Z3E. mM v UuMjinl. v peta. 11. oktobra 1907. XL leto. lahaja vsak dan svečar, i.?imši nedelje In^prmanlke, ter velja po posti prejeman za avatro-ofjrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zafčetrtf leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leti 14 K, za pol leta 12 K, za če tri leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbr brez Istodobne vpošiljarve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In apravsiisrvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravniitvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telefon ftl 34. Mesečna priloga: „Slovenski lehnik". roeuneine Metlike po 10. Iv Upravni!tva telefon št. 85. Bo] na osrskem. Iz Budimpešte, 10. okt. Skopni državni zbor ogrsko-hr-vaski se je danes sešel. Vlad« \Veker-le-Kossnth-Apponyi je pri nagodbe-nih podajanjih dosegla velike uspehe in je stopila danes pred parlament kol zmagovalka. Xjen položaj pri na-godbenih pogajanjih je bil tako ugoden, da je lahko dosegla svoje uspehe. Avstrijska vlada namreč pri na-godbenih pogajanjih ni zastopala interesov avstrijskih dežel in avstrijskega prebivalstva, marveč samo interese dinastije, dočim je ogrska vlada zgolj samo zastopala interese Madžarov. Dunajskn vlada je sla v boj za ohranitev skupnosti med Avstrijo in med Ogrsko, doeim so se Madžari skupnosti upirali in si pustili vsako odnehanje drago plačati. To u videva in nmeje vsak otrok na Ogrskem in avstrijsko časopisje mora biti ali od vlade podkupljeno, ali pa neodpustno naivno, da tega neče priznati. Vzlie zmagi pa ogrska vlada ni stopila kdo ve kako zavestno pred državni zbor. ker jo navdajajo za prihodnje mesece največje skrbi. Predvsem mora računati s tem, da so se hrvaški in srbski delegatje vrnili v državni zbor in da so pripravljeni začeti in voditi brezobziren boj zoper vlado. V tej zavesti išče vlada že stika s hrvaškimi in srbskimi delegati in bi se rada ž njimi pobotala, toliko raje. ker se banu Ka-kodczavu vzlic vsemu prizadevanju ni posrečilo razbiti hrvaško-srbsko koalicijo in ustanoviti na njenih razvalinah novo madžaronsko stranko. Že skrb, ki mori vlado zaradi Hrvatov, je velika, še večja pa je skrb, ki jo ima zaradi volilne reforme. Sedanja vlada je, kakor znano, obvezno prevzela napram kralju dolžnost, da izvede volilno reformo v smislu splošne in enake volilne pravice. Doslej I »a še prsta t i i ganila in se je sploh vedla tako. kakor bi hotela na svojo dolžnost pozabiti Sedaj, ko je krona dala predsankcijo načrtom o ustavni garanciji, s katerim načrtom si hočejo Madžari za vse čase zagotoviti gospodstvo v kom i tat i h, sedaj se ntepme vlada nekoliko laglje sprijazniti z mislijo 0 volilni reformi. Naj bo volilni red na Ogrskem kakršenkoli — kdor bo imel komitatsko upravo v rokah, ta bo gospodar v parlamentu. Vladi in parlamentu v pokvarilo so soeialni demokratje priredili danes, na dan otvoritve poslanske zbornice velikansko demonstracijo. Poči-valo je vse delo. V Budimpešto je prihitelo gotovo 50.000 ljudi iz bližnje in dalnje okolice. Sprevoda se je udeležilo kakih 150.000 ljudi. V mestnem logu, kjer je bila svoj čas milenijska razstava, je bilo zbirališče. Sprevod je bil nadvse impozanten. Xa štirih mestih so bile postavljene tribune, vsi govorniki so prijemali vlado, da ni držala svoje besede glede volilne reforme. V parlamentu samem je bil podan pretilog, naj vlada takoj odgovori, kaj je z volilno reformo. Predlog pa ni obveljal. Vlada še neče z barvo na dan. Prej hoče urediti ustavne garancije, da si zagotovi oblast v komitatih. Med deputacijo socialnih demokratov in prezidentom Justhom je že danes prišlo do konflikta. Današnji dan je pomemben. S tem dnem se je namreč začel pravi boj za volilno reformo na Ogrskem. Minister grof Andrassv je izjavil, da ima načrt že pripravljen. Kakšen bo, tega seve ni povedal, a lahko si je misliti, kako spako je sestavil. Boj bo na vsak način velik. Dežeini zbori Celovec, 10. oktobra. V imenu juridieno-političnega odseka je poročal nosi. dr. pl. Metnitz o delitvi trške občine Spo d n j i D r a v o g r a d. V glavni razpravi je govoril posl. Krampi proti delitvi, češ. da okoliške katastralne občine niso bile poučene o posledicah, ki jih bo imelo odcepljenje od trga. Posl. W e i s s je izjavil, da bo glasoval proti delitvi z nacionalnega stališča, ker bi vsled delitve nastala v deželi nova, čisto slovenska občina. Poročevalec je razložil, da kmečke občine majorizira jo trško prebivalstvo v občinskem zastopa. Xato je bil zakonski načrt v vseh hran ji h sprejet. Dunaj, 10. oktobra. Deželni zbor je sklenil v današnji seji, naj se dunajski konservatorij podržavi, ako pa to ni mogoče, naj se nemudoma ustanovi nova šola za glasbo in pred-nasajoeo umetnost. Cesarjeva bolezen. D u n a j , 10. oktobra. Oficiozno se zatrjuje, da je cesarjeva bolezen le navaden bronhijalni katar z nekoliko mrzlice. Cesar je ves dan izven postelje v naslanjaču, a iz sobe ne gre niti pri tako ugodnem vremenu kakor je bilo danes opoldne. Na zdravnikov nasvet cesar vsak dan inhalira. Ofi-cialni buletini se ne izdajajo, s cimer se hoče pokazati, da bolezen ni resna. Noč in dan so pri cesarju izkušeni zdravniki, ki pazijo na vsak najmanjši pojav. Sive deluje baje popolnoma normalno, vendar provzroea nekoliko vznemirjenje dejstvo, da nima bolnik prav nič teka. London, 10. oktobra. Angleška javnost se bavi vsestransko z boleznijo avstrijskega cesarja. Kralj je naroČil svojemu poslaniku na Dunaju, naj mu neprestano poroča o stanju cesarjeve bolezni. Obenem je odposlal kralj v Schonbrunn brzojavko, v kateri želi, naj bi cesar čimpre-je zopet ozdravel. Hrvaški delegatje v Budimpešti. Budimpešta, 10. oktobra. Hrvaško-srbska koalicija ne misli več kandidirati škofa Drobobecz-k e g a za svojega podpredsednika. Glede nagodbe hoče koalicija počakati, kako stališče zavzemo hrvaški poslanci v avstrijskem državnem zboru. Nadalje je sklenila koalicija, da stopi proti sedanji ogrski vladi v najod-ločnejšo opozicijo. Ali preide tudi v obstrukcijo, odvisno bo od nadaljne-ga razvoja razmer. Položaj srbskega ministrstva ? B e 1 g r a d , 10 oktobra. V včerajšnjem ministrskem svetu se je razpravljalo o kritičnem položaju, v katerem se nahaja vlada. Ako ne bodo srbski delegatje do konca tega tedna povabljeni na Dunaj k nadaljevanju trgovinskih pogajanj, se bo skupščina takoj ob sestanku odgodila za več tednov, da pridobi vlada potre! »nega časa. D n n a j , 10. oktobra. Židovsko časopisje pritiska z vsemi sredstvi na Srbijo. Sedaj razglaša, da je v srbski trgovski banki nastala akutna kriza. Vse srbske banke so baje naznanile vladi, da stoje pred polomom, za kar delajo Pašieevo vlado odgovorno. Ako se v prihodnjih dneh ne začno trgovinska pogajanja z Avstro-Ogrsko. je polom na belgrajski banki neizogiben. Letošnje leto se baje za- ključi z deficitom štirih milijonov frankov. Proračun za prihodnje leto izkazuje nepokritega primanjkljaja sedem milijonov. Reforme v Macedoniji. B e r o 1 i n , 10. oktobra. Glede odgovora, ki ga je poslala bolgarska vlada na noto velesil zaradi reform v Macedoniji, piše »Kolnische Ztg.«: Bolgarska vlada ne varčuje s proti-očitanji, toda ne more odvaliti s -.ebe sumnje, da so bili Bolgari tisti, ki so z gonjo svojih čet izzvali krvavo obrambo drugih veroizpovedanj. Do-sedaj ni nobena prizadeta balkanska država vlekla koristi od nepostavne-ga početja v Macedoniji. Sčasoma se bodo na Balkanu že prepričali, posebno pod vtiskom zadnje note velesil, da v dosego narodnih želj delovanje čet ni prava pot, temne da tako delovanje le pomaga k temu, da dežela oboža ter se mirno prebivalstvo izpostavlja najhujši škodi. Čimprej to spoznajo, tembolj se bo ustreglo resničnim interesom Macedonije. Dogodki na Ruskem Petrograd, 10. oktobra. Pri volitvah v državno dumo se povsod po deželi kaže brezprimeriii vladni terorizem. V Smolensku dobivajo le oktobristi in zveza ljudskih ljudi dovoljenje za volilne shode. V Jarosla-vu židovski volilci niso dobili volilnih legitimacij. V Moskvi hočejo celo bivšemu predsedniku dume odreči volilno pravico, češ, da ni imel ves čas zasedanja druge dume v Moskvi stanovanja. Vkljub vsem pritiskom pa ni gotovo, ako prodre v ruskih gu-bernijah vladna stranka. Celo v kuriji veleposestnikov je voljenih mnogo volilnih mož, ki ne pripadajo nobeni stranki, toda odločili se bodo za opozicijo. Na Poljskem in v Kavka-ziji je zmaga opoziciji zagotovljena. Po mestih zmagujejo kadeti. Odesa, 10. oktobra. Povodom pogreba umorjenega policijskega pristava Del finskega so člani zveze ruskih ljudi uprizoril] splošen pogrom, ki je trajal pozno v noč. Iz-gredniki so zasedli vse ulice ter napadali pasante z noži in gorjnčnmi. Vsa okna v židovskem delu mesta so pobili s kamenjem. Ponekod so tudi vdrli v židovske hiše. ropali in trpinčili prebivalce. V židovsko obedoval-nico so streljali z revolverji ter ubili nekega 701etnega starčka in nekega učenca. Besno ranjenih je nad tucat Židov. V a r š a v a , 10. oktobra. Vojno sodišče je obsodilo na smrt šest socialistov bojne organizacije, ki so lan-5 sko jesen v Vloelavski napadli poštni voz ter ustrelili dva vojaka. M o s k v a , 10. oktobra. V Vr-šne-Dnjeprovsku pri Jekaterinoslavi je deset oboroženih roparjev napadlo poštni urad, v katerem je bilo poleg uradnika pet policajev. Roparji so vrgli dve bombi, nato pa zaceli streljati z revolverji. Dva policaja sta padla, uradnik pa je bil hudo ranjen. Nato so roparji razdejali brzojav in telefon, razstrelili blagajno ter odnesli 60.000 rabljev. Nemški državni zbor. B e r o 1 i n , 10. oktobra. Nemški državni zbor se skliče na dan 22. novembra. Najprej se bo bavil državni zbor z zakonskim načrtom glede raz-žaljenja veličanstva. Dnevne vesti V Ljubljani, 11 oktobra. — Slovenska šola v Trstu. -Slovenec« potrjuje zdaj naše že pred vee dnevi prijavljeno poročilo, da bo slov. šola v Trstu podržavljena. Stvar je torej v redu in človek bi sodil, da j? končana. Pa ni. Naenkrat je začelo neke politike skrbeti, kako bi si prilastili zaslugo, da se je ta stvar končno rešila. Cez 20 let se je vleklo tržaško šolsko vprašanje in radi priznamo, da so se tržaški voditelji z resnično vnemo in vztrajnostjo borili zanjo, radi jim priznamo zasluge, ki jim gredo. Fakt um pa je, da »e je vlada odločila šele tiste dni, ko sc je meseca januvarja pogajala z naprednimi poslanci in od njih zahtevala, naj umaknejo svoje nujne predloge, s katerimi so bili zabarikadirali dnevni red. Troje pogojev so stavili narodno-napredni poslanci in ministrski predsednik Beck se je častno zavezal, da jih izpolni. Eden teh pogojev je bilo podržavljenje slov« šole v Trstu. Zdaj, ko je stvar izvojevana, bi naenkrat rad partieipiral -— dr. Stisteršič! Naenkrat pravi, da je Beck njemu in posl.Spinčiču že prej obljubil podržavljenje tržaške sole, predno se je uklonil pritisku narod-no-naprednih poslancev oziroma njihovih nujnih predlogov, s katerimi LISTEK. Komentar h katoliškemu državljanskemu pravu. V »Cvetju z vrtov sv. Frančiška«, XXIII. tečaj, 12. zvezek (1906) je izšla znanstvena razprava: »O oporoki ali testamentu tretjerednikov«, spisal P. A. C. »Cvetje« si je stavilo s tem hvalevredno nalogo, preljubim tretjerednikom ali tretje red ni ca m na cenen način pripomoči do znanja državljanskega prava in jih obenem obvarovati pred drugimi manj vrednimi izdajami zakonika, in ker je upati, da ne bo ostalo pri tej edini razpravi, je treba obenem misliti že tudi o izdaji komentara, kakor imamo komentare k vsem drugim zakonikom, da se dožene smisel in obseg zakona. Interpretacija je vsled tega potrebna, ker podajajo zakoni največkrat abstraktna navodila, pri katerih se mora dognati vsebina misli zako-nove po tolmačenju besedila, in dalje s tem, da se dožene namen zakonodajalca pri izdaji. Tako historično in logično interpretacijo hočemo podati s pričujočim komentarom, da se ognemo nejasnostim in napačnim razlagam, ki preže v današnjih hudih časih z vseh kotov na naše preljube tretjerednike ali tre t j erednice, * Že naslov nam pove, da imamo tu opraviti z najvažnejšo zadevo, ki more zadeti »preljube« tretjerednike, ki vsled svojih stremljenj po dragem svetu ne znajo prav ravnati s posvetnim blagom. Zato moramo pohvaliti »Cvetje«, da je začelo ravno s tem predmetom »testamentom«, ki ima opraviti z denarjem — »denar je slepar« (vide »Cvetje z vrtov sv. Frančiška XXIII. tečaj, 12. zvezek, stran 364, 20 vrsta) ; po m oz i Bog v to, da bo sedaj konec nespretnim koblari-jadam. Kdo je zakonodajalec? \aš sv. oče Frančišek (alias: frančiškan, ki »po vsi pravici zasluži ime apostolski mož«, k e r ni delal samo za dušno srečo bližnjega, nego ga je »skrbel o« tudi, »da bi ne bil denar ali imetje, katerega bi zapustili ob smerti (Skrabčev pravopis), obrnjen v slabe namene.« Zakaj se tiska navodilo za testament? »Gotovo vam bo, bogoljuhni tretjeredniki, vstreženo, ako vam ta predpis sv. vodila nekoliko ohširniše pojasnimo.« Pri besedi: »Gotovo vam bo«, se je pripetila le mala tiskarska pomota, ker mora stati: »Gotovo nam bo . . .« Kaj je to: sv. vodilo? To je katoliški terminus teehnicus mesto neokusne spakedranke: paragraf ali celo kmetavzarske besede: zakon. Jako srečno izbrana beseda, ki odtehta ves posvetni kazenski zakon, ker zoper »sv. vodilo« pač nihče ne bo drznil se ravnati. Kako se glasi ta »predpis sv. vodila«! Sv. oče Frančišek (ali da bomo manj papirja pomazali, hočemo lepo po katoliško krajšati: Sv. o. F. piše v »skrbi« za denar: »Kdor ima premoženje, naj o pravem času naredi oporoko ali testament.« Torej že sv. Frančišek je bil hud slovenski purist, ker je hotel slovenskim tretjerednikom že začasa svojega življenja iz-podbiti tujko: testament in jo nadomestiti z domačo »oporoko« »Prav modro je storil sv. Frančišek, da je svoje duhovne otroke opomnil na dolžnost, pred smrtjo časno imetje v red spraviti.« Gre torej za to, da se te besede prav interpretirajo. C. z v. sv. F. opisuje samo, kako se »domač« in sorodniki« o smrti »prepirajo, zmerjajo zaradi zapuščine, iščejo nepoštenih sredstev, si pomagajo z opravljanjem, obrekovanjem, lažjo, prekli-njevanjem, rotenjem in ako še to ne pomaga, s prisego, včasih še s krivo prisego, potem pa lahkomišljeno zapravljajo; da bi naročili za kako sv. mašo, ji m ne pride na misel.« Samo to opisuje C. z v. sv. F., da bi »bogoljubni tretjerednik« tem gotoveje dobil strašno sliko, kaj se godi po njegovi smrti z »denarjem sleparjem«. Zato le brž testament, da se čim prej«* odkrižaš »sleparja«, da se sam ne bos »trpel v večnosti zaradi svoje zapuščine«! Rajni sani je »kriv vseh teh nevšečnosti, prepira, sovraštva, ker pred smrtjo ni uredil svojih časnih zadev. Po sodnijah je skoraj največ posla in tožba ravno zavoljo zapuščin.« Kaj je torej namen zakonodajalca? Gotovo, da opravi vse te nevšečnosti! Kako to napraviti? Odgovor je lahek: čisto »ajnfah« nobenemu nič dati, pa bo mir! »Preljubi tretjerednik ali tretje-rednica! Morda je tudi tebe dobri Bog na kakšen način oblagodaril s časnim imetjem.« Fina psihologija! Prej se je imenoval tretjerednik bogoljubni«,d a ga opomni na svetost Sv. V. (vodila), sedaj ga imenuje »preljubega«, da ga prijetno pošege-ta, če ima kaj »sleparja«. In »dobri« Bog ga je oblagodaril z imetjem! Tretjerednico je tretjeredniku zapostavil, ker se pri tretjerednicah po navadi dobijo boljši grižljaji, ki se, kakor znano, mnogokrat pri sladko-snedežih prihranijo za nazadnje! »Da si si z varčnostjo in poštenostjo nekaj (tako skromno!) gotovine prihranil, to ni zoper sv. vodilo, ampak to je modro in hvalevredno!« Potem hvali varčnost, a graja skopost :»ki je grda pregreha! Sv. vodilo jih pred njo svari, z besedami: »Vsak naj po svoji moči daje miloščino, s katero se podpirajo bolni in uhožniši člani, ali se skrbi za čast božjo.« In res nam priča skušnja, da prav tretjeredniki največ razdele ubogim ln zlasti oni skrbe, da so po naši domovini (vidiš jih narodnja- kov!) tako lepe in snažne hiše božje! Ako že v življenju (!! da. da) daruješ (komu?) za uboge, za čast božjo in /a\ druge enake vzvišene namene, gotovo ne moreš lepše porabiti svojega imetja, ako ti ga je ljubi Bog kaj več (malo ne maramo!) podelil. Najlepše obresti ti bo enkrat prinesel tako naložen denar. Boljše je, da že v življenju sam obrneš in porabiš svoj denar v take namene, kakor da bi se po tvoji smrti drugi zanj tožarili in prepirali.« Ali je treba tem prevzvišenim naukom Sv. V. komentara? Bogoljubni — ali boljše: preljubi kristjani, ali morete po teh besedah svoj denar kam drugam dati, kakor za »vzvišene namene«? Ali vam ni s temi base-* dami čisto jasno povedan namen zakonodajalčev 1 Sedaj torej, ko je že povethino, kako sme preljubi kristjan z denarjem razpolagati »da ne bo še sam trpel v večnosti zaradi svoje zapuščine«, in: »da torej tvoj denar ne bo tebi ali tvojim v časno ali večno nesrečo,« preostaja le še razmotrivanje, »kdaj« naj se napravi testament-»Sv. vodilo pravi: o pravem času.« »Najbolje je, da koj, ko kaj več nabereš.« Ne čakati bolezni! Takrat je že nerodno za »častitega« gospoda, ko pride sjnivedovat, bolnik že lahko umrje, predno se reši »sleparja« !0im-preje v bisagi, tem bolje! Slednjič, kako se napravi testament, da ga ne bo mogel nihče ^prepirljivih« sorodnikov ovreči, če bi že bi bili lahko provzročili ministrsko krizo in odstop ministrstva, če bi biii hoteli.. K, da, Susteršič si zna pomagati, 5e drugače m> gre, se pa kar naravnost zlaže. Pri tem je le na eno pozabil, da posl. Spinčie ne ho kot pošten človek lagal Susteršiču na korist. Ko so se med narodno naprednimi poslanci in med Beekom vršila pogajanja zaradi podržavljenja tržaške šole, je bil namreč poklican tudi posl. Spinčič. C V !>i bil Heek že prej Susteršiču in Spinčieu obljubil podržavljenje, bi se Spinčie pač pozneje ne bil udeležil pogajanj, nego bi bil takoj povedal, da je stvar že rešena. Spinčič pa je jako krepko in energično podprl akcijo zlasti glede formalne strani, kako naj se izvede prehod, je nastopil jako energično, ni se namreč hotel zadovoljiti, naj vlada šoli najprej dovoli subvencijo in jo šele pozneje podržavi, kakor je pred lagal Beek. Pri taki priliki ko je bilo od sicer trde in do vratu zapete vlade kaj dobiti, bi Spinčič gotovo ne igral take k o m e d i j e , kakor mu jo insinuira »Slovenec«. Spinčič ima že svoje zasluge na podržavljenju tržaške šole,toda Susteršič si jo čisto po krivici lasti in se je kakor svedoči to pojasnilo s svojo notico v »Slovencu« le krvavo blamiral. Ne prvič in tudi ne zadnjič. — Na ljubljanski postaji c. kr. državnih železnic. Naš članek, ki smo ga priobčili pod tem naslovom, je zadel kakor bomba med prizadete kroge in kar je najlepše, provzročil je, da je prišla na dan intimna zveza med nekaterimi socijalni mi demokrati in med vsenemškimi zatiralci slovenskih delavcev. Dasi v našem članku ni bilo ne ene besedice, ki bi bila zadela socijalne demokrate — je ta članek vendar spravil pokonci so-cijalnodemokratičnega voditelja g. Petriča. Trikrat je bil en dan pri g. Januschovskem zvečer pa je naznanil, da priredi pri Vodniku protestni shod proti »Slov. Narodu«. Toda, naletel je na odpor. Delavci so mu povedali, da ga bodo brez usmiljenja ven vrgli, če bo kaj rekel zoper članek »Slov. Naroda« in če bo nemškim preganjalcev slovenskih delavcev na ljubav skušal zmanjšati efekt, ki ga mora ta članek napraviti na višjih mestih. Tudi najzvestejši njegovi pristaši so mu to povedali, zakaj uganili so takoj, da hoče iti g. Petrič nemškim uradnikom na pomoč zoper slov. delavce, da so nem. urad. najeli g. Petriča, naj jim pomaga iz zadrege, v katero jih je spravilo raz kritje »Slov. Naroda«. Na shod pri Vodniku sta prišla tudi nemška uradnika \Venig in Kaftan, brez dvoma da bi videla, kdo se bo zavzel za resnico, pojasnjeno v »Slov. Narodu«, da bi ga potem o priliki mogla potisniti ob zid. No, prišlo je drugače. G. Petrič je hotel najpoprej ua shodu — nemški govoriti. Ker so pa slov. delavci ugovarjali je — dal na glasovanje, če naj govori nemški ali slovenski. To je jako značilno posebno z ozirom na navzočna nemška uradnika. Za nemško razpravljanje sta glasovala samo ta dva nemška uradnika, AVenig in Kaftan, vsi drugi so zahtevali slovensko razpravljanje. Uva-žujoč grožnjo delavcev, da bodo Petriča ven vrgli, če bi hotel govoriti zoper članek »Slov. Naroda«,se je Petrič omejil na to, da je splošno zabavljal na narodno-napredno stranko in na »Slov. Narod«, kar je seveda čisto brezpomembno, in le na koncu povedal, da bo na članek »Slov. Naroda« odgovoril v — »Rdečem Praporju«. To bo prav zanimivo, če se bo »Rdeči Prapor« potegoval za nemške zatiralce slovenskih delavcev. V kurilnici ve tudi že vsakdo, da se bo nemška gospoda i sama branila in da g. Janu-schowsky že kuje članek za »Grazer Tagblatt-spoda dr. Muleja. — Še prej ? Rav-noistega sodnika gospoda VVagnerja, adjnnkta gospoda dr. Dijaka in lastnega tovariša župana gospoda Per-linca na državno pravdništvo zaradi preljubi tretjerednik ne bil previdno vsega »daroval v vzvišene namene« v življenju? Ce znaš pisati, ga napiši in izroči zanesljivi osebi. Kdo je zanesljiva oseba? Po inteneijah zakonodajalčevih pač le tisti, ki skrbi za tvoj dušni blagor, da ne bo prepira po tvoji smrti. Ce piše testament kdo drugi, pokliči pametne zanesljive (!) priče; ker pa jim le ne moreš popolnoma za upati, jim ni treba brati, »koliko in komu si zapustil«. Ko našteje vse načine, kako se pravilno sestavlja testament, pride še važna točka: »Prej ko začneš delati testament, ... se posvetuj s svojim dušnim pastirjem, pa ne pri spovedi (kako nepotrebna opazka!) ali z domačini županom (vendar!), ako je veren človek (a tako!). Pri testamentu bodi pravičen najprvo svoji duši. Na frijo, ki bo najbrž na onem svetu še kaj pomoči potrebovala, nikar ne pozabi!« Zelo pameten opomin in potreben. To je glavna stvar in bistvo Sv. V. Nebesa si moraš kupiti, alias, kakor pravijo nasprotniki katoliške stvari: bisaga je glavna stvar. O, nedosegljive doslednosti, lapidarnosti in pravičnosti Sv. V.! Zelo napačno ravnajo tisti, ki vse zapuste drugim (o brezbožnež!), meneč, bodo že ti poskrbeli za pogreb, za sv. maše Ud.! Preljubi! Denar je slepar, zlasti rav- no pri takih priložnostih. Nobenemu nič ne zaupaj, ampak kar naravnost zapiši v oporoko: Toliko za pogreb, toliko za sv. maše, toliko za cerkev ..« Kajpak! Da se bo še »prečastiii« prepiral z brezbožnimi sorodniki! To ni nič! »Prečastiti« hoče kaj bolj gotovega, hoče pravice, da bo mir! »Saj veš, kako lepo obeta Gospod Jezus (alias bisaga): Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli.« Ce torej »preljubi tretjerednik«, ali še bolje, »tretjeredniea« prebere Sv. V., kaj bo storil? Ali bo zapustil tem brezsrčnim in prepirljivim sorodnikom? Kaj še, da bi na vsezadnje imel še »trpeti v večnosti zaradi svoje zapuščine«! »Bodite pripravljeni, zakaj ob uri, ki je ne veste, pride Sin človekov.« (Luk. 12, 40). Imejte vedno oskrbljeno svoje časno in dušno imetje, da boste vedno pripravljeni stopiti pred večnega, pravičnega Sodnika, ki vam bo zaklieal: »Daj račun od svojega hiševanja!« In vi mu boste lahko odgovorili: »Kar je bilo v moji moči, sem na svetu vse poravnal. Kar sem bil dolžan, sem povrnil, kar sem pa več imel, sem razdelil po svoji vesti (Sv. V.) v dobre namene (se mora interpretirati restriktivno: bisaga) .Blagovoli, usmiljeni Jezus izreči milo sodbo o mojem računu in >tori me deležnega večnega veselja!« Amen! To drži! T. hudodelstva javnega nasilstva. — Še koga ? — Podrejeno učiteljstvo, uradnike, dijake itd., itd. — S kakim uspehom ovaja! — Piskavim; vselej je še obsedel. — Kako živi s sosedom? — V prepiru. — S kom se še v trgu ni spri? — Kolikor znano, z vsakim se je že. — Ali je bolan, mar celo na možganih/ — Z varstvenih ozirov ga vsekako kaže zdrav, preiskati, opazovati, za vse slučaje pa — kontunia-cirati. — Poslanec dr. Korošec, vodja klerikalne stranke na Štajerskem, je vsled naporov pri prirejevanju svojih shodov obolel in si je šel iskat zdravja na jug. Sedaj leži bolan, kakor čitamo v njegovem glasilu »Slovenskem Gospodarju«, v bolnici v Pulju. — Iz upravne službe. Namestnik v Trstu je imenoval namestniškega koncipista dr. Josipa Mozetiča v Trstu za okrajnega komisarja, namestniškega konceptnega praktikanta Josipa Ž n i d a r č i č a pa za namestniškega koncipista in ga dodelil okrajnemu glavarstvu v Sežani K namestništvu v Trst sta poklicana namestn iška tajnika Hubert pleni. B a u m od okrajnega glavarstva v Gorici in Erast, pl. \V e i s s e n -b a c h od okrajnega glavarstva v Kopru. Namestiiiški koncipist dr. Rud. S t e i n m e t z je premeščen iz Trsta v Vol os k o. — Iz profesorske službe. Profesorji okrajni šolski nadzornik gospod Franc F i n ž g a r na moškem učiteljišču v Kopru in gg. Josip C i z e 1 j in Josip F i s t r a v e c na ženskem učiteljišču v Gorici so pomaknjeni v VIII. činovni razred. Slovensko gledališče. Snočnja Operna repriza — ponavljali so »Ma-non«-— je zopet malone popolnoma napolnila hišo z občinstvom, ki je sledilo pazno in pozorno lepi uprizoritvi in dostojnemu izvajanju. Predstava ni zaostajala za premijere, ampak je bilo opaziti v nekem oziru napredek, kar so kazali sigurni nastopi. Odlikovala se je primadona gdč. C o 1 1 i -g n o n v naslovni vlogi, ki ima v tenorju g. J a s t r z e 1 s k e m vrednega partnerja. Njun duet, koncem prvega dejanja, ki je nežen in vesel, je zelo ugajal in prišel do popolne veljave. Istotako je vplival ugodno prizor v samostanu, kjer poje g. J a s t r -z e b s k i z globokim čuvstvom in mehko poezijo. Sploh je bil ves ensem-ble jako zadovoljiv, uprizoritev skrbna, in nekatere scene za naš oder sijajne. Tudi ostali umetniki in umetnice so se potrudili vsak po svojih močeh k umetniškemu uspehu. Omenjamo zlasti g. Kondrackega, njegov lepi nastoji takoj v prvem prizoru in g. H a j e k a. Zbor je bil sno-či na vrhuncu, in ker je bila seenična uprizoritev jako lepa, kostumi primerni, je bil splošen vtisk snočnjega večera docela dober. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razložila po češkem vzorcu gostilniške plačilne listke. Od vsakega plačilnega listka, ki se je popisal ob sestavljen ju računov za goste, naj pripada 2 vin. naši šolski družbi. Na listku je že natisnjena prva vsota (2 vin.), pod katero se napišejo ostale števila računa tako, da je za goste račun za 2 vin. večji, ker se je uporabil družbin plačilni listek. — V času, ko se bode ta nova naprava uvajala, bode seveda treba, da se gostu, oziroma odjemalcu pove, da se uračunata 2 vin. v korist družbe sv. Cirila in Metoda: kakor bitro se pa občinstvo na to napravo privadi, sprotnega informiranja ne bo več treba, in se bo med stalnim i gosti in službujočim gostilniškim osobjem smatralo kot nekaj povsem navadnega, če se ob takih izdatkiL plača tudi minimalen davek za narodne potrebe. — Gostilničarjev oziroma natakarjev ne zadene, če u :e-dejo za narodne goste družbine računske listke, noben trošek, nasprotno družba jim privoli za trud 10% popust tako, da plačajo za 1000 l»st-kov 18 K. - - Te računske listke bodo mogli rabiti tudi trgovci in obrtniki, lekarnarji, zdravniki itd. Da se družbini računski listki razširijo po vsem slovenskem ozemlju, bode treba agitacije in požtvovalnosti z cbeh strani: prodajalec bode kazal skrb za narodne potrebe in javno osvedočil svojo zavednost s tem, da uvede naše listke, kupujoče občinstvo pa bo prepričano, da jemlje od narodne tvrdke. — Družba sv. Cirila in Metoda pričakuje, da ji bo vztrajna agitacija vseh njenih prijateljev kmalu prinesla obilo naročil za računske listke. Končno je še pripomniti, da no listki jako lični, in da je za vse informacije na razpolago vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«, na katero je nasloviti naročila. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« uvede plesne vaje za svoje člane in po njih upeljane goste. Pouk v plesu se prične v nedeljo, dne 13. t m. ob 3. popoldne v društveni sobi (»Narodni dom«, I. nadstropje na desno) ter bode nadalje vsako nedeljo in praznik. Po odboru nastavljeno nadzorstvo bo strogo pazilo ua red in •dostojnost pri vajah. Cenjene gospi-ce, katere se žele udeležiti teh vaj, se prosijo, da blagovolijo svoj pristop prijaviti pri odboru pismeno ali ust meno. Tudi lahko pridejo v nedeljo takoj k vaji in se tam zglase Najvljudneje se vabijo tudi čestiti podporni in izvršujoči člani, da se teh vaj mnogobrojno udeleže. Za nabornike leta 190S. Vsi v Ljubljani stanujoči leta 1885., 1886. in 1887. rojeni mladeniči, ne glede na njih rojstni in pristojni kraj, se imajo tekom meseca novembra 10v07. k zabeležbi zglasiti v pisarni magi-stratnega vojaškega referenta. Mladeniči, ki nimajo domov Instva v Ljubljani, imajo s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti (rojstni list in domovnico, oziroma delavsko ali poselsko knjižico). Začasno odsotne ali bolne mladeniče lahko zglase starši, varuhi ali pooblaščenci. Onim, ki si hočejo izprositi kako V §§ 31., o2., 33. in 34. vojn. zakona nayedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januarja ali februarja 1908 pri tukajšnjem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komisiji. Onim nabornikom, ki žele, da se jim dovoli nabor izven pristojnega okraja, je o priliki zgla-sitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkaf.ejo pravico do kake v §§ 31., 32. 33. in 34. vojnega zakona omejene ugodnosti. Ravno tako se je zglasiti tudi sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni upravi ali vojni mornarici in so v nabornih letih. Kdor zanemari dolžnost zglasitve. in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevat*, z izgovorom, da ni vedel za pozi\ ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon. Naborniki, kl opuste zglasitev, ne da bi jih bila pri tem ovirala kaka nepremagljiva zapreka, so krivi prestopka in se kaznujejo z globo od 10 do 200 kron ali pa s primernim zaporom. V znamenju žalosti. Piše se nam: Pred zborovanjem učiteljskega društva za Šolski okraj novomeški bodi povedano naslednje: V neki septembrski številki »Slovenca« je nekdo vprašal za ona najlepša 4 mesta, ki so se oddala pod roko. Ce je bil avtor onega dopisa učitelj ali učiteljica, je dopis obsojati le toliko, ker je bil pri-občen v glasilu kranjskih duhovnikov. Gospod Mat ko je pisal v »Tovariša« notico, ki pravi, naj se to pri zborovanju domeni. Mi pa pravimo, da nihče ni toliko neumen, da bi ga vsled tega preganjali vsi >višji«. Prav ni, da se mesta niso takoj razpisala, če prav so se provizorično zasedla in naj govori in zagovarja g. Malko kolikor lioee. Kdo oddaja faktično mesta, vemo tudi mi. Vprašamo ga samo, po čigavih navodilih se pa kakšnemu proviz. učitelju oziroma učiteljici služba razpiše, učiteljico pa požene med svet brez kruha I Povem Ti, dragi tovariš, da to lepo in čedno, posnemanja vredno navado ima ravno oni gospod, kateremu tako strašno kadiš. Pa brez zamere! Y kakšnem položaju je ravno učiteljstvo tega okraja, o tem morda drugič več in natančneje ne oziraje se ne na levo, ne na desno. Iz gledališke pisarne. Jutri, v soboto, (nepar) se uprizori prvič francoska opereta „Punč k a" (La pou-pee). Naslovno vlogo poje gospica Skrdlikova, Lanoelota gospod J a-strzebski, Maksimija g. Bukšek, Hilarija g. Povhe, Chanterelle gosp. Vaverka, Loremois g. Kratoch-w il. Plesni večeri trgovskih so-trndnikov se prično 12. t. m. in bodo vsako soboto ob pol 9. zvečer, v prostorih društva „Merkur" v „Nar. domu". Dostop imajo samo vab-ljenoi. Mleko. Kakor smo pred nekaterimi dnevi poročali, se bode v takozvani mestni mlekarni na rotovžu spet prodajalo mleko. „Zveza mlekarskih zadrug" v Ljubljani nam naznanja, da se prične jutri, v soboto, t. j. 12. t. m. zjutraj s prodajo mleka. Imenovani zvezi se je posrečilo dobiti za to prodajo izborno mleko iz ene najboljših gorenjskih mlekarskih zadrug. Prodajo bo nadzorovala zveza, ki jam^i odjemalcem, da dobijo redno mleko najbolje vrste. Cena je določena na 20 vin. liter, na dom postavljeno 22 vin. Društvo c. kr. poštarjev in ekspedijentov. Pri izvanrednem občnem zboru društva o. kr. poštarjev v Trstu dne B. avgusta t. 1. se je to društvo razpustilo ter sklenilo, ustanoviti deželne skupine osrednjega društva o. kr. poštarjev in poštnih ekspedijentov obojega spola na Dunaju. Določile sta se dve skupini, in sicer ena za Slovenoe in Hrvate ter druga za Italijane. Skupine na Kranjskem so torej lahko Člani tudi poštarji na Goriškem in v Istri. Ustanovni občni zbor skupine Kranjsko -Primorsko bode dne 20. t. m. ob 3. popoldne v salonu hotela »Ilirija-* v Ljubljani. Tovariši, zavedajte se in združujte se, kajti le v združenju je moč. Od zadnjega delavca do višjih uradnikov se danes vse združuje, smelo se torej nadejamo, da tudi mi ne bodem o zaostali, temuČ se vsi pod eno zastavo zbrali. Vsak poštar in ekspedijent naj se torej tega zbora udeleži ali svoj pristop pismeno naznani. Dijaška kuhinja v Kranju. Odbor je izdal koncem 13. poslovne dobe račun o svojem poslovanio. Kot doslej, je podpiral odbor v Šolskem letu 1906/7 samo nbožne in pridne dijake. Će je bil grajan podpiraneo v dveh predmetih, je izgubil podporo do tedaj, da se je poboljšal. Začetkom šolskega leta 1906/7 je bilo sprejetih 83 dijakov; koncem leta jih je ostalo še 56, od katerih je bilo 9 od-ličnjakov, 45 je dobilo spričevalo L, 2. II. reda. Po svojem domovju je bilo podpiranih 52 s Kranjskega (20iz škofjeloškega, 12 iz kranjkega, 9 iz radovljiškega, 8iz kamniškega, po 1 iz idrijskega, kranjskogorskega in ljubljanskega sodnega okraja), dalje po 2 s Primorskega in Štajerskega Da je pa pokril odbor vsaj deloma visoke izdatke (za 13 646 kosil in 13 437 večerij, je bilo plačati 5160 K 42 v), je delil hrano le najubožnejšim; vsi drugi so plačevali mesečno od 1—4 B^, Od 56 podpirsncev je dobivalo 16 brano brezplačno, 12 je plačevelo po 1 K, 18 po 2 K, 9 po 3 K in 1 po 4 K. Premoženja je imela „ Dijaška kuhinja" koncem avgusta 29 678 K 89 v. „Sokol" v Idriji. Za desetletnico jo določen za dan 20. vinotoka sle deči program: Ob 7. uri zjutraj: Tekmovalna telovadba v telovaduici mestne višje realke. Vstopnina 40 v. Ob 10 uri dopoldne: Slavnostno zborovanje v veliki dvorani „Narodne Čitalnice". Ob polu 1. uri popoldne: Skupni obed. Kuvert za osebo 1 K 50 v Ob polu 5. uri popoldue: Javna telovadba v telovadnici mesene vJšje realke. 1.) Vaj-s z obroči, izvaja žen ski oddelek idrijskega „Sokola". 2) Skupine na bradlji, izvajajo telovadci „Sokola" v Žireh. 3) Proste vaje gojencev idrijskega „Sokola". 4 ) Proste vaje, izvajajo telovadci idrijskega „Sokola". 5.) Proste vaje članov idrijskega in žirovskega „Sokola". 6.)Telovadba na drogu, vaditeljski zbor idrijskega „Sokola". 7.) Alegorična skupina. Vstopnina: Sedeži v dvorani I. in II vrste 80 v, III. do V. vrste 50 v, stojišče 20 v, sedeži na galeriji 1 K 20 v, stojišče 40 v. Ob 8. uri zvečer: Veselica v prostorih „Narodne čitalnice". Vstopnina: 20 v za osebo. K obilni udeležbi vabi odbo r. Ženska podružnica „Bružbe sv. Cirila in Metoda" v Novem mestu priredi v nedeljo 13 t. m. v prostorih „Narodne čitalnice" zabaven večer s tem-le sporedom: a) koncert, b) igra „P oezijainpro zaa, c) ples in prosta zabava. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v knjigarni gosp. U. Horvata na Glavnem trgu. Najmanjši premogokop Piše se nam: Notico Vašega cenjenega lista z dne 8. t. m. o najmaniših premogovnikih lahko dopolnim s primerom, ki ni vzet iz tako daljnih krajev. Meseca septembra 1. 1906 sem obiskal promogovnik grofice Margheri Četrt ure za gradom Otočcem v gozdu pri Novem mestu. Tam opravlja vsa dela en sam človek, ki ima stanovanje v postranskem traktu omenjenega gradu. 0 grozni nesreči, ki se je pripetila v Lienfeldu pri Kočevju in o kateri smo že na kratko poročali, se nam javlja: Dne 9. oktobra dopoldne se je iz Mrave in Ajblja na loj-trskem vozu peljalo 14 krošnjarjev na kočevski kolodvor, da se na Dunaj odpeljejo. Ko pridejo do zidanega mosta pred Lienfeldom, bila je vsled deževja cesta nad 1 meter preplavljena. Voznik od domačinov na nevarnost opozorjen, se je dal od krošnjarjev pregovoriti in konje pognal. Komaj pa pripelje kake tri metre Čez most, vrže dereča voda enega konja, ta podere še druzega in tako zdrkue še voz z vsem 14 ljudmi v globoko dolino, ki je bila z vodo napolnjena. Osem oseb je storilo nesrečno smrt, šest oseb se je pa rešilo. Med utopljenci je tudi ena žena, ki je svojega moža na kolodvor spremljevala, zapustila je šest majhnih sirot in zadolženo domačijo. Iz vode so Šele samo dva utopljenca in konje izvlekli, Šest nesrečnih pa še pogrešajo. Trboveljska zaloigra. Včeraj smo že na kratko poročali, da je umobolna žena v Trbovljah usmrtila svoje otroke in sebe. Evo še nekaj detajlov: 10. t. m. ob polu 6. uri zjutraj je žena trboveljskega paznika Jurija Naglava, rojena oba v Trbovljah, stara 25 let, svojim 3 otrokom (fantom) z britvijo vratove prerezala, potem pa še sama sebi Ker je bila umobolna okrog 14 dni, so zmeraj pazili na njo. Včeraj, ko je šel njen mož v službo, njen oče in njena mati pa sta šla v hlev po opravilih k živini, je ona porabila tisti Čas, da je storila to hudo žrtev. V umobolncsti jo je zmeraj skrbelo in je govorila, kaj da bode is njenih otrok. Ko prideta oče in mati is hleva, sta našla vse štiri v krvi ležeče in mrtve. Starejši sin je bil star 5 let, dragi 3 leta in tretji 9 meseoev. Zdravnik jih je dal takoj v mrtvašnico prepeljati. Pripomniti je še, da so v tej hiši zmeraj drug z drugim živeli v najlepšem miru in za-dovoljuosti. Nesreča na avtomobilu. V petek dopoldne se je med Postojno in Rakekom prevrnil avtomobil, v katerem so se vozile tri osebe. Pri padcu si je eden zvil roko, druga dva pa sta bila lahko poškodovana. Dva avtomobilista sta bila iz goriške okolice, eden pa iz Gerkna 1653 grozdov na eni trti. Pred 7 leti je vsadil neki vinogradnik pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah vkoreninjeno rozgo York-Madeire za hišo poleg plota V tem kratkem času jo je razpeljal po plotu 30 korakov na dolgo. Letos so šteli grozde in jih našteli 1653. York-Madeira ali drobna izabela se ubrani trtne uši in tudi peronospora ji ne škoduje veliko. Vino je Črno in dobrega okusa. Veliko bolje nego izabela, katera se trtni uši ne ubrani. Ko sta koruzo lickala, sta se stepla v Pekrah pri Mariboru Simon Schauperl in Ivan Arzenšek. Drugi je prvega tako sunil z nožem v vrat, da so ga težko ranjenega sprejeli v bolnišnico v Mariboru. Z nožem. V Mariboru sta se čevljarska pomočnika Andrej Gre-dišek in Alojzij K o v a Č iČ stepla. Kovacič je Gredišku zrezal vso spodnjo čeljust. Tudi drugače ga je dobro osuval z nožem. Iz zapora t je ušel v Wildonu na Zgornjem btajerskem kaznjenec Andrej Lozinšek. Železniška nesreče. Na postaji v Beljaku je v nedeljo zvečer skočil stroj osebnega vlaka s tira. Trije vozovi so popolnoma razbiti, stroj in drugi vozovi pa le malo poškodovani. Ker je bilo na vlaku le službeno osobje, je bil samo en sprevodnik nekoliko ranjen. Vzrok nesreče so takozvani angleški menjalniki, ki so pa bili prav postavljeni. Glede na varnost potnikov in železniških uslužbencev je želeti, da se pride takim nesrečam v okom! Na tem mestu v Beljaku sta se v kratkem zgodili dve slični nesreči, pa so bili menjalniki vedno pravilno postavljeni. V Mariji Ob Žili na Koroškem je kupil tamkajšnje gostilniško poslopje ob cerkvi s posestvom vred g. Pibroutz iz SiŠke. Kinematograf pogorel- V Gorici je predsnočnjim pogorel kinematograf na Verdijevem tekališču. Požar ga je kar hipoma uničil in prišedši ognjegasci niso mogli ničesar pomagati. Škode je 70 000 kron. Zavarovan kinematograf ni bil. Požar je nastal med skušnjo, če bi se bil zgodil med predstavo, kaka nesreča bi bila nastala! Lastnik kinematografa je Ludo vik Tomšič. Kakor v Celovcu. Na cesarjev god 4. t. m. je v Polju gospa Ivič razobesila hrvatsko trobojnioo na svoji hiši ob izrecnem dovoljenju ko-misarjata državne policije. Pandurjem (občinskim redarjem) pa to ni bilo prav, ampak so gospe zaukazali, da mora sneti zastavo, Česar pa ona ni hotela storiti in se nikakor ni hotela ukloniti. Čast taki zavednosti! Zagoneten umor. Na Pomer-jevi utrdbi pri Pulju so našli vojaka 87. polka Fr. Tuzaja ustreljenega. Zraven njega je ležala stara lovska puška. Kdo in zakaj je ustrelil vojaka, še ni pojasneno. Aretirali so v Trstu bivšega stražnika Ernesta Seviča, ker je svojo ljubico silno trpinčil, da bi uničil otroka. Ker mu vse skupaj ni nič pomagalo, pretepel je še njenega brata. Nevarna [policijska služba v Trstu« Ko je hotel v Trstu policijski agent Baš ko vič aretirati dva vojaška b9guna, ki sta ravnokar dospela v Trst s parnikom iz Aleksandri je, ranil ga je eden izmed njih z nožem v trebuh in mu zadal precejšnjo rano. Zbaznela je v Trstu učiteljica Ida P. Prepeljali so jo v blaznico. Mi smo mOSki! Moški naraščaj rSokola" v Splitu Štrajka, ker nima sokolske obleke, dočim jo ženski naraščaj ima. Kajti, pravijo mladi so-koiiči, mi smo moški! V morje je skočila na Reki neka dama ter utonila. Na podlagi razposlane fotografije se je dosedaj dognalo, da je bila samomorilka gospa Leonora Maver p L Helden-feld iz Gradca. Doživljaji blagajničarke. M a-rija Novak iz Čakovca je prišla v Zagreb, da bi dobila službo blagajni-Čarke, kar je povedala hotelskemu slugi Hermanu Bergerju. Ta ji je povedal, da ve za tako službo, da naj gre ž njim. Novak je ubogala in kmalu jo je vzela seboj neka dama, ki jo je spravila v bordel. Bergerja, ki je dobil za prodajo človeškega mesa plačilo, je policija prijela in zaprla. Odvedenje otrok« V Zagrebu je v neki vili v Jurjevski ulici predvčerajšnjim zavladalo veliko prestra-šenje. Dve majhni domači deklici sta bili na taj i ust v en način odpeljani. V vili stanuje ločena gospa Rado s svojim očetom dr. Derenčinom in deklicama. Predvčerajšnjim zjutraj okoli 8 sta se igrala otroka ua vrtu, kar sta prišla t|a dva moška, ki sta zgrabila deklici in ju odnesla v pripravljeni avtomobil, s katerim sta se bliskoma odpeljala. Ker je mati zapazila, kaj se je zgodilo, obvestila je takoj policijo, ki je ukrenila vse potrebno. V Čakovcu so ustavili avtomobil, ki je bil po popisu enak onemu, v katerega sta stopila odpeljevaloa. Legitimirala sta se kot zobotehnik dr. Rado, oče odpeljani h otrok in njegov šofer. Mati otrok in njen oče sta se odpeljala v Čakovec, da vzameta otroka nazaj, ker vsled izida obravnave oče do njunega 7. leta nima pravioo do njih. Silovit tat kolekOV. Kmet Fe-renčič in Stenjevoa na Hrvaškem je ukradel trgovcu Brozu v Klanj ou za 532 K kolekov. Ko so mu prišli na sled, je napadel dede&tive in jim ušel. Ko je nato dobil v roko puško, zagrozil jim je, da jih vse postreli. Predno je prišla orožniška asistenca, je FerenČiČ zbežal v gozdove, kjer ga zdaj iščejo. Velikanski požar. V djakov- skem okraju v Slavoniji so velikanska močvirja, kjer istotako raste šota kot na ljubljanskem barju. Veukanske terene Jošavo in Osatino so pa sklenili osušiti in so s temi deli že pričeli. Kanalizacija JoŠave in Osatine je bila pred kratkim dokončana. Ves teren obsega 24 000 oralov in je skopani kanal dolg 350 kilometrov. Vsled kanalizacije se je šota osušila in kmet;e so jo na poziv vodstva osuševanja zažgali. Ogenj traja že okoli štiri mesece in je zlasti zvečer veličasten. Najprej je pod površino, ko jo pa prodre, se bliskoma razširi po ravnini. Ta proces se bo vršil še neka) mesecev, nakar bodo začeli ob-del d vati rodovitno zemljo, nastalo iz zgorele šote. Regulacija Jošave in Osatine je ena največ ih, kar se jih je zadnji čas izvršilo v Sredni Evropi. Stroški so znašali nad pol miliiona kron. Strelski klub „Triglav11 v Ljubljani opozarja svoje Člane, da se vrši jutri, v soboto, dne 12 t. m. točno ob 8. uri zvečer redni občni zbor v klubovi dvorani hotela „Ilirije" ter prosi, da se ga zanesljivo vsi Člani udeleže, ker so poleg običajnih točk na dnevnem redu tudi nekateri važni predlogi in nasveti. Zabavno podporno in izobraževalno društvo „Zvezda" priredi v nedeljo., dne 13. t. m. v dvorani nLehrerhausvereinu v Vin. okraju na vogala Langegasse 20 Josefsgasse 12 zabavni večer. Kinematografsko gledališče na Turjaškem trgu (Katoliški dom) nas prosi prijaviti, da bo pričenŠi z jutrišnjim dnem dodalo Še eno predstavo vsak dan, namreč ob 6. zvečer, tako da bodo odslej predstave ob 6., 1/28. in 9. zvečer. Prihodnji teden se prične dvakratno menjavanje programa in sicer ob sredah in sobotah. Vinska trgatev. V Spodnji Šiški se priredi v soboto, 12. t. m. ob 8. zvečer v hotelu „Vegau vinska trgatev s šaljivo poŠto in plesom. Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, se cenjeno občinstvo najvljudneje vabi k mnogobrojni udeležbi. Skrb gostilničarja bode, p. n. občinstvu postreči z naj-boljo jedjo in pijačo. Več povedo lepaki. Gostilno „pri Jurčku" v Ljubljani, Rimska cesta št. 11, je prevzel g. Ivan Sušnik, dosedaj gostilničar v Logatcu. „Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri v soboto v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob pol 8. zvečer. Vstop prost. Slovenci v Ameriki. — V rudniku je ponesrečil v Conne-manghu 191etni Fran Mehle, doma iz Višnje gore. Ko je pripravljal za razstrelbo, je zraven kadil cigareto. Iskra je padla v smodnik, ki seje užgal ter je reveža tako hudo opeklo, da je v par dneh v bolnišnici umrl. — Ubitega so našli v M a-norju Josipa Salaharja, doma iz vasi Dovže na Dolenjskem. — Smrt v rudniku. Ubilo je v Bing-hamu Miho Kreča, doma iz Pod gorice, župnija Sv. Jakoba pri Ljubljani. Nagajiv kolesar. Ko se je predvčerajšnjim s kolesom peljal pri železniškem prelazu na Dunajski cesti klepar Ivan Brodar, mu nasproti s kolesom pridrvi nek mizarski pomočnik in nalašč zapelje v Brodar.ia, kateri je padel s kolesa in se pri tem lahko telesno poškodoval. Tudi na kolesu ima 70 K škode. Nagajivee se bode zagovarjal pred sodiščem. Zaradi nevarne grožnje je bil včeraj aretovan zidar Alojzij P., ker je na Plankarjevem dvorišču s samokresom grozil, da bode ustrelil svoja dva tovariša. Policija mu je nato sa- mokres odvzela, njega samega pa are-tovala. Dobili so kolo, ki je bilo dne 16. m. m. ukradeno topničarskemu poročniku g. Friedrichu v kazinskem poslopju. Kolo je prodal v Domžalah neki topničar za 58 K. Tudi jubilej. Pretekli mesec je neki tukajšnji 351etni fijakarski hlapec obhajal redek jubilej. Bil je namreč ravno petdesetič sodnijsko kaznovan zaradi nagle vožnje. Z oziroin na njegovo mladost je pričakovati, da doseže celo diamanten jubilej. Pobegnila sta iz preiskovalnega zapora v Ilirski Bistrici zaradi hudodelstva javnega nasilstva se nahajajoči delavec Gregor Faktor in Mihael Pernat. Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Bolgarov, 48 Hrvatov, 70 Slovencev in 35 Macedoneev. (50 Lahov se je povrnilo iz raznih stiaui v svojo domovino. Jugoslovanske vesti. Afera v bolgarskem narodnem gledališču. V nedeljo so igrali v gledališču v Sofiji rusko dramo pisatelja Ostrovskega »Mastna služba«. V drami se ostro kritikujejo ruske razmere. Občinstvo je takoj našlo paralelo med kritikovanimi ruskimi razmerami in med sedanjimi bolgarskimi odnosa j i ter pri posamnih, posebno markantnih prizorih demonstrativno burno ploskalo. Pri predstavi je bil navzoč tudi bivši minister Veli č k o v , znamenit pisatelj in prevod i lee Dantejevih del na bolgarski jezik. Pri nekem posebno značilnem prizora je Veličkov dal duška svojim čuvstvom ter apostrofiral svojega soseda. V bližni loži je sedel mestni policijski prefekt, ki je Veličkova karal, češ, da se nedostojno vede. Veličkov je glasno zavrnil prefekta in mu /aklical: »Napravite lahko glede mene zapisnik, nimate pa tu pravice delati neslanih opazk. Tudi vi sto bili svojo dni idealen mladenič, toda sedaj ste postali praktični, kakor delujočo osebe na odru. Na to se je Veličkov obrnil na občinstvo in /aklieal: vKur se na pozornici predstavlja, vidite, a še strašnejše je ono, kar se godi v bolgarskem javnem življenju.« Tem besedam je občinstvo hrupno ploskalo in gledališče je odmevalo hrupnih hura-klieev. Veličkova je ta dogodek tako razburil, da se je onesvestil in da so morali one-svešcenega nesti iz lože.Sele v foverju se je zavedel. Izjavil je, da bo dogodek takoj brzojavno sporočil knezu Ferdinandu in obenem odklonil častno plačo, ki mu jo je votiralo sobranje. Opozicionalno časopisje izrablja to afero proti vladi in ostro napada policijskega prefekta. N e mš k u ta r s t v o pri pošti na Hrvaškem. Naš list ima v Vrdniku pri Burni v Slavoniji naročnika. Te dni je hotel poslati naročnino; izpolnil je nakaznico in šel ž njo na pošto v Vrdnik. Na nakaznico je napisni tale naslov: »TTprava »Slov. Naroda« L j u b 1 j a n a . Kranjska.« Na Hrvaškem je, kakor znano, izključni uradni jezik hrvaški in Ljubljana se tudi v hrvaščini imenuje Ljubljana in nič drugače. Toda poštariea v Vrdniku je nakaznico zavrnila rekoč:»Ljubljana ken-ne ieh nieht, ieh weiss nur fiir Lai-baeh.« Zaman ji je naš naročnik dokazoval, da mora nakaznico sprejeti, ker je popolnoma pravilno izpolnjena, poštariea se ni vdala, dokler ni ugodil njeni zahtevi ter izpolnil nakaznico nemški zumenivši Ljubljano z nemško označbo »L a i-b a c h«. To se je zgodilo n a II r v a -š k e m , kjer je hrvaščina edini uradni jezik. Ce bi se to zgodilo pri nas na Slovenskem, bi se končno ne čudili toliko, saj imamo še vedno pri naših poštah več nego dovolj nemških zagrizeneov. Toda niti pri nas si več ne drzne nihče izmed teh nemških poštnih uslužbencev, da hi trdil, češ, da ne pozna Ljubljane, marveč samo Laibach! Kaj naj rečemo, da se kaj takega more prigoditi na Hrvaškem! In poleg tega še ta drznost, zahtevati na Hrvaškem nemško izpolnitev nakaznice! To že presega vse meje! Priporočamo ta slučaj pozornosti hrvaškega in srbskega časopisja. Nemški zmaj je jel, kakor se zdi, v Sremu že res nevarno dvigati glavo! — Srbski časnikarji v Zagrebu. Člani »Srb. novinarskega udruženja« iz Belgrada, ki so potovali po Bosni, Crni gori in Dalmaciji, so včeraj dospeli v Zagreb, kjer so bili ljubeznjivo sprejeti in so si ogledali znamenitosti mesta. Vseh izletnikov je bilo nad 20. Zvečer so se vrnili v Belgrad. — Bolgarski gost v Zagrebu. V Zagreb je prispel oddelni predstojnik bolgarskega ministrstva za trgovino in poljedeljstvo, P e t k o D i e e v. Prepotoval bo Hrvaško, da prouči hrvaške gospodarske razmere in uredbe. — »Samouprav a«, oficioz-no glasilo srbske vlade, je dobila novega urednika. Novi urednik je J e - lenko M i h a i 1 o v i ć , profesor v Belgradu.___ * Drobne novice. Spomenik Karagjorgju, osvoboditelju Srbije in ustanovniku srbske vladarske dinastije, nameravajo postaviti v Belgradu. Misel je sprožila belgraj-ska banka, ki je darovala prva 30.000 frankov. — Za izročitev prince-zinje Monikeje sklenil saški ministrski svet pod kraljevim predsedstvom vložiti tožbo pri pristojnem italijanskem sodišču. — Pomanjkanje klaje v S r b i j i. Zaradi pomanjkanja klaje je dovolila srbska vlada carine prosti uvoz pese in slame. — Pa sivna resistenea železničarjev. Pogajanja med akcijskim odborom železničarjev in družbo državnih železnic so se razbila. LTslužbenei severno-zapadne železnice začno pogajanja s svojim ravnateljstvom jutri. — Velika nesreča na železnici. O nesreči, ki se je pripetila blizu Budapešte, ker je tovorni vlak trčil ob brzovlak se poročajo sledeče podrobnosti: Tovornemu vlaku je odpovedala zavora, da je zavo-zil preko menjalnic. LTbitih je bilo deset oseb, ranjenih pa nad 20. Tovorni vlak je popolnoma razdejan. — K u g a se je pojavila na otoku Mitilene. Dosedaj so zbolele tri osebe. — Gosli za 36.000 mark je kupil v Berolinu Bronislav Huber-man. — O b ravnava proti bi v-šemu italijanskemu ministru N a s i j u se začne 5. novembra letos. — Za r a d i veleizdaje se je začela včeraj v Berolinu pravda proti vodju nemških socijalistov dr. K. Liehknechtu. Obtožen je, da je ščuval vojaštvo k štrajku. Književnost* — Protest birača splitskog izbornog sreza protiv izbora 14. maja 1907. i užeg izbora 23. maja 1907., u kojem je monsignor Frano Bulic bio proglašen izabranim zastopnikom na carevinskom viječu, — to je nablov 57 strani obsezajoči brošuri, ki je ravnokar izšla v »Dionički tiskari« v Zagrebu. Cena? — Koledar za kmetovalca 1808, spisal J. Legvart, drž. mlek. nadzornik, izide koncem tega meseca. Vsebina bode izvanredno bogata, na kar založništvo vljudno opozarja. Naroča se lahko že sedaj pri J. Bouaču v Ljubljani. Cena K 1.60, s pošto K 1.80. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Pretep v gostilni. Anton Kogej, rudar v Idriji, je bil dne 28. avgusta t. 1. precej pijan v Moravčevi gostilni. Jezil se je nad gostilničarjem in natakarico, češ, da sta mu preveč na za pitku v knjigo zapisala, končno je še klofnil natakarico. Gostilničar Matevž Moravec ga je zgrabil in iz kuhinje nazaj v gostilno potisnil ter ga trikrat ob tla vrgel. K tej rabuki so pristopili še drugi gostje in ga na tleh mikastili. Da bi se jih ubranil, je jel Kogej z nožem mahati ter je pri tem Moravca dvakrat dregnil v trebuh, ne da bi ga nevarno poškodoval. Sodni dvor je smatral obdolženčevo dejanje za prekoračeni silobran ter mu za kazen odmeril 3 tedne zapora. Sirovi sin. Ze večkrat zaradi javnega nasilstva kaznovani Anton Petrič, delavec na Glincah, je zlasti v pijanosti silovit človek. Dne 30. julija t. 1. sta bila oče Jože in mati Jera sodno zaslišana, ker je sin Anton nekaj dni preje pred Garbasovo hišo na Glincah razsajal ter proti Alojziju Skubicu z gnojnimi vilami zamahnil. Sin je bil vsled tega sodnega zaslišanja na starše jezen. Isto popoldne je prišel Anton Petrič pijan domu. Najprvo se je lotil očeta, ga udaril s pestjo po obrazu, da se mu je kri vdrla z nosa, nato pa je še mater udaril po čeljustih, jo suval z nogo v stegno in končno pahnil na tla. Ker se je dognalo, da je bil osumljenec ob času dejanja docela pijan, je bil obsojen samo na 2 meseca zapora. Zaradi hudodelstva oskrumbe, učinjene na neki 131etni deklici, je bil Martin Vonta, delavci1 iz Podmi-Ija, obsojen na 2 meseca težke ječe. Kolo ukradel. Štefan Perz, dninar, si je dne 3. majnika m. 1. izposodil od Ane Gore kolo, vreden 180 kron ter ž njim pobegnil. Vsled izdane tiralnice je bil pred kratkim za-sačen. V njegovi posesti se je našla na ime Henrika Premsela se glaseča knjižica. Perz se je zagovarjal z lažnivo trditvijo, da zaradi tega ni lastnici Gore kolesa vrnil, ker ga mu je v času, ko je pil v neki gostilni,nekdo izmaknil. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. V Ameriko jo je hotel popihati. Andrej Golob, delavec na Kačici, jo je hotel s svojimi 18. leti popihati v Ameriko, ne da bi bil zadostil svoji vojaški dolžnosti. V to svrho je prišel v spremstvu Jožeta Kapreca, posestnika v Kačici, kateremu je dal tudi svoj denar hranit. Ta mu je tudi vozni list kupil, a ostro oko straž-nikovo je takoj zapazilo to nakano; stražnik je oba aretoval in ju je izročil sodišču. Golob je bil obsojen na 8, Krapec pa na 5 dni strogega zapora, vrh temu pa še vsak na 10 K denarne globe. Telefonsko in Brzojavno ooročiio Dunaj, 11. oktobra. Cesarjevo zdravje se ni zboljšalo, ne poslabšalo. Okoli polnoči je cesarja vzbudil silen kašelj, ki ga je mučil dlje časa. Na to je zopet zaspal. Vstal je ob navadni uri in bil izredno dobre volje. Zdravniška preiskava je dognala, da v bolezni sicer ni nastopila nobena spremeni ha. vendar pa je opaziti, da katar ponehava. Dunaj, 11. oktobra. Danes dopoldne je cesar sprejel več dostojanstvenikov. Ob dvanajstih se je pripeljal v Šenbruu prestolonaslednik lian Ferdinand. Predsednik drž. zbora dr. Weisskirchner se je danes informiral o zdravju cesarjevem pri ravnatelju dvorne pisarne baronu Schiesslu. Na borzi je podal finančni komisar v imenu ministra Korytowskega oficialno izjavo, da je zdravstveno stanje cesarjevo ugodno in da se ni bati nobenih zlih posledic. Dunaj, 11. oktobra. Ministrski svet je imel danes ob treh sejo, na kateri so posamni ministri poročali o svojih resortih; obenem se je razpravljalo tudi o propozicijah za bodoče zasedanje. Washington, 11. oktobra. Vojni minister Taft, ki se mudi sedaj na Japonskem, se vrne v Ameriko preko K v rope. Pri tej priliki bo napravil oficialne posete v Petrogradu in Berolinu. V Pariz in London ne poj de. Budimpešta, 11. oktobra. V poslanski in magnatski zbornici se je danes prečitalo cesarjevo svojeročno pismo, v katerem se zaključuje prva sesija in se otvarja druga. Jutri bo interpeliral Messofv o uvedbi splošne in enake volilne pravice. Beka, 11. oktobra. Včeraj zvečer so bile tu večje demonstracije. Povod demonstracijam so dale lažnjive ve sti. da je pri demonstracijah v Pešti vojaštvo umorilo 20 oseb. Ob sedmih je policija poklicala na pomoč vojaštvo, ki je zaprlo Corso. Ob osmih je bil že povsodi mir. Aretovan ih je bilo 28 oseb. Vesti ital. listov, da so demonstracije izzvali Hrvati, so neresnične. Lonč 11. oktobra. Dopoldne ob devetih so prepeljali mrtvo truplo kneza Lie ch t en s t ei n a na kolodvor. Mrtvaškega sprevoda se je udeležila velika množica ljudstva, zastopniki raznih oblasti, plemstva in razni visoki dostojanstveniki. Cesarja je zastopal baron Gudenus. Mrtvaškega sprevoda se je udeležil tudi pokojnikov sin, ki je kapuoin v Emausu pri Pragi. Dunaj 11. oktobra. Finančni minister proračunske predloge ne bo izročil parlamentu takoj v prvi seji, marveč šele kasneje. Dunaj 11. oktobra. Zdravniki o o cesarju svetovali, naj bi se šel zdravit na jug, a cesar je to odločno odklonil. Cesar ima hripo. Dunaj 11. oktobra. Prvo čitanje nagodbe se prične šele nekaj dni po predložitvi predloge parlamentu. Na-godbene predloge bodo zagovarjali minstri dr. Fort, dr. Kory to wski, Auersperg in Derschatta. Prago U. oktobra „Nar. Listyu zatrjujejo, da so vesti o rekonstrukciji kabineta v sedanjem času neresnične. Slovenci In Slovenke! Ne zabite dražbe so. Cirila in Metoda! Sanatosen Več nego 50CO profesorjev in idrarnikor vseh kulturnih dežel« gaje sijajno ocenilo kot najuspešnejši krepilni in osveževalni pomoček. 1% repi telo. Jači živoe. Dobiva ae po lekarnah in droge-rHah. Knjižice pošilja zastonj in poštnine prosto Bauer k Cie., Berlin, 8W. 48. — Generalno aastopstro: C. BRADAY, D a naj I., Fleisch-markt 1. Poslano.*) Cenjenim odjemalcem in slavnemu občinstvu na znanje. Eer nameravam svojo dosedanjo trgovino popolnoma razpustiti, mi je dovolila c.kr deželna vlada razprodalo in ml Je sedaj potekli rok treh mesecev se podaljšala (do S. novembra) z raspisom s dae 27. septembra t. 1 it. 20 186. Ker sem pa slučajno zvedel« da se nekateri gg konkurenti silno Jeze zaradi meni zopet dovoljene razprodaje« ker to baje škoduje njihovim podjetjem, sem sklenil, da se ne poslu tint oblastveno ml dovoljene razprodaje pod imenom »razprodaja*. Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem pa naznanjam, da bom od "sobote, 5. oktobra!do 8. novembra prodajal blago se ceneje nego dosedaj ker *e moram ta dan izseliti. Opozarjam slavno občinstvo na to izredno priliko. Nihče naj ne zamudi nabaviti si zimskega ter sploh ¥ zalogi se nahajajočega blaga. 3384 3 Z veleapoitovanjem] j_ Crnest Sark Dvorski trg it. 3. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, Kolikor določa zakon. Umrli so v Ljubljani. Josip Malovrh, gostač, 89 let, Rade-ckega cesta št, 11, ostarelost. V deželni bolnici: Ivana Rezek, dninarica, 19 let, Mening. Borzna poročila Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani" Uradni kuni dun. bori« 11. oktobra 1U07. r ■ki* AfU auftki rtu ta vr/, srebrna renta 4pL avstr. kronska H „ alata • . . faL tvrtka kronska renta . fL . zlata . . 4r% posojilo dei. Kranjske l%*« posojilo mesta Spljet bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . ff, laika dež. banka k. S). ft i . , f. o. 4^,*/f tast pisma gsl. dei. hipotečne banke . . pait kom. k. o. z 10*/0 pr. . . . . ssst pisma mnerst. hranilnice..... last. pisma ogr. esnV dež. hranilnice . . f L*/t z. pis. ogr. hip. ban. ♦V/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. *e1ea\ TrsS i . Poreč..... jhi prior, dolenjskih žet. . Wf. prior, ju J. žel. kup. */,*/: wkl* avstr, por ** žel. p. t [ Sreča«. aracKe od 1. 1860V, . . . • , od 1. 1864 . . • , tizske...... B sem. kred. I. emisij* • * z \. \ „• _ egrske hip. banke i , srbske a Irs. 100*-1 - turške...... |tsttlka srečk« , , . Vtditne » . • . Kmoške 9 • • Jcovske m . . Ljubljanske . . . - Avur. rdeč. križa , ... 0|r. „ 9 9 mm* Rudolfove • ... Sslcburške 9 • • . Dunajske kom. 9 ... fožne železnice . . . . Državne železnice .... Avjtr.-ogrske bančne defci. Avstr. kreditne banke . . Ogrske , . /Jvnostenske 9 Premogokop v Mostu (BriU; Splnske montan . . . taške žel. ind. dr. . . . Wma-Muranyi .... Trboveljske prem. eVu*** \vstr. orožne tovr. družbe sladkorne dr»*fca v*lM.. Denar Blat 96 hO 9831 96 56 11645 93 75 111 70 97- 76 11040 99 30 99 30 96 96-60 99- 10320 97'— 96 75 99-26 98- 60 99 76 kdfcO 9875 894-26 9920 160-S5VB0 146 25 274 75 271 -247 — 99 50 183 76 20 75 -54 -90 — 90 60 62-46 60 «7 26 6? ~ 2 6-488 — 168--661-75 1797--642 50 757 60 840 -730-602-76 1630 649*40 Idi -464 -146 — 11*37 1916 88-48 88-97 117-37 96-80 8-64 4-84 96 70 98 60 96 75 116-65 93 9* 111-90 88-78 110 60 100-&6 100 30 96 20 97 — 100-— 104-20 98 - 97 76 100-26 99-50 100 75 99 7fi 296 25 100 26 162 — 26250 16025 280 p, 6 278 - 1055C 184 75 82-76 464 — 96--96 50 68-48 60 29 25 73-214-498 — 1P3- -662 75 18 7- -643 50 75850 841 50 733 — 603 76 2646 -5GQ 40 865 467 — 147 — 11-40 1*18 2362 2405 11767 86-~ 2-65 6' Lajfcj!^sbsvii .... OJSjBfjes i ' Žitne osno ¥ Budimpešti. Dne 11. oktobra 1807, Plenica • - » Bi Oves is oktober . , „april . ,60 , oktobar ... v 60 . maj 1908 ... « . 60 r ektobet. . . » tO ■fafcti* Nespremenjeno. 60 sj K 11*86 . 12 46 .10 30 . 6*91 . 7*91 Meteorološko poroOlo. fišias n» tirolskega lodna ali velblodje dlake P o vsaki ^^=== ceni priporočata T CJricar $ JV(cjac Prešernove ulice 5/. 9. JLjllbljCffiCt Prešernove ulice št 9. Jlusirovani ceniki yastonJ in poštnine prosto. 3*71—1 Cea. kr. avstrijske tj^ft državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod la Mnbljane fni. iaLt 7-oa zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, ckr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. /•07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9aOO predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. n-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žeU Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. •00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. •j.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gotica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 7-io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7 36 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. 10-40 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica'drž. žel.. Trst drž. žel. Beljak juž. žel, (čez Podrožčico). OdBOd Is Llubljunt dr*, kolodvor: 728 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-10 zvefter. Osebni vlak v Kamnik lO'OO ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Samt ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v Linfallano luž. ieL: 6-68 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gtrice, Trsta. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11-16 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbižs Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice dri. žel., Trsta drž. žel. Jesenic. 0-60 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 iveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-46 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel, Jesenic. ireo ponodl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel.,)Jesenic. 1 Dohod v MuMlano dri. kolodvor: 8*48 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-69 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika O-1" zvooor. Osebni vlak iz Kamnika, -d ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Mlajšega dijaka aprejaua boljša rodbina brez otrok na dobra hrano In stanovanje Naslov pove npravniStvo „Slovenskega Naroda". 3118—3 i Jutri, v soboto, IZ. oktobra Ljublj. društvene godbe. Začetek ob polosmih. Vstop prost. Za obnni obisk se priporoča A. Seidel, 3492 hotelir. Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo". A. Harins priporoea otroške oblekice, plašče, vrline jopice, pelerino« - -predpasnike, avbice, - - kapice itd. v veliki izbiri* Priznano najboljše nogavice; paj-čolauaste, sukance ve in volnate. Nogavice vseh dehe losti se lepo in trdno podpletajo. dobri9 samostojni defavol, se takoj sprejmejo proti dobri plači. Zimsko delo zagotovljeno. 3484 1 L. M. Ecker v Ljubljani. Proda se takoj lovska psica prepeličarka 14 mesecev stara, po jako nizki eeni zaradi izgube lova. Več se izve v upravništvu „Slov Naroda". 34 6 6 Veda skupino raznovrstnih vrtnih rastlin (oleandri, kamelije i. dr.) se takoj ceno proda. Ogleda se labko vsak dan od 3.-5. popoldne. 3408-a PopraSa naj se pri hišnem upravitelja na Dunajski cesti štev. 29. **e> W *5i- *W i-i ~ — — — - o prjfi m pi oprano m osnaženo Ki od 45 kr. naprej prodaja C. I. Hamann v Sjubljani. b> w w *m 817 32 U Angleškem skladišču oblek = v Ljubljani, Mestni trg štev. 5: 3461—2 je v zalogi čez 1800 kosov modernih dolgih palet ot o v iz d o u bi e in angleškega blaga in pa plišaste jopice po........od gld. e - - čez 1500 ovratnikov s kapuco po......od gld. 3*— Od danes nadalje oddajani trboveljski premog cent (50 kg) po K 1-40 (70 kr.) Opozarjam torej ceoj. odjemalce, naj premoga nobenemu mojih uslužbencev ne plačajo dražje. Za obila naročila se priporočam z vciedpoštovanjem 3489-i H\^E. Lampert. Še bogata! 3 79—6 Ker je moja zaloga za jesen sko in zimsko sezono z najno vejšo in najele gantnejšo konfekcijo za gospode , dame, dečke in deklice popolnoma izbrana, zato si usojam p. n. ob-čin8tsvo povabiti za nakup, dokler je zaloga Se priporočam s spoštovanjem _ 0. Bernatovič. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 33 a—ii7 Mritarf«** bUm It a. ■prejema vloge na knJISIOO In tekočI račun ter jih obrestuje ■.atai ank aui. od dne vloge do dne dviga po 41/.°/o< Hentni davek plate tanka Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pustoslemlek. Laitnina in tiak vNarodne tiikarne" 72