So stvari, kijih lahko ponudi le dobra banka.
NOVEGA
Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča kartica Novega tednika, objavljamo na strani 32.
V°PIC ® I
"sfifc j UŽITEK V DOBRI KAVI S
PRAŽARNA; 03/713-26fifi3
Odgovorna urednica NT; Tatjana Gvim
Foto: GREGOR KATIČ
Mercator ''j^n&s? doli]®
Opekarniška 9. Celje
HP^Pl
nedelja, 24. julij 2005
Od 9. do 12. ure: Ustvarjalnica in družabnica jRy Ob 11. uri: predstava Skrinjica želja
UVODNIK
Živel konec mature!
Mnogi se sprašujejo, zakaj smo nekdaj rezultate mature izvedeli praktično takoj, danes pa je treba čakati -nekateri skoraj po mesec dni. In mimogrede navržejo pripombo, da je to eden od načinov skrajševanja počit-
Kakorkoli že, po temeljitih ocenah, preverjanjih in pregledih, so znani tudi rezultati letošnje (uradno bi morali dodati še spomladanskega roka!) ma- URŠKA SELIŠNIK ture. Ali če hočete - zrelostnega, čeprav bi nekateri raje rekli živčnega izpita. »Zaradi mature je bilo to šolsko leto najbolj stresno doslej. Veliko učenja, leto je zelo hitro minilo in bilo precej bolj naporno. Sploh proti koncu smo dobili občutek, da gre pa res zares. Že res, da te profesorji kar naprej opominjajo, da te na koncu čaka matura, a prej te opombe jemlješ bolj z levo roko,« je povedala ena od dijakinj. Hidi drugi priznavajo, da so se učili. Za manj ali več točk pa so pomembni odtenki. Žal so med njimi, kar priznavajo celo poznavalci, tudi nerealno ocenjevanje ter nenehno spreminjanje nalog in kriterijev.
Šolski minister Milan Zver je na predstavitvi rezultatov letošnjo maturo ocenil kot zadovoljivo in primerljivo s predhodnimi. Verjamemo - za tiste, ki so dosegli več ali vsaj enako, kot so pričakovali. Nihče pa danes ne govori ali razmišlja o razočaranih, ki jim je premalo točk odžrlo želen poklic, ali pa tistih, ki so celo padli. Tudi slednjih je veliko -skoraj desetina populacije. Seveda še imajo možnosti, vendar grenak priokus ostaja.
Seveda so mnogi, ki so na maturi zablesteli. Zanimivo pa je, da smo mnoga imena, ki jih kot zlate maturante objavljamo na notranjih straneh časopisa, že srečali. Ali pri rezultatih s tekmovanj ali na kulturnem področju ali... Torej lahko sklepamo, da golo, čisto znanje za naziv zlatega maturanta ne zadostuje. Verjamemo in upamo, da bodo vsi, ne samo zlati maturanti, ki so si znanje pridobivali v gimnazijah na Celjskem, v življenju predvsem srečni - pa bodisi z dokončano fakulteto, ustreznim poklicem ali kako drugače. Zagotovo bomo o mnogih imenih še slišali, in s ponosom rekli, da so naši.
Prihodnje šolsko leto se bodo tudi v gimnazije vpisali tisti »prehodni«. Tisti, ki še danes čisto točno ne vedo, kako bo z eksterci, ocenami in še čim. Tudi to je realnost našega spreminjajočega se šolskega sistema. Še sreča, da bomo tudi čez štiri leta, ne glede na sistem, šolstvo, ministra, določila bolonjske deklaracije ... zaploskali zlatim ter objokovali poražene. Čeprav bodo, enako kot letošnji maturanti, na maturi povsem sami (da bi jo spet odpravili, maturo namreč, še nismo slišali).
Proti starostni
diskriminaciji
SEG zahteva uskladitev davčne in pokojninske zakonodaje z direktivo Sveta
Evrope
Stranka ekoloških gibanj Slovenije (SEG) je v Celju prestavila svoja stališča do starostne diskriminacije, ki jo zaznava v Sloveniji. Raziskovalec Marjan Stele je predstavil raziskavo, ki dokazuje, da nekateri členi Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju in davčni zakoni zavirajo dodatno delo ali aktivno dejavnost upokojene generacije.
Prav tako so očitne kršitve direktive Sveta Evrope o starostni diskriminaciji. SEG zahteva spremembe v zakonodaji in tudi aktivnejši pristop države ter ustanov civilne družbe pri prenašanju pozitivnih izkušenj iz držav EU v slovensko prakso, kar bi omogočilo aktivnejše in tudi bolj zdravo življenje aktivne generacije upokojencev, med katerimi jih kar 58 odstotkov žeh ostati deloyno in poslovno aktivnih, pa jim to preprečujejo zakoni in pomanjkanje programov, ki bi jih moralno in tudi denarno k temu spodbujali.
Kot je povedala predsednica stranke, dr. Marinka Vovk, se SEG poleg dejavnosti na okoljevarstvenem področju zavzema predvsem za to, da imajo ljudje, ki so v marginalnih skupinah, enake pravice življenja, kot je to v EU že samoumevno. »Ker je raziskava Marjana Steleta pokazala, da so do-
Probleme slovenskih upokojencev zaradi starostne diskriminacije sta v Celju predstavila raziskovalec Marjan Stele in predsednica SEG dr. Marinka Vovk.
ločene pravice starejših kršene, predvsem pravice do dodatnega dela, ki bi lahko izboljšalo njihov socialni status, menimo, da je treba javno opozoriti, da starejši predstavljajo ne le tiste, ki porabljajo denar delovno aktivnih - denar so si sami zaslužili s svojim delom - ampak da se jim tudi zdaj s spremembo davčne zakonodaje in sprejemom direktive Sveta Evrope omogoči takšen način življenja, ki jim pripada.«
Opravljena raziskava je potrdila kar šest hujših kršitev direktive Sveta Evrope, ki jih bo treba odpraviti do leta 2006, ko začne direktiva veljati tudi v Sloveniji. Nesprejemljiva je uvedba znižanja pokojnine upokojenkam do 61. in upokojencem do 63. leta ob dodatnem delu, če pridobljeni znesek presega znesek med 40 in 50 tisoč tolaijev mesečno. Prav tako je nesprejemljiva dodatna obdavčitev upokojencev ob dopolnilnem delu ter uvedba davka na pokojnino nad do-
ločeno višino pokojnine. Za dodamo delo so upokojenci obdavčeni kar Štirikrat - z davkom na dodano vrednost, dajatvami, dohodnino in znižanjem pokojnine. Nesprejemljiva je tudi prepoved dela upokojencev v nadzornih odborih gospodarskih družb, zelo očitna pa je tudi ideološka diskriminacija.
Končni cilj SEG je zato uskladitev zakonodaje z direktivo EU o starostni diskriminaciji in odprava le-te.
BRANKO STAMEJČIČ
Do decembra brez podražitev
Za 1. julij napovedano 108-odstotno podražitev 26 zobozdravstvenih storitev je Odbor za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije zadržal do 1. decembra.
Ministrstvo za zdravje je namreč ugotovilo, da je odbor s sklepi okrožnice glede spremembe cen zobozdravstvenih storitev prekoračil pristojnosti, ki jih ima po statutu zbornice, in da torej niso veljavni. Ko gre za oblikovanje cen zdravniških storitev; ki se ne plačujejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je treba po navedbah ministrstva upoštevati 67. člen zakona o zdravniški službi, ki določa, da metodologijo za določanje cen teh zdravniških storitev določi minister za zdravje na predlog Zdravniške zbornice Slovenije.
Da okrožnica ni v skladu s predpisi, je potrdil tudi ZZZ Slovenije, ki je zobozdravnikom, ki bi zaračunavali predlagane cene, zagrozil s prekinitvijo pogodbe, oškodovanim bolnikom pa obljubili vrnitev neupravičenega plačila. Ocenili so namreč, da je odbor s svojimi sklepi posegel v pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, o katerih lahko odloča le skupščina ZZZS.
Zdravniška zbornica se je zato odločila, da svojim zobozdravnikom svetuje odlog izpolnjevanja okrožnice do 1. decembra. Pričakujejo namreč, da bodo do takrat z zdravstveno zavarovalnico uskladili predpise, ki urejajo delo zobozdravnikov in cene njihovih storitev.	MBP
www.novitednik.coin
Slovenija ostaja v enem kosu
Udeleženci sredinega posveta o regionalizaciji, ki ga je sklical premier Janez Janša, so menili, naj Slovenija vztraja kot ena kohezijska regija, dokler je to bolje v pogajanjih o prihodnji finančni perspektivi.
Posveta so se udeležili predsedniki parlamentarnih strank, poslanca narodnih skupnosti, resorni minister dr. Ivan Žagar ter državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol. Ker statistični podatki, ki Slovenijo uvrščajo nad 75-od-stotno povprečje evropske razvitosti, ne bodo stopili v veljavo do konca leta, DZ predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ne bo obravnaval prihodnji teden na izredni seji. Zakon naj bi v parlamentu obravnavali šele septembra.	US
»Zmaga« občin
Družinski pomočniki, tako je presodilo ustavno sodišče, ne bodo več na plečih občin - Sedanja vlada že popravlja napake
Pred časom smo na primeru Šmarja pri Jelšah in Ljub-nega pisah o težavah občin, ki so morale plačevati t. i. družinskega pomočnika. Pomoči brezposelnih, ki so pomagali domačim odrashm osebam, sicer ni nihče nasprotoval, vendarle pa so v slovenskih občinah ugovarjali, da je država sprejela takšno odločitev, financiranje pa preložila na pleče občin. Zato so vložili pobudo za ustavno presojo, ustavno sodišče pa je pred kratkim pritrdilo njihovim razmišljanjem.
Ustavno sodišče je presodilo, da je prvi odstavek 28. člena novele zakona o socialnem varstvu, ki ga je lani sprejela še prejšnja vlada, v neskladju z ustavo. Pobudo za ustavno presojo omenjenega člena je lani vložilo več županov slovenskih občin, ker so menih, da je financiranje družinskega pomočnika, ki jim ga
je z zakonom naložila država, v neskladju z ustavo, saj jim država za opravljanje te naloge ni zagotovila dodatnega denarja. Ustavno sodišče je zahtevalo od državnega zbora, da neskladnost odpravi v roku šestih mesecev.
Kot so pojasnili v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je sedanja vlada že pripravila in potrdila spremembe zakona o socialnem varstvu prav v tistem delu, ki se nanaša na izvajanje in financiranje pravice do družinskega pomočnika. Občinam je zagotovila dodaten denar ter upoštevala tudi ugotovitve in zahteve ustavnih sodnikov. V ministrstvu še dodajajo, da bodo njihovi pravniki še enkrat preverili, ah je k spremembam treba še kaj dodati.
»Veseli nas, da nam je ustavno sodišče pritrdilo, vendar pa bo do uveljavitve spre-
memb verjetno poteklo vsaj še pol leta,« je omenila županja občine Ljubno Anka Rakun, ki je bila med podpisniki zahteve po presoji ustavnosti. »Družinski pomočnik občinski proračun stane približno 1,5 milijona tolarjev na leto. V občini Ljubno jih imamo šest, dva pomočnika pa sta Še v postopku. Naj dodam, da v občinah nismo imeli nikakršnega vpliva na postopek. Odločbo je izdal pristojni center za socialno delo, v občini pa smo morali plačevati. Torej bomo letos ob 12 milijonov tolarjev, kar je za občino, kot je Ljubno, zelo veliko. In verjetno nam tega denarja nihče ne bo povrnil. Vsekakor pa upamo, da bo prihodnje leto drugače.« Županja Rakunova je še enkrat poudarila, da pozdravlja možnost družinskih pomočnikov, vendar pa nikakor v breme občinskih proračunov. US
Izginulo obzidje
Predhodne raziskave na zadnji trasi obnove Mariborske ceste niso potrdile obstoja antičnega obzidja
Dela pri zadnji fazi obnove Mariborske ceste v Celju so se začela, zato raste tudi zanimanje javnosti, kaj bodo prinesle raziskave arheologov na trasi, ki vodi prav skozi središče starorimske Celeie.
Arheologi so začeli izko-• pavati v torek, pri čemer naj bi dela trajala 136 dni. Tudi vsa ostala dela, ki jih opravljajo delavci CM Celje, tečejo pod budnim arheološkim nadzorom. Arheologi dokaj natančno vedo, na kaj vse utegnejo naleteti. Že v fazi projektiranja del so namreč opravili predhodne raziskave, ki jih je marca na srečanju slovenskega arheološkega društva predstavila arheo-loginja in konzervatorka Danijela Brišnik iz celjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
»Enostaven pogled na arheologijo v Celju ni možen. Konzervatorji namreč nismo več tako zelo navdušeni, ker lahko kopljemo, saj vsaka izkopavanja nujno pomenijo tudi uničenje nekaterih najdb, ki so sicer varno shranjene v nedrjih zemlje,« pojasnjuje Brišnikova drugačen pogled na funkcijo ohranjanja kulturne dediščine. Lep primer so izkopavanja v prejšnji fazi obnove, ki so sicer prinesla izjemno dragocena nova vedenja in tudi krasne najdbe. A samo pomislimo na to, kaj vse je ob izkopavanjih za vedno izginilo, kaj je bilo kljub natančnemu dokumentiranju uničeno ...
Ta etapa rekonstrukcije ceste leži znotraj varovanega območja, kjer je pod zemljo veliko arheoloških ostalin, v kakšnem obsegu so in kaj bodo arheologi našli, pa je tež-
Danijela Brišnik
' ko govoriti. »Na tej etapi smo prvič delali jedrne vrtine, kar je nadomestilo za sondažne raziskave. S sondažami dobimo več informacij, a tudi več stvari uničimo. Pri jedrnih vrtinah gre za vrtine premera 13 centimetrov. Naredili smo 16 vrtin, pri čemer smo že vnaprej določili lokacije, a smo jih morali glede na realno situacijo na terenu prilagajati. Izognili smo se mestom, kjer so že položeni komunalni vodi,« pojasnjuje Brišnikova. V celoti je občutek dober, toda dejanske rezultate vrtin bodo lahko predstavili šele v drugi polovici prihodnjega leta, ko bodo tudi fizična izkopavanja potrdila ali ovrgla pridobljene rezultate.
Rušila Je voda
»Vzporedno smo opravili historično analizo prostora, kjer smo znova pregledali vse informacije - od najstarejših pisnih virov do ustnih pričevanj in rezultatov že v prejšnjih letih opravljenih izkopavanj. Ob tem nismo uspeli ugotoviti, na kakšni globini in v kakšni debelini se
pojavljajo arheološki depoziti, tudi zaradi načina dokumentiranja, ki je veljal v preteklih letih,« pove Brišnikova. Še največ informacij so dobili ob izkopavanjih na mestu današnjega Celeiapar-ka. Že tam so se pojavile težave pri lociranju mestnega obzidja, katerega del je dokumentiran pod prvim tirom na železniški postaji, drugi pa v podaljšku stavbe Agrotehnike. »Ker ne izkopavanja pri Celeiaparku in ne jedrne vrtine niso dale pričakovanih rezultatov - najdbe delov obzidja - smo na delu trase opravili tudi geofizikalne raziskave, kjer bi kljub množici komunalnih vodov takšno masivo, kot je obzidje, brez dvoma zasledili. A našli nismo nič takšnega, kar bi lahko potrdili kot obzidje,« pravi Brišnikova. Ni mogoče reči, zakaj je tako. Možno je, da je bilo zaradi selitve strug Savinje in Voglaj-ne prav na tem območju premočno delovanje vod in je bilo obzidje uničeno, spod-neseno. »Ostaline, najdbe se izmenjujejo z naplavinami, kar kaže, da se je mesto verjetno umikalo vodi. Pri izkopavanjih ob gradnji glasbene šole so bile najdbe tudi do šest metrov globoko. Največ škode in rušenj je tako očitno povzročala voda, selitev strug Savinje in Voglaj-ne,« pojasnjuje Danijela Brišnik.
Četudi vrtine in poprej opravljene raziskave niso potrdile pričakovanega poteka obzidja, so prav na območju današnje obnove odkrili skupek zelo bogatih antičnih ostalin. »Pod sedanjim poslopjem pošte je ohranjena bazilika, pod KLjUB-om so ter-
me s podaljškom po Cankarjevi in to vsega slab meter pod cesto. Tam je >in situ< ohranjen črno bel mozaik, naleteli smo na podaljšek bazilike ... Tam je dejansko vse -pri Celeiaparku antično grobišče, ki se po vsej verjetnosti širi tudi proti podvozu pod železnico ...«
Najdbe ostajajo pod zemljo
In kako bodo raziskave vplivale na gradnjo? »Na določenih delih smo pri arheološkem nadzoru že naleteli na arheološke depozite. Treba pa je vedeti, da bomo v skladu z načeli stroke pri nas in v vsej Evropi raziskovali le tam, kjer bodo gradbeni posegi segli v arheološke depozite, ostalo bomo prepustili za zdaj najboljšemu načinu varovanja - zemlji,« je odločna Brišnikova.
Arheologi bodo torej spet prišli do novih informacij, do dokumentacije, pokazati pa ne bo nič. In prav to je tisto, kar najbolj jezi tako občane kot tudi odgovorne v mestu. Mar ne bi bilo čudovito, če bi lahko najdbe tudi prezentirali? »Seveda,« pravi Brišnikova, »vendar to v primeru izkopavanj pod cestiščem ni mogoče, ker prezentacija >in situ< ni izvedljiva. Celje pa naj tudi najprej poskrbi za tisto, kar že ima prezentirano - za lapidarij, Heraklejevo svetišče, krstilni bazenček in še bi kaj našli. Te najdbe so slabo obeležene, slabo vzdrževane ... Da pa se tudi drugače, kar dokazuje primer odkritih term, ki bodo na primeren način prezentirane v novem prizidku k Narodnemu domu.
BRANKO STAMEJČIČ
Tudi klobasa je lep spominek
Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkar-jev Slovenije vsako leto objavita natečaj za najboljše turistične spominke. V Podčetrtku, v Termah Olimia, so predstavili nagrajene primerke. A kot kaže, razmere v našem turizmu tudi najboljšim idejam niso preveč naklonjene.
Prvo nagrado je prejela Andreja Aljančič Povirk za pisavo za kruhke, drugo nagrado Srečko Šajn za serijo spominkov na temo zmaja v Postojnski jami, tretjo pa Andraž Debeljak za skodelico, potiskano z motivi modroti-skarske tehnike. Pohvale so bili deležni še iz ličja pleteni pokrovi in družabna igra, ki so jo zasnovali učenci z Mosta na Soči, Mala mostarska miška. Govorniki so se ob tem strinjali, da gre za višji cenovni razred spominkov, ki zelo verjetno ne bodo nikoli našli veliko prostora na policah suvenirnic. Če pa že, bodo zelo redko našli pot do
ljudi. Podatki kažejo, da se je cenovna sprejemljivost spominkov s poldrugega tisočaka spustila celo do 800 tolarjev. Pod črto je torej jasno, da je turistov zadnja leta manj, slabša je njihova struktura, manj so pripravljeni zapraviti, vreme ni naklonjeno, na šolskih izletih pa še učiteljice odvračajo otroke od spominkarskih nakupov. Priznati pa je treba, da je dekorativnih, uporabnih in etnografsko utemeljenih izdelkov v praksi zelo malo.
Med drugim so na novinarski konferenci postregli tudi s podatkom, da se je porast cenenih vzhodnjaških spominkov pri nas dvignil že na 40-odstotni tržni delež in še narašča. Posluha in denarja za dobre spominke, ki že prehajajo tudi na polje poslovnih daril, pa je med ljudmi bolj malo. A vse le ni tako črno. Kot je ob koncu dejala Fanika Šket, direktorica LTO v Pod-
Ivica in Marko Kostanjšek sta ena redkih, ki v svoji galeriji v Podčetrtku ponujata avtorske visokokvalitetne spominke.
četrtku, so dobri spominki tisti, ki imajo avtohtono in uporabno vrednost in ne ob-ležijo kot nabiralo prahu na najbolj odročni polici: »V tem smislu ima naše okolje kar nekaj zelo dobrih
spominkov. To je nenazadnje lahko tudi jelenova klobasa, olimska čokolada, steklenica Halerjevega piva ali dobra buteljka virštanjča-na.«
SAŠKA TERŽAN
KJE SO NAŠI POSLANCI?
Referendum malih ekranov
Urnik DZ je včeraj napovedoval dolgotrajno šestur-no izredno sejo, na kateri naj bi poslanci potrdili razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o RTV Slovenija. Pričakovanja o žolčnih razpravah med poslanci LDS in SD, ki so z 31 podpisi zahtevali ljudsko odločanje o usodi nacionalke, ter vladno koalicijo na drugi strani, ki je kljub vetu državnega sveta potrdila sporni zakon, so se razblinila v poldrugi uri.
Toliko so poslanci potrebovali, da so potrdili predlog matičnega odbora za kulturo, šolstvo in šport, po katerem bo referendum v nedeljo, 25. septembra.
Morda je za tako gladek potek seje poskrbelo opozorilo predsednika DZ Franca Cukjatija (SDS), da je razprava omejena na odločanje o datumu referenduma, prepovedal pa je razpravo o vsebini zakona ali zahtevi za razpis referenduma. To je ujezilo nekatere poslance, ki pa očitno niso vedeli, da so takšno odločitev potrdili predstavniki vseh poslanskih skupin na sestanku pri kolegiju predsednika DZ. Kljub temu je bilo iz vrst opozicije slišati, da so poslanci doslej ob vsakem odločanju o datumu referendumov na dolgo in široko premlevali svoje za in proti, zato so koaliciji očitali se boji vsebinske razprave. To je spodbudilo Cukja-tijevega poslanskega kolega in edinega znanega soavtor-ja zakona Branka Grimsa, da se je zavzel za vsebinsko razpravo. A je predsednik ostal neomajen, da so v preteklosti očitno kršili poslovnik, česar on ne bo dopuščal. Čeprav je izrekel kar nekaj opominov, to ni preprečilo jeze vodje poslanske skupine SD Mirana Potrča, da se opozicija drži dogovora in ne posega v vsebino, medtem ko si nekateri koalicijski poslanci brez posledic dovoljujejo neprimerne komentarje (to je letelo predvsem na Marjetico Uhan in njena omenjanja zapravljanja 600 milijonov davkoplačevalskega denarja).
Volivci bomo zadnjo septembrsko nedeljo v roke dobili listič s katerim bomo odgovorili na vprašanje »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je na predlog Vlade RS sprejel Državni zbor RS 15. julija 2005?« Pred tem nas Čaka obsežna medijska kampanja, saj so tako predlagatelji referenduma kot avtorji zakona napovedali, da se razprava o RTV zakonu šele začenja. Očitek prvih je, da zakon javno televizijo spreminja v državno oziroma vladno, saj bo pod neposrednim nadzorom vladajoče politi-
ke. Vlada po drugi strani meni, da slabo stanje na RTV Slovenija resno ogroža »demokratičnost medijske krajine v Sloveniji«, zato je ta zakon edina pot za ponovno vzpostavitev stabilne javne RTV in ohranitev omenjene medijske krajine.
Bojan Kontič
Bojan Kontič (SD) meni, da referendum ni preverjanje zaupnice vladi, temveč odločanje o zakonu, ki je izrazito slab in omejuje interese civilne družbe. »Mislim, da večjih težav z vsebino ne bo, ljudem pa bomo lahko povedali, v čem je bistvo sprememb zakona in zakaj se splača udeležiti referenduma in glasovati proti zakonu,« je prepričan velenjski poslanec. Prav tako se ne boji, da bi neugoden referendumski izid pomenil utrjevanje volilnega poraza. »Ljudem dopuščamo, da odločajo o zadevah, ki se nam zdijo zelo pomembne. Če bodo podprli zakon, bodo prikimali politiki vlade. To bi lahko jemali kot poraz, vendar mislim, da glasovanje proti zakonu ne bo pomenilo glasovanje proti vladi in to ne bi bil njen poraz. Odločali bomo o zakonu in ne o vladi.«
Kljub temu komentatorji zadnje dni referendumsko pobudo omenjajo kot nekakšno javno oceno dosedanjega dela vlade. Pri tem jih večina oce-njuje, da se je opozicija odločila za zelo tvegano vprašanje, za katerega bo zelo těžko privabiti dovolj ljudi z nedeljskega počitka. Pri tem pa ji zagotovo ne bo pomagalo javno razkrito dopisovanje dragega Toneta in dragega Boruta. »Ko boste agitirali med ljudmi za referendum in za neodvisnost medijev, daj, spomni se, dragi Tone, kakšen velik vpliv je imela Tvoja stranka nanje ves čas tranzicije,« je Ropu napisal Pahor. »Spomnim naj te, dragi Borut, da so predlagatelji zakona kot enega od pomembnih razlogov za zakon navajali predsednika Programskega sveta RTV, ki je bil predsednik nekdanje totalitaristične stranke. In pri tem niso mislili na mojo stranko,« mu ni ostal dolžan Rop. Zdi se, da vlada nití ne potrebuje referendumske kampanje.
SEBASTUAN KOPUŠAR
Komercialni referent (m/ž)
Tudi v Gimnaziji Celje-Center se ponašajo s številnimi zlatimi maturanti. Št. 54 - 22. Julij 2005 -
Nasvet zlatih: učite se
Na Celjskem trije maturanti z najvišjim številom točk - V štirih gimnazijah 36 zlatih maturantov
Velenjski zlati maturanti (Foto: Jože Miklavc)
Pa smo jo dočakali, sredo namreč, ko so bili slovenski dijaki seznanjeni z rezultati spomladanskega roka splošne mature. V gimnazijah na Celjskem so z rezultati bolj kot ne zadovoljni, saj je kar veliko dijakinj in dijakov dobilo naziv zlati maturant, ker so osvojili več kot 30 točk. Splošni uspeh je boljši od slovenskega povprečja, pri čemer imamo tudi tri naj maturante, ki so osvojili vseh 34 možnih točk. Seveda pa je podobno kot pri vseh tovrstnih preverjanjih tudi veliko dijakov, ki z izkupičkom mature niso zadovoljni.
V	1. Gimnaziji v Celju je maturo opravljalo 237 dijakov, osem jih mature ni opravilo. Zlatih maturantov je bilo 13, od teh sta dva. Marko Vi-dak in Maša Mrovlje, osvojila vse točke. Ostali zlati so Nuša Skudnik, Janja Grohar, Katja Huš, Adrijana Aralica, Ana Cerar, Marija Golež, Darja Verbovšek, Alja Gričar, Špela Majcen, Blaž Novak in AJeks Tovornik.
V	Gimnaziji Celje-Center so maturo opravljah 203 dijaki, od teh dva nista opravila mature. Zlatih maturantov je bilo 12 - Katja Terglav, Nuša Peperko, Robert Jože Pov-šič, Mitja Šimenc, Tina Bizjak, Matej Keršič, Simona Jazbinšek, NinaTanšek, Nad-ja Grujič, Tina Podlogar in Žiga Domjanič - med njimi pa je tudi Larisa Čehovin, ki je osvojila najvišje možno število točk.
V	Šolskem centru Celje, Splošni in strokovni gimnaziji Lava, je maturo opravljalo 166 dijakov, 12 jih mature ni opravilo. Zlatih maturantov je bilo osem - Boris Brus, Sara Kališnik, Monika Kostanjevec, Dino Za-lič, Urška Leben, Jakob Ma-rovt, Klemen Aleš Pilih, Špela Tevžič - najvišjega števila točk pa ni dosegel nihče.
V Šolskem centru Velenje
so maturo opravljali dijaki Splošne in strokovne gimnazije Velenje. V razredih splošne gimnazije je maturo opravljalo 126 dijakov, med njimi jih je 121 uspešno zaključilo šolanje. V razredu umetniške gimnazije jih je od 24 dijakov maturo opravilo 23. Tako so dijakinje in dijaki splošne in strokovne gimnazije dosegli 96-odstoten uspeh, imajo pa tudi tri zlate maturante. Nedeljko Tomaž je dosegel 31, Pascal Veho-vec in Peter Korošec pa po 30 točk.
Podatki za celotno Slovenijo kažejo, da je od 7.935 kandidatov, ki so uspešno končali 4. letnik gimnazije in so maturo opravljali prvič, izpite uspešno opravilo 91,5 odstotka dijakov, kar je za slaba dva odstotka manj kot lani. Povprečno število točk kandidatov, ki so uspešno opravili maturo, je 19,3. Povprečna ocena pri slovenščini je 3,25, pri matematiki 3,3, pri angleščini pa 3,5. Letos je 271 maturantov Gani 249) prejelo pohvalo, ker so prejeli od 30 do 34 točk. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 22 kandidatov, eden več kot lani. Med njimi so tudi trije s Celjskega.
Povsem zlati
Maša Mrovlje, 1. Gimnazija v Celju: »Po pravici povedano, se mi je matura zdela težka. Moja izbirna predmeta sta bila zgodovina in psihologija. Študirala bom mednarodne odnose. Med počitnicami bom šla na morje, malo bom delala, sicer pa nič posebnega. Prihodnjim generacijam svetujem, naj se učijo.«
Marko Vidak, I. Gimnazija v Celju: »Maturo sem delal že lani, dobil sem 28 točk. Nato sem šel študirat zgodovino v Maribor, ampak mi ni bilo všeč in sem se odločil.
da spremenim smer študija. Letos nisem imel nič drugega za početi in sem se odločil, da grem popravljat še ta dva izpita, pri katerih lani nisem bil popolnoma uspešen. Matura se mi letos ni zdela tako težka, ker sem delal le dva izpita. Kljub temu je bila težka angleščina, še posebej literarni esej, in pa matematika, izpitna pola dve. Do zadnjega nisem vedel, ali bom imel 34 točk ali ne. Letos grem študirat mednarodne odnose na Fakulteto za družbene vede v Ljubljani. Glede vpisa me ne skrbi, saj imam zdaj vseh sto točk. Na počitnice grem s starši v planine, na morje pa letos verjetno ne. Matura je lažja, kot si misliš, treba se je pripraviti na težje dele, za večino izpitov pa je dovolj, če samo ponoviš znanje iz gimnazije.«
Larisa Čehovin, Gimnazija Celje-Center: »Matura se mi ni zdela pretežka, v šoli so nas res dobro pripravili, odgovornosti in učenja pa smo se morali naučiti že prej v štirih letih. Bil pa je psihični pritisk, saj je vse odvisno od enega samega dneva, lahko se zgodi tudi, da ti katera od nalog ne ustreza. Matura ima velik pomen tudi pri odločanju glede na nadaljnji poklic pri vpisu v šole. Sama grem študirat medicino, kjer je uspeh v 3. in 4. letniku vreden samo 20 odstotkov, matura pa kar 80 odstotkov. Za maturo sem se učila bolj kampanjsko, tako kot vsa štiri leta, ampak kar veliko. Najtežja se mi je zdela slovenščina, kjer je tudi ocenjevanje najbolj subjektivno. Za medicino sem se odločila, zato ker me že dolgo časa zelo zanimajo anatomija, biologija in človek kot tak, zdi se mi tudi, da bo ta študij zadovoljil moje interese. Pomemben faktor je tudi ta, da bom verjetno dobila službo, rada pa bi tudi pomagala ljudem.«
URŠKA SELIŠNIK JASMINA ŠTORMAN DANI ILUEVEC Foto: GK, AŠ
Šesterica od osmih zlatih maturantov v gimnaziji Lava
Maša Mrovlje
Apetit po novih občinah plahni
Po spremembi zakona o lokalni samoupravi več možnosti za ustanavljanje novih občin Toplicah, na Frankolovem in Rečici ob Savinji
Odločni še v Rimskih
Minuli teden so poslanci potrdili spremembe zakona o lokalni samoupravi, ki v prvi vrsti, vsaj po razlagi nasprotnikov zakona, omogoča praktično neomejeno ustanavljanje novih občin, prinaša pa še nekaj drugih sprememb. V Sloveniji je trenutno 193 občin, na Celjskem 32, ponekod pa želje po lastni občini še vedno tlijo. Dobro leto pred lokalnimi volitvami je primeren čas, da preverimo, kako je s temi željami na našem območju.
Kaj prinašajo spremembe zakona? Ustanavljanje občin je bilo nekdaj možno le enkrat v štiriletnem mandatu. Novela zakona o lokalni samoupravi (deveta od sprejetja zakona) ne omejuje ustanavljanja novih oziroma preoblikovanja zdajšnjih 193 občin. Postopek bo torej teoretično možno začeti kadar koli, celo večkrat med mandatom, v vsakem primeru pa bodo prve volitve v novo ali preoblikovano občino sočasno z rednimi lokalnimi volitvami. O vsakem predlogu bo odločitev sprejel državni zbor (DZ) -če bo utemeljen, bo razpisal posvetovalni referendum, v nasprotnem pa predlog-zavrnil- Negativno odločitev bodo predlagatelji lahko dali v presojo ustavnemu sodišču. Število občanov kot bistvena sprememba
Eden bistvenih nekdanjih pogojev (ki ga seveda niso spoštovali) je bil, da mora nova občina imeti pet tisoč prebivalcev. Po novem za izjemno ustanovitev občine zadostuje dva tisoč prebivalcev - ob tem pa mora območje izpolnjevati geografske, obmejne, narodnostne, zgodovinske ali gospodarske pogoje. V spremembah je še kar nekaj novih določil, vezanih na postopek za spremembo območja občine, volitve ... pomemben podatek pa je, da mora DZ postopek za spremembo območja občine oziroma za ustanovitev nove občine končati najkasneje tri mesece pred rokom, za katerega so razpisane lokalne volitve - torej se bomo v podrobnosti zakona lahko spuščali vse tja do počitnic prihodnje leto.
Poslanci so delno priredili pred štirimi leti tako zloglasni 13. člen, ki določa pogoje za ustanovitev občin. Šteje se, da je občina sposobna na svojem območju zadovoljevati potrebe in izpolnjevati naloge, če ima popolno osnovno šolo, zdravstveni dom ali postajo; če je območje komunalno opremljeno in ima poštne storitve, prostore za upravno dejavnost lokalnih skupnosti in splošno knjižnico. Iz teh določb pa so poslanci črtali alineji, ki sta zahtevali preskrbo z življenjskimi potrebščinami (torej trgovino z živili in mešanim blagom) in finančne storitve hranilnice ali banke.
»Cilj vladne koalicije je ustanovitev vsaj še 50 občin v tem man-
datu,« se je slišalo med razpravo v DZ. V bistvu gre za območja, kjer so želje za svojo občino izrazili v letu 2001, ko so nazadnje ustanavljali nove občine - takrat je DZ večino vlog zavrnil. Glede na prispele predloge in pobude so si pred štirimi leti za ustanovitev novih občin na Celjskem prizadevali na naslednjih območjih: iz občine Šentjur pri Celju naj bi se izločili novi občini Planina in Ponikva; iz občine Vojnik Frankolovo; iz občine Mozirje Rečica ob Savinji; iz občine Braslovče Gomilsko; iz občine Laško Rimske Toplice; iz občine Šoštanj Topolšica; mi pa smo evidentirali tudi želje Teharčanov. Kakor pa kaže, so ne le na Celjskem, temveč tudi v veliki večini drugih krajev po Sloveniji, opustili željo po samostojnosti ali o tem niso razmišljali.
Na opazovanju
Med krajevnimi skupnostmi, kjer si želijo postati samostojna občina, so tudi Teharje, ki so v sedanji Mestni občini Celje. Predsednik sveta KS Franci Kač je pozorno spremljal sprejemanje sprememb zakona o lokalni samoupravi, vendar meni, da je za odločitve še prezgodaj. »Najprej moramo temeljito proučiti nove kriterije za ustanovitev občin, ki še niso objavljeni. Kolikor vem, tudi po novem ne izpolnjujemo kriterija o številu prebivalcev, saj nas je Teharčanov le tisoč, prav tako nimamo osnovne šole, medtem ko bi zdravstveno oskrbo lahko hitro uredili. Finančno pa bi, glede na dvig glavarine, šlo. Takoj po dopustih se bo sestal svet KS in temeljito pretehtal odločitev,
ali bomo šh v obnovitev postopka za ustanovitev samostojne občine, kar bi pomenilo uresničitev dolgoletnih sanj Teharčanov. Res je sicer, da tudi v MO Celje kar dobro uresničujemo interese krajanov, a če bi bili samostojna občina bi jih, v to sem prepričan, še bolje,« je povedal Kač.
V KS Topolšica, ki sedaj sodi v občino Šoštanj, želje po lastni delitvi denarja še močno tlijo, vendar ... »Edina težava, ki jo imamo, je premajhno število prebivalcev -samo 1.200 nas je v Topolšici. Že pred leti smo samo zaradi tega kriterija, vse druge namreč izpolnjujemo, izpadli,« je povedal predsednik sveta KS Topolšica Viki Drev, ob tem pa dodal, da zaenkrat ne peljejo aktivnosti za ustanovitev občine. »V bistvu se v kraju še nismo odločili. Glede na izkušnje bomo najprej, verjetno s pomočjo ankete, povprašali ljudi, kaj menijo o tem, podrobneje pa preučili tudi vire financiranja. Zagotovo se v času počitnic ne bo veliko dogajalo, verjetno bomo o vlogi odločali jeseni,« je povedal Drev.
Povsem svoje izkušnje imajo z občino Braslovče na Gomilskem, kjer ne delujejo kot KS, temveč kot krajevni odbor, vodi pa ga Filip Be-loglavc. Na Gomilskem je 834 prebivalcev, vendar nekako računajo, da bi k svojim načrtom pritegnili tudi druge vasi oziroma nekdanje KS v okolici. »Pred leti smo vložili ogromno energije za ustanovitev nove občine in ob tem doživeli toliko slabih izkušenj, da smo zaenkrat utihnili,« je povedal Beloglavc in pri tem omenjal predvsem slabe iz-
kušnje z matično občino, torej Bra-slovčami. Na Gomilskem že od začetka opozarjajo na mačehovski odnos, »po vlogi za samostojno občino pa je bilo še slabše. Tudi zato o svoji občini v tem mandatu nismo več razmišljali, niti ne potekajo kakšne aktivnosti. Je pa res, da če bi dobili večje zagotovilo o uspehu oziroma uresničitvi naših želja, bi verjetno hitro stopili skupaj. Glede na izdelane analize o zaposlenosti in dohodku >naše< občine lahko rečem, da slabše kot sedaj ne bi moglo biti.«
Občina Šentjur v starih mejah
Iz občine Šentjur sta nekdaj želeli na svoje kar dve KS - Ponikva in Planina pri Sevnici. Danes predsednik sveta KS Ponikva Anton Vrečko pravi: »Kot predsednik bom svetnikom to možnost sicer predstavil, vendar se zanjo zelo verjetno ne bomo odločili. Vedno pa obstaja možnost, da pobudo da skupina krajanov ali kdo drug. Se pa tudi krajani zavedajo teže investicije, ki jo predstavlja nova šola. Milijarde tolarjev, kolikor znaša predračun, sami verjetno nikakor ne bi zmogli. Dejstvo je, da je občina Šentjur že deset let postavljala investicije na Ponikvi ob stran z obljubo, da bomo dobili novo šolo. Ob delitvi premoženja je vprašanje, kako in če sploh bi ta dolg poplačali. In ker smo bili desetletje prikrajšani, nas je večina, tudi moje mnenje je takšno, proti samostojni občini, čeprav bi, še posebej po novih pogojih, Ponikva izpolnjevala zanjo vse pogoje.«
Ibdi na Planini pri Sevnici očitno zelo podobno razmišljajo. »KS Planina, ki ima približno 1.600 prebivalcev, se je dolgo borila za samostojno občino. V času prevzema našega mandata v jeseni 2002 smo zaradi nastalega dolga v KS sklenili, da opustimo aktivnosti za ustanovitev nove občine. Občina Šentjur nam je v težkih trenutkih pomagala in zato smo to željo opustih. Prebivalci Planine imajo verjetno različna mnenja glede nove občine, tako kot je bilo že pred leti, mislim pa, da bo čas pokazal svoje,« je povedal predsednik sveta KS Planina Marko Vouk.
Občine, ki ostajajo »v igri«
Želje po samostojni občini so že dolgo prisotne tudi v Rimskih Toplicah. Predsednica KS Rimske Toplice Jelka Kapun: »Leta 1994 je svet KS predlagal Rimske Toplice za samostojno občino, žal pa so bili krajani na referendumu proti takšni odločitvi. A želja po samostojni občini je med posamezniki obstajala še naprej. Svet KS je leta 2001 vnovič dal pobudo za odcepitev, kar je podprl tudi občni zbor krajanov, a je DZ pobudo zavrnil. Rimske Toplice so se nato pridružile Združenju KS, ki niso prišle do svoje občine, in se glede tega pritožile na ustavno sodišče. Mislim, da smo leta 1994 veliko zamudili in da je bilo krajanom, ki šo glasovali proti svoji občini, kasneje žal. Svet KS je dolžan upoštevati želje krajanov, zato bo v kratkem na vlado vnovič naslovil pobudo za samostojno občino.«
»Frankolovo je še v borbi,« je povedal predsednik sveta KS v sedanji občini Vojnik Dušan Horvat. Ne glede na število prebivalcev, 1.700 jih šteje KS Frankolovo, bodo najprej podrobno preučili vse spremembe in jim prila godili svojo vlogo. »V bistvu spremljamo in usklajujemo vse aktivnosti, upamo pa predvsem, da bodo vse podrobnosti znane prihodnje leto, vsaj pol leta pred volitvami. Sedaj čakamo na spremembo pravil in na nadaljnja navodila, saj bo očitno treba nekatere dokumente dopolnjevati ali mogoče začeti celo od začetka.«
Ena izmed redkih, ki izpolnjuje večino pogojev, je KS Rečica ob Savinji znotraj občine Mozirje. In, kakor kaže, bodo na Rečici že letos začeli s potrebnimi postopki, dobro pa jim menda kaže tudi po zagotovilih pristojnega ministra, dr. Ivana Žagarja. Prizadevanja Re-čičanov je potrdil občinski svetnik Janko Žuntar, ki pa je izrazil bojazen v smislu, da na državni ravni verjetno z novo občino Rečica ne bo težav, ostaja pa vprašanje, kako bodo na poizvedovalnem referendumu odločili krajani - ti so bili na referendumu leta 1994 proti.
US, ST, TV, BA, BS
6
GOSPODARSTVO

cetis
Se Mercator ozira po Eri?
Nadzorniki Mercatorja odobrili dokapitalizacijo, s katero naj bi poplačali premoženje velenjske Ere na Hrvaškem in v Makedoniji - Gre za povezavo strateških partnerjev, pravijo v Eri
V torek je v slovenski javnosti odmevala vest, da naj bi si največja slovenska trgovska družba Mercator ogledovala premoženje velenjske Ere na Hrvaškem in v Makedoniji. Predpogodba naj bi bila že podpisana, pogodbo pa naj bi podpisali avgusta.
Ugibanja je po skoraj triurni seji nadzornega sveta sprožil predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič na novinarski konferenci potem, ko je povedal, da so se nadzorniki strinjali z dokapitalizacijo Mercatorja v višini 24,4 milijarde tolarjev. Delnice so ponudili Kadu, Sodu, Kmečki družbi in vodstvu družbe, ob tem pa je Jankovič povedal: »Denar bomo namenili za plačilo Ere Velenje, s katero smo že sklenili predpogod-
Gvido Omladič
bo, še letos pa bomo podpisali pogodbo, vendar podrobnosti ne smem povedati.«
Vrednost predpogodbe o nakupu z Ero Velenje naj bi znašala 28 milijard tolarjev, s tem pa bi dobil Mercator
na Hrvaškem tri velike nakupovalne centre, 65 super-marketov in marketov ter tisoč zaposlenih. Z nakupom Ere bi Mercator dobil tudi 86,26 odstotka lastnine družbe Skopski saem v Skopju.
Še dolgo do končnega dogovora
Najprej so se tako v Mer-catorju kot v Eri zavih v molk, po različnih špekulacijah v javnosti pa so reagirali v velenjski Eri, kjer poudarjajo, da so se opredelili za intenziven razvoj in prestrukturiranje v smislu novih dejavnosti predvsem na trgih bivše Jugoslavije. »V skladu s tem se povezujemo s strateškimi partnerji, ki bi s projektnim pristopom oziroma s skupnimi naložbami v te projekte utr-
Milijoni za hladilnico
Šentjurska Meja bo v kratkem odprla novo hladilnico na Slomu pri Ponikvi, kjer ima svoje nasade jablan. Tehnični prevzem objekta, v katerem bodo lahko hkrati skladiščili do 2.400 ton jabolk, so že opravili. Kot je povedal direktor Jože Fidler, jih je nova hladilnica stala pribhžno 600 milijonov tolarjev. Okrog 14 odstotkov naložbe so pokrili z nepovratnimi sredstvi, ki so jih dobili iz državnega proračuna in evropskih skladov. SAŠKA TERŽAN
Neresnična oporekanja
Sredi julija smo poročali o nezadovoljstvu Regionalne razvojne agencije Celje in tudi Razvojne agencije Sotla, ker jih je država izločila iz programa skupnosti Equal (PPS Equal) v Sloveniji in jim s tem zaprla evropske pipe. Poleg obeh s Celjskega so tudi druge izločene organizacije napovedovale pritožbo na ustavnem sodišču.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v tem tednu zavrnilo očitke izločenih organizacij. V ministrstvu menijo, da njihovi predstavniki širijo netočne, neresnične in nepopolne in-
formacije. Zahteve po odstopu odgovornih menda nimajo pravne in moralne podlage, po zatrjevanju ministrstva pa tudi ni mogoča revizija celotnega postopka izbire partnerstev.
Ministrstvo je ponovilo, da so izmed prvotno 26 izbranih partnerstev po jeseni končanem razpisu izbrali 20 prijaviteljev, Šest pa so jih izločili, ker niso izpolnjevali vsaj treh od petih vsebinskih in finančnih meril. Celjsko RRA so izločili, ker je bil njen program menda premalo inova-tiven. Z vsemi izvajalci, tudi izločenimi, so lani novembra sklenili pogodbe in jim
tvu.
jevali položaj in razvojne možnosti vseh partnerjev,« je omenil predsednik uprave Gvido Omladič. »Strategija in cilji ter razvoj Ere in Mercatorja na teh trgih so zelo komplementarni. Hkrati pa skupen nastop slovenskih družb na tujih trgih pomeni večje razvojne potenciale slovenskega gospodarstva in njegovo hitrejšo internacionalizacijo.«
Z vodstvom Mercatorja potekajo intenzivni razgovori o možnem sodelovanju pri različnih projektih. Obe vodstvi družb ocenjujeta, da lahko sodelovanje zagotavlja hitrejše doseganje zastavljenih ciljev. »Zato je bila tudi podpisana predpogodba, vendar bo do konca dogovora potrebno večmesečno delo in takrat bomo lahko javnost obvestili o konkretnih dogovorih,« še dodaja Omladič.
Sicer so o dogovorih verjetno spregovorili tudi Efini družbeniki na včerajšnji seji skupščine. Po predlogu naj bi bilančni dobiček v višini dobrih 534 milijonov tolarjev ostal nerazporejen, izvolili pa naj bi tudi nov nadzorni svet, saj bo dosedanjim članom potekel mandat.
URŠKA SELIŠŇIK
Dokapitalizacija za rešitev steklarne?
V sredo so se na tretji redni seji sešli člani nadzornega sveta Steklarne Rogaška, ki so obravnavali poslovanje v prvi polovici letošnjega leta ter predloge za sklic skupščine delniške družbe.
Pri obravnavi polletnega poslovanja so nadzorniki ugotavljali, da steklarna posluje v okviru načrtovanega ter dosega začrtani načrt in v zadnjem mesecu tudi bistveno boljšo realizacijo - kljub temu pa je nadaljnja usoda steklarne še vedno v celoti odvisna od realizacije predlagane prisilne poravnave.
Glede na odlaganje odločitev bank upnic ter s tem v zvezi financiranje obnove peči in tekočega poslovanja, je bilo na seji nadzornega sveta ponovno ugotovljeno, da je pričakovati pomembnejše spremembe v zniževanju stroškov šele po obnovi peči in izvedeni kadrovski reorganizaciji v steklarni. Povečan obseg prodaje in zagotovljena naročila pa dajejo nekaj več optimizma za odločanje bank upnic.
Na skupščini, ki bo menda sklicana v kratkem, bodo po predlogu nadzornikov obravnavah lansko poslovno poročilo in odločitev o dokapitalizaciji, kar bo osnovni pogoj za pripravo načrta finančne reorganizacije in uspešno finančno in poslovno sanacijo steklarne.	US
Vehovar novi nadzornik Uniorja
Delničarji Uniorja so potrdili predlog uprave, da od bilančnega dobička v višini 4,9 milijarde tolarjev za dividende namenijo dobrih 173 milijonov tolarjev, kar znaša 74 tolarjev bruto na delnico.
Dobrih 23 milijonov tolarjev so namenih za izplačilo nagrad članom uprave in nadzornega sveta, preostalih 646 milijonov tolarjev pa bo ostalo nerazporejenih. Na skupščini, na kateri je bilo navzočega 96,48 odstotka ka-
pitala, so imenovali tudi nov nadzorni svet in pri tem podprli nasprotni predlog Kapitalske družbe, ki je namesto Karla Kuzmana za novega člana nadzornega sveta predlagala Andraža Vehovarja. Skupščina je za nove člane nadzornega sveta, ki bodo mandat nastopili 13. decembra, na predlog uprave in nadzornega sveta imenovala še Stanislava Stoparja, Andreja Pokliča in Antona Roš-karja.
US
(Ml») marginalija
K sosedom na kopanje
V torek so predstavniki Term Olimia na Hrvaškem odprli nov Vodni planet Terme Tuhelj. Naložbo, ki pomeni še en korak k celotni obnovi hrvaških term, ocenjujejo na 3,5 milijona evrov.
Vodni planet se razprostira na 15 tisoč kvadratnih metrih površin, na katerih so uredili štiri nove bazene, med katerimi je tudi največji valo-valni bazen na Hrvaškem, zu-
nanjo plažo, gostinsko ponudbo in nove sanitarije. Na novo so odprli 3.200 kvadratnih metrov vodnih površin, 250 metrov dolgo počasno reko, posebej pa so pôskrbeli za razširitev in obogatitev animacijske ponudbe. Kakor so poudarjali ob odprtju vodnega planeta, so želeli v srcu Zagorja, v naravnem in nedotaknjenem okolju, ustyariti največji svet bazenov, vodnih atrakcij ter nove razsežnosti
sprostitve, užitka in brezmejne avanture.
Vodni planet v neposredni bližini meje je eden najsodobnejših in največjih termalnih in vodnih parkov na Hrvaškem. Doslej so v Podčetrtku za prenovo Term Tuhelj investirali osem milijonov evrov, za razvoj in realizacijo vseh zastavljenih investicij pa bodo v Termah Olimia skupaj vložili pribhžno 15 milijonov evrov.	US
decembra že izplačali prva predplačila. Vseh 26 partnerstev je imelo v pogodbah določilo, da ministrstvo po končanem pripravljalnem obdobju v osmih tednih oceni sporazume in jih potrdi ali zavrne. Zavrnjenim partnerstvom bodo povrnili upravičene stroške, ki so jih imela v pripravljalnem obdobju. Sredstva, ki so bila dodeljena izločenim, se bodo prerazporedila med preostalo dvajseterico. Tako je neresnična trditev, da bo denar ostal v Bruslju in ne bo porabljen, pravijo v ministrs-
Odprtje Vodnega planeta v Termah Tuhelj je pospremil tudi ognjemet.
[etOll partneri najMjšim okusim
INTERVJU
7
Daleč od ekološke katastrofe
Mag. Andrej Planinšek okoljske razmere na Celjskem ocenjuje za dobre - Odločneje proti onesnaževalcem voda -Okolje varstvena dovoljenja in višje kazni za kršitelje
Zaradi slabih izkušenj v preteklosti smo na našem območju, še zlasti v Celju, posebej občutljivi za vse, kar se dogaja na področju ekologije. 0 trenutnih razmerah ter o novostih na tem področju zagotovo največ vedo v oddelku za zdravstveno ekologijo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje.
Oddelek z 20 zaposlenimi nadzira kakovost delovnega in živ-ljenjskega okolja, izpuste škodljivih snovi v vode zrak in sodeluje pri reševanju ekoloških problemov. V laboratorijskem delu opravljajo tudi kemične analize vzorcev različnih vod, hrane, pijače, zraka, odpadkov in tal. Ker so lani pridobili posebno akreditacij-sko listino.
logov torej, da verjamemo besedam predstojnika oddelka, specialista sanitarne kemije mag. Andreja Pla-ninška.
Pri vas najbolje veste, kakšen zrak dihamo, kakšno vodo pijemo, v kakšnem okolju sploh živimo?
To je res. Naš oddelek za zdravstveno ekologi-
jo redno spremlja ta področja. Mo-rant reči, da v Celju nekih bistvenih problemov, ki bi mejili na ekološko katastrofo, ni. Včasih je bil velik problem onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom. Ta problem se je s plinifikacijo Celja in čistilnimi napravami v Cinkarni Celje uredil, tako da v zadnjih petih letih ne opažamo prekomernih koncentracij žveplovega dioksida v zraku. Podobno je s pitno vodo. V Celju smo bili pred leti zaskrbljeni zaradi nitratov v njej. Problem je celjsko podjetje Vodovod-ka-nalizacija uspešno rešilo s selektivnim mešanjem vode, ki je bila nekoliko prekomerno obremenjena, s čisto vodo s Pohorja. Takih primerov je veliko, zato lahko rečem, da je Celje na področju ekologije naredilo že veliko. Nekateri problemi vseeno ostajajo ... Ostaja problem onesnažene zemlje. V njej so na primer visoke koncentracije kadmija, ki so jih opazili že pred 15 leti. Poleg tega narašča problem onesnaženosti celjskega ozračja z majhnimi delci, s prahom, kar v perspektivi, ker se zaostrujejo tudi predpisi EU, lahko povzroča določene probleme.
Kako bo v prihodnosti, je v veliki meri odvisno že od našega današnjega ravnanja. Pravila igre so vedno strožja. Jim naše gospodarstvo, podjetniki in posamezniki lahko sledijo?
Te stvari so v Evropski uniji že nekaj časa dogovorjene. Naša zakonodaja se je temu prilagodila in tu ni alternative. Veliki onesnaževalci so dolžni, in to tudi spremljajo na ministrstvu za okolje in prostor preko sistema integrirane kontrole onesnaževanja okolja, izpolnjevati predpisane normative, zahteve, če sploh hočejo dobiti dovoljenje za delo z okoljevarstvenega segmenta. Drug segment so manjša podjetja. Ta niso zavezanci, ki bi jih državy nadzirala, vendar obstaja precej stroga zakonodaja predvsem na področju odpadnih voda, ki se ji mo-
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo določa mejne vrednosti emisije snovi in toplote, prepovedi, omejitve in druge ukrepe zmanjšanja emisije ter vsebino okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga morajo pridobiti praktično vsi, ki izpuščajo odpadne vode v okolje ali kanalizacijske sisteme.
goditi vsak, ki proizvaja odpadne vode, pa naj gre za industrijsko dejavnost ah za gospodinjstva.
Pred dobrim mesecem dni je začela veljati nova uredba o emisiji nevarnih snovi preko odpadnih vod, ki je precej zaostrila pogoje in tudi močno povišala kazni za prekomerne onesnaževalce.
To so mehanizmi, na podlagi katerih država regulira onesnaževanje okolja preko odpadnih vod. Država je tudi s to uredbo - sicer nadgradnjo uredbe, ki velja že od leta 1996 - predpisala normative in kazni za tiste, ki se jih ne držijo oziroma ne nadzirajo svojih odpadnih vod. Država lahko oglobi podjetje v višini med enim in tremi milijoni tolarjev, odgovorno osebo od 30 do 150 tisoč tolarjev, za samostojne podjetnike pa so kazni od 50 do 300 tisoč tolarjev.
Novost v uredbi je okoljevars-tveno dovoljenje za odvajanje nevarnih snovi preko odpadnih vod. Kakšno dovoljenje je to?
To je posebna listina, Id jo je potrdila Agencija Republike Slovenije za okolje. V tej listini so predvideni nadzor količine in ostali segmenti nadzora nad odpadnimi vodami. To okoljevarstveno dovoljenje si bo moral pridobiti vsak, ki je lastnik oziroma ima odpadne vode. Vlogo je treba poslati na Agencijo RS za okolje do 10. oktobra drugo leto, agencija pa je vloge dolžna rešiti do 10. oktobra 2007.
Kaj se bo zgodilo, če kdo ne bo imel tega dovoljenja?
Kdor ne bo imel okoljevarstvenega dovoljenja, ne bo imel dovoljenja za delo. To pa je prekršek, zaradi katerega se lahko sprožijo procesi, ki lahko v končni fazi privedejo tudi do zaprtja proizvodnje.
Še ena pomembna skupina onesnaževalcev so gospodinjstva. Tu predvsem lokalne skupnosti tiste, ki morajo zagotoviti ustrezno kanalizacijo in čistilne
prave. Povsod tega še niso naredili ...
Res je. Slovenska zakonodaja predvideva, da v bodoče, v bistvu že zelo kmalu, nobena odpadna voda iz gospodinjstva oziroma odpadna voda, ki je podobna tej vodi in se ji reče komunalna odpadna voda, ne bo šla neprečiščena v okolje. Če resnično ne bo druge možnosti, si bo moral vsak posameznik, ki ima hišo in na tak način tudi proizvaja odpadne vode, postaviti troprekatno greznico. Za večje zaselke oziroma strnjena naselja -vasi, mesta - je predpisan časovni rok, do katerega je treba začeti čistiti odpadne vode. Do leta 2007 morajo imeti vsa mesta z več kot deset tisoč prebivalci svojo čistilno napravo. To je tudi zahteva Evropske unije in moram reči, da se v Sloveniji precej dobro izvaja.
Sanitarno kemijski laboratorij oddelka za zdravstveno ekologijo ZZV Celje letno opravi 6.500 analiz. Že zdaj opravlja nadzor za večino večjih podjetij oziroma proizvajalcev odpadnih vod na Celjskem. Sklenjenih imajo več kot 70 pogodb o monitoringu škodljivih snovi v vode. Ugotavljajo, da so večji onesnaževalci predvsem tista podjetja, ki imajo že sicer težave, torej zlasti tekstilna in živilska industrija.
Na celjskem območju je precej čistilnih naprav že zgrajenih.
V zadnjih desetih letih je bila zgra-jena največja, celjska čistilna naprava, ter številne manjše v občinah Šentjur, Štore, Rogaška Slatina, Luče, Mozirje, Gornji Grad, na Ljubnem, v Šmartnem ob Paki ... Obnovljena je bila čistila naprava v Škofji vasi, kmalu bo zaživela manjša čistilna naprava na Prose-niškem, gradijo jo v Šmarju pri Jelšah in še v številnih manjših krajih. Veliko smo naredili, a čaka nas še mnogo dela. Zavedati se moramo, da čiščenje ni zastonj. Vsak lahko vidi, da predstavljajo sistemi čiščenja oziroma druge okoljske dajatve praktično že dve tretjini vseh stroškov. Iti jih plačamo v okviru računov za pitno vodo.
Kakšen je vaš pogled na prihodnost? Bomo znali, hoteli in zmogli preprečiti uničenje okolja? Nas mora biti strah? Pustimo globalne razmere ...
Strah ni potreben. Imamo srečo, da živimo v tako urejenem okolju, kot je Evropska unija, ki je okolj-ska vprašanja že pred leti uredila in predpisala, kaj in kako. Obveznost nas vseh je, da to izvedemo. Mogoče je včasih malo problematično zbiranje sredstev, a ne smemo pozabiti, da si bomo le na ta način ohranili okolje in s tem tudi izboljšali kvaliteto življenja. Verjamem, da se je vredno potruditi. MILENA B. POKLIČ
Nikoli več torbe na ramo!
Sandi Žvegl je pismonoša že 18 let - »Doma« povsod in nikjer - Križarjenje po deželi ima prednosti in slabosti
Sandi Žvegl si je prvo delo našel v tovarni Lik Savinja. Po štirih letih se je podjetje na hitro podalo po rakovi poti in Sandi je bil prisiljen iskati drugo službo. Sprejeli so ga na pošti. In zdaj je pismonoša že celih 18 let. Pri tem pa se vsak dan znova spomni, kako veliko zarečenega kruha človek poje v življenju.
Od nekdaj je bil marljiv in delati mu ni bilo težko, sedeti v šoh pa čisto nepredstavljivo. In ko je zadnjič prestopil osnovnošolska vrata, sploh ni bilo vprašanje ah na delo ah v šolo. Tistega dne si je svečano obljubil, da torbe ne nadene nikoli več. »Na, zdaj pa jo nosim vsak dan že 18 let,« se ob tem nasmeji Sandi. Njegov rajon je ogromen - in to zato, ker je eden tistih letečih poštarjev, ki nadomeščajo dopuste, krpajo kadrovske luknje in jih je zato najti skoraj povsod. Sandija tako poznajo v Dobju, na Ka-lobju, Svetem Štefanu, v Loki, na Prevorju, v Šentruper-tu... vmes pa je v centru mesta Celja. Prvi tedni na no-
vem delovnem mestu tudi zanj niso bili enostavni. Na toliko stvari je bilo treba paziti in se naučiti tisoč stvari. Zaradi menjavanja terenov pa mu še zdaj nikoli ni dolgčas. Vseeno pa bi si Sandi želel.
NAJ PISMONOSE 2005
Do včeraj smo v uredništvo prejeli skupaj 12.803 glasove, ki ste jih porazdelili med 108 pismonoš s Celjskega-
1.	Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 1.850 glasov
2.'	Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 1.706
3.	Damijan Leber (Vojnik) - 1.221
4.	Srečko Pele (Celje) - 1.035
5.	Alojz Vogrinc (Laško) - 960
6.	Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 847
7.	Zdravko Maček (Škofja vas) - 772 Damijan Rabuza (Kalobje) - 772
9.	Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 668
10.	Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 549
Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC, ki jo tokrat prejme Gregor Mertik, Na lipi-co 5, 3230 Šentjur.
Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov)
Moj i
(ime in priimek, ulica in kraj)
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila.
da bi imel svoj stalni rajon. »Stik z ljudmi je tako prist-nejši. Če pa jih srečuješ nekaj tednov ali celo dni na leto, te hitro zgrešijo in pozabijo nate. Velikokrat shšim »o, imamo pa spet novega poštarja«, jaz pa vem, da sem tja pošto nosil že pred veliko leti.«
Glede na to, da je Sandi prikrajšan za pristnejši stik s svojimi strankami, pravi da je veliko lažje delati v mestu, kjer so vse stvari tesno na kupu. »Na deželi pa kri-žariŠ med hišami in četudi nimaš pošiljk za vse naslove, moraš vsak dan prevoziti na desetine kilometrov. Pa tudi delo je bolj specifično. Veliko ljudi plačuje položnice doma, na dom prejemajo pokojnine. Vse moraš imeti vedno s seboj; od znamk do razglednic. Praktično si potujoča pošta v malem.« Za ljudi Sandi pravi, da so v osnovi dobri in prijazni. Še bolj pa so taki, kot jih narediš sam. S svojo prijaznostjo ali obratno. »Kakršen obraz jim ponudiš, z enakim ti pridejo naproti tudi oni.« O pregovornem sovraštvu štirinožcev do uniformiranih mož pravi, da so s psi v resnici težave. Že nekajkrat se mu je zgodilo, da je moral zaradi pasjega ugriza k zdravniku, pes pa na opazovanje. A tudi ko se ne šali, Sandi vzame pasjo nevarnost za čisto samoumeven del poklica. Tako kot svojo torbo in uniformo. »Ne moreš si dovoliti, da bi se z njimi preveč obremenjeval. Potem lahko samo čakaš, kdaj bo kakšna pasja mrcina skočila vate.«
Kot vsi pismonoše tudi Sandi pravi, da si večjih zanikr-nosti ne moře in ne sme privoščiti. Dejstvo, da je na večini terenov vedno znova »nov poštar« pri tem ni nobena olajševalna okoliščina.
»Kakšna zamenjava se gotovo zgodi. Saj si še vedno samo človek. Ampak večinoma so ljudje zelo prijazni in ti pošiljko vrnejo ah pa jo kar sami izročijo pravemu naslovniku. Še posebej okrog novega leta je kriza. Takrat so res skoraj izredne razmere.« Če ste do sedaj živeli v prepričanju, da pismonoša zjutraj dobi polno torbo in hodi dokler ni prazna, ste bili verjetno v zmoti. Pridejo namreč dnevi, ko jo mora izprazniti tudi desetkrat, a so tudi prijetni trenutki, ko se ljudje ob novem letu, za božič, veliko noč ali ob kolinah spomnijo na svojega pismonošo.
Sandi ima svoje delo rad. Všeč mu je stik z ljudmi in vesel je uspeha v akciji Novega tednika. Še posebej, ker zaradi nestalnega terena nima časa in priložnosti, da bi ga ljudje res spoznah, kaj šele vzeli za svojega.
Sandi se tudi z vremenom ne ubada preveliko: »Priznati pa moram, da kadar je zelo mraz, pri minus 20 ali manj, res ni najbolj prijetno biti zunaj.« A tudi to ni najhujše. »Najtežje je vročati posebne pošiljke zelo starim in betež-nim ljudem. Naglušni so in včasih niti ne slišijo, kaj jim razlagam, težko se že podpišejo, jaz moram pa zaradi birokratskih pravil od njih zahtevati, da mi datum napišejo s številko. No, tam me pa mine veselje.«
Kadar Sandi ni v službi in si lahko utrga nekaj prostega časa, skoči na kolo. Sicer pa pravi, da so to bolj nedeljski podvigi. Z ženo Ireno in 13-letnim Simonom so pred leti pritrdili poštni nabiralnik tudi na svoj novozgrajeni dom. To pa je že druga zgodba, v kateri nikoli ne zmanjka ne dela ne veselja ...
SAŠKA TERŽAN
NOVI TEDNIK POZOR, HUD PES
Daleč od ponorelega sveta
Približno 35 nas je spalo v skupni spalnici. Skupina sol-datov iz celotnega konglomerata bivše Juge. Nametali so nas skupaj za isto korito. Takrat sem imel še tisti zaključni -najst pri svoji starosti in svet je bil zame še popolnoma neodkrit poligon. Odkrival sem nove muke in ena iz-med njih je bila, da nisem imel možnosti pobega v intimo, po domače réčeno, nisem imel miru. Ko sem si najbolj želel biti sam, ko sem se skušal izogniti tistim ljudem okoli sebe, ki jih nisem prenašal, so se ravno ti obesili name in mi trobezljali nekaj v tri dni. To so neznanske muke. Verjetno jih pozna vsak izmed nas iz različnih okolij in življenjskih situacij.
Sam se na srečo dandanes lahko umaknem vsaj za nekaj trenutkov v svoj svět, tako da le redko doživim trenutke, ko dobim občutek, da me nekdo posiljuje. No, zadnjič sem ga dobil na način, ki meje osupnil. Prišel sëm namreč domovin nekako se mi je zazdelo, da ni nujno kaj početi, da lahko preprosto lenarim, da mi je to pravzaprav povsem dovoljeno, da Sem v stanovanju šef jaz, da lahko počnem kar hočem in tisti dan bom neizpodbitno lenaril. Gledal bom TV, sem si rekel. Prižgem enko, prenos poslanske debate, lingvistično ma-strubiranje, buak, dam na drugega, prispevek koroških Slovencev, petje neke maše, Bog pomagi, dam na trojko, POP TV, neko dekle v španščini nekomu zatrjuje, da se mu bo maščevalo, štirka, A kanal, ne morem verjeti, gledam že minuto, ker kaj tako butastega pa še ne, nek tip prikazuje, kako se kuha dolga kava z mlekom, jebenti, so normalni? Sledi niz regionalnih kanalov, tri stoječe kamere snemajo mestne ulice, v ozadju šiba radijska postaja, pri četrtem se neka našopirjena spikerka pogovarja z neko najstniško opico, ki gobezda v smislu MTV zvezd, govorita o sladkarijah, koliko na dan jih sme
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com
pojesti in kako škodljive so lahko za kožo, za pokozlat, pridem do srbskih turbaških postaj, ki jih enostavno ignoriram, na HTV govorijo o turistih, ki prihajajo, in načinih, kako bi jih najbolj osku-bili, boste, ja, malo morgen, hvala Bogu, da je tu še Discovery, na, kure, pa sem naletel ravno na uro ribolova, sledijo kanali, kjer se parijo meduze, in za tem življenje ali-gatorjevega mladiča, to sem že videl, ponovitev in končno 15 nemških kanalov, v glavnem neke studijske oddaje, kjer modrujejo o niču, športni kanali, biljard in na DSF-ju poročilo o neki nemški avto-moto zvezdi, ki vozi v neki nemški seriji BMW-jevih dir-kalnikov, še dve ponovitvi kanalov iz začetka sheme hi pri koncu sem. Zdaj lahko krožim in čakam, da se končno ustalim na neki frekvenci. Še dvakrat, trikrat prestavim, vidim, da zdaj že prodajajo ribe, ki govorijo, leteče preproge, najboljše shujševalne pripomočke, anatomsko brezhibne postelje in mizice, pogrnite se, da se ti strga.
Dežavu kot nekoč v vojski, občutek, da moram nekam ZbeŽati, se skriti pred vseiti tem drekom, najti majhen, temačen prostorček, kakšno opustelo drvarnico, podstrešje, prazgodovinsko jamo, jebenti, če ni boljša kot vse to sranje, dasi tam naredim sulico, si ogrnem okoli riti zajčjo kožo, pa na lov za medvedom. Mediji, dragi moji, mediji, jezdeci apokalipse. Hvala Bogu, da obstajatisti rdeči gumb in tista magična beseda - OFF. Ttidi vi imate k sreči to možnost. OFF!
SVET ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA OBČINE ŠENTJUR,
Mestni trg 5, 3230 ŠENTJUR razpisuje delovno mesto DIREKTORJA
Kandidati za imenovanje na funkcijo direktorja morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFI, (Ur. I. RS št. 115/03, uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, organizacijske, vodstvene in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat za 5 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratek življenjepis, program 1er vizijo razvoja zavoda pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
SVET ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR
Mestni trg 5 3230 ŠENTJUR s pripisom: »ZA RAZPIS DIREKTORJA« Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni v zakonitem roku.
Ker je letošnje poletje bolj podobno aprilu, moramo najprej povedati, da nam je bilo vreme ta teden naklonjeno. In hrib, ki smo ga tokrat prekolovratili, je bil še lepši in pot zaradi lepot vsepovsod naokoli še lažja. Čeprav se je vaša »peša-čica« tokrat izkazala za izgubljeno v vesolju. Bolj natančno - izgubljeno na Re-sevni ...
Da ne boste mislili, da ima pohodnica NT&RC možgane skoncentrirane le v nogah, moramo pojasniti, da ni bila popolnoma izgubljena. Le v svoji neizmerni želji priti čimprej na vrh in si z razglednega stolpa ogledati čudovito okolico je ubirala bližnjice. Sodelavka Saška, domačinka iz krajev ob Resevni, je zaupala, da se ena najlepših poti na Resevno začne ob Ferleževem mlinu. In res se pot, na začetku obdana z zelo gostim gozdom, resnično lepo vije proti vrhu. Kaj kmalu je travnik, kjer bi človek,
Malce pod kočo je ob poti viden kamen, kjer je stala prva koča na Resevni - Vojkova koča. Prav tu bodo postavili manjšo kočo v spomin na tiste čase, ko so se planinci zbirali nekaj metrov nižje. Odprli naj bi jo prve dni v septembru.
Ob koči na Resevni je dovolj prostora za piknike.
ki bi želel pot nadaljevati z markacijami na vidiku, šel ob njegovem robu, da bi videl, kje se gozdna pot nadaljuje. Brihtna Špela (ime očitno ni bilo naključno izbrano) pa jo je mahnila po »bližnjici« kar čez travnik - trava ni bila visoka, tako da ni treba skrbeti, da bi bilo vse po-tàcano - in seveda prave poti ni našla... Kljub temu, da markacij ni bilo - nenazadnje je
Pot z Resevne lahko nadaljujete proti Rifniku.
KUPON iť^i PLANINSKI DON
Glasujem za planinski dom
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
cilj tam, kjer je vrh - je prišla h koči po slabi uri.
Sicer je pot markirana, tako da tistim, ki so za bolj gotove poti, ni treba skrbeti. Pot pa je kot iz pravljice. Pa še glasba je zraven - ptičja, namreč. Poleg tega ste na vrhu lahko dokaj hitro, saj je Re-sevna visoka le 682 metrov, kar pa je za krajši izlet ravno prav. Na vrhu pa vas poleg razgleda že s prej omenjenega stolpa, čaka še prijetna koča. Zanjo skrbi Vlado Teržan, ki kljub enakemu priimku z našo Saško menda ne nosi podobnega dednega zapisa. Vla-do je na Resevni oskrbnik že peto leto, v koči pa kraljuje sam: »Zaenkrat te stvari še zmorem. Če je kaj večjega, si pa poiščem ekipo, ki mi priskoči na pomoč. To je predvsem za 1. maj, ker je takrat tu že tradicionalna gneča. Sicer pa nudimo tudi prostor za piknike.«
Koča je na Resevni odprta med vikendi, po dogovoru pa jo Vlado odpre tudi med tednom. Ker je doma prav ob poti na Resevno, velikokrat vidi pohodnike, ki se odpravljajo na vrh, in potem hitro sede v avto in je še pred njimi v koči. »Zavedam se, da mora biti dom odprt, ko ljudje pridejo. Je pa pri tem delu tudi neka odgovornost, ker je treba z ljudmi včasih delati v rokavicah, da se dobro počutijo. In če kdaj ni vse po moji volji, pač malo debelo požrem, pa je stvar rešena,« pravi Vlado. Redko se torej lahko zgodi, da ne boste nikogar našli v koči. Morda bi bilo to možno takrat, ko se Vlado končno odpravi na krajši dopust, čeprav vedno
Oskrbnik Vlado Teržan
TUdi ta teden je največ glasov dobila Celjska koča, ki krepko vodi pred ostalimi. Med drugimi pa ste glasovali še za planinske domove na Šmohorju, Homu, Boču, Resevni, Okrešlju, Pesku, Donački gori in Mrzlici. Glasujte še naprej in se uvrstite v boj za nagrade!
poskrbi, da ga v koči nekdo nadomešča.
Kot se za oskrbnika planinskega doma spodobi. Vlado rad odide prav v hribe: »Ne le hribe, tudi visokogorje imam rad. Letos v maju sem bil na Golici, takrat najbolj cvetijo narcise. Lani sem bil na.Triglavu. S prijatelji pa imamo letos v načrtu še naš štajerski Triglav - Donačko goro, v avgustu pa še visokogorje,« pojasnjuje Vlado in doda, da se ne bi mogel odločiti, katera slovenska gora mu je najbolj všeč, ker je vsaka čudovita.
ŠPELA OSET
PISALI SMO
Mladi Konjičani radi delajo
Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja.
Se še spominjate nekdanjega celjskega občinskega praznika, ki smo ga praznovali skupaj z dnevom ustanovitve Celjske čete?
19. 7. 1955: »Celjska četa je dala tri narodne heroje. Dva od njih sta padla med borbo, prvi Franc Vrunč - Buz-do, kmalu po ustanovitvi Celjske čete, Ivan Skvarča - Modras pa je padel decembra 1944. Tretjije eden izmed redkih preživelih borcev prve Celjske čete, sedanji general-major Peter Štante - Skala. Celje je ponosno na najboljše sinove, ki so zrasli na njegovih tleh. Njihova hrabrost in dalekovidnost je pripomogla, daje Celje med kraji, kjer so se začeli prvi upori proti okupatorju. Mi vsi se zelo dobro zavedamo, daje njihova zasluga, da danes lahko mirno gradimo in se posvečamo razvoju našega mesta. Prav zato se bomo ob Prazniku mesta Celja spomnili vseh tistih mož, ki jim je srce izgorevalo v ljubezni do donwvine in ki so prvi, redki med tisočimi ponesli zastavo upora iz našega mesta v bližnje gozdove, od koder so potem nenehno sipah smrt v sovražnikove vrste, do končne osvoboditve:«
Pred 40 leti pa smo pisali o jugoslovanskih pionirskih igrah. Pionirčkov dandanes več ne poznamo, smo pa nekateri na tej stopnji ostali, saj je nekdanja domovina razpadla še preden smo bili sprejeti med mladince.
23. 7. 1965: »Pomladanski del jugoslovanskih iger, ki so letos potekale v znamenju 20-letnice osvoboditve, je zdaj že za nami. V celjski občini so pionirji v tem obdobju razvili izredno živahno dejavnost, kar jim je uspelo na podlagi dobro sestavljenih programov, ki so jih izdelali v sodelovanju s posebno komisijo pri občinski zvezi prijateljev mladine. Letos naj bi pionirji zvedeli čimveč o narodnoosvobodilni borbi. Zavoljo tega so priredili številne pohode po partizanskih poteh, spremljali so kurirč-kovo pošto in se srečevali z nekdanjimi partizani. Tako
so pionirji celjske občine hodili po poteh Slavka Šlandra, Štirinajste divizije in po poteh prve Celjske čete. Na šolah so vrteli filme, ki govorijo o narodnoosvobodilni borbi, pionirske odrede pa so obiskovali tudi partizanski pisatelji in jim prebirali tista svoja dela, ki imajo obeležje narodnoosvobodilne borbe. Zanimivo je, da so pionirji svoje igre lepo izvedli, čeprav so jih spremljale stalne finančne težave.«
Leta 1975 pa smo se na moč razveselili obiska Franca Le-skoška - Luke v Celju in objavili daljši pogovor z njim. Takole pa smo ga opisali:
24.	7. 1975: »Franc Lesko-šek-Luka, rojak in častni občan celjske občine, je večkrat med nami. Tudi tokrat na proslavi občinskega praznika y Škofji vasi Mladi ga poznajo kot narodnega heroja, junaka socialističnega dela, prvoborca, komandanta in še več vedo o njem. Starejši ga poznajo kot soborca, komandanta glavnega štaba, organizatorja delavskega gibanja, neumornega voditelja, ki je prihajal v Celje, ko je bil Celju najbolj potreben, za spodbude, za delovne načrte, In ko je bilo Celje poplavljeno, je prišel, takoj ko je Zvedel, ob polnoči. Ni mogel spati, dokler ni ugotovil, kako je v Celju. Tak je - ena sama skrb ga jei«
Poletje je bilo nekoč tudi čas številnih mladinskih delovnih brigad. Tudi pred 20 leti in mi smo bili zraven!
25.	7. 1985: »V času, ko 42 konjiških mladincev še dela na Zvezni mladinski delovni akciji Istra 85, pripravljajo v občini še lokalno mladinsko delovno akcijo. Na Roglo naj bi odšlo 40 mladincev, prijavilo pa se jih je že preko 70. Mladi bodo urejali travne površine, brežine in hudourne vode ter očistili okolico, tako da bodo povečali površino smučišč, kjer je smuka možna tudi ob nizki snežni odeji Veliko volje za prostovoljno delo so pokazali predvsem učenci, dijaki in študenti, štipendisti organizacij združenega dela. Kot vsako leto so se jim pridružili tudi 4 mladi iz pobratene občine Kosjerič, povprečna starost brigade pa je nekaj manj kot 18 let.«
i^iiTH^^iiMtii^iVJiiirM
PU JI >irrrn
Fuji elektric klimatske naprave so vrhunske naprave japonskega proizvajalca, ki vam tudi po desetih letih zagotavljajo tiho in brezhibno delovanje. V Sloveniji smo že 15 let prisotni na trgu kot ekskluzivni zastopnik za prodajo, kakovostno montažo, vzdrževanje in servisiranje. Punudimo vam lahko tudi klimatsko napravo lastne blagovne znamke Aircon in predmontažo inštalacij na novogradnjah. Od vaše odločitve do montaže resnično v desetih dneh. AIRCON, d.o.o., Levstikova 3a, 3000 Celje www.aircon.si tel. 03/570 22-07, gsm 041/709-178. aircon.celje@siol.net
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK - PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS
iťS PLANINSKI DON
Razgled nad Šentjurjem
Pravočasen odziv
Mestna občina Celje je v roku pripravila odzivno poročilo na ugotovitve računskega sodišča - Mehanizmi notranjega nadzora zdaj delujejo
Danes je potekel 90-dnev-ni rok, do katerega je morala Mestna občina Celje pripraviti odzivno poročilo na ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je občini izdalo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja v letu 2003, za katerega je opravilo revizijo poslovanja.
Računsko sodišče je ugotovilo več nepravilnosti, vsaj dve - prodaja in nakup hale A in kina Dom - pa sta bili takšni, da po mnenju računskih sodnikov vzbujata sum kaznivega dejanja, zato so to naznanili kriminalistični upravi, ki so ji tudi odstopili vso dokumentacijo za morebitni kazenski pregon.
Odzivno poročilo so v Mestni občini Celje pripravili v roku. Novi notranji revizor, mag. Božidar Jager pravi, da so v njem pojasnili vse razloge za ugotovljene nepravilnosti in odgovorili na vse pripombe računskega sodišča. Predvsem pa so, kot je zahtevalo sodišče, v celoti vzpostavili vse mehanizme notranjega nadzora, kar naj bi zagotovilo pravočasno odkrivanje in preprečevanje nepravilnosti pri prodaji premoženja, pri prevzemanju obveznosti in izvrševanju proračuna, pri oddaji javnih naročil, investicijskih transfer-jev, pri morebitnem zadolževanju in podobno.
»Moja naloga je, da obveščam vodstvo občine o stanju in da skušam popraviti oziroma preprečiti določene pomanjkljivosti, ki pretežno izvirajo iz nevednosti. Ker pa se revizija vedno opravlja za
Mag. Božidar Jager
nazaj, je moja najpomembnejša naloga svetovanje ob pripravi določenih aktivnosti občine, pa naj gre za področje investicij, prodaj, nakupov ali pa tudi vse druge aktivnosti, od zaposlovanja naprej,« pojasnjuje Jager.
Različni pogledi
Ko predstavlja odzivno poročilo, Jager poudarja, da gre pri ugotovljenih nepravilnostih v mnogočem za različne poglede na posamezne stvari. Računsko sodišče jih presoja s stališča svojih notranjih pravil in nadzora proračuna. V občinah pogosto gledajo bolj življenjsko, da se lahko sredstva oplemenitijo in se čim več naredi.
»V odzivnem poročilu smo skušali računskemu sodišču pojasniti, kaj nas je napelja-
Mestna občina Celje
1.	Prostorsko konferenco za pripravo Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje I, ki bo v
torek, dne 2. 8. 2005, ob 9. uri v prostorih Mestne četrti Dolgo polje na Brodarjevi 4 v Celju. Prostorska konferenca je namenjena razpravi o gradnji prizidka za potrebe povečanja samopostrežne trgovine ERA v pritličju in stanovanjem v zgornji etaži.
2.	Prostorsko konferenco za pripravo Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Otok III S, ki bo v torek, dne 2. 8. 2005, ob 12. uri v prostorih Krajevne skupnosti Medlog na Babnem 3a. Prostorska konferenca je namenjena razpravi o gradnji prizidka za potrebe povečanja samopostrežne trgovine ÉRA ob bloku Plava lagu-
Mestna občina Celje razpisuje prostorsko konferenco z namenom pridobiti priporočila in uskladiti interese za načrtovani poseg, zato vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo obrav-
Župan Mestne občine Celje
Bojan Šrot, l.r.
lo na to, da je do določenih pomanjkljivosti prišlo. V več primerih gre za pomanjkljivo dokumentacijo, pri čemer pa ni upoštevano, da ob določenih delih ta sama pokažejo nove, v predračunih nepredvidene posege. Pri obnovi šol in vrtcev se je pripetilo, da so izvajalci ob delih, ki se opravljajo le v zelo kratkem času počitnic, naleteli na okvare, ki jih je bilo treba odpraviti, pa v predračunih niso bile upoštevane. Ob odkriti okvari kanalizacije je bilo treba priti do poškodbe, jo odpraviti in tla prekriti z novo keramiko, čeprav to ni bilo predvideno,« pojasnjuje Jager.
Pri očitkih glede zaposlovanja je šlo za zaposlitev direktorice občinske uprave, ki naj bi imela premalo delovnih izkušenj, in za zaposlitev pripravnice brez javnega razpisa. »Slednje smo rešili tako, da bo javni razpis objavljen, ko delavki izteče pogodba za določen delovnih čas. Šlo je za napako občine, kjer so menili, da za delavce, ki niso na ključnih položajih, zadostuje objava na zavodu za zaposlovanje,« pravi Jager.
Ob preverjanju ugotovitev računskega sodišča Jager ni naletel na namerne zlorabe, ne zanika pa, da so nepravilnosti bile. »Predvsem pri prodaji in nakupu kina Doma je šlo za napake v postopku, sporna pa ostaja tudi odločitev o prodaji hale A na Golovcu in njenem ponovnem
nakupu na lizing, s čimer naj bi presegli dovoljeno stopnjo zadolževanja občine.« Za slednje računskemu sodišču odgovarjajo, da po takratnih in tudi še sedaj veljavnih predpisih lizing ne pomeni zadolževanja občine. »Šele sedaj je v parlamentarni proceduri nov predpis, s katerim zakonodajalec ureja to področje in lizing postaja dejansko zadolževanje občin. Po našem mnenju torej takrat nepravilnosti ni bilo, tembolj ker je lizing najel ZPO Celje, ki je sicer res v občinski lasti, a je javno podjetje.«
Odziv na odziv
In kakšen je postopek, ki sledi zdaj? Kakšni bodo ukrepi računskegá sodišča na odzivno poročilo? Jager pravi, da bo sodišče presodilo če so pojasnila in pripombe v odzivnem poročilu dovolj za ugotovitev, da so Celjani popravili usmeritve, vzpostavili notranji nadzor in uredili krogotok dokumentacije.
»Vse službe v občini so ukrepale in z navodili podučile svoje podrejene o vseh potrebnih postopkih. Prepričan sem, da v prihodnje ne bi smelo biti kakšnih nepravilnosti ali pomanjkljivosti v postopkih. Neupoštevanje teh postopkov zdaj tudi pomeni težjo kršitev delovnih obveznosti, kar je vzpostavilo mehanizme tudi za morebitne sankcije ob neupoštevanju postopkov,« pojasnjuje Jager.
Na komentar računskega sodišča bo treba še počakati. Z gotovostjo pa je mogoče pričakovati še kakšno izredno revizijo ali vsaj kak preizkus opravljenega s strani računskega sodišča. »Kakšna >štih proba< v tem smislu še gotovo bo, saj ima računsko sodišče jasne naloge nadzora. A vzpostavitev notranjih revizijskih postopkov je nekakšen most, ki bo, tako sem prepričan, zagotovil, da do nepravilnosti ne bo več prihajalo. Zlasti ne v fazi priprav, kjer je pomanjkljivosti najlažje odpravljati,« je prepričan Božidar Jager.
Kako in če sploh pa teče kriminalistična preiskava o obeh opisanih sumljivih dejanjih, pa zaenkrat ni mogoče izvedeti.
BRANKO STAMEJČIČ
CMCelje
CESTE MOSTOVI CEUE d.d.
Družba za nizke in visoke gradnje
Gradimo za vas
Med označevanjem poti v kanjonu Mrtvice
PUM-ovci taborili v Črni gori
Mladi in njihovi mentorji programa Skala-PUM iz Don Boskovega centra v Celju vsako šolsko leto zaključijo z večdnevnim taborom. Tokrat so se 9. julija podali preko naših meja, v Črno goro, kjer so z gostitelji v Podgorici oblikovali pester, a naporen delovni tabor.
Večino časa so namenili markiranju in urejevanju planinske poti skozi kanjon reke Mrtvice, približno 45 kilometrov severno od glavnega mesta, in pri tem pomagali Planinskemu društvu Komovi, ki je še v nastajanju. Priprave na ta podvig so bile zelo obsežne. PUM-ovci so morali zagotoviti les za informacijske table in kažipote, s pomočjo črnogorskih planincev oblikovati besedila, jih vžgati na deske in večje napise tudi pobarvati. Znanje, kako izdelati in postaviti smerne table ter z enotno oznako markirati pot, so pridobili v gradivu za izobraževanje markacistov. Poleg tega so se mladi udeleženci posvetih tudi iskanju sponzorjev, ki so programu izdatno
pomagali s prehrambenimi izdelki, barvami, prevozom, nastanitvijo v Podgorici in tudi denarno pomočjo.
Delo se je začelo po dvodnevnem potovanju in kopanju na hrvaški in črnogorski obali. Potem so si ogledali kanjon, fotografirali določena mesta za table in markacije, v prihodnjih dneh pa so se razdelili na dve ekipi. Prva se je vrnila v kanjon, kjer je Čistila in urejevala pot, druga pa je s pomočjo šablon izdelovala smerokaze in zaključevala obliko velikih informacij skih tabel. Dela j e bilo toliko, da so udeleženci programa komajda občutili utrip mesta. V njem so namreč lahko preživeli le kakšno večerno urico.
Utrujeni, a zadovoljni so zadnji dan po slovesu od gostoljubne Salezijanske župnije v Podgorici skupaj z mladimi Črnogorci obiskali Ce-tinje in Lovčen ter se z obljubo, da se bodo še vrnili, poslovili od te prijazne in lepe države ter njenih prebivalcev. Na poti nazaj so si ogledali še Dubrovnik in Split.
RUDI TISEL
Japonci navdušeni
Že pred časom smo poročali o sedmošolcih OŠ Frana Kranjca iz Celja, ki so se preko svoje nekdanje mentorice likovnih krožkov Ayumi Yano spoprijateljili z osnovnošolci z Japonske.
V okviru ur angleškega pouka so z učiteljem Tadejem Strnadom ustvarjali izdelke za svoje japonske prijatelje. Za temo so si izbrali celjski Stari grad, ga narisali in poslali japonskim šolarjem 6-2 razreda iz OS Shimizu iz mesta Chosi s polotoka Chiba. Strnad je povedal, da se veselijo tudi nadaljnjega kulturno-Zgodovinskega sodelovanja, ki so ga tokrat končali z dvema razstavama. V OŠ Frana Kranjca so tako še vedno na ogled risbe svetilnika Inubozaki, ki stoji v bližini prijateljske šole na Japonskem, v njihovi šoli pa so si prav tako številni radovedneži že ogledali slike našega Starega gradu. Mladi šolarji kulturne ovire tako premagujejo z angleščino, še posebej pa z univerzalnim jezikom človeštva - umetnostjo.	PM
NOVI TEDNIK	GORNJI 6RAD| ŽALEC I TABOR | VRANSKO | VELENJE |	^ ^
OB ROBU
Seja namesto seje
Glede na obljubo župana Lojzeta Posedela smo tudi mi napovedovali julijsko sejo žalskega občinskega sveta, pa je nismo dočakali.
Seja je bila pričakovana tudi zaradi dogajanja z Engro-tušem, gradnjo njegovega trgovskega centra in avtobusne postaje. No, pa smo se ušteli. Za minuli torek, torej 12., je bila razpisana korespon-denčnaseja, rok za oddajo glasovnic pa je bila ta sreda. Na dnevnem redu je bila obravnava sklepa o potrditvi investicijskega programa ter sklepa o pristopu k sofinanciranju regijskega Centra za ravnanje z odpadki Celje. Kot tretjo točko so svetniki na korespondenční seji potrjevali predlog programa opremljanja stavbnih zemljišč v območju PC Amovski gozd.
Takšnemu načinu dela v Žalcu ne moremo reči drugače kot izmikanje, ob tem pa se tudi vprašati, zakaj so svetniki sploh izvoljeni. V sedmih mesecih letošnjega leta so se žalski svetniki zbrali samo na 3 (treh!) rednih sejah. Zadnja redna seja je bila sklicana 9. maja, nato pa so se konec maja svetniki sešli še na nadaljevanju redne seje. In konec. Menda pa bodo septembra kar tri seje.
US
Nedelja v znamenju tradicije in vola
Nedeljsko dopoldne na Menini je bilo že po tradiciji v znamenju vola, živine in pastirskih iger, predvsem pa lepega vremena, ki je kar vabilo v naravo. Člani Pašne skupnosti Gospod-nja-Globače so spet pripravili volovsko ruleto, ki je na Menino privabila številne obiskovalce od blizu in daleč, ne le kmete ali ljubitelje planin.
V zavetju 1.508 metrov visoke planine so se zgodili številni prizori, ki so takšnim in drugačnim pastirjem krajšali čas. Organizatorji so s častnim plesom, šopkom planinskega cvetja in kozarčkom rujnega počastili letošnje abrahamovce. Poleg tega so prikazali nekdanje pastirske igre, s katerimi so si pastirji krajšali čas, veliko pozornosti pa je pritegnil mimohod živine. Na Menini se letos pase skoraj 300 glav, za katere, podobno kot že nekaj let, skrbi Franc Časi, bolj znan kot Stričko. Seveda je tudi letos največ zanimanja pritegnila volovska ruleta.
Pravila igre so preprosta: organizatorji so nà travniku in na večji tabli označili 440 polj, vsak kupec srečke pa si je izbral svoje polje. Zmagovalec je tisti, v čigar izbrano
polje se vol podela. Ko so prodali vse srečke, za kar ni bilo potrebno posebne reklame, so v ograjen travnik pripeljali vola. V teh letih so organizatorji doživeli že kar nekaj peripetij - od tega, da vol -ni imel posluha za negotovost in pričakovanje in »ga« je spustil takoj po prihodu, do tega, da se je kup(ček) znašel na presečišču več polj in da so zmagovalca določile šele natančne meritve. Letošnji vol se je odločil za taktiko čakanja in zavlačevanja. Šele po slabi uri se je namreč izkazalo, da bodo vola prejeli pri Lamprečnikovih v Spodnjih Krašah. Glede na to, da je stavo vplačala še ne 10-letna Polona, je oče Peter odločil, da bodo polovico vola namenili za piknik, polovico pa v zamrzovalno skrinjo.
Oskrbniki doma na Menini, kjer poleg dobre hrane nudijo tudi prenočišča, so še vedno Grudnikovi, ki so v sodelovanju s člani pašne skupnosti zbranim ponudili številne, tudi pastirsko prirejene dobrote. Ruleta oziroma pastirski praznik na Menini se je zaključil kot po navadi - na plesišču, z obilo dobre volje in med poskočnimi melodijami.
URŠKA SELIŠNIK Foto: EM
Ena od točk pastirskega praznika na Menini je tudi mimohod živine.
Z OBČINSKIH SVETOV
Ljubenski nagrajenci
LJUBNO - Svetniki so soglašali s sklepom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o prejemnikih letošnjih občinskih priznanj. Zlato priznanje so namenili OŠ Ljubno ob Savinji ob 200-letnici delovanja, srebrna pa Alenki Korpnik za vodenje društva Komen, Ediju Marovtu za dolgoletno športno udejstvovanje in Športnemu društvu Flosar Radmirje. Bronasta priznanja bodo prejeli Stanko Irnar, Alojz Atelšek in družina Jurič, županja Anka Rakun pa bo podelila posebna priznanja še 5 učencem, ki so vsa leta šolanja dosegli odličen uspeh. Priznanja bodo podelili ob občinskem prazniku, ki ga slavijo prvi konec tedna v avgustu v okviru Flosarskega bala.	US
NAKRATKO
Že ocenjeni
VELENJE - Mesto se je prijavilo na tekmovanje v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna. Ocenjevalne komisije že obiskujejo vse prijavljene slovenske kraje, zdravilišča, kampe ... v posameznih kategorijah, mesto Velenje pa je republiška ocenjevalna komisija obiskala in ocenila v ponedeljek.
Pravljice za Piko
VELENJE - V mestu se že pripravljajo na letošnji, že 16. Pikin festival. Letošnja tema festivala bo pravljica, ki ji bodo posvetili tudi delo v več kot 100 ustvarjalnih delavnicah, ki bodo, podobno kot zadnja leta, v TRC Jezero. Gledališke in plesne predstave bodo pripravili v središču mesta, v dvoranah glasbene šole, mladinskega centra in hotela Paka. Dom kulture žal ne bo gostil festivala, saj ga bodo do takrat začeli temeljito obnavljati. Pikin festival bo tudi letos zadnji teden v mesecu septembru.	US
Pomagaj si sam...
Osnovna šola Vransko-Tabor je šola, ki je od samega začetka namenjala posebno skrb nadarjenim učencem. Med tovrstne aktivnosti sodi tudi likovni krožek, ki so ga uvedli lani. Likovni krožek, ki ga vodi likovni pedagog Vlado Korošec, je obiskovalo 15 učencev, za prihodnje leto se jih je prijavilo že približno 50. Kljub velikemu zanimanju, pa bo usoda krožka odvisna predvsem od denarja.
Glede na to, da je likovni krožek interesna dejavnost in ne obvezna učna vsebina, država stroškov, ki nastanejo ob poučevanju, ne krije. Stroškov pa je pri takem delu zelo veliko. Vlado Korošec želi namreč mlade nadebud-neže naučiti tudi tehnike, ki jih v šoli pri likovnem pouku ne bodo spoznali. Mednje sodijo na primer slikanje na panjske končnice in stare skrinje, vitráž, slikanje na blago, otroci pa se med drugim učijo tudi plastičnega oblikovanja in grafike. Vlado Korošec si želi, da bi se ohranjala tudi slovenska kulturna dediščina - od tod slikanje na panjske končnice in skrinje - tako da otroci izdelujejo tudi originalne slovenske maske.
Ko se je ob koncu šolskega leta za likovni krožek v prihajajočem šolskem letu prijavilo tako veliko otrok, je bilo nemudoma jasno, da bodo otroci morali nekaj denarja prispevati sami, kar
Otroci likovnega krožka pri delu
jim do sedaj ni bilo treba. Vlado Korošec je ob tem dejal, da raje ne bo vodil likovnega krožka, kot da bi se med otroci ustvarjale razlike zaradi finančnih zmožnosti. Kar nekaj otrok namreč krožka ne bi moglo obiskovati, ker jim starši ne bi mogli plačati potrebnega materiala. V šoli so se tako odločili, da bodo sami zbirali denar za material.
Nekaj podjetij in samostojnih podjetnikov jim je pomoč že obljubilo. Kot je dejala v.d. ravnateljice Majda Piki pa si želijo, da bi lahko zbrali toliko denarja, da bi zadostovalo za vsaj dve šolski leti. Tako se jim namreč ne bo treba več bati, če bi se za krožek odločilo še več otrok.
ŠO
Dragica Dobnik je skupaj s prijateljicami postregla že veliko
Nova streha ob 100-letnici
Osnovna šola Marjana Nemca v Radečah bo ob 100-letnici obstoja dobila novo strešno kritino. Streha je bila v že tako slabem stanju, da je kar klicala po zamenjavi, prav tako svetlobne kupole na njej. Obenem bodo na podstrešju uredili tudi tri nove prostore, namenjene šolskim delavcem.
Občina Radeče je na javnem razpisu za najugodnejšega izvajalca izbrala podjetje Remont iz Celja, s katerim so že podpisali pogodbo. Ta med drugim določa, da morajo biti dela, s katerimi so začeli minuli teden, končana pred začetkom šolskega leta oziroma najkasneje do 31. avgusta letos. Celotna investicija bo sta-
la 42 mihjonov tolarjev, pri čemer bodo vsa sredstva namenili iz občinskega proračuna. »Prizadevali smo si, da bi del sredstev za popravilo strehe dobili od države, a je bil amandma, ki ga je potrdil parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko na seji vlade, žal, zavrnjen. Prav tako smo padli skozi pri interventnih sredstvih. Ker s popravilom strehe ne moremo čakati, nam je bilo naročeno, naj zadevo izpeljemo do konca, pri čemer upamo, da bomo del sredstev dobili povrnjenih prihodnje leto,« pojasnjuje višji referent za gospodarstvo Občine Radeče Jože Renko.
Začetki šolanja v Radečah segajo že v leto 1858, ko je bil
pouk v hišici pred cerkvijo kot enorazrednica. Leta 1875 sta tu poučevala že dva učitelja. Prvi razred je bil še vedno v hiši pred cerkvijo, drugi razred pa je imel učilnico v sedanji Trinkovi graščini. Že takrat je bilo šolsko leto razdeljeno na četrtletja, ki so bila vezana na cerkvene praznike. Na hribu blizu pokopa-
lišča so v letih 1905 in 1906 sezidali novo šolsko poslopje, ki je bilo osnova za današnjo šolo. Ob 100-letnici bodo ra-deški osnovni šoli na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v začetku septembra podelili tudi zlatnik Občine Radeče.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Veselje kot začimba
Društvo kmetic v Šentjurju eno najbolj aktivnih, zagotovo pa nepogrešljivih na vseh prireditvah, srečanjih in promocijah - Mojstrice, ki jih učijo izkušnje
Kuhinje so posebne vrste hišna svetišča, mize pa nemalokrat središča našega življenja. Ob njih se srečujemo, proslavljamo, žalujemo. Človek pri tem ne je le z usti, ampak tudi z očmi in kot pravijo, gre celo ljubezen skozi želodec. Tako sploh ne preseneča, da so ene prvih ambasadork Šentjurja na prireditvah, sejmih in srečanjih prav članice društva kmetic z dobrotami, ki se jim navadno nihče ne more upreti.
Dragica Dobnik iz Dramelj je zadnjih šest let predsednica društva, ki uradno obstaja šele zadnjih 12 let. Skoraj je ni prireditve, na kateri ne bi pričarale domačnosti in gostoljubja z obloženimi mizami. S tematskimi delavnicami in razstavami se predstavljajo tudi v celjskem Centru Interspar. Z Martinovimi dobrotami, bučnimi pitami za noč čarovnic, pirhi in drugimi velikonočnimi jedili vedno znova vzbujajo veliko pozornosti in poželjivih pogle-
dov mimoidočih. Družijo se z namenom, da se česa naučijo in med seboj delijo izkušnje. Nenazadnje pa je čar tudi v sproščenem druženju in navezovanju stikov. Vse se namreč zelo veselijo skupnih izletov in piknikov. Na začetku je bilo v društvu kakih 30 članic, zdaj pa jih je že preko 200. Veliko pozornosti namenijo tudi izobraževanju in njihovi tečaji so vedno dobro obiskani. Po strokovni plati jim ves čas ob strani stoji Darja Trpin, njihova mentorica.
Vsako leto se udeležujejo tekmovanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, od koder nikoli ne odidejo praznih rok in kar nekaj članic se lahko ponaša z zavidljivimi priznanji in odličji. »Praktično smo res povsod prisotne, a vedeti je treba, da moraš biti za to tudi precej entuziasta. Kuha in peka ti morata biti v veselje. Zaslužka namreč v teh rečeh zaenkrat ni. Tudi za stroške ne dobimo vedno po-
vrnjeno.« A jih večine to ne odvrne od ustvarjanja. Dragica pravi, da je prva in najpomembnejša sestavina pri kuharskem ustvarjanju veselje. Vse drugo pride z leti in izkušnjami. Sama je kuhala na neštetih porokah, slavjih in tudi doma ji to delo ni nikoli odveč. »Že leta zbiram recepte in jih preizkušam. Zelo si želim, da bi nekoč izdala kuharsko knjigo. Vanjo pa bi vključila le preizkušene in res dobre recepte.«
Nič ga ne ostane - to je največje priznanje!
Tudi najboljših potic se ljudje preobjedo, a vonj po sveže pečenem domačem kruhu je nekaj, čésar se nikoh ne naveličamo. Štefka Korenjak, prav tako iz Dramelj, je v društvu že vse od začetka. Njena specialiteta pa je kruh. In kot naročeno, jo zmotimo ravno pri mesenju testa.
Zaupala nam je, da je za dober pšenični, koruzni, ječmenov ah polnozrnat kruh vsa skrivnost v tem, da je moka vedno sveže zmleta. Prvič je morala speči kruh pri petnajstih, ko je mama zbolela.
»Bil je neslan in slabo pečen, ampak to se mi še zdaj kdaj zgodi,« dobrovoljno pove Štefka, ki s tem res ni obremenjena. Jo pa jezi, da ji ptujski kipec vedno znova zdrsne iz rok. A takoj zatem doda, da je največje priznanje zadovoljna družina, ki njen kruh obožuje. Vedno vsega pojedo,« se nasmehne in potisne še en hlebec v peč.
30-kilogramski rekord
Kipec kakovosti je posebno priznanje, ki ga tudi najboljši na Ptuju težko osvojijo. Toda Jožica Vengust je ponosna lastnica kar dveh. Za kipec morajo nagrajenci za isti izdelek kar tri leta zapored dobiti najvišjo oceno. Jožica je
tako uradno neprekosljiva v peki medenjakov, krhkih flancatov in medenih palčk. i
Seveda obvlada še marsikaj drugega. Njeno pecivo je I običajno tako, da človek ne ve, če bi ga jedel ali raje kar gledal, ko okusi prvega, pa nehati ne more. »Skrivnost je predvsem v izkušnjah,« pravi in doda: »Če so roke preveč utrujene, tudi keksi ne 'ratajo'. Ob velikih kmetijah, ki nas jih ima večina doma, pa je to laže reči, kot doseči.« Vseeno je Jožica v življenju spekla že ogromne količine peciva, največ naenkrat kar 30 kilogramov. Pri tem pa seveda prisega na kvaliteto in izgled peciva ter keksov. »Veliko ljudi pecivo potem 'sfiži' Čisto na koncu, ko ga naložijo kot drva. Te sladkosti je treba obvezno lepo naložiti na pladnje v vrste.« Bo že držalo. Prave mojstrice se zavedajo, da jemo tudi in najprej z očmi.
SAŠKA TERŽAN I
ŠENTJUR
Štefka Korenjak speče v eni peki tudi 12 hlebcev.
Jožica Vengust je ponosna lastnica kar dveh kipcev kakovosti.
RADIO JE UHO.S KATERIM SUŠIMO SVET!
';Z l#i 3
ŠTAJERSKI VAL

NOVI TEDNIK
ROGAŠKA SJ KOZJE ) ŠMARJE P. J.]
13
Pitna voda za praznik
V Rogaški Slatini bo danes praznično, saj bo ob 17. uri v dvorani Kulturnega centra osrednja slovesnost ob občinskem prazniku. Prireditve ob prazniku se vrstijo že od prejšnjega tedna, časovno pa je sovpadlo tudi odprtje zadnjega od načrtovanih javnih vodovodov na od centra odmaknjenih in hribovitih območjih Boča in Ravnocerja.
Projekt so v občini Rogaška Slatina po besedah župana mag. Branka Kidriča zasnovah že leta 2002, se z njim prijavili na razpis Agencije RS za regionalni razvoj za program Phare in bih na njem tudi uspešni. Gre za investi-
cijo, vredno 118 milijonov tolarjev, od katerih je 53 odstotkov prispevala Agencija iz Phare programa in državnih sredstev, občina Rogaška Slatina pa je krila ostalih 47 odstotkov. Stroški posameznega priključka so precej visoki, gibljejo se med 2,5 in 3 milijoni tolarjev, vendar župan poudarja, da je pitna voda za občane tudi iz bolj odročnih krajev občine prioriteta. Projekta so se lotili, ker je analiza vode iz dveh lokalnih vodovodov pokazala oporečnost, z izgradnjo novih vodovodov pa bodo te težave odpravljene. Zaradi povečanih investicij v lokalno vodovodno infrastrukturo je
Prodaja šole v Bučah
Na zadnji seji občinskega sveta Kozje so se svetniki strinjali s prodajo opuščene stavbe v Bučah, v kateri je bila nekoč osnovna šola.
Z opuščeno stavbo so v zadnjih letih imeli že veliko načrtov, med drugim tudi ureditev steklarskega muzeja, ki bi predstavil vso bogastvo glažut in steklarskih delavnic na Kozjanskem in v Obsotelju. V občini računajo, da se bodo za nakup zanimali taki interesenti, ki bodo lahko objekt oživili z dejavnostjo, ki ne bo moteča za Buče, ampak bo privabljala ljudi.	TV
Dvotretjinski svet Kozjanskega parka
V	preteklih dneh so izvolili še pet članov v nov Svet JZ Kozjanski park.
Bernard Goršak, Mojca Kunst, Barbara Ploštajner, Lucija Zorenč in Valerija Slemenšek so se pridružili predstavnikom občin Bistrica ob Sotli (Jože Pregrad), Kozje (Andrej Kocman), Podčetrtek (Marjan Šviglin), Krško (Rajmond Ve-ber) in Brežice (Anica Hribar).
V	naslednjih dneh bodo pet članov sveta imenovah še v ministrstvu za okolje in prostor, ki naj bi Vladi RS predlagalo tudi enega izmed osmih kandidatov za novega direktorja Kozjanskega parka. Prevzem vodilnega mesta bo mogoč šele septembra, zato so dosedanje v.d.-jevstvo Marjanu Dro-feniku z njegovo privolitvijo podaljšali.	TV
tako dandanes na javni vodovod priključena oziroma ima možnost priključitve že večina gospodinjstev v občini, samo v sklopu omenjene naložbe pa je vodo na novo pridobilo 50 gospodinjstev. Za individualne primere v občini obljubljajo možnost reševanja vprašanja pitne vode preko javnega podjetja, ki tudi sicer skrbi za vodno oskrbo v Rogaški Slatini.
Prejšnji petek so v občini tako pri družini Ignaca Krop-ca v Sv. Florijanu slavnostno predali namenu vodovod Ravnocer, predzadnji vodovod V Dreveniku pa so v uporabo predali 8. julija.
PM
Gry ostane v Kozjem
Še vedno ostaja negotova usoda Dekorja Kozje, v katerem so kot odlični steklarji zaposleni ljudje s Kozjanskega.
Po zadnjih informacijah naj bi se proizvodnja iz Kozja preselila v Rogaško Slatino, na sedanji lokaciji pa bi ostal program Gry z okoli 20 zaposlenimi. Župan občine Kozje Andrej Kocman je povedal, da so jim v ministrstvu za gospodarstvo svetovali prijavo na razpis za nove zaposlitve. Prijavil se bo interesent s Hrvaške, ki naj bi kupil preostanek Dekorja in z morebitnim uspehom na razpisu zagotovil obstoj in nadaljnjo rast Gry programa, na okrog 50 pa naj bi se povečalo tudi število zaposlenih. V Kozjem si na vse načine prizadevajo, da bi ohranili vsaj del proizvodnje, saj se v zadnjih letih število zaposlenih močno zmanjšuje. TV
Rezultati ki bo v 2. septembra 2005, na sedežu podjetja Ljutomerčan, d.d., bodo objavljeni
www.ljutomercan.si, srečni izžrebanci pa bodo o prejemu nagrade obwáčeni tudi po poŠti
kupončke naslov:
Izpolnjt pošljite Ljutomerčan d.d. Kidričeva 2 9240 Ljutomer do vključno 31. avgusta 2005.
Izžrebani bodo trije pari, ki jim bo delniška družba Ljutomerčan na poročni dan podarila splet njihovih 'zdelkov za vse prisotne svate, e zamudite, nagradna igra ija do konca meseca avgusta.
a kupončku obkrožite:
.ri,.
- če želite, da je med svati na vaši poroki tudi Ljutomerčan, d.d., s svojimi blagovnimi znamkami Predviden datum in kraj poroke:
Ime in priimek ženina ali neveste:
Atletska steza s športnim igriščem
Po večmesečnih pogovorih so se v Šmarju pri Jelšah odločili za gradnjo 200-metrske atletske steze ob večnamenskem športnem igrišču pri OŠ Šmarje pri Jelšah.
Z gradnjo naj bi začeli letos in jo končali prihodnje leto. Investicija je ocenjena na dobrih 86 milijonov tolarjev, od tega bo za odkup zemljišča, kjer je postopek denacionalizacije končan, potrebnih sedem milijonov. Pred začetkom naložbe bodo v Šmarju pri Jelšah morali pridobiti še soglasje ministrstva za finance k investiciji, ki se sofinancira
iz državnega proračuna. Dokument mora biti usklajen tudi s proračunom in razvojnim načrtom občine. V času izven šolskega urnika bo atletska steza del športnega standarda in namenjena tudi treningom in tekmam športnih društev in klubov.	TV
www.novKednik.com
Lepa pisava lepo mesto najde.
Umetnost lepopisja na gradu Podsreda
Na gradu Podsreda so se 11. julija začeli poletni kaligrafski tečaji pod vodstvom mojstrice Loredane Zega.
Prvi del tečajev se je končal včeraj, drugi del pa bo sledil v času med 8. in 18. avgustom. Posamezni tečaj, na katerem se udeleženci učijo pisanja različnih pisav (uniciala, italika, gotica-tekstura, gotica-fraktura, copperplate, karolina ter nadaljevalni tečaj iluminacija in graviranje) traja štiri dni, med 9. in 13. uro dopoldne ter med 16. in 19. popoldansko uro.	MBA, foto: NFK
14
aLKMUKa] VOJNIK I VfTAM J ZREČE
NOVI TEDNIK

Odprt muzej frankolovskim žrtvam
Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev je odprlo vrata muzejske hiše na Stranicah s stalno zbirko Frankolovski zločin v spomin na usmrtitev stotih talcev v Grabnu na Stranicah.
Muzej v spomin stotim frankolovskim žrtvam, ki so bile umorjene 12. februarja leta 1945, je odprt vsak petek in soboto od 16. do 18. ure, sicer pa po predhodnih najavah na telefonske številke TIC Zreče (03 759-04-70, 041 887-216 in 041 763-629).	MBP
Poletna noč v Vitanju
Društvo Aktiv, ki združuje mlade Vitanjčane, pripravlja skupaj z Občinski odborom SDM Vitanje to soboto prireditev Poletna noč.
Driiga poletna noč v Vitanju se bo začela ob 19. uri na Športnem igrišču z nastopom mladih glasbenih talentov iz Vitanja in okolice, ob 20.30 pa bosta vzela zabavo v svoje roke ansambel Mira Klinca in humorist Klobasekov Pepi. Vstopnine ne bo, prireditelji pa obljubljajo poleg zabave bogato nagradno igro in ognjemet.	MBP
Sobotni dopoldnevi na Starem trgu
Splošna knjižnica Slovenske Konjice je tudi letos za otroke pripravila zanimive sobotne dopoldneve na Starem trgu.
Vsako soboto ob 10. uri se začenjajo različne delavnice, v katerih lahko otroci rišejo, slikajo in počnejo še marsikaj zanimivega (jutri bodo na primer izdelovali okrasne šatulji-ce in lončke za pisala). Sobotne dopoldneve na Starem trgu bodo zaključili zadnjo soboto v avgustu z igrico Kekec in Pehta v izvedbi Mladinskega gledališča Kolene. MBP
Odgovorni za obnovo
Za obsežna obnovitvena dela v konjiški Osnovni šoli Ob Dravinji skrbi gradbeni odbor, v katerega je župan Janez Jazbec povabil ravnateljico Heleno Pačnik, poslanca Rudija Petana, podžupana Darka Ratajca, svetnika Staneta Frima in Toneta Ofentavška, direktorja Stanovanjskega sklada Tomaža Rihtaršiča in Marijo Brecl, zaposleno v občinski upravi na družbenih dejavnostih.
Naložbo, vredno 286 milijonov tolarjev, so konjiški svetniki v celoti podprli, finančno pa bodo zanjo prispevali ministrstvi za šolstvo in šport ter za okolje in prostor in konjiški občinski proračun. Izvajalec'del je bistriški Granit, nadzor pa je v rokah konjiškega Koninga. Obnova bo zaključena konec septembra.
V prihodnjih letih bodo obnovili še telovadnico te šole, načrtujejo pa tudi celovito obnove OŠ Loče.	MBP
Prvi gasilski avto v Lembergu
PGD Lemberg bo jutri, v	pravih tradicionalno gasilsko soboto, dobilo prvo novo	tekmovanje, srečanje pa bo-orodno gasilsko vozilo GGV	do zaključili z družabno pri-1, z vodo in najnujnejšo opre-	reditvijo. Prijavili so se tudi mo za hitro intervencijo v pri-	na razpis Gasilske zveze Slo-meru požara.	venije za povrnitev stroškov
V 57-letni zgodovini gasil-	davka na dodano vrednost, ki skega društva bo to njihovo pr-	so ga poravnah ob nakupu novo povsem novo vozilo. Vred-	vega vozila. Z novim vozilom no je več kot 12 milijonov to-	bodo gasilci v Lembergu kro-larjev. Občina Vojnik je pris-	nali večletno delo pri obnovi pevala 80 odstotkov denarja,	gasilskega doma, nabavi opre-ostalo pa so na različne nači-	me in ureditvi okolice, zdaj ne zbrali gasilci s pomočjo kra-	pa se bodo lotili priprav na bli-janovindonatorjev. Pred spre-	žajočo se 60-letnico društva, jemom novega vozila bodo pri-	TV
Jakobovi dnevi na Resniku
Adrenalinska vožnja na Zlodejevem je bila krona planinskega pohoda na Roglo. (Foto: Boris Jakopič)
V	čast svojemu zavetniku, svetemu Jakobu, so na Resniku tudi letos pripravili Jakobove dneve.
Hiristično društvo Resnik-Rogla in Društvo mladih Zreškega Pohorja vabijo na Resnik že jutri, v soboto, ob 17. uri, ko se bodo prireditve začele z mašo v cerkvi sv. Jakoba. Ob 18. uri bo zaključno tekmovanje z diatonično harmoniko za Pohorsko coklo z razglasitvijo rezultatov.
V	nedeljo bosta ob 11. uri shod in maša, ki jo bo vodil prof. Srečko Reher. Ob 12.30 se bo začel kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevci, godci in humoristi, ob 15. uri pa družabno popoldne z veliko glasbe. Na prireditvi, ki bo v vsakem vremenu, bodo sodelovali tudi člani
Boris Jakopič (skrajno desno) z ljubitelji računalnikov, ki so v Štorkljini hiši vedno zasedeni.	Mestne pihalne godbe iz Sedbergha, angleškega mesta, ki je dvojček mestu Zreče.	MBP
Iz Štorkljine hiše po Sloveniji
Pestra počitniška doživetja za male Konjičane - Na Roglo, Boč in Stolpnik, na Mlače in v Ljubljano
Dolgčas je beseda, ki jo lahko konjiški osnovnošolci med počitnicami kar izbrišejo iz slovarja, saj imajo dovolj priložnosti, da preživljajo dneve v družbi svojih vrstnikov, se pri tem zabavajo in če hočejo, tudi kaj naučijo. Največjo izbiro imajo v Štorkljini hiši, kjer pripravlja počitniški program Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice.
Društvo skrbi za pestre počitnice osnovnošolcev že več kot desetletje. Štorkljina hiša, kjer se med poukom mladi zbirajo v popoldanskem času, je med počitnicami od-
prta dopoldne med 9. in 14. uro. Je varno okrilje za pestro zabavo in izhodišče za številne pohode in izlete v bližnje in daljne kraje. Zadnje tedne dogodivščin željno mladež v njej pričaka Boris Jakopič, zaposlen preko javnih del. Študij filozofije in germanistike je začasno zamenjal za skrb za dobro počutje mladih. »Delo je zanimivo, a včasih tudi naporno, saj prihaja tudi po 25 otrok dnevno. Čeprav se veliko sami igrajo z računalniki, se pomerijo v ročnem nogometu ali namiznem tenisu, skoraj vsak želi tudi nekaj maje pozornosti. Ni jih težko zapo-
sliti, saj je Štorkljina hiša dobro opremljena in imamo na voljo najrazličnejše materiale za risanje, slikanje na steklo, na tekstil ... Najraje pa gremo na bazen,« opisuje vsakdanjike Boris Jakopič. Kadar gredo na bazen, se mu pridružijo še članice Društva prijateljev mladine, tako da je za varstvo dobro poskrbljeno. Čeprav so načeloma vse počitniške dejavnosti brezplačne, je treba za kopanje na bazenu odšteti 100 tolarjev, malo več pa pridejo prevozi. Vsak četrtek namreč odidejo na izlet.
»Letos smo že bili na planinskem pohodu na Rogli,
kjer je otroke najbolj navdušila adrenalinska vožnja s sanmi na Zlodejevem. Na konjiškem gradu je vedno zabavno, Boč je tudi že utečen izlet. Prihodnji teden gremo s kolesi na Mlače, kjer bomo tudi jahali in imeli piknik. Izlet na morje prejšnji teden je odpadel, ker je bila v tem času večina otrok že v koloniji. Nič hudega, saj gremo na morje tudi 4. avgusta,« opisuje med pogostimi prekinitvami v stilu »Boris, pokaži mi... Povej mi... Kje pa je ...« Boris Jakopič.
Program počitniških četrtkov pa s tem še ni zaključen. 11. avgusta bo na programu golf, 18. planinski pohod na Stolpnik, 25. pa obisk Hiše eksperimentov v Ljubljani: »Tja se bomo odpeljali z vlakom, kar je za Konjičane še čisto posebno doživetje.«
Štorkljina hiša je vedno odprta za vse osnovnošolske otroke, za četrtkove izlete pa morajo starši otroke prijaviti najkasneje do torka, zaradi organizacije prevozov in potrebnega spremstva, seveda.
MILENA B. POKLIC
J
KULTURA
Glasbeni julij tudi v Celju
Med 6. in 18. julijem je bil Koper v znamenju 10. Glasbenega julija na obali. Udeleženci jubilejnega srečanja bodo nocoj delček morja prinesli tudi v Celje, kjer bodo ob 20. uri pri Vodnem stolpu, če bo dež pa v Narodnem domu, pripravili koncert.
Violinistki Nina Smej in Maša Mareš, violist Rok Hrvatin, violončelistka Tina Gregore, kitarista Nejc Kuhar in Janez Golob in klarinetist Matic Titovšek se bodo predstavih ž deh Mozarta, Sora, Montesa, CasteL-nuova, Baermanna in Piazzolle.
Glasbeni juhj na obali - tabor za najobe-tavnejše mlade slovenske glasbenike, ki vsako leto poteka v Kopru pod okriljem Glasbene šole in umetniškim vodstvom violinista Tomaža Lorenza, je letos slavil jubilejno desetletnico. Gre za edino slovensko poletno
glasbeno šolo, ki se je največji mladi glasbeni talenti lahko udeležijo brezplačno. Strokovna javnost ji že dolgo priznava vodilno mesto pri nas in jo postavlja vsem ostalim za vzor. Tabor slovi tudi po bogati paleti spremljevalnih dogodkov in krstnih izvedbah del mlajših slovenskih skladateljev, posebej ustvarjenih za mlade udeležence. Organizatorji pa poskrbijo tudi za razvedrilne dejavnosti in sproščeno, prijateljsko vzdušje, ki navdušuje mlade glasbenike.
Glasbeni juhj na obali širi svojo dejavnost tudi v čas po izteku poletne šole. Med take dogodke sodi tudi nocojšnji koncert tega uglednega tabora, ki so ga letos vodili mentorji Jerko Novak, Istvan Romer, Andrej PetraČ ter Alenka in Tomaž Lorenz.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Promenádní koncert s seminarja rogistov v Termah Olimia
Seminarsko poletje v Podsredi
Z uvodnim koncertom profesorjev mednarodne šole za saksofon se bo jutri, v soboto, ob 19. uri v Marijini cerkvi v Olimju začel tretji od štirih glasbenih seminarjev, ki jih bodo letos v okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda izvedli v Kozjanskem parku.
Na jutrišnjem koncertu se bodo predstavili saksofonist Daniel Gauthier, pianist Jang Eun Bae in Trio Slavko Os-terc, ki ga sestavljajo flavtistka Liza Hawlina Prešiček, sak-
Melodija v grajski kašči
V romantično okolje grajske kašče na planinskem gradu je društvo Melodija postavilo poletne glasbene dneve Planina 2005. Z njimi so začeli 8. julija, zadnja prireditev v tem sklopu pa bo v okviru 28. tradicionalne turistične prireditve Angelska nedelja prvo septembrsko nedeljo. Sedem poletnih večerov so zastavili s posrečeno kombinacijo ljudskega glasbenega blaga in svežih modernih ritmov.
Društvo Melodija je nastalo na pobudo Jerneja Brileja in Francija Kolarja. Združila sta svoje učence harmonike in kitare, ki prihajajo iz bližnje in daljne okolice Kozjanskega in tako društvo zdaj šteje 37 aktivnih članov. Brilej, ki je tudi predsednik društva, je povedal, da so odprti za vse zvrsti glasbe, za pro-
fesionalne in amaterske izvajalce. Radi pa bi tudi aktivno sodelovali pri ohranjanju ljudske dediščine. Že po pol leta delovanja so svoje delo zelo resno zastavili. S prireditvami v grajski kašči želijo razširiti ponudbo tudi sicer pestrega kulturnega dogajanja na Planini. Že po imenu sodeč delujejo pod pokroviteljstvom izdelovalca glasbil Melodija iz Mengša, v veliko podporo pa jim je tudi družina Špan, ki jim je velikodušno prepustila v uporabo grajsko kaščo. Ta je za tovrstne prireditve nadvse primerna, le da včasih zaradi gneče poka po šivih. »Sicer pa smo na začetku in smo v mnogih rečeh prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti,« o postavitvi zahtevnega projekta pove Rrilej.
Da z ohranjanjem ljudskega izročila mislijo resno, pove
Jernej Brilej
tudi podatek, da so ob otvoritvi glasbenih dnevov predstavili avtorsko brošuro Planina skozi ljudsko pesem. V njej so zbrali ljudsko blago od začetka prejšnjega stoletja. »Brošura je sicer skromen začetek velikih načrtov, ki bi jih želeli izpeljati v prihodnosti. Obstaja namreč še ogromno gradiva, spominov in ljudskih pesmi, ki jih si-
sofonist Dejan Prešiček in pianistka Nina Prešiček.
Udeleženci glasbenega seminarja za saksofon prihajajo iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Nizozemske. Seminar bosta vodila Dejan Prešiček in Daniel Gauthier. Korepe-titor na seminarju bo Jang Eun Bae. Seminar je name-
njen začetnikom, amaterjem iz pihalnih godb brez starostne omejitve, učencem nižjih in dijakom srednjih glasbenih šol ter študentom.
Seminar za saksofon se bo zaključil z zaključnim koncertom slušateljev 30. julija ob 19. uri.
BA, foto: TZ
Škratovo gledališče z Žogico Nogico
Vonj morja in dalmatinski melos Klape Lavanda je bil v grajski kašči tako pristen, da je bilo težko verjeti,
da so fantje v resnici rojeni Ljubljančani. - Št. 54-22. julij 2005
cer redki ljudje še znajo, nihče pa ga ni nikoli resno zbral in uredil.«
Na otvoritvenem večeru je nastopila skupina Kosmato srce iz Litije, trobilni kvartet Pedagoške fakultete Maribor in tercet Domima, povezoval pa jo je Gojko Jevšenak v vlogi grajskega pisarja. Podobno posrečeno kombinacijo, ki je ob koncu koncerta delovala po principu »kratko in sladko«, je prinesel tudi drugi večer 14. julija, ko je nastopila ljubljanska Klapa Lavanda z dalmatinsko glasbo in duo Ka-Ti iz Celja. V prihodnjih tednih se nam obeta še koncert kvarteta Svit (19. avgusta), nastop harmo-nikarskega orkestra društva Melodija (26. avgusta), 2. septembra bo nastopila vokalna skupina Liguster, 4. septembra pa bo zaključna slovesnost z nastopom godbe na pihala iz avstrijskega Kriglac-ha. Takrat bo na Planini za-donel tudi glas »avstrijskega kralja jodlanja« Roberta Ross Koglerja. Žal pa je koncert skupine Stick kontrol zaradi bolezni v ansamblu z 12. avgusta prestavljen na september.
Vse prireditve so brez vstopnine, Brilej pa pravi, da je zaenkrat cilj društva uspešno izpeljati poletne glasbene dneve do konca. Seveda pa si ob vseh drugih načrtih v društvu želijo tudi, da bi ti dnevi postali tradicionalni in bi v grajsko kaščo pripeljali vedno več vse bolj atraktivnih izvajalcev. »In glede na velike načrte družine Špan z obnovo gradu, bomo morda lahko na poletne glasbene večere kmalu povabili tudi v kakšen večji grajski prostor.«
SAŠKA TERŽAN
Škratovo gledališče je v ponedeljek vnovič uprizorilo lutkovno predstavo z naslovom Žogica Nogica Jana Malika in v režiji Slavka Rakuše iz Lutkovnega gledališča Maribor.
Gre za delo domačih lutkovnih ustvarjalcev, projektne skupine, ki že drugo leto deluje v okviru celjske izpostave JSKD. V javnem skladu so prepričani, da je to zasnova za kvalitetno lutkovno dejavnost, ki se jo v Celju trudijo oživiti. Lutkarstvo je namreč v preteklih letih izgubilo tako na pomenu kot tudi na zainteresiranosti nekoč zelo aktivnih ustvarjalcev.
Projektna skupina Škratovo gledališče si je zato zadala nalogo, da vsako leto pripravi samostojno lutkovno
Na programu od 21.7.05!

95 min., (Gong fu / Kung fu Hustle), akcijska komedija Režija: Stephen Chow Igrajo: Stephen Chow, Wah Yuen. Qiu Yuen, Kwok Kuen Chan
predstavo in jo v času poletnih prireditev ponudi najmlajšim in tudi odraslim. Tako so se tudi letos zbrali igralci in kulturni ustvarjalci, ki jim lutka predstavlja velik izziv. Odločili so se za klasične ročne lutke, saj so te med ustvarjalci in med gledalci še vedno najbolj zanimive in cenjene. Svoje je dodala Še glasbena spremljava, ki jo v omenjeni predstavi izvaja Mateja Todorovski. V Žogici No-gici sodelujejo še Ciril Jagrič, Ksenija Leskovšek - Korber, Nataša Jošt, Nada Slana, Breda Stepan, Anica Milanovič in Marijana Kolenko.
Skupina je minuli teden s predstavo navdušila tudi otroke v Splošni bolnišnici Celje, sicer pa je Žogica Nogica na vseh igranih ponovitvah doživela izjemen sprejem med obiskovalci.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Savinjski rogisti v Laporju
Na tretjem koncertu ciklusa Poletja v Laporju bodo v nedeljo ob 20. uri v laporski farni cerkvi nastopili Savinjski rogisti Kulturnega društva Ivana Cankarja iz Tabora.
V	program koncerta bodo vključili cerkveni program, ki je bil namenjen novomašniko-ma v Sv. Juriju ob Taboru. Sicer pa bodo v program uvrstili še slovenske ljudske pesmi ter pesmi domačih in tujih avtorjev. Poseben gost koncerta bo mladi organist Andraž Slakan, študent Glasbene akademije v Ljubljani.
V	okviru Poletja v Laporju bosta 7. avgusta nastopila citrar-ka hena Zdolšek in tenorist Jože Grobler, 21. avgusta bo vse zbrane zabaval Rok Kosmač ter 4. septembra Ivan Hudnik. BA
Mama Marija se od dvojčkov ni mogla več ločiti in je zanju skrbela poleg svojih štirih kuštravčkov.
Zaradi stoodstotne vlage je koža čez nekaj časa postala vsa lišajasta. Bilo je grozno. Še zdaj ne vem natanko, kaj je očeta v tej deželi tako zelo očaralo, toda ostali smo celih šest let.«
A Bolivija je imela tudi svoje lepe strani. »Tam ne potrebuješ denarja in življenje teče neskončno počasi. Večino stvari ti ponuja narava, ostalo si ljudje izmenjajo med sabo.« Dekleta so se že prej vrnila v Argentino, Federico pa je nekaj let v Boliviji hodil tudi v šolo. »To je bila tudi zgodba zase. V šoli si bil mimogrede tepen, pa še sam nisi vedel zakaj. Ko sem jih prvič dobil, sem bil edini jokajoči v razredu, vsi ostali so bili tega navajeni in so točno vedeli, kako nastaviti dlani, da ne boli preveč. Učiteljevo delo je bilo videti tako, da je v kasetofon vstavil kaseto in odšel. Glas s traku nam je zastavljal vprašanja in mi smo-morali odgovarjati. A smo čisto dobro vedeli, da moramo samo malo počakati, pa bo glas na posnetku povedal tudi odgovor. Včasih smo s hriba prinašali opeko in kamenje za gradnjo šole. V bose podplate nas je rezalo ostro kamenje, v zraku je bilo stalnih 33 stopinj Celzija, če si imel srečo, si še mimogrede staknil kako muho, ki ti je pod kožo izlegla jajčece, to pa je čez nekaj časa zraslo v nagnusno bubo.« A Federico se takrat še ni zavedal, da bi moralo biti kakorkoli drugače. Tega se je zavedal šele po vrnitvi v Argentino, ko je sedel v šolske klopi petega razreda. »Groza! Nič nisem znal. Za svojimi vrstniki sem v znanju zelo zaostajal, a sem sčasoma vseeno prišel na zeleno vejo.«
Kradejo kot srake
In kaj gre Federicu najbolj na živce v Argentini? »To, da kradejo kot srake!« izstreli. »Če se s kolesom pelješ po cesti in vidiš, da ti gresta dva mrkogleda tipa nasproti, je najbolje, če kar razjahaš in nadaljuješ peš brez kolesa. Tako si vsaj prihraniš kako buško.« Še posebej se mu je zamerilo, ko je dobil za darilo glasbeni stolp in ga je posodil za zabavo v katoliškem centru. Ko pa sta ga z bratom nesla domov, so jima ga sredi belega dne ukradli dobesedno iz rok. In če je to za naše razmere nekaj nepredstavljivega, Federico vse to pripoveduje kot smešnice, ki so včasih malo nadležne, a enostavno pač del življenja. »Pri sosedu sem opazil, da je nekaj drugače pred hišo, pa nisem točno vedel kaj, dokler nisem ugotovil, da so mu ukradli vrtno ograjo. Pri nekom drugem so prišli iskat rezervoar za plin, ki ga je mogoče zelo dobro prodati. Doma jih je pa presenetila stara mama in jih je s kričanjem pregnala. Ni se jim posreči-
lo odnesti zaželenega. Toda kaj so ukradli? Poštni nabiralnik! Tam ni ' nič čudnega, če ti ukradejo hlače z zadnjice in lestev spod nog, medtem ko na drevesu obiraš jabolka. Tudi v parkiranem avtu ni ravno varno se- , deti, ker te odpeljejo z avtom vred.« A ljudje so se s tem očitno že sprijaz- ' nili. Gre za del trgovine, ki tako pač deluje. Stvar uporabljaš, dokler jo imaš, ko jo ukradejo, greš na črni trg \ in si za majhen denar kupiš drugo. Seveda spet ukradeno. Morda dobiš nazaj celo svojo.« Federico pravi, da si s policijo ne moreš dosti pomaga- . ti, orožje pa lahko za majhen denar kupiš na vsakem vogalu.
Federico ima po starših dvojno državljanstvo, ob sobotah je obiskoval slovensko šolo, doma pa so skrb- i no gojili slovenski jezik in kulturo. Čeprav so on in njegovi bratje in sestre že druga generacija v Argentini rojenih Slovencev, še vedno zelo do- i bro govorijo slovensko. Ob zaključku I šolanja mnogi obiščejo Slovenijo. »Bil je popolnoma nor občutek, ko sem končno prišel v to daljno deželo, pod katero si praktično nisem predstavljal nič in na letališču ugotovil: Glej, zlomka, pa saj jaz govorim ta jezik!« Ko ti otroci pridejo v Slovenijo, mnogi tu tudi ostanejo. Na tečaj slovenščine je tako prišel tudi Federico. Polovico denarja za pot je prihranil sam, drugo mu je dal stric, ki je duhovnik, ampak pod pogojem, da bo vsaj dve leti ostal v i Sloveniji. Odkar je pri pevskem zbo-ru spoznal svoje dekle Tino, to sploh ni več vprašanje. Oba še študirata in kar nekaj časa preživita tudi v Ce- , lju, kjer je Tina doma. Kako bo v prihodnje, bosta še videla. Federi- I co pravi, da je Slovenija lepa in seveda neskončno bolj varna kot Argentina. Le z ljudmi je imel v začet- J ku malo težav. »Hi se mora človek zelo potruditi, da naveže prvi stik, ampak zdaj imam že ogromno prijateljev in znancev. Najbolj hecno . pa se mi zdi, ko vidim, kako me ljudje opazujejo, me obvezno ogo- I varjajo v angleščini, jaz znam pa samo špansko in slovensko .«Tu in tam pobere tudi kako negativno izkuš- , njo, a človek, kot je on, takih reči ne premleva dolgo. Vedno nasmejani mladenič nosi srce na dlani in pravi, da so povsod dobri in slabi ljudje. Pri tem objame svojo Tino in pove, da načrtujeta potovanje v Argentino. Življenje je na čuden način spletlo vez, ki je njegovo srce trdno pripelo na dva povsem različna konca zemeljske poloble. In J dežela, za katero sicer verjetno ne 1 bi nikoli niti slišal, je postala tudi njegova domovina.
SAŠKA TERŽAN
Z novo družino
dobil tudi novo
domovino
Skupaj s Tino puščata poti odprte, a Federicu je jasno, da bo s Slovenijo vedno usodno povezan.
Federica je s sestro posvojila slovenska izseljenska družina - Tudi druga generacija, rojena v Argentini, še vedno tekoče govori slovensko
Najprej opaziš nasmeh. Širok in bleščeč. Za tem črne lase in poteze, zaradi katerih uganeš, da je fant skoraj zagotovo tujec. In ko človek čisto po slovenski navadi že brska po svoji malo zaprašeni angleščini, fant v zgodnjih dvajsetih sproščeno stegne roko v pozdrav in reče: »Dober dan. Jaz sem Mirko.« Presenečenih obrazov že vajeni Mirko Federico Grbec svojo pripoved začne v Argentini, kjer je po spletu naključij dobil svojo daljno domovino - Slovenijo.
Slavko Urbančič je drugo svetovno vojno dočakal kot najstnik. V navzkrižnem ognju se je obsojen na smrt znašel pred partizanskimi puškami. Rešil se je skoraj po čudežu in se kasneje pridružil vaškim stražam. Po koncu vojne sta bila z bratom na Koroškem praktično že na tovornjaku za Slovenijo, pa ju je v zadnjem trenutku Anglež potegnil z njega, češ da ni več prostora. Naslednji dan sta zbežala, ker se je že vedelo, kje se te vožnje končajo. Kot 22-letnik se je v Italiji poročil s Cilko Maček in skupaj sta se odselila v Argentino. Rodilo se jima je pet otrok in njuna hči Marija je posvojila Mirka, tako da je slednji eden izmed njunih 17 vnukov.
Federico, ki ga je mama poslovenila v Mirka, se je skupaj s sestro dvojčico rodil zelo mlademu in bolnemu argentinskemu dekletu, ki zanju ni mogla skrbeti. Župnik njihove katoliške skupnosti je pri maši prosil, da bi se nekdo javil in skrbel za otroka, dokler jima ne najdejo pravega doma. Javila se je slovenska družina Jožeta in Marije Grbec. Toda najti dom za bratca in sestrico ni bilo tako enostavno. Ljudje bi namreč imeli vsakega posebej, skupaj pa ju niso hoteli. Javljali so se razni »očetje«, za katere se je izkazalo, da iščejo zgolj otroke za delovno silo in podobno.
Mama Marija pa je vmes ugotovila, da je vse skupaj čisto brez smisla, ker ju tako in tako ne da več od sebe. Posvojili so ju in tako sta rasla v družini s še štirimi povsem svetlolasimi brati in sestrami.
Slovenska družina ju je posvojila
Argentina je sicer med bolj razvitimi južnoameriškimi državami, a kot pravi Federico, se z evropskim življenjskimi merili ne more primerjati. »Zelo težko je dobiti delo. Slovenci so tam izredno povezani in skrbijo drug za drugega. Ko so me na primer zaposlili, sem imel za isto delo dvakrat boljšo plačo kot drugi, pa sem s tistimi 40 tisočaki še vedno strašno težko shajal.« Dokler je
oče Jože kot mizar delal pri nekem podjetniku, je družina živela precej lagodno. Potem pa se je odločil za samostojno pot in takrat se je vse obrnilo. Delo je šel iskat v Bolivijo. »Ko se je vrnil po družino, je bilo jasno, da nas ne čaka nič dobrega,« v smehu razlaga Federico, ki mu življenje kljub vsemu redko prežene dobro voljo z obraza. »Prej močan in postaven moški je bil zdaj shujšan in povsem spremenjen. Toda vseeno smo se preselili z njim. Najeli smo hišo, ki je bila od daleč videti čisto lepo. Od blizu pa se je izkazalo, da je popolna podrtija, ki niti strehe nima kaj prida. Delili smo jo še z netopirji in opicami, dvorišče pa s škorpijoni in kačami. Stranišče je bilo kakih 200 metrov stran.
Federico s svojo sestro dvojčico Itati. - Št. 54 - 22. julij 2005
JI
Letos »le« 10 ekip za prvaka
Celjski nogometaši v novo prvenstvo z visokimi cilji - Rudar realen - Prvi regijski dvoboj v 3. krogu
Z današnjo tekmo med Domžalami in Nafto se začenja 15. državno prvenstvo v 1. slovenski nogometni ligi (SNL). Barve s Celjskega bosta po dveh sezonah znova zastopala lanski pokalni prvak in tret-jeuvrščeni v državnem prvenstvu CMC Publikum ter prvouvrščeni v 2. SNL Rudar Velenje. Šmartno ob Pa-ki, ki je še pred dvema letoma delalo družbo najboljšim, je ustanovilo nov klub, zato bodo sezono začeli v Medobčinski nogometni zvezi v 5. ligi. Celjani bodo prvo srečanje odigrali v Areni Petrol v nedeljo ob 20. uri, njihov nasprotnik bo Maribor Pivovarna Laško, Velenjčane pa dan prej ob 17.30 čaka gostovanje pri ptujski Dravi.
Po najuspešnejši klubski sezoni je celjski dres odvrglo osem igralcev: Aleksander Šeliga (Rostov, Rusija), Jaka Štromajer (Drava), Oskar Drobne (Koper), Simon Sešlar (Hapoel Nazaret Elit, Izrael), Damir Hadžič, Janko Šribar, Igor Lazič in Zoran Baldovaliev. Deveti bo slej ko prej tudi Sebastjan Cimerotič, ki naj bi odšel v Incheon United v Južno Korejo, vendar do včeraj iz celjskega prvoligaša uradnega prestopa še niso potrdili. Celjske vrste sta okrepila igralca Mitja Brulc (Molde) in Amel Mujčinovič (Mura), ki sta barve celjskega dresa že zastopala. 32 treningov in osem tekem v 28 dneh
Celjani so pod vodstvom Marka Pocmjiča v pripravljalnem obdobju odigrali osem tekem. Njihov izkupi-
ček je zmaga (Serdica 10:0), trije remiji (Zagreb 2:2, Wi-sla Plock 1:1, Ankaraspor 0:0) ter štirje porazi (Hajduk 1:3, Dinamo 1:2, Avstrija Dunaj 2:5, Groclin 0:4). Obeti pred začetkom prvenstva, kar se tiče rezultatov, niso najboljši, a kot pravi Pocrnjič, le-ti niso realni, saj so bih na večini tekem enakovreden tekmec. »Priprave so bile naporne. Opravili smo 32 treningov in 8 tekem, kar pomeni da je v 28 dneh za nami 40 aktivnosti. Mislim, da smo imeli malo premalo močnih treningov, ker sem se preveč prilagajal težkim nasprotnikom v pripravah. Bal sem se namreč slabih rezultatov in vpliva na psiho igralcev. Žal se je to vseeno zgodilo, tako da smo psihično vsi skupaj malo nezadovoljni. Menim, da smo tudi nekoliko nerealni, a ravno tukaj se vidi naš športni duh, saj želimo premagati tudi tiste, ki so mnogokrat močnejši tako po organizacijski kot po finančni plati,« je dejal Pocrnjič.
Na pripravljalnih tekmah sta največ golov dosegla Dare Vršič in Domen Beršnjak, ki je bil na vseh srečanjih tudi med najbolj opaznimi igralci.
V uvodnem krogu čaka celjske grofe štajerski derbi v Areni Petrol, v drugem krogu pa bodo gostovali v Lendavi pri Nafti. »Šli bomo na zmagi. V primeru ugodnih rezultatov pričakujem, da bomo dobili nekakšen zalet in sproščenost v igri. Ko pa bomo dobili le-to, bomo zelo neugoden nasprotnik za vse. Ce ne bo sproščenosti in kljub temu natančnega izvajanja dogovorjenih nalog, potem bo za nas
- Beršnjak pri Celjanih...
težak prav vsak nasprotnik. Zato sta ta dva prva kroga zelo pomembna, v smislu tega ah dobimo zagon ali ne,« so bile sklepne besede celjskega stratega.
»Gremo na zmago!«
Novo sezono, ko se bodo po dveh letih spet predstavili med elito, nestrpno pričakujejo tudi nogometaši velenjskega Rudarja. Klub je zapustil Dragan Sprečako-vič, prišli pa so Nejc Omla-dič, Robert Funtek, Borut Pušnik, Dejan Vršovnik, Goran Dragič in Joviša Kraljevič. Tako kot celjski CMC Publikum so tudi velenjski knapi odigrali osem pripravljalnih tekem. Dvakrat so zmagali (Pula 3:1, Aluminij 2:0), enkrat igrali neodločeno (SAK 2:2) in petkrat izgubili (Drava 1:3, Bela Krajina 4:1, Rijeka 4:0, Zagreb 2:1, Čakovec 2:3).
»Ne glede na naš status smo čisto normalno moštvo z normalnimi igralci, pripravljali smo se enako kot druge profesionalne ekipe. Nekateri ocenjujejo, da bomo lahek plen za nasprotnike, s čimer se nikakor ne strinjam. Posamezne prijateljske tekme so pokazale, da
znamo in zmoremo dokaj dobro igrati tudi z veliko bolj izkušenimi moštvi,« je povedal trener Rudarja Drago Kostanjšek. Velenjčani so prvo prijateljsko srečanje odigrali z Dravo, z istim tekmecem bodo začeli tudi prvenstvo. »Naš prvi nasprotnik bo Drava. Naj se sliši še tako čudno - igrali bomo na zmago. Zavedam se, da bodo enako razmišljah tudi domačini, tekma pa bo pokazala, kje je kdo in kaj je sposoben kdo narediti. Kakšno moštvo pa bi bili, če bi že na prvo tekmo odšli brez ambicij. Zaupam fantom!« je svoj optimizem pokazal Kostanjšek, ki je najbolj zaslužen za to, da Rudar znova nastopa med elito. Pomemben člen velenjskega moštva bo gotovo tudi Edi Borštnar, nogometaš iz Štor: »Na prijateljskem srečanju z Dravo smo sicer izgubili, a smo tekmo odigrali zelo kvalitetno. Spoznali smo tako njihove slabosti kot kvalitete. Moramo se zavedati, da je Drava zagotovo ena najmočnejših ekip v tej ligi. Na prvi tekmi nam bo zagotovo zelo težko, vendar se ne bomo predali in gremo na zmago!«
JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ
MED GOLI
SOBOTA, 23. 7.
1. SNL, 1. krog: Ptuj: Drava - Rudar Velenje (17.30).
Sistem mora biti znan do novembra
Na zadnjem sestanku združenja slovenskih košarkarskih prvoligašev so za začasnega predsednika izvolili Miša Letonjo, dolgoletnega košarkarskega delavca šoštanjske Elektre in enega najbolj zaslužnih za preporod košarke v Šaleški dolini. Letonje je ob tem, da se v združenju celo leto praktično ni delalo, sprejel izziv in si že zadal smernice dela.
»Kot je znano, smo na zadnjem sestanku združenja klubov prve lige sprejeli sistem za sezono 2005/06, ki ga je izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije (KZS) tudi potrdil. Nato smo prišli do dejs tva, da moramo izvoliti no vega predsednika. Ob kandidaturi Radovana Lorbeka, ki ji je veČina nasprotovala, sem se sam odločil za kandidaturo in ob podpori klubov sprejel mesto začasnega predsednika združenja. V združenju se med koncem ene in druge sezone ni nič dogajalo, nato pa smo na vrat na nos sprejemali nekakšne kompromisne odločitve okrog števila klubov v 1. A ligi in sistema tekmovanja. Po pogovoru z večino predstavnikov klubov, ki igrajo v 1. A ligi, sem se odločil, da moramo sistem za novo sezono 2006/07 sprejeti vsaj do novembra. Tako bomo klubom povedali, kaj jih čaka, ne pa da se še ob koncu sezone pravzaprav ne ve, kdo izpada in kdo prihaja v ligo,« je v uvodu povedal Letonje.
VI. A ligi 12 ekip
Dotaknil se je tudi klubov, ki bodo v prihodnji sezoni nastopali v Jadranski ligi: »Ob znanem tekmovalnem sistemu želimo do novembra vedeti, kako bo v prihodnje s tremi klubi v Jadranski ligi, ki bodo v novi sezoni že od začetka igrali tudi v 1. A ligi. Okvirno je določeno, da naj bi bilo v sezoni 2006/07 v ligi 12 ekip, torej štiri iz Jadranske lige ter sedem ekip, ki si bodo zagotovile obstanek v druščini najboljših. Po tej sezoni bosta namreč izpadli dve ekipi. Dvanajsti član bo prvak 1. B lige. Takšen sistem v večini podpirajo tudi
klubi in na tem bomo gradili nov sistem, ki bo do novembra odprt za predloge klubov in KZS. Takrat pa mora biti vse jasno, saj bomo samo tako lahko delali. Z mano ah brez mene na čelu.«
Mali v Elektri
Mišo Letonje je potrdil tudi novico, da se je Elektra dogovorila z Gregorjem Mali-jem, 20-letnim in 197 cm visokim branilcem iz Uniona Olimpije, ki bo okrepil vrste šoštanj skega prvoligaša. Mah je ta čas na pripravah reprezentance Slovenije, ki se pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu do 21 let pod budnim očesom bivšega trenerja Elektre Anteja Perice. Prav on ga je Šoštanjča-niom tudi priporočil. Poleg Malija ima Elektra trenutno sedem izkušenih igralcev (Miha Cmer, Nikola Ivanovič, Marjan Vidovič, Srboljub Nedeljkovič, Mitja Goršek in Salih Nuhanovič), še vedno pa se ne ve, kaj bo z Da-riem Krejičem in Marinom Bursičem, ki iščeta klub v tujini. Ob njunem odhodu, naj bi se ekipa Elektre okrepila še na poziciji krilnega igralca, preostala mesta pa bodo v ekipi Dušana Haupt-mana zasedli mladi domači igralci. Seveda pa se bodo v klubu enako kot v lanski sezoni ob morebitni uvrstitvi v ligo za prvaka še dodatno okrepili.
JANEZ TERBOVC
Po nekajtedenskih pogajanjih so košarkarji Pivovarne Laško vendarle dobili novega organizatorja igre. Odločili so se za 31-letnega hrvaškega branilca Damirja Milačiča, ki bo po dobrih štirih letih znova igral v Sloveniji. Predtem je že nosil dres Uniona Olimpije in kratek čas tudi moštva Hopsov s Polzele. Med drugim se je zanj ogrevala tudi Cibo-na, njegov zadnji klub pa je bil belgijski Charleroi. Laščani zdaj za njegovo igralno mesto iščejo še domačo zamenjavo, medtem ko naj bi bila strelec z zunanjih položajev in center Američana. (JŽ)
nedelja, 24. 7.
... in Borštnar pri Velenjčanih - nogometaša, od katerih lahko največ pričakujemo.
1. SNL, 1. krog: CMC Publikum - Maribor Pivovarna L ko (20).
www.novitednik.com
Morje, oprema in ribe
Ljubezen in predanost prinesla zavidljivo število uspehov - Mlada generacija po sledeh starejših tekmovalcev
Morski ribolov bi zagotovo lahko uvrstili med adre-, nalinske športe. Ko stojiš na obali ali na čolnu in se boriš z več kot metrsko in ne-kajkilogramsko ribo, to zagotovo ni mačji kašelj. »Adrenalin kar 'šprica' iz ušes,« so besede Bojana Šalamona, odličnega morskega ribiča, pred katerim ni varna nobena, še tako trdoživa riba. Začel je pri rosnih šestih, 48 let kasneje je morski ribolov še vedno njegova največja ljubezen. Velika želja, da bi svoje znanje prenesel tudi na druge, ga je skupaj še z nekaterimi zagretimi ribiči leta 1987 pripeljala do ustanovitve Športno ribiškega društva za morski ribolov Aero Celje. Njihovi tekmovalni rezultati so vrhunski.
Že od vsega začetka skrbijo za podmladek, kar se jim obrestuje z rezultati, ki so iz leta v leto boljši. V18 letih so dosegli zavidljive uspehe. V mlajših selekcijah se lahko pohvalijo s številnimi državnimi prvaki, tako med kadeti kot med mladinci (Andrej Maslo, Jure Draksler, Tomaž Štolfa, Aleš Manfreda ...), vsako leto imajo tudi kakšnega člana v državni reprezentanci. Letos so na mladinskem in kadetskem državnem prvenstvu s prenovljeno kadetsko selekcijo dosegli znova lepe uspehe, saj so bih med štirimi najboljšimi kar trije celjski tekmovalci. Nadja Pintar je osvojila 2., Blaž Ribič 3. in Žan Holzknecht 4. mesto, med mlajšimi mladinci je bil Aleš Logar 3., med starejšimi mladinci pa Matic Koren prav tako 3.. Poleg domačih uspehov se lahko pohvalijo tudi z medaljami s svetovnih prvenstev. Uspešni so tudi v članski selekciji, kjer še posebej v zadnjih letih dosegajo res zavidljive uspehe. Bojan Ša-lambn je lani in letos postal državni prvak v lovu iz zasidranega čolna na roko, v isti disciplini so osvojili tudi ekipno državno prvenstvo (Jure Draksler, Nevenka Begič in Šalamon). »Med drugim se udeležujemo tudi največjega tekmovanja v Evropi, to je lova s položnih obal v valovih z obale ah t.i. Surf castinga na Sardiniji, kjer sem lani v konkurenci 220 tekmovalcev zmagal med posamezniki v absolutni konkurenci ter v klasifikaciji tujcev in poleg velikega števila praktičnih nagrad prejel tudi potovanje za dve osebi po lastni želji; izbral sem Zanzibar. Uspešen je bil tudi Aleš Manfreda, ki je osvojil 8. mesto. Letos posamezno nismo bili tako uspešni, smo pa dosegli ekipno najboljši rezultat - 11. mesto (Šalamon, Begič in Vili Žgavec),« je le
Bojan Šalamon s svojo najljubšo trofejo - lampugo iz Zanzibarja
nekaj izmed uspehov izluščil odličen tekmovalec in podpredsednik celjskega društva Bojan Šalamon. Uspehov je res veliko in prav vseh ni mogoče izpostaviti.
Do znanja v šoli ribolova
Športno ribiško društvo za morski ribolov Aero Celje šteje približno 40 članov. Zaradi velikih stroškov težko pridobivajo nove člane, a se s pomočjo sponzorjev, ki jih glede na rezultate ni težko dobiti, uspešno borijo tudi s tem. Veseli so vsakogar, včlanite se lahko kadarkoli.
»Nove člane naučimo vse o morskem ribolovu. Članska pristojbina za člane letno znaša 20 tisoč tolarjev, mladince in kadete društvo sponzorira s članarino. Pomagamo jim pri nabavi opreme, organiziramo šolo ribolova, skratka naučimo jih vse, kar morajo vedeti o morskem ribolovu. Potrebna sta le volja in nekaj denarja, za ostalo poskrbimo mi,« nadaljuje Šalamon, drugače tudi član izvršnega odbora pri Zvezi za športni ribolov na morju Slovenije ter aktivni član tekmovalne komisije. Tekmovalni sistem je tak, da se tekmovalci najprej udeležijo društvenih prvenstev, najboljših šest gre nato na državno prvenstvo. Tako v društvu skrbijo, da se letno udeležijo čim več tekmovanj, tako domačih državnih in pokalnih prvenstev ter medklub-skih tekmovanj kot tudi raznih tekem v tujini. Tekmovanja so ekipna in posamična, odvisno od tekmovalne zvrsti. V Sloveniji na državnih prvenstvih tekmujejo v lovu iz zasidranega čolna s palico, v lovu iz zasidranega čolna na roko, v lovu iz skalne in zida-
ne obale. Poleg naštetih panog, v katerih tekmujejo v Sloveniji, pa se v tujini, vendar le posamezno, merijo tudi v lovu iz plavajočega čolna, Big game fishingu - lovu na največje ribe - ter v Surf castingu - lovu s položnih peščenih obal v valovih - in na raznih drugih priložnostih tekmovanj ih.
Ne le odličen ribič, tudi inovator
Tako kot obstaja več tekmovalnih panog, obstajajo tudi različne tehnike lovljenja znotraj le-teh. Od vrste tekmovanj je odvisno tudi, kakšne vabe se bodo uporabljale. »Tekmovanje v lovu na zo-batce in druge morske ropa-rice izgleda nekako takole: zvečer pred tekmovanjem je verifikacija, najprej je treba opraviti obveznosti do prireditelja. Ko nastopi polnoč, dobiš vreče s številkami za
ulov, in nato lahko štartaš. Tekmovanje traja od polnoči do treh popoldne. Čas od polnoči do svitanja naj bi se porabil za lov ali za pripravo vabe; loviš na primer lignje ali male ribe, tako da si do svitanja, ko začnejo ro-parice prijemati, maksimalno pripravljen. Vabo si lahko naloviš tudi prej, vendar je za to potrebna primerna posoda oziroma bazen za hrambo vabe. Sam sem razvil bazen z akvarijsko Črpalko, v kratkem pa bom izdal tudi knjigo, v kateri bom opisal lov s palico na roparice, ki sem ga razvil sam,« vedno bolj preseneča Šalamon, ki je tudi svojevrsten inovator. Na nekaterih tekmovanjih se ocenjuje skupna teža rib, spet drugje šteje le najtežja riba.
»Lampuga je tista prava«
Veliko je trofej, ki jih je odličen celjski ribič nalovil po svetu, tako da se težko odloči za eno samo. A vendar po kratkem razmisleku pove, da je najbolj navdušen nad lampugo (angl. dorado), ki jo je ujel decembra lani na Zanzibar-ju. Izredno borbeno ribo je dobil na zelo tanko vrvico (30 lib), na kar je še posebej ponosen. Sam pravi, da svojega ulova nikoli ne tehta, dovolj so mu fotografije, ki jih skrbno hrani in vedno z veseljem pokaže. Da zna pripraviti tudi odlične ribje specialitete, najbrž ni treba izgubljati besed.
Če se želite tudi sami preizkusiti v morskem ribolovu in preživeti nekaj dni ob lovljenju rib na Komatih ah se le za en dan izmuzniti iz vsakdanjega življenja na slovensko obalo, lahko pokličete na 040 742 310, kjer boste dobili vse potrebne informacije.
JASMINA ŽOHAR
NA KRATKO
Ekipa Gorenja je na 9. vzponu na Sleme štela kar 111 članov.
Helešič in Kališnikova najhitrejša
Velenje: Kolesarski klub Energija Velenje je vložil veliko energije za pripravo zahtevne kolesarske prireditve, deveti vzpon v Zavodnje, ki se je letos prvič končal pri Andrejevem domu na Slemenu. Organizatorji so zabeležili rekordno število udeležencev - 311. Na cilj je s časom 35 minut in 23 sekund kot prvi pripeljal Andrej Marovt Helešič (KD Radenska Rog), 12 minut za njim pa je prikolesarila najboljša ženska tekmovalka Mojca Kališnik (KD Mengeš). »Že lani sem bila prva in moram povedati, da je to dobro pripravljen vzpon. Zato čestitam organizatorjem za tako lepo izpeljano tekmovanje,« je na kratko svoje zadovoljstvo izrazila Gorenjka. V dobri uri je na cilj prikolesaril najmlajši udeleženec Benjamin Razbornik iz Doliča, medtem ko je bil med najtežjimi kolesarji zagotovo Marjan Novak iz Kranja. Najštevilnejša je bila ekipa kolesarjev Društva za športno rekreacijo Gorenje. »Našteli smo 111 prijav iz Gorenja, iz športnega društva Premogovnik Velenje jih je bilo letos prvič 47,« je dejal vodja tekmovanja Roman Bor. Idej za prihodnost je veliko. Kar nekaj so jih nadebudni organizatorji KK Energija že uresničili. Lani so dobili občinsko priznanje za najboljšo organizacijo rekreativne prireditve. Letos so se znova izkazali. Zbrali so dovolj praktičnih nagrad, da so bili izžrebani domala vsi kolesarji, ki so si nenazadnje v Topolšici lahko privoščili še kopanje v termalnem bazenu. (Foto: HJ)
Randulovičeva četrta okrepitev
Celje: Ljubljanska košarkarica Nataša Radulovič, ki je zadnjih pet sezon igrala za Ježico, je nova članica celjskega Merkurja. 23-letna in 180 centimetrov visoka slovenska reprezentantka je z državnimi prvakinjami podpisala enoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja. Po Anji Prša, Liviji Libicovi in Nastji Kvas je Radulovičeva četrta okrepitev celjskih košarkaric za sezono 2005/06. »V Celje sem prišla, ker želim napredovati. Igranje v pokalu Fiba in ligi Trocal je zame vehk izziv, zato komaj čakam, da se sezona začne. Kolikor sem uspela slediti, bomo letos res imeli odlično ekipo, delo trenerja Borisa Zrinskega pa poznam že iz reprezentance. Resnično sem zelo vesela, da smo se z vodstvom celjskega kluba uspeli dogovoriti za sodelovanje,« je po podpisu pogodbe povedala Nataša.
Okoli 80 judoistov na Lopati
Lopata: Judo kamp Sankaku bo od ponedeljka pa do konca julija gostil okoli 80 judoistov s celega sveta, ki se bodo pripravljali za bližajoče SP v Kairu v začetku septembra. Organizator in trener JK Sankaku Marjan Fabjan pričakuje tekmovalec iz Avstrije, Nemčije, Italije, Brazi lije, Holandije in z Madžarske. Priprave, ki bodo vljuče-vale tudi kondicijske treninge, bodo letos prvič potekale v sicer še nedončani dvorani na Lopati, a bodo pogoji veliko boljši kot v preteklih letih. Množične treninge bodo čimbolje skušali izkoristiti tudi štirje domačini, Urška Žolnir, Petra Nareks, Lucija Polavder in Roki Dragšič, ki bodo prav tako nastopili na SP v Kairu.
1/ivod bo branil naslov
Edmonton: Nekdanji jugoslovanski rekorder v skoku v višino, Celjan Branko Vivod, v teh dneh potuje na svetovne veteranske igre v Kanado, kjer bo branil naslov najboljšega izpred štirih let v Melbournu. »Lani sem imel poškodovano nogo, vendar vseeno upam na najboljše. Torej da se vrnem domov še z eno zlato medaljo,« je pred odhodom povedal Vivod. (JŽ)
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV. ETAŽNI NACRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV. POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOMUNALNIH NAPRAV. MERITVE ZA PROJEKTIVO. INŽENIRSKA GEODEZIJA. GPS MERITVE. NEPREMIČNINE
GEODETSKE MERITVE
Nesrečni
velenjski skakalci
Šlandrov trg 20, Žalec. tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
V	zadnjih dneh je v smučarsko skakalnem centru v Velenju zagorelo že drugič. Prejšnji petek je zagorela klubska brunarica in pred dvema dnevoma še novi sodniški stolp ob smučarski skakalnici iz umetne mase. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil na objektu po nestrokovni oceni za okrog 15 milijonov tolarjev škode. Prve ugotovitve ogleda in zbiranja obvestil kažejo, da naj bi bil ogenj podtaknjen. Policisti in kriminalisti za sum storitve kaznivega dejanja požiga še intenzivno zbirajo obvestila.
V	skakalnem centru ob velenjskem gradu, kjer so prizadevni člani Smučarsko skakalnega kluba Velenje in OK Revije skokov Velenje 2005 pred nekaj dnevi uspešno izpeljali prvi dve tekmi za FIS letni Celinski pokal, je v zadnjih petih dneh zagorelo že drugič. Prejšnji petek so v požaru klubske brunarice, kjer so lani obnovili celotno ostrešje, zgorele smuči in kombinezoni ter nekaj druge klubske opreme vključno s kuhinjo. V sredo okoli 14. ure pa je zagorel sodniški stolp iz umetne snovi tik ob 85-
HALO, 113!
Na nasprotni vozni pas
Do hujše prometne nesreče je prišlo v sredo zvečer na glavni cesti izven Črnove. 61-letna voznica osebnega avtomobila je izven Črnove zapeljala levo, na nasprotno smerno vozišče, po katerem je pripeljal 37-letni voznik tovornega vozila s priklopnim vozilom. Kljub zaviranju in umikanju slednjega v desno sta vozili siloviti trčili, voznica osebnega avtomobila pa se je pri tem huje ranila. Iz avtomobila so jo morali reševati gasilci, zaradi hudih poškodb pa se trenutno zdravi v celjski bolnišnici.
Mladeniča kradla
Mozirski policisti bodo ovadili dva mladoletnika, ki naj bi v noči na torek vlomila v gostinski lokal na Savinjski cesti v Nazarjah. Ukradla naj bi le zavojček cigaret, nakar ju je pregnal lastnik lokala. Več škode pa sta povzročila z vlomom, saj le-ta znaša 200 tisočakov. Mladoletnika naj bi bila doma z območja Mozirja, z njima pa so možje v modrem že opravili razgovore.
Kje je audi?
Konjiški policisti preiskujejo tatvino osebnega avtomobila znamke Audi A6, 2,5 TDI, svetlo rjave barve, z registrsko številko CE E9-160. Neznanci so avtomobil odpeljali v torek zjutraj z dvorišča stanovanjske hiše v kraju Gorenje pri Zrečah. Škode je za več kot tri milijone tolarjev.
Padel z lestve
V ponedeljek se je na gradbišču zasebne hiše v Vinski Gori zgodila huda delovna nesreča, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. 33-letni delavec se je pri razkladanju lesene konstrukcije hiše povzpel na priklopno vozilo, na katerem je bila naložena omenjena konstrukcija. Med premestitvijo sponke dvigala in premikanjem je stopil na leseno letev, ki je popustila pod njegovo težo in padla iz ležišča. Delavec je padel z višine dobrih dveh metrov na tla, kjer je obležal hudo telesno poškodovan.
Kmalu po avtocesti od Maribora do Kopra
Kot so sporočili iz Dar-sa, so izvajalci v okviru zaključnih del na vzhodnem platoju pred predorom Trojane (iz celjske smeri) v sredo zjutraj zaprli začasni polovični priključek glavne ceste Ljub-ljana-Celje na avtocesto Vransko-Trojane v smeri Celja in preusmerili promet na avtocestni priključek Trojane.
Promet v križišču glavne ceste Celje-Ljubljana, po avtocestnem priključku Trojane in regionalni cesti Tro-jane-Izlake bo tako do predaje prometu avtocestnega odseka Trojane-Blagovica urejen z začasnim semaforjem. Spremenjen prometni režim bo veljal, dokler ne bo promet stekel po 8,2-ki-lometrskem avtocestnem odseku Trojane-Blagovica, kar naj bi se predvidoma zgodilo 13. avgusta. S predajo avtocestnega odseka Trojane-Blagovica bo promet mogoč po celotni 230 kilometrov dolgi avtocesti od Maribora do Kopra.
metrski skakalnici. Gasiti so začeli velenjski gasilci, na pomoč pa so zaradi pomanjkanja vode poklicali še gasilce iz Pesja, Šaleka, Vinske Gore in Premogovnika Velenje. Zgornji del stolpa je popolnoma zgorel, pritličje in nadstropje pa sta močno poškodovana. Požar je v celoti uničil skoraj vso premoženje kluba, predvsem pa opremo mladih skakalcev.
Odgovorni v smučarskem centru sumijo, da gre za namerno podtaknjen požig ter za skrajno neodgovorno in nezaslišano dejanje piromana, ki si je na tak način popestril poletni dan.
Tragedija za klub
Po besedah Jožeta Ogra-jenška, sekretarja SSK Velenje, je zaradi požara tragedija toliko večja, saj se klub preživlja izključno z dona-torskimi sredstvi. »In žal nam še od tega vzame država 20 odstotkov, kar vodi v propad predvsem manjše klube, ki nimajo večjih sponzorjev.« Ograjenšek ob tem opozarja vse klube, da naj, v kolikor še nimajo zavarovanih objektov, to čimprej storijo. »Naš objekt je bil zavarovan do leta
2003, a zaradi previsokih stroškov vzdrževanja objektov ter plazu, ki nam je uničil kar nekaj površin, nismo imeli denarja za plačevanje premij,« pojasnjuje.
Pred petimi leti se je klub z vso opremo moral seliti iz Vile Biance na sedanjo lokacijo, kjer so v brunarici in na sodniškem stolpu hranili predvsem novejšo opremo, od pohištva do smučarske opreme. V požaru stolpa pa so največjo škodo utrpeli predvsem mladi skakalci, ki so ostali brez smuči, kombinezonov, vezi in ostale opreme. Gre za precejšnjo škodo - cene smuči znašajo od 50 do 90 tisoč tolarjev, cene vezi se gibljejo okoli 60 tisoč, vrednost kombinezonov pa znaša od 36 tisoč tolarjev dalje. Je pa v poletnem času težko dobiti opremo, »saj v Elanu še niso začeli izdelovati smuči, stare zaloge pa so pokupljene. Za pomoč, predvsem za rabljeno opremo, smo zato poprosili ostale slovenske klube«. Ograjenšek še dodaja, da je položaj za klub toliko slabši, saj klub letos praznuje 50-letni-co delovanja, ki so jo želeli primerno obeležiti.
MATEJA JAZBEC Foto: ALOJZ HUDARIN
Priporočamo vam uporabo internetnega poslovanja preko elektronskega bančništva in spletne poslovalnice KLIK, uporabo storitev preko telefona HALO banka ter uporabo sodobnih instrumentov za poslovanje, kot so plačilne kartice.
j) banka celje
Spoštovani!
Obveščamo Vas, da agencija Braslovče zaradi prenove, od 1. avgusta 2005 do predvidoma 15. oktobra, ne bo poslovala.
V času prenove vas vabimo, da nas obiščete na začasni lokaciji, v prostorih agencije Polzela, kjer boste lahko opravili vse bančne posle.
Depozitna enota bančnega avtomata za polog gotovine in plačilo položnic v tem času ne bo delovala, medtem ko boste bankomat za dvig gotovine lahko uporabljali na isti lokaciji.
Bowling zvezd:
Tematske otroške delavnice:
Tuškove filmske matineje:
Premiera filma Sahara:
Celjski novinarji zgroženi nad delom policije
Novinarji celjskega aktiva Društva novinarjev Slovenije so zgroženi, da se delo celjske dopisnice Pop TV Damjane Seme obravnava v zaupnem policijskem poročilu.
Spomnimo, da naj bi poslanec SLS Franc Kangler na aprilski seji komisije državnega zbora za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb zastavil vprašanje, kako lahko nekateri novinarji v Celju prihajajo do informacij o predkazenskem postopku zoper celjskega župana Bojana Šrota. Policija je poslancu odgovorila s posebnim poročilom, v katerem omenjajo delo dopisnice Pop TV;
Pomočnik generalnega direktorja policije Marjan Er-hatič in predsednik omenjene komisije Davorin Terčon sta sprva zanikala, da bi bila Semetova omenjena v poročilu, in tudi Kangler je zanikal, da bi sploh postavil omenjeno vprašanje. Semetova, ki pravi, da je imela druge informacije, pa je vztrajala in po dveh mesecih so ji v torek le omogočili vpogled v zaupno poročilo, kjer je na eni strani omenjeno tudi njeno delo. Sicer ne neposredno njeno ime, pač pa se omenja delo celj-
ske dopisnice Pop TV. Ker je Semetova v Celju edina dopisnica te televizije, seveda ni vprašanje, kdo je v poročilu omenjen.
Celjski aktiv DNS je v izjavi za javnost poudaril, da je nedopustno, kar se je zgodilo novinarki Damjani Seme, hkrati pa se sprašuje, ali policija nemara nadzira tudi delo drugih novinarjev. Opozarjajo še, »da je vsak takšen nadzor v demokratični družbi, ki spoštuje načela neodvisnega novinarstva in pravne države, nesprejemljiv, saj posega ne samo v novinarjevo pravico do svobodnega poročanja, ampak tudi v pravico javnosti do obveš-
OBVESTILO NAROČNIKOM !
Naročnike Novega tednika obveščamo, da lahko kartico ugodnosti dvignete na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova 19, Celje od 7.30 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 12.00.
I Seznam prodajnih mest oz. lokalov s popusti, ki jih omogoča ! I kartica Novega tednika, objavljamo na strani 32.
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je včeraj odredil izredni nadzor, v katerem naj bi ugotovili, kako in zakaj so se zbirali podatki, ki so navedeni v omenjenem poročilu, poleg tega pa je z dela dokumentacije pripravljen umakniti oznako »zaupno«.
čenosti. Še posebej zaskrbljujoče pa je, da policija takšno delo opravlja po naročilu državnozborske komisije, ki naj bi nadzorovala zakonitost policijskega dela - da torej policija to počne v službi politike... Takšno početje razumemo tudi kot nedopusten pritisk in poskus zastraševanja novinarjev, ki so pri opravljanju svojega poklica dolžni slediti profesionalni novinarski etiki. Ta jim v prvi vrsti nalaga, da dosledno »branijo načela svobode zbiranja in objavljanja informacij in pravico do izražanja mnenj« (iz Preambule Kodeksa slovenskih novinarjev). Vsekakor niti policija niti politika nista pristojni za to, da preverjata ali ocenjujeta način in profesionalnost dela kateregakoli novinarja.« ŠO
V Planetu Tuš največ - kino vstopnice 500 SIT!
Novosti v supermarketu Planet Tuš:
Dejstvo je, da se v Planetu TUŠ vedno trudimo, da bi našim kupcem in obiskovalcem ponudili največ. Zato bomo v kinematografih Planeta TUŠ začeli akcijo s sloganom » V Planetu TUŠ največ«. Od petka, 22. julija pa vse do 7. avgusta boste lahko v Planetu TUŠ kino vstopnico kupili za samo 500 SIT, hkrati pa se potegovali še za 170 ur brezplačnega bovlinga. Prav tako pa bomo v času trajanja akcije poskrbeli tudi za presenečenja v dvorani. Torej ne zamudite idealne priložnosti in si odlične filme letošnjega poletja oglejte za samo 500 SIT.
• • •
Poletje na Planetu Tuš
Golf v kolesarko
V sredo se je v središču Celja, pred mestno občino, zgodila prometna nesreča, zaradi česar je bil do središča onemogočen dostop z vozili. Kot smo izvedeli, je voznik osebnega avtomobila Golf zbil kolesarko, a se nihče na srečo ni telesno poškodoval. SŠ - Št. 54 22. julij 2005
temeljito prenovili in vam g
Med poletjem pa se ne bomo le zabavali. Ko se vrata našega supermarketa v Planetu Tuš zaprejo, trgovino preplavijo različni mojstri. Prične se premeščanje, razbijanje, polaganje in še mnogo drugega. Kljub temu, da se bomo v času prenove trudili za nemoteno obratovanje supermarketa, vas prosimo za razumevanje. Supermarket Planet Tuš bomo namreč nekje do septembra v jeseni ponudili še lepšega in bolj bogato založenega.
Poletje je sicer čas, ko ostanejo od sonca razgrete ulice Celja prazne, a po hladnih senčnih kotičkih se dogaja marsikaj zanimivega.
Vsak drugi četrtek bodo vse do pozne jeseni bowling Planeta Tuš razsvetljevale slovenske zvezde. V podiranju kegljev se bodo namreč za pokal Bowling zvezd merili znani Slovenci. Namen njihove igre pa ni le v druženju in zabavi. V Tušu bomo znesek v dvojni vrednosti zbranih točk najboljše igre naše bowling zvezde namenili v dobrodelni namen - za hišo zavetja za otroke "Malo hišo" iz Pilštanja. Do sedaj so se za pokal pomerili Six Pack Čukur, Peter Poles in Alya in
------------------skupaj priigrali že 752 tisoč tolarjev.
V četrtek, 28. julija, ob 21. url pa vas v bowlingu Planeta Tuš že čakajo nove zvezde, Y0-Z0 in Fredy Miler.
V	Planetu Tuš smo poskrbeli tudi za naše najmlajše.
V	Oslarijah se namreč vsak delovnik od 10. do 13. ure odvijajo zabavne tematske delavnice. Doslej smo se učili plesa in gledališkega nastopanja. V zadnjem tednu julija pa bo čarodej David najmlajše naučil čisto pravih čarovniških trikov. Vsa pridobljena znanja bodo malčki v petek, 29.7., ob 18. uri v Planetu Tuš prikazali tudi nam. Varstvo v Oslarijah pa smo za njih pripravili tudi v popoldanskem času, med tednom med 15. in 20. uro in ob sobotah med 9. in 20. uro.
Naši najmlajši pa se lahko vsak mesec zabavajo tudi ob TUŠkovih matinejah. Tokrat se bo zgodila v soboto, 23. julija ob 10. uri v kinematografih Planeta TUŠ. Ogledali si boste Andersenovi risanki Mala morska deklica ter Grdi raček. Filma sta sinhronizirana v slovenščino! Pred filmom vas bo zabaval čarodej in balonar David, vsi mali navihanci pa prejmejo tudi drobno presenečenje Planeta TUŠ. Ne zamudite torej TUŠkove matineje, ki si jo lahko otrok in njegov veliki spremljevalec ogledata za samo 600 SIT.
Vremenarji so nam letos obljubljali najbolj vroče poletje, kljub temu pa, da temu ni tako, je v Planetu TUŠ vseeno vroče. Na sporedu je namreč humoristična akcijska pustolovščina SAHARA. S svečano premiero smo navdušili vse tiste, ki so si film želeli ogledati prvi, prav tako smo podelili lepe nagrade - eden izmed obiskovalcev bo odpotoval na 10 dnevno potovanje v Grčijo in z dobrim filmom poskrbeli za vročino v dvorani. Film bo na sporedu do 3. avgusta, za vse tiste pa, ki si ga v tem času ne boste uspeli ogledati, ga bomo reprizno predvajali od 18. avgusta dalje.
Last MinuteCenter"
tel.: 03/492 42
.lastminutecenter
30.7., 6-, 13.8.-Apartma' 7 dni, nočitev,U
30.7., 6., 13.8. - Hotel Riviera ' 7<h)i,tajtrk, >clzU
1..8.8.-App. Pink House " 7dni,noćitev,>cizU
30.7., 6:, 13.8.-Vile Taias ourS2/3".7dni,polpennon
27.7, 3., 10.8. - Sidi Slim— dni, polpenzion, Xciz L)
>300 SIT 300 SIT 600 SIT" "iÔ igralnih
Zdravilišče Uškod.d.
ÎPAMA
1 DOPLAČILO ZA AVTOBUSNI
'ví
Večkratni obisk okrepčevalnice PRI MOSTU se nagrajuje!
počitnice ííTuniaiji - Djerba - SUPER CEME
NOVA PRENOVEUENA TURISTIČNA AGENCJA ILIRIKA V CELJU!
Ilirika turizem, Celje, Cankarjeva 1
——- Št. 54 - 22. julij 2005
NXKC
DUBROVNIK RULETA"
LETALO, 7 «POL
3.IN4.0SEBAV /3 OZ. 1/4 SOBI 15.000 SI
69.900
OTOK ŠIPAN HOTEL ŠIPAN"*
LETALO-BUS, 7<P0L
OTROK 0012 L£T (2+1)40%
OREBiČ HOTEL K0M0D0R"
LETALO-BUS, 7xP0L
OTROK DO 12LET I2+1)-3IW
68.900 59.900
HOTEL COLENTUM"'
7* ALL INCLUSIVE 30.7.
NEUM HOTEL STELLA'" 7* POL 23.7.
99.900 « 49.900
DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHN1KA0175 06170
V Bohinju prvi bio hotel v Sloveniji
poglej in odpotuj!
do 30.7-/3D/POL 22.470 Sončkov klub v PORTOROŽU
12 let 50% p
PARIZ in DISNEYLAND
5-dnevňi avtobusni izlet,
11.8./5D/NZ 39.900
Soníkov klub v ČRNI GORI
2* Obala, doplačilo za prevoz in i izlete 15.900 SIT
NEUM. Južna Dalmacija
3* Stella, brezplačno za otroka do 12 let
23.7.-20.8/7D/POL 51.990
TUNIZIJA, Djerba
3* Miramar Djerba, letalo iz Ljubljane ali Zagreba
89.900
>d 25.500 20.. 27.8/7D/POL od 42.900
GRČIJA, Kreta
2« Vergas, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
30.7/7D/NZ 110.300
ŠPANIJA, Mallorca
2* Saga. letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje
129.740
SONČEK
TU I potovalni c*i Celje, Stanetova 20 • 03/425 M
mi se bodo lahko tudi dogovorili za različne možnosti sodelovanja. Prvi odzivi obiskovalcev hotela Zlatorog v Ukan-cu v Bohinju so izredno ugodni, zato Butinar in sodelavci niso presenečeni nad tistimi.
ki jih pri pridobivanju zahtevnih certifikatov poskušajo ovirati.
Ob bio prehrani pa v hotelu redno skrbijo za različne športne aktivnosti, razstave in druge kulturne in družabne
IZKORISTITE TEDENSKE
^ Terme Dobrna AKCIJSKE CENE
22. julij - 24. julij 2005	M . Cena j
Široki rezanci z gamberi in bučkami-Á la carte Lešnikova rolada Sladki užitek - napitek 1,20 del Skupinske vaje v bazenu hotela Vita Modra kopel v Zdraviliškem domu Solarij 4 minute v Hiši na travniku Kontrola holesterola (stiks) Ob vplačilu nad 30 EUR v igralnem salonu Casino Dobrna prejmete:
25. julij - 31. julij 2005	* Cena Jj
Zelenjavni krožnik • Á la carte	.200 ;
lagodna torta	300 Si ! Ledena čokolada 2 del
Sadna kopel v hotelu Vita	1.300 SIT
Solarij 6 minut v Zdraviliškem domu	$ 300 SIT
Oxy spa kapsula 45 minut v »Hiši na travniku«	3.900 SI i
Ugotavljanje osteoporoze s pisnim izvidom	1.900 Sli
Ob vplačilu nad 30 EUR v igralnem salonu	t x kopanje.
Casino Dobrna prejmete:	ali lx savna
Terme Dobrna d.d., tel. 03/7808 000, www.terme-dobrna.si
O GARDALAND BREZ GNEČE - 26.7. torek !!!
O GARDALAND V SOBOTO, 23.7.2005 ŠE NEKAJ PROSrm MEST, cena samo 9.500 SIT C> POLETJE 2005 -ugodna ponudba letovanja v Hrvaški SKC5-£&w|	»no name
hotel« v Poreču O POPUSTI ZA OTROKE, PLAČILO NA OBROKE
Boris Butinar, dolgoletni direktor hotela Lucija v Portorožu, ki je bil 18 let tudi gostitelj izleta 100 kmečkih žensk na morje v organizaciji NT&RC, je pred dvemi leti prevzel hotel Zlatorog v Ukancu v Bohinju. Po vzoru podobnih hotelov v tujini, še posebej v sosednji Avstriji, se je z ekipo sodelavcev odločil, da bo hotel v idiličnem bohinjskem kotu ob jezeru in pod slapom spremenil v prvi slovenski bio hotel.
»Zanimanje gostov za
hotel Zlatorog, ki je bil ustanovljen leta 1907, konec septembra postal prvi bio hotel v Sloveniji, kot sestavni del verige takih hotelov v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici in na Irskem. 80 odstotkov vseh živil, ki jih bodo ponujali v hotelu, mora imeti predpisano potrdilo o ekološki pridelavi. V Bohinju ekološko pridelane hrane ni dovolj. Kar je je, ostaja na domači mizi,« pripoveduje Butinar in razlaga, kako bodo zagotovili biološko pridelano hrano in zadostili zahtevnim predpisom. Svinjino, telečje meso, mleko in mlečne izdelke bodo vsaj
v začetku morali uvažati iz avstrijskega Beljaka, na pol zamrznjen kruh pa iz Nemčije. Letos so že drugič pripravili tudi bio tržnico, na katero želijo privabiti ekološke kmetije iz vse Slovenije, s kateri-
03/4284 300,03/4284302
/V T. •č*
•	pm»Jii&
SnMer's
Gosposka ulica 7.3000 Celje
tel.: 03 490 03 36
www.zniders.com
Pri nakupu 10-ih pizz vam podarimo
eno kopanje v Zdravilišču Laško in pizzo v Okrepčevalnici PRI MOSTU
velika pizza - odrasla vstopnica mala pizza - otroška vstopnica
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
tel. št.: 03 573 JO 91
m
IZLCTHII6?VA TURISTIČNA AÇtNCUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si
Vrhunski hoteli 3*. polpenzion, 7 dni, julija, avgusta in septembra že od 69.900 sit dalje/osebo 4*. polpenzion. 7 dni, julija, avgusta in septembra že od 99.900 sit dalje/osebo S*, polpenzion. 7 dni. julija, avgusta in septembra že od 109.900 sit dalje/osebo Možnost plačila tudi na kredit do 3 lat. Izkoristite edinstveno priložnost in nas pokličite.
prireditve in različna srečanja, zato ni čudno, da je prav Zlatorog med tovrstnimi objekti ob Bohinjskem jezeru med vodilnimi po obisku in zasedenosti.
TONE VRABL
■Mgr ms» zmem
RADIO, KI GA BERETE

TEDENSKI SPORED
iflřfri
RADIA CELJE
SOBOTA, 23. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev-Razprodaje, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodkiin odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni kviz z Majo Gorjup, 19.00 Novice, 19.15 Hit lista Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in 'regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Ptuj)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Harald Flis, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Harald Flis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Alpski val)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10,15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1(5.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Alpski val)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tédna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Poletne asociacije, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz - Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Studio D)

Posvojena Pakistanka na Radiu Celje?
Kdo je voditeljica in novinarka, ki je kot majhna pasla piške? To je bilo vprašanje, ki smo vam ga zastavili prejšnji teden, in med vsemi odgovori dobili le dva pravilna. Da gre za Bojano Avguštinčič, je pravilno ugotovil Tadej Škorjanc iz Štor, ki ga v našem oglasnem oddelku že čaka nagrada. Kdo pa je tokratna malčica, nam sporočite na naslov Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ... Med pravilnimi odgovori bomo tudi tokrat izžrebali nekoga, ki bo prejel nagrado.
Naša tokratna malčica je bila kot prava novinarka radovedna že ob rojstvu in je mesec dni prezgodaj pribodla na piano v slovenski prestolnici. Njena mama je morala tako popraviti svojo poročno obleko, ki je bila skrojena za malce večji trebuh. In »težave« so se začele. Spanje je bilo za malčico največja muka, tako da mora zdaj vse za nazaj »noter spravit«. Namesto spanja je raje čebljala do onemoglosti. Edini čas za spanje je bil pri stari mami na Gorenjskem, saj -je takoj, ko sta jo starša pripeljala čez Trojane, zaspala kot ubita. In potem so vsi sorodniki govorili njeni utrujeni mami, da tako ali tako z njo nima nič dela, ko kar naprej spi ... Spanje se je pri stari mami kmalu končalo, ko je začela pomagati na kmetiji, kjer je preživela vse počitnice in tudi vse konce tedna. S sestro sta dali vsem teličkom imena, pitali kure in skrbeli za zajčka, ki ga je po počitnicah čakala smrt in posmrtno življenje v trebuhih. Ampak ne njegovih varuhinj, da ne bo pomote!
Ko je malčica odrasla, je ob šoli začela bolj izkoriščati svoj glasbeni talent in še danes jo lahko vidite, kako gode v orkestru. Sicer pa obožuje hribe, za kar jo je navdušila predvsem mama, ki ni najbolj navdušena nad ležanjem na plaži. Po mami ima verjetno tudi nekaj navihanosti. Mama je namreč prav s to fotografijo pred nekaj leti v službi nahecala svoje sodelavke, da je posvojila Pakistanko. In za nekaj minut so ji celo verjele!
Kdo je torej tokratna malčica? Pobrskajte tudi po spletni strani www.radiocelje.com, kjer boste našli naše aktualne fotografije, ki vam bodo morebiti v pomoč pri primerjavi malčice.
AnžeJ Dežan otrok Radia Celje
Radio Celje vsako leto spremlja festival Melodije morja in sonca in tudi tokrat se je v tem času v Portorožu mudila Simona Brglez ter se javljala v program Radia Celje. Še posebej vesela je bila v soboto, ko. je strokovna komisija za zmagovalca razglasila na nek način »njenega« otroka Anže-ja Dežana. Anžej je namreč zmagal na drugem FCDT-ju Radia Celje pred osmimi leti in takrat je bil v strokovni žiriji ocenjevanja mladih glasbenih talentov tudi član tokratne žirije MMS-ja Vojko Sfiligoj. »Izjemni občutki so, ko mladi glasbeni talenti, ki jih predstavljamo v okviru FCDT-ja, dosegajo izjemne rezultate. Že zmaga skupaj z Omarjem na Bitki talentov je bila odličen rezultat, prvi festival in že takoj zmaga pa je sploh nekaj nepopisnega,« pravi Simona Brglez, ki je vesela, da se kažejo potrditve, da smo z odkrivanjem mladih glasbenih talentov res našli pravi recept.
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.30 Naj planinski dom, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14,00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Trinitas, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Studio D)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Poletna potepanja, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbor melodije tedna, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Pozabljeni, spregledani, prezrti, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih Radia Celje -lestvica, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Robin)
Bilo je super!
TUJA LESTVICA
1.	GHETTO GOSPEL -
2PAC FEAT. ELTON JOHN C
2.	WE BELONG TOGETHER - MARIAH CAREY
Žarova 88. Velenje igneta kaseto, ki jo [VS. na oglasnem îelje.
ičih lahko poslušate vsak
I'MiUHUJ.HITTTl ■KZZEnnjHi
(4)
1.	SRCE JE HOTELO DRUGEGA ■ MODRIJANI
2.	SLOVENIJA MOJA DEŽELA VrnEZI CELJSKI	(3)
3.	NEVRAČAJSE-NAVIHANKE (1)
4.	QMERMANSKA - ZREŠKA P0MLAD( 51
5.	DEKLETA IN LJBEZEN-
DVOJČICI Z JANEZOM	(2)
Predlog za lestvico:
DEDKU IN BABICI - ANS. ZALOŽNIK
SLOVENSKIH 5 plus
r GlASVESTl-RUBIN	(4)
2.	ZLATA MIS - ANS. CEGLAR (3)
3.	MOJ DOM JE SLOVENIJA-STHICI (1)
4.	RAD BI ZAPEL ZA UUDI -
ANS. JERNEJA KOLARJA	(2)
5.	WPNSKA - ANO UR'CO AL PEJ
DVEJ
(5)
LJUBEZEN JE BOLEZEN - KARAVANKE
Kot je že znano, se je pri Kulturnem centru v Laškem z obiskovalci Piva in cvetja minuli teden zabavala tudi ekipa Radia Celje. Naš radijski studio na prostem so obiskali nekateri glasbeniki, obiskovalcem smo podelili številne nagrade in jim izpolnjevali glasbene želje ter prirejali karaoke. Nismo se pustili zmesti niti škratu Poldetu, ki smo ga za vsak primer privezali na vrvico, da bi ga imeli pod nadzorom. Bilo je super! Na sliki so glavni krivci za zanimivo dogajanje pred studiem RC v Laškem. Z leve proti desni: Aljoša Bončina, Mitja Tatarevič, Mateja Jazbec, Branko Ogrizek - Poljapke, Brina Pungerčič, Dani Ilijevec - Mule, Maja Gorjup in Simona Šolinič. Manjkajo še Tone Vrabl, Bojana Avguštinčič, Bojan Pišek in Magda Ocvirk ter Matevž Cene, ki so prav tako pomagali ustvarjati pestro vzdušje Radia Celje na Pivu in cvetju.	Foto: MOJCA MAROT
NE PRESUŠITE NA RADIU CELJE
petek, 22. julija, ob 9.15: do opoldneva po slovensko
SPORNO NA MMS-ju
Plagiati, napačne razglasitve rezultatov, podeljevanje nagrad enim avtorjem in pozabljanje na druge, ocenjevalni sistem Melodij morja in sonca ter še marsikaj drugega so dvigovali prah na letošnjem festivalu. Je šlo res za masturbiranje enega od izvajalcev? Vse to bomo razkrili v tokratni oddaji Do opoldneva po slovensko.
Leon Novak, Stranje, Pristava Tončka Kolarič, Slovenska cesta 77. Središče ob Dravi
oglasnem oddefku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko i s priloženim ' i naslov: 19,3000 Celje.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo.
UREDNIŠTVO
ZAHVALE, POHVALE
Zahvala policistu
Policistu-kriminalistu Andreju Pečovniku se iz srca zahvaljujem za njegovo prijaznost in pomoč, ko me je napadel kolesar in mi iz rok iztrgal torbico.
Napadalec mi je s svojim dejanjem povzročil materialno škodo in hud čustveni pretres.
VERA TERŽAN, Dom ob Savinji, Celje
www.radiocelie.com
I/INTERSPORT
HHHBEŒemXHinSBHH
rOLERJI, ROUE in ŠOTORI^ ■ jjfii »y t °/o in TORBE
razprodaja tekstila
in obutve
5o
* MINERVA ŽALEC, d.d.
ike in kovin • Ponyiau 101 • 3302 Griže '1 36 200 • tax: *386 (0)3 71 36 288 i E-mail: uprava@minerva,si * httpi'Avww.minervasi/
VELIKA PONUDBA CEVI:
4
Sviliprik
%lř|
UGODNE CENE
Informacij« na tel.: 03/713 S2 30
Mm
Pohvala in zahvala!
Že drugič letos sem na dopustu v Celju; obakrat lepo obdarovan: prvič nežno olisiče-nje mojega avta, drugič pa mi je nekdo nežno zapeljal v bok avtomobila na parkirišču.
Hvaležen pa sem prijaznemu osebju zavarovalnice Triglav Celje, ki mi je konkretno poravnala nastalo škodo.
Želim jim veliko poslovnega uspeha in se še enkrat zahvaljujem za vso pozornost in prijaznost.
VLADO KODELA, Reutlingen Začasno stanujoč pri
Družini Kristine Volasko, Večje Brdo, Dobje
Plačilo porodniške
Bralka iz Celja, ki je na porodniškem dopustu, je zaposlena za nedoločen čas ter je že prejela prvo nadomestilo. Po njenem ni prejela stoodstotnega nadomestila, pri čemer se bruto znesek ujema, neto znesek pa ne. Zanima jo, čemu njen delodajalec plačuje 11 odstotkov akontacije do-
hodnine, center za socialno delo pa 25 odstotkov. Želi izvedeti, čemu nastaja ta razlika ter če bo pri odmeri dohodnine ta razlika sploh popravljena.
Mojca Koren iz Centra za socialno delo Celje odgovarja, da konkreten odgovor ni mogoč, zato odgovarja na splošno: »Starševska nadomestila se izplačujejo v višini 100-odstotne osnove, ki se izračuna na podlagi zadnjih
obračunanih plač in to pred mesecem, ko upravičenka vloži vlogo za uveljavitev pravice. Nadomestilo je torej 100-odstotno, lahko pa seveda pride do razlike v razmerju do upravičepkine zadnje plače, ki ni nujno enaka povprečju zadnjih 12 plač. Vaša bralka je opazila razliko pri neto nakazilu, kar po mojem ne more biti veliko, saj trdi, da je bruto osnova v redu. Izračun nadomestila od bruto do neto poteka tako kot za vsa izplačila, tako iz naslova plač kot nadomestil.
V kolikor pa je bilo pri njej opravljeno prvo izplačilo nadomestila, je razlika pri neto izplačilu res mogoča. Po novem dohodninskem zakonu olajšave obračuna glavni
izplačevalec, ki je prvi mesec še delodajalec upravičenke. Zato je prvo neto izplačilo nadomestila res lahko nižje, vendar gre seveda samo za akontacijo nadomestila. Pravilni izračuni dohodnine bodo šele z odločbo Durs za leto 2005.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in IZ uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
^J^suLarâLe bubue
vladanje, S hra nje va nje in zamrzovanje živil
î HPS irm.
r m
j jtfffč
Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjeyanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami.
Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Liketji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste v redni prodaji lahko kupili po 2.300 tolarjev. V prednaročilu stane knjiga 1.500 tolarjev ( + poštnina). Pripravljamo pa tudi paketno prodajo. V redni prodaji boste lahko slovensko kuharsko uspešnico Kuharske bukve slovenskih gospodinj in novo knjigo Kuharske bukve -Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil dobili za 5.000 tolaijev, v prednaročilu pa za vsega 3.400 tolaijev (+poštnina).
1 ■ nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po prednaročniški ceni 1.500 sit (plus poštnina).
; 2. nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit (plus poštnina).
3. nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
I po prednaročniški ceni 3.400 sit (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje ----— .--
C3	X,L,yL LLr
c->	
	
	%pri
	
	
	'Kki i iT*
O	
S—	
OS	i,-T*1
	
. 4 TEDENSKA ASTROLOŠKA
★NAPOVED
* *
Petek, 22. julij: Težave, povezane s polno Luno bodo počasi stopile v ozadje, tako da bo dan mnogo bolj sproščen in izredno ugoden za timsko delo in družabne stike. Izredno bo izpostavljena socialna plat našega življenja. Večer bo poln domišljije, sicer lahko zapademo v kakšno iluzijo, a nič zato.
Sobota, 23. julij: Sonce je prestopilo v znamenje Leva in najavlja novo obdobje, v katerem bomo željni zabave, sprostitve in seveda ljubezni. Venera, planet ljubezni prestopa v znamenje Device. To v prihajajočem obdobju pomeni večjo disciplino pri financah in analizo dogodkov v ljubezni.
Nedelja, 24. julij: Po eni strani bomo zelo romantično raz-
položeni, pripravljeni veliko razumeti, nuditi in se tudi odrekati, po drugi strani pa bomo nezavedno egoistični in želeli sebi postaviti višjo ceno. Izogibati se je treba opojnim substancam, poskrbeti za sprostitev in ohraniti trezno glavo.
Ponedeljek, 25. julij: Luna bo med 2. in 15. uro v praznem teku. Dopoldne je treba poslušati svojo intuicijo in navdih. Za delo in dogovore bo bolj primeren popoldanski čas. Po 15. uri prestopi Luna v ognjenega Ovna. Primeren čas je, da v življenje vnesemo novitete in prevzamemo iniciativo.
Torek, 26. julij: Dan bo nekoliko bolj stresen, tudi naporen, vendar dolgočasno nikakor ne bo. Ni priporočljivo
ASTROLOGINJA GORDANA
Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 14 26 33(250 sit/min) samo z mobilnega telefona in 090 41 26.
ASTROLOGINJA DOLORES
Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ min)
Osebna naročila: 041 519 265
Prodaja »n servis
strojev "t/H loi
Garancija 5 let Šiviljski teěaji
Minojsko rumena, barva poletja
Kralj Minos je oboževal intenzivne, prvinske barve - z rdečo, modro in rumeno na čelu. Prvi kitajski cesar si je prav rumeno barvo prilastil za svojo, privilegirano oziroma namenjeno zgolj kro-nanim glavam. Zato - adijo glava, če si je kakšen nepo-membnež v tistih časih in krajih drznil navleči nase kakšno rumeno oblačilo...
Še sreča, da je danes dinamičen vsakdan v tem smislu skrajno prijazen in velikodušen, kajne? Intenzivna, močna in odločna rumena, ki ji lahko rečemo po kralju Minosu tudi minojsko ali cesarjevo rumena, je namreč modna barva letošnjega poletja, namenjena nam, vam in vsem, ki jim je seveda všeč. Oziroma jim pristoji.
V tem sproščenem počitniškem času je vendarle zabavno pokukati še v barvno simboliko - za vsak slučaj, če vas vprašajo, ah morda le ne želite z rumeno modno opravo okolici tudi kaj posebnega sporočiti ... Rumena je namreč najgorečnejša, najbolj intenzivna od vseh barv - kot sončni žarki, ki segajo čez ne-I bo in izražajo moč božanstev.
Rumena je tudi nosilec mo-I či, mladosti, celo plodnosti. A da ne bomo rumene le hvalili - kot vsaka reč na tem sve-
Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK
tu, ima tudi ta barva svojo drugo plat, na katero ne more biti posebej ponosna. Očitajo ji namreč, da je barva ljubosumja in prešuštva. Negativna valorizacija rumenega je potrjena tudi v izročilu pekinškega gledališča, katerega igralci so se Učili z rumeno barvo, da bi nakazah krutost, cinizem in izdajstvo ...
A nikar vzeti vsega naštetega za sveto resnico, še posebej, če se gremo rumeno modno zgodbo zgolj iz vizualnih, modnih nagibov. In ob tem ne zanemariti dejstva, da rumena, ne glede na to, ali smo blondinke ali čmolaske, več kot odlično poudari težko pridobljeno počitniško zagorelost. Rumena je tudi »izdajalska« barva, saj prav zaradi svoje gorečnosti uspešno vleče nase sončne žarke oziroma svedo-bo. Kar pomeni, da postavo op-
zapravljati denar, še manj pa tratiti čustva. Poiskati moramo kompromis. Več vizije in navdiha bomo lahko deležni zvečer. Na čustvenem področ-j u moramo vzeti zadeve v svoje roke, drugače ne bo napredka.
Sreda, 27. julij: Dan bo raznolik in zanimiv. Ideje se bodo porajale nenadoma in bodo odlične. Estetski čut bo v porastu. V sebi bomo občutili navdušenje in strast. Zvečer svetujemo previdnost zaradi negativne pozicije Lune. Nastopi lahko kakšna neljuba zadeva.
Četrtek, 28. julij: Luna prestopi v Bika. Držati se moramo Ustaljenih in predpisanih postopkov. Ne smemo si dovoliti, da nas drugi ljudje obremenjujejo ali celo »vržejo iz tira«. Mars prestopi v znamenje Bika, v katerem bo ostal vse do februarja 2006. Naučiti se bomo morah potrpežljivosti.
Astrologinja GORDANA
tično prav kruto razširi. In prav zaradi slednjega bi nemara kazalo tistim, ki so rahlo ah malce bolj simpatično zaobljene, upoštevati ta barvni trend le kot detajl, dodatek. Morda
zgolj kot šopek drobnih rumenih sončnih žarkov, ki bodo veselo osvetlili poletno in predvsem počitniško garderobo.
Toyota Yaris in Corolla - serije Cool. Klima brezplačno.
Toyotina modela Yaris in Corolla ob pregovorni zanesljivosti vsebujeta tudi bogato serijsko opremo. Izkoristite akcijsko ponudbo ter na seznam opreme dodajte tudi brezplačno klimo.*
AVTO CEI. JE Ipavčeva 21, Celje, (03) 42 61 280
Vse kaže, da bo nemški Porsche poslovno leto 2004/2005, ki se konča 31. julija, zaključil z rekordnimi številkami.
Doslej se je promet tovarne povečal za 5,4 odstotka na skupaj 5,34 milijarde evrov, v desetih mesecih pa so prodali 69.685 avtomobilov, kar je za 13,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najbolje prodajano vozilo v tem času je bil terenski cayenne, saj so prodali skoraj 34 tisoč vozil oziroma za 6,6 odstotka več kot lani. Največje povečanje prodaje v tem obdobju pa je zabeležil sloviti 911, saj je prodaja narasla kar za 21 odstotkov, vendar pa je bil obseg prodaje manjši kot pri cayennu (22.973 avtomobilov). Za boxsterja so v tem poslovnem letu našli dobrih 12 tisoč kupcev.
Zamenjava na krmilu Volva
V Slovenijo se 1007 pripelje septembra, ko bo seveda znana tudi cena.
Septembra peugeot 1007
Audi A6L
za Kitajce
Kitajska očitno postaja naša usoda, zato ni avtomobilske hiše (vsaj večje in pomembnejše ne), ki ne bi hotela tam prodajati svojih vozil.
Nemški Audi je na Kitajskem že precej časa, zdaj oziroma kmalu pa bo stekla izdelava in prodaja audija A6L. Gre za podaljšano izvedenko tega novega vozila, ki ima za 10 Centimetrov daljšo medosno razdaljo, kar seveda prinaša dodaten prostor na zadnjih sedežih. Tovarna je doslej na Kitajskem prodala že več kot 200 tisoč audijev A6 (tudi prejšnjo izvedenko). Koliko bo audi A6L stal, ni znano, vsekakor pa lahko na tako velikem trgu računajo na dovolj ugodno prodajo.
Švedski Volvo je že nekaj časa pri ameriškem Fordu, kjer sodi v skupino prestižnej-ših avtomobilskih znamk.
Švedska avtomobilska hiša posluje dobro, čeprav pri Fordu menijo, da bi lahko še nekaj bolje. Te dni je krmilo tovarne zasedel Frederik Arp, Id je zamenjal 63-letnega Jana Olssona. V resnici je tako, da je znotraj skupine prav Volvo edina tovarna, ki prinaša dobiček. Lani so pri Volvu naredili 456 tisoč avtomobilov, tovarna pa zaposluje skoraj 28 tisoč zaposlenih.
Porsche cayenne
Dobro poslovanje Porscheja
ki ju je mogoče pomikati naprej in nazaj ter zložiti.
Prtljažnik je v najslabšem primeru 246-litrski, ob podrtih zadnjih sedežih pa naraste na 1.192 litrov. Avto je znotraj zadovoljivo prostoren, še posebej to velja za notranjo višino. Posebnost 1007 je tudi menjava nekaterih notranjih delov, denimo oblog na vratih, deloma sedežnih prevlek ter obrob zračnikov. Gre za 18 delov, ki so na voljo v 12 različnih barvah in za njihovo zamenjavo ni potrebno nobeno orodje, vse je opravljeno v 15 minutah.
Avto bo na voljo s tremi motorji (dvema bencinskima z gibnima prostorninama 1,4 in 1,6 litra ter z močjo 73 oziroma 109 KM ter dizelskim HDI z 68 KM) in dvema menjalnikoma, pogon je na prednji kolesni par.
Najmočnejši RR Je sport
Francoski Peugeot je s svojim 206 naredil manjšo tržno revolucijo, saj je v posameznih obdobjih na prestolu ogrozil VW golfa, dolgo časa povsem nespornega prvaka na evropskih trgih.
Zdaj morda znova orje ledino, kajti septembra (pri nas) oziroma že nekaj prej bo ponudil 1007. To seveda ni peugeot 107, ki se na svet pripelje bolj proti koncu leta ali morda šele v začetku prihodnjega, pač pa povsem novo vozilo. Narejeno je na
enaki osnovi kot citroëna C2 in C3 (Citroën in Peugeot sta združena v korporaciji PSA), v dolžino pa meri 373 centimetrov. Vsaj po tej strani je to dovolj tipičen mestni avtomobil in tako ga pri Peu-geotu tudi ponujajo. Posebnost 1007 so dvojna drsna vrata, na vsaki strani vozila. Možno jih je odpreti ročno ali s pomočjo elektrike, pri čemer se vse skupaj dogaja dovolj kontrolirano, da ni nevarno za prste. Vrata se odpirajo zelo na široko (92 centimetrov), v zadku pa sta še dva sedeža.
Britanski Land Rover je že nekaj časa pri Fordu in vse kaže, da mu to omogoča dokaj spodobno tržno življenje. Zdaj tovarna predstavlja najmočnejšega range roverja, izvedenko, ki je v ime dobila še oznako sport.
RR sport je v primerjavi še z vedno dokaj novim disco-veryjem krajši za 15 centimetrov, kar je dobro za okretnost avtomobila, nekoliko drugačna je tudi nastavitev podvozja. V vsakem primeru je to velik kos avtomobila (478 centimetrov dolžine, več kot dve toni teže), ki pa mu namenjajo zmogljive motorje. Povsem na začetek je postavljen 2,7-litrski dizelski šestvaljnik (190 KM), potem sledita dva bencinska agregata, oba osemvaljnika. Prvi ima gibno prostornino 4,4 litra in zmore 299 KM
"uDlJsK^ra........ 19.800 SIT
AVIONU Hl6HlMSIt^ katauzatorun™ nommai
\J
Mariborska 86, Celje tel.: (031 428-62-70 www.ovtodeliregnemer.si
Range rover sport z dizelskim agregatom stane dobrih 12 milijonov tolarjev, izvedenka 4,4 V8 nekaj več kot 15 in najmočnejši 4,4 V8T kar 19,7 milijona tolarjev.
pri 5.500 vrtljajih v minuti, še zmogljivejši pa je tisti z gibno prostornino 4,2 litra in s kar 390 KM pri 5.750 vrtljajih v minuti. Glede na vse to so izjemne tudi zmogljivosti, saj je RR sport pravi
cestni dirkač. Hkrati tudi na brezpotjih zmore veliko, saj je opremljen z elektroniko za nadzorovan spust po klancih (Hill Descent Control), štirikolesnim pogonom z zaporami diferencialov ...
Dnevna soba
PODSTREŠJE II. nadstropja, primemo za izdelavo stanovanja, velikost 60 m2, prodam za 400.000 SIT. Telefon 031 656-927, Šentvid.	Š613
2 ha 1/2 zemljišča, gozd, travnik, njiva, prodam. Telefon (03) 5778-107. 4381 HIŠO, 10 X 78, pri Šentjurju, na parceli 1.482 m2, prodam za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-721.	4441
V SPODNJEM Bodrežu pri Grobelnem prodam 4.500 m2 povprečnega bukovega gozda, dostop asfalt, cena 3.000.000 SIT. Telefon 031 656-927, po 16. uri.
Š614
VIKEND, večji, skoraj nov, opremljen, na sončnem hribu, v zdravem okolju, 7 km iz Laškega, sadovnjak in vil, prodam. Telefon (03) 573-1206. L674 GRADBENO parcelo, Prekorje, 1.070 m', sončna lega, ob gozdu, vsa dokumentacija, prodam. Telefo
od kampa
gospod
0K0UCACelja.il km oddaljeno, 1,9 km od orikliučka AC Dramlie prodam nedokon-
ŒUE, Zadobrova. Poslovni prostor, velikost 520 m', nadstrešnica 43 m!. 400 m'
nos. (že
ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I
___ Slovensko c. 27, LJUBLJANA_____
ag-mrazazHana
GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK •
CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 (Heroini «emerl
TEL.: 03/ 42 74 378
i« , ; * NOVO! 1 LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILAl
NUMERO UNO
Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09.
Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let.
Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23
Cele: 031 508 326
delovni cas: vsak dan non-stop
GSM SERU IS CELJE
03 490 18 OO
•ejKrbo-
vac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.

T/v.pgp-nepremlcnlne.o
ŠMARJE pri Jelšah, Koretno. Starejšo stanovanjsko hišo s kmetijskim zemljiščem (približno 5.000 m2 zemljišča), leto izgradnje 1940, prodamo za 4.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.
;ki objekt
no 80 m2 površine), s pripadajo-
fon 041 708-198,
PLANINA pri Sevnici. Dvostanovanjsko hišo, 300 m2, adaptirano 2002, dvorišče 900 m2, prodamo za 19.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
DRAMLIE. Stanovanjsko hišo, z možnostjo poslovnega dela, približno 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n VIKEND - hišo v bližini Atomskih Toplic, vinograd in sadovnjak 5.600 m2, prodam. Tel. 03/541-41-98, dopoldan ali pO 21. Uri,	4472
kupim
PARCELO, lahko nezazidljivo, ob potoku, 1.200 do 1.700 m2, na relaciji Celje-Vransko-okolica, kupim. Telefon 041 807-060.	ž 323
oddam
POSLOVNI prostor, ŠentjuKenter, velikost 147 m2, vsi priključki, oddamo. Telefon
(03) 749-3220.0dvetniška družba Gre-gorovič-Pungartnik d. n. o., Cesta Valentina Orožna 8, Šentjur.	n
je 1970, leto prenove 1990, prodamo za 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmart-nem57c,Celje.
' šozvino-no 110 m2 bivalne povr-la, leto izgrad-05, prodamo on 041 708-
nje 1985, leto pr
p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, n PLANINA pri Sevnici. Približno 3 ha gozda, v k. o. Lažiše, prodamo po 90 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
SM SAVINJSKA trgovska družba, d.d. ŽALEC
zelo ugodno proda:
a)	v Vel. Pirešici ob cesti Arja vas - Velenje:
poslovni lokal 164,49 m2 v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta Vel. Pirešica 36 s sorazmernim delom asfaltiranega parkirišča neposredno pred lokalom ter
b)	v centru Celja:
poslovni lokal 48 m2 v I. nadstropju objekta »Pri vrtnici«, Ljubljanska c. 7 v Celju. Oba lokala sta primerna za nosti. Vse informacije n med 7. in 15. uro.
^IDELFIN
NUDIMO POSOJILA
034925956. 0318621401
Potrebujete kredit in vas le vaša banka zavrnila?
Nudimo informacije o
kreditih tujih bank
do 15 let: hipotekami, stanovanjski.
040 871 391
f;; mm
(približno 100 m' površine), zvsoopre-
prodam
KOMFORTNO, obnovljeno stanovanje na Hudinji, 27 m2, prodam za 7 mio SIT. Telefon 041 748-198. 4023 CEDE, Otok. Enosobno stanovanje, 40 m2, obnovljeno, 4/4, prodam. Telefon 041 347-995.	ž 326
ENOSOBNO stanovanje, 42 m2,2. nadstropje, Nova vas, z velikim balkonom, prodam. Telefon 031 774-788,(04) 224-' 8002.	4382
VOJNIK. Prodam dvoinpolsobno stanovo-nje. Telefon 051 385-677. Ž325 ENOSOBNO stanovanje, KS Dolgo polje, 36 m!, takoj vseljivo, prodam za 7,8 mio SIT. Telefon 041 533-654. 44oo
LAŠKO. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 52 m2,2. nadstropje, vsi priključki, cena 8.600.000 SIT. Telefon 040 226-566,040 253-697.	4433
EN0INP0LS0BN0 stanovanje, 52 m2, Nova vas, iskana lokacija, ugodno prodam. Telefon 031 250-622,031 886-153.
4312
CEDE, Zadobrova. Dve večsobni stanovanji v pritličju in I. nadstropju poslovno-stanovanjske hiše (150 in 120 m2 površine) z lastnim parkiriščem in vhodom, lelo izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT oz. 12.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n
V CENTRU Celja prodam trisobno stanovanje, vsi priključki, večji balkon, cena 20 mio SIT. Telefon (03) 544-3475. 4375 KOZJE. Štirisobno stanovanje, z balkonom, 121,82 m2,1. nadstropje stanovanjske hiše, z lastnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT, lahko plačilo z delnim odlogom. Telefon 041 708-198, Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje.	n
kupim
STANOVANJE v Celju, 50 do 60 m2, kupim, resen kupec. Telefon 031 686-615,041 505-469.	4282
SAMSKI upokojenec, pošten voznik, kupi garsonjero ali enosobno stanovanje, od Celja do Šempetra. Telefon 041 602-395.	4264
DV0, dvoinpol ali trisobno stanovanje, v Celju in okolici, kupim. Telefon 041 331-491.	4353
oddam
APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852.	n
IÏTTTÏI
Novo
trisobno stanovanje
v izmeri 104 m2 {šifra stanovanja D. 1.1 z dvema parkirnima prostoroma v atraktivnem Dečkovem naselju v Cëîju.
r
Informacije: Atrij
Stanovanjska zadruga Lava 7, Celje Tel.: 03 426 31 20

Samo v juliju ► 8 % popust!
___

tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
031 20-50-60
prodam
FORD Ka 1,3, letnik 1999, servo, 2-airbog, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 031 319-677.	4243
RENAULT dio 1,2, letnik 1995, prodam, ceno po dogovoru. Telefon 031 758-592.
3073
HYUNDAI accent 1,3, lelnik 1995, reg. do 2/ 2006, prodamo za 270.000 SIT. Telefon 041432-962.	L675
GOLF 1,9 tdi, lelnik 1996,5 v, 4«4 sinehro klima in vsa ostala oprema, prodam, možna menjava. Telefon 041 505-695.
Š618
R19 rt, letnik 1993, prevoženih 117.000 km, reg. 3/2006, metalno modre baive, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, solidno ohranjen, prodam za 195.000 SIT. Telefon 041 248-566. Seiz
R 5 five 1,4 katalizator, letnik 1994, reg. 4/ 2006,5 vrat, druga lastnica, zelo lepo ohranjen, prodam za 190.000 SIT. Telefon 031509-110.	Š617 aio 1,2 rl, letnik 1994, prevoženih 101.400 km, reg. do 18.3. 2006, 5 vrat, bele barve, lepo ohranjen, prodam za 265.000 SIT. Telefon 051 381-260.
Š617
SUZUKI baleno 1,3, letnik 1995, reg. do 26. 2.2006, prodam za 260.000 SIT. Telefon 041588-205.	Š616 SUZUKI swift 1,3 gbci, letnik 1992, zelo lep, spojler, centralno daljinsko, nov model, prodam za 180.000 SIT. Telefon 041 305-545. 4412 SUBARUjustyl2i4wd, lelnik 1990, zelo lepo ohranjen, prodam za 180.000 SIT. Telefon 041 305-545. 4412 FELiaO gbci, rdečo, letnik 1996, reg. do 26. 5.2006, alu platišča, radio, centralno zaklepanje, zelo dobro ohranjeno, prodam. Telefon 5771-513,031 732-336.
Š628
PRODAM
HIDRAVLIČNI cilinder za dvigovanje grebena pri samonakladalni prikolici, za 15.000 SIT in za Creino prodam za 20.000 SIT. Telefon 040 228-308
Š553
NAKLADALKO za seno Sip Šempeter, 19 m3, aluminijaste stranice, puhalnik Tajfun in plug prodam. Telefon 051 392-207, (03)541-9684.	44344437
R0V0K0PAČ MF 50 B, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 793-891.	Š592
NOVO traktorsko kosilnico BCS, štirje diski, prodam. Telefon 544-8081. 4374 TRAKTOR Stayer 430, nakladač za gnoj Leon, italijanski, gnojnično cisterno Creina, 2200 I, vse v zelo dobrem stanju, prodam zaradi preusmeritve kmetije. Telefon 748-2051, 041 914-889.	4401
PRIKLJUČKE za Tomo Vinkovič: škropilnico, frezo, plug, obračalnik in prikolico prodam. Telefon 041588-205. Š616 TRGALNIK Sip 2401, za hmelj, prodam.
Telefon 040 393-848. Ž328 SAM0NAKLADALK0 Sip 17, tračni obračalnik 220 in obračalnik pajek, na dve vreteni, prodam. Telefon 041 707-811.
Ž 330
— J.I-U4M
prodam
ŠMARJETA, Prekorje. Prodam hišo, preko 300 m2 stanovanjske površine (3 etaže), no parceli 1.220 m2. Hiša vseljiva takoj, delno opremljena in nedavno generalno obnovljena. Lepo okolica, vrt 150 m2, vsi priključki, bližina avtobusne postaje in ostalih infrastruktur. Hiša je primerna za 2 družini ali kombinacija z obrtno dejavnostjo. Telefon 041 734-454.	3519
HIŠO na Ostrožném prodorno, možnost menjave. Telefon 041 628-674. 3626 OPREMLJENO gradbeno parcelo, na Bregu pri Polzeli, prodam. Telefon 041 663-682.	Ž311
VIS0K0PRITLIČN0 hišo, nedokončano, 10»5"11,5, na zelo lepi razgledni lokaciji, blizu centra Šentjurja, prodam. Telefon 5795-074,041 570-094. šeoi EN0NADSTR0PN0 hišo s trgovskim lokalom, 140 m2, na parceli 1.700 m', Rimska cesta 176, Šempeter v Savinjski dolini, prodam. Telefon 051 228-406. 4220 HIŠO dvojček, Dečkovo naselje, Celje, prodam. Telefon (03) 427-0130,041 798-730.	4368
KOMPLETNO urejen bivalni vikend, na lepi lokaciji, v okolici Celja, 2 km od izvoza na avtocesto, prodam za 16.000.000 SIT. Telefon (03) 5481-259. 4392
HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 0038S 9153-19064.	2784
APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,031 564-852. n STANOVANJSKO poslovni prostor v Šentjurju, približno 60 m1, oddamo. Telefon 041 720-469.	4058
PORTOROŽ. Luksuzni apartma, 51 m', oddam. Telefon 041 725-103. p STANOVANJE, 43 m2, delno opremljeno, Na Zelenici, oddam, 210 EUR/mesečno. Telefon 041743-728.	4211 ENOSOBNO stanovanje oddam v najem starejši gospe ali gospodu. Plačilo po dogovoru. Telefon 5481-946,031 895-713, 031 894-086. 4248 POSLOVNE prostore v Celju damo ugodno v najem. Informacije po telefonu 041 521-847,5481-328. 4231 APARTMA na otoku Vir, odlična lokacija, nov objekt, blizu morja, 100 m, oddam v avgustu. Telefon 031 501418.
V E	A NJE
S 30. septembrom oddam v Celju lepo opremljeno garsonjero. Telefon 00385 91786-3243,031 843454. p APARTMAJE ugodno oddajamo v Kopru, staro mestno jedro, novi, klimatizirani. Telefon 031 398-069.	P
TRISOBNO stanovanje, 60 m!, v Celju, v Novi vasi, v celoti prenovljeno, predplačilo 6 mesecev, najemnina 60.000 SIT/mesec, oddam. Samo resni, pokličite 041 708-915,041 839-092.
4407
OPREMLJENO stanovanje, v bližnji okolici Celja, oddam urejeni ženski ali paru z rednimi dohodki. Telefon 031 264-604.
CENTER Celja. Lepe pisarne, v urejeni poslovni hiši, primerno za odvetnika, svetovanje, izobraževanje, biro, oddam. Telefon 031252-631.	4456
ENOSOBNO stanovanje v Celju bi zamenjal za stanovanje ob morju (Izola, Ankaran, Valdoltra). Telefon 031 562-724.
DVOSOBNO stanovanje v Celju, delno opremljeno, dvigalo, najamem. Telefon 040 956448.	p
SPALNICO in otroško sobo prodam za 40.000 SIT. Telefon 031 742491.
HH'HIIMI
HiRMOHIKO Lu bas, star.p, duri HB, pro dam. Cena po dogovoru. Telefon 041 143-714.	4464
<Mi
GARANT id. Polzela
^MP^Kir Industrijska prodajalna Poizela V^rcniNI Tel. 03 7037130.7037131
VELIKA POLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA V JULIJU IN AVGUSTU
kuhinje PAMELA, dnevne sobe OLJKA, spalnice KAJA z dostavo in montažo
Vsem, ki bodo kupili nad 70.000 SIT izdelkov, podarimo slastno pico v
gostišču in piceriji Štorman v Parižljah. Vabljeni k ugodnemu nakupe pohištva v GARANT na Polzeli in gostišče in picerijo Štorman v Parižljah, kjer vam bodo postregli vrhunski gostinci.
SKUPAJ ZA VAS: GARANT POLZELA I IN GOSTIŠČE ŠTORMAN PARIŽLJE H—
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03170 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ KOM!
TRI kozliče za zakol, stare 10 in 8 tednov, prodam. Telefon 031 407-999. Ô620 KOBILO, kasaško, ujahano, vozno, mirno, primerno za otroke in začetnike, prodam. Telefon 748-2051,041 914889.
4401
BURSKEGA kozlića, A kontrola, prodam. Telefon (03) 5743-517,031 800-255.
Š619
DVA kozlića, stara 3 mesece, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5772-744.	4440
PRAŠIČA, 200 kg, domača hrana, prodam.
Telefon 5778-207.	4438
PRAŠIČA, približno 200 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 541-773,541-9682.	4430
BIKA simentalca, 300 kg, prodam. Telefon 041 925-893.	442i
TELIČKO simentalko, staro 12 dni, prodam.
Telefon 031 532444. Š622 MLADO brejo kravo prodam ali menjam za bika, prodam tudi bikca. Telefon 541-3019,041357-024.	4448
oddam
SEDEM tednov stare psičke, čme, kratkodlake, oddam. Telefon 041 678-087,031 340-530.	4437
DARILNE bone za 8-dnevno krožno potovanje po Turčiji, za 2 osebi, prodam za 120.000 SIT. Telefon 5824869. 4359 NAGRADNA bono za 8-dnevno krožno potovanje po Turčiji prodam. Telefon (03) 7347333.	4369
V CEUU, na Otoku, prodam garažo. Telefon 041 666-864.	4383
KOZOLEC topler, s križi, prodam. Telefon 041 959-108.	4408
KOSILNICO Bûcher, z obračalnikom, škropilnico in priveze za živino prodam. Telefon 041 983-800.	Š627 HIŠNI bazen, pisalni stroj, sončne kolektorje s 3001 bojlerjem, razno pohištvo, ugodno prodam. Telefon (03) 7814106,041 277420. 4450 ŠIVALNI stroj Singer, kot starina, obnovljen, cena po dogovoru, slamoreznico in kurník za 20 kokoši prodam. Telefon 041 974108. 4466
prodam
KOZLIČE in odraslega samca, križanega z bursko pasmo, prodam. Telefon 041 203-770.	ž 322
TELICO, rjave barve, 150 kg, sivega bikca, 150 kg, prodom. Telefon 041 317-288.
Š611
ŠTIRI ovce prodom, cena 35.000 SIT. Telefon 5777405.	4379 KRAVO, mlado, za dojiljo, prodam. Telefon 031 782-956. Š612 PURANE, za nadaljnjo rejo, težke do 6 kg, prodam. Naročila po telefonu (03) 5773-744. p KOBILO, »pripuščeno«, pasma kasač, z rodovnikom, primerno za vse generacije, prodam. Telefon 031 709-823. 4390 KOZE z mladiči, starimi 3 mesece, prodam.
Telefon (03) 573-8165. L672 NEMŠKE ovčarje, stare 8 tednov, prodam.
Telefon 041794275. Seis TRI ovčke, za zakol, lahko očiščene, z dostavo, prodam. Telefon 041 804570.
4398
PSE novofundlance in bernardince, čistokrvni mladiči, prodam. Telefon 031 509-061,031 836-174. 44ii
prodam
BELO in rdeče vino prodam po ugodni ceni.
Telefon 041 794081.	4265
KORUZO, naravno sušeno, vvrečah, 50 kg, prodam po 30 SIT/kg. Telefon 040 295-179.	Ž 324
BELO in rdeče vino, mešani cepljenih sort, prodam, cena 220 SIT/liter. Telefon 031768-175.	S 624
VINO, belo, domače, prodam. Telefon 031 562-369.	4426
PŠENICO ugodno prodam. Telefon 041574 972.	Ž 329
OSTALO
prodam
ZGRABUALNIK Pontinger, dobro ohranjen, obračalni plug znamke Rabe, kontejner, 6»2 m, z okni, prodam. Telefon 041 574973.	4422
MINERVA ŽALEC d.d.
Minerva d.d., Pongrac 101, 3302 Griže, Slovenija telefon: +386 (3) 71 36 200, telefax: +386 (3) 71 36 202, email: uprava@minerva.si
Minerva d.d. je vodilno slovensko podjetje za proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas, kovinskih izdelkov, vodovodnih, plinskih in sanitarnih inštalacij. Za nadaljnjo uspešno rast potrebujemo nove zanesljive in delovne sodelavce, zato
razpisujemo prosto delovno mesto
VARILEC PLASTIKE
Od kandidatov pričakujemo:
-	IV. stopnjo strokovne izobrazbe za poklic Varilec ali Preoblikovalec in spajalec kovin
-	delovne izkušnje s področja varjenja ter montaže
-	izpit »B« kategorije
-	zmožnost presoje, samoiniciativnost in delovno vztrajnost
Nudimo strokovno in ustvarjalno delovno okolje, stimulativno nagrajevanje za profesionalno in uspešno delo, dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, zaposlitev za nedoločen in poln delovni čas s 6-mesečnim poskusnim delom.
Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom najkasneje do 29.7.2005 na naslov Minerva Žalec d.d., Ložnica pri Žalcu 37, 3310 ŽALEC. Več informacij na tel. št. 03/71 36 254.
SRČNO si želim spoznati dobrosrčno žensko, staro od 40 do 50 let, okolica Celja, ki ima lepo postovo in dobro srce. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro KJE SI, LJUBEZEN MOJA.	4366
FANT srednjih let, z redno službo, želim spoznati resno dekle ali mamico do 45 let. Pokličite po telefonu 051 263-153.
L676
mj.mmij
NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Telefon 041 747-126, Torro, Ljubo Srno-vršniks.p.,Selo7,Velenje. 2937 NUDIMO delo natakarice v gostinskem lokalu. Peter Pišek s. p., Lopata 17, Celje, bor Irena. Prošnje pošljite na naslov ali po telefonu (03) 492-1420, od 7. do 15. ure, Klavdija.	3972
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost in veselje do gostinskega dela.Telefon 031 714990. Pizzeria Taurus, Miran Kajt-na s. p., Leveč 40, Petrovče.
oslimo: na-kuharicoziz-ci za strežbo v baru v centru Celja. Stimulativen osebni dohodek. Telefon 041 729454. Vinko Stopar s. p., Levstikovo 3, Celje. 4185 IŠČEM honorarno delo na domu: serijska šiviljska dela in podobno. Telefon 051 365-596.	4439
Naš dom je tako prazen, odkar te več med nami ni, a kamor se oko zazre, povsod tvojih so pridnih rok sledi. V naših srcih tiha bolečina živi, nam spomin nate ves čas budi...
V SPOMIN
ZOFKI SELIC
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate sveče in z lepo mislijo počastite spomin nanjo.
Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal, toda ni več besed tvojih ni več stiska tvojih rok, ostal je nate spomin, a ob spominu trpek jok.
V SPOMIN
MARKU DUSAKU
(4.11.1974-14.7.2003)
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in mu prižigate sveče.
AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško zaposli delavca za dela v gradbeništvu. Telefon (03) 56484)43, 041 625-913.	L677
AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško zaposli šoferja za kiper kamion. Telefon (03)56484)43,041625-913.
L677
IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulico bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414311. n
Delovnim in ambicioznim nudimo delo na različnih področjih.
informacije: ponedeljek in torek od 8. do 15. ure, po tel.: 03/425 61 50, 041/710 663
VERJEMITE, vaše delo je pomembno. Osredotočite se na svoje prednosti. Ne glejte le na to, kar je, marveč glejte tudi, kaj bi lahko bilo. Boljši ste, kot si mislite. Pridružite se nam v prodaji. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7, Celje.	n
ZAPOSLIMO šoferja s C kategorijo za prevoz mleka in mlečnih izdelkov. Telefon 041 645-549. Avtoprevoznik Ignac Špes s. p., Poljska pot 2, Ljubečna. 4458
Turistična agencija Znider's išče izkušene ambiciozne ljudi,
ki se želijo dokazati kot zunanji sodelavci za trženje ter pripravo turističnih aranžmajev. Ponudbe pošljite na: Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor ali na e-mail: zniders@amis.net
HITRI kredit! Telefon (03) 5443642,041 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, lež: Kartagina d.o.o., 1138,1000 Ljubljana. „ PLESKAMO okna in vrata na klasičen način z garancijo in opravljamo ostala slik* pleskarska dela. Karel Podpečan s. p., Velika Pirešica 27 h, Žalec, telefon 5728-418,031 696-164.	Ž298
Ne veste, kako naprej? Poiščimo s odgovore skupaj!	f
ZALA 090 4282!
Plačilu pteku i iluii 03/810 11 48
1100 sil/min ml9.-21.me|
pomene. HqLd. o. o, Parižlje IS, Braslovče. Telefon 041 649-234.	n SlIKOPLFSKARSKA dela opravljamo hitra, po ugodni teni, za sabo tudi potistimo. Slikoplaskarslva Andrej Terglav s. p., Andraž 96 b, 3313 Palielo, lel.laa 041 216-214. 3772'
ter manjša popravila na strehi, prelaganje opeke, montaža žlabov.ložaKIh ne s. p., Gledališki trg 7, Celje, telefon 041 736-229.	2794
HU4ŠAN4E
S-12 kg mesečno
«2523255,01/519 35 5
www.novitednik.com
E M HflJ^^î EiJ E
7\>oj odhod zasekal nam je rano, ki dolgo še ne bo moč je zaceliti, ker te smrt odvedla je v neznano. Le zakaj ti treba je bilo oditi?
PAVLA BOHINC
roj. Kegu iz Celja, Kraigherjeva 6
Z globoko žalostjo sporočamo, da smo se od drage mame, babice in tašče poslovili v ožjem družinskem krogu v petek, 15. julija 2005, na mestnem pokopališču v Celju.
Vsi njeni.
Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj ko več me ni, me y spominu nosite vi!
V SPOMIN
24. julija 2005 mineva leto dni, kar se je za vedno poslovila naša draga hčerka, sestra in teta
IRENA MLAKAR
roj. Podlesnik iz Ulice Jana Husa 6
Prisrčna hvala vsem, ki za hip postojite pred njeno gomilo z dobro, iskreno mislijo.
Žalujoči: mama Marija, sestra Marjana in Daniela.
Na polju zlato klasje zori, a tebe več med nami ni. Bog prerano k sebi poklical te je,
da odpočiješ si utrujene roke, naše srce pa za vedno ranjeno je.
V SPOMIN
23. julija 2005 mineva tretje leto žalosti, kar nas je zapustil skrbni gospodar
STANKO MIHELČIČ
iz Goričice 9, Šentjur
Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se poklonite njegovemu spominu.
Žalujoči vsi njegovi.
RCÍJSTVJ\
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
6.7.: Vera MIKULAN iz Šmarja - deklico, Slobodanka OBRADOVIČ iz Griž - dečka.
7.	7.: Janja KOPINŠEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Mojca BRAČUN iz Celja -deklico. Alma DEDIČ iz Žalca - deklici.
8.	7. : Simona JAZBEC iz Kozja - deklico, Manica KO-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše sestre, tete, botrce in svakinje
ALOJZIJE RAZGORŠEK
iz Celja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, koronarnemu klubu in pohodni-kom za izrečene besede tolažbe in sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem in glasbeniku ter gospodu župniku za opravljen obred in sv. mašo. Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni.
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Za dom in družino vse
si nam dal, v naših srcih za vedno boš ostaL
V SPOMIN
25. julija 2005 bo minilo leto žalosti, kar si nas mnogo prezgodaj zapustil, naš dragi mož, oči, tast in dedi
RAFKO GREGORC
s Fra nkolovega
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ali s prižgano .svečko počastite spomin nanj:
Tiho si živela, tiho si odšla, a v srcih naših a vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
JUSTINE MASTNAK
Iz Prožinske vasi 68 (28.10.1915-9.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalja. Posebna zahvala g. Korenu za opravljen cerkveni obred, govorniku g. Jožetu Kra-glu, pevcem, svetinski godbi in pogrebni službi Zagajšek. Vsi njeni.
LAR iz Šmarja pri jelšah -deklico, Suzana REPAS iz Šempetra - deklico, Mihel-ca VOZLIČ iz Prebolda - deklico, Tanja MEHIČ iz Šentjurja pri Celju - dečka.
9.	7.: Lidija KRSNIK iz Rogaške Slatine - deklico, Marinka PLAJH z Gomilskega - deklico, Nurije BERIŠA iz Celja - deklico.
10.	7.: Lidija LUGARIČ iz Podčetrtka - dečka, Tina GOLOB iz Mozirja - dečka. Slavica TEPEŠ iz Rogatca -dečka. Izabela SEHIČ iz Ve-
lenja - deklico, Karmen COLNARIČ iz Rečice ob Savinji - deklico, Biserka VIPOTNIK iz Šmarja pri Jelšah - deklico.
11.7.: Urška LORBEK iz Velenja - deklico, Melita KVE-DER iz Podloga - deklico, Darja GUČEK s Planine pri Sevnici - deklico, Danijela JELEN iz Prebolda - deklico.
12. 7.: Elena JAGAR iz Celja - deklico, Marija GOBEC iz Rogaške Slatine - deklico, Alenka MOHOR iz Mozirja - dečka, Jerneja OGRI-
ZEK iz Petrovč - dečka, Darja BEZGOVŠEK iz Rimskih Toplic - deklico, Irena ŠE-LIH GUZEJ iz Vojnika - deklico.
13. 7.: Ilona SOKOLOVA iz Hrastnika - deklico, Nataša BREŽNIK iz Celja - dečka, Jadranka PRAH iz Celja -dečka.
14.7.: Diana PETRIČ s Fran-kolovega - dečka, Gabrijela POTOČNIK iz Ponikve - dečka, Jožica GROFELNIK iz Vojnika - dečka, Ana MATJAŽ iz Šmartna ob Paki - deklico,
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
ZAHVALA
Zapustil nas je
CIRIL CATER
iz Kamenč (1. 7.1928 - 12. 7. 200S)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali za sveče in cerkvene potrebe. Iskrena hvala dr. Hrovatovi, dr. Jernejšku, patronaž-ni sestri Cvetki, zdravstvenemu in medicinskemu osebju bolnišnice Topolšica in pulmološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Lepa hvala g. župniku, pevcem, trobentaču, g. Debelaku in pogrebni službi Morana. Vsem, ki ste mu kakor koli pomagali in ga v času njegove bolezni obiskovali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi.
71Kije srce je omagalo,
tvoj dih je zastal, a spomin nate vedno bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, pra-prababice, sestre in tete
CECILIJE PUSAR
iz Velikih Grahovš 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Dušanu Kubotu za lepo opravljen cerkveni pogreb, pevcem, praporščakom, godbeniku za odigrano Tišino ter govornikoma ge. Mariji Salobir in Stanku Seliču. Hvala Komunah Laško za organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni.
Brigita HAJNŠEK z Grobel-nega - dečka.
I;;, Poroke
Celje
Poročili so se: Jaroš ŠTEKL z Raven na Koroškem in Mojca KOČEVAR iz Celja, Silvo ŽVEPLAN in Mateja GABER, oba iz Celja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Pavle JANČIČ iz Brstnika in Anita KOFALT iz Šentjurja.
Velenje
Poročili so se: Matjaž LESJAK in Mateja KOREN, oba iz Velenja, Leon ŠTRIGL iz Velenja in Mojca DREV iz Šoštanja.
rti
Celje
Umrli so: Alojzija DEŽELAK iz Ojstra, 72 let, Rudolf ROŽIČ iz Šmartna ob Paki,
72	let, Jožef VIZ1AK iz Šmarja pri Jelšah, 61 let. Julija ŽALAR iz Loke pri Žusmu, 74 let, Marija BLATNIK iz Celja, 84 let, Justina FLIS iz Laške vasi pri Štorah, 91 let, Cecilija GOBEC iz Pristave pri Mestinju, 82 let, Kristina SLIWINSKI iz Žalca, 85 let, Elizabeta PUKL iz Vojnika,
73	let, Ana PINTAR iz Celja, 82 let, Marija KRAPEŽ iz Rimskih Toplic, 72 let, Vin-cencij KUMBERGER iz Loč, 69 let, Ivan LAKNER iz Rogaške Slatine, 80 let, Olga
MIŠMAŠ z Belovega, 75 let, Miha CIMERMAN iz Gorice pri Slivnici, 88 let, Franjo ČURIN iz Ruš, 61 let, Ivan KIKEL iz Orehove vasi, 68 let, Jernej KOVAČ iz Vojnika, 76 let, Jožefa MOŽIC iz Sevnice, 72 let, Marjetka POD-VRŠNIK iz Šentjurja, 28 let, Rudolf ŽUGELJ iz Celja, 80 let, Jožef ŽUREI iz Vojnika, 76 let, Antonija BELA iz Celja, 75 let, Valentin BRDNIK iz Celja, 72 let, Matilda ESIH s Ponikve pri Šentjurju, 89 let, Silva JURAS iz Celja, 74 let, Martina KUP iz Celja, 77 lett Marjana BOŽIČ ROBIDA iz Šmartnega v Rožni dolini, 45 let, Liza PAVLIČ iz Petrovč, 80 let, Ljudmila DOLER iz Dobrne, 84 let.
Velenje
Umrli so: Franc VRŠNJAK iz Lipoglava, 72 let, Ludvik APLINC iz Škal, 67 let, Amalija ŠKET iz Velenja, 90 let, Viktor Bernard LAH iz Dravograda, 70 let, Marija PIR-NAT iz Škal, 81 let, Ludvik DRČAR iz Celja, 80 let, Martin KRZNAR z Ljubnega ob Savinji, 78 let, Janez VODOVNIK z Raven na Koroškem, 57 let, Michael STORNIG iz Avstrije, 41 let.
radiocelje
Fm*"''5tinh ,rekvencah

KINO
Funtango
večer argentinske glasbe in
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Kung tu friia
12.00.14.10.16.20.18.40. 20.50.23.00 Sahara
13.00. 16.00,18.30,21.00,23.30
Grdi raček in Mala morska deklica
10.00 (sobota)
Hiša voščenih figur
14.20.16.40.19.00, 21.20.23.40
Učinek metulja
15.30.18.00. 21.10.23.50
12.30.15.00.17.40.20.30.23.10 Hitra zebra 11.30, 17.00
Štoparski vodnik po galaksiji
13.40.20.20.22.40
Od 8.00 dalje Središče mesta Velenje
(pred sodiščem)__
Redni mesečni sejem 10.00 Stari trg Slovenske Konjice
Izdelava okrasnih šatuljic in lončkov za pisala animacije za otroke 10.30 Mestno središče Celja - Na
zvezdi_
Kulturna sobotnica
17.00 Resnik_
Jakobovi dnevi
19.00 Grad Podsreda
Uvodni koncert profesorjev seminarja za saksofon
20.00 Ob Velenjskem jezeru__
Čuki, Atomic Harmonic, Boris Novkovič
noč ob jezeru.
Vojna svetov
13.40.16.10,18.40,21.10.23.40 Sahara
14.00. 16.30. 19.00,21.30,00.00 Kung fu frká
14.50.17.00, 19.10,21.20.23.30
Jezne in zaljubljene
13.30.16.00,18.30. 21.00,23.30
Vera Drake
14.30. 17.10
Dvojna ničla
19.50. 21.50. 23.50
Harry Potter in jetnik iz Azbakana
15.20. 18.10. 21.00
LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predjtav? ;<? y stôtUp in nsfcljp
■■cnimaH
.SOBOTA in f 21.00 Rekonstrukcija
■wm'Humma
19.00 Mi še vedno nisi 21.00 A smo že tam
NEDEUA 20.00 Mi še vedno nisi
Počitniški program PONEDELJEK
Potovanje cesarskega pingvina SREDA
Misija: Cucelj
PRIREDITVE
Od 8.00 dalje Središče mesta Velenje
(pred sodiščem)__
Redni mesečni sejem 20.00 Stari trg Slovenske Konjice
The CCF band & Corps of drums končen trobilnega orkestra iz Sed-bergha. Velika Britanija
21.00 Ob Velenjskem jezeru_
Noč ob jezeru
Summer delight - Open air house
party____
22.00 Atrij Savinove hiše, Žalec _
(1678-1689) iz gradu Bogenše-
grafična delavnica
Od 17.00 do 19.00 Stari grad Celje -
__Pelikanov stolp ■
Spoznavanje kaligrafije (gotica, italika, karolina, faktura...)
rešiti?, Konservacija in restavracija pisne dediščine, do 9.9,
Galerija Volk Celje: razstava VII. Poletnega slikarskega Ex tempora Dolgo vroče poletje JSKD OI Celje, do 31.8.
MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12.
MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito, razstava o zamolčanih grobiščih, do 20.9.
Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9.
Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9. 10. ter gostujoča arheološka razstava Nove zanke sveto-lucijske uganke, avtorja Mihe Mlinarja. do 2. 9.
Osrednja knjižnica Celje: Razstava plakatov iz zbirke filmskih plakatov Osrednje knjižnice Celje, avtor Marijan Pušavec, do 31.8.
Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela - slike, rože (tempera) Majde Žličar iz Celja, do 31. 8.
Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje: mednarodna grafična delavnica Danes grofje celjski in nikdar več od 24. 7. do 31. 7.
i. 7.
Od 17.00 do 21.00 Kotalkališče Velenje Športne in družabne igre, košarka, frizbi, namizni tenis
poletje na kotalkališču
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Sodobna japonska umetnost / Umetnost nove generacije, do 13.8.
Kavarna Celjskega doma Celje: likovna dela - akvareli udeležencev devetmesečnega tečaja Celjskih likovnikov sekcije KPD Svoboda, do 31.7.
Galerija Otto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji) VilmeMavrič iz Celja, do 31. 8.
Avla Splošne bolnišnice Celje: Biološko in kemijsko eksperimentiranje, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 16.8.
likovni salon Celje: Sodobna japonska umetnost / Umetnost nove generacije, do 13. 8.
Savinov likovni salon Žalec: dela Slavice Tesovnik, do 31.8.
Galerija Mik: razstavlja slikar in grafik StaniSlav Petrovič Čonč, do 8.9.
Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 46 držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30.8.
Galerija Borovo: dela Alberta Za-veršnika, do 5.8.
Galerija Mozirje: dela Cvetke Kra-vos.
Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30. 9.; Ali jih je še mogoče
STALNE RAZSTAVE
Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev.
Stari pisker: stalna postavitev.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M.-Karlin, numizmatična razstava.
Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah.
Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov.
www,radiocelje.com
Pod okriljem Mestne občine Celje PETEK, 22.7.
20.00 Vodni stolp_
SOBOTA, 23.7.
10.00 Hermanovo gledališče
Otroškega muzeja_
Brata Grimm: Janko in Metka
lutkovna predstava
Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Repertoar za sezono 2005/2006
Evripid: Medeja Režiser Jernej Lorenci Elfriede Jelinek: Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža ali Stebri družb Režiser Samo M. Strelec Oderpododrom
Ray Cooney, John Chapman: Saj niste sami v postelji, gospa Markham
Režiser Vinko Môderndorfer Alan Bennett: Kafkov tič Režiser Miha Golob Tina Kosi: Projekt s srednješolci
Režiser Vito Taufer In za mladino
Nicholas Wright: Njegova temiia tvar
Režiserka Tijana Zinajič
Ustvarjalni pristan
- Prešernova 11
•Poletna ustvarjalna druženja ob risanju, slikanju, oblikovanju z glino in še čem.
Delavnice bodo od 10.00 do 14.00 ure, od ponedeljka do petka.
Predvideni termini:
8.8. do 12.8. - likovna delavnica
22.8. do 26.8. - oblikujemo z glino
Galerija sodobne umetnosti Celje
Poletne počitniške likovne delavnice namenjene otrokom od 1. do 9. razreda osnovne šole bodo letos do 29.7., vsak dan od torka do petka. Skozi ves mesec se bodo ob dopoldnevih med 9.00 in 12.00 zvrstile štiri štiridnevne delavnice. Delavnice bodo brezplačne. Dela, ki bodo nastala na delavnicah, bodo avgusta razstavljena v galeriji Hodnik.
novitednik
Mladinski center Dravinjske doline
18.00 Dobra družba
Poletna prostočasna delavnica: Slikanje na steklo z lepljivimi barvami
Mladinski center Patriot Slovenske Konjice
16.00 MC Patriot
Tradicionalni poletni šahovski turni
20.00 MC Patriot
Terasa party
21.00 - 22.00 aerobika
Sobota
17.00 -18.30 odbojka, namizni tenis 18.30 - 20.00 badbinton, namizr
Smeh ippf
Poletne ustvarjalne delavnice
10.00 - 13.00 vsak dan od ponedeljka do petka
Otroške družabne igre
17.00 -19.00 vsak dan od ponedeljka do petka Vse delavnice so brezplačne, vKDŠent-jur-vhod zadaj.
Razstava aktov in črno belih fotografij mladega fotografa Blaža Lesjaka. Info na www.filter-slovenia.org
tem
Sobota
20.00 Ramunas Jaras: Spočetek Sovjetske zveze eksperimentalna glasbeno gledališka predstava Redno ŠKMŠ: Moč inteligence. Zbiramo prispevke za 17. številko našega dvakratnaletni-ka. Info: mocinteligence@email.si Projektno vabilo: Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se in skupaj bomo našli rešitev!
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje: vabi 30. julija na Črno prst. Na pot bomo krenili ob 5.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 18. julija na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669.
Planinsko društvo Zabukovica in PD Rečica ob Savinji: vabita 31.7. in 1.8. na dvodnevni izlet na Sauleck (3.085 rp). Zbrali se bomo ob 3.30 na avtobusni postaji na Glaziji, ob 3.50 pred pisarno društva v Migojnicah in ob 4.00 na avtobusni postaji v Žalcu. Prijave do 27. 7. na tel 041 698 740.
www.novitednik.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENT CELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami
Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolarjev. Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolaijev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radioceIje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka


UČBENIK MEHIŠKI
OBČUTEK
HOROSKOP		
OVEN it».	1	Il ''il
Ona: Obeta se vam cel kup novih poznanstev, saj vas bo prijateljica pripeljala i/ družbo, ki ste jo doslej le na daleč opazovali, približati pa se ji niste upali. Tokrat bodo ovire padle in prav prijetno vam bo.
On: Odločnost sicer ni vaša odlika, toda vseeno se bo treba karseda hitro opredeliti. Nekdo je namreč že prav hudo nestrpen in če boste še dolgo odlašali z odgovorom, ga boste za vedno izgubili!
Ona: Odpovedali se boste pretiranemu zapravljanju in tako pozitivno vplivali na finančno stanje, ki zadnje čase ni najbolj blesteče. Videli boste, da lahko veselje najdete tudi v povsem vsakdanjih opravilih.
On: Dobra prijateljica vam bo zaupala, daste ji noro všeč in vas s tem povsem zmedla. Še predvsem zato, ker je tudi v vašem srcu želja, da bi nekaj naredili, a še sami ne veste, ah to tudi v resnici želite.
m
| ŠKORPIJON
Ona: Prav nič dobrega se vam ne obeta! Še najbolje bo, če boste zelo previdni, zlasti pa se ne spuščajte v tvegane ljubezenske kombinacije. Nekdo vas bo opomnil, kar vas bo rešilo precej neprijetne situacije.
Otv Prijatelj vam bo sicer res pomagal, vendar bo že prepozno. Skrajni čas je že, da se nekaj naučite iz neumnih napak, ki jih delate. Le kdaj vas bo srečala pamet? Pazite, da se ne bo to zgodilo prepozno.
Oruv Ozrite se malo okoli sebe in kaj hitro boste opazili nasmeh neznanca, ki bo obljubljal še kaj več, kot le bodoče prijateljstvo. Obeta se vam prijetno doživetje v dvoje, ki se ga boste še dolgo spominjali.
On: Nikar ne zavrnite partnerkinega povabila. Tudi vam ne bo škodilo več zabave in brez-skrbnosti. Odvrzite vsakdanje skrbi in se zabavajte. Proti koncu tedna lahko pričakujete prijeten obisk, ki vam bo razkril , prenekatero skrivnost.
DVOJČKA íff ■ STRELEC £
Ona: Odlično boste obvladovali ljubezensko življenje, pa bo tako partner več kot presenečen nad vašim novim pristopom. Iz vas bosta žarela samozavest in želja po uspehu, ki ga boste tudi z lahkoto dosegli.
On: Kaj hitro boste pozabili na prepir s partnerko, saj se vam bo neprestano prilizovala, kar vam bo vsekakor všeč. Naredite tudi vi korak nasproti, kajti skupaj bosta lažje pozabila na neljube dogodke.
Ona: Bodite realni in si ne zidajte gradov v oblakih, saj se vam lahko vse skupaj kaj hitro poruši Postavite si raje trdne temelje, za ostalo pa je tako ali tako še čas. Vsekakor ste na dobri poti.
On: Neka zadeva vam bo najprej sicer spodletela, ko pa boste poskusili znova, boste dosegli neverjeten uspeh. Ta vas bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz preteklosti pa bo v hipu pozabljen.
Ona: Nekaj vas bo temeljito pretreslo, vendar predvsem v pozitivnem pomenu besede. Še vedno je tudi možnost, da vam vse pade v vodo. Toda kar brez panike, saj se bo na koncu izteklo še bolje, kot mislite.
On: Nekdo si vas sicer zelo želi, a si tega enostavno ne upa povedati. Pojdite mu naproti, doživeli boste čudovite trenutke, ki vam bodo še dolgo ostali y zelo prijetnem spominu. Mogoče celo dlje, kot mislite.
KOZOROG
Ona: Ne bojte se naporov, ki stojijo pred vami, saj si boste tako utrdili zdravje. Počakajte do konca tedna, čaka vas nekaj zanimivega, kajti partner vam pripravlja presenečenje, ki ste ga že dolgo pričakovali.
On: Po naključju se boste zapletli v precej burno debato s prijatelji, pri tem pa kar pozabili na zmenek, ki je pred vami. Šele v zadnjem trenutku se boste spomnili, da vas nekdo že nadvse goreče pričakuje.
Nagradni razpis
1.	nagrada: vrednostni bon za 5.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš
2.	nagrada: vstopnici za dve osebi za 3-urno kopanje v Termah Olimia
3.-5.	nagrada: vrednostni bon za 2.000 tolarjev za bowling v Planetu Tuš
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do četrtka, 28. julija 2005.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 15. julija. Prispelo je 912 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 52
Vodoravno: USTINOV, RAINIER, INK, KRŠ, ED, IASI, CLINT, TČ, ER, OAZE, MF, RIA, MAN, MD, ORKA, ODSTAVEK, BREAK, KITARA, ALERGEN, OWEN, AKER, AMOR, STOLETNICA, NANA, RIO, OJ, TRS, NIT, AJDA, PAT, HS, KA, MA, RAO, OTOOLE, HILARY SWANK, TOMIST, KOV, OGI, ORS, ARO, U, ANIL, LIN, UAR, NOROST, AARE, AJANTA. Geslo: Punčka za milijon dolarjev.
Izid žrebanja
1.	nagrado - vrednostni bon za 5.000 tolarjev za bowling v
Planetu Tuš prejme: Miran Roje, Pot v Konjsko 8, 3212 Vojnik.
2.	nagrado - vstopnici za dve osebi za 3-urno kopanje v Termah Olimia prejme: Nežka Gorenšek, Zagajškova 4,3000 Celje.
3.-5.	nagrada - vstopnici za dve osebi za dnevno kopanje na Lemem kopališču Celje prejmejo: Ana Simončič, Ob strugi 22, 3311 Šempeter; Ana Boštjančič, Breg pri Polzeli 57,3313 Polzela in Albina Selič, Badovinčeva 10,3270 Laško.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ime in priimek: . Naslov: _
Davčna številka: .
Ona: Celotne zadeve ste se lotili na povsem napačnem koncu, zato se pojavljajo vedno nove težave. Dobro premislite in potem ukrepajte tako, kot je treba! Pazite na partnerjeve besede, ki ne bodo tako nedolžne.
On: Stari prijatelj vam bo zvesto stal ob strani in pomagal, da prebrodite nevarno področje. Pokažite hvaležnost in se mu skušajte oddolžiti. Ne pozabi-
stiski!
DEVICA >i
Ona: Zelo ste samozavestni, vendar bi bilo dobro, če bi včasih tudi kaj premislili in se prepričali v upravičenost svojih dejanj. Prehitra presoja vas lahko privede v situacijo, iz katere enostavno ne boste našli izhoda.
On: Zaupajte osebi, ki ji piše v očeh, da ne zna lagati in tudi ne govori z namenom, da bi vas prelisičila in izkoristila. Mislite predvsem na to, da imate pri njej tudi nekaj malega možnosti za uspeh v ljubezni.
Ona: Prav presenečeni boste, ko boste ugotovili, koliko adu-tov držite v rokah, zato izrabite ugodno priložnost in iztržite nekaj tudi zase. Nikar se ne ozirajte na nevoščljivost, ki raste okoli vas!
On: Tisto, kar mislite vi, je le ena od možnih razlag vašega problema. Posvetujte se s prijatelji, saj bodo radi pomagali. Prijetna neznanka vam utegne narediti veliko uslugo, ki bo omogočila uresničitev ljubezenskih sanj.
Ona: Imeli boste toliko opravkov, da boste enostavno spregledali nekoga, ki si vas želi. Poglejte malo okoli sebe in videli boste, da ste veliko bolj zaželeni, kot mislite. Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja.
On: V vašem srcu bo nastopila pravcata pomlad, posledica tega pa bo, da se boste kar preveč razcveteli. Nekdo bo ta cvet prav z veseljem tudi utrgal. Toda ostaja vprašanje, ali ga bo znal tudi dobro negovati ...
PALMERS
WITBOY SCOTCH & SODfl
Pozor! Radijska patrulja!
Radijska patrulja se je v sredo v nagradni igri Stop! Radio Celje za vami pelje! odpravila proti Šentjurju. Aljoša Bončina, Bojan Pišek in Simona Brglez so ob poslušanju Radia Celje v vozilu zasačili Ivana, Jožeta in Alojza.
Fantje so bili na službeni poti, tako da se jim je v vročem dopoldnevu naša osvežila nagrada, ki jo je predal Aljoša, še kako prilegla. Poslušajte nas še naprej, saj naša vohunska radijska patrulja še ni končala svojega dela. Še naprej bomo »lovili« tiste, ki nas poslušate v svojih avtomobilih. Če boste slišali opis svojega vozila v etru Radia Celje, vas bomo prijetno nagradili. Zato bodite pozorni na črno toyoto yaris ...
AHACU
POR,
ste bili POŠKODOVANI
NAVA v PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
pe celje, Ljubljanska cesta 20
"V*
10 Celje-ob m
IV10 gratis
i Ozka ulica 2,3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 -10% popust :bira nogavic - 57» popust ob nakupu do 5.000 sit, 10% popust ob nakupu nad 5.000 sit
-	Hervis Celie. Mariborska cesta 100,3000 Celje - 5% popust pri nakupu nad 10.000 sit (popust ne velja pri
nakupu blaga, ki je v zimski ali letni razprodaji) -Keramika Kili. Industrijska prodajalna, Kasaze 34, Liboje -10%popust
-	Lesnina d.d.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
- Marquise, visoka moda metrskega blaga. Ozka ulica 4,3000 Celje -10% popust
-	Mlekarna Celeia. prodajalna Golida, Arja vas 92,3301 Petrovce - 5% popust velja za izdelke lastne proizvod-
nje, ne velja za akcijske cene -Mravljica Cvetka Bohincs.p., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne-10% popustza vse izdelke - Palmers. Gosposka ul. 30,3000 Celje -10% popust velja pri gotovinskem nakupu
-	Pizzeria Verona. Mercator center Celje - 20% popust pri nakupu pic -kartico predložite ob naročilu! -Protect servis. Ul. Leona Dobrotinška 27,3230 Šentjur, Rogaška cesta 19,3240 Šmarje pri Jelšah - do 35%
popusta ob nakupu letnih pnevmatik
-	Optika Salobir. Leveč 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v
vseh njihovih PE v Sloveniji -Simerd.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje, P.E. Ljubljana. Brnčičeva 7, P.E. Koper, Ferrarska 17-3% popust ob nakupu PVC stavbnega pohištva. Popust ne valja za akcijske cene. Popusti se ne seštevajo - Klimatiziran Taxi Simbv. 03120 50 60-10% popust -Time out (Golovec na celjskem sejmišču), Dečkova cesta 1,3000 Celje, tel.: 03 543 32 24 -15% popust -Top-lit d.o.o.. Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust - Witbov ScotchS Soda. Planet Tuš Celje, Stanetova 3, Celje, Witboy Laško -10 % popust - Zlatarna Stožir. Ul. mesta Grevenbroich 9,3000 Celje -10% popust - Živex. Obrtna cona, 3220 Štore - 7% popust, ne velja za akcijske cene
Polde z Ježem...
... namesto s Heleno, pa s pivom!
Minuli teden nas je poklicala poslušalka Cvetka in potožila, da ji je ušel škrat Polde.
Seveda smo organizirali veliko iskalno akcijo, pri čemer smo bili kar nekaj dni neuspešni. Vse dokler ga nismo zasačili na Pivu in cvetju v soboto, ko smo ga našli v prvi vrsti na koncertu Helene Blagne. Ker mu Helenini varnostniki niso pustili, da bi se slikal z njo, si je naročil dva kozarca hladnega piva in ju spil. Še prej pa smo ga slikali in ga vrnili Cvetki, ki ga je za kazen, ker ji je zbežal, zaprla v kletko!	SŠ
Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE!
1
Tokrat nam je škrata Poldeta na fotografiji poslal Roman Ulaga iz Pepelnega. Očitno je tudi Roman ostal brez počitnic, saj je škrata namesto s seboj poslal na počitnice z ježem!
Glede na hitrost in velikost dvomimo, da sta prišla daleč! Romana čaka nagrada v našem oglasnem oddelku, mi pa še vedno čakamo fotografije tistih, ki so prišli v naše uredništvo po Poldeta, da ga odpeljejo s seboj na dopust in ga fotografirajo v dokaz, da je res bil na počitnicah. Slike nam lahko prinesete ali pošljete na naslov NT&RC, Prešernova 19, Celje ali na elek-
tronska naslova radio@nt-rc.si ali info@radiocelje.com. Lahko pa se tudi fotografirate z njim, če želite. Vsak, ki nam bo fotografijo prinesel v do-
kaz, da je škrat bil na dopustu, bo dobil nagrado NT&RC, najbolj izvirno fotografijo pa bomo ob koncu poletja nagradili s potovanjem.
Naročniki Novega tednika so bili že doslej deležni številnih ugodnosti, v jubilejnem 60. letu pa smo dodali še eno. Izpolnili smo namreč obljubo o možnosti cenejšega življenja z Novim tednikom. V Klubu naročnikov Novega tednika bodo nakupi bolj ugodni, saj bodo samo za naročnike na voljo posebni popusti v trgovinah in lokalih. Kje vse bodo naročniki lahko prihranili-pri svojih nakupih, je razvidno iz spodnjega seznama, ki se bo še širil.
Naročniki Novega tednika bodo lahko ugodnosti izkoristili samo s posebno kartico, ki jim jo bomo izdali na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje.
SPLAČA SE BITI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA!
goldenpoint®
Mlekarna Celeia
mkkar&co in slmntvo, (i a a Alja rtu
pizzeria/
^VeAxmay

'Ijica
JS aloblr
MarQuise