PRIMORSKI DNEVNIK
PoSumia piacana v gotovim	9 ET !•
_ Abb Postale 1 gruppo “ L6U3 OD llf
Leto XVIII. - St. 160 (5244)
«Komisija 45» odobrila zakonski osnutek o nacionalizaciji električne industrije
Riccardo Lombardi: «Prva velika reforma strukture italijanskega gospodarstva»
La Malfa o gospodarsko-finančnem stanju dežele - Nizozemski zunanji minister Luns odpotoval v domovino - Občinska odbora levega centra tudi v Rimu in Bocnu
18- — Minister za državni proračun La Malfa je danes slrnf- n.a televizijski oddaji «Politična tribuna» o gospodar-ben nančnem P°l°žaju dežele in dejal med drugim, da ni no-ran^Sa razl°ša za zaskrbljenost, še najmanj pa za zainteresi-t0*11 elarmizem desničarskih krogov. V prvih petih mesecih lena Je industrijska proizvodnja povečala za 11.5 odst.; leti-stniZltaric '30 ciose§la in verjetno celo presegla 90 milijonov otov, kmetijska proizvodnja pa da se bo verjetno povečala d 5 odst. Tudi druge dejavno---
sti so
se v teh prvih petih me-
f®cih Povečale za 9.5 odst. V tem razdobju se je izvoz po-. -cal za 16.2 odst. (v preteklem
letu
se je v istem razdobju po-
^ečal za 11.7 odst.), medtem ko e Je uvoz povečal za 11.1 odst.
kar zadeva plačilno bi-‘S® je stanje izredno dobro. V Vp 1(1 tednih po sestavi vlade le-t c,entra so sicer zabeležili beg l,™ov v tujino, toda tam so bi ■'■k ftrpeli večje izgube kot tudi t utrPell doma; tako se je sl.a -a P°jav zmanjšal v teh ponj (	® tednih. Dobro je tudi sta-
na kreditnem in finančnem
""11111111
trgu: v prvih petih mesecih t. 1. so se vloge v šestih velikih bankah povečale za 20,4 odst., naložbe kapitalov pa za 28,8 odst.; kar zadeva finančni trg pa so izdali v prvem polletju delnic in obveznic za 1.108 milijard (v primeri z 801 milijardo v istem razdobju lanskega leta).
Tudi kar zadeva gibanje cen je minister dejal, da je stanje zadovoljivo; med oktobrom 1961 in aprilom letos so se cene na debelo zvišale za 1,9 odst., na drobno pa za 3 odst., medtem ko so se v istem razdobju povišale v Nemčiji za 5,3 odst., v Angliji za 6,9 odst. in v Franciji za 10 odst., kljub temu, da tam nimajo vlad
"■■»iiiiniitfiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiitiMiiiiiiiiiiiinimitiiiiiiiiiiiiHiiliMiiuliilitiiniiilliniiiiiiii
Izjava kairske konference bo poslana tajniku OZN
t ah te va se sklicanje svetovne gospodarske konfe-tence v okrilju OZN - Obsodba gospodarskih blokov
18. — Gospodarska kon-KairnCa- razv>jaj°čih se držav v l0 u ie končala danes svoje de-prei.n sprejela izjavo, s katero •.	organiziranje	svetovne
bila ° ' rs^e konference, ki naj bi v , Y začetku prihodnjega leta krilju Združenih narodov. dtiB,Java Predlaga, naj bodo ■ na *-■ ’ nera redu te konferenci
tičejo ne z
bio nem redu te konference vsa n,e/ena vprašanja, ki se *
D-; n*rodne trgovine, trgovine z Josnovnejšimi dobrinami ter go.
y Ženevi se je tudi včeraj naštevala razprava o postopku, naJ ga uvedejo za nadaljeva-Je Pogajanj, Pogajanja se torej
^ še niiso začela, ker ena in ta h stran v glavnem ponavlja-a°sedanje stališče.
0*y Ženevi je bila danes tudi soh seia konference o Laosu. V kon-*0 pa bodo Predložili do. „8cno obliko izjave o nevtrpl-štir- Laosa zunanjim ministrom p. lnaJstih držav, ki jo bodo v da	podpisali. Upati je,
j. »o s tem končno rešena kri-s0 'Jkoli Laosa ki je nastala, ker n*v Prekršile sporazum že-^odpir kon*erence o Laosu in
v,®di. 316
..T Kairu se je včeraj končala *°Spod
o Laosu upor proti zakoniti
r,,v aarska konferenca držav v .°JU z objavo izjave, ki pou. snni8 Poioost mednarodnega go.
jurskega sodelovanja, obso. bl^^^riminacijske gospodarske t0v e ‘er predlaga sklicanje svenir e gospodarske konference slai olcril)em OZN. Izjavo bo po.
Ojniku OZN predsednik daB.*rence, minister za gospou rstvo zar Kajsuni. ker Alžirije n> posebnih novic, sap,.11*. Nasedanju voditeljev po. dob»«11'*1 vi,aj niso sPrejeli še le nn®ga sklepa. Pripravili so kipji. atere predloge in so pre. ,Po‘ ^sedanje, da te predloge Cin C1^° eterna stranema. Med» lik P8 Se je tudi bivši predsed. »oaja^e Ferhat Abas deloma ‘bžgnv Ben Bel°- Zdi se, da se bj» n , ri suCejo okoli imenovale bii0lit!tnega urada, o katerem HjfL.0 že govora na, zasedanju lpcj^ntga sveta alžirske revo.
šlo°° uovih zapletljajev je pri-retirliPeruJu. kjer je vojska a. pr»d* Predsednika republike do. z? in sestavila vojaško vla-.^r* pravi nameni vojske v0Jsi!S° JasnL vse kaže, da hoče bov»8 Preprečiti, da bi mesto hr,H*a Predsednika prevzel na-p bejšj kandidat, koini Odobri‘vi v parlamentarni Proti ,^1’ s® Po borba desnice indUsl .naeionalizaciji električne sian lr'Je Prenesla sedaj v po-‘bžDra zborn'co, ki bo začela kg avP o tem ukrepu v začet, bo priho<lnjega tedna. Desnica ‘ediu °°Strila obstrukcijo proti Prtd, i,krePu >n je v ta namen 20	‘*a kar 150 popravkov in
Resolucij
L» MS,ter za državni proračun *ij| 0 8 ,a Je govoril na televi-bJn d ®0sP°darsko.finančnem staila s*Zele> s podatki dokazal, d«Snj? z»interesirane napovedi U te me jaških krogov povsem ne.
lev*gaS*Sl8vi obČ'nskega odbora dobe» c*ntra v Rimu, bodo po-tUdi v ^'usk' odbor sestavili *°v*laV t nu: v njem bo sode->tran|{atu'|i južnotirolska ljudska
spodarskih odnosov med razvitimi in razvijajočimi se deželami.
Predsednik konference Kajsuni je dobil nalogo, naj pošlje vsebino izjave glavnemu tajniku OZN z zahtevo, naj jo vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja skupščine.
Izjava govori o regionalnih gospodarskih blokih in poudarja, da tako združevanje lahko negativno učinkuje na koristi razvijajočih se držav, če je zamišljeno v diskriminacijski obliki.
Izjava poudarja, da je potrebna dekolonizacija za razvoj držav, ki so nedavno postale neodvisne, in dodaja, da se bodo vprašanja razvijajočih se držav lahko rešila s skupnimi napori na podlagi listine OZN ter z mednarodnim sodelovanjem in pomočjo.
Konferenca opozarja na položaj v nekaterih državah, ki morajo pospešiti svoj razvoj z uvajanjem primernih in zakonitih ukrepov zaradi težav, ki jih ustvarja njih demografski razvoj, ter se zavzema za uvedbo ukrepov za agrarno reformo, da se poveča proizvodnost.
Zatem poudarja konferenca potrebo sodelovanja na vseh področjih in med vsemi državami ter priporoča, naj se pripravijo tla za koordinirano akcijo v zvezi z negativnimi učinki politike integracije industrijskih držav. Pri tem poziva industrijske države, naj sprejmejo primerne ukrepe, da se olajša izvoz razvijajočih se držav ter naj priporočajo takojšnje izvajanje akcijskega programa, ki ga je odobril GATT.
Konferenca poziva, naj se mednarodna trgovina razvija na podlagi enakosti, brez diskriminacije.
Konferenca zahteva tudi ukrepe za nevtralizicijo posledic obstoja raznih gospodarskih skupnosti in združenj razvitejših držav na gospodarstvo razvijajočih se držav. Konferenca se izreka tudi za gospodarsko pomoč, ki naj temelji na vzajemnem spoštovanju in vzajemni koristi, ter u-gotavlja, da sedanja pomoč ni zadostna ter da se razlika med razvitimi in razvijajočimi se državami veča, medtem ko se manjša celotni obseg mednarodne trgovine.
Konferenca zahteva razširitev načrtov za finansiranje prek mednarodne banke za obnovo in razvoj in drugih mednarodnih organizacij ter izvajanje priporočil skupščine OZN po določitvi enega odstotka narodnega dohodka naprednih držav za razvoj razvijajočih se držav.
Izjava se končuje s pozivom državam udeleženkam, naj sodelujejo z OZN in drugimi mednarodnimi organizacijami, ter s predlogom za mednarodno gospodarsko konferenco, ki naj bi bila v začetku prihodnjega leta v okrilju OZN.
Subandrio odpotoval v ZDA
levega centra; od aprila dalje pa so se cene stabilizirale. Enako pozitivno oceno je La Malfa dal o stanju na finančnem trgu, zlasti kar zadeva borzo; tečaji so padli v manjši meri kot v drugih deželah; v Italiji so se znižali za 23 odst., medtem ko so v Svici padli za 40 odst., v Nemčiji za 28 odst., v ZDA za 26 odst. in na Nizozemskem za 24 odst. In to takrat, ko se je vodila ostra polemika o nacionalizaciji električne industrije. V drugi polovici junija se je stanje izboljšalo. To pa po mnenju ministra še ne pomeni, da more biti vlada povsem mirna, ampak mora še nadalje pozorno slediti razvoju gospodar-sko-finančnega položaja.
V	nadaljevanju je La Malfa govoril o nacionalizaciji električne industrije in obrazložil nujnost te. ga ukrepa, da bi prešli na politiko gospodarskega načrtovanja. Napovedal je, da bodo v kratkem imenovali komisijo za načrtovanje, v kateri bodo sodelovali predstavniki vseh «velikih kategorij, ki sodelujejo v proizvajalnem procesu», ker italijansko načrtovanje ne bo «oblastno», ampak «demokratično».
«Komisija 45» je danes odobrila še zadnjih pet členov zakonskega osnutka o nacionalizaciji električne industrije in s tem zaključila svoje delo. Predstavniki večine v tej komisiji so izrazili svoje zadovoljstvo nad uspešno končanim delom; tudi socialistični poslanec Lombardi je dejal, da bodo socialisti podprli v parlamentu ukrep v dogovorjenem besedilu, ker je komisija sprejela vse njihove bistvene popravke, ta. ko da bo ta ukrep, po odobritvi parlamenta, «prva velika reforma strukture italijanskega gospodarstva».
Prava bitka pa se bo začela prihodnji teden, ko bodo ukrep predložili poslanski zbornici. Desničarska opozicija (liberalci, monar. histi in misovci) namerava predložiti tri poročila manjšine, hkrati pa okrog 150 popravkov in 20 resolucij. Pa tudi glede datuma razprave v parlamentu se desnica upira in zahteva odložitev do 28. t. m. pod pretvezo, da mora pripraviti poročila o osnutku; v resnici pa ji gre le za to, da bi razpravo čimbolj zavlekla in da bi parlament odšel na počitnice še pred odobritvijo tega zakona. Zahteva desnice pa ni upravičena, ker pravilnik ne določa, da mora komisija predložiti poročilo, v primeru nujnostnega postopka, v roku enega meseca; najmanj pa ta rok velja za poročila manjšine, ker jih pravilnik izrecno niti ne upošteva.
V	poslanski zbornici so nadalje-
Prepovedana prodaja nekaterih zdravil
RIM, 18. — Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo javlja, da so zaradi zaščite prebivalstva prepovedali proizvodnjo in prodajanje nekaterih farmacevtskih specialitet, pri izdelavi katerih so uporabljali tudi «thalidomid» in «triparanol». Prepovedana je prodaja naslednjih zdravil; «ulcer-jen» (proizvajalo ga je podjetje «Diocorfa» v Milanu); «asmadion» («Disnova» v Milanu); «coronato-betin («Profarmi» v Milanu); «theophyl cholin» («Perkins» v Turinu); «adepon» («Ekopharm» v Turinu). Pri prvih štirih so uporabljali «thalidomid», pri zadnjem pa «triparanol».
Kot je znano, je ministrstvo za zdravstvo preklicalo pred tem dovoljenje za proizvodnjo desetih farmacevtskih proizvodov, pri katerih so uporabljali «thalidomid», in 30 proizvodov, pri katerih so uporabljali tudi «triparanol».
vali razpravo o zakonskem osnutku, ki ustanavlja avtonomno deželo s posebnim statutom Furla-nijo-Julijsk.o krajino, v senatu pa so začeli razpravo o proračunu prosvetnega ministrstva.
Nizozemski zunanji minister Luns je danes odpotoval v domovino. O razgovorih so izdali uradno sporočilo, v katerem Doudar-jajo med drugim, aa so «poglobili proučitev mednarodnih vprašanj, ki zanimajo obe deželi, zlasti pa politično plat procesa evropske združitve, ki se uspešno razvija na gospodarskem področju, pa tudi vprašanja, ki zadevajo pogajanja za pristop Velike Britanije v evropske skupnosti».
Po sestavi občinskega odbora levega centra v Rimu, kjer so včeraj izvolili za župana prof. Glauca della Porta, so tudi v Boe-nu dosegli sporazum za sestavo občinskega odbora levega centra, pri katerem sodelujejo Južnotirolska ljudska stranka (SVP), K© PSDI, PSI in PRI.
Novi rimski župan, demokristjan prof. Glauco Della Porta
_________________________TRST, četrtek 19. julija 1962
POCJUANJA ZA SPORAZUM MED ALŽIRSKIMI V0BITUM
Prvi predlogi voditeljev vilaj sporočeni obema stranema
Ferhat Abas delno podpira Ben Belo - Poziv mladine na enotnost
ALŽIR, 18. — Alžirski vojaški voditelji so danes prekinili svoje tajno zasedanje, da obvestijo obe strani o svojih predlogih za rešitev politične krize. To so sporočili iz dobro obveščenih krogov in pripomnili, da je poveljnik vojaškega področja v Kabiliji polkovnik El Hadž odpotoval v Alžir, da obvesti alžirsko vlado o poteku zasedanja.
Zdi se, da se predlogi voja-—------------------—.	,	....
ških voditeljev tičejo načina iz- ^ je prepriaanje, da se bo za-Rire nnlit.ičnefm urada za FT.N sedanje voditeljev vilaj končalo s
pozitivnimi rezultati in da bo tedaj «vse razjasnjeno».
Ferhat Abas je dejal, da se strinja z Ben Belo glede tega, da Alžirija postane socialistična država, toda ne stripja se glede ustanovitve ene same stranke, S tem v zvezi je dejal: «Ben Bela je samo potrdil sklep narodnega sveta alžirske revolucije, kar se tiče socializma. Njegovi pogledi glede ene same stranke pa so njegova osebna ideja.» Nocoj se je Ferhat' Abas sestal z zunanjima ministroma Gvineje in Malija, ki sta prišla iz Alžira v Tlemcen.
Prva številka «Glasa mladih», ki je uradno glasilo mladine FLN, objavlja uvodnik, v katerem poudarja, da je mladina, ki jo ljudstvo podpira, ostala enotna ter poziva vse sile alžirskega ljudstva
bire političnega urada za FLN. ki bi imel nalogo pripraviti volitve 12. avgusta za prvo ustavodajno skupščino.
Alžirija je bila že od začetka vstaje zaradi učinkovitejšega vo-jaško-političnega vodstva razdeljena na šest vilaj. Prva obsega področje okrog Auresa, druga severni Konstantin, tretja Kabilijo, četrta ožje področje mesta in okolice Alžira, peta Oran, šesta pa južno ozemlje in Saharo. Voditelji vilaj imajo velik ugled kot politični in vojaški voditelji. Vi-laje vodijo sveti, katerim je na čelu polkovnik. Ta je politični in vojaški voditelj vilaj. Do sedaj je polkovnik najvišji čin v alžirski vojski.
Iz Tlemcena poročajo, da je bivši predsednik alžirske- vlade Ferhat Abas izrekel delno podporo Ben Beli. Pripomnil je, da
iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiitiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifiliiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiinimiiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitii
DESNIČARSKI DRŽAVNI UDAR V PERUJU
Vojska je odstavila predsednika Proda Oblast je prevzel odbor generalov
Vojaki napovedujejo nove volitve - ZDA, Venezuela in Kolumbija
prekinile diplomatske odnose z novim režimom
LIMA, 18. — Perujska vojska je danes zjutraj aretirala predsednika republike Prada in prevzela oblast. Ustanovili so vojaški odbor, kateremu predseduje general Ricardo Perez Go-doy. Med člani odbora so general Pedro Vargas Prada (poveljnik letalstva), viceadmiral Francisco Torres Matos (poveljnik mornarice) in general Nicolas Lindley (poveljnik vojske).
Opoldne je vojaški odbor prisegel v vladni palači. Takoj zatem je sporočil, da bo spošte val mednarodne obveznosti, ki jih je Peru podpisal, ter da bo okrepil «kontinentalne vezi za obrambo svobode in demokracije».
Takoj po prisegi je general Ricardo Peres Godoy izjavil, da člani vojaškega odbora ne bodo pf-evzeli nobenih javnih
funkcij in bodo ob koncu svojih začasnih mandatov «spet zavzeli svoja mesta v vojski».
Perez Godoy je dejal, da so bile oborožene sile «prisiljene nastopiti,» ker da so bile volitve od 10. junija «popolnoma potvorjene zaradi vsakovrstnih sleparij». Pripomnil je, da vojaški odbor nima nič proti nikomur ter noče nasilja, čeprav je pripravljen zatreti vsako dejanje, ki bi lahko motilo mir v deželi.
Vojska je nastopila, potem ko je predsednik Prado danes zavrnil ostavko vlade ter je sklical parlament za 28. julija, da bi izvolili novega predsednika republike. Hkrati je volilna komisija objavila dokončne rezultate o predsedniških volitvah od 10. junija in zavrnila sinočnjo zahtevo vojske, naj razveljavi volitve. Komisija je poudarila, da na podlagi ustave lahko samo volilni kandidati ugovarjajo pravilnosti volilnih rezultatov.
Uradni rezultati predsedniških volitev potrjujejo, da nobeden od treh glavnih kandidatov ni dobil tretjine glasov, ki je potrebna za njegovo izvolitev. Victor Raul Ha-ya de la Torre, ki pripada stranki APRA (Alianza Popular Revo-
lucionaria Americana) je dobil 557.047 glasov, Fernando Belaun-de Terr.v, ki pripada stranki Ac-cion Popular, je dobil 544.180 glasov, bivši diktator Manuel Odria pa je dobil 480.798 glasov. Potrebna tretjina znaša 563.539 glasov Kakor je znano, se je napredni kandidat De la Torre odpovedal kandidaturi v korist stranki generala Odrie, ki predstavlja klasično desnico in buržoazijo.
I Danes ob treh zjutraj po krajevnem času je vojska obkolila s tanki predsedniško palačo in parlament. Poslance so odpeljali na njihove domove z vojaškimi avtomobili. Predsednik Prado je bil v predsedniški palači v družbi svojih družinskih članov in ministrov. Po uitimatu, ki mu ga je vojska sporočila po zvočnikih z zahtevo, naj vsi zapustijo palačo, so vojaki, ki niso dobili nobenega odgovora, porušili s tankom o-grajo okoli palače in oboroženi vojaški oddelki so vdrli v palačo. Ob štirih po krajevnem času so predsednik Prado in vsi, ki so bili z njim, zapustili palačo ob prepevanju perujske državne himne. Predsednika so zatem odpeljali na sedež druge oklepne divizije, ostali ki so bili v predsedniški palači, pa so zaprti v drugih vojaških poslopjih. Predsednika Prada so odpeljali na o-tok Sv. Lovrenca blizu Lime, kjer je v hišnem zaporu.
Vojska je obkolila tudi sedež stranke APRA. Predsednik stranke De la Torre pa je zbežal, in se ne ve, kje je. Prav tako se ne ve, kje je predsedniški kandidat general Odria. Stanovanje predsednika volilne komisije je zastražila policija.
llllllllllllllllllimillllllMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
V Ženevi še vedno iščejo obliko postopka za pogajanja
V petek se sestane pododbor za prekinitev jedrskih poizkusov
DŽAKARTA, 18. — Indonezijski zunanji minister Subandrio je odpotoval davi v ZDA, kjer se bo udeležil razgovorov med Indonezijo in Nizozemsko o Zahodni Novi Gvineji. Razgovori med zastopniki Indonezije in Nizozemske so se bili začeli nedavno blizu Wa-shingtona. Razgovqri potekajo v prisotnosti ameriškega diplomata Bunkerja, ki je bil tudi pripravil predlog za rešitev spora. Naloga Subandria bo, ugotoviti, ali je mogoče imeti z Nizozemsko pogajanja o izročitvi uprave nad Zahodnim Irianom Indoneziji. Potovanje Subandria v ZDA pomeni po mnenju opazovalcev, da so pri razgovorih napredovali, vendar pa so zelo zadržani glede možnosti nadaljnjega napredovanja. , .	,
ŽENEVA, 18. — Današnji seji razorožitvene konference je predsedoval mehiški delegat Padilla Nervo. Tudi danes so v glavnem razpravljali o postopku, pri čemer se je znova pokazalo, da nesoglasja še niso uglajena. Sovjetski delegat Zorin je izjavil, da bi bilo potrebno proučevati oba razorožitve-na načrta po posameznih členih, tako da bi se še posebej ustavili pri tistih vprašanjih, glede katerih je spor še posebno oster. Glede teh vprašanj bi se pogajali na posebnih sestankih, tako da se ne bi oviralo proučevanje obeh načrtov.
Zahodne delegacije so odgo-
vorile, da se v glavnem strinjajo s tem. Vendar pa bi morala oba predsednika najti dokončno formulo za postopek. Prišla je do izraza želja, naj bi pri proučevanju posameznih členov obeh načrtov izročili posebnemu odboru v proučevanje vse {iste točke, glede katerih bi nastal večji spor. Predsednikoma so dali nalogo, naj najdeta sporazum v tem smislu.
Danes so govorili tudi o dodatkih, ki jih je sovjetska delegacija vnesla v svoj načrt glede postopne razorožitve, kar se tiče konvencionalnega orožja in glede nevarnosti vojne s . prepovedjo skupnih manevrov. Ameriški delegat Dean je izjavil, da so zahodne delegacije zadovoljne, da je Sovjetska zveza napravila ta
prvi korak za zbližanje, vendar pa ugotavljajo, da gre za delen korak, ter bo potrebna še dolga pot, preden se bodo lahko srečali na sredi poti, Dean je dalje dejal, da je v. sovjetskem načrtu tudi negativna plat, in da mora Sovjetska zveza objasniti, kakor so storile ZDA, katero orožje misli odpraviti in uničiti v prvi fazi. V enakem smislu sta govorila tudi kanadski in italijanski kandidat.
Sovjetski delegat Zorin je v svojem odgovoru izjavil, da hoče Zahod nadaljevati manevre v NATO, kar pomeni manevre velikih držav, to je ZDA. Francije in Nemčije, ter razširitev oborožitve. širjenje jedrskega orožja in s tem tudi povečanje nevarnosti vojne. Na koncu je omenil celo vrsto vprašanj, ki jih je sovjetska delegacija postavila zahodnim
delegacijam med prvo fazo konference in na katera niso zahodne delegacije odgovorile.
Britanski delegat Godber je odgovoril, da zahodne delegacije že dva meseca odgovarjajo na vprašanja Sovjetske zveze. Ameriški delegat Dean pa je dejal, da ni mogoče ugotoviti razlike med domačimi in tujimi oporišči, češ da je tudi Sovjetska zveza «skupek držav kakor NATO». «Za sedaj je NATO samo organizirana glede skupne obrambe, jutri pa bo morda tudi na političnem področju.»
Nova plenarna seja bo v torek 24. t.m. Jutri se bo sestal ožji odbor, da prouči delne razorožitvene ukrepe in sklene, katerim naj da prednost. Gre za vprašanja, ki se tičejo širjenja jedrskega orožja in nevarnosti vojne po pomoti. Za petek pa je določen sestanek tristranskega pododbora za prekinitev jedrskih poizkusov
Javorški pri Piccioniju
RIM, 18. — Italijanski zunanji minister Attilio Piccioni je sprejel davi v palači Farnesina jugoslovanskega veleposlanika Javorškega.
Prvi bilten, ki ga je objavil vojaški odbor, poziva ljudstvo, naj sodeluje in naj ostane mirno. Bilten dodaja, da so bili vojaki prisiljeni odstaviti Prada, ker so bili vsi napori za razveljavitev «volilnih sleparij» brezplodni.
Se preden so ga aretirali, je predsednik Prado objavil poslanico državljanom ter obsodil silo, ki jo je uporabila vojska, ter je obtožil «fidelistično - komunistično destruktivno dejavnost, ki ogroža obstoj naroda». Dodal je, da so perujski državljani glasovali za obnovitev izvršilne in zakonodajne oblasti v popolni svobodi, in da je bila vlada strogo nepristranska. Dalje pravi Prado, da so vojaški voditelji z izgovorom nekaterih neznatnih netočnosti sklenili ustanoviti s silo vojaški odbor in so s tem razveljavili volitve, pri katerih je sodelovalo skoraj dva milijona državljanov. Zaključil je takole: «Protestiram proti nasilju. Nočem prevzeti kakršne koli odgovornosti za ta dejanja, ki jih z vso silo zavračamo».
Vzrok današnjega vojaškega u-dara je spor med vojsko in stranko APRA v zvezi z volitvami. Kandidat te stranke De la Torre je dobil na volitvah največ glasov. Njegova stranka je dobila v parlamentu največ sedežev, vendar pa ne absolutne večine. Zaradi odločnega odpora vojske proti njemu se je De la Torre odpovedal kandidaturi in sporočil, da bo njegova stranka podprla kandidaturo generala Manuela Odrie. Vojska pa ni sprejela niti te rešitve, češ. da bi stranka APRA v glavnem vodila politično življenje v Peruju. Vojaški voditelji so zatrjevali, da so pristaši stranke APRA potvorili volitve 10. junija
Ameriški državni departma je danes sporočil, da so ZDA prekinile diplomatske odnose s Perujem zaradi današnjega vojaškega urada. Predstavnik je izjavil, da ta udar obsojajo. Nekateri a-meriški funkcionarji pa so vendarle izjavili, da se bo ameriška pomoč Peruju nadaljevala in da bo ameriški poslanik ostal še dalje v Limi, da poroča o nadaljnjem razvoju.
Tudi venezuelska vlada je sporočila ameriški vladi, da ne misli priznati vojaškega odbora v Peruju. Predlagala je, naj se skliče konferenca zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav, da proučijo položaj.
Glavni tajnik odbora Vargas Prada je izjavil, da bodo vzpostavili državljanske svoboščine, da bodo spoštovali svobodo tiska, ter da bo vojaški odbor organiziral «redne volitve» in da bo eventualno tudi revidiral volilne liste. Kar se tiče priznanja novega režima, je Prada, zlasti kar se tiče ZDA, izjavil, da bodo druge vlade razumele in podpirale novo gibanje, ko bodo spoznale njegove vzroke in smotre. S tem v zvezi javljajo, da je tudi kolumbijska vlada prekinila diplomatske odnose s sedanjim perujskim režimom.
Na koncu je Prada izjavil, da je glavna naloga vojaškega odbora pripraviti volitve in da bodo glede tega čez nekaj ur objavili posebno izjavo.
Sovjetski petrolej
MOSKVA, 18. — Predsednik sovjetske družbe za izvoz petroleja Gurov je izjavil dopisniku Tassa, da Sovjetska zveza nima nobenega namena uporabljati izvoz petroleja kot sredstvo za pritisk proti kapitalističnim državam. Dodal je, da trgovina s petrolejem med državami skupnega tržišča in Sovjetsko zvezo ne predstavlja nobene grožnje za te države, temveč jim prinaša celo številne koristi. Izjavil je daljer da države
skupnega tržišča lahko kupujejo sovjetski petrolej v zameno za svoje tradicionalne izvozne proizvode, ne da bi unorabljali tujo valuto. «Z uvedbo količinskih omejitev za izvoz francoskega petroleja bi države skupnega tržišča pVistavile pregrado proti razvoju svojega izvoza v Sovjetsko zvezo», je dodal predsednik Gurov.
Zatem Je Gurov izjavil, da je jedro vprašanja v dejstvu, da se zatrjuje, da bi z uvajanjem sovjetskega petroleja postala industrija držav skupnega tržišča nevarno odvisna od «komunističnih virov», in Sovjetska zveza bi imela korist od takega položaja z izvajanjem pritiska na države skupnega tržišča in s spodkopavanjem njihovega gospodarstva. Gurov je ugotovil, da potrošnja sovjetskega petroleja v državah skupnega tržišča leta 1961 ni presegla osem odstotkov in je predstavljala samo tri odstotke celotne prois-
in vse njegove voditelje, naj pod-pirajo enotnost. «Budni bomo in bomo razkrinkali manevre vseh, ki še niso razumeli, da hoče naše ljudstvo živeti v svobodi in ustvarjati. Mladina se zaveda, kaj predstavlja v okviru vsega ljudstva. Z vso vdanostjo in z vsem dinamizmom bo delala za obnovo države in za zgraditev demokratične,	pravične	in	bratske Alžirije,»	je	rečeno	v	uvodniku.
Tudi najširše množice ter večji del aktivistov FLN izvajajo pritisk na svoje voditelje, naj odstranijo medsebojna nasprotja.
Kriza v Iranu
TEHERAN, 18. — Iranska vlada, ki ji je predsedoval Ali A-inini,	je	odstopila.	Amini je od-
stopil, ker ni uspel doseči sporazuma	z	vojsko	za	znižanje voja-
ških izdatkov v proračunu. Sah je ostavko sprejel in zaprosil A-minija, naj vodi tekoče vladne posle, dokler ne bo . sestavljena nova vlada.
Na tiskovni konferenci je Amini izjavil, da je glavni vzrok težav njegove vlade zakasnitev v ameriški gospodarski pomoči in zmanjšanje ameriške vojaške pomoči Iranu. Dodal je, da je v času, ko je on predsednik vlade, Amerika dovolila Iranu samo posojilo trideset milijonov dolarjev. «Nerazumljivo je, je dodal Amini, da se neka zanesljiva država, kakor je naša, lahko popolnoma pozabi, medtem ko dobivajo m-prijateljske države ogromno pomoč». Amini je dodal, da je bil za njegovega naslednika predlagan predsednik iranske petrolejske družbe Abdulah Entezam.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v zvezi z A-minijevimi izjavami nocoj dejal, da so ZDA pomagale Iranu «do meja svojih možnosti». Dodal je, da je ameriška gospodarska pomoč v glavnem ostala na isti višini v zadnjih petih letih in da so v štirinajstih mesecih Aminije-ve vlade ZDA dale Iranu 67 milijonov in 300 tisoč dolarjev v obliki gospodarske pomoči, posojil in daril v primerjavi z 59 milijoni 400 tisoč dolarjev v prejšnjih štirih letih. K temu je treba dodati vojaško pomoč, katere višina se ne objavlja, ter obveznost nakazila drugih dvajset milijonov dolarjev za uresničenje načrtov za gospodarski razvoj.
Kakor poročajo, je Iran zašel v gospodarske težave tudi zaradi vsestranske korupcije. Ugotovili so, da so številni ljudje, ki so bili v seznamu kob državni funkcionarji, dobivali plače že več let, ne da bi sploh bili kje zaposleni. Nekateri od teh so celo v inozemstvu.
TUNIS, 18. — Danes je odpotoval v Pariz tajnik v tuniškem predsedstvu Laudgham, ki se bo jutri sestal z de Gaullom. Laudgham je pred odhodom izjavil, da je njegovo poslanstvo v zvezi s tunizijsko noto od 21. maja, s katero je tunizijska vlada pred-
vodne energije. Zaključil je, d» «lagala obnovitev pogajanj s Franje težko, da bi se te številki» 1 cijo, ki so bila prekinjena januaT-v prihodnjih letih znatno zvišale- | ja.
..............
Laoška konferenca
Ženevska konferenca o Laosu je imela danes svojo zadnjo ožjo sejo. V soboto bodo dokončno izjavo o nevtralnosti Laosa predložili zu. nanjim ministrom štirinajstih držav, ki jo bodo podpisali v ponedeljek na slovesni seji. — Na sliki kitajski zunanji minister Cen Ji (na levi) v dražbi angleškega in sovjetskega delegate
Kaj je za sporom o ceni
avtomobilov «Volkswagen»
Hrušč, ki je sledil zvišanju cen za izvozne tipe vozil zahodnonem-ških avtomobilskih tovarn «Volkswagen», ni bil v nikakršnem sorazmerju z zneskom 240 DM, za katerega je dejansko ilo in še gre. Ce upoštevamo, da se zahodno-nemški indeks cen letno zviša za kake 3 % in da družba «Volkswagen» že od 1. 1949 ni zvišala svojih cen, potem je treba nedavni ukrep direkcije omenjene družbe v Wolfsburgu šteti za dokaj zapozneli prispevek k splošnemu inflacijskemu razvoju v Zahodni Nemčiji. Kljub temu pa je prišlo ne le do žolčnih razprav med vodstvom zahodnonem-ških sindikatov in zvezno vlado, temveč celo do ostrih nesoglasij oziroma načelnega spora v sami zahodnonemški vladi, v katerem je ostal kancler Adenauer prvič v povojni nemški zgodovini popolnoma osamljen, če izvzamemo nacionalno liberalne kroge okoli dr. Ericha Mendeja (ki ne pripadajo krščansko-demokratski u-niji). Ostrina tega spora dokazuje, da pri tem ne gre za povečani letni dohodek družbe «Volkswagen» morda za kakih 30 do 40 milijonov DM, temveč za globlje in resne spopade interesov močnih gospodarskih skupin. Tem spopadom interesov pridemo na sled, če ne kratko spoznamo predzgodovino omenjenega spora, ki je še do danes Ostal nerešen.
Predvsem ni res, da bi bila zahodnonemška zvezna vlada zavzemala načelno sovražno stališče glede zvišanja cen. 2e 7. decembra lani sta sklenila nadzorstveni svet in predstojništvo tovarne «Volkswagen», da bo treba letos vzporedno z zboljšanjem kakovosti avtomobilov «Volkswagen» ustrezno zvišati tudi njihovo ceno. Ker pa obstoji pri družbi «Volkswagen» že od njene privatizacije v letu 1980 dalje zaporna pravica zvezne vlade oziroma zveznih dežel, je morala bonska vlada vsekakor biti že takrat seznanjena z omenjenim sklepom. 2e 2. februarja letos je predstojništvo tovarne «Volkswagen» izdelalo novo tabelo cen, ki jo je moralo seveda predložiti tudi zahodnonemški zvezni vladi. In vendar nihče ni nasprotoval novim cenam. Prav to pa se je treba z začudenjem vprašati: kako je mogla zvezna vlada v Bonnu ravno takrat molče dati svoj pristanek za zadevno zvišanje cen?
Zvezni vladi je vsekakor bilo znano, da je avtomobil «Volkswagen» dobil resnega tekmeca v novem modelu «Renault-Dauphi-ne». Prav tako je bonnska vlada vedela, da je ameriška avtomobilska industrija spet začela delati s polno paro in s tem postala do neke mere konkurent na zahodnonemškem avtomobilskem trgu. In dejansko je letos ameriška avtomobilska industrija že kar 2 meseca prej kot lani sporočila, da je izdelala 5 milijonov avtomobilov. Kot piše list«Ward’s automotivreports», je avtomobilska industrija v ZDA letos že v maju dosegla število lani izdelanih 5,41 milijona osebnih in tovornih avtomobilov.
Nadalje je moralo biti zahodnonemški vladi znano tudi dejstvo, da so tovarne «Fiat» v Turinu že lani izdelale investicijski program, ki predvideva podvojitev njihovih zmogljivosti. In sploh — tovarne «Fiat»! Lani je dosegel ta drugi nevarni tekmec tovarne «Volkswagen» promet v višini 641 milijard lir, kar ustreza povečanju prometa za 15,7 % v enem samem letu! Temu primerno je mogla biti zvišana dividenda, namreč na 19% (torej na upoštevanja vredno višino).
Od 759.000 avtomobilov, ki jih je Italija lani izdelala, jih je
632.000	odpadlo samo na tovarne «Fiat». Turinske avtomobilske tovarne in sorodne «Officine Meccaniche» so torej mogle v enem letu zvišati svojo produkcijo za 19 % in povečati svoj delež v italijanski avtomobilski proizvodnji od 82 % na 83 %. Izvoz Fiatovih vozil se je zvišal za 18 odst. na
230.000	osebnih avtomobilov, medtem ko sta se morali družbi «Lancia» in «Alfa Romeo» zadovoljiti s skromnim ostankom
15.000	avtomobilov oziroma s 8 %. S svojimi 25 podružnicami, 400
V Palermu konferenca kmečkih delavcev in zadrug
RIM, 18. — Pripravljalni odbor konference sindikatov, kmečkih organizacij ter kmečkih zadrug držav Sredozemlja se je sestal v Rimu 16. in 17, Julija ter je Sklenil, da bo omenjena konferenca 11., 12. in 13. oktobra v Palermu. Odbor je poudaril načela ter programske smernice, na katerih sodelujejo tri organizacije, ki sestavljajo pripravljalni odbor, in sicer sindikat poljedelskih delavcev UMT (Maroko), jugoslovanski sindikati ia CGIL.
pogodbenimi dobavitelji in 500 delavnicami v Italiji, s 27 podružnicami, 15 pogodbenimi dobavitelji v 150 deželah, z 20 proizvodnimi in montažnimi obrati, med drugim tudi v Zvezni republiki Nemčiji, in z novimi avtomobilskimi tovarnami v Indiji in v Združeni arabski republiki, je postal koncern Fiat dovolj močan, da posvari slehernega zahodno-nemškega gospodarstvenika pred kakršnimkoli zvišanjem nemških proizvodov.
Do sedaj so imele wolfsburske avtomobilske tovarne še prednost ozkega omrežja svojih servisov. Toda tudi te prednosti so v začetku letošnjega leta, ko so bili za kulisami sprejeti že prej omenjeni sklepi, pravzaprav že skoraj čisto skopnele. S 1300 servisnimi postajami na ozemlju Zvezne republike je družba «Volkswagen» še vedno prednjačila, vendar pa so po Amerikancih obvladane tovarne «Opel» (katerih novi Oper Rekord obeta velik uspeh) in ki so znane po svojih stalnih cenah, tudi že razpolagale z več ko 1000 servisnimi postajami. S kratkim presledkom so potem glede servisov še sledile «Renaultove» tovarne (z 900), zatem «Fiat» (970), Ford (s 700), Daimler-Benz (s 640) in BMW (s 450 servisnimi postajami).
Razen tega so se že začele kazati na trgu prve šibke strani za nemške avtomobile. Izvoz zahod-nonemških avtomobilov je bil v prvem četrtletju letos že za 2,6 % nižji kot v ustreznem razdobju lani. Izvozna kvota pa je še nadalje izkazovala tendenco nazadovanja. V letošnjem marcu je bilo izvoženih še 47,4 % celotne nemške avtomobilske proizvodnje, v aprilu pa le še 46,2 %. Nasprotno pa se je uvoz tujih avtomobilov v Zahodno Nemčijo v razdobju enega leta domala podvojil. Konkretno je bilo v prvem četrtletju 1961 uvoženih 23 tisoč avtomobilov, v prvem četrtletju letos pa že 40.000 vozil. Od vseh uvoženih avtomobilov v letošnjem prvem četrtletju jih je 48,5 % prišlo iz Francije in 40 % iz Italije. Neposredno po prej omenjenih prikrivanih sklepih, pri katerih je bila bonska vlada udeležena, pa je prišla tudi še iz Bruslja nova žalostna vest, da se je tudi japonska družba «Japan’s Honda Motor Company» vključila v evropski konkurenčni boj, ker je dobila dovoljenje za montažo svojih vozil v Belgiji. V celoti vzeto: zares ni bilo nobenih pravih vzrokov, da se zvišajo cene vozilom «Volkswagen« prav spričo takšnega položaja, ko so se na primer tudi avstrijske avtomobilske tovarne Daimler-Puch (z 20.000 delavci) sploh odpovedale vsaki udeležbi na ostrem konkurenčnem boju.
Ozadje tega sklepa nam postane očitno šele, če upoštevamo, da je po privatizaciji družbe «Volkswagen» kar 80 milijonov tako imenovanih ljudskih delnic oziroma 21,7 % delniške glavnice menjalo svojega lastnika. Da so pri tem novi lastniki delnic izključno osebe, ki so posebno intere-sirane na avtomobilskih poslih, torej verjetno inozemski krogi, je popolnoma gotovo. Umetno povzročena baissa na borzah, ni zapeljala nobenega «malega človeka» več, da bi svoje prihranke nalagal prav v delnice družbe «Volkswagen». In če lahko razen tega z dokajšnjo upravičenostjo domnevamo, da so novi gospodje pri družbi «Volkswagen» tako močni interesenti, da morejo na zvezno vlado (ki ima formalno še vedno večino delnic v svojih rokah) izvajati kakršenkoli vpliv, potem nam ni treba več spraševati po vzrokih zadevnih sklepov.
Družba «Fiat», ki očitno drži v svojih rokah velike pakete delnic družbe «Volkswagen» je sklenila, da bo nemški avtomobilski trgovini umetno delala težave, da bi mogla izvesti nameravano razširitev zmogljivosti svojih tovarn in si tako zagotoviti boljše šanse na trgu. Da je treba samo tu iskati vzrok, dokazuje poznejši sklep predstojništva družbe «Volkswagen», da se osnovna glavnica družbe ne poveča od 600 milijonov na 800 milijonov DM. Ce bi bili to storili, kot so zahtevali drobni varčevalci, bi si družba «Volkswagen» brez zvišanja cen zlahka pridobila nova investicijska sredstva. Sedaj že dokaj konsolidirana večinska razmerja v delniški družbi «Volkswagen» bi bila z novo naraslim kapitalom po starem potu ponovno ogrožena, kar pa seveda ni bilo v interesu nove gospode.
Opozicija zahodnonemške zvezne vlade se je začela šele takrat, ko se je nadzorstveni svet družbe «Volkswagen» prenaglil in je že prej sklenjeno zvišanje cen objavil prav v trenutku, ko je zvezni minister za gospodarstvo dr. Erhard odprl boj za glasove volivcev največje in najbolj industrializirane zvezne dežele Nordheim-Westfalen s pozivom k «zm*j*»vsti». Potem ko so ino-
zemski načrti, ki so očitno računali s kratkimi roki prišli v to-I lišno navzkrižje z interesi krščan-sko-demokratske unije in z ugledom ministra za gospodarstvo dr. Erharda, je zvezna vlada naenkrat spremenila svoje stališče. Nenadno je spoznala nevarnosti, ki ogrožajo zahodnonemško avtomobilsko industrijo, in se je izjavila proti zvišanju cen.
Seveda morejo biti sklepi, ki jih je zvezna vlada storila, prav tako samo v korist nenemških avtomobilskih monopolov: namreč, znižanje uvoznih carin za italijanske in francoske avtomobile za 50 % bi znižalo ceno vozilu «Fiat» 1200 od 7000 na 6720 DM in ceno za «Renault-Dauphi-ne» od 4985 na 4785 DM. Zato je torej čisto jasno, kdo je pri spremembah cen na zahodnonemškem avtomobilskem trgu premikal figure, da bi po toliko bučnem prepiru izšel kot dvakratni zmagovalec.
V Milanu nameravajo pregnati komarje in mušice z nekim preparatom na osnovi DDT, ki ga v zgod. njih jutranjih urah poseben helikopter škropi zlasti nad parki in drevoredi
iiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiitiintiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiMMiitiiiiMiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiitiiiiitiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiMiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiMiiiiiitiiiiMmniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
luilitje. ^ tjlpilitlibci1
rjlu.'il'u ^ blihu'ihtvi*
Še ena ljudska izdaja pesmi Simona Gregorčiča
KONČAN PROCES ZARADI DOGODKOV V GENOVI
Branilci bodo vložili priziv proti sodbi rimskega sodišča
Od 43 obtožencev je sodišče samo dva oprostilo, nekatere pa obsodilo celo na več let zapora
RIM, 18. — Ob 23,45 so sodniki IV. oddelka rimskega sodišča prišli iz sejne dvorane, kjer so se nahajali več kot šest ur. Sestaviti so morali razsodbo za 43 obtožencev, kar je bilo dovolj zamudno. Od vseh obtožencev jih je sodišče obsodilo 41 in za dva od zaprtih obtožencev je odredilo, da se izpustita na svobodo, ker sta kazen že prestala.
Giuseppe Pellerano in Rinaldo Ferrari sta bila obsojena na 4 leta in 5 mesecev zapora. Otello Del Pino na 3 leta, Aldo Perj-gi na 1 leto in 8 mesecev, Paolo Varretto na 2 leti in 9 mesecev, Giuseppe Calcagno na 1 leto in 10 mesecev, Giuseppe Mo-glia na poldrugi mesec in Pietro Visconti na 11 mesecev. Sodišče je odredilo, da se izpustita Mo-glia in Calcagno, ki sta se doslej nahajala v zaporu.
Franco Berretti, Annibaie Mi-gone, Giuseppe Bracchi, Michele Guttaiano in Giovanni Serotti so bili obsojeni na 8 mesecev zapora, na 7 pa Renato Bevilacqua, Pietro Castagnino, Franco Folli, Cesare Cerri in Emanuele Zetri. Na 11 mesecev je bil obsojen Angelo Briata ter enako Alessandro Taglialegne in Franco Cordi-glia, na 10 mesecev Antonio Ga-lassi, na 9 mesecev Mario Cadel, na 8 mesecev Filiberto Fioravanti in Francesco Lagomarsino, r,a 6 mesecev Franco Bozzo. Na manjše kazni dveh mesecev in manj zapora so bili obsojeni o-stali, medtem ko je dva obtoženca sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Obtožencem Pelleranu, Ferrari-ju in Del Pinu je tudi za pet let prepovedano opravljanje javne službe. Vsem obtožencem, ki niso bili doslej v zaporu, se kazen pogojno odloži.
Branilci so sporočili, da bodo
že jutri zjutraj vložili priziv proti razsodbi.
Razsodba je morala presenetiti vse, ki vedo, kako je prišlo io dogodkov, zaradi katerih je bilo danes 41 oseb obsojenih, kdo je bil za vse. kar se je v juniju in juliju 1960 v Genovi dogajalo, odgovoren, in ki vedo nadalje, kaj so v tistih dneh obtoženci in z njimi tisoči in tisoči poštenih prebivalcev Genove predstavljali. Za svojo odločnost in za svoj brezkompromisen antifašizem bi bili zaslužili, da se o njih razpravlja kje drugje in ne pred sodiščem. Tako pa take razsodbe lahko ne samo presenečajo in ogorčijo temveč tudi razočarajo.
Zaradi prehitre vožnje trije v smrt
MANTOVA, 18. — Cestna policija še nadalje raziskuje primer avtomobilske nesreče, pri kateri
so preteklo noč v bližini S. Silvestra izgubili življenje 26-letni Arnaldo Manfredi, 34-letni Sergio Ferretti ter 32-letni zdravnik Gilberto Bozzetti. Preiskovalci so prišli do zaključka, da bo vzrok nesreče skoraj gotovo v prehitri vožnji, ki vozaču ni več dovolila nadzorstva pri vožnji. To je tudi potrdil neki drug avtomobilist, ki ga je malo pred nesrečo v bližini nekega ovinka prehitela «Giulietta», ki se je potem na koncu ovinka zaletela v zid.
nje je poročena z nekim Italijanom in stanuje v Ul. Valmelaina.
Kam je izginila sovjetska državljanka
RIM, 18. — Policijski komisariat Monte Sacro in kvestura sta razposlala fonograme, da bi se našla 42-letna sovjetska državljanka Fajna Maloroslova, o ka-te i ni več vesti od 15. t.m. zjutraj. Tega dne je šla obiskat hčer in kmglu nato je zapustila njeno stanovanje. Od tedaj se nič več ne ve o njej. Hči izginule Rusi-
BRESCIA, 19. — Na avtostradi Brescia-Bergamo pri nadvozu železniške proge Rovato-Iseo sta dva avtomobila trčila drug v drugega in se vnela. Štiri osebe so mrtve in tri hudo ranjene.
.....«'""««"i.............................................
Churchill bo kmalu zapustil bolnišnico
LONDON, 18. — V bolnišnici Middlesex se je zvedelo, da bo Winston Churchill proti koncu tedna zapustil bolnišnico. V okolici Churchilla se domneva, da bi mogel stari državnik po daljšem počitku v svojem stanovanju v Hyde Park Gate nadaljevati svoje zdravljenje v južni Franciji.
ZADNJA VEST
Štirje mrtvi
pri cestni nesreči
Balon s premerom 40 m je šel v višino 1520 km
CAPE CANAVERAL, 18. — Davi so v Cape Canaveralu izstrelili raketo Thor, ki je imela v glavici ogromen balon, ki bi se v vesolju avtomatično napihnil. Balon se je v višini 370 km zares v redu napihnil ter dosegel premer 40 m. Kot so učenjaki predvidevali, se je balon dvignil do višine 1470 km, nakar je začel zopet padati. Videti je bil
I(II'1MIIIII,III,I,,,IH,M,Mn,im,|,m||,,,,1,11,1,1111111,
Liz Taylor je odpotovala
Časnikarjem ni dala nobene izjave
RIM, 18. — Filmska igralka Liz Taylor je danes popoldne odpotovala z letališča Fiumicino v Ženevo. Igralka, katere odhod je privabil množico radovednežev, je odšla v Svico na kratek odmor. Pred odhodom se je Liz Taylor v družbi nekaterih funkcionarjev družbe, za katero igra v filmu «Kleopatra», umaknila v čakalnico. Oblečena je bila v bledo vijoličasto obleko in klobuk širokih krajcev je bil iste barve. Ko se je neki novinar približal, mu je dejala, še preden jo je kaj vprašal: «Je zaman, ker ne bom odgovorila.»
Močno poškodovani pri požaru
PALERMO, 18. — Sest oseh je bilo močno poškodovanih med požarom, za katerega se domneva, da je bil podtaknjen v neki hiši na periferiji mesta. Družina 26-lelnega Pietra Seidite je 5e spala, ko je požar nastal. Ko je 22-letna žena zagledala plamene, je skušala rešiti dveletno deklico Roso ler 7-mcsečnega Girolama. Pri tem je žena le deloma uspela, kajti plameni so močno poškodovali tako njo samo kot obadva otroka, ki ju je nosila v naročju. Medtem se je rešil mož s 4-letno hčerko Giuseppino. Ta dva sta manj poškodovana. medtem ko je dokaj resno stanje njegove žene, kar
brezupno pa je stanje obeh mlajših otrok. Laže je bila poškodovana še 68-letna teta, ki je spala v nekem prostoru v pritličju.
Policijski organi so našli pri vhodu v hišo kos blaga, napojenega z bencinom, po čemer sklepajo, da je kdo ogenj podtaknil.
Na Modri obali prolinudi,stična ofenziva
PARIZ, 18. — Na plažah Modre obale je antinudistična ofenziva. Oblasti, ki so zaskrbljene zaradi tega, ker se je začel nudizem širiti tudi izven predelov, ki so nalašč za to določeni, so sklenile, da bodo poostrile nadzorstvo. Center protinudističnih skupin, ki razpolagajo tugli s helikopterji, je v Saint-Tropezu. Tudi tednik «France-Dimanche» se je pridružil ofenzivi oblasti. Helikopter tega lista je nad plažo v Pampello-ni, kjer ne manjka «tajnih» nudistov, trosil letake z besedilom: «Nudisti! Vaše mesto ni na tej plaži za družine. Na razpolago so vam posebni predeli za nudiste. Odidite tja!»
Kf'ELN, 18. — Predstavnik iran. slega konzulata je zanikal vesti, da bi cesarica Farah Diba pričakovala drugega otroka. Pri tem se je skliceval na uradno obvestilo iz Teherana,
kakor kaka svetla zvezda in se je bleščal prav nad Cape Canavera-lom. Domnevajo, da so ga videli do 1600 km daleč.
Telekamera v raketi Thor je posnela razne faze napihovanja. Tudi fotografski aparat, ki je bil pozneje izstreljen iz rakete v Atlantski ocean in ga bo našla ameriška mornarica, je posnel več fotografij. Balon se je povrnil v atmosfero 23 minut po izstrelitvi ter se tu vnel in sežgal. Ta balon je bil doslej največji predmet, kar jih je bilo doslej izstreljenih v vesolje, pa čeprav je njegova teža znašala samo 45 kg
Podoben poskus je bil napravljen 15. januarja a ni uspel, ker je balon počil. Po današnjem u-spehu ima NASA namen v jeseni izstreliti balon enakih dimenzij, ki se bo imenoval «Echo II» in bo služil za prenos telekomunikacij. Znanstveniki menijo, da bi 30 vesoljskih balonov v orbiti zadostovalo, da se ustvari svetovni sistem komunikacij.
S pomočjo «Telstara» telefoniranje novinarjev
LONDON, 18. — Angleški minister telekomunikacij Reginald Bevins je danes izjavil, da bodo lahko časnikarji od jutri dalje telefonirali v ZDA s pomočjo satelita «Telstar». V ta namen bodo v Londonu rezervirali šest prog. Minister je dejal, da je glavni namen poskusa s «Telstarom» prav v tem, da se olajšajo in pocenijo telefonski razgovori na velike razdalje, ne pa v prenosu televizijskih programov.
Soblena nočejo izpustili
LONDON, 18. — Londonsko visoko sodišče je zavrnilo prošnjo dr. Soblena za izpustitev. Predsednik sodišča lord Pariter je odbil vse razloge, ki so jih predložili zastopniki Soblena, da bi dobili dekret habeat corpus, ki bi njihovemu klientu pridobil prostost. Posebej je Parker poudaril, da dejstva, da Soblenu ni bilo odklonjeno dovoljenje za izkrcanje v Veliki Britaniji, ni mogoče imeti za pravo dovoljenje za bivanje temveč zgolj za nujni u-
krep za rešitev Soblenovega življenja. Psihiatrovi zastopniki so sporočili, da bodo vložili priziv proti odločitvi visokega sodišča.
Medtem pa mora britanski notranji minister pretresti Sobleno-vo prošnjo za pravico azila v Veliki Britaniji.
Dobrih knjig ni nikoli preveč. In zato bo tudi najnovejša izdaja izbranih Gregorčičevih poezij, ki so zdaj izšle pri Mohorjevi družbi v redakciji Franceta Koblarja, našla obilo hvaležnih odjemavcev. Res je sicer, da je še vedno dobiti knjige zbranega dela Simona Gregorčiča. Toda drugih izdaj Gregorčičevih poezij ni na knjižnem trgu, saj je bila pred desetimi leti zadnja podobna izdaja takoj razprodana. In ker izdaje zbranega dela ne moremo šteti Za izdajo namenjeno širokemu krogu bralcev, bo nova knjiga poezij «goričkega slavčka» zapolnila vrzel na našem knjižnem trgu. Sicer pa je nedvomno e-dinstveno, da knjig naših najbolj priljubljenih pesnikov in pisateljev ni mogoče pri nas vsak čas nabaviti, preprosto zato, ker so pošle, novih izdaj pa ni. Mohorjevi družbi smemo zato izreči priznanje za posluh za potrebe knjižnega trga in morda bo prav ta založba zadovoljila še marsikatero podobno potrebo, kot je bralcem storila veliko uslugo z izdajo Finžgarjeve-ga izbranega dela.
Pohvaliti pa je založbo tudi zato, ker je tej ljudski izdaji posvetila vso skrb. To kaže že ime urednika Franceta Koblarja, ki je pripravil skrben in po novih vidikih zasnovan izbor in ki je knjigi napisal tudi lep in značaju izdaje primeren uvod. Skrb založbe za to izdajo dokazujejo tudi ilustracije Gvida Bi-rolle, pa lep tisk, dober papir, sploh lepa oprema (arh. Ivan Pengov) in tudi vezava. Dosedanja praksa nekaterih založb, po katerih naj bo ljudska izdaja slabo opremljena, broširana, na slabem papirju natisnjena in morda še z napakami izdana knjiga, je vsekakor napačna. Ta ljudska izdaja Gregorčičevih poezij, pa bo lahko za vzgled, kakšna naj bo tudi zunanja podoba knjige namenjene širokemu krogu bralcev.
Urednik Je v uvodu najprej na kratko označil značaj svoje redakcije Gregorčičevih pesmi. Pri tem poudarja, da se je od takrat, ko je pred dobrimi petdesetimi leti prav pri Mohorjevi družbi izšla podobna izdaja Gregorčičevih poezij, marsikaj spremenilo. Spremenili so se nazori o svetu in življenju, pa tudi Gregorčičevo delo se je dopolnilo, z zapuščino in kasnejšimi najdbami. Pa tudi raziskave o pesnikovem življenju so toliko napredovale, da se nam je v marsičem odkrila drugačna podoba, kot so jo imeli o pesniku nekdanji ljubitelji poezije. Zato danes ne gre, da bi od Gregorčičevih pesmi izbirali samo to, kar je najlepšega, temveč to, kar je za to podobo najznačilnejšega. Tako mora današnji urednik, prikazati kolikor mogoče popolnega pesnika, kot zaključeno zgodovinsko podobo in ne samo kot izpovedovalca lepih čustev, kot pesniškega glasnika splošnih in narodnih idej, pa tudi kot človeka. Tako prikazuje sedanja izdaja, v kateri so pesmi razdeljene na šest ciklov,
Režiser Alberto Lattuada (na sliki) snema za De Laurentiisa tlim «Malioso». Kraj kjer se nahaja «troupe». Je sicilsko mestece Ba-gheria. V filmu ima glavno vlogo Alberto Sordi. Poleg drugih pa Je Lallurda angažiral tudi svojega tasta, očeta Carle Del Poggio, upokojenega polkovnika, ki Je že nastopaj v nekaterih filmih
Gregorčičev pogled na žiuljcfje, njegoue notranje spore, ljubezenska čustva, razmerje d« movine in vso to raznovrstnost ponovno povzema v pesmih P1*■ povednega značaja, na koncu pa prikazuje še pesnikovo zadnje razmerje do sveta in slovo od življenja. Tako ta izdaja nima namena, da bi pesnika nadrobno razlagala, temveč da bi ljudem omogočila branje in občutenje velikega pesnika, ki J* do današnjega časa ostal naš prvi ljudski pesnik in katerega duhovne vrednote, izražene ® pesmih, so ostale do današnjega časa nedotaknjene.
Sl. Ru.
Jugoslovanski filmi v tujini
BEOGRAD, 18. — V komaj letu dni je podjetje «Glob«* film» prodalo vrsto domačih igranih, dokumentarnih, risan ib in lutkovnih filmov v 11 dežel Evrope in Amerike. Razen Ha' lije, ki je v tem času odkupila devet filmov, so prišla dela j«' goslovanskih filmskih delavcev
in umetnikov s posredovanjem
«Globus filma» tudi na filmska platna Anglije, Irske, Zahodne Nemčije, Francije, Nizozemske, Norveške, Belgije, Danske, V<* nezuele in ZDA. Po letošnji bilanci so filmi «Signali nad mestom-, «Deveti krog» in «Izgubljeni svinčnik» naleteli na največji plasma v tujih deželah.
Velik mednarodni uspeh študentov pevcev iz Skopja
Pevski zbor kulturno-umetld’ škega društva študentov skopska univerze «Mirče Acev- pod vodstvom Spasa Šupljevsicega )e osvojil prvo mesto v konkurenci mešanih pevskih zborov na tradicionalnem festivalu v Lane polenu.
Na Hvaru drugi festival dramskih amaterjev Jugoslavije
Na Hvaru bo od 20. julija d® 20. avgusta drugi festival dramskih amaterjev Jugoslavije. Sodelovalo bo 15 amaterskih dru^ te« iz vseh republik; iz Slovenije amaterji iz Mežice in MO' ribora. Repertoar je zelo širok in zajema svetovno in domačo dramatiko od klasikov do modernih avtorjev.
■ «Rivista Italsider»
Razne industrijske družbe N*" dajajo posebne revije, ki se st’ cer ne prodajajo. V takih ret’1' jah se članki s tehničnimi P°’ datki in statistikami družijo * članki, ki zadevajo kulturo "* umetnost. Med take revije spa’ da «Rivista Italsider-, ki ”e štedi pri opremi. V reviji so ** di številne reprodukcije umetn1'
škili del v barvnih reprodttkd'
jah
■Miguel MaAara» v San Miniatu
Od 22. do 27. avgusta bo ® San Miniatu XVI. praznik dališča. Igrali bodo dramo J* . puel Manara, katere avtor 1, Oscar Venceslav de Lubicz M1' losz. Kot glavni igralci bodo **’ delovali Tino Carraro, llaria O0" chini, Gianni Santuccio. Avt°r se je rodil 1X77 v Litvi, « if študiral in potem tudi stalno P' vel v Parizu, tako da je P*0'?' zaprav njegovo literarno del prispevek francoski knjižei>«®J sti. L. 1919 je postal diplomate“ predstavnik Litve v Franciji ‘ je svojo diplomatsko dejavno*
zaključil
smrtjo.
I. 1939, eno leto PTI
ti
Ce hoče kdo študirati za igralca ali režiserja
Pri Accademia Nazionale Arte Drammatica «Silvio O'*’ mico» v Rimu je za šolsko 1962-63 prostih 31 mest za 0®” jence, ki se hočejo posvetiti št"' diju za igralca ter dve mesti * kandidate za režijo. Cas za w‘®| žiteu prošenj je do 25. septem bra. Kogar stvar zanima, se podrobnosti o izpitih in ost lem lahko obrne na tajništo akademije v Rimu, Piazza d«11 Croce Rossa 3.
V nedeljo bodo podelili «nagrado Vallombrosa Ib*2*
Razsodišče za snagrado lombrosa za pesništvo 1962», /v ga sestavljajo Carlo Betoccn > Piero Bigongiari, Romano Bil®’!’ chi, Carlo Bo, Omero Carne’ Giorgio Caproni, Ginaro Ferf ta (predsednik), Alfonso G#**? Mario Luti, Oreste Macri, A*®, Palazzeschi, Geno Pompai0 . Luisa Pere tti, Leone Piceion1’ Vittorio Sereni, Leone Travet* ’ Giuseppe Ungaretti in Diego ’ Ieri je izbral ožje število didatov, izmed katerih bo k® ^ no izbran nagrajenec, ki bodo nagrado podelili to Ijo. V ožji izbor so prišli; Gl* co Balanzoni, Vincenzo B«r® zo, Perla Cacciaguerra, AIe*5®j dra Capocaccia Quadri, Fallacara, Luciana Frezza, M* simo Grillandi, Piero Tommaso Lisi, Lucia Marc«®®*1 Francesco Mei, Gino No0®**' Antonio Piromalli, Sergio S«*®/ Franco Simonpini in Liliana ** bera Tedeschi,
Četrtkova črtica J
OPRAVLJIVKE
V trgu N. je toliko opravljivcev in opravljivk, da bi lahko u-stanovili «Družbo za opravlja-nie z neomejeno zavezo». Kadarkoli greš skozi trg naletiš na tem °li onem koncu ograbek opravljivk, ki nekam skrivnostno tiščijo čela vkup. Ce te termitovke dobe človeka pod zobe, ga občilo do belih kosti.
Med najbolj znanimi trškimi opravljivkami je Selenova Urša. Po svoji materi je podedovala iadi nekaj premičnin, med kate-rin‘i najpomembnejša pa je njen jezik. Z njim zna tako sala-bolsko migati, da ji zlepa ne najdeš para. Njena hiša je prava obrekovalnica. Tu se zbirajo njene prijateljice cer ob skode-ici mešanice knajpa in cikorije Po cele ure obirajo vseh, ki jim pridejo na misel. Če nima koga obirati, Urši jezik oteče kakor kuri, kadar dobi -piko». Zato sc le redkokdaj zgodi, da koga r}e vleče po svojih škrbinah, redno je dobro obveščena o vsem, kar se dogaja v trgu. Posebno zanimanje pa posveča zakonskim odnosom med trioni. Sam vranč ve, kako neki bri izve, če na primer kak dedec čez Planke skoči ali roge nosi. Vse take in druge novice ima iz prve loke, kakor se reče. In vsako novico še toplo sporoči tej ali vni znanki. Zmerom je dobro zatožena tudi z najnovejšimi novicami iz sosedne vasi.
Nekega nedeljskega popoldneva *? «e znašle sredi trga Franca, Katra in Tona, Medtem ko so z vidnim užitkom obirale Mačko-novega Pepeta, ki da je spet pošteno nakrišpal svojo ženo, se Pm je pridružila Vana.
'Ali ste že slišale, botre?» 'Naj pa?» so vse tri vprašale ® en glas in napeto zastrmele v Vano.
. 'Da Rnde-ev Karlo zahaja k Zv*':ovi Julki..
'S pej no, pej! Dej no mir! u m ne?» so osupnile sosede. 'Res je, res.»
'Naj takega! Kdo bi si mislil!» Se je čudila Katra. Nato je o-Correno dodala: •Da ga sram ni, edca! Komaj ti zagrebe prvo -eno, na, pa ti zlomek že škili P° drugi.»
'da. ja, taki so vsi moški,» je Posplošila Franca, ki je bila že dvakrat vdova in zdaj v tretjič on,ožena.
Tedaj je od nekod prišla Urša. že veste?» je vprašala v Ionu. ki je do skrajnosti napel cudovednost sosed.
'Ne veni na kaj misliš,» 'je re-klf; Katra.
'Dri Grudnovih nekaj ni v rerfu. »
'Neži no!» je zazijala Tona.
'da. Roiinca se je sprla z Nacetom in, če so torne zadnje govorice, se nameravata ločiti.»
. 'Nič še nisem slišala o tem» !? 2 vidnim obžalovanjem rekla c[ra in se primaknila bliže k r*!. da ji ja ne bi ušla kakš-na beseda.
'Nil, ta je lepa! Že ves trg Sopori samo o tej sramoti, ve pa \lic ne veste o tem. — Ja, ja, tuz sem takoj rekla: ta dva ni-l a za skupaj, pa bog! Na, ni c Piti leto dni, kar sta poroče-”a> Pa že silita narazen. Sicer q °n ni bil zanjo, pa amen! a je imel rajši Zinko in jo ima e zdaj, ko je poročen. Zanesljivo vem, da naskrivaj zahaja k 03t- Vem pa še marsikaj drugega njent, a raje molčim, da ga ne Pfathm ob dober glas, ki ga ko in tako nima več.
Ja, pa še nekaj drugega vam n°rain povedati:	snoči sta se
“ smrt sprla Fabjanov Pavle in
njegova punca Justina. Nisem še zvedela, zakaj je pravzaprav prišlo do spora, vem pa, da je konec med njima. Or jo je tako nabil, da je vsa črna pod očmi. ,Le ubij me, le!’ je kričala Ju-ština ko je mlatil po njej. ,Mene spraviš v grob, sebe pa — že veš kam!’ Ja, vse to sem slišala na tale moja ušesa. In zdaj je konec; ona noče niti slišati več zanj. Tako jo je nagarbal, zverina grda, da reva leži, in so menda poslali po dohtarja.»
»Kaj ne poveš!» je vzkliknila Franca in plosknila z rokami.
•	Ja, vidite, take lepe stvari se dogajajo okrog nas,» je nadaljevala Urša. •Sicer pa se mi je takoj dozdevalo, da iz te zaroke ne bo poroke. Ona je mlada in čedna punca; on pa je... no, saj ga poznate : šest let starejši od nje in grd ko naglavni greh.»
•	Pa še bolan je menda,» js povedala Tona. •Pravijo, da se mu dela pod levo pazduho nekakšna bula, ki ga utegne spraviti v grob.»
•	Pa tudi vidi ne dobro,» je pritegnila Franca. •Da bo moral nositi očala, sem slišala praviti.»
•	No ja. saj pravim, da nista za skup,» je rekla Urša s prizvokom zaprisežene izvedenke. «Toda on je skoz in skoz silil vanjo, dokler se nazadnje ni vdala. Na, zdaj pa imata! Sicer pa njej od si ca privoščim, da je prišlo do razprtije. Uh, tako sem jezna nanjo, da bi ji kar v lase skočila, nesramnici! Ondan me je namreč napadla, češ da semkaj vem kaj govorila po trgu. Prav brigajo me ona in njene zadeve! Ko da ne bi imela drugega dela kot zanimati se zanjo! Le to sem Kapuzovi Pepi rekla, da ona, Juština, ni za Pavleta. Naj se pri tej priči pogreznem, če sem rekla kaj drugega. Pa kaj ne smem nikomur povedati svojih misli? Kje pa je zapisano, da človek ne sme povedati tega, kar misli? In če čisto po naključju kaj zvem o kom, kdo mi brani, da bi tega ne povedala kaki znanki? Je mar to obrekovanje? A? No, le povejte: je to opravljanje? Ni, Sicer pa, čemu nam je mati narava pravzaprav dala jezik, vas vprašam? Mar samo zato, da, ko smo majhni, ližemo z njim svečke, ki nam prilezejo iz nosa? A? No, če ga imamo še za kaj drugega, go pač bomo uporabljali tudi v druge poštene namene. Sem prav povedala? Sem, No, in če sem rekla, da Juština in Pavle nista za skup, sem povedala golo resnico. In ta resnica se je zdaj tudi izkazala. Ce jo je premlatil, jo je še premalo, grdobo grdo.»
•	Prav praviš,» je soglašala Tona.
•	Saj bi tudi bilo škoda, če bi se tak fant obesil na tako deklino,» je povzela Urša. •On >e čeden človek; ona pa... no„ saj jo poznate: grda, skopa in povrhu še malo prismojena. Ne, nista pa nista drug za drugega, pa bašta! No, in zdaj je konec njune ljubezni. Prav ji je, babnici nemarni, če je prišlo do razdora. Le fanta bi bilo škoda, če b: ga zastran tistih nekaj brc in klofut zaprli...»
Zdajci je umolknila in se zazrla v par, ki je prihajal mimo. Držala sta se pod pazduho in se živahno pomenkovala.
Tudi Uršine sosede so uprle oči v par.
Pod njenimi očmi ni bilo niti sledu o kaki črnavki.
«Joj koliko pa je ie ura? Tak zdaj pa moram iti!» In je naglo odšla, Urša.
ALOJZ RAVBAR
Dragi Jakec!
Narpoprej te strašno lepu pozdravem jen te dam vedet, de sm zdrov jen taku se troštam tudi od tebe, ke zdravje je ta prvo. Ke če
anbot začneš noset dnar u farmacijo jen dohtarjem, pole nimaš dnarja nikoli zadosti. Jen pole te še zes vsemi tistmi kemikalijami taku zagiftu-jo, de ne ozdraveš nikdar več. Ma jest ti rečem, de tle na Bledi je tašen fejst zrak, de je ku medicina. Ta zrak te gre skuzi na skuzi jen te taku ofnša jen renforcira, altroke pirole!
Zdej tle še ni dosti ledi, zatu ke je blo do zdej zmin slabo vreme. Ma ku sm pršu jest, se je vele popraulo jen je vsak dan lepše.
Ma te morem povedat, kej me je tokalo u Leblani. Znaš,sm ne nomalo ustavu, za obiskat tega jen ringa. Jen taku sm jemu za jet tudi skuzi ana vrata. Jen glih ke pridem zraven, pride z druzga kraja an zamurc, ke je tudi mislu jet skuzi. Jest sm se tabat zmislu na vse sorte rasne diskriminacje jen sm se .mislu: temi morem pokazat, de mi nismo laki. Jen zatu sm ga mislu pestet naprej. Ma nisem znou, kak u bi mu tu reku, zatu ke zamurci — kar jest znam — govorijo po zamursko jen po angleško; ma jest ne znam ne anga ne druzga. Ma uan je biu bol I hiter ku jest jen je reku «izvolite.» Prou «izvo-I lite» je reku, ne miga plis al šekomodi. Jen alora I jest pej «prosim.» Mož je nečko zastopu jen je
•	ŠOU....
Se misleš ti — an zamurc, ke govori sloven-I sko! Jen kaku lepu! Ni reku miga «isfolithe» ko-I ker be reku kašen Neme, če be se nanka denji-I rau! Jen če ne be šou nečko naprej skuzi vrata, ke uani so višja raca. Ma sm vidu u Leblani I več teh zamurcov jen sm zvedu, de so tu šte-I denti jen de vsi govorijo tudi slovensko. Videš,
jen ti štedenti bojo anbot končali jen bojo šli domov ku dohtarji jen inženirji jen bojo rihtali tiste njeh afri-kanske države ku Gana, Niger, Kongo jen kej jest znam. Jen bojo vsi znali slovensko. Ma vara ti! Jen tu so mlade države, ke bojo pomenle zmiram več. Zatu ke Afrika ni miga boga, samo nazaj je še...
Jen jest sm pole sam pr sebi štedirau, kaku je pr nas u Trsti jen se spounu na naše fašiste jen eks fašiste, ke so zdej veliki demokrati jen kristjani. Jen sm se spounu, kaku se uani forte boji jo, de be se — denmo reč ~~ govorilo na velikem plači po slovensko. Al pej kaku se bojijo, de je/i ne bi mi Slovenci nečko pojedli u salati, če bojo nardili deželo Furlanijo-Venecjo Gjuljo! Jen ke jeh gledam taku nomalo od delč, se mi vide jo forte mičkeni jen buž’ci. Jen se mislem: Kej je vredno velikega jen kulturnega naroda od pedeset meljonov ledi, de se zaganja u tisto bogo Nabrežino? Jen Kej be blo za njeh res tašno ponižanje, če be govorili na tribunali tudi slovensko? Ma dej, dej!
Ma jest te rečem, Jakec, de svet bo šou zastran njeh vselih naprej jen mor bet se bojo dan še toukli po glavi. Ma taku je, jen pomagat.
Zdej te povem še, de me vaši tiskarji forte jezijo zastran teh štrajkov na rate. Jest be taku forte rad znou za domače novice jen sm si prfina zrihtau, de me pošlejo Primorski. Jen zdej ga pej ni! Prouzaprov an dan je, jen pole dva ni pej neč. Nej be uani pršli delat na Glasbeno. Matico al pej h teatri. Be ben vidli! Be jeh pasata voja!
Ben jet te zdej forte lepu p ozdravem jen čez an teden te bom pej spet pisau. Dobro se jemi jen touči tisti zgun tudi zame. Tvoj Mihec.
KULTURNO PISMO IZ MILANA
Tisti, ki sanjajo o aplavzu
v milanski Scali
Danes je v lombardijski prestolnici nad 4 tisoč mia-dih ljudi, ki so opero izbrali za svoj življenjski smoter
an ni za
V osrednji milanski galeriji, onstran Duoma, življenje vedno prekipeva; nemogoči klobučki a-meriških turistinj se srečujejo z dolgimi palicami upokojenega angleškega polkovnika, tirolska noša z zadnjo modo italijanske neveste in še bi jih lahko naštevali! Vrste se od jutra do večera in včasih jih je toliko, da niti za Milančane ni več prostora. Ti pa brez svoje galerije ne morejo živeti. Opoldne prihajajo kar v skupinah poizvedovat za zadnjimi borznimi rezultati in se med seboj prerekajo, kakor da bi bili v eni najbolj zakotnih gostiln Porte Ticinise. Ponedeljek je dan frizerjev, povečini južnjakov. Galerija je njihovo zbirališče, tu bo padla beseda o zadnji modi v kodranju las, o delovnih pogojih, o družini, ki že potuje v «obljubljeno deželo» in, seveda, o nerazumevanju severnih bratov do vročega temperamenta, ki mu megleno ozračje in resnobni poslovni obrazi kalijo veselje do življenja.
IZ SKRIVNOSTNEGA ŽIVLJENJA NAŠEGA PLANETA
Nekoč je ekvator na naši Zemlji tekel drugače kot danes
Zemljina rotacija - regulator življenja na našem planetu Položaj tečajev se je v geološki preteklosti bistveno spremenil - Odkrita zagonetka daljšanja in krajšanja dneva
Zemlja, kot jo je videl iz svoje kabine kozmonavt Titov
Vrtenje krogle je od nekdaj predstavljalo enega najtežjih poglavij fizike. Tudi naša Zemlja je krogla, ki se vrti, in vse, kar je s tem v zvezi, ni tako enostavno. V enem dnevu se ona enkrat zavrti okrog svoje osi, ki je glede na raven poti, ki jo napravi okrog Sonca v letu dni, nagnjena. Potem je tu še gibanje Zemljine osi, ki v 26.000 letih zariše podobo velikega stožca.
Čas merimo, oziroma določamo na osnovi dveh Zemljinih gibanj:	rotacije,	t. j. zavrtljaja
okrog lastne osi, ki predstav-
ffadio Trst A
^■30: Jutranja glasba; 11.30: So-slovenskih pesmi; 11.45: Vrtl-13 an ,215:	Za vsakogar nekaj;
van ’ ^kavall vas bodo «The Ha-gNa Cuban Boys», Jos Baselll ln uvoh* kayton; 17.00: Za prijeten 1* 0 Igra Furlanski ansambel: ig'frj Sem Im tja po lahki glasbi; remi	književnost In pri-
Da, Ve’ 19-00:	Mezzosopranistka
CjTj* Ročnik-Holz, pri klavirju H: nn G,herbltz; 19.15: PonchieL n' “les ur Iz opere «La Glocon-Pi ’ Musorgskl-Rlmski Korsakov: s Perzijskih sužnjev iz opere lem anSiina»: 19.30:	Valvazor-
kvanPo naSi deželi; nato Vokalni 20 in. *The Platiers»; 20.00: Sport; tivn ' Izb<)r domačih in tujih mo-na. •	21.00:	Simfonični koncert;
0 Melodije v polmraku.
Trst
»«: Plošče; 12.20: Glasbeni pro-p 12.25: Tretja stran; 13.15: ni. ,mall'h ansamblov; 14.00: Slmfo-ftligra *Wncert P- v- Storna Ja-
Koper
noi u Jutranja glasba; 7.00: Pretrg 7.15: Glasba za dobro )u-dei’ ,i2 00: OUsba po željah, I. 13 i'2,40' Glasba po željah, lil. del; ba 0: Plimske melodije; 14.00- Glas-Brlim0 Zemlja h ; 14.30: Melodije za gla«h° Popoldne; 15.15: Zabavna venet,*' 15’30: Filip Bernard: «Slo-. SK| Utrinki»; 15.55: Lahka gtfas-■ IS.00; vaši najljubši glasbeni RomVl’ l7 0°’ Solisti in zbori; 17 40: l6 “"«h ljudski plesi in pesmi; «ha mrenos R|L; 19.00- Igra «Ho-Tr“ ,Trl°»;	19.30:	Prenos	RL;
v»«™,nÌ5t Kai Windlng igra za p. ’ 32.35: Pesmi v ritmu; 23.00: ren°s RL
Četrtek, 19. folij» 1962
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus, I del; 10.30: Program za najmlajše; 11.00: Omnibus, II. del; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Glasbeni program:	15.45; Italijan-
ske narodne pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše: 16.30: Mali koncert za otroke; 17.25: Svet koncerta; 20.25: Radijska igra; 22.35: Koncert pianista Nikite Magaloffa.
II.	program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Riho Salviati; 8.50: Sodobni ritmi; 9.35:	Mali revijski program;
10.35: Pojejo Nicola Arigllano, Betty Curtis, Nadia Liani tn drugi; 11.00. Glasba za vas, ki delate, I. del; 11.35: Glasba za vas, ki delate. II. del; 13.00: Gospa ob 13. predstavlja; 14.00: Pevski program; 14.45: Plošče; 15.00: Album pesmi; 16.50: Italijanske pesmi; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45: Varietejski program; 18.35: Vaši najljubši pevci; 19.50:	Operni pro-
gram; 21.35; Večerna glasba.
III.	program
16.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Medicina v znanosti; 19.00: Glasbeni program; 19.30:	Vsakovečerni
koncert: 20.30: Revija revij; 20.40: Johann Michael Haydn, koncert za flavto, oboo, rog in fagot; 21.20: Igra kvartet Perrenln; 22.20: Sodobna glasba; 22.55: «Zgodba Ana-tolija»; radijska igra.
Slovenija
5.00: Dobro jutro!; 8.05: V duetu ln kvartetu; 8.20: Zabavni kalei-doskop; 8.55: Počitniško popotovanje od strani do strani: 9 10: Vesele počitnice; 9.25: Finale in nekaj prižorov iz Webrove otbrc
«Carostrelec»: 10.15: Qd tod In od ondod; 11.00: «Kaj slišimo v gorah» — simfonična pesnitev Fr. Liszta; 11.30: Zbor Sovjetske armade; 1140:	Melodije Johanna
Straussa ln Franza Leharja; 12.05: Trio Modic iz Mengša; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije ob 12.25; 13.30: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Pianist Adam Hatfa-siewicz; 14.05:	Glasbeni omnibus;
14.30: Prireditve dneva: 15.20; Naši pevci na tujem; 16,00: Vsak dan za vas; 17.P5: Koncert po željah poslušalcev; 18.00:	Poročila:	18.10:
30. minut turizma in melodij; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: četrtkov večer domačih pesmi; 20.45: Petnajst minut z orkestrom Me-lachrino; 2.100:	Večer umetniške
besede; 21.40: Mihovil Logar-, Concertino slmfonico za klarinet in orkester; 22.15; Posnetki koncertov ftl, jugoslovanskega festivala Jazza’ na Bledu; 23.05:	Zaplešimo
twist In rock’n roli; 23.30: Zadnjo besedo ima George Gershwin.
Ital. televizija
18.30:	Program za najmlajše;
19.30; N1 kol i ni prepozno; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Televizijski film; 23.05: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Glasbeni program; sodelu. je Renato Rascel; 22.20; Dnevnik; 22.45: Sport v četrtek.
Jug. televizija
JTV 20.00: TV dpevnìk. Ljubljana 20.2.0: Interpol — serijski film Beograd 20.30: Poštna kočija — serijski film. Ljubljana 20.50: TV Obzornik; 21.20; Nagradna uganka za avtomobil «ÀM1-6»; 21.30: Predstavljamo vam pevko Vivlane Verlai ne — spored francoske zabavne glasbe.
lja dan, in revolucijo, t. j. enkratne poti okrog Sonca, ki predstavlja leto. Obe gibanji, rotacija in revolucija, sta medsebojno neodvisni, njuni trajanji nimata nobene zveze, zaradi česar so tudi težave s koledarji.
Oglejmo si nekoliko Zemljino rotacijo. Zamislimo si dva opazovalca, enega na tečaju, drugega na ekvatorju. Prvi se bo v teku dneva enkrat obrnil okrog samega sebe, se pravi okrog lastne osi, ki je skupna z osjo Zemljine rotacije. O-pazovalca na ekvatorju pa se ne bo obrnil okrog sebe, pač pa bo v enem dnevu napravil pot 40.000 km z vratolomno hitrostjo 500 m v sekundi. Hitrost Zemlje na njeni poti okrog Sonca je mnogo večja — okrog 30 km v sekundi.
Rotacija ima zelo važno vlogo, ona vpliva na strujanja vodnih gmot v oceanih, na premike zračnih plasti v atmosferi, na vremenske in podnebne spremembe. Vprašanje rotacije je zadnji čas dobilo vidno mesto v okviru geofizičnih problemov, posebno odkar je ugotovljeno, da se njena hitrost, se pravi dolgost dneva, spreminja. Spremembe so seveda neznatne in določiti se jih je moglo samo s pomočjo izredno natančnih kristalnih in atomskih ur, ki so se pokazale celo točnejše od Zemljine rotacije same. Ugotovljeno je tudi bilo, da so te spremembe v hitrosti Zemljine rotacije značilnost našega planeta. Poudariti je treba, da ne gre za stalno zmanjševanje te hitrosti, za podaljševanje dneva zaradi predpostavljenega zaviranja, ki ga povzroča pojav plime in oseke, marveč o pravilnem izmeničnem naraščanju in manjšanju hitrosti Zemljine rotacije, ko postaja dan daljši, zatem pa spet krajši. Tako se je dan neznatno, a postopno krajšal od leta 1870 do leta 1900, ko se je spet začel daljšati do leta 1940. Zdaj se je začel, kot se zdi, spet krajšati. Razlika v dolgosti dneva med 1870 in 1900. letom je silno majhna, saj znaša komaj 8-tisoči del sekunde, torej za pojme povprečnega človeka malo več kot nič. Za znanost pa to predstavlja važno vprašanje. Spremembe v tra-lanju našega dne skrivajo tajno rešitve vprašarfr rotacije '.emlie in planete'., rotacije r.»be«nih icle.s, a glede tega pojava do danes še nobena a-
in kontinentov. Na tej osnovi se ustvarjajo klimatska področja, ki se raztezajo od ekvatorja proti severu in jugu v obliki tropskega, zmernega in polarnega področja.
Vzrok sprememb v položaju osi, ki so bile ugotovljene v najnovejši geološki zgodovini, je treba iskati v samem planetu. Stališče, da predstavlja rotacija našega planeta 'posledico nekakšnega «praudarca» iz dobe njegovaga oblikovanja, kot si je to zamislil Newton v svoji mehaniki, je danes nevzdržno. Danes je potrebno predvsem fizikalno pojasniti položaj planetove osi v odnosu na njeno pot okrog Sonca. Potrebno je poiskati mehanizem, ki omogoča rotacijo določenega položaja in določene hitrosti in ki obenem omogoča tudi zelo pravilne izmenične spremembe položaja osi in trajanja rotacije,
Koliko slavnih pevk in pevcev milanske Scale je spremljal «špalir» vnetih oboževalcev prav po tem steklenem hodniku! Cal-lasova je zaključevala triumfalne nastope z večerjo v prostorih Biffija : sedaj so mondensko re stavracijo preuredili v ameriški snack bar in verjetno bi slavna pevka ne prestopila več lokala, ki se je moral prilagodi'! časom in potrebam domačih in predvsem tujih gostov.
Scala je le dva koraka od tod. njeno življenje diha tudi galerija. Še pred nekaj desetletji so se v njej zbirali številni gospodje, nekakšni menažerji svetovnih opernih gledališč in opernih pevcev. Tu si lahko zvedel, kdo je sinoči previsoko zapel, katero svetovno gledališče išče tenorja, kje so največje možnosti za pravkar «rojene» sopranistke :n kolikšno ceno zahteva preprodajalec vstopnic za večerno predstavo «La Boheme», v kateri oo nastopila slavna Totti dal Monte.
Teh gospodov v galerijo i.i več! Našli bi njim pode! ie morda v sosednji galeriji na Korzu Vittoria Emanuela I, kamor zahajajo komponisti in pevci lahkih popevk! Toda to je novi svet, ki mu za starega ni mar. Popevka se danes bogato plača, sicer dolgo ne traja, toda prinese ti slavo čez noč in še marsikaj. Kaj naj bi torej počel operno glasbo, se sprašuje nadarjeni komponist in zadnji kričač! Popevke ne zahtevajo truda, nenadoma preplavijo svet in prete uničiti vse, kar samo spominja na resnejše glasbene u-stvaritve. Stari Milančani zmajujejo z glavo:	kam nas ven-
dar vodi ta svet, ali je operi res napovedan konec?
Toda, če le malo podrezamo v svet «Bel canta» bo naš pesimizem skopnel. Tu so številke, ustanove, imena in še marsikaj, kar nismo pričakovali. V senci Scale živi danes nič manj kot dva tisoč učiteljev petja; nekateri vodijo pravcate šole opernega petja, drugi se zadovoljujejo z enim samim učencem. Zlati časi lirike so resda za nami, predvsem tisti, ki so porajali nesmrtne komponiste in /.a seboj «viekli» množice oboževalcev iz vseh družbenih slojev. Takih časov ni več in se verjetno tudi ne bodo povrnili. Toda nesporno je, da se mnogi mladi ljudje, navzlic velikim težavam, ki jih morajo premostiti v dolgoletni šoli lepega petja, operi nočejo odreči! Dolga leta vokaliziranja, nerazumevanja ali celo posmehovanja sovrstnikov in marsikdaj slabi življenjski po goji, ne morejo mladega moža ali prikupno dekle spraviti s poti, ki največkrat ne pripelje do cilja. Mnogo bi jih lahko izbralo lažjo in hitrejšo pot do sigurnejšega poklica, toda kdor
Iz življenja naših tabornikov
strofizikalna in kozmogonska teorija ni dala zadovoljive pojasnitve.
Še nekaj' je, kar v precejšnji meri zapleta vprašanje Zemlji-rotacije. Najnovejša sistematična raziskovanja daljne preteklosti našega planeta, in to na področju paleogeologije, pa-leoklime, paieomagnetizma, so odkrila, da je v pogledu položaja osi Zemljine rotacije v- teku dolge geološke zgodovine prišlo do velikih sprememb.
Omenimo enega najzanimivejših rezultatov najnovejših pa-leogeoloških raziskovanj. V začetku geološke dobe, ki se imenuje paleozoik, iz katere imamo tudi dokaze za prva živa bitja na Zemlji, pred nekako 500 tisoč leti, je položaj ekvatorja bil naslednji:	šel	je od
Ekvadorja, preko Haitija, New Fundlanda, jugovzhodnih obal Grenlandije, preko Barentske-ga morja, zahodne Sibirije, Altajskih planin, zatem čez Indo-kino, zahodne obale Avstralije do današnjega Južnega tečaja, ki se je takrat nahajal v Centralni Afriki, severni pa v o-srednjem delu Pacifika.
Podatki o spremembah položaja ekvatorja, pravzaprav položaja osi rotacije, pravijo, da je skozi dolgo dobo geološkega razvoja Zemlje, nekako v devetih desetinah njene zgodovine, vladala na njej zelo enolična klima, brez večjih in izrazitih razlik. Podnebje, je bilo pretežno vlažno in toplo, kakršno je danes v tropskem in subtropskem pasu. Na tečajih ni bilo ledu. V ostankih dreves iz te dobe — in to je nenavadno zanimivo, ni nikjer zaslediti letnic rasti, kar pomeni, da niso obstajali letni časi. Spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih desetinah Zemljine zgodovine so bile zelo velike in nagle. Te spremembe so prinesle ledeno dobo in današnje spremenljivo vreme. In še nekaj : po teh spremembah se je na Zemlji pojavil — človek.
Kakšni so bili pogoji, ki so povzročili te spremembe, kaj določa položaj ekvatorja. Na pravilni krogli je nešteto ekvatorjev, med katerimi ne zavzema nobeden nekega izrazitejšega položaja. Ekvator na planetih in tudi na naši Zemlji določa njihova pot okrog Sonca. Na severu padajo njegovi žarki pravokotno, na ekvatorju pa poševno. Področja okrog ekvatorja so toplejša, a razlika v temperaturi med hladnejšimi tn toplejšimi ustvarjajo cirkulacijo atmosfere, ki postane zelo zapletena na planetu, kjer obstaja nepravilen razpored morij
Pred spomenikom pisatelja Ivana Tavčarja
se je posvetil liriki ne more več odnehati! Je kot demon, ki «e je vsesal v kri in se ga ne moreš več osvoboditi, tudi takrat ne, ko si povsem prepričan, da bodo le trije ali celo samo dva od tisočerih uspeli! Mladega pevca ali pevko spraviti na drugo pot, je nehvaležen trud, si ga je bolje že v naprej opustiti.
Danes je v Milanu nad štiri tisoč mladih ljudi, ki so si izbrali opero za cilj in sanjajo o aplavzu na sceni milanske Scale. Tisoč med njimi je tujcev: Američanov, Nemcev, Skandinavcev, Japoncev, Bolgarov, Madžarov, črncev. Vse je zvabila Scala. Vsi upajo, vadijo in si skušajo marsikdaj, tudi v težkih materialnih pogojih, osvojiti celo tuj jezik, brez katerega čutijo, da v karieri, ki so st |0 izbrali ne more biti pravega u-speha!
Tu je Doroihy Fisher, čuriov'-ta 27-letna črnka iz ameriške države Wisconsin. Ves dan se uči petja in italijanščine, zvečer pozira kot model za propagandni oddelek kozmetične industrije. V Milanu je šest let tudi Marie-France Savignac iz Pan-za, njej je bila sreča že naklonjena. Pela je v Parmi in pravijo, da kogar Parma sprejme, ne bo več stopil z odrskih desa ! Janet McAlee. je petindvajsetletna Američanka, v Milanu je že skoraj dve leti. Težave ima z italijanščino, in z drugačnim na činom življenja, vse to zanjo ni ovira; za petje bi prenesla 'o in še marsikaj! Mnogi so prišli sem z državno podporo, nekateri s pomočjo staršev, toda premnogi tudi brez beliča v žepu, pripravljeni na vsako delo, samo da lahko ostanejo v senci Scale, da -lahko obiskujem «Centro di perfezionamento e di avviamento alla lirica», kì ima svoj sedež na Korzu Porta Ru-mana, 79, kjer odlični učite'it petja, nekdanji slavni operni pevci in pevke, kakor sta na primer Gino Bechi in Augusto Beuf, brezplačno poučujeta mlade ljudi, ki so nadarjeni in ljubijo opero. Med vsemi temi -e bo sreča nasmehnila le malokateremu. Nekdo že v treh ali š*i-rih letih «prodre» na sceno; obračunal je s publiko in ona z njim. Dosegel je cilj, bil priznan in sedaj ga bo pot vod'la navzgor! Toda le trije ali štirje na tisoč mladih v lirično glasbo zaljubljenih ljudi! Mnogi kljub neuspehom vztrajajo ida in leta, celo desetletja, vse dokler je samo še žarek upanja v srcu! Potem prevzamejo vlogo učitelja in se zadovoljijo z iskanjem novih glasov, ki bodo morda imeli več sreče, kakor so m imeli sami. Nič jih ne more odvrniti od opere, niti neuspea, zanjo so žrtvovali mladost, njej bodo posvetili vse svoje življenje!	dm
NOVI PREVODI
V gozdni šoli
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce se boste pretirano spuščali v nadrobnosti, vam posel utegne izpodletetl. Prijetno srečanje v teku večera. Zdravje odlično.
BIK (od 2.1.4. do 20.5.) Dan bo živahen In poln zadoščenja. Nepozabne ure z drago osebo. Zdravje dobro
DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Vaša Izkušenost vam bo pomagala, da se boste ognili usodni napaki. Odpravili boste star nesporazum. Zdravje dobro.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaši načr-ti so na tem, da se uresničijo. U-godno boste vplivali na družino In prijatelje. Zdravje odlično.,
LEV (od 23.7. d0 22.8.) Izpopolnili boste svoje strokovno znanje z nadrobno proučitvijo svojega dela.
Z nepopustljivostjo ne boste dosegli, kar želite. Pazite na zdravje DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte nadomestiti neko zamudo z izboljšano organizacijo svojega dela. Dan je primeren Za uresničitev vaših čustvenih načrtov. Zdravje dobro.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce želite naglo uresničiti neki svoj načrt, upoštevajte tudi želje svojih sodelavcev Srečne ure z drago osebo. Izboljšano zdravje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Clan, družine vam bodo uspešno pomagali pri iiresn čiivi nekega posla. Dvignil se bo vaš ugled pri prija-
teljih. Zdravje dobro.
STRELEC (od 23.11. d0 20.12.) Danes boste z lahkoto rešili vsa poslovna vprašanja. Zaupajte osebi, ki goji do vas iskrena čustva. Zdravje izvrstno.
KOZOROG (od 21.12, do 20.1.) Jutro bo za vas ugodno, popoldne pa boste naleteli na neko težavo. Ne sodite prestrogo nekega družinskega člana Zdravje dobro.
VODNAR (od 21.1. do 19 2.) V zvezi z r.ekim poslom ne odločajte prenaglo, bodite, nasprotno, zelo trezni. Naučite se priznati svoje napake. Zdravje dobro.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sestavite čimpreje natančen načrt svojega bodočega dela. Bodite nepristranski pri ocenjevanju dogodkov i,n oseb. Zdravje prav dobro.
Dve
kriminalki
Zbirko Kiosk izdaja Državna založba Slovenije v redakciji Kajetana Koviča. Zdaj imamo spet dve knjižici na trgu. To sta ie 20. in 21. zvezek, ki pa oba prinašata dve kriminalni zgodbi.
Iz ameriške književnosti je prevod kriminalne zgodbe, ki jo je napisal Allan Ulltnan in ki nosi naslov •Zal, napačna zveza», Glavni osebnosti romana sta bogata, toda osamljena, bolna žena in njen pohlepni mož, za katerega se na koncu izkaže, da je zločinec. Osamljena žena slučajno prestreže po telefonu pogovor dveh gangsterjev, ki «e dogovarjata, kako bosta spravila s sveta neko ženo in to ob določeni uri. Bolnica, ki prestreže ta pogovor, ga hoče posredovati policiji. Obrne se za pomoč k svojemu zdravniku m zasebni detektivski pisarni. Na vsak način hoče poiskati tudi svojega moža, ki je brez slovesa nenadoma odpotoval. Toda nihče noče priti k njej. In na koncu se izkaže, da je bil dogovor gangsterjev namenjen prav njej. Tako je torej konec tragičen.
Bolj srečna, pa zato tudi boij zapletena je zgodba angleškega pisatelja kriminalnih romanov Johna Dicksona Carra «Speča sfinga». Mlad oficir obveščevalne službe, o katerem so poročali, da je padel v bojih, se vrne domov in po dolgi odsotnosti poišče svoje dekle, ki o njem ničesar ne ve. Ob povratku pa zve za smrt njene sestre in domnevno duševno bolezen svoje izvoljenke. Z izkušenostjo obveščevalnega oficirja se loti zapletene naloge, da razišče smrt in druge okoliščine in pri tem odkrije stvari, ki razkrijejo najgloblje družinske skrivnosti. Dokler se pse več ali manj ugodno ne konča.
S tema knjigama bodo zadovoljni predvsem bralci kriminalnih zgodb, no pa tudi teh ni malo. Ljubitelji drugih zvrsti pš pridejo drugič na svoj račun.
si. Ra.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 26, najnižja 18.2. ob 19. uri 22; zračni tlak 1012.8 nestalno se dviga, vlage 59 odst., veter 19 km za-hodnik, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21.4 stopinje.
Tržaški dnevu
Danes, ČETRTEK, 19. julija
Vincenc
Sonce vzide ob 4.33 in zatone ob 19.49. Dolžina dneva 15.16. Luna vzide ob 21.19 in zatone ob 6.38 Jutri, PETEK, 20. julija
Marjeta
POJASNILO ACEGATA POTROŠNIKOM ELEKTRIČNEGA TOKA
Katero električno tarifo se nam splača izbrati...
Ore za izbiro med tarifo <xproste potrošnje» in za binomno tarifo»
Po 1. juniju je Acegat razposlal potrošnikom plačilne naloge, v katerih so bile zaračunane cene električnega toka po znanem ukrepu medministrskega odbora za cene. Z namenom, da bi ime.i potrošniki čim bolj jasno sliko v zvezi z novimi električnimi tarifami, podjetje Acegat pojasnjuje sledeče :
Za zasebno razsvetljavo se je uveljavila v veliki večini primerov tarifa tako imenovane proste potrošnje. Ta tarifa je sestavljena iz dveh elementov:
a)	stalna mesečna kvota 100 lir, Ige 3,30, skupno 103,30 lire;
b)	cena za vsaki kW, ki ga zabeleži števec, 32 lir, državni davek 1,10 lire, trošarina 10 lir, Ige 1,42 lire skupno 44,52 lire za kWh.
Ukrep predvideva tudi binomno tarifo, ki pa zanima malo število potrošnikov, in sicer tiste, ki imajo nameščene v prostorih nad 10-kilovatno moč električnega toka. Pri tem gre predvsem za velike trgovine, skladišča, hotele, urade itd. Ti posamezni potrošniki se lahko obrnejo na podjetje v Ulici Genova 6-1. nadstr. — vrata štev. 19 pismeno ali o-sebno, kjer bodo debili vsa pojasnila in si bodo lahko izbrali tarifo, ki se jim bolj izplača.
Tudi za gospodinjske stroje, odnosno za tako imenovani industrijski tok v stanovanju, je tarifa sestavljena iz dveh elementov.
a)	stalna mesečna kvota, ki jo je treba piačati ne glede na uporabo toka, ki ga je zabeležil števec ;
b)	cena za kWh, ki ga je zabeležil števec.
Potrošnik električnega toka za gospodinjske potrebe, ki namerava porabiti manjšo moč toka, in sicer od 1,5 kW, si lahko izbere plačevanje med dvema tarifama: tarifa o «prosti potrošnji» ali tako imenovana «binomna» tarifa.
V tej zvezi podjetje pojasnjuje pomen uporabe moči toka, Ki se nanašala na število gospodinjskih strojev v hiši. Znano je, da vsak stroj porabi v eni uri določeno količino toka izraženo v kW. Stroj z enokilovatno močjo porabi v eni uri 1 kW električnega toka. Zato bomo navedli nekaj povprečij o moči posameznih gospodinjskih strojev:
televizor 0,2 kW, avtomatični likalnik 1 kW, navadni likalnik 0,6 kW, kuhalnik na dve plošči 1,7 (ko sta obe plošči popolnoma izkoriščeni), kuhalnik na tri plošče 3,2 kW, dvodelna peč 1,8 kW, hladilnik 0,2 kW, lošcilec 0,35 kW, pralni stroj z grelcem 2 kW, pralni stroj brez grelca 0,5 kW, 80-li-trski bojler 1 kW, 100-litrski boj ler 1,2 kW, 5 do 10-litrski bojlerji 1,5 kW.
Med gospodinjske stroje je bil vključen tudi televizor, ker u-krep medministrskega odbora za cene dovoljuje, da se televizorji in radijski aparati priključijo na industrijski tok.
Za boljšo pojasnitev kaj pomeni zasedena moč v gospodinjstvu in kdaj se potrošniku izplača izbrati eno od dveh tarif na razpolago bomo navedli še nekaj praktičnih primerov:
Recimo, da ima potrošnik v stanovanju sledeče gospodinjske stroje :
80-litrski bojler (1 kW), kuhalnik na dve plošči (1,7 kW), navadni likalnik (0,6 kW), televizor (0,2 kW), hladilnik (0,2 kW).
Ce potrošnik želi hkrati uporabljati vse navedene gospodinjske stroje v kateri koli uri podnevi ali ponoči, bo njegova zasedena moč dosegla 3,7 kW.
Ce pa bo potrošnik še naprej prižgal bojler samo ponoči, Kot je to delal doslej, ko ne predvideva uporabe toka za noben drugi stroj, ter namerava uporabljati hkrati eno ploščo kuhalnika, likalnik, televizor in hladilnik, potem bo njegova zasedena moč dosegla šele 1,85 kW.
Če pa se bo potrošnik odločil uporabljati bojler ponoči, podnevi pa samo eno ploščo kuhalnika in hladilnik hkrati, bo zasedena moč dosegla samo 1,05 kW hkrati.
Zasedena moč v treh omenjenih primerih ima svojo posebno važnost v zvezi z določanjem povprečne cene za kWh uporabljene, ga električnega toka.
Jasno je, da pomeni za potrošnika prvi primer dokajšnjo udobnost, ki ga bo tudi več stala. Toda tudi v tem primeru ne gre za prav velike vsote denarja, k: jih družina z nekoliko višjimi dohodki ne bi mogla plačati.
Ukrep medministrskega odbora za cene predvideva določeno število skupne uporabne moči in sicer: 1 kW, 1,5 kW, 2,5 kW, 4 kW, 5 kW itd. Potrošnik bo moral izjaviti, da bo potreboval jakost v prvem primeru 4 kW, v drugem primeru 2,5 kW, v tretjem primeru 1,5 kW.
Na osnovi gornjih primerov si potrošniki lahko izberejo tarifo proste potrošnje ali pa binomno tarifo. Kot je bilo že omenjeno, samo potrošnik, ki ima zasedeno moč do 1,5 kW lahko izbere eno od dveh tarif.
Tarifa proste potrošnje je sledeča:	stalna mesečna kvota 100
lir, IGE 3,30 lire, skupno 103,30 lire; cena kWh od 1.5.1962 do 31.8. 1962 je sledeča: 20 lir kW, 0,05 lire državni davek, 0,66 IGE, skupno 20,71 lire;
od 1.9.1962 do 31.8.1963: 22 lir kW, 0,05 lire državni davek, 0,73 lire IGE. skupno 22,78 lire;
od 1.9.1963 dalje: 25 lir kW, 0,05 lire državni davek, 0,82 lire ICE, skupno 26,87 lire.
Binomna tarifa:	za zasedeno
moč do 1 kW: stalna mesečna kvota 200 lir, IGE 6,60 lire, skupno 206,60 lire; cena za kW 13.10 lire, 0,05 lire državni davek, 0,43 IGE, skupno 13,58 lire; za zasedeno moč od 1 do 1,5 kW : stalna mesečna kvota 300 lir, IGE 9,90 lire, skupno 309,90 lire; cena za vsa kW kot zgoraj.
Zračunano je bilo, da je za dobo od 1.5.1962 do 31.8.1963 najbolj ugodna tarifa za potrošnika, ki im* zasedeno moč do 1 kW, tarifa pieat« potrošnje, če je letna upo-
raba nižja od 141 kW, če pa je višja, se potrošniku izplača binomna tarifa.
Ravno tako je bolj ugodna tarifa proste potrošnje za potrošnika, ki ima zasedeno moč do 1,5 kW, če porabi letno izpod 282 kW; če pa je letna poraba višja, se potrošniku splača izbrati binomno tarifo.
Za potrošnike, ki imajo zasedeno moč nad 1,5 k'W, je najbolj ugodna samo binomna tarifa, ki je sledeča:
Stalna mesečna kvota za zasedeno moč od 1,5 kW do 2,5 kW: 500 _ lir, 16,50 lire IGE, skupno
516.50	lire; za zasedeno moč od 2,5 kW do 4 kW 800 lir, 26,40 lire IGE, skupno 826,40 lire. Za zasedeno moč iznad 4 kW se doda še 200 lir ter IGE, in sicer 206,60 lire za vsak kW,
Cena za lcW je enaka za vsako omenjeno zasedeno moč, in sicer: 13,10 lire kW, 0,05 državni davek, 0,43 IGE, skupno 13,58 lire.
Iz omenjene analize in navedenih tarif je razvidno, da je izbira tarife odvisna od zasedene moči in od letne uporabe električnega toka.
Ukrep medministrskega odbora za cene ne predvideva dosedanje dnevne in nočne tarife. Ti dve tarifi bosta ostali v veljavi do 31. 8.1963. Toda ukrep dovoljuje spremembo cen samo za tiste potrošnike, ki so imeli nameščene števce za dnevno in nočno tarifo pred izdajo omenjenega ukrepa in ki njihova zasedena moč doseže največ 2,5 kW. Za te potrošnike ostanejo stalne mesečne kvote, kot smo jih navedli, cene za kW pa so sledeče:
Dnevna tarifa: do 31.8.1962, in sicer do 1,5 kW zasedene moči
11.50	lire za kW, do 2,5 kW 11,50, do 4 kW in čez 9 lir za kW; do
31.8.1963: do 1,5 kW zasedene moči 13,10 lire za kW, do 2,5 kW 13,10 lire, do 4 kW in čez 11,50 lire za kW; po 1.9.1963 je cena določena za vse enako, in sicer 13,10 lire za kW.
Nočna tarifa: do 31.8. letos 9 lir za kW za katero koli zasedeno moč; do 31.8.1963 11,5Q lire za kW za katero koli zasedeno moč; po 1.9.1963 13.10 lire za kW za katero koli zasedeno moč.
V prvem plačilnem nalogu je podjetje zaračunalo stalne mesečne kvote in cene na osnovi predpisov ukrepa. Zato ima potrošnik čas, da do 28. februarja 1963. leta izbere tarifo, ki bo zanj najbolj ugodna in bo imel pravico, da zahteva popravo cen od 1. maja do dneva, ko si je izbral tarifo. Od tega dneva dalje in do poteka enega leta dobave toka, bo potrošnik lahko spremenil svojo izbiro. Hkrati pa bo potrošnik lahko v vsakem trenutku zahteval povečanje zasedene moči.
Na osnovi novih pravil ima potrošnik pravico, da vključi na industrijski tok kateri koli stroj za hišno uporabo, razen seveda razsvetljave. Potrošnik ima poleg tega tudi pravico uporabljati napeljavo industrijskega toka tudi za monofazne stroje, ki jih uporablja v lokalih zraven stanovanja, in sicer v študiju, uradu, laboratoriju, posvetovalnem kabinetu, ali pa za kmetijske potrebe, če je dobava toka povezana z enim samim monofaznim števcem za stanovanje in priključene lokale ter ne presega skupno zasedeno moč 10 kW.
Na vse zneske, ki jih mora plačati potrošnik v kateri koli obliki, je treba plačati IGE v višini 3,30 odst. Ta znesek je zabeležen na ustreznem plačilnem nalogu, ki ga potrošnik dobi od podjetja.
VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
UTa trgovski akademiji pri strokovnih predmetih
Znanje kandidatov pri strokovnih predmetih je zadovoljivo Na ostalih zavodih so z maturo že zaključili
samo pred tem izpraševalcem skoro pol ure je zaključen. Vprašanja so obsežna in odgovori morajo biti točni, izpraševalec ne dopušča površnosti, kar je tudi pravilno, saj so prav v tej stroki take zahteve same po sebi umevne.
Velika matura se bliža koncu. Na realni in klasični gimnaziji ter učiteljišču so kandidati že opia-vili ustne izpite, te dni pa zasedajo komisije za dokončno oceno maturantov. Ustni izpiti se nadaljujejo le še na trgovski akademiji. Izidi letošnjih zrelostnih izpitov bodo znani šele prihodnji teden.
Kot na vseh višjih srdenjih šolah Se matura tudi na trgovski akademiji deli na dva dela: skupino literarnih predmetov , in skupino znanstvenih predmetov. Vendar je tu meja še ostreje začrtana, saj kandidati odgovarjajo v prvi skupini na vprašanja iz slovenščine, italijanščine ter drugih sorodnih predmetov, medtem ko so v drugi skupini na vrsti strogo strokovni predmeti: knjigovodstvo, računovodstvo, trgo-vinstvo, pravo, blagoznanstvo.
PARALIZIRANO DELO V PRISTANIŠČU
Danes 24-urna stavka v Javnih skladiščih
V veljavi je še vedno stavka izven običajnega delovnega urnika
MiiiiiiiiiiiiiiiiriHiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiijui
Po razbitih pogajanjih
Zopet stavka pri dnevnikih
Vsedržavna tajništva sindikatov tiskarskih delavcev CGIL, CISL in UIL so sporočila, da so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe tiskarskih delavcev zaposlenih pri dnevnikih. Zato so omenjene sindikalne organizacije odredile, da se stavka v vsedržavnem okviru nadaljuje 21. in 22. t.m. in torej časopisi po vsej Italiji ne bodo izšli v soboto popoldne in v nedeljo.
Istočasno se je že pričela stavka v Rimu in Milanu in že danes ne bodo izšli dnevniki, ki izhajajo v teh dveh mestih. Sindikati so poleg tega odredili vrsto stavk v pokrajinskih okvirih, ki jih bodo pravočasno sporočili ter predvideli nadaljevanje stavke v vsedržavnem okviru.
Do pogajanj je prišlo v ponedeljek na pobudo podtajnika za delo Calvija, razbila pa so se včeraj zvečer. V uradnem sporočilu omenjenih vsedržavnih sindikalnih organizacij ugotavljajo, da so na pogajanjih dosegli nekaj skromnih izboljšav normativnega značaja, niso pa napredovali glede plač, ki prizadete delavce v prvi vrsti zanimajo.
Ce ne bo prišlo do sprememb, naš list zaradi stavke ne bo izšel v nedeljo.
Stavkovna akcija v Javnih skladiščih se je danes zaostrila. Delavci in uradniki so ob 8. uri stopili v 24-urno stavko in s tem popolnoma paralizirali vse delo v pristanišču. Sindikat je kot doslej odločil, da lahko delajo samo tisti delayej.,in uradniki, ki so zaposleni pri odpremi ali sprejemu lahko pokvarljivega blaga. Hkrati pa še vedno traja stavka v času izven navadnega dnevnega delovrtega urnika.
Kot smo že pisali, se stavkovna akcija nadaljuje že več kot teden dni, kar povzroča pristanišču veliko škodo in se blago tako v skladiščih kot na obrežjih vedno bolj kopiči. Doslej sindikalna organizacija uslužbencev Javnih skladišč ni dobila še nobenega odgovora na postavljene zahteve. V nekaterih zainteresiranih krogih menijo, da bodo to vprašanje začeli reševati šele po vrnitvi vladnega komisarja dr. Mazze v Trst.
* **
Danes opoldne bodo v podjetju SALDA volitve za obnovo notranje komisije. Izidi volitev bodo znani že v večernih urah.
umidi...
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Obsojen turški begunec zaradi vloma in ropa
Njegov albanski pajdaš oproščen zaradi pomanjkanja dokazov
Kazensko sodišče je sodilo dvema mladima beguncema: 19-letne-mu Turku Firtini Yasarju in 21-Ietnemu Albancu Nelu Rxhepu. Prvi, ki je v zaporu, je obdolžen vloma v stanovanje in ropa, drugi pa da je pri zločinu pomagal. Turka so obsodili na tri leta zapora in 140 tisoč lir globe, Albanca pa oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Yasar se je 7. junija pojavil pred stanovanjem 29-letne Giu-seppine Casule por. Pizziga, ki je bila takrat v družbi nekega danskega mornarja. Ker ni našel vrat odprtih, je vlomil s silo in ženski nasilno odvzel 9.000 lir, radio ter osebno izkaznico. Zenska je poleg tega izjavila, da se je z mornarjem stepel in predal del uropa-nega denarja Albancu, ki je čakal na cesti. Poleg tega pa jo je udaril s pestjo po glavi. Yasar vse zanika in pravi, da se je nekoliko prej z žensko zmenil za sestanek v gostilni «Alla Grotta» in da je vzel denar ter radio kot odškodnino za 25.000 lir, ki jih je prej ženski posodil in ki mu jih ni hoteli vrniti.
* 4 *
Ze januarja se je pred kazenskim sodiščem zagovarjal 53-letni uradnik Michele Matteucci, ki je bil obdolžen kršitve cestnega zakonika in nenamernega umora Sodišče mu je priznalo vse olaj ševalne okoliščine in ga obsodilo na 2 meseca in 20 dni zapora ter 4.000 lir globe. Sedaj so o tem primeru ponovno razpravljali prea porotnim sodiščem, ki je Matteuc-cija oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Matteucci je 12. junija lanskega leta vozil svoj avto po D’Annun-ziovem drevoredu in pred svojim domom zavil na levo Takrat pa sta s Senenega trga s precejšnjo brzino pripeljala z motorji 18 letni Gianfranco Giustina in 19-letni Claudio Lena. Fanta sta vozila vzporedno, kot na dirkah. Matteucci je menil, da ga bosta oba obšla od zadaj in je pritis-
nil na plin, pri tem pa treščil v Giustino, ki se je skušal izogniti pred avtomobilom. Fant je s silo treščil na tla, se ranil po glavi in naslednjega dne umrl v bolnišnici.
Dve prometni nesreči na Trgu Dalmacija
Na Trgu Dalmacija sta sc včeraj dopoldne pripetili v kratkem razdobju dve prometni nesreči, vendar brez hujših posledic. Nekoliko po 9. uri je namreč 46-letni Carlo Gessi iz Ul. Biasoletto 8 povozil z motornim tovornikom 51-letnega Emilija Stojkoviča iz Trebč 50. Pešec se je pobil in ranil po čelu ter je dobil živčni pretres, zaradi česar so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni.
Dve uri pozneie pa je na omenjenem trgu 32-letni Josip Oblak iz Ul. Giardini 28 trčil s skuterjem v taksi, ki ga ie vozil 61-letni Pietro Forni iz Ul. Pordenone 1. O-blak se je pobil in opraskal po desni nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti 5 dni.
Bivši deportiranci v nacističnih taboriščih
Nadaljuje se vpisovanje v Zvezo bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, in sicer na začasnih sedežih federacije v Ul. Madonnina 19 (pri tajniku Po-r-togni) ali pa v Ul. Montecchi 6 (pri podpredsedniku Rauberju).
V Ulici Madonnina se vpisuje dopoldne vsak dan od 10. do 12. ure ter popoldne v torek, sredo in petek od 17. do 19. ure;
v Ulici Montecchi pa vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 13. in od 16. do 18. ure. Deportiranci lahko dobe «udi formular za prošnjo za pokojnino v primeru bolezni, ki «o u jo nakopali v taborišču.
Zaključen spor pri Delavskih zadrugah
Tiskovni urad Delavskih zadrug sporoča, da se je 16. in 17. t.m. na povabilo Delavskih zadrug sestala v Trstu vsedržavna paritetna komisija, ki jo določa kolektivna delovna pogodba. Komisija je proučila spor, ki je nastal v zvezi z vključitvijo osebja Delavskih zadrug, zaposlenega pri od-premnem oddelku, v kategorijo, ki je predvidena na osnovi vsedržavne klasifikacije o sporazumu za poenotenje plač.
Komisija je soglasno določila kategorije, v katere bodo morali biti vključeni razni uslužbenci. Po razgovoru s predstavniki Federacije zadrug in vzajemnic z voditelji Delavskih zadrug in s sindikalnimi predstavniki, je komisija lahko sklenila vključitev vseh delovnih moči v razne predvidene skupine, v zadovoljstvo vseh S tem se je spor, ki je trajal že več časa, pozitivno zaključil.
Dr. Eklund pride v Trst
Včeraj dopoldne ie na seminarju o teoretski fiziki nadaljeval z razpravo prof. Stanley Mandel-stam, nato pa je govoril ameriški znanstvenik prof. Schwinger.
Predviden je prihod generalnega ravnatelja AIEA dr. Sigvarda Eklunda, ki bo govoril na seminarju. Dr. Eklund je vidni švedski znanstvenik, ki so ga izvolili za ravnatelja mednarodne atomske agencije pred štirimi leti. Kot smo že poročali, združuje mednarodna atomska agencija 72 držav.
S pravom pa dekle še ni zaključilo. Sedaj je na vrsti državni ustroj, pristojnosti državnega sveta, parlamenta. Kdo lahko predlaga zakone? Razgovor se vrti od sedaj že skoro teoretične možnosti predloga 50.000 volivcev in prehaja na praktična tla, ko govorimo o vladi in poslancih. Z državo imamo ponovno opravka pri posojilih. Kako jih država vrača? Dijakinja navede različne sisteme od žrebanja do amortizacijske kvote, samo ob zaključku pa se ji nekaj zaplete in izpraševalec ljubeznivo priskoči na pomoč.
Istočasno se v drugi učilnici vrši izpit iz literarne skupine. Pogovor trenutno teče v nemščini. Kje je Hamburg? Značilnosti tega mesta? Gospodarski pomen pristanišča? Tako vprašanja, kot odgovori si slede — nekoliko jecljajo sicer — v jeziku, ki ga kandidat mora vsaj do določene mere obvladati.
Počasi tečejo minute, vsaka pa približa vedno- bolj potnega in vznemirjenega fanta do zaključka tudi tega zadnjega izpraševanja. Iz slovenščine in italijanščine je namreč izpit že položil. Mi pa se bomo zlasti na ta dva predmeta še povrnili.
Kot se deli matura na ta dva dela, kaže da so tudi odgovori dokaj različni. Kandidati so dokaj dobro podkovani v strokovnih predmetih, medtem ko so zlasti pri slovenščini in italijanščini odgovori šibkejši. Do neke mere je to tudi razumljivo, saj gre za strokovno šolo, ki mora gojence docela pripraviti za življenje m za nastop na nekem konkretnem službenem mestu, kar izpitna komisija tudi upošteva ter uporablja drugačne kriterije, kot jih logično uporabljajo na klasični gimnaziji.
Te osnovne kriterije nam je včeraj v razgovoru potrdil tudi ljubeznjivi predsednik izpitne komisije prof. Bruno Meriggi, slavist iz Firenc, ki je podčrtal, da je zlasti zadovoljen s strokovnim znanjem dijakov.
Pred komisijo sta se z očitno tremo trudili dve dijakinji, ki pa sta prav tako očitno snov dobro obvladali. Pred izpraševalcem za računovodstvo, knjigovodstvo in trgovinstvo prof. Turino so na vrstnem redu aktivne in pasivne dopolnilne postavke, kako jih knjižimo, zakaj služijo. Istočasno pa komaj čujemo, saj se vrši pogovor zelo tiho, pred izpraševalcem iz prava, statistike, in financ prof. Mašero, obsežno razlago o inflaciji, plačilni bilanci, vplivu zunanje trgovine na finančni položaj države.
Povrnimo se k trgovinstvu : Kaj je stečaj, kako opravi vknjižbe stečajni upravitelj in v isti zvezi, kaj so priviligirani upniki? Vprašanja si naglo slede. Dekle jasno in odločno, pa čeprav vidno razburjeno, točno odgovarja, le redko se ji malo zaplete jezik. To iz prizadevnosti, da bi čim bolj naglo in izčrpno odgovorila. Še pomorsko pravo in cene prevoza, brodarine in izpit, ki je trajal
itiiiuniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiii
TATINSKA ZALEGA VEDNO BOLJ PREDRZNA
Tatovi v «Supercinema» toda ne kot gledalci
V naglici so <rpozabili» 100.000 lir v trgovini Tatvine motorjev in avtomobilov
5 novih slovenskih doktorjev farmacije
Na farmacevtski fakulteti tržaške univerze je predvčerajšnjim diplomiralo devet študentov, ki so dobili naslov doktorja farmacije. Zanimivo in za našo narodno skupnost nadvse razveseljivo pa je dejstvo, da je izmed 9 novih diplomiranih farmacistov kar pet Slovencev, Uspešno so namreč diplomirali Rudi Pahor, Adrijana Černigoj, Elvira Kalc, Živka Marc in Neva Sancin.
Vsem iskreno čestitamo in jim želimo obilo uspeha!
Na tržaški fakulteti za farmacevtiko je z uspehom diplomirala
E L V IRA KALC iz Trebč. Družina, sorodniki in prijatelji ji iskreno čestitajo.
Tatovi so te dni spet postali marljivi in kradejo, kar jim pride pod roke. Neznanci so se zvečer skrili v kino dvorano «Super-cinema» v Drevoredu 20. septembra in so počakali, dokler ni odšel zadnji gost. Nato so se lotili svojega posla. Najprej so obiskali pisarno, kjer so pregledali pisalno mizo in odnesli nekaj zlatih predmetov. Iz pisarne so odšli v vežo, kjer so iz izložbe vzeli vso razstavljeno bižuterijo. Napolnili so si žepe in odšli skozi stranska vrata, ne da bi jih kdo zapazil. Tatvino je zapazil naslednje jutro direktor, ki je zadevo takoj prijavil na komisariatu javne varnosti.
Med popoldanskim odmorom so drzni neznanci s ponarejenimi ključi odprli vrata trgovine «Articoli
V soboto spet ognjemet
Prvi ognjemet, ki smo ga gle-1 tekmovanjih in natečajih ter je dali pretek'o soboto, je med Trža- med drugim zmagalo tudi lansko ioni naletel na splošno odobrava-1 leto na vsedržavnem tekmovanju
nje, tako da se že nestrpno pričakuje sobota, ko bo v okviru vsedržavnega tekmovanja pirotehnikov nastopil nov konkurent. Tokrat bo na vrsti podjetje «Giuseppe Garibaldi Basilico in sinov i» iz Prancaville a mare (Chieti), ki je zelo znano med italijanskimi pirotehniki. Podjetje «Garibaldi» j« namreč sodelovalo v številnih
v Turinu.
Tudi drugi pirotehnični nastop je pod okriljem Avtonomne leto-viščarske in turistične ustanove. Nastop oziroma pirotehnična prireditev bo jojutrišnjem zvečer ob 21. uri, in sicer spet na starem valobranu nasproti Trga Unità.
Na sliki posnetek s sobotnega nastopa.
casalinghi» na Trgu Garibaldi. Iz predala so vzeli 16 tisoč lir v gotovini; verjetno pa se jim je zelo mudilo ali so bili površni, ker niso zapazili 100 tisoč lir, ki so bile v istem predalu. Lastnica trgovine je zapazila tatvino, ko se je vrnila ob 16. uri.
Malopridneži, kj so imeli na piki avto podjetja Millo, so imeli dober nos. Iz avta, ki je bil parkiran blizu omenjenega podjetja, so namreč ukradli nov televizor, vreden 134 tisoč lir.
Attilio Udovič iz Drevoreda 20. septembra 42 je pri j avil policiji, da so mu neznanci ukradli avto, ki ga je parkiral pri Rossettijevi dvorani. Več sreče je imel 36-let-ni Vittorio Miniutti z Rotonde, ki je prijavil na policiji, da mu je nekdo ukradel ponoči lambreto, nato pa je sporočil, da je že sam nršel ukradeno vozilo. Fabio Rosin iz Istrske ulice se je pritožil, da so mu neznanci ukradli lambreto, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma. Ennio Pado-van iz Ul. Rossetti 35 pa se je pritožil, da mu je ponoči izginil topolinček, ki ga je parkiral v o-menjeni ulici.
Poletni urnik
Slov. gospodarskega
združenja
Tajništvo SGZ sporoča, da bodo uradi združenja, od ponedeljka 16. julija, odprti vsak dan oci 8. do 14. ure, ob petkih pa od 8. do 12.30 in od 15.30 do 18.30,
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnlžje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče . . limone . . ! . ,
marelice češnje jabolka 1. jabolka II. breskve . . 1 . „
hruške ...........
pesa
domača pesa 1 . S . kumarice ..... čebula
stročji fižol . I . i
stročje ..........
solate ...........
melancane . ) . . krompir . . . . 5 t
paprika ..........
grah 1 ....!. . paradižnik .... ; zeleni radič I. . ! zeleni radič II. . . bučke ........... .
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3, atolpec)
	235	235
	118	106
	282	165
	353	153
. —	118	—
	94	65
. 12	212	47
	176	83
	80	70
	50	30
	80	59
	55	41
: io«	141	129
	153	106
	60	40
. 106	176	153
. 46	58	50
	153	118
	200	176
	140	100
. 200	380	250
. 30	150	100
. 12	40	18
Prireditve in objave
OBČINSKA ODBORA ZDRUŽENJA BORCEV NOV — NOVA GORICA in SEŽANA
prirejata dne 22. julija ob 10. uri na TRSTELJU
PROSLAVO 20. OBLETNICE PRVE KRAŠKE ČETE
ene izmed prvih partizanskih enot na Primorskem
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA in VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE ITALIJANSKIH PARTIZANOV — ANPI
— se
pridružujeta pobudi za proslavo in
VABITA
na osnovi tovariške solidarnosti, ki je značilna za odnose med vsemi protifašističnimi borci, svoje člane in simpatizerje, da se proslave udeležijo v čim večjem številu.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državne srednje šole sporoča, da je rok VPISOVANJA V I. RAZRED srednje šole do 25. t. m.
Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure.
Tečaj za popravne izpite
Opozarjamo starše malih maturantov, da zanje, kar je povsem umevno, ni potekel rok za prijavo v tečaj. Prosimo pa vse prizadete ,da se prijavijo v tečaj takoj, ko bodo znani izidi malih matur.
Vse informacije o tečaju daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu Ul. Ginnastica 72, tel. štev. 93.167.
ZAVOD PRIMORSKIH PRIREDITEV — KOPER
priredi v soboto, 4. avgusta ob 20.30 uri v KOPRU zaključno revijo III. jugoslo. vanskega folklornega festivala
«Jugoslavija pleše in poje»
Sodelujejo najboljši jugoslo, vanski folklorni ansambli
KOLO — Beograd LADO — Zagreb TANAC — Skopje
Rezervacije vstopnic in ostale informacije dobite pri Slovenski prosvetni zvezi v Trstu, Ul. Geppa 9/II (tel. 31-119) od četrtka dalje od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure.
Udeležencem izleta pol. preganjancev
Udeležence izleta bivših političnih preganjancev, ki bo v nedeljo 22. t. m., obveščamo, da bo odhod z avtobusom:
iz Milj ob 5.30 od Dacija ob 5.45 s Trga Garibaldi ob 6. uri iz Barkovelj (izpred tramvajske postaje) ob 6.15.
Kdor želi kositi, kar stane 500 lir, naj telefonira na št. 93-848 med uradnimi urami.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu bc zaprta od 16. julija do 17. avgusta.
Prosvetno društvo v Skednju pri. redi enodnevni Izlet v Vintgar in Bohinj dne 12. avgusta 1962.
Vpisovanje In informacije na sedežu društva, Ul. di Semola 124-1., vsak večer od 20.30 do 21.30, razen sobote In nedelje.
* *#
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo 5. avgusta enodnevni Izlet v Ravascletto. Vplsova. nje vsak večer od 21. do 22.30 na sedežu prosvetnega društva Prosek.
• * •
Prosvetno društvo «Lonjer-Katina-
ra» priredi izlet 5. avgusta v Brda k spomeniku padlim na Gonjaču, v klet vinske zadruge ln nato na Most na Soči.
Vpisovanje na sedežu do 25. t.m. od 20. do 21. ure
Odbor
* * #
SPDT priredi sredi avgusta izlet na Jezersko.
VALUTE V TRSTU
dolar
švicarski frank
funt šterling
francoski frank
šiling
marka
pezeta
dinar
marengo
zlato
619.85
143.76
1742.25
126.20
24.05
155.72
10.41
—.78
5350,—
707,—
' V:t-
Nazionale 16.00 «Teror v Sangaju» (Terrore a Sangai). Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «Dirkalni avtomobili» (I bolidi). Ed Bagley.
Excelsior 16.00 «Rop... z oboroženo ladjo» (Rapina... a nave armata)-
Grattacielo 16.00 «Ti sl moja usoda» (Tu sei ij mio destino). Doris Day, Frank Sinatra.
Arcobaleno 16.00 «Čudoviti detektiv» (Il magnifico detective). Eddie Constantine
Supercinema 15.30 «Prodana življenja» (Vite vendute). Yves Mon-tand, Vera Glouzot Prepovedano mladini.
Alabarda 16.30 «Zeleni lokostrelec» (L’arciere verde). Policijski film-Karin Dorr.
Aurora 16.30 «Postojanka B 2; Napad» (Area B 2: Attacco).
Cristallo 16.30 «Lov na moža» (Caccia aH’uomo).
Garibaldi 16.00 «Maščevanje poročnika Brauna» (La vendetta del tenente Braun). Technicolor. Rory Calhoum.
Capito] 16.30 «Totò Diabolious». To-tò, Raimondo Vianello.
Impero 16.30 «Blue Hawaii». Technicolor.
Massimo 16.30 «Singapur — mednarodna spletka» (Singapore intrigo internazionale). Dan Duryea, Ma-rian Carr.
Moderno 16.00 «General in poi» (Un generale e mezzo). Technicolor. — Danny Kaye, Diana Dors.
Asteria 17.30 «Pošast iz Ulice Morgue» (Il mostro di via Morgue)-Technicolor.
Astra 16.30 «Marines v napad» (Ma-rines all’assalto).
Vittorio Veneto 17.00 Revija kriminalnih filmov: «Napeta vrv» (La corda tesa).	Annie	Girardot.	Pr®'
povedano mladini.
Abbazia	16.00	«Rio	Bravo».	John
Wayne, Maureen O’Hara.
Marconi	16.30	«Neapelj je pesem»
(Napoli è tutta una canzone), Mo-dugno,	Nilla	Pizzi.	Dina De	San-
tis.
Ideale 16.00 «Pokol na veliki stezi» (Sterminio sul grande sentiero).
Mali oglasi
VESPAGENZIA, Trst, Ulica S. Francesco 44, tel 28-940, takojšnja izro-čitev VESPA GRAND SPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kolegom in VESPE 125 in 150 z dvopro-stornino sedežem. Na obroke m orez predplačila. Vel’ka Izbira SCOTEK m MOTO rabljene z izrednimi pogoji plačevanja.
PLASTIKA za pokrivanje tal po 550 lir kv. m, preproge vseh vrst a* sobe in hodnike, pode iz gume, U' noieja, cevi iz plastike za vrtove •» za hišno uporabo, torbice, zavese 1« vse ostale predmete iz gume In Pla stike dente pri 1TALPLAST, Trst. Trg Ospedale St. 6.
PRI MAGLIABELLA se z uspehom
nadaljuje prodaja; majic, srajc. P®' rila. kopalnih kostumov najboljši1’ znamk za moške, ženske ln otrok' po nepobitmh cenah. Zapomnite sl‘ MAGLIABELLA, Trst, Korzo Garibaldi St. 11, nekaj korakov od avtobusne postaje.
«PLASTIKA» - Trst, Ul. D’Annunzi® St. 4 (blizu Trga Garibaldi) Vam nudi: torb.ee raznovrstne ter Športne, namizne prte (cerade), cedilnik® za posodo, bbzlne, žimnice za “* mzrje, vreče za perilo in obleke Iti-vse iz plastike ln gume po zmerni® cenah. Obiščite nasi
HIŠNO POMOČNICO od 8. do !*•
ure išče slovenska družina. Telefo® 33-776.
MEHANIKA pol delavca, resnega ln delavnega išče mehanična delavnic* v Ulici Giglio Padovan 6.
Včeraj-danes
ROJSTVA, S IVI UTI IN POHOKE
Dne 18. julija t.l. se Je v Trst® rodilo 8 otrok, um^le pa so 4 oseb®.
UMRLI SO: 65-letni Attillo Ballai, 70-letni Romano Borsatti, 88-l®t' na Maria Furlan vd. Bcgna, 92-let®* Leonilde Pani vd. Andreant.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
All’Alabarda, Ul. aell’lstria 7; D® Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; A* Due Mori, Trg Unità 4; Prendili1' UL Tiziane Vecellio 24.
Preden greste na dopust se naročite na
I PRIMORSKI DNEVNIK
( Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo. j>	15-dnevna naročnin« L 400
| Telefonirajte na it. 37-338
PREDVČERAJŠNJIM NA DOLINSKEM ŽUPANSTVU
Tudi breški vinogradniki so dobili
priznanje za svojo odlično kapljico
Predstavniki oblasti so ob nagraditvi vinogradnikov
poudarili, da se proučuje vprašanje zaščite proti toči
Dan za Nabrežinci so tudi brestu vinogradniki prejeli nagrade Vlna> ki so bila razstavljena na jazstavi domačih vin v Doli-jj1, Slavnostna ceremonija je bila a dvorišču za dolinskim župan-tvom, kjer so se poleg vinograd-lkov in predstavnikov občinske prave zbrali tudi številni povab-.™’ med njimi ravnatelj za metijstvo in gozdarstvo pri vladne0} generalnem komisariatu prof.
Pokrajinski odbornik za ^r- Corberi, načelnik metliškega nadžorništva dr. Per-°’ ‘aJdikà Kmečke zveze in Zve-k JPalih posestnikov inž. Pečen-ter M. Grbec, članr ocenjeval-ne komisije in drugi.
J?* i* spregovoril župan do-ske občine Dušan Lovriha, ki isto P0zdravil vinogradnike in go-v. Potem pa je poudaril, da , med kmetovalci in občin-1,.®,*??’ zlasti med ljubitelji vinske r p v’ *.z	v lel° veèji inte-
, j' , 1 Prihaja do izraza tako pri sodelovanju na razstavi kot glede j!53- Prikazal je pozitivne pobili»*6 v’nskih razstav, ki spod-še vJ°-- v'n°gradnika, da posveti delv6C'10 Pozornost ne samo pri-,.v,,u-na.trti, ampak tudi kletar-j,. ln šolanju vina. Končno je
0cenjevalnfn k Še nekaj bese<? °
Dona .?lni komisi]! in pri tem
-(ar!}’ so bila vina ocenjena Jjo številkah na steklenicah, tako del n-- n’bše od pokušalcev ve-’ c,Savo vino ocenjuje.
ie n !menu ocenjevalne komisije Gal» * govori! vinski strokovnjak mieli11'6’ k' ie povedal, da je ko-v? Pokušala in ocenila devet lih ”ev -v.'na> me<l njimi pet beda .*n at'r' črnih. Zanimivo je, mect naSradi za prvo in drugo dva med belimi vini odnesla sta v"?oeradnika. ki do sedaj ni-riedte el°Va!a na tefl razstavah, črnim”1 ie Prvo mesto med ku k* •Vln* Pripadlo vinogradni-delek1 le vajen, da je njegov pri-nieni yedno med najboljšimi oce-jal J11- Zato bi bilo prav, je de-vin-],. ante, da bi ob prihodnji sodali razstavi ta vinogradnik zak]ju-’u jžven tekmovanja. Ob vinna»0 j • ie govornik še pozval t» ud.t»”!ke’ da se Prihodnje le-štavii.. ezijo razstave v še večjem
Vinogradnike in predstavnike oblasti pozdravlja Dušan Lovriha
dolinski župan
st.eviiU|
večjem
sa.i je že samo sodelova-a razstavi znak odlike raz-
stavljenega vina.
je vkrajinski odbornik Corberi pa so hilfV°'em govoru poudaril, da la n a ,vsa vina dobra in je ime-kot i=u!eva,na komisije vse prej lestvi..”*0 j13'0®0, da je določila boljši naiboljših vin med naj-vredna ' j~~ čeprav so vsa vina — .. a, da prejmejo nagrado. Iz-
razil ; ud Prejme] U^er aeiimiSel- da
n, rJa,l V vse i
bi se kmetje na	v vse večjem številu
tržaškfCIabzl-ane kulture, saj se Vs~ v'Potrošniki po druei strani Plačih 1 prientirajo na odkup do-VDraša Pridelkov, pri čemer tudi čiln„ ai?-1e cene ne igra več odločil^ I .e' Pozdravil je vinograd-Ve inv.®enu pokrajinske upra-so „	j11?, čestital k uspehu, ki
pr'delkov^'Vel1 na Tazstav* svojih
»adznlt--'11 čestitke kmetijskega Parco nl's.tva je prinesel tudi dr. Poudaril 1 > v kratkem govoru ti za, ‘ ’ da morajo kmetje ime Za, kiPanle v svojo zemljo. Kri-stvo ; J°, sedaj preživlja kmetij-P'oràlrr dejai dr. Perco, je bolj čas !„eg,a značaja, a bo prišel bili’ oodo kmetovalci spet do-v svr,i„Pa,n'e v svojo zemljo in gradnik'	Pohvalil je vino-
vrstnn e,’	. so pridelali tako iz-
da b; ... aPljico in izrazil željo,
, Zadmi P° tej poti naprej’ k Pletilni Je. govoril ravnatelj za Vo in gozdarstvo pri vlad-
PROBLEM ZAPOSLITVE MLADIH DELAVCEV
Sprejem vajencev v industrijo naj bi bil v določeni meri obvezen
V prihodnjih Jetih lahko računamo na okrog 1300 mladih delavcev, ki jih bo treba vsako leto vključiti v proizvodnjo
OB PRERANEM GROBU IVANA FERLETIČA
Dragemu prijatelju v spomin
Po razdelitvi nagrad so se vinogradniki še slikali, da bo na ta dogodek ostal lep spomin
Kino
«IRIS» PROSEK
Predvaja danes 19. t. ra.
°h 19.30 uri tilm:
Bitka
na Koralskem morju
a battaglia del Mar dei j	Coralli)
gra»: CLIFF ROBERTSON in GIÀ SCALA
Nepozabno delo
nem generalnem komisariatu profesor Zatta, ki je izrazil največje priznanje ne samo vinogradnikom, temveč celotni družini kmetovalcev.
Tu naj omenimo, da so predstavniki oblasti — vsak s svoje strani •— v svojih govorih poudarili, da sedaj proučujejo vprašanje, kako zaščititi kmeta pred točo. Izrazili so prepričanje, da bodo morda že v kratkem lahko kaj konkretnega storili, vendar je še prezgodaj, da bi lahko o tej stvari povedali kaj bolj določenega. Gre namreč za vrsto vprašanj tehničnega in finančnega značaja, ki jm je treba temeljito proučiti, preden bo sprejet kakršenkoli sklep. Z naše strani moramo reči, da je pobuda borbe oziroma zaščite proti toči vse hvale vredna, saj je toča danes pravzaprav edini še neukrotljivi element, ki povzroča tako velikansko škodo kmetijstvu.
Sledila je razdelitev nagrad. Prvo nagrado za bela vina je dobil Bonifacij Štrajn, za črna vina pa Rihard Krmec. Drugo nagrado za bela vina je dobil Andrej Hrvat, za črna pa Ivan Kocjančič, medtem ko ie tretja nagràda za bela vina pripadla Josipu Sancinu, za črna pa Valentinu 2erjalu. Ostale tri nagrade oziroma diplome pa so prejeli Ivan Mahnič, Anton Pa-rovel in Josip Santi.
Ceremonija se je zaključila ob pogrnjeni mizi, kjer so se gostje in vinogradniki zadržali ob ko-
zarčku vina, ki je jeno na razstavi.
bilo nagra-
Socialnc dajatve za delavec v kmetijstvu
Oddelek za upravne zadeve tržaške prefekture sporoča, da je pokrajinska komisija na seji 20. junija t.l. sprejela naslednje sklepe:
1.	Za tržaško področje ostane
dokončno v veljavi sistem ugotavljanja dejanske zaposlitve delovne sile z dvojnim ciljem:	da
se ugotovi obseg prispevkov in da se ugotovi stvarne delovne dni delavcev zaposlenih v kmetijstvu ln na ta način uredi socialne dajatve. Zato bodo ohranili kriterije, ki jih ie komisija določila s svojim sklepom 13. 6. 1961.
2.	Poljskim delavcem bodo do-
ločili naslednje število delovnih dni za ugotovitev različnih oblik socialnih prispevkov:	a) stalno
zaposlenim delavcem z letno delovno pogodbo 300 delovnih dni: b) kolonom in spolovinarjem 240 delovnih dni, kot to določa zakon; c) družinskim članom in majhnim kolonom število delovnih dni, ki izhajajo iz računa hektarjev in kultur, ki jih obdelujejo; č) stalno zaposlenim delavcem 200 delovnih dni in d) začasno zaposlenim dejansko število izvršenih dni v letu 1960-1961.
Pred dnevi smo že omenili posvetovanje, ki ga je sklicala v sredo prešnjega tedna pokrajinska uprava v sejni dvorani pokrajinskega sveta in ki so se ga udeležili predstavniki organizacij in ustanov, ki imajo opravka z zaposlitvijo delovne sile na Goriškem. Po uvodnih poročilih predsednika pokrajine, odbormka Ve-zila, ravnatelja urada za delo dr. Fabbra in šolskega skrbnika De Vette, se je razvila diskusija, pri kateri se je oglasilo več govornikov.
Zastopnik kmetijskih posestnikov grof Attems je poudaril, da potrebuje moderno kmetijstvo mlade ljudi, ki bi znali upravljati razne kmetijske stroje. Mladina pa bi morala priti pripravljena že iz strokovne šole in zato bi bilo treba te temeljito preurediti ter poskrbeti na njih tudi za praktičen pouk učencev. Kmetijstvo ne pozna vajenstva in rabi le pripravljene ljudi.
Odbornik Vezil je dejal, da se mladina usmerja v višje šole le deloma (okrog 30 odst.) ter da ostane okrog 1500 učencev obeh spolov na razpolago za delo po nižji strokovni izobrazbi. V prihodnjih letih bi v tem oziru lahko računali na novo delovno silo po 1300 do 1400 mladih ljudi letno. Od tega jih pride okrog 30 odst. iz Gorice, Sovodenj in Ste-verjana, 47 odst. s področja Tržiča, 10 odst. s krminskega in 13 odst. iz gradiščanskega okraja.
Zastopnik zveze industrijcev dr. Veronese je bil mnenja, da je vprašanje priprave specializirane delovne sile s pomočjo vajenstva na Goriškem otežkočeno, ker pri nas razen nekaj izjem prevladuje obrtništvo in srednja industrija, ki ne morejo nuditi dovolj ugodnih pogojev za zaposlitev. Zato so bili tudi razni kvalifikacijski tečaji zelo slabo obiskani (primer zidarjev). Vsekakor bi se dalo s koordinirano akcijo vseh prizadetih ustanov in organizacij nekaj ukreniti, zlasti pa je potrebna koordinacija med delom in šolo.
Predstavnik Delavske zbornice Bergomas je govoril o potrebi profesionalne vzgoje mladine, ker zahteva sedanja razdelitev dela specializacijo na številnih področjih. Potrebno bi bilo obvezati določena podjetja, da sprejmejo in iz-vežbajo določen odstotek vajencev, ker sedanja zakonska določila v tem smislu ne zadovoljujejo. Ugotoviti bi bilo treba tudi, kakšne so dejanske potrebe po delovni sili pri krajevnih podjetjih. V tem oziru je pozdravil pobudo pokrajinske uprave, ki je organizirala ta sestanek, kateremu naj bi sledili še drugi.
Zastopnik CISL Mannello je iz-
razil željo, da bi ne ostalo samo pri besedah tega zborovanja, kar se zelo rado zgodi, ampak da bi jim sledila tudi konkretna dejanja. Glede vajencev je omenil, da jih nekatera podjetja sicer sprejmejo, čim pa bi jih morali uvrstiti med kvalificirane delavce, jih odpustijo. Taka špekulacija bi ne smela obstajati. Predlagal je tudi enoten tip nižje srednje šole in pokrajinsko ustanovo za izobrazbo mladine, ki naj bi jo podprli vsi prizadeti organi in organizacije.
Pri debati se je oglasilo še več
iiimiimiiHiiiiHiiiiimiiiiumiiimiiimimiiiiiiimii
Avtobusni izlet v Koper na folklorno prireditev
Slovenska prosvetna zveza iz Gorice organizira v soboto 4. avgusta avtobusni izlet v Koper, kjer bo na glavnem trgu ob 20.30 uri zaključna revija III. jugoslovanskega folklornega festivala.
Sodelujejo najboljši jugoslovanski folklorni ansambli:
KOLO — iz Beograda LADO — iz Zagreba TANAC — iz Skopja
Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1 vsak delavnik od 9. do 12. in od
15.	do 18. ure, do vključno v soboto 28. t. m. dopoldne. Cena za vožnjo in vstopnino za prireditev 1500 lir.
Avtobus bo odšel iz Gorice (izpred kavarne Bratuš) ob
16.	uri ter bo pri pevmskem mostu pobral udeležence iz Pevme in Oslavja, na začetku Grojne Števerjance; nato bo vozil skozi Podgoro, Štandrež, Sovodnje, Gabrje, Devetake, Palkišče in Jamlje ter spotoma pobral udeležence iz teh krajev.
drugih govornikov, ki so vsi razpravljali pretežno o problemu priprave mladine za specializirano zaposlitev v gospodarstvu.
Razpis služb
pri državnem monopolu
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da je bil v Uradnem listu razpisan natečaj za 17 službenih mest za strojne, industrijske, elektrotehnične in kemične inženirje pri državnem tobačnem monopolu.
Interesenti naj vložijo prošnjo za udeležbo pri natečaju do 21. avgusta t.l. na naslov Direzione generale monopoli di Stato — Roma, Piazza Mastai 11. Vsa podrobnejša pojasnila daje tajništvo tr-
V torek popoldne smo spremili na pokopališče v Tržiču Ivana Ferletiča, ki je po dolgi in hudi bolezni nenadoma preminil v ponedeljek ob 14.30. Pokojni Giani je bil star komaj 25 let in je študiral kemijo na univerzi v Trstu. Srednje šole ie obiskoval v Gorici, kjer je bil ves čas gojenec Dijaškega doma. Z e od samega začetka je bil zelo priljub Ijen zaradi veselega značaja in izredno dobrega srca; bil pa je
govinske zbornice.
KRATEK IZLET V SOVODNJE
Industrijski razvoj spreminja obličje in navade vasi
V treh tovarnah dela po en član iz skoro vsake sovodenjske družine - Delo na polju v polnem razmahu - Kopalna sezona je tu - toda Vipava je vedno bolj umazana
imimmiiiiimiiuiiiifiimmmiiHiiiiiiimimiiiiinimiiHimitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiimimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitHiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiimiiiimimiiiiiiiiiJiiiiiiimi
RAZSODBA KASACIJSKEGA S0DISČA V RIMU
S potrditvijo prve obsodbe Di Pinto rešen dosmrtne ječe
Di Pinto je medtem odsedel že vso kazen dobrih 5 let in so ga že pred časom izpustili na svobodo
Kasacijsko sodišče v Rimu je dokončno potrdilo veljavnost sodbe tržaškega porotnega sodišča, ki je obsodilo Domenica Di Pinta na pet let in štiri mesece zapora. Vendar pa je še ostalo odprto vprašanje, če bo moral presedeti še osem mesecev, na katere je bil pred tem procesom pogojno obsojen in je porotno sodišče odvzelo pogojnost kazni.
nàte na
mmMk
danes 19. t. m. z začetkom ob 18. in ob 20.30 uri Prostem Totalscope barvni film:
SARACENO V A SABLJA
(Scimitarra del Saraceno)	_	__
Igrajo:	LEY BARKER, CHELO ALONSO
SUPERCINEMA»
Kaže, da ga lahko reši samo am-1 bo odprla vrata samo karabinjer----li!~	jem. Zaradi tega so poklicali karabinjerje, katerim je nesrečna ženska, ki se je medtem pomirila, zares takoj odprla vrata svojega stanovanja, da so jo brez težav odpeljali z rešilnim avtom v umobolnico.
PRODALI SO ŽIVLJENJA ICRAJE SE S SMRTJO
H.G.CL0UZQT
PRODANA
ŽIVLJENJA
Ì
YVES MONTAND VERA CLOUZD (DICO LULLI • PETER VAN EYCK-CHARLES VANE
PREPOVEDANO MLADINI DO 1« LET
nesti ja.
Celotni primer je zelo znan, saj je šlo za eno izmed redkih obtožb uboja na našem področju, povrh pa je bila obtožnica zgrajena izključno na indicijih, tako da je Domenica porotno sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, obsodilo pa zaradi mučenja žene Luigie Orel.
Spomladi 1955. leta so našli na obali pri Barkovljah utopljeno ženo. Kaj kmalu so pričeli policijski organi sumiti moža, ki je pravil, da je bil z ženo skupaj na romantičnem izletu in da se je žena za trenutek odstranila, ni pa se vrnila. Di Pinto je mirno odšel domov in naslednjega dne ženino izginotje prijavil policiji.
2e te okoliščine so bile sumljive, zlasti pa dejstvo, da je imel Di Pinto že dalj časa razmerje z 20-letnim dekletom, kateremu je pisal, da se bosta poročila, ker je njegova žena bolna in bo kmalu umrla.
Iz teh razlogov je preiskovalni sodnik Di Pinta prijavil porotnemu sodišču pod izredno hudo obtožbo namernega umora. Vendar pa tega niso mogli dokazati in je Di Pinta sodišče te obtožbe o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov ter ga s tem rešilo dosmrtne ječe. Dokazali pa so, da je že no večkrat pretepal in tudi drugače z njo slabo ravnal in ga za radi teh obtožb obsodili na zaporno kazen.
Prvemu procesu je sledil priziv, prizivno sodišče pa je prvotno sodbo potrdilo, kot tudi sedaj kasacijsko. Priprava vseh teh razprav pa je dolgo trajala, tako da je Di Pinto med tem časom že odsedel celotno kazen in so ga že izpustili. Sedaj se bo moral vrniti v zapor še za osem mesecev, če ga ne reši amnestija. '
Um se ji je omračil
Redki pešci, ki so šli včeraj okrog 5. ure po Ul. Gaspare Gozzi, so bili priče žalostnemu dogodku. Neka ženska srednjih let je namreč zblaznela in se je zaprla v svoje stanovanje. Vpila je na ves glas in klicala na pomoč proti dozdevnim sovražnikom. Nekdo je obvestil gasilce in osebje RK, da bi žensko odpeljali v umobolnico, toda ženska jim ni hotela odpreti vrat. Se bolj je vpila v stanovanju, nato pa j« odprla okno in dajala, da
Nezgoda na delu
Na delu pri gradnji nove stavbe v Ul. Piccardi se je včeraj dopoldne ponesrečil 44-letni Anton Bergenda od Domja štev. 239. Ko je šel po lestvi, se mu je spodrsnilo in je padel ter se pobil po glavi. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna.
V	pristanišču se je ponesrečil na delu včeraj popoldne 17-letni Gianfranco Pelco iz Ul. Slataper 6, ki se je pobil in ranil po čelu in je zaradi tega zgubil spomin. Razdiral je leseno ogrodje, pa mu je padla na glavo deska, zaradi česar so- ga nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na 2. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden.
V	podjetju Orion pa se je ponesrečil na delu 36-letni Paolo Hikel iz Ui. Martiri della libertà 18. Ko je končal delo, je začel čistiti stroj, pri katerem je bil zaposlen, pa je udaril z glavo ob oster rob stroja in se pobil ter ranil v teme, tako da je dobil rahel pretres možgan. Na pomoč so mu priskočili njegovi delovni tovariši, nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral 10 dni.
Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil tudi 24-letni Mario Cok iz Lonjerja št. 231, ki so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 10 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Cok je imel opravka s pnevmatičnim kladivom pri gradnji nove stavbe v Ul. Baiamonti, pa se mu je spotaknilo in je padel Pri tem se je pobil in opraskal po glavi, desni roki, levem boku in bradi, dobil je rahel pretres možgan in je zgubil spomin. Takoj so mu priskočili na pomoč njegovi delovni tovariši, nato pa so ga nemudoma odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico.
Državni prispevek za nakup plctilskih strojev
Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da je ministrstvo za industrijo in trgovino določilo za goriško pokrajino določeno vsoto, iz katere bodo dodeljevali državne prispevke tistim obrtniškim podjetjem, ki se bavijo s pletilstvom, ter nameravajo nakupiti stroje ali opremo za modernizacijo svoje proizvodnje.
Za dosego državnega prispevka veljajo naslednji pogoji:
1.	podjetje mora biti na dan 1. julija letos vpisano v seznam obrtnikov pri trgovinski zbornici.
2.	prispevek bo znašal po 25 % za nakup strojev do največ 300 tisoč lir, ter velja samo za nakup novih strojev.
3.	prosilec mora plačati vsaj 20 odst. nakupne cene takoj, ali se obvezati za nakup. V zadnjem primeru bo dobil prispevek, ko bo plačal vsaj 20 odst. nabavne vsote.
4.	trgovinska zbornica bo izplačala prispevek v celoti pri nakupu s takojšnjim plačilom in na obroke v drugih primerih.
5.	ob izplačilu prispevka morajo biti stroji že v posesti prosilca.
6.	prispevek velja za nakupe v času od 1. julija do 31. oktobra tega leta.
7.	prispevke bodo izplačali v kolikor bo denarja na razpolago in sicer tistim prosilcem, ki bodo po mnenju trgovinske zbornice najbolj zaslužni z ozirom na tehnične in ekonomske razloge.
Prošnji, ki jo je treba vložiti do 31. oktobra 1962, je treba priložiti potrdilo o vpisu v seznam obrtnikov z vsemi podatki in potrdilo o nakupu novih strojev. Vsa podrobnejša pojasnila daje urad za obrtništvo pri trgovinski zbornici, soba št. 16.
Cestni prah vas bo v poletnem času neusmiljeno spremljal vse do «vrat» Sovodenj in rca cilju boste lahko samo pritrjevali pritožbam domačinov, ki so namenjene pokrajinski upravi, pod katero spada cesta, ki veže mesto s prijetno vasico ob Vipavi. Vendar pa je upati, da bo načrt', ki predvideva asfaltiranje še mnogih drugih pokrajinskih cest, verjetno že prihodnje leto razveselil tudi Sovodenjce, ki tako potrpežljivo čakajo na odpravo nevšečnosti, ki jih povzroča neurejena cesta. Tudi tisti del, ki pelje skozi vas in ki je asfaltiran, je sedaj precej v slabem stanju, toda vzrok temu je kopanje jarkov za napeljavo vodovoda po hišah; gornji del vasi si je že priskrbel tekočo vodo na dom, sedaj pa napeljujejo vodovod po domačijah, ki leže na spodnjerti kdnčti. Tako bodo z vodovodom in dobro urejenimi cestami Sovodnje postale moderna vas, ki pa kljub temu ne bo izgubila svojega domačega lica. Ostala bo še v naprej prijetna izletniška točka Goričanov, ki jih k bregu Vipave rada zvabita dobra kapljica in prijaznost domačinov!
Sicer se je v zadnjih letih z gradnjo treh tovarn v vasi precej spremenilo; menda ni domačije, kjer ne bi bil vsaj en član zaposlen v kartonažni ali tekstilni tovarni. Tudi tisti, ki so poleg svoje zemlje obdelovali še najeto, so raje odšli za stroj, ker so postali stroški, predvsem vzdrževanja kmečkih delavcev, previsoki i 19. t.m. zaradi polaganja plinskih za njihovo gospodarsko zmoglji- cevi za ves dan zaprli promet v
polju tako, da je pri hiši le dovolj žita in krompirja.
Letošnja letina bo različna, krompir sicer ne kaže slabo, vendar bi potreboval nekaj več dežja. Te dni so Sovodenjci sadili raznovrstne sadike, predvsem rdeči radič, s katerim so prodrli tudi na večje zelenjadne trge. Delo z rdečim radičem je naporno in dolgo, toda pridne ro ;e in potrpežljivost sovodenjskega pridelovalca doprinesejo k rasti lepega pridelka, kakršnega le s težavo najdeš v sosednih pokrajinah. S košnjo so Sovodenjci že pri kraju; krme letos ne bo manjkalo, čeprav so zadnji kratki nalivi le nekoliko zavlekli potrebna dela na travnikih.
■Vroči dnevi so. zvabili sovodenj-sko mladež k Vipavi, toda mirenska usnjarskg industrija in zatem dve tovarni v Sovodnjah, ki mečejo svoje odpadke v reko, so skalile vodo, da kopanje v njej ni več priporočljivo! Nekateri vneti kopalci se včasih odpravijo k Soči, toda ta je bolj mrzla in je za kopalca prijetna le v zelo vročih dneh, ki pa jih je bilo letos malo. Sovodenjska mladina, če le more, se odpelje z motornimi vozili do Sesljana, saj je kopanje v morju tudi zanje obenem zdravo in prijetno!
tudi zelo nadarjen in se je že na gimnaziji zanimal za znanost in literaturo. Udejstvoval se je v kulturnem življenju Dijaškega doma, posebno delaven in vedno prisoten pa je bil v klubu «Simon Gregorčič», kjer je sodeloval v igralski skupini, športnih srečanjih, folklori; rad je igral šah in bil je duša družabnega življenja v klubu.
Po klasični maturi se je leta 1957 vpisal na univerzo. Ze takrat je prvič zbolel ter se zdravil v Padovi. Čeprav ga je od takrat bolezen stalno zalezovala, je ohranil vesel značaj. Kot akademik je sodeloval v prosvetnem in političnem življenju slovenske manjšine; bil je izvoljen za predstavnika naprednih študentov v univerzitetni svet, bil je član mladinske iniciative in univerzitetnega kluba v Tržiču. Povsod je imel mnogo prijateljev ; med študenti, delavci in kmeti, v Trstu, na Krasu in v Gorici.
Vst, ki smo ga poznali, smo ga imeli zelo radi zaradi njegovega dobrega srca, preprostosti in odkritosti in cenili smo njegovo stemljenje po napredku in socialni pravičnosti.
Vest o Gianijevi smrti je globoko presunila vse, ki smo ga poznali. V torek se je na pokojnikovem domu v Tržiču zbralo ogromno število znancev in prijateljev, da bi se še zadnjič poslovili od njega. Prijatelji so nosili krsto na ramenih do glavne ceste in na pokopališču; pred krsto so fantje in dekleta nosili dolgo vrsto vencev družine pokojnika, sorodnikov, prijateljev, kolegov z univerze, Doberdobcev in prijateljev iz gor iškega kluba.
Tako je v najlepši dobi nje-govega življenja neizprosna smrt iztrgala iz naše srede dragega Gia-nija, katerega spomin pa bo še nadalje živel med nami.
Naj mu bo miren počitek v domači zemlji, družini pa še enkrat iskreno sožalje vseh prijateljev in znancev.
PRIJATELJ
Nesreča na delu v Podgori
Včeraj okrog 13.30 so pripeljali v gorilno bolnišnico 38-letnega A-lojzija Terčiča iz Podgore, Ul. sv. Justa 22. Zdravniki so mu ugotovili poškodbo na levi nogi z verjetnim zlomom in otekline zaradi u-darca, zato so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Terčič je povedal, da se je ponesrečil pri delu
iiiiiliiiiiiiiiiiiiiiillliilliiliiiiiiiMimliimiiiiiiimniM
VERDI. 17.00: «Vrv za revolvera-ša» (Una corda per il pistolero), Gim Davies.
CORSO. 17.00: «Tovarna oficirjev» (Fabbrica di ufficiali), C. Lange in A. Franck. Nemški film.
VITTORIA. 17.15: «Bliskovita voj. na» (Blitz krieg).
CENTRALE. 17.00:	«To noč boš
moja» (Questa notte sarai mia), B. Rutting in P. Van Eyck. Nemški črnobeli film.
111. Formica zaprta
Občinska podjetja v Gorici sporočajo, da bodo danes, v četrtek
vost. Ob prostem času skuša se- i veda vsak opraviti tudi delo na I
Ul. Formica na odseku od Ul. Corsica pa do Ul. Favetti.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od-prta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia št. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,4 stopinje ob 12 50, najnižjo 11,8 stopinje ob 3.20. Povprečne dnevne vlage je bilo 55 odst.
S seje pokr. odbora
V torek zvečer je bila redna seja pokrajinskega odbora pod predsedstvom dr, Chientarolija. Najprej so odborniki odobrili iz-plačilo nagrade 50.000 lir goriške-mu visokošolcu Alfiju Percu za diplomsko nalogo, ki jo je pred-stavil na tržaški univerzi v literarnih vedah. Vsebina diplomske, ga dela obravnava rojstvo političnih gibanj v Gorici od 1848 do 1858. Odločili so tudi, da bodo en Izvod tega dela kupili za goriško pokrajinsko knjižnico.
Nato so razpravljali o raznih javnih delih in sprejeli tudi ne. kaj ukrepov v korist ustanov, ki spadajo pod pokrajinsko upravo
Deček padel s kolesa
Včeraj nekaj po 16. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 6-let-nega Tommasa Scocca iz Gorice, Ul. Lunga 83. Deček je imel manj. šo rano na levi roki, ki si jo je prizadejal pri padcu s kolesa. Zdravniki so mu rano očistili in obvezali ter ga poslali domov. O-kreval bo v 8 dneh.
Slike z izleta po Jadranu
Goriške izletnike, ki so se udeležili izleta Primorskega dnevnika «Z Jadranom» po Jadranu», obveščamo, da lahko naročijo sil
ke izleta v goriškem uredništvu.
Z uspehom se nadaljufe EDINSTVENA PRILOŽNOST
PITASSI
Trgovina manufakturnega blaga
GORICA
CORSO VERDI 92 NADALJUJE
PRO PAGAN DNO
PRODAJO VSEGA POLETNEGA BLAGA
SLEDEČIH CENAH
PO
ZA MOŠKE
Obleke od L B.500 Jopiči	»	2. JUHI
Hlače	»	1.51)11
Dežni bombažni
plašči	»	5.9UU
Srajce	»	H0U
ZA ZENSKE
Obleke od L H00 Tailleurs	n	1.700
(krilo in Jopič)
Jopiči	»	1.5011
Dežni bombažni
plašči	p	4.9UU
Krila plissé	»	1.000
ZA OTROKE
Obleke od L 9.299 Jopiči	»	1.2911
Hlače	»	291)
Dežni bombažni
plašči	n	4.000
7o Je več ket razprodajal
USTAVITE SE PRED IZLOŽBENIMI IN SE BOSTE PREPRIČALI
OKNI
Dežni plašči iz nylona po L 2.900
			
lÉLci«yiy			ITMh 5m«M1»S8sŠ1
ITALIJANSKO KOLESARSKO PRVENSTVO
Antonio Castello iz Rima najhitrejši med začetniki
Rianchettov čas v hitrostni vožnji amaterjev samo za desetinko slabši od svetovnega rekorda
MILAN, 18. — Na stezah Vigorelliju se je danes nadaljevalo tekmovanje kolesarjev za dodelitev naslovov italijanskega prvaka v dirkališčnih panogah. Borbe so bile v vseh skupinah zelo ostre in so dale tudi pomembne rezultate. Tako je n. pr. olimpijski in svetovni amaterski prvak Bianchetto zabeležil v hitrostni dirki amaterjev čas 11’T,
kar je ie za desetinko sekunde slabše od svetovnega rekorda za amatersko kategorijo, katerega ie julija 1960. leta dosegel v Rimu Gaiardoni z 11”.
Drugi najboljši čas je dosege! bivši član italijanske olimpijske reprezentance Beghetto, ki je v drugi izločilni vožnji četrtfinala zabeležil čas 11”2.
Pozno zvečer so dodelili drugi Italijanski naslov. V hitrostni vožnji začetnikov je majica državnega prvaka pripadla članu kluba Libertas Lazio iz Rima Antoniu Castellu.
❖ ❖ ❖
V hitrostni vožnji profesionalcev sta se v finale uvrstila Gaiardoni in Ogna, medtem ko so se v pol. finale zasledovalne vožnje uvrstili Faggin, Fornom. Arienti in Cera. to V hitrostni dirki amaterjev je žirija diskvalificirala Bebhetta, za. radi česar sta se v finale uvrstila Sranchetto in Pettenella.
(Tajlandija) bo 10. ali 17. oktobra letos stavil svoj naslov na razpolago v dvoboju z Japoncem Harado.
* * *
MANILA, 18. — Filipinski boksar mušje kategorije Sanny Rumerò je podlegel poškodbam, ki jih je dobil med sobotnim srečanjem. Boksarja so po končanem
Zartdi «veta» FIGC
Amarildo ne bo igral v Italiji
MILAN, 1*. — Ker so pogajanja za nakup člana enajsterice Bota-fogo iz Rio de Janeira Amarilda imela v Italiji in v tujini čuden odmev, ki škodi ugledu italijanskega nogometa, sta vodstvi nogo. metne zveze in vsedržavne lige sklenili izreči negativno stališče za nakup tujega igralca s strani Fiorentine.
* *
FIRENZE, 18.	— Po «vetu»
FIGC in vsedržavne lige so nekateri funkcionarji Fiorentine obžalovali, da Amarildo ne bo mogel obleli vijoličasto majico kluba in so pripomnili, da se podo po. korili sklepu obeh organov itali, janskega nogometa
ATLETIKA
STOCKHOLM, 18. — Po vesteh, ki so bile objavljene danes v švedskih dnevnikih, ima domači organizator E’dwin Ahlquist namen sestaviti profesionalno ekipo atletov, ki bi nastopila kot Kra. merievi teniški igralci. Šved je že stopil v stik s Švicarjem Waer-nom, z Angležem Pieriem. Avstral. cem Helliotom in Francozom Ja-zyjem.
TRIESTINA 1962-63
Premalo dobrih elementov za ojačen j e moštva za B ligo
V zadnjem trenutku si je Triestina zagotovila srednjega napadalca Lazia Pintija
Predvčerajšnjim točno opolnoči se znebila igralca, ki lahko v le-
V SOBOTO IN NEDELJO
V Celju atletski dvoboj
Jugoslavija-NDR
CELJE, 18. — V soboto in nedeljo bo v Celju atletski dvoboj med reprezentancama Jugoslavije in Nemške demokratske republike. Jugoslovanski atleti so že na kraju tekmovanja, kamor so dopotovali po troboju z Italijo in Švico iz Lausanna. Najzanimivejše discipline tega tekmovanja bodo skok s palico, kjer bo nastopil bivši evropski rekorder Preussger, tek na 3.000 m, kjer bo tekmoval drugoplasirani e rimske olimpiade Grodotzki ter teka na 400 m z in brez ovir.
dvoboju odpeljali v bolnišnico kjer je 24 ur kasneje umrl.
.............................................................................................. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
se je zaključilo obdobje •trgovanja z nogometnim blagom». Letošnja trgovina je potekala precej čudno in tudi denar je blazno krožil. Nekateri igralci so dosegli zavidljivo vrednost povpraševanja pol milijarde lir. Na srečo te bajne vsote ni hotel nihče plačati razen seveda za «uvožene» igralce. Drugi, kot Sormani, niso mogli pustiti domačega kluba, kljub temu. da so zanj ponujali 250 milijonov lir. 500 milijonon je vsekakor vsota, ki jo je težko plačati. Z druge strani pa Mantova ne bi smela oakloniti 250 milijonov za Sormanija. Ta vsota je namreč enaka celoletni bilanci kluba in bi si z njo Mantova prav gotovo precej opomogla ter
OD 12. DO 16. SEPT. V BEOGRADU PRVENSTVO V ATLETIKI
Po rimski olimpiadi najbolj množično tekmovanje v Evropi
Nad 1200 tekmovalcev in tekmovalk iz 27 držav
BOKS
TOKIO, 18. — Svetovni prvak mušje kategorije Pone Kingpetch
BOR
obvešča vse članice in člane, ki se bodo udeležili odboj, karskega tečaja v Rovinju, naj se zbero v petek 20 t. m. cb 6 45 pred avtobusno postajo na Trgu Stare mitnice. S seboj naj prinesejo vso potrebno opremo.
Hs sp sp
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK vabi vse igralce na sestanek, ki bo v petek ob 20.30 na sta. dionu ttPrvj maj».
BEOGRAD, 18. — Od 12. do 16. septembra bo v glavnem mestu Jugoslavije P° rimski olimpiadi najbolj množično športno tekmovanje na naši celini in sicer VIL evropsko prvenstvo v atletiki. Prvenstva se bo udeležilo približno 1.200 tekmovalcev in tekmovalk iz 27 evropskih držav. Manjkali bodo samo atleti Albanije, Malte in Gibraltarja. Razumljivo je, da taka prireditev zasluži posebno pozornost ne le s strani prirediteljskega odbora temveč tudi drugih organizacij.
Predsednik jugoslovanske zveze za telesno kulturo Mika Tri-palo je pred dvema tednoma izjavil novinarjem domačega tiska, da
bodo pri organizaciji prvenstva.—:—:——-------—,
sodelovala domača in tuja pod- vizm izkupiček
in tuja podjetja. Industrija motornih vozil bo sodelovala pri organizaciji prometa in voznega parka, rafinerija iz Siska bo poskrbela za potrebno gorivo, varaždinska tovarna «Varteks» bo izdelala obleke za funkcionarje, kranjska Iskra pa bo poskrbela za popolne telefonske naprave. Od tujih podjetij bo švicarska tovarna ur Omega oskrbela vse kronometrske naprave, italijanska Olivetti, pa bo opremila s pisalnimi stroji dvorano v novinarskem centru. Pri organizaciji bodo pomagali pripadniki jugoslovanske ljudske vojske, študenti, srednješolci in taborniki.
Mika Tripalo je pripomnil, da bo «tak obsežen posel, pri katerem sodeluje več kot 2000 ljudi, med katerimi je dobršen del na amaterski podlagi, prispeval k mednarodnemu ugledu Jugoslavije tako na športnem kakor tudi na političnem, gospodarskem in predvsem na turističnem področju». Računajoč namreč, da bo prvenstvo prineslo tudi znaten de-
do 200 tisoč
dolarjev.
V zadnjih dneh so zaključili največja dela okoli športnih in drugih objektov. Uredili so višjo šolo za telesno vzgojo, štiri paviljone v športnem centru v Ko-šutnjaku, nekaj stavb v vojaškem športnem centru in hotel Slavija. Vsi ti objekti niso zgrajeni samo za prvenstvo, temveč bodo ostali v rabi za ustrezne namene. Za iz-
gradnjo teh je samo prirediteljski odbor PEA vložil več kot 120 mi-
lijonov dinarjev.
Tudi steza na glavnem stadionu JLA, kjer bo potekalo prvenstvo, je v najlepšem redu. Ta je prirediteljem delala precejšnje preglavice, toda strokovnjaki so jo odlično uredili in sedaj na njej že trenirajo beograjski atleti z namenom, da jo čimbolj «shodijo». Seveda trenirajo v copatah, ker bi lahko s sprintericami poškodovali tako tekališče kot ska-kališča in metališča. Pohvale niso izostale: izredno pohvalno se je o stezi izrekel tudi bivši svetovni rekorder na kratkih progah Nemec Fiiterer.
Do danes se je prijavilo že petsto novinarjev iz vseh krajev sveta. Za njih je poskrbljeno, da bodo lahko čim hitreje opravljali svojo službo. Za osrednjo ložo stadiona JLA bodo imeli sodoben center, kjer bo 30 teleprinterskih kabin. V posebnih prostorih centra bo 60 pisalnih strojev s petimi različnimi tipkalnicami za romunski, francoski, angleški in nemški jezik. Posebna fotografska služba bo izdelovala slike že petnajst minut po posnetku
Na zahodni tribuni stadiona že pripravljajo aedeže za novinarje.
310 prostorov bo opremljenih mizicami s. telefoni in pisalnimi stroji,i medtem ko bo 190 sedežev brez pultov. Novinarji bodo vsake štiri minute prejemali poročila z rezultati. Večina novinarjev bo nastanjena v novem hotelu na Trgu Dimitrija Tticoviča, kjer bo 640 ležiSč.
Cene za nastanitev v športnem centru v Košutnjaku, kjer bodo
stanovali atleti, bodo precej nižje kot na evropskem prvenstvu v Stockholmu. Celotna oskrbnina znaša 8,5 dolarja, kar ni dosti, če računamo, da so v to ceno vračunane vse usluge in prvorazredna prehrana v šjlrih različnih kuhinjah in sicer v srednjeevropski, sredozemski, skandinavski in srbski. Da bi si prihranili odvečne stroške, bodo atleti vseh reprezentanc nastopili na otvoritveni in zaključni svečanosti v trenerkah in ne v dragih uniformah.
V kolikor se bodo pravočasno prijavili, bodo turisti — ljubitelji te panoge — nastanjeni v hotelih in zasebnih sobah. V avto campu v Košutnjaku bo prostora za 200 vozil in seveda za ustrezno število ljudi.
Med prvenstvom bodo delovale na stadionu, v Košutnjaku ter v centru za tisk v mestu tri različne pošte, kjer bo mogoče dobiti posebne serije znamk.
tošnjem prvenstvu tudi razočara
Nas predvsem zanima kakšna bo letošnja Triestina, ki bo po zmagi v C ligi nastopila v višji skupini. Po vesteh, ki krožijo v novinarskih krogih in okoli vodstva tega največjega tržaškega kluba, ne moremo trditi, da se je Triestina ojačila. Tržaški klub, in to je prišlo na dan med zadnjim občnim zborom članov, ima 116 milijonov lir deficita. Vrhu tega nima niti potrebnega platfonda, ki bi mu služil za primerne nakupe igralcev, s katerimi bi lahko ojačili enajstorico, ki je zadovoljila v C ligi, a ne bi mogla vzdržati, taka kot je bila, nastopov v B kategoriji.
Triestina si je najela beka Vi-talija in napadalca Orlanda. Prvi bo lahko pripomogel k ojačenju obrambe, ki se je že med prvenstvom C lige pokazala za zelo močno. Frigeri in Brach sta namreč nenadomestljiva, medtem ko bo lahko Orlando ojačal sterilni napad tržaške enajstorice.
Trener Radio in član vodstva Cotta sta imela precej načrtov za nakup igralcev, toda je premalo denarja na razpolago. Letošnji trg je bil čuden. Za lastne igralce so klubi zahtevali visoke vsote, za druge pa so ponujali zelo nizke. Največ zahtev je bilo po Frige-riju, katerega bi Triestina gotovo prodala, če bi dobila vsaj 30 milijonov lir. Teh pa noče noben plačati. Tudi Merkuza in Sadar sta bila na listi povpraševanja in Napoli je bil pripravljen dati za oba komaj borih 12 milijonov.
Triestina je iskala kjerkoli je mogla igralce zase. Radio in Cotta sta iz Milana, kjer je bila borza za nakup in prodajo igralcev, odpotovala tudi v Firence, kjer se je govorilo, da ima Fiorentina nekaj igralcev na razpolago. Med temi naj bi bili Milan in bivša tržaška igralca Petris in Rimbaldo. Toda cene so bile previsoke in nastalo je celo vprašanje, če bi hotela Milan ali Petris sploh nastopiti v B ligi. Edini Rimbaldo bi prišel v poštev za nakup, medtem ko bi ostala prišla k Triestini kvečjemu «na ;posodo».
Potem ko je Triestina prepustila Demenio Fanfulli, ki pa je o-stat v solastništvu tržaškega kluba, ter je vrnila Trava ina trži-škemu klubu CRDA, si je najela nekaj igralcev iz več ali manj domačih klubov: vratarja Monta-nellija in zvezo Scropetto od Li-bertasa, srednjega krilca Corsa ter
zvezi Scalo in Ferra od Sangior-gine ter srednjega napadalca Vita in zvezo Porrà od Casarse. Tik pred zaključkom «trgovanja» so nekateri klubi ponujali sicer zelo slabo ceno za Merkuzo, Sadarja, Trevisana, Mantovanija in Risosa. Naj omenimo, da je Salernitana ponujala za slednjega samo 7 milijonov. Jasno je, da pod takimi pogoji Triestina ni hotela in tudi ni mogla pustiti igralce, ki ji bodo lahko tu pa tam koristili tudi v B ligi. Počakat i bo pač treba na ponovno otvoritev trga in ni izključeno, da bo moralo vodstvo tedaj pod silo razmer prodati Frigerija, da si lahko z izkupičkom nabavi vsaj dva nogometaša, ki bi bila sposobna igrati v B ligi.
Tik pred zaključkom «trgovanja» se je izvedelo, da se je Triestina domenila z Laziom za nakup srednjega napadalca Pintija. Vsota, ki jo je Triestina plačala, še ni znana. Kljub temu nakupu se lahko reče, da bo Triestina začela prvenstvo v B ligi s šibko enajstorico z nevarnostjo, da bo to stanje drago plačala.
JURIJ URŠIČ NA ODDIHU V GORICI
* 'S-iV S* ' ’ <
Goriški kolesar se pripravlja za svetovno prvenstvo
/z razgovora o njegovih dosedanjih uspehih
in bodočih načrtih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
PO ZAKLJUČKU PROFESIONALNEGA IN AMATERSKEGA T0URA
Zmagovalcu Anquetilu največ zaslužka
Te dni se je zglasil v
se je zgiasii v naSe» uredništvu goriški kolesar J Uršič, ki tekmuje v kategoriji letantov komaj tri leta, pa se J že krepko uveljavil v drzavn merilu na tem področju, zlasti zadnjem mednarodnem uspehu Bukarešti v Romuniji, kjer J
njegova ekipa dosegla prvo sto na 100 km dolgi krožni Pr0B dne 7. t.m.
«Prišel sem za nekaj dni ®3 oddih k svojemu očetu», nam J pojasnil Jurij in se ponosno » smehnil, ko smo omenili nlef’° zadnje uspehe v tekmi na kro meter «Vignola Guiglia» v ka e je potolkel hitrostni rekord safl> ga Baldinija, njegovo afirmacij pri dirki v Imoli in nazadnje daj še pomemben mednarodni speh v Bukarešti, kjer je v ve 1 . meri pripomogel italijanski e k zmagi in prvemu mestu. Z ta tekma je bila precej ostra, so v njej sodelovale ekipe iz . munije, Italije, Poljske, Bolgar je in Madžarske. Italijanska pa je prevozila 100 km dolgo P go v 2.17’21”, za 3’35” pred F® J sko, ki je prišla druga na cilj-
«Bil sem takrat v zelo d°b^ formi in tako sem se lahko >z
Določitev starostne dobe za nastop neodvisnikov
na amaterski dirki
PARIZ, 18. — Čeprav je letošnji Tour šel že v arhiv, ni komentarjev ne konca ne kraja. Tako v Franciji, kjer zaradi zmage Anquetila prevladuje splošno zadovoljstvo, kot v Italiji, kjer so vsi razočarani nad nastopom nič manj kot 52 Italijanov. V Italiji so pesimistično razpoloženi in ne vidijo izhoda iz krize, kamor je zašel kolesarski šport.-----------------------
' ”*	----'------------- ciji najmanj 4 milijone
Starejši se spominjajo časov, ko se je malo Italijanov udeleževalo te naporne dirke po francoskih cestah, a vsi ti so se vračali s precejšnjimi vsotami denarja v žepih. Danes pa je obratno: število je narastlo, dobička pa je malo in nekatere ekipe so se morale vrniti domov celo s pasi-vo. Vedeti je namreč treba, da stane vsak klub dirka po Fran-

V NEDELJ« 22. T. M.
Nad 180 udeležencev na dirki Trst-Opčine
Med nastopajočimi najboljši specialisti v vzponskih avtomobilskih dirkah
V juliju se vsako leto vrstijo v Italiji avtomobilske vzponske dirke. Po Bolzano-Mendola, Trento-Bondone, Cesana-Sestriere, je sedaj prišla na vrsto dirka Trst-Opčine, ki bo v nedeljo 22. t. m. zaključila serijo tovrstnih tekmovanj.
Po prijavah sodeč smemo pričakovati, da bo tržaška dirka ena
najbolj zanimivih in napetih. Do danes se je že prijavilo nad 180 udeležencev, kar predstavlja rekord. Poleg Italijanov se bodo dirke udeležili tudi tuji avtomobilisti .tako da bo tekmovanje i-melo mednarodni značaj.
Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 9 30, ko bo s Fora Ulpia-no startal prvi avtomobilist. Dir. ke se bodo udeležila vozila vseh kategorij od turistične pa vse do Junior. Naravno je, da bodo nastopila najbolj znana imena pi-
lotov, med katerimi naj omenimo samo italijanskega prvaka v kategoriji Sport Stango, dalje E-lia Zagata, Švicarja Wissela, ki bo nastopil za volanom vozila Ferrari 3000 in Ade Pace, ki bo tokrat nastopila ne samo z Giu-lietto SiZ, temveč tudi s trilitr-sko Ferrari, ki jo je tovarna v Modeni izrecno pripravila v ta namen. Ada Pace bo imela tako največjo možnost, da si zagotovi absolutno prvo mesto, a bo morala vseeno računati na Edoarda Lualdija, ki bo ravno tako na-
stopil z vozilom tovarne iz Mo dene ter na druge udeležence kot so Govoni, Val-Ever, Prinoth, Švicarja Bellasi in Moser, ki se bodo prijavili na start z avtomobili vrste Junior.
Dirke Trst-Opčine se bodo udeležili piloti iz sedmih držav in sicer Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Anglije, Švice in ZDA. Največje zanimanje vlada za nastop Švicarjev Bellasija in Moserja, ki sta zmagala na vzgonski dirki Cesana-Sestriere, dalje Angleža Robinsona in zmagovalca gorske trofeje 1961 Gastona Zana-rottija.
Zmagovalcem bodo na razpolago lepa darila, med katerimi je
težkih
frankov, od katerih morajo dva in pol izročiti še pred začetkom.
Največ je seveda zaslužil zmagovalec Anquetil, ki pa je ves svoj dobiček, približno 18 milijonov frankov, razdelil klubskim tovarišem. Anquetil ni zase orzai niti en Sam frank, toda zmaga na Touru mu bo prinesla 70 do 80 nastopov na dirkališčih, kar mu bo prineslo v žep več ah manj 35 do 40 milijonov frankov. Za Anquetilom sta največ zaslužila Poulidor in Van Looy, ki sta odnesla domov po sedem milijonov, medtem ko je Anglež Simpson obogatel za pet. Za italijanske ekipe pa je bil Tour precej skop. Philco je zbral nekaj več kot tri milijone, Carpano dva, Legnano poldrugi, Gazzola in Chigi pa sta se morala zadovoljiti z milijonom frankov.
Tudi v zvezi z amatersko kolesarsko dirko je bilo precej kii-tik in vse kaže, da bodo za prihodnje leto nekoliko spremenili pravilnik. Govori se, da bodo točno določili starost neodvisnih kolesarjev, ki se bodo prijavili za nastop na Tour de 1’avenir. Letos se je pokazala precejšnja razlika med neodvisnimi kolesarji Holandske, španske in Švice in amaterji, ki so sestavljali reprezentance večjega števila držav. Holandci so na primer osvojili sedem etapnih zmag posameznikov in šest ekipnih in to po zaslugi svojih neodvisnih kolesarjev, ki so že dolgo časa vajeni nastopati in tekmovati s profesionalci.
Kaže, da za amaterje ne bodo določili starosti, medtem ko bodo lahko neodvisni tekmovali na a-materski dirki po Franciji samo do 25 let starosti. Ta formula bo preprečila, da bi neodvisni kolesarji ki so v resnici skoraj pro-
zal; sicer pa sem pričakoval, ^
bo borba še hujša,» je P°?a'po. Uršič svoj uspeh v Bukarešti-vedal je tudi nekaj zanimivih sov iz tega mesta in o sreca oj z balkanskimi športniki. «Govo so mi o jugoslovanskih kolesar) ’
so mi o jugoslovanskih ----- .
Levačiču, Valčiču in drugih, tudi moje ime in moje uspeh® kar dobro poznali, čeprav tek jem šele tri leta».
Dejansko je Uršič v teh tlf^ letih dosegel lepe uspehe n» dirkah, ki se jih je udeležil » prej z ekipo Bartali-Rovis iz sta in potem z Vital iz Roma« j Komaj pred dobrimi tremi 1 je delal v mehanični delavni Vuga v Ul. S. Pellico v Gor^J sedaj pa že računa na udelez na dirkah za svetovno prvenst
eP
diletantov, ki bodo letos Pr^| . septembra v Saloju ob Gardsk
jezeru.
«Moj prvi cilj je prav ta
dii*9
in nanjo se sistematično priPraV ljam».
«Dobro, toda sedaj si ven«3 na dopustu,» smo pripomnili-
očitk^
pripravljam na
-.I	4 m «m •»«/»f'TTC
sil«’
«Ze res, toda tudi s pc- -se pripravljam na bodoče na ^ re. Saj bom imel tam močne meče in treba bo napeti vse za dosego uspeha».
t«-
Uršič je prepričan, da se ho
krat prerinil «v prve vrste» ^ se zanese na svoje dolge noge’ ^
so kakor nalašč ustvarjene ’a ,
trostne dirke na kronometer.
daj je že uvrščen v državno po, ki se pripravlja na to teK
vanje.
«Romunija je bila glede
prav dobra šola, ker smo se
tal®
o«1'1’
pomerili s številnimi mednarc ^
.ris11 _
mi dirkači. Res, da bodo p-- ^ Salò še močnejši naspiotniki.
dar me to ne plaši».
Tako je zaključil naš Jurij’
na tihem že računa tudi na v
vanje v Tokio in morda še

drugam. Tudi mi mu želim® je
f esion alci, p re m očn o previ a d ovali *1 „P°«	usPeha- Jj 2«
na tej dirki, ki je bila zamišlje- Pred fantom, ki ima kom»J
tudi pokal predsednika republike. | na izključno za amaterje. -3	1 let, odprta dolga pot.
©OCOOOOOOOOOOOOC^X^COOOOOOOOOOOOGOOOOoOCOOOOOOOCOOOOOOOOOOOCOCk^ooOOtX^	0O0O«O^
imel Njegoš prvega učitelja v,je srečaval na poti iz Kotora “*	“ “ ,‘I” -1—1	T- i-i—	*■- ’---*- *-■ — ■- "	• —	•	•	*	---
UMBERTO
URBANI
CETINJE
Na Cetinju, tem malem mestu, nekdanji črnogorski pre-stolici, se mi je najgloblje vtisnilo v spomin troje stvari: Cetinjski manastir, Biljarda in Lovčen.
V starem cetinjskem samostanu je pesnik Gorskega venca preživel mladost in prvih osem let vladanja od 1830 do 1838, dokler se ni preselil v palačo, ki so ji ljudje rekli Biljarda po prvem biljardu, ki ga je vladar kupil, da je včasih igral s prijatelji.
Na Lovčenu pa, in sicer prav na jezerskem vrhu, visokem 1657 metrov, že več kot stoletje počiva veliki pesnik v kapeli, ki si jo je dal sam sezidati in ki bo 1963 ob 150. obletnici njegova rojstva spremenjena v veličasten mavzolej, za katerega je naredil načrt nesmrtni Ivan Meštrovič.
Prvi cetinjski škof in metropolit črne gore je bil od 1484 do 1493 Visarion, in se je nastanil v cetinjskem samostanu,
ki ga je zgradil 1484 Ivan Črno-
jevič.
Tako je samostan postal sedež zetskih vladik, ki so po Vi* sarionovi smrti privzeli naslov črnogorskih in primorskih vladik.
Sedanja stavba samostana je zrasla v bližini starega, po Turkih razrušenega, in jo je začel graditi ustanovitelj dinastije Njegošev, ki je bil z imenom Danilo Petrovič Njegoš vladika od 1697 do 1735, in je bila dozidana za njegovega naslednika Save Ivanoviča Njegoša, vladike Od 1735 do 1782. Sledil mu je sveti vladika Peter I., po njegovi smrti 1830 pa je bil oklican za gospodarja črne gore nečak Peter II. Petrovič Njegoš. Vladika Dmiilo, glavni junak epa Gorski venec, imft mavzolej na Orlovem Kršu, ne daleč od samostana, od koder
je lep razgled na spodaj leže-
ie Cetinje in na okoli raztresene hiše.
V cetinjskem samostanu je
stricu Petru I. Ko mu je bilo dvanajst let, so dečka poslali v samastah. Savina v Hercegno-vem, kjer je hodil v šolo k menihu Josipu Tropoviču v Topli. Tretji njegov učitelj je bil od 1827 do 1831 srbski pesnik Sima Milutinovič Sarajlija (1791-1847)» ki je bil tudi tajnik Petra I.
Milutinovič, ki so ga šteli za naj večjega pesnika tistega čas, je prejel od kneza Miloša 250 tolarjev in s temi se je odpravil v Leipzig, da bi dal natisniti svojo Serbijanko. Na Nemškem se je spoznal z Jakobom Grimmom, s Herderjem, z Uhlandom, z Goetejem in s prevajalcema srbskih narodnih pesmi Gerhardom in gospo A-malijo Taloyjevo.
Knez Miloš ga je potem vabil v Srbijo, a Milutinovič je raje šel na Cetinje, kjer se je prikupil Črnogorcem in zlasti mlademu Njegošu.
Kakor omenja moj prijatelj in črnogorski , pesnik Trifun Gjukiq ki je s .svojo knjigo o Njegošu «Na’ Orlovem Kršu» obogatil vrsto biografskih romanov, je bil pesnik Sima Milutinovič svojevrsten čudak, ki
na Cetinje. Tako je ob prvem srečanju objel in poljubil tudi svojega učenca Rada Tomova Petroviča Njegoša ter prerokoval : «To bo črnogorski Ahil in Orfej, a jaz bom iz njega napravil gpartanca in ga bom naučil, da bo prenašal lakoto, žejo in vse druge junaške napore.» U-čitelj in učenec sta potlej bosa hodila po neprehodnih lov-čenskih prepadih.
Preden se lotimo obiska Njegoševega muzeja v Biljardi pod strokovnim vodstvom muzejskega ravnatelja prof. Milutina Plamenca, se pomudimo na kratko v samostanu, kjer nam pop Mihajlo Garivoda pokaže cerkev, celico svetega vladike Petra I., zakladnico, dragocene listine in zgodovinske spominke velike vrednosti in kjer z nami igumam Filaret Kaprivi-čič prijazno pokramlja v obed-niči, v katere koncu se za božič vžiga čok v kaminu, kakor se je delalo za časa Njegoša, kakor da bi hoteli ohraniti za večno božični prizor vladike Danila in osemdesetletnega slepega igumana Stefana.
Ko je leta 1951 Črna gora proslavljala stoletnico smrti velikega pesnika, so palačo Bi-
je objemal in poljubljal na če-|ljardo popravili in so ob zuna-lo VSe Črnogorce, s katerimi se 1 njih zidovih zopet pozidali šti-
ri stolpe, ki so bili porušeni ob začetku prve svetovne vojne.
Stoletnico je poudaril tudi sijajni Njegošev album, ki ga je izdala Narodna knjiga s Cetinja. V prikazu albuma pravi uredniški odbor: «Vse življenje je Njegoš grmel proti tiranom in dokler bodo na svetu tirani in tiranije, dokler v človeških srcih ne bo ugasnilo hrepenenje po svobodi in boljšem življenju, nam bo on blizu in drag: on bo pesnik naših teženj.»
Album me v mislih prenese na Cetinje in me spominja podob in predmetov, ki mi jih je pokazal prof. Milutin Plamenac. Najstarejšo sliko, ki predstavlja vladiko v posvečenih oblačilih ob priliki posvetitve je izvršil v Petrogradu 1833 ruski slikar Morgunov. Drugo vladi-kovo sliko, tudi to v duhovniških oblačilih, je naslikal v Trstu 1837 slovenski slikar Josip Tominc. Njegoš v črnogorski narodni noši z oboroženimi možmi svoje osebne straže je slika Avstrijca Augusta Oro-na in je bila najbrž narejena 1839, ko se je določevala meja med Črno goro in Avstrijo. Krasna slika, ki predstavlja
ja. Iz istega leta izvira slika, [ iz kamenja, bi ga bil nakoval Grlice je bil že omenjeni ^
~	.......... IrlaHnllr nimilriio MilnlcOVi® j
ki jo je naslikal na Dunaju že veliko.»
Bes.
Ko se je spomladi 1851 Njegoš vračal iz Italije prek Dunaja, ga je Jovanovič fotografiral in ta fotografija je služila za izdelavo zadnjega portreta.
Ivan Meštrovič je izdelal doprsni kip 1933 po naročilu nekega odbora, ki se je ustanovil v Beogradu, da postavi pesniku spomenik.
Orožje, ki ga vidimo danes v Njegoševem muzeju, je del zbirke iz Njegoševe delovne sobe v Biljardi in je bilo v bojih zaplenjeno Turkom.
Svetinja za vojaško hrabrost z grbom kneževine in z napisom «Vjera sloboda za hrabrost» je bila ustanovljena 1841. Iste besede in spodaj Cetinje 1851 se berejo na svetinji s podobo kosovskega junaka Miloša Obiliča, ki mu je dodeljena tolikšna slava v Gorskem vencu, in to je najvišja črnogorska počastitev za vojaške zasluge.
Med bivanjem v Neaplju je ob neki veseli večerni prireditvi, na kateri se je zbral cvet neapeljskega plemstva, Njegoš odgovoril gostitelju in lastniku vile Rotschildu na vpra-
vladiko v letu 1847, je delo du-1 šanje, če se v Črni gori kuje najskega umetnika Prinzhofer-1 denar : «Ko bi se mogel kovati
Prvi črnogorski denar je bil po vsi priliki zlati perun, katerega pa je ostal le model. Bolezen in kmalu nji sledeča smrt sta vladarju preprečili, da bi izkazal čast in veljavo Jupitru slovanske mitologije, kupil pa je ob prvem potovanju v Benetke železno blagajno. To je zaupal Hercegovcu Dimitriju Milakoviču, svojemu tajniku, ki je bil imenovan 1837 za prvega zakladnika črnogorske države.
Njegoš je bil tudi prvi črnogorski vladar, ki je ob začetku svojega vladanja podelil potni list državljanom, ki so se odpravljali v tujino.
Najvažnejše pa je to, da je Njegoš 1834 ustanovil prvo o-snovno šolo v samostanu Dobr-ska Celija v Dobrskem selu blizu Cetinja. Iz tega leta je prišla iz tiskarne, ki jo je ustanovil na Cetinju, njegova zbirka pesmi Pustinjak cetinjski.
Dve leti pozneje je izšel iz metropolitske tiskarne Srpski bukvar, iz katerega naj bi se mladež učila brati in pisati. V isti tiskarni se je od 1835 do 1839 tiskala Grlica, prvi črnogorski koledar z zgodovinskimi [ in literarnimi spisi. Izdajatelj 1
kladnik Dimitrije MllakoVi-- j ta se je predstavil na strani : Ordena Sv. Vlad'111 4 og stepena Kavaler.
V Njegoševem muzeju ^ knjižnici Petra I. in Petra ^ vsa pesniška Njegoševa del® ^ razne izdaje Gorskega venC®’ajti je bil prvič tiskan na Du**,vo-1847. Tu se hranilo tudi P‘^j-di v skoraj vse evropske 1 {Cr ke. Prof. Plamenac me ie sil, naj podpišem izvod ** jji izdaje italijanskega prevod* t.
O»« U	«fnblann 01
ga je postavil v stekleno .
-	a I93
Občudoval sem tudi
ro k prvi izdaji iz leta
plomi. ki ju je vladiki ‘""ti-sveti ruski slnoed: prva skana na svili in je iz leta ‘ ti ko je bil Njegoš posvečen -0 vladiko v Petrogradu, z „tr iz leta 1844 se priznava vanje vladike za metroo 5« Z neko diplomo iz leta pesnik imenuje za častneg® vina društva ljubiteljev Z?° jjjl ne in starin v Odesi, let® pa mu je bila podeljen® ^ čast s strani Društva za,ve^' dovino in starine na uf'i0i«e v Moskvi. Toda od te din* $ ki se je izgubila, je ost»1 mo spremno pismo.
<Nadaljevanje *
m mDnTFUI-HI k TI TFIEFON 03-«n» IN 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 - UPHAVA: TRST - UL. SV. * RANCISKA št. 21) - Tel. št. 37 338 ~ NAROČNINA: mettitta 650 Ur. - Vnaprej-LREUNISl VO: TRST - UL. MONTECLHI b- l. TBLEFOlN «4J0*. IN	^ 9 J i Nedeijska: posamezna 40 din, letno 1920 d,n, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-6374 - Za FLRJ: A D IT. DZS. L)Ub ^
letna 1800 I r pnMi M,i fl2a tek"4i	Prl Narodn, bankt v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100, f.nančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. 3 Mali oglasi 30 lir beseda. - V.t -1.1 « naročat« nr, upr»
Val oglati ae naročajo prj upr®
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Poi
A
1
da:
je
zac
ski
ras
zb<
2a
v
mt
se
dn
Pri
Čil:
s
«o
op,
sla
Co
sta
tal
Pr:
Pe
Pri
sti
ta
tet
ne
Pa
ite
se
eie
vsi
Pa
«il
»it
«01
Po
sta
ril
Ì
»k.
o«
«h
Po
»e
?o
iii
»ii