OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXIX.—LETO XXIX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JULY 23, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 143
Levičarski režim v Boliviji; odmevi revoke drugod
LA PAZ, Bolivia, 22. julija— Provizorični predsednik Nestor Guillen, ki je prišel na krmilo kot rezultat nedeljske krvave revolucije dijaštva in delavcev, je izjavil danes, da je revolucija zmagala širom republike, in da so iz vseh delov dežele dospela zagotovila tople podpore za levičarski režim, ki je bil formiran po strmoglavljenju diktatorskega režima predsednika Villarro-ela, ki je bil tekom revolucije
ubit.
BUENOS AIRES, 22. julija— Poročila iz argentinsko-para-gvajske meje javljajo, da je pa-ragvajski predsednik Higinio Morinigo prosil oborožene sile, da mu dovolijo odstopiti in odpotovati v inozemstvo.
Poročilo dostavlja, da je vsled uspešne revolucije v Boliviji celotni paragvajski kabinet položil resignacijo in da je sentiment proti režimu predsednika Mori-niga postal zelo močan.
ARICA, Čile, 22. julija—Radio postaja v Oruro javlja, da so indijski rudarji v dotični okolici vprizorili vstajo in da se nahajajo na pohodu proti omenjenemu mestu v južni Boliviji.
Radijske postaje v La Paz, glavnem mestu Bolivije, kjer je bila vprizorjena uspešna revolucija, nocoj niso oddajale.
Ambasador Kosanovič predal poverilnico preds. Trumanu
Dne 18. julija je Sava Kosanovič, nečak svetovno znanega izumitelja na polju elektrotehnike ter novi ambasador Jugoslavije v Washingtonu, predal svoje akreditive kot poslanik nove federativne ljudske republike Jugoslavije. Ob tej priliki je Kosanovič predsedniku Trumanu nagla-sil, da kot novi ambasador Jugoslavije izraža globoko prijateljstvo, katerega goji ljudstvo republike Jugoslavije do ameriškega ljudstva.
"Jugoslovani niso pozabili,"*
je dejal Kosanovič, "da je bil predsednik Wilson oni, ki je takoj razumel zgodovinske težnje Srbov, Slovencev in Hrvatov ter Macedoncev in Črnogorcev po združenju v skupno južnoslovansko zvezo ter jim je v tem pogledu tudi nudil svojo oporo.
"Niti ne morejo Jugoslovani pozabiti resničnega prijatelja in zaščitnika vseh svobodoljubečih narodov, velikega Franklin D.
Roosevelta, ki nam je v najtežji uri, novembra, 1941, obljubil
pomoč z besedami: "Niste po-	Sava Kosanovič
zabljeni in ne boste pozablje- novi ambasador Jugoslavije
v Washintonu

GOV. LAUSCHE; PRIPOROČA. DA SE, RENTI NE ZVIŠAJO NAD 10%
COLUMBUS, O., 22. julija. — Gov. Lausche je danes priporočal posebnemu zasedanju državne zakonodaje, ki je bilo sklicano, da ukrepa glede rentne kontrole, da naj sprejme zakon, v smislu katerega bi hišni posestniki mogli zvišati stanarino za 10 odstotkov napram cenam, ki so bile uveljavljene s 1. jan. 1943.
Vse druge prošnje za zvišanje naj bi reševale okrajne ali mestne sodnl-je ali pa odbori za pravično stanarino, ki bi bili imenovani v ta namen od strani sodni je, ampak zvišanje bi v nobenem primeru ne smelo znašati več kot 10 odstotkov.
Zakon, ako bo sprejet, bo veljaven le toliko časa, dokler kongres v Washingtonu ne obnovi rentne kontrole, in tikal se bo samo stanovanjskih ;hiš, ne pa trgovskih lokalov.
50 oseb ubitih v bombni eksploziji v Jeruzalemu
Kosanovič je predsedniku tudi ob kratkem orisal težnje in; blagostanju in kulturi svoje no-težave jugoslovanskega ljud-jve domovine in v obeh svetov-stva,, ki se trudi, da si obnovi nih vojnah so se borili kot taki svojo neusmiljeno razdejano in za principe samoodločevanja
opustošeno domovino.
OPOROKA ZA DEFINICIJO SMEŠNICE NEVELJAVNA
HURON, S. D. 22. julija. — Pred časom je umrl Clarence Richardson, star 55 let v Wes-singtonu S. D., ki je zapustil v oporoki svoje premoženje okrog $30,000 tistemu, ki bo znal sestaviti najboljšo definicijo za ameriško besedo "joke" ali smeš-nico. Pravijo, da je okrog 7000 ljudi poskušalo srečo in so poslali na probatno sodišče svoje definicije. Sedaj pa je okrajni sodnik R. M. Russell dbtično oporoko proglasil za neveljavno iz razloga, da Richardson ni bil pri pravi pameti, ko -je naredil tisto oporoko.
JAMES DUNN ZADOVOLJIV KOT POSLANIK V ITALIJI
RIM, 22. julija. — Poročilo, da je predsednik Truman ime-'^oval državnega podtajnika James Dunn-a za ambasadorja v Italiji, je bilo v tukajšnjih uradnih krogih z zadovoljstvom Vzeto na znanje.
LA GUARDIA V RIMU; obišče GASPERIJA
RIM, 22. julija. — Ravnatelj UNRRA-e Fiorello La Guardia, ki se nahaja na inšpekcijski tu-je danes dospel semkaj iz Grške. Tu je ostal štiri dni ter govoril s pfemierjem de Gaspe-
rijem.
šE NA MNOGA LETA
Zadnjo nedeljo je občepozna-tta Mrs. Jennie Jelerčič, soproga cvetličarja Franka Jelerčiča, 15302 Waterloo Rd., praznovala svoj 60. rojstni dan, kar je izredno za žensko, da prizna, to pa menda zato, ker še zmerom Zgleda tako brhka kot mlado de kle. K čestitkam njene družine in prijateljev se pridružujemo tudi mi in ji želimo, da bi še veliko število rojstnih dni obhajala v veselem razpoloženju!
POZOR!
Opocarja se čitatelje na oglas armadnega nabornega urada Zed. držav, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje "Enakopravnosti."
Preds. Harry S. Truman
Novi ambasador je tudi omenil dejstvo, da so ameriški Jugoslovani dobri ameriški državljani, ki so veliko prispevali k
ljudstev v obrambo civilizacije in svobode človeštva.
V teku zadnje svetovne vojne, je poudaril Kosanovič, je bila Jugoslavija rešena pogina, ker je njeno ljudstvo preveval pogum, kakršnega je poznala Amerika za časa Washingtona in za časa ,velikega.	ki
je izrekel znane in zdaj zgodovinske besede: — "Moja glavna težnja v tej veliki borbi je rešitev edinstva!" Isti duh je vodil jugoslovansko ljudstvo v borbi za osvobojen je.
Predsednik Truman je Kosa-noviču dejal, da ameriško ljudstvo s simpatijami sledi všemu prizadevanju Jugoslovanov v delu za obnovo in uresničenje demokratičnih ciljev. Mr. Kosa-noviču je tudi rekel, da je njegov stric, Nikola Tesla doprinesel veliko k blaginji in na-, predku Zed. držav in sveta.
Beachland pošta dropana
V noči med nedeljo in ponedeljkom so vdrli ropairji v prostore Beachland poštne postaje
na 869 E. 185 St. in odnesli iz vlomljene varnostne blagajne i	®ta ostala štiri dni
nedognano vsoto denarja. Policija pravi, da so morali imeti roparji plinske maske, ker je Dila blagajna zavarovana s plinsko bombo.	■
VESELICA SRE\t MESTA
Snoči seje vršila na Mallu sredi mesta velikanska ljudska veselica, ki je privabila 150,000 oseb. S to veselico je 150-let-nica obstoja mesta Clevelanda dosegla svoj višek.
Palestina na pragu novih izbruhov?
LONDON 17. julija. (O.N.A.) — Dobro informirani krogi, ki prejemajo neposredna poročila iz Palestine, trde, da je pričakovati v kratkem skrajno resnih izbruhov v Palestini, ako Angleži ne bodo izpustili na svobodo treh članov židovske agenture in približno 2000 drugih oseb, katere imajo zaprte.
Glasom teh poročil, je napetost vse zadnje dni neprestano, rastla, in židovska podtalna oborožena sila, katere udarne moči nedavni angleški policijski izpadi niso oslabili, je odločena nastopiti s silo, ako drugače ne bi šlo.
Stavke v Clevelandu pojen-javajo
Ob tem času je v Clevelandu samo okrog 4,000 delavcev na stavki, kar je najnižje število od kmalu po koncu vojne. V teku je še stavka pri National Screw & Mfg. Co., kjer so de lavci zavrgli z odglasovanjem dosežen sporazum med vodstvom unije in družbo. Pri tej stavki je prizadetih 2000 delavcev, ki so organizirani pri CIO Local 843 UAW uniji. Stavka se nadaljuje tudi pri Lamson & Session Co., kjer je prizade tih drugih 2000 delavcev in pri par manjših družbah.
Obleka plesalke v pisemski kuverti
V soboto zvečer je par policajev stopilo v Pony's Cafe na Vincent Ave., kjer sta aretirala 28-letno plesalko Ruth Scher-ling, ki živi v Hollenden hotelu, ko je ravno zabavala goste s svojim plesom. Ker je bila bolj površno oblečena, sta jo odvedla na policijsko postajo, kjer je položila osebno kavcijo in pustila kot dokaz, da je bila oblečena, svoj plesalski kostum, katerega so policisti lahko shranili v navadni pisemski kuverti.
POROKA
Prošlo soboto sta se poročila v cerkvi sv. Vida Miss Olga Ho-movec, hčerka Mr. in Mrs Frank Homovec, 1052 E. 72 St in Mr. Anthony Maizel, sin Mr in Mrs. John Maizel, 1140 Nor wood Rd. Po poroki sta. se podala na ženitovanjsko potovanje v Kanado. Svoj dom bosta imela na 1140 Norwood Rd. Novopo ročencema čestitamo in jima že limo vse najboljše v zakonskem življenju!
JERUZALEM, 22. julija. — Danes so židovski nacionalisti bombardirali hotel King David, kjer se nahaja glavni stan brit-ske armade in tajništvo palestinske vlade, pri čemur je bilo najmanj 50 oseb ubitih. Eksplozija je stresla ves moderni del starodavnega mesta.
Napad je bil vprizorjen 23 dni, odkar je britska armada okupirala prostore Židovske agencije in aretirala 2,000 zidov, med katerimi so bili vodilni člani židovske kolonije v Palestini.
Med 60 osebami, o katerih se neuradno poroča, da so bile ranjene, se nahaja znani ameriški časnikar Richard Mowrer, korespondent lišta "New York Post". Korakal je baš mimo hotela, ko je počila eksplozija, ter ima zlomljeno nogo.
Vdova prvega kitajskega predsednika odprto nastopila proti gen. Ciangu
Zahteva, da Zed. države nehajo podpirati reakcijonarje, ki hujskajo k vojni z Rusijo
ŠANGHAJ, 22. julija — Madam Sun Jat-sen, vdova 30 ustanovitelju in prvem predsedniku kitajske republike in sestra žene gen. Čiang Kaj seka, je danes v enem izmed rednih razgovorov s časnikarji, odprto nastopila proti režimu, kateremu stoji na čelu njen svak, tter izjavila) da reakcij onar j i tako v Ameriki kot na Kitajskem delajo na to, da bi radi kitajskih notranjih zadev prišlo do vojne med Zed. državami in Sovjetsko zvezo.
Vdova dr. Suna, ki je ena iz-*
POZDRAVI
Iz krasne slovenske farmar-■ske naselbine Willard, Wis., pošiljati najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem Mr. in Mrs. A. Kavčnik, ki vodita gostilno pod imenom Three Corners Cafe, 1144 E. 71 St. Njiju prva postaja je bila v Wauke-
nato sta se pa podala v Willard, odkjer sta že odpotovala proti Minnesoti.
ODBOR VOJAKOV SDD
Nocoj ob 7 ;30 uri se vrši izredna seja Odbora za vpostavi-tev spomenika vojakom v okrožju SDD. Prosi se vse, ki so sprejeli v ta odbor, da se nocoj gotovo udeležijo seje, na kateri se bo ukrepalo o načrtih za proslavo, ko se bo odkrilo spomenik.
Clevelandčan utegne biti pozvan, da izpričuje v preiskavi vojnih dobičkov
včeraj se je zvedelo, da bo senatni odsek, kateremu načelju-je sehator Mead iz New Yorka, najbrže poklical na izpričevan je zvezi s preiskavo vojnih dobičkov nekega clevelandskega inženirja, ki je bil med vojno dodeljen kot stotnik v uradu za kemično vojno službo v New Yorku.
Inženir, ki želi, da vsled službe, katero ima sedaj, njegovo ime začasno ostane tajno, je s časnikarji govoril o velikih kon-traktih, katere so dobile firme, ki niso bile opremljene za produkcijo in ki niso izpolnile nuj-
rabila za naročila.
izdelovanje vojnega
Trdi, da firme niso naredile nobenega dobička
HAVANA, Kuba, 22. julija. — Murray Garrson, brat dr. H. M. Garrsona, ki sta tekom vojne operirala "papirnati muni cijski imperij", ki je dobil naročila v znesku 73 milijonov dolarjev, je danes izjavil, da omenjena podjetja niso mogla dela ti dobička iz vojne, ker z vojnimi kontrakti niso "naredila nobenega denarja"
Dostavil je, da dobiček, ki ne no potrebnih naročil, katere so Iznaša več kot 6 procentov, ni prevzele.	j "vojno profitarstvo", in da bo
Vse te kontrakte, je rekel inženir, je odobril bodisi major
na stvari, katere je odkril senatni odsek glede Garrson pod
VAŽNA SEJA ŠT. 48 SANS
Nocoj ob 8. uri se vrši važna redna seja podružnice št. 4? SANSa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se vse društvene zastopnike in člane, da se gotovo udeležijo.
Louis K. Klebenov, ki je medijetij, podal odgovor, čim bo vojno poročil hčer Murrayja okreval.
W. Garrsona, predsednika "papirnega municijskega imperija", ali pa polkovnik Patrick Powers.
Enega teh kontraktov za kose plinskih mask se je dalo neki firmi v Long Island City, ki je izdelovala punčke in slične igrače. Ko firma naročila ni izpolnila, je inženir obiskal njeno tovarno, da dožene vzrok.
Tam je odkril, da je družba v vseh osmih nadstropjih svojega obrata nadaljevala z izdelovanjem igrač. V basemen tu je našel 20 strojev, ki so izdelovali igrače iz plastike, samo eden stroj pa je bil rabljen za produkcijo kosov za plinske maske.
Inženir pravi, da je bila plastika, ki je bila rabljena za izdelovanje igrač, brez dvoma dobljena pod pretvezo, da se bo
Murray Garrson se "radi slabega zdravja" nahaja v Havani od 27. maja, kjer je nastanjen v razkošnem hotelu "Nacional."
Kongresnlk May pozvan, da priča pred odsekom
WASHINGTON, 22. julija. — Odvetnik vojnega odseka za vojno dobičkarstvo George Meader je danes izjavil, da bo odsek jutri zaslišal kongresni-ka Andrew J. Maya iz Ken-tuckyja, ako se May odloči od zvati pozivnici, katero mu je poslal preiskovalni odsek.
Pred par dnevi je bilo obelo danjeno, da se je v januarju le ta 1944 May udeležil razkošne pojedine v New Yorku, ki se je vršila, ko je major Lebenov poročil Natalie Garrson, hčer Murray Garrsona.
med treh slavnih sestra iz družine Soong, je v prvem razgovoru po dveh letih molka v napadu na vlado svojega svaka rekla, da navzočnost ameriških čet na Kitajskem ne koristi miru.
Zed. države odgovorne za širjenje civilne vojne
Odlična kitajska dama je rekla, da bi se civilna vojna na Kitajskem kmalu nehala širiti, ako bi Amerika dala jasno razumeti, da ne bo kitajske vlade zalagala z municijo in vojaško pomočjo za boj proti komunistom.
Istočasno se poroča, da je gen. Čiang Kajšek odredil splošno ofenzivo proti komunističnim silam v severni Kitajski, tekom katere so komunisti izgubili nekatera strategično važna mesta.
"Ameriški narod, ki je zaveznik in star prijatelj Kitajske, mora zvedeti, da pot, po kateri hodi sedanja kitajska vlada, vodi naravnost v pogubo," je rekla vdova prvega kitajskega predsednika, potem pa je nadaljevala :
Ameriška reakcija se druži s kitajsko reakcijo
"Ameriško ljudstvo mora zvedeti, da se ameriški reakcijonar-ji družijo s kitajskimi reakci-onarji in da se medsebojno podpirajo. Zvedeti mora, da navzočnost ameriškega vojaštva na kitajski zemlji ne utrjuje miru in reda med kitajskim ljudstvom.
"Ameriško ljudstvo se mora posvariti, da bi se ^loralo dati posojila Kitajski šele tedaj, kadar se bo njena vlada reorganizirala in bo resnično predstavljala vse plasti kitajskega ljudstva."
Izjava vdove dr. Suna se tolmači kot znamenje, da utegne ponovno stopiti v aktivno politično življenje.
Kitajska civilna vojna zna zanetiti novo svetovno vojno
"Grozi nam civilna vojna," je nadaljevala vdova dr. Suna, "v katero upajo reakcijpnarji potegniti Ameriko in s tem zanetiti novo svetovno vojno. Taka civilna vojna se je že začela, dasiravno ni bila nikdar proglašena. Ta katastrofa se mora ustaviti v začetku.
"V sedanji krizi ne gre za vprašanje, kdo bo zmagal — kuomintang (stranka kitajskih nacionalistov, ki je na krmilu) ali komunisti, temveč gre za kitajsko ljudstvo, za njegovo edin-stvo, svobodo in obstanek. Rešiti se ne da z balanciranjem oboroženih sil ali mešetarjenjem za posamezna mesta ali ozemlja. N e strankarske pravice
temveč človeške pravice so na tehtnici."
Med tem ko civilna vojna na Kitajskem dobiva čedalje večje dimenzije, pa se gen. Čiang nahaja na počitnicah v gorski provinci Kuling, kamor se je podal z letalom helikopterskega tipa, katerega mu je daroval predsednik Truman.
Ameriški posredovalec gen. George Marshall se še vedno bavi s pogajanji, ki naj bi napravila konec civilne vojne, toda splošen vtis je, da je njegovo delovanje obsojeno na izjalovljen je.
Novi grobovi
JAMES POGRAIS
Včeraj zjutraj je nagloma preminil James Pograis, star 59 let, stanujoč na 20300 Miller Ave. Doma je bil iz vasi Poljane, fara Šmihel pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član Protection Home Circle in Eagles. Tukaj zapušča tri hčere: Mrs. Mae Do-ley, Mrs. Laura Fox in Mrs. Lillian Jackson, dve sestri, Mrs. Mary Milavec in Mrs. Anna Ko-matar, tri brate, Luke, Mihaela in Josepha, ter pet vnukov, v stari domovini pa brata Franka. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:15 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine in nato
na pokopališče sv. Pavla.
*
MARYANNA WILKANOWSKI
Na svojem domu je včeraj zjutraj preminila Maryanna Wilkanowski, stara 78 let, stanujoča na 14918 Sylvia Ave. Rodom je bila Poljakinja. Tukaj zapušča žalujočega soproga Mihaela, dve hčeri, Mrs. Genevieve Perkins in Mrs. Nell Zimmerman, štiri sinove: Leonarda, Bena, Wallace in Harry ter dve sestri, Mrs. Antoinette Zdroje-ski in Mrs. Lottie Kaminski. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 Št., v cerkev Marije Vnebovzete in nato na Calvary pokopališče.
Vladni carinski urad na letališču
Carinski iA imigracijski zvezni urad je bil začasno nameščen na clevelandskem letališču v American Airlines hangaru, kateri bo opravljal posle mednarodnega zračnega potovanja in pošiljk blaga, poroča major Jack Berry, načelnik mestnega letahšča. Pozneje se bo postavilo posebno poslopje za stalni urad zveznega carinskega osob-ja. S 1. avgustom se odpre letalska zveza med Kanado in Clevelandom.

ENAKOPRAVNOST
23. julija, 1946 ]
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Usued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)____
For Half Ye^r—(Za pol leta) _
For 3 Months—(Za 3 mesece)_____:_
.$7.00 . 4.00 . 2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)______
For Half Year—(Za pol leta)___
For 3 Months—(Za 3 mesece)__
-sa.oo
- 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države}:
For One Year—(Za celo leto) -_
For Half Year—^Za pol leta)---
.$9.00 . 5,00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879.
,4^^104
"VAŠA STAVA V KOLEKTIVNEM POGAJANJU"
Eden glavnih stebrov v moderni ameriški delavski zakonodaji je takozvani National Labor Relations Act (Wagner Act) uveljavljen leta 1935. Nekatere dele tega zakona bi industrijalni in podjetniški interesi radi spremenili. Ta zakon zagotavlja delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja. Spričo naraščajočega pregovarjanja o tem federalnem zakonu je organizacija Public Affairs Committee v New ^orku izdala brošuro z naslovom "Your Stake in Collective Bargaining", v kateri je objasnjeno kako deluje zakon kolektivnega pogajanja in kolike koristi je za povprečnega delavca. Knjižica podčr-tuje konstruktivno vrednoto procesa kolektivnega pogajanja, ne samo za delavce, ampak tudi za delodajalce in splošno javnost.
Pisec brošurice opisuje poravnanje mezdnega vprašanja kot "trd oreh kolektivnega pogajanja kontrakta" ter izraža mnenje, da ima tako poravnanje večji vpliv na javnost in na prosperiteto podjetništva kot katerokoli drugo sporno vprašanje kolektivnega pogajanja. V knjižici je dalje rečeno, "da ni mogoče ravno trditi, da je efekt kolektivnega pogajanja v vseh ozirih "dober" ali pa docela "zanič", kot pravijo nasprotniki tega zakonp. More se pa reči z gotovostjo, da je kolektivno pogajanje spremenilo ekonomski vzorec Amerike.
Zaključujoč, da ima stvar svojo "dobro" in "slabo" stran, knjižica navaja naslednje;
Kolektivno pogajanje je pospešilo povišek plač in mezd, s čemer je bilo doseženo zaustavi j en je nižanja plač, obenem pa so bile za unijske člane izvojevane mezde, ki so precej višje nego jih plačujejo delavcev za isto delo v neunijskih podjetjih in tovarnah. Delodajalec je bil prisiljen, da je povišal plače svojim delavcem tudi akb niso bili organizirani v uniji, pa tudi neizurjeni delavci so bili deležni bojših plač kot bi jih bili sicer. Pri tem je bilo pogosto treba znižati druge stroške produkcije, kar je uvedlo mnogokje boljši način obratovanja in produkcije.
Resnica je, pravi knjižica, da je kolektivno pogajanje povzročilo porast cen konzumentom — tako n. pr. v gradbeni industriji, in nekaterih drugih, odpravilo je tudi izredno individualno tekmovanje — unijska plačilna lestvica namreč določa plačo za dobro in vešče opravljeno delo, neoziraje se na kake izredne individualne poskuse preka-šanja v kvaliteti produkcije.
Sodelovanje med delavstvom in podjetništvom je pospešila seveda tudi potreba, ki jo je ustvarila introdukcija strojev, ki omejujejo delovne ure, kakor tudi različen nov material in način proizvodnje.
"V tem," nadaljuje knjižica, "imamo zares dobro stavo, kajti kolektivno pogajanje ne zavlačuje proizvodnje, pač pa pospeši poravnave in dogovore in s tem pomaga hitreje spraviti na trg potrebščine, ki jih ljudstvo potrebuje. Javnost pa je opozorjena, da ima pred očmi tudi delavčevo stran zadeve. "Nove izboljšave procesa proizvodnje so sicer čudovite za opazovanje, toda pomniti moramo, da pogosto imajo za posledico odslovitev delavcev . . . Najboljše v takih slučajih je, da se sestane predstavništvo podjetništva in delavcev v svrho pretresen j a vprašanja. Ko je stvar dobro pretehtana, je mogoče doseči sporazum, ki koristi obema strankama in javnosti kot taki, ker je s pametnim dogovorom omogočena često cenejša produkcija in to pomeni cenejše blago za konzumente.
Knjižica "Your Stake in Collective Bargaining", št. 117 v seriji brošur, ki jih izdaja prej omenjena organizacija, se dobi ako pišete na; Public Affairs Committee, Inc. at 30 Rockefeller Plaza, New York 20, N. Y.
POŠTA
Slovenci so se odlikovali v povorki
Cleveland, O. — Slovenci nismo še nikdar zaostali za drugimi narodi. V nedeljo se je zopet pokazalo, da smo Slovenci ljubitelji glasbe in lepote v obleki, potem pa Š3 družabni, vedeli in
j navdušeni, da s tem vsa okrog jnebe razveselimo. To se je po-I kazalo v povorki, kjer so Slo-I venci ra štirih, flotilah dajali I duška narodnemu veselju.
Ko pišem to poročilo, še ne j vem. kdo je dobil nagrade, tudi ne verjamem v te nagrade, ker I so brez pomena. Gre ss za to,
da se narodnost pokaže v naravnem čutu, ne pa za tem, da se najame umetnike, ki pomagajo čarati gledalce.
Iz štirih sijajnih flotov je odmevala slovenska zavest iz približno 100 grl in src naše mladine, mož in žena. Po končani povorki me je nagovorila neka žena takole: Naj denem vse veselje mojega celega življenja skupaj, pa ne odvaga tega, kar sem danes občutila v tej povorki
Povorka brez glasbe je mrtva. Naše slovenske flote so pa imele izredno blasbo. Na njih so bili najboljši godbeniki, potem krasne obleke, narodne noše "loud speaker" in pa živahnost, ki je dalo življenje in razveselilo vsekakor v srce. To je bilo vseskozi, koder so vozili naši floti, dočim je bilo zelo malo glasbe na drugih flotih.
Kadar zapoje slovenska harmonika in z njo slovenski juhu-hu, takrat sg pa vsakomur zasmeje srce. Vmes so vihrali beli robpi, ki so izvabljali plos-
kanje in krik od strani gledalcev. Da se ni prigodil mali incident, da je ena flota zaostala da ni sledila prvim trem, bi bil triumf štirih flotil skupaj tako sijajen, da bi zatemnil vse druge, četudi so polagali posamezno nanje več denarja, kot mi.
Za enkrat se je ljudstvo spet vračale« zadovoljno. Kar je bilo neljubo je bilo to, da so bile flote zelo težko obložene, ker niso hoteli, da bi se kdo vrnil nazaj, ki se je za parado oblekel. Tako so vsi do zadnjega vzdržali cele 4 ure, prepevanje in z godbo spremijevani, je odmevalo vse vprek. Napisi so bili taki: "Slovenian accordion music". Bila so tudi imena skupin, kot tudi imena lastnikov tru-kov ter ime, ki je povedalo, da so to povorko financirali slovenski trgovci.
Naj bo tu omenjeno, kdor še ni vrnil prošnje in dal nekaj daru, naj to sedaj stori, ker je lahko uverjen, da je bilo vredno tega žrtvovanja.
Anton Grdina.
Prošnja deklet iz Državnega dekliškega
doma
Jože Babnik, 1023 E. 72 St., je prejel pismo od svojega brata Melhijer Babnika, ki je sWaj ekonom na državnem dekliškem domu v Mariboru. Pismu je priložena sledeča uradna prošnja v imenu tega zavoda za podporo v blagu za ta dekleta.
"Maribor 22. maja 1946. "Tovariš Jože Babnik in vsem dragim ameriškim rojakom!
"Državni dekliški dom v Mariboru, Meljska 74, je ustanovila nova Titova Jugoslavija. V tem domu se zbirajo dekleta, ki so iz različnih vzrokov zašla na kriva pota. Trenutno je v domu 38 deklet iz vse Slovenije.
"Ker nam je okupator težko razdejal našo domovino, tudi v tem domu občutimo precejšnje težave glede obleke, perila, posebno pa čevljev, deloma tudi glede hrane.
"Zato Vas vljudno naprošamo, da bi organizirali v Vašem kraju med Vašimi znanci kako zbirko za naš dom in bi nam vse skupaj poslali. Za naša dekleta bi bila to velika pomoč in hvaležne bi Vam Ale.
"Ko smo jim sporočili, da mislimo pisati v Ameriko, so
nam naročale vse naše gojenke, (ki so v starosti od 12 do 18 let), da naj Vas lepo pozdravimo in se Vam že vnaprej zahvaljujejo za vsako malenkost.
"Vsem tovarišem in rojakom po krvi in jeziku naš pozdrav! Smrt fašizmu — svoboda narodu!
(Pečat)
"Babnik Melhijer, ekonom 1. r.
Stele Andrej, upravnik 1. r."
Progresivne Slovenke krožek št. 2. so na svoji seji že nakazale $25 za nakup blaga, ki se ga bo poslalo v ta zavod, toda si bodo morale dekleta sama šivati. Nekaj 13 je pa nabralo darov med članicami. Prosi se še druge, da bi nekaj prispevali v ta namen, da se nakupi toliko blaga, da se bodo dekleta za silo oblekle. Vse prostovoljne prispevke blagovolite v najkrajšem času izročiti glavni predsednici Progresivnih Slovenk, Mrs. Ceciliji šubelj, 1107 E. 68 St., ki bo poskrbela, da se blago dobi in odpošlje na pristojno mesto.
Novice iz stare domovine
TOVARNA CELULOZE ZA PAPIR NA VIDMU OBNOVLJENA
Celuloza je kemično iz lesa pridobljen proizvod, ki je važna surovina za papirno industrijo. Jugoslavija, posebno pa Slovenija, imata sorazmerno veliko število obratov papirne industrije. Te tovarne papirja in papirnih izdelkov so bile pred vojno zaposlene le nekaj nad polovico svoje zmogljivosti,j kljub temu pa so mnogo papir-! ja uvažali. Uvažali so ga, če-1 prav imajo toliko gozdov in lesa, da lahko izdelajo celuloze ^ še za mnogo večje število tovarn j papirja, kakor pa jih imajo žel do sedaj.	j
Gozdno bogastvo jim omogo-j ča, da se v papirni industriji popolnoma osamosvojijo, krije-^ jo vse potrebe domačega trga, obenem pa papir še izvažajo. Zadnja leta pred vojno so v bivši Jugoslaviji delale štiri tovarne celuloze: v Drvarju, Zagrebu, Gor^čanah in na Vidmu. Vojna je industrijo celuloze težko udarila. Tovarno v Drvarju, ki je bila največja, so izropali in požgali Italijani, tovarno na Vidmu, ki je bila zgrajena komaj 1939 leta, pa je zelo poškodovala velika eksplozija streliva ob osvoboditvi. Obnova tovarne v Drvarju bo zelo težavna, ker so ji potrebni novi stroji in veliki kotli. Tovarna na Vidmu, katere stroji niso bili bistveno poškodovani, pa je že
obnovljena in dela danes skoraj normalno.
Ko so Nemci zasedli Videm, so tovarno prevzeli in hoteli z njo obratovati. V začetku se jim je to posrečilo, kasneje pa so imeli vedno večje težkoče, ker so gozdove varovali partizani. Leta 1944, ko je odšlo v partizane okoli 70 delavcev in ko so partizani odnesli s sekire stroja gonilni jermen, ki ga niso mogli nadomestiti, so obrat ustavili in tovarno zaprli. Delavstvo je moralo zapustiti delo v dveh urah in ni smelo niti očistiti strojev, niti izprazniti kotlov in cevi.
Tako so nastale na strojih in na napravah razne lažje in težje okvare. Najhujše je bilo, ko je na postaji Krško-Videm ob osvoboditvi eksplodiralo strelivo. Eksplozija je tovarniška po-slopja delno porušila, delno pa opustošila in poškodovala. Zdelo se je, da je usoda tovarne zapečatena in da ne bo nikdar več delala.
Delavstvo, ki se je vrnilo na svoje domove in izseljenci, ki so se vračali iz Nemčije, so razumeli, da bodo koristili sebi in skupnosti, če fe bodo pogumno lotili obnove tovarne, pa čeprav je bilo delo tvegano, ker ni bilo strokovnjakov.
Ljudje, ki so se vračali v to-' varno in ki so govorili o njeni usodi, so se zavedali, da bo domovina potrebovala za papirno industrijo mnogo celuloze. Čutili so obenem, da bodo koristili ob-'
novi vsega izseljenega Posavja in Krškega polja, saj je tovarna ena izmed maloštevilnih večjih industrijskih podjetij v tem področju.
To je bil vir moči in poguma, ki je kmalu razgibal obnovitvena dela in pomagal premagati vse težkoče. Ko so s sodelovanjem vojske in mladine počistili iz tovarne po vseh prostorih raztreseno strelivo, so najprej zaščitili stroje. Nato so se lotili odstranjevanje ruševin in obnavljanja poslopja. Obnova ni bila tako priprosta, kakor bi si morda danes kdo mislil. Spomniti se moramo, da je bila tedaj v prvih mesecih po osvoboditvi velike težave za vse gradivo. Potrebovali so na primer gradbeni les za ostrešje. Takrat si niso mogli pomagati drugače, kakor da so šli sami v gozd, podrli drevesa, jih s sodelovanjem kmetov zvozili na žago, ki so jo prav tako morali najprej obnoviti, da je začela žagati.
Prvo razdobje obnove je bilo končano še pred zimo, ko so bila vsa poslopja zopet pod streho in vsi stroji ter naprave zopet popolnoma zavarovani. Drugo razdobje je obsegalo čiščenje strojev in njihovo popravilo.	,.
Tako se je tudi drugo razdobje obnove približalo koncu in dne 25. febr. so prvič po osvoboditvi ponovno stekli stroji. Začelo se je proizvajalno delo in obenem tretje in zaključno razdobje obnove.
Dne 7. maja so uprava in delavstvo praznovali nov, važen uspeh v popolni izgraditvi obratovanja. Slovesno so odprli industrijski tir, po katerem je pripeljal v tovarno prvi tovorni vlak. Prej so vse tovore prevažali na postajo z vozovi, kar jih je veliko stalo.
Vso celulozo, ki jo danes proizvajajo, oddajo papirnicam v Radečah, Vevčah in Sladki gori ter tovarni na Količevem. Izdelek je kakovostno prav dober, kar so priznale v^ omenjene tovarne, ki ga trošijo. Tovarna dela danes brez bivših inženirjev in delovodij, z največjim uspehom. Mesta delovodij in mojstrov so prevzeli delavci in so pokazali praktično, da so dovolj sposobni za popolno nadomestitev pobeglih strokovnjakov. Edini tehnični strokovnjak, ki jim pomaga, je inž. kemije Iglič. Tudi on se je z uspehom znašel v proizvodnji, za katero ni imel do prihoda v Videm nobenih skušenj.
Vodstvo ima razne načrte za povečanje obrata. Tako bodo postavih papirni stroj in bo tovarna razširila svoje obratovanje na izdelovanje papirja. V ta namen bo zgradila tudi bru-silnico. V načrtih imajo zgraditev destilarne, kjer bi proizvajali alkohol.
*
Razpis za originalne glasbene skladbe
Jugoslovanska armada potrebuje večje število glasbenih skladb, v glavnem koračnic in razpisujejo natečaj za sledeča dela: Svečano sprejemno koračnico; Pozdrav zastavi! sedem različnih koračnic za armado in posmrtno koračnico. Nagrade so od 3,000 do 10,000 din. Skladbe je noslati do 1. septembra na naslov: Muzički sekciji Centralnega doma Jugoslovanske armije v Beogradu.
Marija Žnidaršič-Marička:
Njeni trije sinovi
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Ko je na Križni gori zapel zvon in opozoril vso Ložko dolino, da se bližajo fašisti, je s polnim nahrbtnikom in v novih škornjih z drugimi odrinil od doma tudi Andrej. Toda satanski človek, ki se je za Judeževe groše prodal sovražniku, je Andreja in njegove tovariše izdal fašistom. Povedal jim je, po kateri poti naj krenejo, da jih bodo gotovo dobili v pest.
Tako se je zgodilo, da so Andrej in tovariši bežali naravnost pred puške fašistov. Enajst fantov je obležalo mrtvih za rodno vasjo s prestreljenimi srci in razbitimi glavami. Med njimi je bil tudi Andrej, komaj 17-leten fant, poln prelepih načrtov, poln vere v življenje in v lepšo bodočnost.
Takrat, v maju mesecu 1942. leta, sem videla Andrejevo mater. Stala je ob jami, v katero so položili 11 mrtvih fantov, brez krst in brez cvetja, čeprav so bile notranjske gmajne vse dehteče od prvih rož.
Stisnjena v dve gubi in brez solz je nepremično zrla v svojega Andreja, v svojega najmlajšega.
Nekaj tednov za tem so odpeljali fašisti materi njenega drugega sina Janeza in poleti še tretjega, Franceta, ki se je po 10 mesecih internacije ves sestradan suh vrnil domov. Janeza so obsodili na osem let strogega zapora.
France je med tem, ko so Italijani, Nemci in nazadnje še slovenski fašisti mučili Janeza po zaporih, odšel v partizane. Mati
je spet ostala sama na domu. Sama s težko skrbjo za oba še živa sinova, sama z vročim hrepenenjem po svobodi v srcu, sama z globoko rano v duši za padlim Andrejem, ki se ni mogla zaceliti in se docela nikoli ne bo.
Kadar je dobila pismo od Franceta, se je za hip vzradosti-la. Vsaka njegova beseda je bila kakor sončni žarek, ki je vsaj za kratek čas pregnal temo iz njene duše. Nekoč pa se je zgodilo, da v 14 dneh ni prejela no-! benega glasu od Franceta. Ko-I nec novembra leta 1943 mi je I prepolna skrbi na skrivaj zau-I pala: "Že mesec dni je minilo, odkar je France zadnjikrat pisal. Za Janeza ne vem nič. Srce mi pravi, da se bo nekaj zgo-jdilo."
I Takrat je bil France že mr-; tev.—Osem hkrati so zajeli ! Nemci tam pri Vipavi, jih posta-i vili ob zid in postrelili. To se je zgodilo tiste dni, ko so domo-i brand po Ljubljani vpili na vsa •usta, da nikogar od ujetih par-jtizanov na ustrele in jih pozi-I vali, da naj se predajo. France !se ni predal, rajši je umrl. Dol-'go časa se je govorilo po naši I vasi o Francetovi smrti. Materi 'pa se ni upal tega nihče pove-j dati. Pa kaj bi pripovedovali, 'njej je že davno prej povedalo srce, ki nikoli ne vara.
(nadaljevanje)
V človečansH namen, za otroško bolnico v Sloveniji, lahko oddaste vaš namenjeni delež tudi v uradi) "Enakopravnosti."
K/lestne novice
Konvencija policijske bratovščine
Včeraj se je v Clevelandu pričela tridnevna konvencija Fraternal Order of Police v Carter hotelu. Glavna točka te konvencije je predloga, katero nameravajo predložiti v januarju državni zakonodaji za uveljavljen je državne penzije za policiste in ognjegasce. Za uveljavljen je te predloge bo potrebno prispevati od njih zaslužka od 2 do 4 odstotkov plače.
Dvanajsti letni konvenciji F. O. P. prisostvuje okrog 500 delegatov in konvenčni predsednik je Jerome L. Slusser, detektiv od clevelandske policije.
Francoski denar se popravlja
NA OBISKU
Na obisku v Clevelandu pri sorodnikih in prijateljih se nahajata dobro poznana bivša Clevelandčana Mr. in Mrs. August in Anna Supank, s sinom Haroldom. Družina Supank je več let bivala tudi v Chicagu, 111., zadnja leta pa biva v Fort Pierce, Fla. Za časa obiska v Clevelandu se nahajata pri Mr. in Mrs. John Močnik, Neff Rd. Želimo jim obilo zabave in razvedrila v naši hietropoli.
Dodatek k zahvali
Družina Vadnal se lepo zahvaljuje članom pevskega zbora Jadran, ki so izkazali zadnjo čast umrlemu r.oprogu in očetu, ter za lepo zapete žalostinke ob odprti krsti.
Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Slovenijil Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš deleži
FIRMI PRETI OBTOŽBA
A. B. Dick Co., znana družba, ki izdeluje mimiografske stroje in stencils za razmnoževanje pisem, je v preiskavi že izza meseca februarja 1945, katero je pričel zvezni pravdnik Tom Clark. Te dni se pripravlja obtožnica devetih točk napram tej firmi, da je odprto kršila Sherman protitrustni zakon, ki bo predložena federalnemu sodniku Emrich B. Free-du.
VILE ROJENICE
Pri družini Mr. in Mrs. Georj;e Ketvertis, 1223 E. 175 St., so se zglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka, prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Gerry Jančič, ter je hči poznane družine Mr. in Mrs. Vid Jančič, ki sta sedaj prvič postala stari oče in stara mama. Čestitamo!
PARIZ, 17. julija. (O.N.A.) Navzlic temu, da pričakujejo Francozi v prihodnjih tednih splošno povišanje plač in mezd — kar pomeni, da bo francoski frank manj vreden je vendar zadnje čase cena dolarja na črnem trgu ogromno padla.
Uradni tečaj dolarja je 120 frankov za dolar. Na črnem trgu so ga prodajali še pred tednom dni po 240 frankov, a danes je le še 205 frankov. Pred letom dni je bila cena 340 frankov.
Približno v isti meri so padle druge valute na francoskem trgu. V nekaterih francoskih finančnih krogih se zdaj žs odkrito govori o tem, da bi bilo dobro znižati uradni tečaj na približno 150, zbližati ceni uradnega in črnega trga, ter tako ubiti nelegalno špekulacijo.
Trije vzroki padca dolarja
Padec dolarja pripisujejo trem splošnim razlogom. Prvič, infla-torične tendence v Ameriki in draginja, ki tukaj neprestano narašča, drugič, porast francoske industrijske produkcije in tretjič, poraz komunistične stranke v francoski notranji politiki.
Najbrže je najvažnejši teh vzrokov naraščanje francoske produkcije, ker francoski trgovci zdaj raje nalagajo svoj denar v blago kot v dolarje, katerih vrednost v pogle-du nakupne moči neprestano pada tudi v Ameriki.
Iz teh razlogov je nastal položaj, dr. je bilo preveč dolarjev na ponudbo in tečaj je začel padati. Vsa francoska javnost, od kmeta do obrtnika in meščanu, pa je zadobila novo zaupanje v svoj domači trg in je začela kupovati domače vrednostne papirje, delnice i. t. d.
Posledica tega bo, da bo Francija jako draga dežela za turiste.
Oskrbnik
dobi dobro službo s sobo, ako želi tu stanovati. Podrobnosti se poizve na 390 E. 156 St.
23. iulUa, 1946
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Slovenski ameriški narodni svet
3935 W. Zeth Street, Chicago 23, lU.
Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se Je vršila 2. in 3. sept. 1944 * Cleveland!!, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani šir-kga odbora:
ČASTNI ČLANI:
Častni predsednik; LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J.
Častna podpredsednica: MARIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis,
Častni član: DR. F. J, Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
CLANI EKSEKUTIVE:
Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St, Grand Haven, Mich. 1- podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. 2. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave, Cliicago 23, Illinois.
Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St, Chicago 23, III.
Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave, Bervryn, HL Clanl:
LEO JUBJOVEC, 184* W. 22nd PL, Chicago 8, III.
ANTON KRAPENC. 1636 W. 21st PL, Chicago i. UL LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St Clair Ave, Cleveland 3, Ohio.
ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave, Clevdand 3, Ohio.
FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave, Chicago 23, DL
NApZORNl ODBOR:
LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, JoUet UL JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave, Cleveland 3, Ohio.
JOSEPH ZAVERTNIK, 309 TenaHy Rd, Englewood, N. J.
SIRSI ODBOR:
ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis.
JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio.
JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St, Joliet, 111.
THERESA GERZEL, 334 Erie Ave, W. Aliqnippa, Pa.
ANTON HORZEN, Route No. 4, Princeton, III.
ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo.
REV. MATH KEBE, 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa.
frank KLUNE, 604—3rd St, N. w, Chisholm, Minn.
HELENA KUSAR, 1936 So. KenUworth Ave, Berwyn, HI.
KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave, Detroit 3, Mich.
JOHN KVARTICH, 411 Station St, BridgeviUe, Pa.
JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd, Noble, Ohio.
LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St, Brooklyn, N. Y.
ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave, St. Louis 16, Mo.
VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave, Indianapolis, Ind.
JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo.
ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa.
ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bidg, Ely, Minn.
JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, HI.

BUDHIN DEMANT
GUSTAV LE ROUGE
ai
(Nadaljevanje)
■— Tvoje stvari me ne zani-%a,jo, ga je rezko zavrnil Lionel. Stavil je vse na eno karto in pomolil Kitajcu slonokoščeno ploščico pod nos. Pri tem ga je Zapovedujoče pogledal.
Skoraj se je moral na glas zasmejati, ko je videl, kako velika sprememba se je mahoma izvršila v Kuan-Tingovem ve-(^enju. Sladko trgovčevo smeh-Ijanje je nadomestilo iznenade-^je in ponižnost, ki pa to pot ni hlinjena.
■— Na razpolago sem vam, je dejal. Takoj prižgem svetiljko
pojdeva dol.
—	Dobro! Pa požuri se! je dejal Lionel, ki se je čudil, kako naglo se udejstvuje njegov Oačrt.
Kuang-Ting je najprej zaprl Vrata je porinil omaro v stran, dvignil preprogo in pritisnil na fteko mesto na tleh. Tla so se °dprla in pokazale so se stopni-Kitajec se je znova priklo-pred Lionelom in rekel:
—	Grem prvi, da vam pokažem pot.
In Lionel je začel stopati za Kuan-Tingom, ki je nesel sve-^iljko iz oranžnega papirja, po Ozkih in vlažnih stopnicah navzdol, ki so ju privedle v klet, polno zabojev in sodov.
Yachtmanova radovednost je P^ikipela do vrhunca, a ni si "^ogel predstavljati, da vedejo plesnive stopnice v misteri-
ozno mesto, o katerem so pripovedovali toliko čudnih stvari. Kuan-Ting je na isti način ■ kot v prodajalni odprl v kleti I dohod k drugim stopnicam in 'po njih sta dospela do četvero-kotne, precej dolge dvorane. Odtod so izhajali hodniki, ki sicer niso bili razsvetljeni, a na koncu katerih je videl prihajati in odhajati luči. Čul je tudi iz daljave glasove" in petje.
Vkljub svojemu pogumu je imel Lionel čudne občutke. Spo znal bo torej ono podzemsko mesto, o čigar obstoju je dvomil marsikdo, o katerem so pa drugi pripovedovali izredne stvari. Svest si je bil, da je nje govo početje silno nevarno. Kakor mu je dejal pošteni Mr. Py-craft, je v primeru napada smel računati samo na lastno moč. Zato se je prepričal, da-li je njegov browning na navadnem mestu, pripravljen za streljanje.
Kuan-Ting je upihnil svečo iz rastlinske masti, ki je gorela v njegovi papirnati svetiljki.
—	Sedaj ne potrebujeva več luči, je razlagal Lionelu.
In pokazal je z roko proti koncu hodnika;
—	VideU boste, da je tam vse krasno razsvetljeno.
Lionel je sledil svojemu vod niku. Hodnik, iz katerega so izhajale na vse strani galerije, se mu je zdel neskončno dolg. Čimbolj sta stopala naprej, tem

■3E

SLOVENSKA KUHARICA
NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
glasnejše je postajalo govorjenje. Imel je čuden občutek, da se nahaja sredi glasne, a nevidne množice. Krik, smejanje, prepiranje se je čulo od vseh strani, včasih celo piskanje piščale ali harmonike. Zavonjal je muškatov duh, po katerem dišijo Kitajci, kakor tudi mestoma ostri duh opija, ki ga je poznal iz kantonskih kadilnic.
Naenkrat se je stresel, ko je začul poveljujoč in kratek glas, ki ga je takoj spoznal, da je Misterijin.
—	Privedi mi takoj kapeta-na "Morske lastovke", je dejala. Nujno ga potrebujemo .. . .
Zadnjega dela stavka ni. čul, toda to je zadostovalo. Čul je nekaj važnega. Ne samo, da Misterija mesta ni zapustila, temveč je nadaljevala svoje delo, in v stavku, ki ga je ujel na ušesa, je Lionel sumil nov zločin, ki ga pripravlja.
Na ovinku hodnika* je Lionel naenkrat začul tik poleg sebe divje rjovenje in oster duh po zvereh mu je udaril v nos. Njegovi prsti so se slučajno dotaknile železne rešetke.
—	Pazite vendar! je vzkliknil
Kuan-Ting, eden tigrov bi vas lahko oplazil s kremplji. To so krasne živali! Že dolgo niso do-, bile pod zobe kakega neprevid-neža, ki bi hotel izslediti naše skrivnosti.
Lionel ni odgovoril, razumel je pa, da v primeru, če bi ga spoznali, ne bi mogel pričakovati milosti od svojih sovražnikov, ki jim je umor bil nekaj vsakdanjega.
Drugo poglavje Skrivnosti kitajskega mesta Lionel in njegov vodnik sta prišla do razpotja, ki ga je razsvetljevalo več svetiljk. Od tod so vodile na vse strani krasno razsvetljene ceste, ob katerih so se nahajale trgovine z najrazličnejšimi predmeti.
(Dalje prihodnjič)
Zdrav narod« posebno mladina, potrebuje najboljše nege, da bo osial čvrst za odpornost proti fašizmu. Prilika za doprinos v sklad otroške bolnice v Sloveniji je za vse pomembna. Prispevajte po svoji zmožnosti kjer koli; tudi v uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš doprinos!
Smotrna pomoč delavflUm, ki si hočejo zgraditi majhne stanovanjske hišice s pomočjo stanovanjskih zadrug, naj bi obenem preprečila neorganizirano in nestrokovno gradnjo, kakršna bi se razvila, če bi se interesenti prepustili samim sebi. Ne smemo dopustiti, da bi si posamezniki postavljali neprimerna in nehigijenska stanovanja aH pa nezdrave barake, kakršne so se pojavljale na robu Ljubljane po prejšnji vojni.
Morda bi kazalo, da bi mestni ljudski odbori dali interesentom na razpolago potrebna zemljišča na dolgoročni zakup, kar bi mnogim olajšalo postavitev zdravega lastnega doma.
Društveni koledar
Gradnja stanovanjskih hišic v okviru stanovanjskih zadrug
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"


'
I

Po nedavni objavi sklepov konference pri predsedništvu vlade o vprašanju stanovanjskih zadrug, ki naj pomagajo omiliti stanovanjsko stisko v naših mestih in industrijskih središčih, je opažati med našimi delavci in nameščenci veliko zanimanje za te zadruge. Marsikdo je pripravljen odtrgati si od svojega zaslužka znaten del in prispevati tudi z lastnim delom ter z delom članov družine, samo da bi prišel čim prej do lastnega, četudi skromnega stanovanja.
Seveda letos verjetno še ne bo mogoče v večjem obsegu pričeti z gradnjo stanovanjskih kolonij ali pa celo z gradnjo velikih stanovanjskih hiš na zadi'užni podlagi. Vendar bi lahko že v letošnjem letu, čim bodo ustanovljene stanovanjske zadruge, omogočili gradnjo skromnih hišic onim interesentom, ki imajo nekaj prihrankov in morebiti tudi potrebno zemljišče in so pripravljeni z lastnim delom pri gradnji sami kakor tudi pri skupni pripravi, gradbenega materiala sodelovati, tako da bi si s čim manjšimi stroški ustvarili stanovanjske hišice.
Takim interesentom je treba le pomagati s primernimi cenenimi krediti na dolgoročno odplačilno dobo, s ceneno nabavo potrebnega lesa in drugega gra-Jiva in s pripravo dobrih, ekonomičnih načrtov ter s tehničnim vodstvom.
Morda bi taki zadružniki padli več ali manj iz začrtanega okvira, ki predvideva predvsem gradnjo večjih ali manjših kolonij, vendar bi vsaj letos kazalo pomagati tudi takim posameznikom, zlasti tistim, ki se ne strašijo žrtev in težav, samo da bi prišli do lastnega, skromnega stanovanja. Ce bomo na ta način omogočili gradnjo stanovanjskih hišic, bomo v naših
NAPRODAJ JE
zidano poslopje; ima dvoje stanovanj in dve trgovini. Istotam se proda prešo % tone, na zob-časta kolesa (gears) in 8 rjuh, 5'-6"x5'-6". Poizve se podrobnosti na 506 E. 152 St., zgoraj. ;
Zidan semi-bungalow
Radi odhoda lastnika izven mesta, se proda krasen dom, popolnoma opremljen s pohi-1 štvom; na E. 210 St. v Euclidu, blizu cerkve sv. Križa. Avtomatična gorkota na plin. Lepo spl/d-nirano okrog hiše. Cena za hišo ^ in pohištvo $19,000. Se lahko takoj vselite.
Govorimo slovensko
Vprašajte za Mr. Panšič
PORATH REALTY
mestih in v industrijskih središčih že letos lahko zabeležili prirastek novih stanovanj, kar bi blagodejno vplivalo na stanovanjske razmere.
Mobilizacija interesentov, ki bi bili pripravljeni graditi si hišice v večjih kolonijah, zahteva več časa. Prav tako so potrebne dolgotrajnejše priprave za gradnjo večjih stanovanjskih kolonij. Pa tudi organizacija gradnje takih kolonij je zamudnejša. Akcija za gradnjo stanovanjskih kolonij na široki osnovi bi se verjetno dala uresničiti šele prihodnjo pomlad, če naj bo res vse dobro pripravljeno.
Samopomoč z lastnim delom pri gradnji in s skupno pripravo gradiva v okviru obnovitvenih zadrug je pri obnovi našega porušenega podeželja pokazala že velike uspehe. Podoben način gradnje, četudi prilagoden drugačnim pogojem, bi v naših mestih in industrijskih krajih vsaj v prvi povojni dobi mnogo olajšal gradnjo malih stanovanjskih hišic in bi omogočil, da se z razmeroma skromnimi denarnimi sredstvi ustvari čim več stanovanjskega prostora. Pri tem se moramo zavedati, da predstavlja danes stroški delovne sile pri gradnji okrog 50% vseh gradbenih stroškov.
POPRAVILA
izvršimo na radio aparatih, pralnih strojih in električnih ledenicah ter drugih električnih predmetih. Vse delo je jamčeno. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo:
ST. CLAIR APPLIANCE COMPANY 7502 St. Clair Ave.
ENdicott 7315
HA 5777—10522 SUPERIOR AVE.—RA 6853
11. avgusta, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Slovan" na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.
25.	avgusta, nedelja. — Odkritje spomenika v počast fantom in dekletom, ki so služili v 2. svetovni vojni, na vrtu SDD na Waterloo Rd.
1. septembra, nedelja. — Društvo "Napredek" št. 132 ABZ obhaja svojo 25-letnico s programom v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
1. septembra, nedelja. — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
7.	septembra, sobota. — Comrades št. 566 SNPJ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	septembra, nedelja. — Cos-well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	septembra, nedelja. — Zen-ski klub S. D. D. — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21.	septembra, sobota. — Carni-ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22.	septembra, nedelja. — Zen-ski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26.	septembra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	septembra, nedelja. — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND.
29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
5. oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
SOFT-HEARTED . . . Unable to resist the plaintive baa-baa of the sheep tied up by the work stoppage of railway express workers, Jimmie O'Brien, an expressman, feeds the animal which is one of ft cargo of livestock which was held at the yards in Sunnyside, Queens, N. Y., pending a break in the strike. Besides the animals, tons of fresh Ash and thousands of crates cf fruits and vegetables were piled up at terminals.
6. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
12.	oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
13.	oktobra, nedelja. — Federacija SNPJ pevski krožki, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
13. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
19.	oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Sfovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd.
26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
26.	oktobra, sobota. — Camiola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
Clair Ave.
27.	oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27. oktobra, nedelja. — 30-let-
nica društva "Vipavski raj", št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Water-, loo Road.
1.	novembra, petek. — State Highway, ples v avditoriju Slov. nar. doma.	^
2.	novembra, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
3.	novembra, nedelja. — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
3. novembra, nedelja. — Collin-wood Hive T. M. — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
9.	novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10.	novembra, nedelja. —r Koncert pevskega zbora "Slovan" v S. D. Domu, ob 3. uri popoldne.
10. novembra, nedelja. — Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
16.	novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
17.	novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave.
17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
33. novembra, sobota. — Druš-
tvo Sv. Cirila in Metoda št. . 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
34. novembra, nedelja. — Priredba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. <
34. novembra, nedelja. — Pev« ski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
37.	novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
38.	novembra, nedelja — Schwa-bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
38. novembra (Zahvalni dan),
četrtek. — Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 37 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
30.	novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 137 A^ obhaja 25-letnico s plesom v Slovenskem narodnem domu na ^t. Clair Ave.
1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
7.	decembra, sobota — Croatian Pioneers CFU. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
8.	decembra, nedelja. — Pro-sivne Slovenke krožek št. 1 ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
14.	decembra, sobota. — Društvo "Comrades" št. 566. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
15.	decembra, nedelja. — St. Joseph Cadets — Ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
22.	decembra, nedelja. — Slov. Šola SND. Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
23.	decembra, nedelja. — Ples v pomoč stari domovini v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
25. decembra, sreda. — Socialistični klub — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
38. decembra, sobota. — Maccabees Red Jackets Team. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
29. decembra, nedelja. — Klub slovenskih žena—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31.	decembra, torek. — Silvestrov ples pevskega zbora "Jadran" v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
31. decembra, torek. — Slovenski narodni dom in Klub društev SND. Silvestrov večer v obeh dvoranah SND.
19 4 7
4. januarja, sobota. — Društvo Napredne Slovenke štev. 137 SNPJ Plesna veselica v avdi-, toriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. januarja, sobota. — Glasbena Matica" Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
18. januarja, sobota. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25. januarja, sobota. — Društvo "Clairwoods" št. 40 SDZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na ,St. Clair Avenue.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. julija, 1946
Velike naloge novih živinorejskih zadrug
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" VV%*V^ •••*%*%♦♦*%♦♦	♦♦♦♦• •♦•♦♦ ♦♦♦♦• ♦••♦ •••♦•♦♦♦♦•
živinorejske zadruge se danes presna vi jajo na novi osnovi. Povsod je že prodrlo spoznanje, da stara živinorejska zadružna organizacija ni imela pogojev za pridobitno gospodarstvo. Samo posamezniki še ne čutijo potrebe po napredni zadružni organizaciji živinorejcev, ki se naglo razvija. Tako se spreminjajo odnosi med bivšimi mlekarskimi, pašniškimi in selekcijskimi zadrugami.
Postopno nastajajo zdrave in za novo življenje sposobne živinorejske zadruge. O tem pre-snavljanju v živinorejskih zadrugah je napisal Vojkov Nemec v "Novi zadrugi" daljši članek, iz katerega posnemamo naslednje misli:
V planinskih predelih so danes še težave s pašniki, ki se morajo brez dvoma pravilno razdeliti na posamezne živinorejske zadruge po številu in velikosti zadrug. Trenja povzročajo razne stare pašne pravice, ki niso v skladu s sodobnim razvojem, zato je najbolj priporočljivo, da te pašne odnose med seboj urede živinorejske zadruge same. Vprašanje planšarstva in pašnikov bo sicer urejeno s posebno uredbo, vendar pa je najboljša rešitev, če ga uredijo zadružniki sami. Seveda pa morajo v današnjem razvoju priti v zadružno širino, ker bo le na ti osnovi mogoče usposobiti pašnike, da bodo res pravi pašniki in da bo na njih prostora za vso živino.
To vprašanje se lahko reši samo v okviru zadružništva in s pravilnim zadružnim pojmovanjem potreb vseh zadružnikov živinorejcev. Ozko omejevanje pašnih pravic na posamezne zadružnike ali pa na tiste, ki so imeli stare pravice, bi oviralo napredek in ne bi nudilo možnosti za pravilno obnovo planinskih pašnikov. To vprašanje moramo za vselej pravilno urediti na podlagi zdrave živinorejske organizacije, ki bo imela zdravo življenjsko silo in bo živinorejce povezala v gospodarsko skupnost zaradi naprednejšega načina pridobivanja, kakor tudi zaradi organizirane prodaje živine in živinorejskih proizvodov.
Odločno se moramo otresti vseh ostankov napačnega starega zadružništva, zlasti pa vseh napak prejšnjega živinorejskega zadružništva. Zato moramo poskrbeti, da se bo razči-ščenje vprašanja gospodarskih okolišev posameznih živinorejskih zadrug čimprej uredilo.
Ne smemo dopuščati, da bi nadalje obstajale majhne zadruge s 30 ali 50 člani. Ugotoviti moramo, da se v zadnjem času take majhne zadruge združujejo z drugimi, pri čemer nastajajo
večje, življenja sposobne zadruge. Ta razvoj je treba pospešiti. Le tu in tam se še kaže zakrknjenost.
V nekaterih krajih, zlasti v mariborskem in celjskem okrožju, pa so si zopet posamezne zadruge določile prevelike okoliše. Take zadruge ne morejo zajeti vseh živinorejcev. Njih okoliše bo treba prilagoditi naravnemu gospodarskemu področju, ki je vedno najbolj zdrava osnova za pravilno uspevanje zadruge.
Prenehati moramo s čitalni-škim pojmovanjem zadružništva in njegovega poslovanja. Napredek naše živinoreje ni odvisen samo od selekcije malega števila kravic in bikov, temveč od selekcije vseh vrst živine, od smotrne gojitve živine za zakol ter pravilne organizacije prodaje plemenske in klavne živine in živinorejskih proizvodov. Vse to delo mora vršiti zadruga kot or ganizacija proizvajalcev živine in vnovčevalka prooizvodov živinoreje. .Če hoče zadruga pravilno vršiti to obsežno nalogo, mora najprej pregledati in popisati vso živino svojega okoliša. Rodovniško živino mora vpisati v rodovnik, živino za zakol pa v seznam živine za odprodajo.
Zadruga mora urediti smotrno proizvodnjo živinske krme, zlasti mora paziti na to, da se poveča pridelovanje krme na njivah in pridelovanje močnih krmil. Samo na ta način bomo lahko dvignili kakovost plemenske živine, kakor tudi živine za zakol. V bodoče ne smemo več pošiljati v klavnico suhih živali, ker si s tem sami povzročimo veliko gospodarsko škodo. Naša živinoreja se mora rešiti odvisnosti od naravnih travnikov. Taka odvisnost je smrt za živinorejo. Letošnja suša je živ dokaz za to.
Zbiranje mleka lahko vrši le zadružna organizacija. Le taka organizacija lahko daje pobudo za udejstvovanje v onih živinorejskih panogah, ki smo jih doslej zanemarjali na lastno škodo. Pred nami se odpirajo številne zmožnosti za razširjenje živinoreje. V drobni živinoreji (perutninarstvu, kuncereji, ovčereji, kozjereji) smo tako rekoč začetniki. Doslej nismo posvečali nobene pozornosti proizvodnji perutnine za meso (gosi, race, purani, kapuni itd). Zlasti smo zanemarjali proizvodnjo gosje masti, pridobivanje perja in puha itd.
Iz vseh navedenih razlogov je nujno potrebno, da se presnav-Ijanje živinorejskih zadrug čimprej izvrši, in da dobi vsaka zadruga svoj pravi gospodarski okoliš. Potem pa mora pričeti s smotrnim izkoriščanjem vseh možnosti za napredno proizvod-

NOVA
Vojaki v novi mirodobni Redni Armadi Strica Sama dobivajo sedaj višjo plačo kot kdaj koli prej. Plača proslaka n. pr. je zdaj povišana za 50%. To pa je le ena od mnogih privlačnosti Armadne karijere. Vpišite se lahko ako ste v starosti med 18 in 34 let (17-letniki s dovoljenjem staršev). Preskrbite si VSE po-
datke in številke o novih po-viških plače za vse Armadne stopnje pri najbližji U. S. Army postaji za rekrutiranje.
1268 Ontario Street — Cleveland, Ohio
WHAT DID "A" BOMB DO? . . . Standing under the wing of a damaged float plane with a light bomb still In its rack unexploded (directly over the officer's heads), Rear Adm. Ralph Ofstie, member of the Joint chiefs of staff evaluation board (left), and Rear Adm. Luis De Florez stand on the deck of the veteran battleship Pennsylvania, Inspecting the damage caused by the atom bomb at Bikini.
njo krme in za napredno organizacijo živinoreje sploh. Potem bodo živinorejske zadruge lahko tudi uspešno izvedle zadružno vnovčenje živinorejskih proizvodov in zaščitile proizvajalca in hkrati potrošnika, ker bo izločena sleherna špekulacija.
Živinoreja je najvažnejša panoga v kmetijski proizvodnji Slovenije. Vse druge kmetijske panoge morajo biti živinoreji podrejene. Zato je naša najvažnejša naloga, da izpopolnimo za-
družno organizacijo, jo okrepimo in da pravilno usmerimo delo živinorejskih zadrug. S tem bomo močno utrdili vse naše gospodarstvo. Kdor tega ne razume in se noče podrediti potrebam našega gospodarskega razvoja, ta dela na škodo ljudskih koristi in ljudskega gospodarstva. Za vse tiste, ki ne slede razvoju, ni pomoči. Posledice svoje zaostalosti bodo kmalu sami občutili. Cas hiti in ne vpraša za mnenje nazadnjakov.
vVVVVVVVVVVVVVVVV^»*VVVVVVVVVVVVVVV%'%*%*V%*%*V%*% ♦ ♦ ♦ ♦ ♦•>•%•••*>•%*%•
Glasbeno življenje na Goriškem
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
Glasbena razgibnost na Goriškem se kaže predvsem v delovanju pevskih zborov. Teh je mešanih nekaj nad 90, poleg tega pa še nekaj moških, ženskih, mladinskih in otroških. Po številu zborov in po kvaliteti pred-njačijo okraji Miren, Komen in Gorica.
Gorica sama ima svoj mešani in moški zbor Pevskega in glasbenega društva, ki pripravlja program za svoj prvi koncertni nastop v bližnji bodočnosti. V času svojega delovanja je imela že precejšnje število priložnostnih nastopov. Zbor se je v kvaliteti petja vidno dvignil in predstavlja najmočnejši glasbeni faktor na Goriškem. Predvsem se je oprijel narodnih pesmi. Med močnejšimi zbori v območju Gorice sta še mešani zbor v Solkanu in v Podgori; zadnji se pripravlja za samostojen nastop.
V mesecu marcu so zbori mi-renskega okraja v dveh skupinah pokazali napredek v delu in stremljenju na treh pevskih prireditvah : v Mirnu, Sovodnjah in Renčah. Te prireditve so pokazale, da so se zbori dokončno ustalili ter delujejo sistematično pri pripravah svojega pevskega programa. Seveda, ne moremo tu govoriti o visoki popolnosti, ker večina pevovodij nima vsega potrebnega znanja, kar ni čudno, če pomislimo, da je Italija uničila vse slovenske kulturne ustanove in prepovedala vsako kulturno udejstvovanje. Vendar se zbori povoljno
razvijajo in je tudi kvaliteta petja napredovala.
Stremljenje po izboljšanju je zelo močno pri pevcih, ljubezen do petja pa polni dvorane in ni čudno, da dviga zbore pri premagovanju naporov in drugih zaprek zadoščenje, ki jim ga daje poslušalstvo. In to poslušalstvo se ne zadovolji več z vsem: čut za lepoto se je pri njem začel ostriti, zanimanje za glasbo in njeno lepoto se poglablja. Vidni znaki so že tu: zanimanje za glasbeno vzgojo mladine-glasbena šola v Gorici . . .
Med najboljše zbore v miren-skem okraju smemo prištevati: ženski zbor v Sovodnjah, moški sektet in mešani zbor v Mirnu, mešani zbor v Biljah, moški zbor v Dornbergu, mešani zbor v Prvačini itd.
HELPING HAND . . . Bernard M. Baruch, U. S. delegate to the U. N. Atomic Energy commission, helps a young neighbor to his drink at a fountain in New York's Central park. The elderly statesman always has a spare moment for the younger generation.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
Lepo pevsko prireditev dne 28. aprila, ob priliki pete obletnice Osvobodilne fronte so pripravili v gledališču Verdi v Gorici ti-le zbori: pionirski iz Gradišča na Vipavskem, iz Mirna, Bilj, Sovodenj, Gorice in furlanski moški in mešani iz Gradi-ške. Na tem nastopu so zbori svojo kvaliteto še zvišali.
Podobni« nastopi so v načrtu tudi v ostalih krajih, kjer jih ni bilo mogoče še do sedaj izvesti, predvsem zaradi pomanjkanja pevovodij ali njihove prezaposlenosti. Tovariš Ludovik Šturm vodi na Kobariškem na primer kar šest zborov in dela pač to, kar je najnujnejše. Manjka pevovodij tudi na Kanalskem, v Brdih, in v komenskem okraju. Ta problem je najtežji; saj ga ni mogoče rešiti kar čez noč.
Vendar je kljub temu uspelo s požrtvovalnostjo pevovodij in dobro voljo pevcev pripraviti okoli 1,200 pevcev, ki so se ude ležili množičnega pevskega nastopa 1. maja v Trstu. Istotako se je že prej ob koncu februarja udeležilo skupnega petja lepo število goriških zborov na Vojkov dan v Vipavi in Šentvidu, kjer je nastopilo okrog 2,500 pevcev s štirimi pesmimi.
V	Brdih deluje ženski mladinski zbor pod vodstvom profesorja Srečka Kumarja, ki je pravkar priredil turnejo po Sloveniji in nastopil tudi v Zagrebu in Ljubljani,. V Brdih bi imeli mnogo več zborov, ako bi imeli več pevovodij.
V	Gorici formira Glasbena šola dva zbora: otroškega in mladinskega.
V	Furlaniji je zanimanje za zborovsko petje zelo veliko; prednjačita zbora v Gradiški in Krminu. Moški in mešani zbor v Gradiški spada med precej kvalitetne zbore; odlikuje ga svež material v ženskem delu in pa značilna barvitost basov, dočim tenorska skupina ne nudi potrebne homogenosti. Večkrat je že sodeloval na skupnem nastopu s slovenskimi zbori. Od nastopa se dviga njegova kvaliteta. Sedaj namerava pripraviti program furlanskih narodnih pesmi. Dne 30. aprila je nastopil celo z odlomki iz Verdijevih del z orkestrom, ki ga vodi profesor Pian. Ta orkester je mlad in še ne popoln, vendar je bil njegov nastop velik dogodek za Gradi-ško. Po 14 letih so prvič slišali domačini svoj orkester. Ker je tu glasbeno življenje zelo razgibano, bi bila potrebna glasbena šola.
' FAT50...
POP, DiD YOU AN MOM HAVE TO SAVE USED FAT TO GET ME A NEW SISTER ?
Vblagspomm
ob prvi obletnici odkar je umil naš ljubljeni soprog, oče, sin in brat
Krmin ima svojo glasbeno šolo; mladina sama si jo je organizirala. Na njej poučujeta dve strokovni moči; šola šteje 112 gojencev in ima tudi svoj pevski (mešani) zbor, ki šteje 40 pevcev. Za orkester jim primanjkuje instrumentov.
Omeniti mor^m še važen dogodek v Gorici: Dne 1. marca t. 1. smo odprli Glasbeno šolo, ki šteje danes že nad 120 gojencev različnih letnikov. Največ je seveda začetnikov in to ne samo iz mesta, ampak zelo velik procent tudi z dežele. Za klavir je vpisanih skoro 70, ostali za violino, petje ter harmonijo in kontrapunkt. Šola ima štiri učne moči, kar je premalo; nujno potrebna je še ena učna moč za klavir.
Poučujejo: ravnatelj šole Sr. Kumar, upravnik šole M. Logar, skladatelj profesor E. Komel in tovarišica Vukosava Kumar jeva. Ovirajo pa delovanje neprimerni prostori: šola je razdeljena na dva kraja. Kljub vsemu prizadevanju nismo uspeli najti šoli primernejših prostorov. Vendar gre delo naprej. Ljudi so razmere naučile železne vztrajnosti. Vodi jih svetla misel : skorajšnja zlata svoboda, priključitev k Jugoslaviji.
Ivan Silič.
PRIJATELJ Appliance Service
Jamčena posluga na pralnih strojih, čistilcih, likalnikih, itd.
1142 East 66th St.
Tel.: EX 2680 na domu: EX 3985
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd.. IV 4221 '
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
Proda se
kromatične harmonike, Mervar-jevega izdelka, bele barve; 12 basov, 48 gumbov. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
KADAR RABITE
zobozdravnisko oskrbo
POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU
Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen.
PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
T poslopju North American bank« VHOD NA STRANI E. 62 ST.
William A. Mehle
Svoje mile oči je za vedno
tisnil dne 23. julija 1945 leta.
Pokopan je bil 27. julija 1945
V tihem grobu tam počivaš in večno, smrtno spanje spiš, ne mile prošnje, ne solze Te s tega sna več ne zbude.
Žalostni in potrti smo,
ker Tebe, prebljubljeni, več med nami ni. Nikdar Te ne bomo pozabili, tolaži nas
zavest, da enkrat se zopet snidemo na vekomaj!
Žalujoči ostali: .
ANTON in MARY MEHL&
oče in mati
DOROTHY, soproga
BONITA, hčerka
bratje in sestre
Cleveland, O., dne 23. julija 19^®'
Al's Radio & Electric Service
1011 East 64th Street
, Albin Zhacnik, lastnik Popravljamo radio aparate in električne predmete Prvovrstno delo in točna postrežba
Ali vi kupujete ali prodajate?
Hitre, zadovoljive kupčije po pravilnih cenah. Posebnosti so gostilne. STAUP COMPANY, L. Batich, zastopnik, 603 Advance Bldg., superior 2028.
ŠIVALNE STROJE POPRAVIMO
Mi kupimo in popravimo stare šivalne stroje.—Pokličite
ALLIANCE SEWING MACHINE
15823 Arcade Ave.	KE. 5557
PRIJATEL RADIO SERVICE
1142 East 66th Street EX 2680 ali EX 3985
Jamčimo naša popravila na radio aparatih za na dom, avto in na portable aparatih.
Finisherji na pohištvu izurjeni
TEDENSKA PLAČA
WM. TAYLOR SON & CO.
ZA PREKLADANJE
TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišč E. 9th St. in Broadway
Plača 93% C na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R.R. C«'
E. 9th & Broadway
ASSEMBLERS
nočni sift 5. zv. — 2. zj.
Izurjeni na srednje težkih i"
težkih strojih Morajo imeti lastno orodje Visoka plača od ure
YODER CO.
5500 WALWORTH AVE-
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežlji. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 Si.
HE 2730
LATHE DELAVCI
nočni šift 5. zv. do 2. zj.
Morajo biti zmožni citati print" in vzpostaviti lastne stroje
Morajo imeti lastno orodje-Visoka plača od ure.
YODER CO.
5500 WALWORTH AV^
POMOČNICE ZA KAFETERIJO
in pomivalke posode Stroj omiva posodo Prijetni delovni pogoji Dobra plača od ure
Zglasite se v Employment Office
TELLING BELLE" VERNON CO.
3740 Carnegie Ave.
VASI ČEVLJI
bodo igledali kot novi, ako Jih v poprarllo utiealjlvemn čevljar j*" redno Izvrši prvovrstno del«.
Frank Marzlikd^
16131 St. CUlr Ave.