161. številka, Ljubljana, soboto 17. julija. XIII. leto, 1880.
SLOVENSKI NAROD.
^*J"w d.an»1i1tv*emrFftl ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avitro-ogerske dežele za celo leto 16 mL za pol leta 8 A ia četrt lota 4 gUl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 jrhl., za četrt leta 3 *]d. 30 kr., za en mesec 1 ffld, 10 kr. Za pošiljanje na dom M računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol.di in m dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta I pld. 60 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gokt. - Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr.? če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se triknit ali večkrat tiska. Dopisi naj se iivole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmauovej hisi It. 3 gledališka stolna". Opra v niš t v o, na katero naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmauovej hisi.
^_—______________________________
Slovenščina v duhovenskih uradih.
Iz Ptuja 8. julija. [Izv. dop.| Letos radostno, vsaj navdušen poročam o duhovenskej skupščini vrši vsej se dne 5. julija V Ptuju. Zapisnik sestavljen je vsled glasovanja v slovenščini, in vsa razprava tekla je v našej domačej besedi tako, ka nij bilo slišati tevtonskega glasu inače nego jedino pri čitanji poro te valnih izdelkov, g. M. Meško zložil je svojo nalogo v naščim. Po opravljenem dnevnem redu in stavljenih nekih nasvetih čital je prečastni gospodin prvosednik naslednjo resolucijo: „ V e 1 e e a s t n a d u h o v e n s k a skupščina zbrana iz dekanovine Ptujske, Velikonedeljske in Završke dne 5. julija 1880 v Ptuju sklenila je, mahoma poslati prošnjo na visoko e. k. ministerstvo za bogočastje in nauk, da odstrani protizakonito minister-sko naredbo od dne 22. februarja 1872 velečo, ka pač nij vzroka odstopiti od dosedanje navade uradovanja, to je, ka se ne sme slovenskiuradovati, — in ista skupščina zahteva, da visoka c. k. vlada v soglasji z ustavo Od dno 21. decembra 1867 § 19. naročito izreče, ka se sme uradovati, recimo od dne 1. januarja 1881, pri vseh župnih uradih na Slovenskem v slovenščini kakor na Hrvatskem v hrvaščini." Predlagatelj B. Kaić priložil je podkrepu razve razlogov navedenih v „Slov. Nrr." od dne 3. julija tudi to, ka naše slovensko svečeništvo uživa dandenašnji pri ljudstvu brezpogojno zaupnost, ker narod razvideva, ka dušni voditelji oijso sleparji, nego delajo vselej pravično, pošteno in koristno onim, mej katerimi, za katere in od katerih žive, in drugače kot vestni, narod resno in iskreno ljubeči spametniki delati ne morejo in ne smejo. Sedaj se omajajo politiške in narodne razmere, dolžnost sve-čeniška torej je prvo kolo igrati, ter porabno in brez strahu jasno svetiti z glasovitim vzgledom svojcem; ako se po vsej pravici zahteva od raznih posvetnih uradov, da se lote materinščine, koliko več treba je isto terjati od našega svečeništva, katero je po izbor narodno, in — ponosno naglašujem — povse zmožno slovenščine v besedi in pismu, da lehko točno in sijajno odgovarja temu dičnemu pozvanju brez težkoč in ovirov. Letos slavi se tisočletni spomin obrednega jezika slovanskega; potrjenega po njegovej svetosti Ivanu V11L, stavimo si stalen spomenik s tem, ka zahtevamo od visoke c. k. vlade naš jezik v župnijskih in stolniških uradih. K temu nas izredno osrčuje in navdušuje preugodua prikazen dogodivša se dne 27. junija 1880 v Rimu, kjer je bila poslavljena tisočletnica slovanskega
bogoslužja s tem, ka je v slovanskem jeziku mašo maševal častni otec Ivantevič, mladi klerici vzeti iz „Propagande" pevali so slovanske pesni; prisotstvovalo je več Rimljanov, a nije-den nij se spodtikal na slovanskem bogoslužji. Pri slovesnem obedu nazdravil je prečastni g. kanonik Cručič Levu XIII., „koji je veoma radostno primio viest ob ovoj svečanosti, pni s daleka možda mislio zabraniti slovansko pjevanje u cerkvi u Rimu. Dodao je prečastni i učeni kanonik, da pape u obče nisu bili protivnici slovanskoga bogoslužja, već su mu pravi protivnici negdje drugdje bili," Gospoda! pri pre stolnici rimskega papeža vršila se je slovanska maša in glavar vsega katoljštva radoval se je jako te svečanosti, kaj bi torej v našej jugo si o van s kej domovini oviralo vsestvar-nika, odkupitelja in duha tolažnika v mašnej daritvi Čestiti v naščiniV
Ta prijetna dogodba naj nas podbuja ne-trudoma na to delati, da se slovenščina povzdigne na slavno pozorišče duhovenskih ure-dov, vsaj zakon to dovoljuje, a samo neprijazna uprava nam nasprotuje.
Ne da se pregoreti, da ne naznanim, ka so mej podkrepljanjem lesketale se iz blagih očij solzice kakor prezorni biseri. Po daljnih razgovorih bila je navedena resolucija soglasno od vseh 32 pričujočih svečenikov sprejeta. — Slava prečastnemu g. proštu M. Modrinjaku, kateri je izključivo vodil vso obravnavo slovenski, in najbrže je ta vredni dostojenstvenik prvi narekoval zapisnik v slovenščini pri takih skupščinah; živel zdrav in krepak na mnogaja leta, da vidi poprav in prerod naših sedaj še kukavnih razmer in srečnejšo bodočnost Slovenstva. Slava tudi častnim skupščinarjem, kateri so osvetljali si lice pred slovenskim svetom. Bratje slovenski svečeniki! „nasle-dujte primer naš ratu sad u tom." — Ta den je, kakor trdno upamo, na vso bodočnost pokopano za slovensko duhovenstvo našega kraja izdelavanje konferenčnih nalog v Lutrovem jeziku, ki naj počiva mirno in spava sladko neprebudljivo spanje. Amen.
Iz deželnih zborov.
Kranjski dežel u i zbor.
(14. in zadnja seja dne 13. julija.)
Poslanec Navratil izroči prošnjo občine črnomeljske za podporo naprave vodovoda. Prošnja se izroči gospodarskemu odseku.
Vrši se volitev jednega namestnika deželnega odbornika iz vrste poslancev kmetskih občin namesto dr. Toklukarja, ki se je odpovedal. Izvoljen je z vsemi glasovi proti jednemu poslanec Grasselli, kateri izjavlja, da prevzame to mesto.
Postava za povzdigo ribištva in postava za požarno čuvarstvo in požarni red odobre se v tretjem branji.
Poslanec Grasselli poroča v imenu finančnega odseka o predlogu deželnega odbora glede naprave novih bolnišnic in udeležbe občin pri bolniških troških.
Poročevalec pravi, da je to vprašanje jako velike važnosti, kajti bolniški troški so narast li uže na 120.000 gld. na leto. Vprašali so se drugi deželni odbori, kako se pri njih ravna in poizvedelo se je, da 6 dežel plačuje vse troške, v osmih deželah pa občine povračajo nekoliko troškov; na Goriškem pa plačajo vse troške občine. Gotovo je, da dajejo nekateri Županje pri tej stvari veUko potuhe, ker kaj lehko izročajo ubožne liste, akoravno bi mnogo bolnikov lehko plačevalo sami zase. Treba bode tedaj pomisliti, ali bi ne bilo umestno navaliti nekoliko troškov za bolnike občinam, da se bode nekoliko omejilo izdavanje ubožnih listov od stranij občin, ki jih dajejo skoraj vsakemu. Poročevalec tedaj nasvetuje, naj se deželnemu odboru naroČi obračati na ta predmet vso pozornost in v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru na drobno poročati, ali bi občine ne plačevale nekoliko bolnišnih troškov, da bi ne izdavali ubožnih listov vsakemu.
Predlog se sprejme.
Izroči se prošnja občine Krško, naj bi se delalo na to, da se napravi postava, katera določuje, da se imajo pri elementarnih škodah odpisati davki. Ta prošnja se izroči deželnemu odboru v poročanje.
Poslanec Grasselli poroča o proračunu za leto 1880 in nasvetuje:
1. Slavni deželni zbor naj blagovoli potrditi
a) v proračunu bolnišnega zaklada potrebščino G3.982 gl. 12 kr., zaklado 10.565 gl. 52l/a kr.;
b) v proračunu porodnišnega zaklada potrebščino 4332 gl. 72 kr., zaklado 825 gl. 60 kr.;
c) v proračunu najdenišnega zaklada potrebščino 13.821 gl. 44 kr., zaklado 518 gl. 20 kr.;
d) v proračunu blazuičnega zaklada potrebščino 33.980 gl. 54 kr., zaklado 3202 gl. 88 «/a kr.
2. Slavni deželni zbor naj sklene, da j o deželnemu odboru nalog, se slavnim mestnim zastopom ljubljanskim takoj stopiti v dogovor zaradi nakupa mestne ledenice, in to dogovarjanje pospeševati tako, da bode moti še letos graditi novo ledenico, če ljubljanskega mesta kupni pogoji ne bodo ugodni deželi.
3. Slavni deželni zbor naj naroči deželnemu odboru, skrbeti za to, da se bodo deželnih dobrodelnih naprav upravni uradniki v
svojem poslu skupno z zdravniki vozili na Studenec.
Odobri se.
Poslanec Grasselli nasvetuje : Slavni deželni zbor naj za leto 1881 blagovoli odobriti:
a) v proračunu bolnišnega zaklada potrebščine 63 841 gl. I Vi kr-, zaklade 9860 gl. 81 kr.;
b) v proračunu porodnišnega zaklada potrebščine 4382 gl. 72 kr., zaklade 735 gl. 60 kr.;
c) v proračunu najdenišnega zaklada potrebščine 11.696 gl. 44 kr., zaklade 358 gl. 20 kr.;
d) v proračunu blazničnega zaklada potrebščine 34.995 gl. 54 kr.f zaklade 4147 gl. 89 kr.
Odobri se.
Dr. Schrev poroča v imenu finančnega odseka o proračunu stavbenega zaklada za blaz-nico in nasvetuje:
1. Za 1. 1880 iznaša potrebščina 72.057 gl. 67 kr., dohodki G22 gl., tedaj je primanjkljaja 71.455 gl. 67 kr.
2. Za 1. 1881 iznašajo potrebščine 5896 gl. 4 kr., dohodki 706 gl., tedaj je primanjkljaja 5190 gl. 4 kr. ■
3. V pokritje primanjkljajev:
za leto 1880 z    .   .   .   11.520 gld. 67 kr.
n     »    1881 „     .    .    .      5.190    „      4 „
skupaj s......161710 gld. 71 kr.
se pooblastuje deželni odbor, zastaviti začasno, ako je treba, ono število k prvotnemu premoženju deželnega zaklada spadajočih obligacij, ki se potrebujejo v ta namen, da se vzame na posodo posojilo v znesku 16.710 gld. 71 kr.
4. Deželnemu odboru se nalaga, pridobiti sklepu zarad zastave pod točko 3. zaznamovanih obligacij najvišje potrjenje.
Odobri se.
Poslanec dr. Schaffer poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje sledeči načrt postave, s katero se dopolne* naredbe zadevajoče postavne določbe v gospodarstvu mestne občine ljubljanske in druzih občin kakor tudi okrajnih cestnih odborov na Kranjskem, potem glavnega odbora za obdelavanje ljubljanskega mahu zavoljo priklad k neposrednim (pravim) davkom:
S privolitvijo deželnega zbora Moje voj-vodinje Kranjske ukazujem v dopolnitev postav dne 13. maja 1. 1876 dež. zak. št. 10 — dne 17. februarja 1. 1866 dež. zak. št. 2 § 79, — dne* 5. marca 1. 1873 dež. zak. 8t. 8 § 8 —- in dne 23. avgusta 1. 1877 dež. zak. št. 14 § 37, tako-le:
§ 1. Od prvega januarja 1. 1881 začenši imajo po navedenih postavnih določbah tisti odstotki (procenti), nad katere ljubljanski ob Činski  svet  in odbori  drugih občin, potem okrajni cestni odbori na Kranjskem, kakor tudi glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega mahu ne smejo vpeljati prikladov k neposrednim (pravim) davkom brez dovoljenja, bodi si de želncga odbora, bodi si deželnega zbora ali pa brez deželne postave, veljavnost za celo predpisano svoto teh davkov, tedaj zlasti za redni znesek z vsemi cesarskimi prikladami vred pri hišnorazrednem in pri davku od hišnih najem Sčin, pri pridobnini in pri dohodkarini.
§ 2. Ta postava ima veljati z dnevom Bvojega razglašenja.
§ 3. Mojemu ministru notranjih zadev in Mojemu fiuanČLemu ministru zaukazujein, iz vršiti to po.-tavu.
Baron Apfaltrern nasvetuje, naj bi se ve ljava te postave omejila samo na 1. 1881.
Zbor temu pritrdi in postavni načrt sprejme.
Vesteneck nasvetuje v imenu finančnega odseka sledeče:
1. V pokritje primanjkljaja v deželno-zbornej seji dne 28. junija 1. 1880 odobrenega proračuna normalno-šolskega zaklada za 1. 1881 v znesku 183.759 gld. 27 Va kr. pobirala se bode 1881 1. 15% priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi cesarskimi prikladami vred, pri hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini.
2. V pokritje v deželno-zbornej seji dne" 28. junija 1. 1880 določenega doneska k zemljiško odveznemu zakladu za 1. 1881 v znesku 208.000 gld., ki se mora nabrati od priklad na neposredne davke, pobirala se bode 1881 1. 15°/0 priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti od rednega zneska z vsemi cesarskimi prikladami pri hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini.
3. Za slučaj, ko bi se vtegnila zdatno pre-meniti podloga glede priklade za gruntni davek za 1. 1881., pooblastuje se deželni odbor, dogovorno s politično oblastjo, na podlagi vsled tega spremenjeue skupne svote vseh neposrednih davkov s cesarskimi prikladami vred za normalno-šolski in za zemljiško-odvezni zaklad dovoljeni procent za vsacega po 15°/0 spremeniti v oni procent, ki bi bil primeren spre-menjenej skupnej svoti teh davkov.
4. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti v smislu točke 3. dogovora dne 29. apr. 1. 1876. (drž. zak. št. 72) privoljenje deželnega postavo-davstva, da se za I. 1881. za kranjski zem-Ijiško-odvezni zaklad določena 20 "/„ priklada na neposredne davke s po cesarskem patentu od 10. oktobra 1849. 1. (drž. zak. št. 412) ukazano tretjinsko priklado vred zniža na 15 °/0 pri klado k celej predpisane j svoti vseh nepo-srednik davkov, tedaj zlasti k rednemu znesku z vsemi cesarskimi prikladami vred pri hišno-razrednemu in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini.
5. Deželnemu odboru se naroča, zauka-zati občinam, okrajnim cestnim odborom in glavnemu odboru za obdelovanje ljubljanskega mahu, da sklenejo svoje priklade na nepo sredne davke za 1. 1881. z ozirom na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti z ozirom na redni znesek z vsemi cesarskimi prikladami vred pri hišno-razrednem in pri davku od hišnih najemščin, pri pridobnini in pri dohodkarini, ter pri dovoljenji večjih priklad ravno tako ravnati, dalje od deželnega zbora za 1. 1881. uže dovoljene priklade na davke v tem smislu na primeren procent preračunati, in če bi pri tem pokazali se odlomki glede" procenta, postaviti procent na prihodnjo višjo stopinjo.
6. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepom pod točko 1, 2, 3, 4 in 5 Najvišjega potrjenja.
Vse to se brez ugovora odobri. Vesteneck poroča o proračunih za 1. 1880 in 1881 in nasvetuje:
1. Skupna potrebščina deželnega zaklada v I. 1880 v znesku vd 384.268 gld. 381 kr. in skupni zaklad v znesku od 105.086 gl. 2 kr. se potrdi.
2. Za potrebno zalogo primanjkljaja v znesku od 279.182 gld. 36*/» kr. je za 1. 1880.
a) 20°/0 priklado na vse direktne davke, iz-vzemši doklado za vojaščino in
b) 20% priklado na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa pobirati.
3. Iz končnega zaostanka od 4339 gold. 64Va kr. naj se troški dovoljenih stavb v Studencu in v bolnišnici v Ljubljani predplačiloma poplačajo.
4. Deželnemu odboru se naroča preskrbeti Najvišje dovoljenje za sklep pod 2.
1. Skupna potrebščina deželnega zaklada v 1. 1880 v znesku od 395.954 gl. 25Va kr. in skupni zaklad v znesku od 108.302 gl. 82 Va kr. se potrdi.
Za potrebno zalogo primanjkave v znesku od 287.651 gld. 43 kr. ima se za leto 1880 pobirati:
a) 15"/o priklada na celo predpisano svoto vseh neposrednih davkov, tedaj zlasti glede* hišnoraznega in davka od hišnih najemščin in glede pridobnine, dohodkarine z vsemi prikladami vred;
b) 20°/0 priklado na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta od mesa.
3. Za slučaj, ko bi se utegnila zdatno premeniti podlaga glede priklade za gruntni davek za leto 1881 pooblastuje se deželni odbor, dogovorjeno se c. kr. politično oblastjo na podlagi vsled tega spremene skupne svote vseh neposrednih davkov s cesarskimi prikladami vred za deželni zaklad dovoljeni procent (15%) spremeniti v oni procent, ki bi bil primeren spremenjenej skupnej svoti teh davkov.
4. Deželnemu odboru se naroča, preskrbeti Najvišje dovoljenje za sklepa pod 2 in 3.
Nadalje nasvetuje isti:
a) Deželnemu odboru se dovoli, da I. 1880 in 1881 za posebno potrebne ceste v deželi, katerih izdelovanje je silno, lahko daje iz svote 25.000 gld., katera se mu zato dovoli, subvencije okrajnim cestnim odborom, ki pa posamič ne smejo presegati svoto 1000 gold. in katere ima deželni odbor, pri prihodnjem deželnem zboru opravičiti.
b) Deželnemu odboru se naroča preiskavati ali bi ne bilo ceneje za deželni zaklad, ako bi se za pisarniške potrebščine pri deželnih uradih ne dajalo pavšalov, ampak ko bi se po drugem poti skrbelo zatOf
c) Deželnemu odboru se naroča, naj gleda na to, da bode igriška hiša (ballhaus) več na leto donašala.
d) Deželnemu odboru se naroča, preiskavati s kakšno pravico so šole v deželnem lice-jalnem poslopji in delati na to, da se to poslopje državi proda ali pa tako ustanovi, da bode več dobička deželi donašalo.
e) Slavni deželni zbor naj naroČi deželnemu odboru, brez odloga ukreniti in dognati česar treba, da se zastanki norišnega zaklada kolikor mogoče izterjajo, take terjatve pa, o katerih se brez dvoma izkaže, da nij moči jih izterjati, odpušče definitivno.
f) Slavni deželni zbor naj sklene, da je deželnemu odboru nalog, v poročilu o sve-jem delovanji vsako leto navajati, v katerih slučajih se je redna oskrbovalna taksa izjemoma znižala, da deželni zbor to znižanje potrdi.
0 proračunu za  leto 1«80 in 1881 in o teh predlogih prične se generalna debata. (Dulje pri h )
Politični razgled.
ft O t ril || |«» «I«»K«»I<».
V Ljubljani 1(1. julija. Poročali smo, da je cloleiif c-avstrlj-
#ikl deželni zbor sklenil, da stari deželno-JtbOftM sklepi se ne smejo cesarju predložiti v sunkcijonovanje. Kako pa vlada o tej zadevi misli? Na to vprašanje odgovarja oficijozni „VViener Abendpost", da vlada tega sklepa deželnega zbora dolenje-avstrijskega ne bode predložila cesarju v potrjenjo, ker je nrpo treben. Centralistom je ta odgovor spet naložil novib skrbij.
Deželni /ln>r tirolski konča denes seje; nižje avstrijski je sklenil včeraj; gališki traje še do 24. t. ni. Oficijozni in ustavoverni listi se kregajo, ali so imele obravnave deželnih zborov kaj upliva na obstanek Taaffejevegn ministerstva ali ne. To je gotovo: škodovale mu nijso ni malo ne.
Vmtilfe drJuve.
llolfrarskemu narodnemu sebranju bode baje predložila vlada novo vojaško postavo. Deželni brambovci dobe ruskih oficirjev in je doslej v bolgarsko armado vstopilo 200 ruskih podčastnikov in 34 častnikov. Deželna bramba ima 120.000 mož. V Tuli in Moskvi pa je bolgarska vlada naročila 80.000 pušek in četiri baterije. V bolgarsko armado pa baje da še vstopijo iz ruske armade: 1 general, 8 polkovnikov, 14 polkovniških častnikov, 26 majorjev, 44 stotnikov, 78 nadčastni-kov, in 112 Častnikov.
Tudi v "Vsliodnjej Itmiielijl so se začeli ozirati okolo, kako visoko število narodne vojske se more na noge spraviti. Preračunilo se je, da za slučaj vojske mej Turki in Grki Vshodnja Rumelija lehko zbere 24.000 vojakov, ki bi se združili z bolgarsko armado.
V Parizu je Gre\y pri narodnej slav-nosti 14. julija ogovoril poveljnike francoske armade, predno da je pričel nove zastave razdeljevati ; pri tf*j priliki so bili navzočni skoraj da vsi francoski dostojenstveniki. Vsako zastavo so sprejeli jeden polkovnik, jeden stotnik, barjakar, jeden podčastnik, jeden korpo-ral in trije vojaki. Vsa slovesnost se je mirno in dostojno zvršila. Zvečer je bil ves Pariz razsvitljen, radost velika. — Novine slave utr-jenje republike in morajo priznavati lepi državni razcvet Francije v zadnjem desetletji.
Dopisi.
Z Gorenjskega 8. julija. [Izv. dop.] Mnogo se je uže pisalo in slišalo zlasti iz deželnega zbora o novej postavi, b katero nas hoče osrečiti nemška „liberalna" stranka, resp. zastopniki petih procentov naše dežele v deželnem zboru kranjskem, namreč: odprava du-hovenske bire v naturnih pridelkih in plačevanje v denarjih. Naložiti se nam hoče s to postavo zopet nov denarni davek, (kakor da bi ga imeli zdaj premalo!) kateri, enkrat potrjen, bi se od davkarij gotovo brez prizana-šanja in usmiljenja izterjeval, kakor vsi drugi davki.
Da je taka postava za kmetovalce nepotrebna in škodljiva, to je jasno. Ako bi oni gospodje, kateri to postavo nasvetujejo, količkaj poznali razmere mej nami kmeti in mej duhovenstvom, gotovo bi take postave priporočati ne mogli, če imajo še piko poštenja. Oni gospodje poslanci nemškutarske stranke, kateri so bili v mestih in trgih izvoljeni, namreč od uradnikov in jednakih — hočejo nam kmetom jedno postavo skovati, za katero jih nig-dar nobeden kmetovalec prosil nij!
Kadi bi mi vedeli, kje je tisti bolj „prebrisani del" ljudstva na Gorenjskem (po poročilu g. dr. Schreva), kateri bi se bil za to postavo izrekel! — Slehrni lahko previdi, da kmet gotovo lažje in rajši plačuje z naturnim
pridelkom, kakor z denaijem, katerega ta teško •lobi, in ako bi kateri kmetovalci bili, da bi hoteli biro v denarjih plačati, prepričan sem, da se nobeden duhoven temu protivil ne hode in lahko se bo ta bira plačala v denarjih brez postave, brez d a v k a rije in brez r u b e ž n i in brez jednakih dobrot. Š.
Iz lo«)iiUe«a okraja 9. julija. [ Izv. dopis.] Učitelji tukajšnjega okraja so imeli 7. t. m. svojo letošnjo skupščino v Dolenjem Lo gatci. Ob 10. uri so se zbrali vsi učitelji razen dveh v šolskej sobi. Počastil jih je tudi okr. glavar s svojo navzočnostjo.
G. šolski nadzornik pozdravlja došle gg. učitelje in učiteljice v primernem govoru, imenuje g. Dermclja, nadučitelja iz Cerknice, .a svojega namestnika in nasvetuje volitev dvth zapisnikarjev, za katera sta bila gg. Repič in Žirovnik per nclamatiouem izvoljena.
Posamezne točke dnevnega reda so se vršile v splošno zadovoljnost. Razen dveh referatov predavalo se je vse v slovenskem jeziku. —
Po tem so se vršile volitve. V stnlni odbor so bili voljeni gg. Benedek, Božič, Dermelj, Ribnikar. V okrajni bukvarnični odbor gg. Kleč, Mandeljc, Treven, Žvagen.
Došlima telegramoma od zbranih učiteljev v Postojni in KoČevji se je telegrafično odzdravilo. Mej posameznimi nasveti je bil predlog g. Dermelja, da se uvede Abecednik, kateri sta izdala gg. Razinger in Žumer, sprejet s pristavkom, da se pisava pri novej izdaji popravi.
Končno se zahvaljuje g. predsednik pričujočim gg. učiteljem in učiteljicam za njih trudapoluo delovanje na šolskem polji in konča zborovanje s trikratnim živio na cesarja, na kar se cesarska himna zapoje.
Pri skupnem obedu vršile so se razne napitnice in popovale slovenske pesni.
G. R—arju bi pa svetovali, naj se v prihodnje proti svojemu kolegu bolj taktno vede.
Domače stvari.
— (Iz Maribora) smo dobili včeraj telegram, da je dr. Duchatsch svoj mandat kot državni in deželni poslanec odložil. 1'zroki tega koraka se ne navajajo, tudi „Slovenski Gospodar", ki nam je ravno došel, o tem še nič ne ve. Če se ta novica potrdi, ne bi bilo teško v tej mestnej skupini kandidata voliti, ki bi zdanjej vladi ne bil neprijazen, samo h o te t i je treba.
— (Novi notarji na Kranjskem.) Zadnja „Wiener Ztg." prinaša v oficijalnein delu vest, da je pravosodni minister imenoval za notarje na Kranjskem : Janko Kersnika za notarja na Brdu; Florijana Konschegga za notarja v Kranji in penzijoniranega okrajnega sodnika Josipa Kotzbecka za notarja v Ilirskej Bistrici.
— (Pod Tivolijem pobiti študent) Švigelj, o katerega nesrečnej osodi smo včeraj poročali, sicer še nij umrl, vendar se dvomi, da bi okreval, in če tudi okreva, zelo bi bilo bati se, da ostane vsled ran na možganih slaboumen. Zdnj se zave le na pol, vidi vse po dvoje, spomin je izgubil, ne ve ničesa, kaj je prej bilo. — Pravijo, da so žandar j i poboj -nike, tri ljubljanske postopače, uže prijeli. — Jako neumno se nam zdi, da pri tej priliki obadva nemška dnevnika, ki v Ljubljani izhajata, grajata le Šišensko občino, da premalo policajuje okolo Tivolija. Kako bi mala občina Spodnja Šiška do tega prišla, zdrževati tako policijo, kakor jo je treba za trope pod-
tvolskega potepuhovskega prebivalstva, ki »e v-e iz Ljubljane rekrutira! Za to je le e. kr. okrajno glavarstvo sposobno, ker le ono ima žandarmerijo in druga potrebna sredstva, mala kmetska občina tu sama ne more nič in nij dolžna.
— (Letno poročilo ljubljanske višje realke) za leto 188') kaže, da je ta zavod obiskavalo 240 učencev mej temi je bilo 112 Slovencev, 2 Srbo-IIrvata, 1 Čeh, 101 Nemec, 22 Lahov, 1 Magjar, 1 Francoz. V direktorjevem poročilu beremo na strani 41, da je naučno ministerstvo z naredbo od 8. maja 1880 ukazalo, da je odslej si o v en sk i j ez i k za vsacega obligaten predmet, kdor se je pri početku kot rojen S l o v e n ec oglasil. — Nij li žalostno, da se je moralo v Ljubljani še le 1880 kaj tacega ukazovati!?
— (Na višjej gimnaziji v Novem mestu) je bilo v minolem šolskem letu 164 dijakov, mej katerimi je bilo 154 Slovencev in le 11 Nemcev. Program te gimnazije ob-seza početkom prof. Fr. Breznikov slovenski spis: „ O Sok ratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega Menona in o pojmu," potem pa šolske vesti. Programu je pridodan: zapisnik šolskih knjig za minolo šolsko leto, učiteljstvo in učni načrt.
— (Nagla smrt.) Denes v jutro je pripela! kmet Janez Ah čin iz Kopanja na Dolenjskem drva v Ljubljano. Na oglu šent-jukopskega mostu, kjer so mesnice, pričel jih je skladati. Mož, kakih 50 let star, morebiti, da nij še ničesa zavžil, zavrti se mu na vozu, pade na tla in — ne gane se več, padel je tako nesrečno, da je bil takoj mrtev.
— („ M e s t n a" godba) pod vodstvom g. Zbrncrja se trudi, da bi se popolnem organizovala; g. Zbrner stori več kot svojo dolžnost in reči se mora, da ne brez vspeha. Naj bi v interesu javne zabave tudi občinstvo pričelo se bolj zanimati za to „mestno" godbo.
— (Cesar) je 200 gl. daroval za stavljenje šolskega poslopja pri sv. Ilji v Slovenskih goricah.
— (Mariborski gimnazijalci) napravijo v nedeljo 8. avg. t. 1. v ptujskej čitalnici veselico. Načrt ali spored je zanimiv, mej drugimi je tudi Hajdrihovo „Jadransko morje" in dr, Ipavčev „Kdo je mar" ? Začetek ob 8. zvečer.
— (Slovenskemu poslancu Gode-Lannoj'u) je umrla hči Olga.
— (Biskup Strosmajer) je došel dne 15. t. m. v Slatinske toplice pri Rogatci.
— (Trikrat streho predrli) so drzni tatovje v Partinji v Slovenskih goricah. Okradene so tri gospodinje. Tatje odnesli so moko, kokoši, špeh in prte.
— (Strela udarila) je v viničarijo Jelene Polatnikove pri Brežicah. Hram je pogorel, posestnico je omamil blisk in deloma opekel.
— (Nesreča.) V Dobrovcah, mariborskega okraja, vzel je iznad peči nabito pištolo G letni Francek Kac in ustreli v G letno Marijo Nedvedovo ter jej unese desni kazalec.
— (V Celji) so te dni ječe premaj hen e bile, zato so morali 15 ujetnikov poslati v Gradec, 5 pa v Maribor v zapor.
Razne vesli.
* (Strelska svečanost na Dunaj i.) Na dunaji se delajo velike priprave za svečanost društva avstrijskih strelcev. Iz vseh dežel, so napovedani strelci. Sicer pa je v novina h brati, da Dunajčanje za goste, ki pridejo uže svojo nemško  „gastfrei heit" pripravljajo,
namreč došle gos te strelce za denar odreti kar se bo dflo.
* (Nesreča pod zemljo) Iz Londona poroča telegraf: V rudniku Risca pri New-poitu so se vneli gazi, narediv>i se v podzemeljskem rudniškem zraku, vsled tega je bil strašen razpok in 119 ljudij je mrtvih ostalo.
* (Cegavi so d en r rji V) V nemikejn mestu Schwerinu je poštni uradnik Sehul/ ukral mnogo dfiiiiuih pisem, denar ven pobral in zakopal, pisma pa br/. uničil. Žena ga je izdala in pokazala, kje je denar pokopan. Našli so pa za 25.000 gold. več denarja zakopanega, nego je bilo v poštnih protokolih zapisano. Gotovo je tedaj, da je bilo v nekaterib pismih dosti več denarja, kakor pa je bilo zunaj na pism h povedano. Ker so pisma uničena, je dokaz zdnj težak in se vprašajo, čegav je denar, ki ga je več, kakor je bilo naznanjeno? Ali je pametno, menj na adreso zapisati, nego je res v pismu? Postit bo profitirala.
* (Ženske egiptovskega r a z k r a -lja.) Turške novine poročajo, da je egiptovski odstavljeni podkralj poslal svoje ženske ali harem v Neapolj. Harem je baje zelo velik in cela komisija je nastavljena za obskrbo kodi vovih ljubic.
Javna zahvala.
CttalnllM pevski zbor in „Sokol" so naj topleje zahvaljujeta za sijajni »prejem pri izletu v Kamnik. Posebno izrekujeta srčno hvalo kamniško mu mestnemu odboru, županu g. dr. Samcu, vsem vrlim narodnim kamniškim  mestjanotn In gospodičinani za
Itrelepe vence s trakovi, podarjene barjaku „Sokola" n „pevskega zbora"; dalje za Slovanstvo vnetim Mcngšanoui, sosehno g. županu Ant. Skoku in g. La-inovcu; potem prebivalcem iz Trzina in g. županu Ložarju; prebivalcem iz Črnuč in Podgorja.
Večno nam ostane v Bpominu dan 11. julija 1880. Slava vsem narodnjakom, ki so nas od Ljubljano do Kamnika tako srčno in bratovsko p zdravljali. Živeli!
Odbor.
Za Dolenjce.
Pri administraciji Slovenskega Naroda" je za Dolenjce od toče pobite došel znesek 22 gld., katere je uabral g. Fr. Oblak, c. kr. poštni oticijal v Beljaku.
Darovali so:
Gospod Anton Artel.........1 gld.
.......1 n
....... 2 „
....... 1 ■
....... 1 n
....... 1 n
....... 1 „
....... 1 n
....... 1 H
....... 1 «
......: i J
....... * n
...... 1 n
....... 1 „
...... 1 „
....... 1 „
...... 1 »
...... 1 „
....... 1 „
....... 1 „
....... 1 „
. 83.1	■	—	•
m	>	20	■
	*	75	R
9	• •	34 Vt	■ •
rs		55	n
	■	75	It
Vovk
C. Brand .... „      .1. Lussnig    .   . .
A. Podboj . . . „ J. A. Sicherl . . . ,, J. Bruner .... „ (»ust. Jochner . . „ J. Kuhar .... „      dr. Schmied .   . .
J. Kreft .... Gospa A. Pcrasso ....
Gospod Kerbas.....
„ M. Morocutti . . . „ J. Kollegger . . . „ A. ('. Picco . . , „ I>. Haldauf . . . ,, Kd. Kos .... „ .los. David . . . ,, Vine. Sarić . . . „      l'r. Oblak ....
Skupaj   .   . ~,   22 gld. > Nadaljno nabire administracija tega lista rada (•prejema in jih bode izročevala kranjskej deželnej vlaili.
Akcije nArodne banke Kreditno »kolje .   . .
London ..... >
Srebro ......
Zahvala.
Vsem prespoštovanim gospodom in go-spem, blagim tovarišem učiteljem, prijateljem in znancom, kateri so mojo nepozab-ljivo mi soprogo
Klotildo Praprotnik,
po rojstvu Žagarjevo,
tako obilno spremljevali k pogrebu, ki so jej toliko krasnih vencev darovali, jej pri pogreba peli in 8 tem tolažili moje globoko užaljeno srce, se prisrčno ganljivo za'-hvaljujem.
V Ljubljani, dne 15.julija 1880.
Andrej Praprotnik,
iimliiviidj in ratmililj I. MMteej Irairedntj (330) dfškfj Ijudskfj io'i.
Za čiščenje in izboljšanje vina
najboljše, najhitrejšo in najcenejše sredstvo je
&*" prava francoska žolča. ~w
To, kakor tudi prosti navod, kako so rabi, dobi se zmirom % osobnim ali poštnim naročilom pri A. Ilartiuanuu v IJubljiiul« v Luka Tav-čarjevej hiši. (273— lOj
Najsijajncjši vspeh zagotavljamo. Troški za Čiščenje znašajo za vBak hektoliter 11 , kr.
V hiši št. 0 v »podnjej Sliki pri Tereziji
Povie se oddajo v najem
gostilnaf
z vei6 in tremi aobaml, s kletjo, potem Jeden magaoin. (320—3)
Dunajska borza 1 G. julija.
(Izvirno tolegrafično poročilo.) Kiiotnl drž. dolg v bankovcih .   .   72 gld. 85 rlnotni drž. dolg v srebru   ...   73    „ 6G
Zlata rotita.........88 „10
• 860 drž. posojilo.....133   _ —
kr.
EcL Fumagalli.
Denes četrta velika predstava
s popolnoma spremenjenim programom.
Omenjati je posebno mej drugim
kanonski kralj RAFAEL SKALI,
potem jalialka gospica ?larij,k Fiimagalli«
ki bodo skakala skozi obroče in guirlande. II koncu pantomima:
Zaljubljeni prostak ali skok skozi okno.
V cirkusu uči tudi nadkonjar K m i 1 i o jahat.
Spoštovanjem
(323) Fll III II pilili.
Ign. Thomanova vdova
T7- IKra^rjej dolini št. 12
priporoča
svojo zalogo dovršenih
nagrobnih spomenikov
ter izvršuje prav po ceni vsa
v kamenosekarsko obrt
(331—1) pripadajoča dela.
Dobro, točno in po ceni izdeluje altarje in druga cerkvena dela. '
Izdatolj in u. e lnik Makso A r m i 5.
S "3
o B
■ o
S 2
& -s *.
1 S'Z o. t:
a
a
o
ae .5,ji 3 'ta »-ca
S 'g M
. o
I I ft«
c " d
O« >
*** o B g 5-
§ I l*
fi   . cš I
»- "S a m
.2 .a p
Zoper jotiIto I
Radgostski
rožnovski Mo-rutliniki celtlićki,
priporočajo se posebno
za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost rutnir in začenjajočo se pljučnico! Veliko število priznanskih pisem razpolagajo se v prepričaire..
Gospod lekar J. Nelchcrt v Kožnati.
Prosim, pošljite mi še jed^nkrat 2 zavitka radgostskegi čaja in 4 škatljico roinovskih muhn-rastlmskih celtličkov. Princu Danili so cotolčki dobro deli in snocVl jih jo culi 2 škatijici. Bas tako Izvrstno se je pokazal vaš ćaj. Priloženo jo 4 gld. 10 n. av. v. Z visokim spoštovanjem dr. pl. Itudie9
kr. črnogorski dvorni zdravnik.
V Cctinji  Crna gora , 24. maja 1877.
Vašo bagorodjel
Dolžnost mi je naznaniti vam, da so iz vaše lekarno naročeni rožnovski m.iho rastlinski celtlički in radgostski ćaj mojoj bolnej soprogi postali prava dobrot.*. Zato moram vam, čestiti gospod, Izreci svojo najiskrenejšo zahvalo za čudotvorno ozdravljenje, katero se imam zahv.-ilm vašemu zgravilu Vaše blagorodje prosim z nova, da mi svoji ga izvrstnega radgosiskega universalnega čaja pošljete še dva zavitka proti povzetju.
Vašemu blagorodju popolnem ndani (47—3) Viktor H*y iiian*kl,
graščinski in gozdni oskrbnik.
Bronica. 5. oktrtbra 1876.
P. S. Ne bodeiu opustil razglasiti slave Vftiih izvr tiiih zdravil ludi po poljskih oaBo-pisih.
č -stiti gospod! Zoper hudo prehlajenje v vratu, katero imam uze dolgo, se mi Je od več stranij priporočalo vasa izvrstna zdravila. Prosim vas tedaj, pošljite mi s poštnim povzetjem čaja 2 zavitka in rožnovskih maho-rastlioskih celtličkov 4 izvirne škatijice. Spoštovano A. Itrutke, župnik v Voilavu. Dolenjo Avstrijsko. VGfdav, 6. novembra 1879.
Od tega po zdravniškoj razložbi in predpisih pripravljeni čaj, veljsi za Hdnevno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna škatlja Itožnovakih maho-rastlinskih celtličkov SO kr. Za kolek in zavijanje pa JO kr. posčbe.
ItadKONtMki unlveraalul ea| in Kožno v« ki iiiako-raalliuMkl eelllieki dobivajo ho jedino le v lekarni J. Neiekerta v Kotuoti jia Moravskom), in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnemu po-v2ttju.
Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: VV. Mayr v I |nl»lj«iii, VV. Kdnig v Mariboru, S. M 111 e 1 b a c h iu J. C ej b e k v Zagrebu, Barniherzigo Brilder in A. Nodved v CSradel, A. M are k in J. Kupiorschinied v CelJI, O. liussheim v l.ipniei, C ari Grabachur v Murnu, J. 11 lin g v Kot« leniiiHiiiu W. Tbiirnwald v Celovcl.
Zaloge
napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih prodajalnicah materijalnoga blaga.
flpV* KuiuovMki evet sa aivee, hitro in trajno zdravlja puiiko, trganje po udih in vsake vrste slabost v Živcih iu kitah, izvirna sklonica 70 kr. av. v., za kolek in zavoj IO kr. več. Pravi se dobi samo narav-notri, iz lekarne v Kožnavi (Moravska;.
Jedna originalna steklenica z navodom, kako lek rabiti, stane 70 kr., za koltk in zavoj IO kr. več.
l'ruvu takšna voda so dobiva samo uepoHreduo v lekarni roŽnovskej.
,|W Koinavskc uiajeye brlnze (pravi ovčji sir). Ker je podpisani prevzel na svoje stroške jedno največjih tukajšnjih planinskih salaš, pošilja ovčji sir najboljše vrste 1 kilo s poBodo vred a nO kr. av. v.
Pri pošiljanji po pošti (poštnina jo jednaka do 5 kilo) velja kolek in zavoj 10 kr več.
Naslov: J. Seichert, lekar v kopolji ltožnau.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".