«! Članom »Prometne zveze« se daje na znanje, da je za mesec november plačati 10 smrtnih slučajev po 5 vin. za sledeče umrle člane: Lucija Erratli, Beljak; Jožefa Troscher, Dunaj; Josef Hdlzl, Dunaj, S. K. S. Z.; Franc Ilekel, Dunaj, S. Z.; Marija Ra-ninger, Klein Reifling; Matija Rietzler, Bre-genc; Ivan Reinprecht, Št. Vid na Glini; Sigmund Leitner, Gradec, .T. Ž.; Terezija Brauer, Dunaj, S. Z.; Helena Pctcrzeil, Pen-zing. Torej skupno je plačati za deset umrlih članov 50 vin.
Na dan z dokazom. Blagorodni gospod Kocmur, poživljamo vas, da nam dokažete resnico, ki ste jo obljubili na našem predavanju dne 11. julija v salonu pri Češnovar-ju. Med napadanjem in psovanjem naše stranke in naših gospodov poslancev ste se namreč izrazili, da je naš častiti msgr. dr. Ign. Žitnik, državni in deželni poslanec, lota 1908 dejal v državnem zboru, da so delavci in uslužbenci pri železnici predobro plačani in da jo to tudi pisal v »Slovencu«, in ko Vas je tovariš Sluga opozoril, da je to laž, ste trdili, da je to resnica in ste tudi hoteli, da bi se stavilo, namreč ako Kocmur dokaže, da je resnica, plača za socialnode-mokratično blagajno Sluga 20 kron, ako pa ne dokaže, plača on 20 kron za »Prometno zvezo«. A ker je Sluga dobro vedel, da ne more Kocmur dokazati, ampak da je to gola laž, se mu je smilil ter se ni hotel pogoditi za plačilo, ampak odločno je zahteval, da mora gospod Kocmur dokazati resnico, kar je Kocmur obljubil, da bode dokazal in preteklo je že več ko dva meseca, a še ni dokazal. Dokler ne dokaže, ga imenujemo javno za lažnjivca in obrekovalca. — Navzoči člani »Prometne zveze«.
Iz krogov prožnih odhojevalcev. Znano je že vsem čitatcljem »Naše Moči«, da sem že dvakrat opisal razmere, katere imamo prožni obhojevalci, kar se pa dvakrat stori, čaka tudi rado tretje. Tako sem tudi jaz
ščeno krinko, ki pokriva njegovo obličje in koje obraz izrazuje obraz Herkulov, mrmra nekaj nerazumljivih besedi. Kar nastane tišina, tišina v grobu, v celem obširnem poslopju: celo dihanje je pregreha, kajti Neron je pričel peti.
Carjev glas nikakor ni prijeten. Kakor si tudi prizadeva, da bi ga ogladil, dasirav-no ga varuje, tako da mora njegov glasbeni učenik imeti vedno robec pripravljen, da ga pritiska carju na usta, ako misli car da z ■obilnim govorjenjem preveč truda prizadeva svojim plučam vendar je njegov glas le surov in hripav. Pa, ako bi sodili po za-maknenih obrazih njegovih poslušalcev, mislili bi; da doni njegovo petje kot nebeška godba.
Tudi pesem sama na sebi ni veliko vredna: car opeva muke junakove, ki se izroči s svojo obleko Dejariire1 plamenom, da
..	1 Dejanira je bila hči kalidonskega kra-
lja Ojneja. Slavini Heraklej jo snubi in jo dom kmalu za ženo. Prej, ko potujeta na njegov dom, prideta do reke, čez katereo prenese nevesto Nes, na pol konj, na pol človek, potem pa, ko jo prenese na on kraj, jo hoče z njo upihati. To videti, ustreli Heraklej nanj z ostrupljeno puščico in ga stori konec svojim bolečinam. K sreči zvr-šuje deležnik carja-pevca natančno pri pes-
prišel danes s svojim zvoncem že v tretjič, da bom malo pozvonil, mogoče bodo vseeno enkrat odprta kje kaka ušesa, da bodo slišala naše težnje in nam kaj olajšala naše breme in izboljšala naše pikove razmere. Gospodje okrog direkcije imajo tako menda vsi bato v ušesih, ali jim pa očala odpadejo, ko pridejo naše prošnje do njih. Zakaj oddali smo že tri prošnje, pa ni ne bev ne unev, na katerih smo opisali naše težnje in prosili za izboljšanje naših razmer. Oglejmo si še enkrat to novo kategorijo južne železnice, katera je nastala ieta 1909 in 1910. Prožni obhojevalec ima najbolj pasje življenje pri južni železnici, slabšega menda ni. Izpostavljen je vsem vremenskim nezgodam, dostikrat gre v lepem vremenu od doma na progo, posebno sedaj v jesenskem in zimskem času, predno pride domov, ga doleti nevihta in pride do kože premočen domov, pod streho ne more, ker je po največ krajih ni, in tudi ne sme; on mora naprej, da pride ob svojem času na določeno mesto, da vlaka ne zamudi ali da gre zopet njegov tovariš naprej in da si svoj prosti čas s tem ne krajša. Torej lepega vremena ne sme čakati, četudi bi kamenje padalo od neba. Odgovoren je za dolgo progo 18 km, kaj se v njegovem službenem času na nji godi, da so vse prečnični čuvaji, delovodje in spremljevalci železniških vozičkov obveščeni o aviziranju nenavadnih vlakov, o brzojavni napravi, o tiru da ni kje poškodovan, o vijakih in žrebljih, da pravilno držijo, se prigodi, da gre obhojevalec skozi, za njim se pripelje sekcijski načelnik ali kateri si bodi, pa mogoče dobi kak žrebci j ali vijak, da sili v travo na pašo, ker ima obhojevalec samo dvoje oči in ne vidi na vse štiri šine, če je vse v redu, pa mu brž napove krono kazni itd. Dalje mora nositi za seboj celo svoje premoženje, ključ za vijake, kladivo, bandercc, škatljo za pokalice, luč, knjigo za aviziranje vlakov, dežnik in nazadnje še jed, zakaj s tisto mizerno doklado, katero mu daje železnica, namreč vsaki četrti dan piši in beri 80 vinarjev, si ne more ničesar kupiti, da bi si potolažil svoj kruleči želodec. Omenil sem, da smo že odposlali tri prošnje na direkcijo južne železnice, v katerih smo prosili, da bi se nam dalo vsaj za vsaki dan 50 vin., da bi nam ne bilo potreba jedi nositi za seboj, zakar bi si lahko vsaj na postajah jed oskrbeli, dalje doklade za čevlje, kakor jo imajo prožnji mojstri, kateri imajo po 9 do 10 klm dolgo progo, torej bi tudi nam pripadala, ko jo imamo po 18 klm, dežne plašče, da bi bili vsaj nekoliko zavarovani pred nevihto in slabim vremenom, znižanje časa pri dobivanju obleke, ker sedaj ne moremo taki hoditi, kot prej, ko smo le po čuvajnicah opravljali službo, kratke kožuhe, ker te, ki smo jih dosedaj dobivali, ne moremo rabiti v tej novi službi, nočno doklado, kakor jo imajo druge kategorije, katere opravljajo razmerno lažjo službo, kot je naša, ključ in kladivo naj bodeta po predpisih, ne ka take,
mi potrebno obnašanje. Ko pride do tje, ko junak skoro besno prosi bogove in steguje roki proti nebu, se vrže deležnik Neronu pred noge; v tem, ko bi imeli lahni udarci na liro izraziti spolnitev prošnje, šepetajo njegove ustne: »Kuje se, o, gospod, strašna zarota. Lucij Pizon je glava,, Scevij duša; jaz sam sem rekel, da hočem biti roka, da te nobena druga ne zadene! — Čuj me, da izdajice ne opazijo!«
(Dalje prihodnjič.)
smrtno rani. Umirajo reče Nes deklici, naj prestreže nekoliko njegove ostrupljene krvi in ako bo hotela skusiti moževo zvestobo, naj mu obleče oblačilo, katero je pomočila v njegovo kri. In zares, ni ji bilo treba dolgo čakati. Heraklej jo kmalu popusti doma in se poda po svetu iti najde drugo deklico, katero si posiloma prilasti. Hotel je darovati zahvalno žrtev bogovom, torej pošlje k svoji prvi ženi po praznično oblačilo. Ia mu pošlje oblačilo, jtomočeno v Nesovo kri. Toda, ko se obleče Heraklej, precej občuti, v sebi grozne bolečine vsled ostruplje-nja v obleki in se pripravi na smrt. Na gori Eti si nanosi gromado, gre na njo; zažge mu jo njegov prijatelj. Ko je gorela krog .njega gromada, so ga vzeli k sebi bogovi v Olimp in mu dali ženo Hebo, boginjo vedne mladosti.
kot jih imamo sedaj, ko ima kladivo do tri kile in ključ ravno toliko ali še več, namesto da bi imelo vsako po pol kile teže, tako da se nam že žulji delajo po ramah od te robe, ki jo vlačimo za sabo. Ako pa ne more dati slavna direkcija po predpisih narejeno orodje, naj nam pa kupi vsakemu po eno mulo, da bo to šaro z nami nosila. Tukaj sem malo opisal naše skromne razmere in težnje, katere imamo in prosimo sl. vodstvo, da bi se tudi za nas enkrat zavzelo in potrkalo na vrata ravnateljstva južne železnice, zakaj gotovo bo imelo več uspeha, ko naše dosedanje prošnje, v kar pomozi Bog.________________________________________________
Čisto glavo! Močne živce! Zdravo spanje! Ni-kakih prsnih in vratnih bolečin nimamo, odkar uporabljamo Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid“, ker ta utešuje bolečine, odstranja slabosti in osvežuje. Dvanajstorica franko 5 kron. — Ne poznamo nikakih želodčnih težkoč, nikakih krčev, nikakega pehanja, ni-kakega tiščanja v želodcu, odkar uporabljamo Fel-lerjeve odvajalne kroglice z znamko „Elsakroglice“. 6 škatlic franko 4 krone. Prave se dobivajo pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg št. ‘264 (Hrvaško).
naše »Družinske pratike4
je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Kato~ liški bukvami", prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovini Anton Krisper, Vaso Petričič in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna »Katoliško tisk. društva". — Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratik.
^	..—1	"N
po obedu,
Drži želodec v redu.
Najboljši želodčni liker!
Sladki in grenki.
Ljudska kakovost	liter	K	2'40.
Kabinetna kakovost	„	„	4-80.
Naslov za naročila: ,,FL0R1AN“. Ljnbljana.
Postavno varovano.
i d. ŽIBERTI
M ■■ LJUBLJANA i K
m PREŠERNOVA ULICA PRirOROČfl SVOJO VELIKO
g ZAL0Q0 ČEVLJEV ®j
M DOMAČEGA IZDELKA, h,
larbbisbirS
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
Vsledfega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manuiaktur-nega (gvantnega) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužlti tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, \o je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena
= ulica =
V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
P3T Pazite natančno na “2SJ1 uar	—
035" Imenovane tvrdke! -g-jj
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
50 °/o prihranite ^
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, moč, zdrauje dosežete
in ohranite, ako pijete
■ SLADIN ■
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
vlekami irilKOCZy zraven rotovža VLjUjll
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
šliio i Liljani
reg. zadruga z om. por. Kongresni trs st 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4 V«*/* to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni M plača Hranilnica sama. HaisIHia prilila za itePenti.
Kanonik A. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik A. Sušnik L c*
podpredsednik.
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
3E==^IH|£S=VG
Velika zaloga! Nizke cene!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i. t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenje mont gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godova in druge priliko -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. MERSOL, Ljubljana, Mestni trg 18.
Gričar $ Hlejač
mn
m
HI
■ *
Ljubljana
Pre3emoua ulica
priporočata soofo naiue££o zalogo izgotovljenih ohSeh za gospode, dečfte in otrobe
::	HOUDSti	”
iv konfekciji za dame
rsaceaceEscaDjv
Pozor slov. delavska drušfcvaT
Kupujte svoje potrebščine pni znani in ppl« porošljivi domači manufaktupni trgovini
JflflKO ČESNIK
(pri ČeSniku)
LJUBLJANA
Liingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
—	 —	Cene najnižje.	sz
oso:
J
u
Lenama „PNI11“ 1 Pl. BOHINCA
v fijiibljani, na nas® Blneisoie in Rimslie ceste
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica ‘20 vin., 6 steklenic 1 krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 4« vin , 0 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., G steklenic •2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škatli ica 50 vin., večja 1 K ^0 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Poslpalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic ‘2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribic olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 80 vin., u steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčcv sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Želcznato vino, steklenica 8 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin.
Železnate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Edina in najkrajša črta v Ameriko!
C/3
Vi VO
HilVRE NEW-YORK
—■ francoska prekmorska družba. —
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
  - ED. SMiLRDA —
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
«0
Malzhlianonstnejatilaiialiii: izMiei oblet loaiaitja Ha, valita izhira menil in čepic, nat aelosil obuvala, perila, ovratnic, tov-iekov za izseljente, srebrnih ar in ve-a nzia in vseh Meni irehelev ehetri
annannnnl Haimusa, najsigurneisa prilita za stedeniei \nmmmmn
Denarni promet v 1.1908 čez 72 milijonov K.
tfcSST Lastna glavnica kron 420.537*92 “JfcjiJ
čez 20 milijonov K.
LJUDSKA POSOJILNICA
'-ttt:-registrovana zadruga z neomejeno zavezo	■
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure /|1 zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “
°l
2 O
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje ■	,	■■	■■■■	'■=	po	pošti	so	poštno-hranilnične	položnice	na	razpolaganje.	.	. .
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest, podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
iniiMiiminil
Ivan 3ei)$ in $in v Ljubljani
Dunaj^a ccjta $t. 1^
priporočate suejo bogato zalogo SS
uoznijj l^ol«5
5>iuqlni stroji za rodbino in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Joiel Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.