Poštnina občana v eotovfal Leto X, št, 240 Uublfana, nedelia 13 oktobra 1929 euta mesečno 29 Dfa. M taDsematvo 40 Din. Uredništvol Ljubi}am, KnaJlievs ofcca 5. Tetefcm Stev. 3122. 3123. 3124. 3125 to 3126 Maribor: AJeJesandnova oesta 13. Teleioa št 440 Catje: Koceoova tA. 2. Telefon itev. 190. RokopM M ac vračajo. - OaAjua po tarifa ^BHHHKaBMHBnnB LJubljana, 13. oktobra. Spomenik, ki ga danes odkrije Ljubljana, ni samo oddolžilo slovenske metropole, ampak več. neizmerno več. Njegov kamen m bron ne pričata le o hvaležnosti Slovenije — ne: spomenik Napoleonove Ilirije bo stal med nami kot večno priznanje dolga, ki ga čuti vsa Jugoslavija do. genija svoje prve izpolnitve... Ascendent v zgodovinskem horoskopu naše domovine je Napoleon. Neka.; velikega je v tej misli, nekai hrabrilne-ga in prepričevalnega —■ nekaj, kar še bolj utrjuje vero v neporušljivost naše državne zgradbe in v nezlomijivost naše nacionalne moči. Napoleon, ta edinstveni človek — fenomen, izvoljenec, ki mu je bilo dano, da se je izvil iz spon apeninske rase in tako popolnoma vzljubil Francijo, mater velikih konceptov in zanosnih inspiracij, da je postal vsemogočni vršilec njenih historičnih osvobodilnih nalog! Recite, kar hočete — duh tega moža je v našem imenu. Klic »Živela Jugoslavija!« še razločno zveni po borbenih zvokih marselieze in po vrisku Bo-napartovih železnih polkov: »Vive Tempereur!« In kakor je v samem našem državnem in narodnem življenju, v osvobojenem razmahu našega duha in v upapolnem stremljenju naše marljivosti še živa in rodovitna Napoleonova sled, tako je v vsem našem bitju vkoreninjena zavest neke globoke, ne-odpovedijive skupnosti z narodom, ki ga je Napoleon nad vse ljubil in sredi katerega je hotel biti pokopan. »Ljubezen do Francije« je ena izmed prvih in najdražjih otroških besed Jugosloven-stva v njegovih zgodnjih dneh... Ta ljubezen ni bila nikoli samo fraza, ne z naše ne z njihove strani. Odkar jo je veliki cesar na višku svojega po-ieta prvič vtelesil v kraljestvu Iliriji, je neprestano živela in rodila sadove. Kakor pomeni ta Ilirija nam, ki smo bili deležni njenih dobrot, svetel presledek sredi političnega robovanja, blagoslovljen oddih po stoletjih duhovne odvisnosti in — vsaj v zgodovini novega veka, — nazorno, za sto iet naprej su-gestivno kristalizacijo ideala nacionalne suverenosti, tako pomeni za Francijo pričetek nekakšnega historičnega materinstva, ki je bilo zmerom veliko bolj globoko srčno čustvo nego političen račun. Mi nismo pozabili Francije in ona nas ni pozabila. Ce bi mi zatajili njo. bi obenem zatajili svojega prosvetitelja Vodnika in vse. vse one. ki so — ta na duhovnem, oni na drugem polju — do današnjega dne hranili ogenj, katerega je on prižgal. In če bi Francija kdaj pozabila nas, bi lahko rekli, da je v njej ugasnila Napoleonova misel in da je veliki pokojnik v kripti pri Invalidih resnično mrtev in pokopan. A to se ni zgodilo in se ne bo zgodilo nikdar. Kakor je Francija po cesarjevi tragediji in po izbrisanju Ilirije z zemljevida prenesla svojo ljubezen na Srbijo ter ji pomagala, da je postala Pijemont Ju-goslovenstva, tako je naša ljubezen spremljala Francijo v vseh vihrah in peripetijah njenih slavnih usod. In kakor se pravo prijateljstvo izkaže v ognju in velika ljubezen v uri smrti, tako si je vkoreninjena zgodovinska neraz-družnost naših dveh narodov v krvavem peklu svetovne vojne zaslužila najvišje herojsko posvečenje in obrodila svoj končnoveljavni sad. Jugosloven-ska kri, prelita na bojiščih, je tekla v enaki meri za nedotakljivost Francije kakor francoska v odkup za našo svobodo ... In zato sije odkritju spomenika Napoleonove Ilirije radostno solnce. blagodejno solnce utešenja in doseženje izpolnitve. Ob vznožiu tega simbola naše. s krvjo zapečatene zveze se pozdravljata stara Francija, ki je ojekle-nela in neoskrunjena izšla iz viharja, in mlada Jugoslavija, ki je v tem viharju iz besede meso postala ter dobila svoj obseg in obraz. Pozdravljata se in obetata druga drugi za bodočnost isto ljubezen, ki je vodila njiju dejanje v minulih dneh. Ljubezen v časih sreče, zvestobo v urah viharjev, če pridejo. Ne mi ne oni ne bomo zatajili tradicij Napoleonove Ilirije. Prevelikih žrtev ie stala in predragocena semena je vse-jala v brazde dob. Dokler vihrajo ob Savi in Sekvani iste barve, bo utripalo tu kakor tamkaj isto srce. zvesto vsemu, kar je za Francijo in za nas oboje v enem: blagoslovljena bodočnost in najsvetlejša prošlost. Argentinski poslanik v Beosnradu Beograd, 12. oktobra AA. Opoldne je Vel. krali sprejel v svečani avlijenci noyo imenovanega poslanika argentinske republi ke na naiem dvoru gosp. Alberta Candiyo-ti.ia. ki je pri tej priliki izročil svoje akr»-ditivne listine. Gos Koaesova atica U t Tedeto« 4t 190 RaCn* pn pošt 6efc caivodili UuMJaaa fc. II.&42, Praha čisto 78.180; Wlw Nr. 106241 Pred zaprisego naših prvih banov Bani bodo danes zapriseženi in bodo nato takoj prevzeli posle - Avdijence banov Beograd, 12. oktobra, p. Jutri bodo v navzočnosti ministrskega predsednika zapriseženi prvi jugoslovenski bani. ki so se v ta namen polnoštevilno zbrali v Beogradu. Po zaprisegi bodo čim prej odšli na svoja službena mesta in prevzeli banske posle. Kakor se izve, bodo ostali veliki županj začasno na svojih mestih, da pomagajo pristojnim banom pri likvidaciji dosedanjih veli-kožupanskih uprav. V zvezi z organizacijo banske uprave bodo v kratkem razrešeni svojih dolžnosti in funkcij oblastni komisarji. Posle dosedanjih oblastnih samouprav bo prevzela novo organizirana banska uprava. Prenos poslov bodo izvršili dr žavnj uradniki. Istočasno z likvidacijo oblastnih samouprav bo rešeno tudi vprašanje prevzema oblastnega urad-ništva v državne s'užbo. Beograd. 12. oktobra. AA. Nj. Vel. krali je danes sprejel v avdijenci gg inž Dušana Serneca, bana Dravske banovine. Dako Popoviča. bana Dunavske banovine, Svetislava Milosav-Ijeviča, bana Vrbaske banovine in dr Peroviča, pomočnika banske uprave v Splitu. Konsolidacija med Jugoslavijo in Bolgarijo Optimistična angleška sodba o ureditvi mejnih odnošajev med obema sosednima državama London, 12. oktobra. A A. Diplomat-n'k <^Daily fleralda« poroča v svojem tedenskem pregledu o zunanji politiki, da pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarsko glede ureditve njihovih obmejnih odnošajev dobro napredujejo in da obstojajo razlogi, da bo začasni sporazum. k; ie bil prejšnji teden dosežen med obema državama, tvoril podlago za trajno • ureditev enega najbolj nevarnih sporov v Evropi Atentati z bombami, ki so bili izvršeni po podpisu začasnih sporazumov, so bili prirejeni samo. da bi se sabotirala pogajanja. in da bi ponovno izbruhnila med Jugoslavijo in Bolgarsko stara nesoglasja. So pa znaki, ki govore za to, da želita Beograd i Sofija iskreno, naj bi njune politike ne vodile več akcije profesijonalnih komitašev. Člankar smatra, da je Hendersonov poziv k pomiritvi ugodno in z uspehom odjeknil tudi na Balkanu. Aholicija madžarskih političnih emigrantov Prvi korak k zunanjepolitičnemu sodelovanju med socijalisti in grofom Bethlenom - Slabi izgledi za demokra- tiziranje Budimpešta, 12. oktobra sr. Veliko pozornost vzbuia ukr>*D državnega uoravite telja Hortyja, da preklicuje vse kazenske razprave, ki so v teku proti v inozemstvu bivajočim socijalističnim voditeljem Gara-niu, Buchingerju in Weltnerju. Omenjen1 voditelji so igrali za časa komune pomembno vlogo ter so nato zapu stili Madžarsko oh mstalaciii Hortvievegs režima . Edini VVeltner se ie že ored leti vrnil. Uradno ooročiln o aboliciii razprav naglasa, da so se obtoženci v zadniih letin vedli tako. da ie vladi omogočeno iim do voliti na.iviš:o amnestijo S tem korakom ie Bethlenova vlada sto pila v notranji oolitiki na boli demokra tično not da bi dosegla neke vrste sodt lovanja s socijalnimi demokrati na zunanit oolitične-n ooliu v interesu madžarskih stremljenj. V notranje političnih odnosa iih se bo naibrže boj med grofom Bethle- nom in socijalisti nadalieval. čeorav st bodo omenjeni oolitiki vrnili v domovino. Budimpešta, 12. oktobra g. Kakor ie 7 no ie zavzel ministrski oredsednik Bethlen že pred dnevi odločna stališče nroti dem« kratičnemu programu debrecinskega škofa dr Baltasaria. Danes je spre:el grof Bethlen v navzočnosti državnega upravitelja Hortvia ponovno škofa v avdi enci ter označi! niegov program za nespreiemliiv. O tei avdiienci ie bila podana z merodaine strani tudi uradna iz ava. ki pa ie v nasorotiu z iziavt* škofa dr. Baltasaria. da ie ministrski orea-sednik grof Bttnien pristal na nekatere izmed niegovih i2 točk. Te bistveno različni iziavi škof2 in merodainih krogov sta ia-zvali v oolitičnih krogih veliko oozornost. Dr Baltasar je odpotoval danes v Londou. kjer namerava nadaljevati svoio akcijo za demokratizacijo Madžarske. Kraljeva zahvala Beograd, 12. oktobra. A A. Nj. Vel. kralj je prejel povodom zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na banska področja številne rodoljubne čestitke in izjave udanosti tako iz notranjosti države kakor iz inozemstva. Po Najvišjem nalogu se je pisarni Nj. Vel. kralja čast zahvaliti vsem tem osebam in ustanovam za dostavljene čestitke. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja). Jesenski manevri ob Drini Beograd, 12. oktobra. AA Na področju med Kolubaro in Drino se vrle. .kakor smo poročali, že dva dni veliki jesenski manevri naše vojske. V operacijah nastopajo vse vrste orožja, zlasti se to pot v izdatni meri uporabljajo letala radio • telefonija in golobi Operacije današnjega dpp so deloma ovirale slabe poti. Golobi so rabili z operacijskega področja do svojih golobujakov v Petrovaradinu 45 do 47 minut. Dobro so se obnesli tudi psi. ki iih ni niti najmanj motilo streljanje na bojščih Novinarski dom v Beogradu Beograd, 12. oktobra. AA. Novinarsko društvo v Beogradu je objavilo naslednje poročilo: Po dolgoletnih naporih je končno upravnemu odboru Novinarskega društva v Beogradu uspelo, da je bilo beograjskim novinarjem definitivno odstopljeno mesto za njihov Novinarski dom od strani beograjske občine. Javnosti je znano, s kolikšnimi napori je bilo zlasti v zadnjih mesecih združeno prizadevanje da dobi Novinarsko društvo primerno mesto za svoj Novinarski dom od strani beograjske občine, kakor so tak prostor prejele druge, kulturno in na-cijonalno morda mnogo manj važne organizacije. Njegove prošnje so bile trikrat odklonjene. dokler ni končno na snočnji »seji občinskega sveta bil storjen soglasen sklep s katerim se prepušča beograjskim novinar jem krasen prostor, ki presega vsa pričakovanja. Prostor se nahaja v Frankopanovi ulici št. 28 kjer je sedaj žandarm^rtjska Sola in je bila prej policiiska stražnica na Terazijah Prostor meri 840 ms, a njegova vrednost ee ceni na 4 milijone Din Na njem se nahaiajo stavbe, ki bodo lahko že 'akoj služile Novinarskemu društvu v Beogradu za njegove prve potrebe. Upravni odbor Novinarskega društva ee bo s posebnim dopisom zahvalil občinskim odbornikom, zlasti pa dr. Stojadinoviču, podpredsedniku beograjske občine, da so pripomogli beograjskim novinarjem do stavbišča za njihov Novinarski dom. Bogat dar beograjski bolnici Beograd, 12 okt. p. Danes je odpotovala Lady Caudri, ki se je udeležila kot de-legatinja angleških zdravnic otvoritve zbornice posvečene pokojni irski zdravnici Eli-si Inglish Pred svojim odhodom je darovala bolnici 5000 funtov (1.400.000 Din). Slovo noslanika Sebe Beograd, 12 okt. p. Češkoslovaški poslanik g Jan Šeba. ki odhaja v Prago je poslal beograjskemu županu g Savčicu pismo, v katerem ga obvešča da stopa v parlamentarno življenje svoje domovine ter da zaradi tega zapušča Beograd, čegar častni meščan je bil V svojem pismu naglasa, da mu bo doba njegovega službovanja v Beogradu ostala vedno v najprijetnejšem spominu. Beograjski župan g Savčič ie v odgovoru 'zrazil svoje obžalovanje nad izgubo tako iskrenega priiatelja. želeč. da ostane z njim tudi še nadalje v najtesnejših stikih. inerostarenski namik šibenik. 12. oktobra, n. Parnik »Nihaje, ki je te dni nasedel na plitvino pri itoku Visu in ki je last »Jadranske nlovidbe*. so po dveh dneh napornega dela potegnili danes dopoldne s kleči Parnik ni močno poškodovan ter ga bodo mogli v kr-itkem popraviti Potniki, ki so se v trenutku nezgode nahajali na parniku. so nadaljevali svojo pot s parnikom »Krko«. Nereelna agitacija Beograd. 12. oktobra. AA. Ker je Privilegirana agrarna banka objavila, da bo sprejemala prošnje za posojila, so ee po vaseh pojavili agenti nekih zavarovalnih družb, ki nagovariaio kmete, naj se zavaru-iejo. ker bodo prpieli na zavaroval ie no:iln<=tilo Privilegirana agrarna banka C p prav ob stoja potrpba no zavarovanju življ^.vfi ž'v ne in druge lastnine, se vendar kmptovilc' opozariaio. nai bodo nanram 1 - izbam * katerimi nampravaio sklen'ti ^ava 'ovainp oogodbe. sila nrevidni in naj teh zavarovanj ne spravliajo v nikakršno nepoeredn« zvezo s posojili pri PAB Banka zaenkrat še ni nikogar pooblastila, da izvaia zavarovalno propagando in bo že o oravem času objavila v časopisju ali na drug način seznam zavarovalnih družb, čijih polic* bo sprejemala kot jamstvo za podelitev posojil. (Iz tajništva Privilegirane agrarne banke.) Nemška vlada obsoja demagogijo desničarjev Manifest nemške vlade proti predlogu desničarjev za plebiscit o sprejetju Youngove pogodbe BerUn. 12. oktobra s. Napovedani manifest državne vlade ki zavzema stališče glede olebiscita o spreiemu Youneove rena.-racijski ooeodbp bo iutri obiavl en. Kakor ooroča »Vossische Zeitung«. bo ■nanifest uvodoma oovdarial da se oo desetih letih osrromni.1 bremen ki so bila na-!ožena nemškemu narodu oo versailleski ooeodbi. kot oosledica izgublienp vo ne. posrečilo doseči preokret na boliše z drugimi metodami v politki oostooaniu in sporazumevanju z državami zmagovalkami kakor ga sicer priporočajo desničarji Manifest obravnava nato zahteve oobornikov olebiscita ki zahtevaio da na* se Nemčiia drži določb Davvesovega reoaraciiskega načrta ter zavrne oridobitve haaške konference in d? nai se državniki, ki bodo odobrili sore:etie Youngoveea reoaraciiskega načrta, kaznuieio z zaporom in prisilnim delom V z^ezi s te-n naelaša manifest, da bi Nemčiia v primeru če bi se odrekla dogovorom v Haagu, za nedoeleden čas pre orečila odpoklic francoskih čet iz Porenia. Razen teg? bi vzgajane na Dawesovi pogodbi oomenilo finančno in gospodarsko ka. tastrofo nemškeea gospodarstva Kliub temu se drzneio gotovi elementi oredlaeati tak zakon Plebiscit ie treba ožigosati kot poskus nainizkotneišega in demagoškega ščuvania naroda Ves oredloe olebiscita ie zgrajen na očitni neodkritosrčnosti. V nadaliniem manifest oodčrtu e. da Nemčija ne tx> nikdar priznala enostranskega izreka o voini krivdi ki ga ie vsaka nemška olada svečano odklaniala in ki sta ga na obletnico versailleske pogodbe v posebnem manifestu pobiiala državni predsednik in državna vlada Vendar obstoia neva»k nost. da b< predlagani plebiscit preprečil uspeh neutrudliivega dela ki nai noiasm svetu prave vzroke vo ne Manifest se konča s pozivom na nemški narod, nai izbira med razumom in nesmislom Kdor nemara ovirati obnove Nemčiie ta mora odklaniati plebiscit ki lahko privede do razpada la zasužnjenja nemškega naroda Macdonald slavi zasluge Hoover ja Kelloggova pogodba bo smernica za bodoče delo ~~ Zaupnica ameriških Židov angleški vladi Newyork 12 oktobra o Davi ie spreiel predsednik Macdonald demitaciio ameriških Židov, ki mu 'e izročila snomenico. v kateri izrekaio angleški vladi popolno za-unanje. Dri upravlianiu Palestine. Spomenica izraža nidlje ooDoIno zauoanie v neon-stranost komisije, kateri ie Doverena preiskava o vzrokih zadnii.i doeodkov v Pale. stini in trdno uverienie. da bo angleška vlada tudi v bodoče ščitila židovsko prebivalstvo v Palestini. V odgovoru na spomenico, ie nredsednik Macdonald obrazloži! korake, ki iih ie podv zela angleška vlada za vsoostavitev reda in miru v Palestini in natrlasil. da bo preiskovalna komisiia poslovala strogo nepristransko. Opoldne ie bil Macdonald eost banket« Zveze angleško govorečih prebivalcev Ze-dinjenih držav, ki se ga ie udeležilo 5000 oseb Na banketu ie imel Macdonald <■'-' govor, v katerem ie slavil zasluge ameriškega predsednika Hooveria za odstranitev zaorek. ki so ovirale soorazum med Anglijo in Zedinienimi državami. Naša na. loga ie bila. ie nadaljeval Macdonald. uresničiti naše želie in stremlienia do miru * solidno Dogodbo. k' bo imela tudi konkretne oolitične posledice. Sem aneleški Datn-jot obenem Da tudi internaciionalec. Na. loga oatri:otizma ni ločiti človeštvo tem. več omogočiti sodelovanip neenakih, k kljub tem tu od 165 na 120. V zvezi s temi pripravami se bodo vrši v ponedeljek seie vodstev avstriisk strank na katerih bodo le ta zavzela svo stališče naDram vladnim načrtom za reivz io ustve in volilnega reda. Amanulah se vrne v Afganistan Nadir kan je zavzel prestolico Kabul brez večjih bojev — Po- mirjenje prebivalstva vrhovno poveljstvo v Kabulu Vali-šahu, k Fehevar, 12. oktobra. Iz afganske pre-stolice zadnja dva dni ni nikakih poročil. Tudi Kabulska radiopostaja molči in ne odgovarja na vprašanja. Zato sklepajo, da vladajo v Kabulu še vedno nemiri in da morda posest prestolnice še ni odločena. London, 12. oktobra. »Daily Mai!« poroča, da je po poročilih, ki iih je prinesel v Fehevar Nadirkanov kurir, Nadirkan za. sede! afgansko prestolnico. Zavzetje se je izvršilo skoraj brez strela, ker so Habibu-lahove čete zbežale, deloma pa prešle v Nadirkanov tabor. Nadirkan je poveril Nesreča zrakoplova „Los An^eles" Pariz, 12. oktobra, s. Kakor poroča »New-york Herald<, se je ameriškemu zrakoplovu »Los Angeles« na poletu nad morjem zlomila cev za dovajanje olja. Ob času nesreče je bil zrakoplov oddaljen približno 100 milj od Lakehursta. Posadka si prizadeva popraviti poškodbo s sredstvi, ki jih ima na krovu. Berlin. 12. oktobra, s. Po brezžični brzojavki, ki jo je opoldne prejelo ameriško poslaništvo. je ameriški zrakoplov »Los An-gelesc. ki so ga Nemci dobavili Ameriki in ga je sam dr Eckener vodil preko -»ceana. v v:bar. pri čeme-r ie bil zelo močno poškodovan Razburjenje med jeruzalemskimi Židi Jeruzalem. 12. oktobra. Povodom današnjega praznika židov so izdale angleške oblasti stroge odredbe, da preprečijo ponovne spopade med Židi in Arabci. Razne omejitve ceremonij pri »zidu objokovanja« so izzvale med židi veliko razburjenje, vendar pa so ostale vse intervencije pri angleških oblasteh brezuspešne, je takoj izdal najstrožje odredbe za vzdrže. vanje reda in miru v mestu. Proglas Na, dirkana, v katerem pozia vsa plemena, nai ustavijo sovražnosti m podvržejo odlokotr vlade, ki bo sestavljena te dni, je ime' z: posledico pomirjenje v državi. Z zadovolj. stvom je prebivalstvo sprejelo Madirkanovc objavo, da se m bori! proti samozvanemi-kralju Habibullahu zato, da bi ?is>e osvoji afganski presto!, temveč, da ga hoče vrnit zakonitemu kra:ju Amanu'ai u. Razburjen ie nemških desničarjev Berlin, 12. okt Razpust nacionalistične bojne organizacije »Stahlhelm« v Po renju in na Westfalskem je izzval v nem ških desničarskih krogih silno razburjenje Predsednik »Stahlheima« poslanec Seldfo je poslal notranjemu ministru Severingi ogorčeno pismo, v katerem protestira pro t; temu ukrepu in zahteva naj izda v dr žavneni zboru zaradi te prepovedi interpe lacijo, v kateri zahtevajo njeno takojšnj« razveljavljenje. Berlinska kofuocijska afera New York. 12. oktobra Berlinski nadžupan dr Rose. ki je prispel i2 San Frincisca je zjavil novinarjem, da so vso trditve, pc katerih je bil zapleten v Sklarekovi korup ••ijsko afero, neresnične Kakor trdi so objavili te obdolžitve njegovi političn nasprotniki. da bi ga onemogočili na njegovem po-tovanju po Ameriki Berlinski mestni magi. strat na včerajšnji izredni seji ni odobril sklepa mestnega odbora, naj bi se nadžupan dr. Bose takoj vrnil is Amerike. Pozdrav in zahvala Ljubljani Iskrene besede predstavnika francoskih »Prijateljev Jugoslavije« V zastopstvu velike francoske organizacije »Prijatelji Jugoslavije« sta prispela k ilirskim svečanostim v Ljubljano naša odlična prijatelja gg. prof. Uaumant in inž. V i g n e-rot Oba sta bila že večkrat v naših krajih, ki sta jih spoznala in vzljubila in ki jim v svoji domovini pridobivata vedno novih prijateljev. Naprosili smo gosp. Haumanta, profesorja slovanske literature na pariški Sorbonni m častnega doktorja beograjske univerze, da nam napiše članek za »Jutro«. Gosp. profesor se je ljubeznivo odzval našemu vaiiilu. Ljubljana, 12. oktobra. Pri izstopu iz pariškega vlaka sem bfl naprošen, naj bi napisal članek za »Jutro«. Rad sem se odzval povabilu, a čitatelji mi morajo oprostiti, ako ie ta članek napisan v naglici, ker nisem še imel časa, da bi si utegnil napraviti sodbo o proslavi Ilirije, ki se je pričela davi v Narodnem domu z otvoritvijo ilirske razstave. O Ljubljani sami pa imam že svoje mnenje. Mesto se je, odkar sem ga videl prvič pred 20 leti in odkar sem ga videl zadnjič pred 5 leti, močno razširilo in olepšalo. Napredek ie prav velik. Brez dvoma se ga bom zavedal šele, ko se bom bliže seznanil z mestom, kakor pa sem utegnil v teh par urah svojega sedanjega bivanja. Dežela je ostala ista. to se pravi divna. Od meje pa do Ljubljane sem imel iste občutke, kakor svoičas. po. ziačene s solncera. ki kakor da se hoče pridružiti ilirskim slavnostim. Kolikšna škoda, da so te očarujoče doline tako daleč od Francije! Semkaj bi pri- hajali na svoje počitnice, kakor hodimo sedaj v Bretagno ali v Pireneje. Morda bo še prišel čas, ko bomo vendarle tudi semkaj potovali. Morda prav kmalu, saj bi zadostovalo malenkostno izboljšanje železniških zvez. To pot nisem prišel zaradi slovenske krajine, ne zaradi Ljubljane in njene knjižnice, temveč zaradi proslave Ilirije. Hočem reči, da smo Francozi zelo hvaležni prebivalstvu Ljubljane za lepo misel, s katero hočejo obnoviti sončne na prošlost. Napoleonova slava nam ie vsikdar pri srcu, ne slava zavojevalca. temveč slava stvaritelja, ženiia. ki je bistrovidno spoznal v teh daljnih Ilirskih provincah prvine naroda velike bodočnosti in ki bi bfl. ako bi ne bilo poraza I. 1812, brez dvoma ustanovil I. 1813 ali 1814 Ilirsko kraljevino kot predhodnico današnje Jugoslavije. Hvaležni smo ljubljanskemu prebivalstvu tudi. da je spojilo spomin na Napoleona s hvaležnim spominom na Francoze, ki so padli v teh krajih od 1. 1809 do 1814. To spoštovanje so popolnoma zaslužili, saj so te kraie in njihovo prebivalstvo ljubili. Sanjali so o obnovi Ilirije. Bili so predhodniki onih Francozov, ki fih je gledala Ljubliana I. 1919, ko so prisoeli zaradi osvoboditve, ki pa žal ni bila popolna... Zato hvala Ljubljani za proslavo, ki jo je organizirala. Vsi Francozi, ki ljubijo svojo preteklost, ne samo »Prijatelji Jugoslavije«, ki iib imam čast predstavljati, Ji bodo ohranili hvaležen spomin Živela Jugoslavija! Emil Haumant Dve pismi iz Francije Povodom današnje ilirske proslave re prispelo v Ljubljano več častitk iz Francije od odličnih oseb. ki so bile obveščene o odkritju spomenika Napoleonovi Iliriji. V naslednjem objavljamo dve pismi: Lyonski župan in bivši ministrski predsednik Herriot je pisal g. franco-sikemu konzulu v Ljubljani: Gospod konzul! Prerad bi sprejel povabilo ljubtjan-sfkega župana. Pred kratkim sem se mudil v Ljubljani in visoko cenim delavnost. slavno preteklost in vzgledno domoljubje tega mesta. Ponosen sem na to, da obuja Ljubljana spomin na one čase. ko je oošilial Napoleon tja kaj Marmonta, Fouchea in Bertranda. da ne govorim o ubogem Junotu Rad bi poiskal sledove knjižničarja Charle-sa Nodšera, ki je začel tam pisati svojega »Jeana Sbograja«. in morda bi mi pokazali tudi nedostopni »Telegraphe Illyrien«. Napoleon ni samo sodeloval pri ustvaritvi jugoslovenske ideje, ki io je Dre-vzela ilirska šola I. 1840 z Gaiem. De-metrom in s tolikimi drugi, temveč so njegovi sotrudniki seznanili Francijo s posredovanjem »Journala des Debats« obenem tudi z odličnim narodom, ki ga od takrat nismo nehali ljubiti. Vaše pravkar spreieto nismo mi obuja te in druge spomine. Zal Da sem zadržan s turnejo po Srednii Evropi Zato Vas prosim, da me oorostite pri mojem tovariša. ljubljanskem županu, in da sprejmete zanj. kakor zase izraze mojega najodličnejšesra spoštovanja. Lyon, 28. septembra 1929. Herriot * Zupan mesta Grenoble je poslal ljubljanskemu županu dr. Pucu naslednje pismo: Dragi prijatelj! Čutim se počaščenega, da ste povabili mesto Grenoble na proslavo 120-letnice ustanovitve napoleonske Ilirije. Nepozaben nam ostane spomin na junij 1926. ko so meščani Grenobla in Lyona čutili enako navdušenje, ko so naša pevska društva pela pod kostanji Zvezde, ko smo ganjeni posetili Vaš starodavni magistrat, Vašo živahno univerzo, krasen Tivolski park, francoski institut in občudovanja vredni Grad, od koder je teko krasen pogled na_s!ovenske Alpe. Žal je grenobelski občinski svet zaradi pospešene sestave novega občinskega proračuna zadržan in se ne more odzvati Vašemu ljubeznivemu povabilu. Prosim Vas, da sporočite članom občinskega sveta v Ljubljani in pripravljalnemu odboru naše obžalovanje, da moramo odpovedati Vašo gostoljubnost. Ob proslavi francoske misli v Vaši deželi smo z Vami enega srca. Povejte članom Glasbene Matice, da nas bo vzradostil njihov obisk in da jih bodo naši meščani sprejeli z veseljem in navdušenjem. Catpablanca zmagovalec na mednarodnem turnirju Barcelona. 12. oktobra s. Ravnokar je bil zaključen mednarodni Šahovski turnir, na katerem je zmagal Capablanca s 13 'n po! točkami Zmagovalcu sledijo. Tartaikower z 11 in pol, Colle z H, Rey, Montisell z 8 in ool, Golmayo in Yates S 7 in pod. ter Viltaauova tn Menšikova s 7 točkami Sneg v južnih krajih Beograd, 12. oktobra. Iz južnih pokrajin, zlasti iz Črne gore, Sandžaka in Skoplja poročajo, da je zapadel mestoma celo do pol metra debel sneg. Po zadnjih solnčnih in izredno toplih dneh je zavladal sedaj £cav zimski mraz. Tudi Zagreb je dobil športno letalo Zagreb, 12. oktobra, n. Danes Dopoldne je prispelo na letališče v Boroagaju prvo civilno športno letalo za pilotsko lolo, k' se otvori v Zagrebu. Letalo, ki je došlo iz Avstrije. je vodil pilot Ramor iz tvornice Klemm, v kateri je bilo nabavljeno. Letalo se je dvignilo v Gradcu ob 11 dopoldne, pa se je zaradi slabega vremena moralo spustiti v Mariboru, od koder je nalaljevalo pot v Zagreb, ko se je vreme nekoliko zboljšalo. Iz prometne službe Beograd, 12 okt AA Za šefa kabineta prometnega ministra je imenovan inž Branimi* V. Ivanovič, šef kurilnice in delavnice v Banjaluki Dosedanji šef kabineta Vlastimir Kos»ič je imenovan za šefa re-klamacijskega odseka v direkciji Rečne plovbe. Imenovanje v monopolni upravi Beograd, 12. oktobra p. Na predlog fi-načnega ministra je Nj Vel krali podpisal ukaz o imenovanju novih članov na izpraznjena mesta v monopolski upravi Imenovana sta Mita Dimitrijevič dr. Mihvoj Jambrišak. Poslanik Angjelinovic v Beogradu Beograd. 12 okt. p. Naš poslanik v Pragi g. dr. Angjelinovič je davi prispel v Beograd, da poroča zunanjemu ministrstvu. Jugoslovenski novinarji v Parizu Pariz, 12. okt. p. Udruženje jugoslovenskih novinanev v Panzu, v katerem so se v zadnjem času pojavila razna nesoglasja, je imelo včeraj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor ia definitivno od„tra njena vsa nesoglasja. Za predsednika je bil izvoljen g Radivoj VorkapaS, za podpredsednika pa g. Julij Urlep. Rotchild o naših krajih Sušak. 12 oktobra, a. Baron Lyon&i Rotchild. te je na svcji jaht. o-biskal vse oa&e Primorje, se je odpeljal danes p-eko Sušaka v Benetke Pred svojan odhodom je obljubi, da bo prihodnje leto zopet posetil naše kraje, ki se mu zde tako lepi, zlasti Boka Kotorska, kakršnih še m vide i v svojem življenju. Pomorska vojna akademija Beograd, 12. oktobra č. Letos je bilo sprejetih v pomorsko vojne akademijo 40 novih gojencev, med katerimi so Srbi, Hrvati rn Slovenci, po veroizpovedi pa katoličani pravoslavni in muslimanu. Vlom v cerkev Split, 12. oktobra, č. V Vrbanji pri Starem gradu na otoku Hvaru so v noži od 8. do 9. t. m. neznani ziočinci vlomiti v cerkev Sv Duha ter ukradli z oltarja zlai kelih in ofenzorij, oboje v vrednosti 15.000 Din. O rož niš t vo je takoj uvedlo preiskavo, ker pa sedaj v kraju ni nobenih tujcev, domnevajo, da je mogel izvršiti tatvino le kak domačin. Neobičajen uboj Varaždln 12. oktobra, č. V seta Greščevini je pil Florijan Križa nič z znanci v svoji kleti. Pridružil se jim je tudi neka Soba.k, ki pa se je kasneje pri pijači s Križa ničem spri ter ga udaril tako nesrečno po golši, da so mu počile žile na vratu in da je vsled »krvavitve po nekoliko mi«utah umrl. Pretep 70-letnega očeta s hčerko SpHt, 12. oktobra, č V selu Zavojani, srez Vr-gorac, je 70-letni seljak Bukšič v prepiru prizadel svoji 20-letni hčerki 12 ran. dočim je sam dobi! istotaiko nekaj poškodb na glavi Hčerko so prepeljali v bolnico v Vrgorcu, oba pa sta prijavljena sodišču. Nezgoda dečka Koprivnica, 12. oktobra. Učenec II. razreda ljudske šole Aleksander Šafer se je vozil včeraj z vozom iz vinograda in skočil tako nesrečno z voza, da je'prišel pod kolesa. Počila mu je lobanja in so težko poškodovanega prepeljali v bolnico. Italijaniziranje Aoste Rim, 12. oktobra, g. Pretek t province Aosta v Pj«mootu je odredil, da je treba vse napise oa spomenikih v tej provinci v francoskem jezik« nadomestiti z italijanskimi. Prvi dan ilirskih svečanosti Vsesplošno uspele prireditve oživljene - Ljubljana v Od včeraj zjutraj je Ljubljana vsa praznična. Sprejela je v svojo sredo odlične goste. Z vso simpatijo je spremljala p^tek slavnosti k, so bile za včerajšnji dan na sporedu teir bo danes z navdušenjem manifestirala za franco-sko-joigoslovensko bratstvo. Ce bo le vreme količkaj ugodno, se bo današnje ilirsko slavje razvilo v grandijozno manifestacijo. Toplo pozdravljamo odlične goste in vse one. ki bodo danes prispeli v Ljubljano, da bodo priče velike nacijonalno-jubilejne slavnosti. Po vseh ulicah plapolajo s hiš številne narodne trobojke in okolica Valvazorjevega trga je okrašena kakor se res spodobi za današnji veliki praznik. __ Odlični gostje Dočim so že v petek prispeli v Ljubljano zastopnik francoske vojske general g. Rozet. zagrebški francoski konzul g. Andre Boissier in prof. Raymond VVarnier. sta se včeraj zjutraj pripeljala iz Beograda francoski poslanik minister Dard in zastopnik naše vlade minister vojske in mornarice g. general Hadžič. Iz Pariza pa sta prispela zastopnika Društva prijateljev Jugoslavije g. Emile Haumant. profesor na Sorbonni. in inž. Maurice Vignerot. Vsi francoski gostje so se nastanili v hotelu »Union«, dočim je g. minister Hadžič gost g. velikega župana. Tekom noči in danes zjutraj prispejo v Ljubljano tudi nekateri prominentni zastopniki francoskega tiska. Francoska odlikovanja Francoski poslanik g minister Dard je včeraj izročil naslednja odlikovan ia: velikemu županu g dr. Franu Vodopivcu red oficirja francoske Častne legije, prof. dr. Janku Pretnarju, podpredsedniku francoskega ' instituta v Ljubljani, red viteza francoske Častne legije, ter ljubljanskemu županu g. 4r. Dir.ku Pucu, red komanderja »Nichan ifphi kar« Nadalje so bili odlikovani z zlato univerzitetno palmo gg.: predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar, univ. prof arhitekt Ivan Plečnik in prof. Jakob Šolar, s srebrno univerzitetno palmo pa ravnatelj konservatorija Matej Hubad, gospa Marija Wierglerjeva, profesorica francoščine na Iiceju. mestni arhivar prof. Vladisiav Fabjančič, tajnik Glasbene Matice Karel Mahkota in inže-njer Matko Prelovšek, šef gradbenega urada ljubljanske občine. Otvoritev ilirske razstave Prvič po 120 letih so se zbrali razni spomini na dobo Napoleonovega vladanja na Slovenskem. Bilo je treba mnogo dela in truda, da so se razvrstili po vitrinah številni dokumenti, porcelan in miniature izza empira, pohištvo, knjige — sami intimno-dragi ostanki dobe. ki jo slavimo. Vso noč in tik do otvoritve razstave so delali aranžerji. naši strokovnjaki: to. kar se nam je pokazalo v dvorani, je vzlic svoji nepopolnosti dostojen plod truda in ljubezni do Ilirije. Okrog 11. ure so se zbrali v veliki dvorani Narodne galerije odlični gostje in z njimi predstavitelji domačih oblasti in korporacij. Poleg vojnega ministra generala Hadžiča si videl poveljnika dravske divizije generala Savo Tripko-viča; prispeli so: predsednik višjega dež. sodišča dr. Rogina. veliki župan dr. Vodopivec in župan mesta Ljubljane dr. Puc: navzoči so bili češkoslovaški konzul dr. Resi. francoski konzul Neuville in drugi člani konzularnega zbora, rektor univerze dr Metod Dolenc. predsednik Francoskega instituta pesnik Oton Župančič, predstavitelji naših gospodarskih krogov umetniških in literarnih društev i. dr. Kmalu ie prispel tudi francoski poslanik v Beogradu g. Dard v spremstvu generala Rozeta. profesorja Sorbonne in člana Instituta, zaslužnega ragoslovenskega prijatelja Emila Haumanta. Izmed Francozov smo onazili nadabe zagrebškega francoskega konzula g. Boissierja. lektorja g. Warnierja in Veya. g- Vignero-ta in druge. Takoj po prihodu poslanika ministra g. Darda je župan dr. Puc otvoril razstavo s presrčnim nagovorom. Pozdravil je došle goste in poudaril z izbr > nimi besedami namen in pomen te svojevrstne razstave, ki pričuje o Iliriji. Marsikaj se je že izgubilo; to. kar so dali muzej, licejska knjižnica in razni posamezniki, je še vedno dragocen materijal. ki osvetljuje dobo pred 120 leti. ko je naš narod stopil v neposredne stike z velikim francoskim narodom, pozdravljajoč v Napoleonovi Iliriji svitanje svoje svobode. Vsem, ki so prispevali in vsem. ki so prišli, je izrekel župan dr. Puc iskreno hvalo. Poslanik g Dard se je v kratkem govoru zahvalil za izraz simpatij do Francije, ki ga predstavlja ta razstava, izjavil svoje osebno veselje nad novo utrditvijo medsebojnih stikov in predstavil nrof E Haumanta Simngtični učenjak, eden največjih francosk;li sla-vistov-zgodovinarjev. je v des°trrrnut-nem govoru izrekel svoie misli o Iliriji ki je prenaglo minila, da bi mogla obrniti slovensko zgodovino na popolnoma nov, svobodnejši tir. Posebno presrč-no se je spominjal Charlesa Nodierja. ki je za svojega bivanja v Ljubljani zelo vzljubil to slovensko mesto, spomi-njajoč ga njegovega rojstnega mesta. Beseda prof. Haumanta je bila prožeta s toplimi simpatijami do Ljubljane in do Jugoslavije. Nato so si zostie pod vodstvom v proslavo 1201etnice Ilirije prazničnem razpoloženju aranžerjev razstave ogledali pestro, nad vse zanimivo zbirko spominov na Francoze na Slovenskem. Med ogledovanjem so že prihajali v dvorano po-setniki in je kljub opoldanski uri zavladalo v nji živahno vrvenje. Dijaška akademija v dramskem gledališču V okviru proslav ob 1201etnici Ilirije so včeraj popoldne v dramskem gledališču priredile gojenke mestne realne gimnazije prav lepo uspelo prireditev Pestri spored je bil razdeljen v francoski in slovenski del ter se je njega izvedba v vsakem pogledu kar najlepše posrečila V francoskem delu sta bila poleg deklamacij, plesnih in pevskih točk še dva dramatična prizora iz nove francoske književnosti Rostandovega »Orlica« (L' Aiglon) je podala interpretka z občutjem in s pravim razumevanjem mladega princa, ki hira v ujetništvu, duša pa sanja o slavnih pohodih svi^ega cesarskega očeta. Tudi Maeterlin-ckova bajka »L* Oiseau bleu« (Sinja ptica) se je popolnoma posrečila Prvi del prireditve je pokazal, da se na ženski gimnaziji resno in z uspehom goji znanje francoščine, tega kulturnega jez ka par exellence. Slovenski del ni bil po svoji pestrosti nič manj zanimiv in so posamezne točke, zlasti plesne, žele obilo priznanja Prelepi pa sta bili tudi alegorična slika »Ilirija oživljena« m poklon mladine Napoleonu. Akademijo je zaključil celoten zbor ženske gimnazije, ki je zapel francosko himno s slovenskim besedilom. Prireditev se je vršila pred razprodano hišo in občinstvo v slavnostnem razpoloženju ni štedilo z zasluženo pohvalo Akademijo so s svojim obiskom počastili francoski gostje: beograjski poslanik Dard veliki prijatelj Jugoslavije g. Haumant, general Rozet, zagrebški konzul Boissier. ljubljanski konzul Neuville, član društva prijateljev jugoslovcnskega naroda g. Vignerot in lektorja zagrebške 'n ljubljanske univerze gg. Vey in VVarnier Od domačih odličnih zastopnikov oblasti smo opazili vojnega ministra generala Hadžiča. velikega župana dr Vodoprvca. ljubljanskega župana dr. Puca. pesnika Župančiča in mnogo odličnega občinstva. Večerni promenadni koncert Proti večeru se je nenavadno živo razgibalo vse mesto in preko Zvezde, po Vegovi ulici in z drugih sm,-i so hitele na Valvasorjev trg velike množice k promenad-nemu koncertu železničarske godbe Sloge« V mraku je blestel visoki spomenik, obsevan od močnih žarometov in pri tleh od številnih električnih žarnic Pogled na spomenik in njegovo okolico je nudil zares prelestno sliko. Vse naokrog so plapolale številne zastave na rdečih drogovih s cvetjem je okrašen knežji zid, okna vseh okoliških poslopij so okrašena s številnimi zastavicami in cvetnimi spletiv Nad Ljubljano pa je impozantno dominiral Ljubljanski grad. čigar stolp je bil razsvetljen z gosto vrsto žarnic, a istotako so žarele električne luči tudi nad vsakim oknom. Večerni koncert je godba pričela z mogočno marseljezo. kateri je takoi nato sledila naša državna himna Zbranega je bilo več tisoč občinstva, prihiteli so tudi mnogi okoličani Množica je obe himni poslušala odkritih glav in ob koncu z gromkim aplavzom in živahnim vzklikanjem dala duška slavnostnemu razpoloženju. Koncert je prenašala radio-postaja v širni svet Po zaključku promenadnega koncerta so se mnogi požurili v Union k Napoleonovemu večeru, a okrog spomenika ter po Vegovi ulici in Zvezdi je še pozno v noč valovala živahna promenada. Večer je bil sicer nekoliko oblačen, pa vendar prijeten in skoro topel. Večer v Unionu V okrašeni, z girlandami in s cvetjem prepleteni dvorani Uniona se je zbralo sinoči toliko občinstva, kakor le ob zelo redkih prilikah. Vstopnice za Napoleonov večer so bile razprodane že pred prireditvijo Navzoči so bili predstavniki vseh slojev našega mesta pred vsem pa številni zastopniki državnih in avtonomnih oblasti gospodarskih in kulturnih korporacij ter drugi najuglednejši Ljubljančani Kmalu po 8 zvečer sta vstopila francoski poslanik Dard in vojni minister general Hadžič. ki ju ie občinstvo pozdravilo s prisrčnimi ovacijami. Večer je otvoril predsednik francoskega instituta pesnik Oton Zupančič V francoskem delu svojega govora je pozdravil v toplih besedah zastopnike velikega francoskega naroda rn. povdarjaioč tradicionalne stike med Francozi in našim narodom, ki so prešli pod Ilirijo in v svetovni vojni v skupnost narodnih interesov, je še posebej pozdravil poslanika Darda generala Rozeta, prof Haumanta, zagrebškega konzula Boissiera in druge francoske prijatelje našega naroda, ki se nahajajo v naši sredi. V slovenskem delu svojega zanosnega govora, je pozdravil pred vsem kraljevega zastopnika vojnega ministra generala Hadžiča, komandanta dravske divizije generala Trip-koviča. velikega župana dr Vodopivca m mestnega župana dr Puca Ob zaključku svojega lepega govora je g. Župančič orisal z markantn«T' potezami nacionalni kuHiir ni in politični pomen Ilirije, ter je sklenil z besedami: »Če bi bili danes med nami oni. ki so se trudili za naš napredek v Iliriji. bi vzkliknili z nami vred: Živela Jugoslavija. živela Francija! Po govoru g Župančiča ki ga ie občinstvo spreie'o z burnim odobravanjem ie voiaSka goHba zaigrala nfriorei "'fosloven-*ko himno nato pa mirseliezo O^e ie občinstvo poslušalo stoje in ie začelo burno ploskati, ko so zadoneli zvoki mogočne francoske himne. Vpnzoritev Govekarjevih slik iz francoske dobe je vzbudila izredno pozornost občinstva in dosegla ogromen uspeh Vojaška godba in pevski zbor Glasbene Matice sta dala tem slikam razkošen okvir. Višek ie dosegel večer na koncu, ko ie prikorakala v dvorano vojaška četa v Napoleonskih uniformah in z orožjem takratnega časa. Na podiju se je pojavil sredi množice vzklikajočega ljudstva Napoleon, ki je vzkliknil »Ilirija vstani«. V tem trenotku je zapel zbor Glaiibene Matice Vodnikovo mogočno pesem, nato pa še marseljezo, med tem ko je Napoleon sprejemal od slovenskega dekleta simboličen dar naše dežele. Obsodba neveščih graditeljev hiš Praga, 12. oktobra, gh. Po dvodnevni razpravi je bila danes izrečena razsodba proti Mondlu in Pražaku, ki sta bila obiulžeoa krivde gradbene katastrofe na Poriča. ki je zahtevala 46 človeških žrtev. Obtoženca sta bila obsojena na eno leto, pogojno pa na štiri leta zapora. Državni pravdni'« je vložil proti pogojni obsodbi priziv. Volilna borba na Češkoslovaškem Praga, 12. oktobra. Včeraj onoldne ie bil zaključen rok za vložitev kandidatnih list. V češkin in slovaških volilnih okrožjih kandidira 15 strank v poslansko zbornico, 13 pa v senat. Negotov borzni tečaj pesete Madrid. 12 oktobra o. Ker so poskuša poslednje čase različne finančne skupine rušiti tečaj pesete z razširjenjem neresničnih vesta, je sklenila španska vlada uvesti uradno nadzorstvo nad tečaji valut in deviz. Ruske pritožbe radi poleta Costesa in Bellonta Moskva, 12. oktobra, o. časopisje objavlja izjavo Baranova, predsednika sveta za civilno letalstvo, v kateri ugotavlja, da sta francoska letalca Costes in Bellonte, kljub zagotovilu sovjetskim oblastem, letela dalje od Irkutska in dospela v Mandžurijo, kjer sta prodala letalo kitajskim oblastem. Na ta način sta letalca kršila gostoljubnost sovjetske države, ker se nista držala sovjetskih zakonov. Posarska konferenca Berlin, 12. oktobra, o. Na prošnjo francoska vlade so bili preloženi razgovori o izpraznitvi Po-sarja od 16. oktobra na 28. oktobra. Prvi polet zrakoplova »R 101« London, 12. oktobra, s. Novi ogromni an®leški zrakoplov »-R 101« so davi v Cardingtovmi potegnili iz hangarja ter ga pritrdili na stoip z* pristaja.nje. »R 101« se bo najbrže jutri dvignil h prvemm poskusnemu poletu. Ruske protiki tajske demonstracije Moskva, 12. oktobra, o. V Haborovstu so se vršile velike demonstracije proti neprestanemu vpadanju kitajskih in belih čet v sovjetsko ozemlje. Manifestacije sličnega značaja so se vršile tudi v drugih mestih na Daljnem vzbodu. Nasilen komunistični občinski svetnik Lipsko, 12. oktobra. Na seji mestnega sveta v Zwenkau-u pri Lipskem je komunistični mestni svetnik Geschko med burnim prepirom zagrabil polno steklenico vode in jo zalučil proti županovi glavi. V zadnjem trenutku se je županu posrečilo glavo umakniti. Komunistični občinski svetnik je bil zaradi poskušenega uboja aretiran in odveden v zapor. Smrt odlične dame v plamenih Pariz, 12. oktobra, o. 90-letna vdova bivšega angleškega poslanika v Parizu, E. Page-ta je davi zgorel^ v svojem stanovanju, ko ji je pra čiščenju obleke eksplodirala steklenica bencina. Ker je bila dama sama doma, so našli njeno napol zoglenelo truplo šete potem, ko se je ogenj razširil po vsem stanovanju. Angleški parnik zadel na sipino Newyork, 12. oktobra, s. Angleški parnik »Pacific« je zadel v bližini rtiča Fear na sipino in se težko poškodoval. Parnik pošilja klice na pomoč. Občni zbor Narodne galerije Novi predsednik di. Fr. Windischer Ljubljana, 12. oktobra. Nocoj se je vršil 9 redni občni zbor Narodne galerije pod vodstvom dosedanjega predsednika Iv Zoimana. Po obsežnih poročilih funkcijonarjev je prebral V M. Za-lar izjavo, da je bil poravnan spoi v območju Nar galerije, ki je povzročil pred dobrim letom secesijo nekaterih dolgoletnih odbornikov G. Ivan Zorman se je odpovedal nadaljnji kandidaturi za predsednika in je postal upravnik galerijskih zbirk. Nato je občni zbor soglasno in z navdušenim aplavzom izvolil za predsednika odličnega narodnogospodarskega delavca g. dr. Frana Windischerja^ Novo izvoljeni predsednik je v daljšem govoru razvil svoj program Skušal bo voditi Nar galerijo v du-nu njenih ustanoviteljev Poudaril je. da prinaša z gospodarskega polja na kulturno ljubezen do naše kulture, do k kladov našega ljudstva, ki jih moramo skrbno varovati in razvijati Njegov govor je bil sprejet z velikim odobravanjem V odbor so bili izvoljeni gg. dr Izidor Cankar, Gojmir A Kos, dr. Lajo Lajovic, prof dr. Lukman, ravnatelj dr. Mal. J. Pretnar, dT. Fr. Štele. M Sternen, arh. Šu-bic, Fr. Vesel in dr. Regali. 0 samem delovanju Nar. galerije bomo še objavili obširnejše poročilo. Hmeljski trg Žatec, 12. oktobra, h. V preteklem tedna je bilo zanimanje za žateški hmelj letošnje letine prekinjeno. Povpraševanje ie bilo začetkom tedna zelo živahno, pozneje nekoliko manjše. Dnevni promet je znašal 200 do 300 stotov. ravno tako tudi nekai «tot»*• Zaključna tendenca je čvrsta. Do danes je bilo v Zatcu javno žigosanih 44.000 stotov žateškega hmelja letošnje letine. Tajništvo srednjeevropskega hmeljskega urada v Monakovem je po pravilih orešlo e 1. oktobrom za dobo treh let v upravo žateške brneljske družbe. Po cenitvah je znašala srenjeevropska letina 1929 7lo do 746.000 stotov po 50 kp. Deželni urad za statistiko je ocenil na Bavarskem letino s 227.000 stoti, od katerih odpade it tau 166.000, i hr 1 Ti Prihod kraljevega zastopnika k ilirskim svečanostim Včeraj je prispel v Ljubljano vojni tmniMer general Stevan Ha d žic (v sredi), ki ki-gtopa pri ljubljanskih svečanostih Nj. Vel. kralja. Na kolodvoru sta ga pozdravila divizij-ski komandant general Sava Tripkofi^ (na levi) in veliki župan dr. Vod«pi*ec (na desni). . C iia: Graditev Ilirije Ali ste čuli udarce kladiv in škrtanje dlet — štirinajst dni, štirinajst dolgih noči — da je odmevalo v svet: »Rasti iz naše krvi!« Ali ste čuli ječanje vrtanih skalnatih grud — matere zemlje kosti — štirinajst dni in n-oči, da vam je šlo do srca: »Kdaj bo poplačan vaš trud?« Ali ste čuli posmeae izmed zaplotniških vrst ki so se muzali v brk lesku nedragih jim črk. da ste snovali osveto. ko ste pripravljali krst? Vmes pa hropeči meh —• gospodujoči napuh — ki vam e iskre v oa puhaj štirinajst dni skoz ovaduško puhalo: »•Puntarski, puntarski duh!« Vendar je rastel navpik kakor je mojster velel — štirinajst dni, štirina st dolgih noči — da je zaplotnik bledel, ko je skoz časa temo svetli razbral spomenik. Dragi letalski dan v Ljubliani Ljubljana, 12. oktobra. Dne 20. t. m. bo priredil naš agilni Aero-klub »Naša krila« svoj drugi letalski dan na vojaškem vežbališču v D. M. v Polju. Že s prvim letalskim dnem je klub dokazal. c »Gorenjski slavček" Ker se bo v okviru proslave 1201etnice Ilirije oživljene izvajala kot slavnostna predstava naša priljubljena opera »Gorenjski slavček«, se mi zdi umestno, da iz pozabljenih letnikov slovenskega časopisja zberem nekaj podatkov, ki naj pokažejo, kako je slovenska javnost sprejela to delo ob njegovem rojstvu pred skoraj šestimi desetletji, i o ob enem osvežijo spomin na njega skladatelja, pokojnega Antona Foersterja O razlogih, ki so privedli strokovno ju-ryjo do odločitve v prid »Gorenjskemu slavč-ku«, izvemo iz »Novic« 1. 1872. naslednje: »Deželno častno darilo z 250 gld., katero je bilo vsled sklepa kranjskega deželnega zbora od 22. septembra 1869 leta razpisano za najboljšo izvirno skladbo slovenske operete, je deželni odbor na podlagi razsodbe praških 3 strokovnjakov pripoznal opereti. »Gorenjski slavček« imenovani, ki jo ie zložil vodja cerkvene glasbe ljubljanske stolne cerkve gosp. Anton Forster, — pisateljici libreta (teksta) te operete, gospej Luji-zi Pesjakovi pa razpisano deželno častno darilo z 75 gld. Muzika in libreto te operete sta hvaljena kot izvrstno delo Presojevalci F5rsterjeve kompozicije »Gorenjski slavček« so bili gospodje Karol Bendel, komponist in . ravnatelj praškega pevskega društva »Hla-j hola«. Bed. Smetana, prvi kapelnik kr. češkega deželnega gledališča, in dr. L. Pro-haska. vrednik češkega muzikalnega časnika »Hudebny listiy« Vsi presojevalci so soglasno pripoznali, da je Fiirsterjeva lirična opereta častnega darila popolnoma vredna: ona je izvirna v krasnih melodijah skoz in skoz narodna, in kaže povsod znanstveno harmo-nizacijo in izurjeno instrumentacijo, ter se zato more tudi iz umetniškega muzikalnega stališča izvrstno delo imenovati Gospa Lujiza Pesjakova vzela je predmet tej igri prav iz narodnega življenja »Mini-ca«, kmečka deklica, iz okolice tistega gorenjskega kraja, o kterem naš Prešern pravi, da je »podoba raja«, je prvi part tej opereti; od nje, ker zna toliko ljubko peti, ima opereta naslov »Gorenski slavček«. Lahko je I bil skladatelj muzike po izvrstnem tem tek-• stu navdušen, da je zložil po praških moj-! strih tako hvaljeno opereto. Tudi brez muzike bi se »Gorenski slavček« dal z veliko pohvalo igrati. Ni tedaj čudo, da občinstvo radovedno čaka glasa, kdaj da pride opereta na oder našega gledišča. »Gorenski slavček« bode, kakor slišimo, prvikrat zapel nam v deželnem gledališču prihodnji mesec na korist siromakom notranjskim ia dolenskim. Gospa pisateljica libreta in gospod skladatelj muzike sta prvo predstavo prijazno prepustila v imenovani blagi namen, narodna društva pa prevzamejo izvršitev željno pričakovane operete. — Da bi željno pričakovana opereta »Gorenski slavček« se prikazala na glediškem odru v soboto, kakor smo 6e zagotovo nadja-li, še ni mogoče, kajti gospa Dragoila Odijeva, ki je prevzela že pred več dnevi glavno nalogo, odpovedala je nenadoma v pondeljek zvečer sodelovanje, rekši samo to, da odpotuje iz Ljubljane; zakaj? nobeden prav ne ve. Ni nas volja, izvedovgti njene skrivne razloge, zakaj da tudi milodarni namen sobotne predstave je ni mogel par dni iržati v Ljubljani; zato samo to rečemo, da smo mislili, da je gospa Odijeva se čutila za uda narodnega našega dramatičnega društva, a zdaj smo videli, da je navadna komedijanti-nja. — Za soboto že določena predstava se mora tedaj za par tednov odložiti. — Dragoila Odijeva je v »Laibacberici« prav po komedijantovski »maniri« odgovorila na opazko v zadnjih »Novicah«, ki so izrazile glasno občno nevoljo o tem. da v zadnjem trenutku se je odpovedala prevzeti igri s tem. da še isti teden odpotuje Mi ne odgovarjamo nič druzega »mladi« gospej Odiievi nego to. da jo vprašamo: kako ee imenuje tak. ki pravi, da ta teden odpotuje, pa je še drugi teden tukaj? _. in ne iskaje skrivnih vzrokov, ker je dosti očitnega pred sve tom. jej le svetujemo: »DragoilaI geh' in ein Nonnenkloster«. — Že danes vidimo, kako v soboto v gledišče vse vre. kar le more. ker se bode prvikrat predstavljala željno pričakovana opereta »Gorenski slavček« na korist siromakom na Dolen«kem in Notranjem. Pričela se bode dobrodelna predstava e prologom, ki ga je zložila gospa Lujiza Pesjakova in ga bode govorila gospodična Podkraišekova. končala pa se produkci;ami našega »Sokola« Part »slavček« je drage volje prevzela go spodičina Rosova namesti D O. Posestniki lož. ki ta večer morebiti ne pridejo v gledišče. so naprošeni. da jih dobrodelnemu namenu prepustilo. Opereta je bila — in to po pravici — navdušeno sprejeta. Dogodba operete, ki ima ime od deklice, ki tako lepo poje kot slavček. se vrši pod Triglavom; krasen idiličen prizor je, prava narodna igra. ki nikjer ne žali nravnosti, kakor .je to navada pri opereta11 francosk:h in nemških današnjega časa. Iz tega rzira ie djanje res »mager«. kakor »Laibarhericac pravi, ker ne kaže — debelih golih stegenj. In prav zato še posebno ča«titamo gospej pisateljici, ki po slovstvenem delovanji zasluži lični lavorovi venec, ki ga je danes prejela. — O muziki, ki jo je zložil našim bralcem dobroznani gosp. Forster. se povračamo na razsodbo 3 čeških učenjakov v Pragi, v ^Novicah« naznanjamo, ki so vsako sikirico Forsterjeve skladbe pretresali in soglasno izrekli, da je v vsacem oziru izvrstna, popolnoma vredna prvega darila. Gromovita hvala, ki je njegovi kompoziciji donela, je potrdila to razsodbo. Se ve da, kdor je tudi v glasbi želel lahkokrilatih napevov za ples ali godbe Offenbachove, ni je najdel v vzvišenih melodijah, ktere veči- Med 7predno5tm i Najbolj gotovo znamenje dobro oskrbovanega perila je, da diši kot svež gozdni zrak - dokaz, da pravo francosko terpentinovo olje vsebuje &osipavati cesto iz Trbovelj proti Retjam, da so jo končno spravili v preišnie stanje. Komaj so prepeljali voz gramoza in zasuli jamo, že se je prikazala druea. Kako stalno se pomika plazovje v dolino, je razvidno tudi iz tega, da so leto dni kopali premog na enem in istem mestu. Premog obenem z elino in kamenjem so dvi. zale ogromne skale, ki so počasi lezlevglo- del vladajo v tej opereti Zaslužil je tedaj kot pravi mojster skladbe venec, ki so mu ga podali rojaki njegovi Čehi, druzega pa njegovi častitelji Slovenci. Ker pa je muzika umetna, je tedaj tudi težka, včasih prav težka, zato ne smemo moči diletantov meriti z mero gledaliških pevk in pevcev Kdor tedaj iz tega ozira pravično sodi, bode nam pritrdil, da gospodičina Rosova (ki je zaslužila venec priznanja že zavoljo svoje rado-voljnosti. s ktero je prevzela rolo Minke in arijo za sceno res angeljsko pela), gospodje NoIIi. Meden, Pncihar, in pevci in pevke v zboru, so zaslužili živo pohvalo pa tudi gospodičina Potočnikova kot interesantna Francozinja. gospodičina Podkrajšekova kot skrbna mati in zmirom komični gospod Kajzel. — Nezadovoljnim nekterim dandanašnjim aemškim gostom pa rečemo le to: »geht hin und macbt es besser!« Zadovoljno z vsem je zapustilo občinstvo gledališče, v kterem se je danes za dobrotni namen nabralo čistega dohodka 134 gld 40 kraje.« Zadnjič so igrali opero »Gorenjski slavček« 1 1927. Alojzij Potočnik. Usnjene rokavice poiložene par samo Din 85*— J. Hofler, Miklošičeva 14 Ljudje, ki so bolni na žolčnih-ledvič-nih bi kamenih v mehurju ter oni. ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline im napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Joselove« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« voda sigurno, skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« voda se dohi v vseh lekarnah. dTogerijah im špecerijskih trgovinah. Zakonska idila Na Gorenjskem, v oktobru. Ob hrupnih zvokih harmonike, ubirajoče poskočne melodije, razigranem smehu mladih zaljubljencev, veselju in rajanju sta vstopila zakonska druga Blaž in Marjetica, da se navžijeta dobrot prazničnega dneva. Še je bilo prostora. Ko sta se izdatno pokrepčala z dobrotami krčmarjeve kleti in njegove kuhinje, so se kakor nalašč zopet oglasili mehki akordi muzikantovega glasbila in tako prijetno vabili k plesu. Ni se še Blaž prav zavedel, že se je Marjetica sukala v melodiioznem valčku s postavnim fantom. Prvemu plesalcu je sledil drugi in tretji, da je Blažu končno preostaja! le pogled na neugnano plesalko — njegovo Marjetico. »Hentana reč,« mu je šlo po glavi, »to pa vendar ne gre!« Ujedalo ga ie in gnjavilo, da ie ukazal: »Greva domov!. Ni pa bila ženka istega mnenja, temveč je v podkrepilo nasprotnega naziran.ia potrepljala žalostnega Blaža toli vljudno po rami. da se je kakor snop zleknil po dolgem in širokem med stole in goste. Le trenutek — in že ie bilo plesišče pozorišče ljute borbe pesti, nohtov, zob, spremljane po sekundiraniu vinske publike v vrišču. prerekanju in vpitju. Zabave je bilo seve konec in šele v pozni noči sta se zakonca spoprijaznila pod krovom domače strehe. Prav takrat je tudi izza poljanskih gričev zasijala poredno se smehljajoča lunan in voščila Blažu in Marjetici: Lahko noč! Pride! Pride (Dfatttz 01 ea Čebova n H. a. Sch ett Pride! Elitni kino «atica bino. Končno le položaj postal tak, da so morali iz vai mstnih ozirov opustiti vsa dela na terenu pod Vukr^o goro. Sedaj kopljejo delavci premog pod ogromno pečino pod cerkvico v Retjah. Delo je tu silno nevarno. Pečina se je že razklala in teži na dveh straneh v kotlino. Prav pod pečino, kakor kaže naša slika, pa se dnevno vrši delo v ogromni kotlini. Rudarji so Jo krstili za kraj smrti, ker nihče ne ve, če se bo še 'mil iz nje k svoji družini. V sredo ie padlo v Trbovljah komaj toliko desžja. da so bila tla mokra in že je premaknilo železniške tire na Doberni. Ves teren je postal tako plazovit. da je treba železniške tire vsakih deset minut poprav. Ijati. Ogromen hrib teži v dolino in bruha iz podnožja premog, glino in kamenje. Ker leze hrib čedalje bolj narazen, je vsak čas pričakovati katastrofe. Rudarji so prepričani, da ta ni več daleč. Vsak se tolaži s tem, da ga tkrat ne bo na delu. Na tem kraju je že več dni ustavljeno nočno deh*- Ob 3., V25., 6., H 8., 9. uii Mladini neprimerno! (Premijera t Grandijozna drama iz dobe carske Rusije RASPUTIN fatalni mistik na carskem dvoru. Orgije pijanega raauzdanca. Zadnji ruski car na fronti. Rasputim mrtev. Velika revolucija. Vtadimir 9ajdatov - gottfe ^ftmata r slavnih vlogah. Pr ©skrbite al vstopnice v predprodaji. Telefonično rezervirane vstofHMce se dobe v garderobi levo. Teleou 2124. Ctitni (Ano Mlaiica (pariiiie dam&(lc (kCoftuk9 na:nov eiše modele v prekrasni izberi n zelo ceno je prejela in vab: cenjene dame na ogled m izbero Medni saten •Marije* &e£lic Liuhljana, Slomškova ul ca 27 Gospodarstvo Strahovita avtomobilska nesreča Tri smrtne žrtve, četrti se bori s smrtjo — Usodepolna neprevidnost — Stroga odredba proti neprevidnim avtomobilistom žala v vodi razbito glavo in polomljenimi udi tako da ie povsem razumljivo, da ju ljudje niso mogli spoznati. Na kraj nesreče ie kma lu prišla tudi sodna komisija z višjim drž. pravdnikom dr. Jančičem. sodnim svetnikom Lenartom ter policijskim nadsvetni-kom Kerševanom. Kot izvedenec ie funkci-joniral inž. Wolf. Komisijski ogled, ki trajal do pol 2. ponoči, je ugotovil, da je nesrečo zakrivil trgovec Vrnunc. ki je vozil s preveliko brzino, kakor je pač bil že njegov običaj. Razen tega pa je tudi ob nepravem trenutku uporabil zavoro. Oddelek gasilcev je med tem pripel polomljeni Ford k rešilnemu vozu in ga odvlekel na rešilno postajo. Šele danes zgodaj zjutraj se je doznalo, da sta obe domnevani ponesrečenki Emer-šičeva in Lederhasova pri življenju, kar je zagonetnost dogodka še povečalo. Ker pa je 17 letna Cerkovnikova hčerka Josipina pogrešila mater, je odšla v mrtvašnico, kjer je z grozo opazila, da je med žrtvami katastrofe njena mati. V drugi žrtvi je spoznala soprogo profesorja Pirnata. Vest o tem se je bliskoma raznesla po mestu, kajti tako strašne avtomobilske nesreče Maribor ne pomni. Nesrečni primer, ki bo služil pač vsem šoferjem in motociklistom v svarilo, je dal povod za uprav drakonične odredbe mariborske policije, ki se je odločila tudi v primerih najmanjših prestopkov za zaporne kazni od 1 do 30 dni. Razen tega bo policijski komisarijat odvzel vsakomur, ki ne bo spoštoval predpisov cestno policijskega reda, vozno dopustnico in tudi šofersko legitimacijo. šofer pa bo moral ponovno polagati pred strožjo komisijo izpit. Policija je pozvala tudi vsa sodišča v mariborski oblasti, naj ovadijo vse nepoboljšljive avto-mobiliste, tudi pri mariborskem sodišču, da se bo tako imela o njih točna evidenca. Stražniki so dobili najstrožji nalog, naj prijavijo vsakogar, ki bi omalovaževal veljavne prometne predpise. Maribor, 12. oktobra. Ves Maribor je bil danes pod mučnim vtisom strahovite avtomobilske katastrofe, ki se je pripetila včeraj ponoči na državnem mostu v Mariboru in gotovo nima podobnega primera v bogatem registru avtomobilskih nesreč, niti v Sloveniji, niti v vsej državi. Tragedi;a je tako pretresljiva, da je razburila vse prebivalstvo do skraj' nosti. Ljudstvo si je danes ves dan trumo •ma ogledovalo kraj nesreče. Na stotine in stotine ljudi je tudi pohitelo na pokopališče na Pobrežju, kjer ležita v mrtvašnici skoro do nepoznanja razmesarjeni trupli žrtve katastrofe Anice Pirnatove, soproge profesorja v p. g. Maksa Pirnata in matere znanega kiparja g. Nika Pirnata. ter Josipine Cerkovnikove, soproge davčnega nadofici jala v p. in rezervnega kapetana, stanujo-čega v Jelačičevi ulici dočim leži njen rrož v mrtvašnici splošne bolnice. Četrta žrtev nesreče Franc Vrhunc. trgovec s špecerijskim blagom v Maistrovi ulici v Mariboru pa leži težko poškodovan še vedno v nezavesti v mariborski splošni bolnici. Danes so ga sicer operirali, vendar pa je le malo upanja, da bo ostal še pri življenju. Z njegovo smrtjo bi vsekakor legla v grob edina priča, ki bi mogla natančno po:asniti, kako in zakaj je prišlo do usodne katastrofe, ki je zahtevala tako težko žrtev. Tragedija, ki je dvignila kljub pozni uri ves Maribor na noge in izzvala silno mučen vtis med meščanstvom, se je odigrala na naslednji način: Okrog 9. zvečer se je trgovec Franc Vrhunc z največjo brzino odpeljal z navedeno družbo preko državnega mosta v Razvanje na kratek izlet. Vsi so ostali tamkaj le nekaj časa v gostilni pri Gozdnem Tončku, nakar so se zopet vračali v mesto. S hitrostjo nad 70 km je privozil avtomobil ki ga je vodil Vrnunc s Tržaške ceste na trg Kralja Petra, kjer Se na stražnikovo znamenje, naj vozi po časi, sicer takoj uporabil zavoro, ki pa ni bila sorazmerno nategniena. Avtomobil je zato pričelo zanašati in vozač ie kmalu iz. gubil oblast nad njim. Z desne strani je v ostrem loku zagnalo vozilo na levo, kjer je poskočilo ob levi hodnik in z vso silo treščilo v betonsko ograjo. Sunek je bil tako silen, da je gospo Anico Pirnat in gospo Josipino Cerkovnik, ki sta sedeli zadaj, vrglo iz karoserije jn ju v velikem loku zagnalo čez ograjo mosta 25 m globoko k dravski strugi, k er sta obležali mrtvi. Vozač Vrhunc in njegov sopotnik Janez Cerkovnik pa sta s tako silo udarila z glavama v okvir obrambnega stekla, da so možgani pomešani s krvjo brizgnili daleč naokrog. Steklo pa jima je popolnoma razrezalo obraze. Avtomobil je kljub silnemu udarcu zdrsnil nato še 7 metrov ob betonski ograji ori drugem kandelaberskem stebru oa si. je ob rob močno zadel in cdletel naza; na sredo ulice v povprečno lego, ne da bi se prevrnil. Potnika na sprednjem sedežu je zalila kri. Ostala sta nepremična, dočim motor ni ugasnil. Ves avtomobil se ie zavil v oblak bencinovega dima. ropot pa je ogluševal tišino. Strašna katastrofa se je k sreči pripetila šele ob 10.10 zvečer, ko na mostu promet že skoro poneha. Stražnik in vsi pasanti, ki so pritekli od blizu na kraj nesreče, niso mogli ugotoviti, kdo je ponesrečenec. Najprej so spoznali avtomobil, nato neza» vestna ponesrečenca, ki sta ostala na svojih sedežih, dočim so v obeh žrtvah na Dravskem bregu napačno domnevali, da gre za soprogo gostilničarja Emeršiča in natakarico EIzo Lederhasovo. Že nekaj minut po katastrofi je intervenirala rešilna postaja, ki je z avtomobilom prepel ala v bolnico trgovca Vrhunca in davčnega nadofl-cijala Cerkovnika, ki je kmalu po prihodu v bolnico umrl. Med tem je prisDel k bregu tudi mrtvaški voz, ki je v krsti položeni žrtvi odpeljal v mestno mrtvašnico. Gospa Pirnatova in gospa Cerkovnikova sta strašno poškodovani., Pirnatova je imela razbito lobanjo in so jj izstopili možgani. Jmela je tudi zlomi eno nogo in zdrobljeno spodnjo čeljust, dočim ie Cerkovnikova le- Smeh! Smeh! Premijera! Ob 3., XS., 6., ViS. ta 9% nri. Buster Keaton mož, kateremu se smeje ves svet v najboljšem njegovem filmu SPORTNtlC Nihče se ne more zdržati krohota! Vse se smeje in smeje. Kino Ideal. *ata Zasačena vlomilca Pred skorajšnjim uveljavlfeniem trgovinske pogodbe s Španijo Kakor smo že poročali, je bila 27. septembra v Madridu podpisana špansko-jugesloven-ska trgovinska pogodba, ki bo po vesteh iz Beograda v kratkem uveljavljena, tako da bodo naši izvozniki kmalu deležni v Španiji vseh onih ugodnosti, ki jih imajo druge države. Splošni del pogodbe bazira na načelu največjih ugodnosti ter ukinja tako zvano surtakšo, ki jo je doslej Španija pobirala poleg carine pri uvozu blaga iz naše države. Ta surtaksa je zlasti ovirala naš izvoz Vsa v Španijo. Naši izvozniki so se morali posluževati italijanskega posredništva, da je b;lo naše blago pod nazivom itali 5anskesa izvora oproščeno te surtakse. Sedai. ko bomo dobili enake ugodnosti kakor druge države in ko bodo odrasli dosedanji stroški italijanskega posredništva, je pričakovati, da se bo naš izvoz lesa v Špfmiio naglo razvil. Reka in Trst pa bosta izgubili svojo dosedanjo posredovalno vlogo, kar bo tudi znatno vplivalo na zmanjšanje prometa teh dveh luk. Pogajanja za pogodbo s Šoaniio so se pričela že takoi po otvoritvi svetovne razstave v Barceloni ter jih ie vodil naš madridski poslanik Dragom ir Jankovič skupno z našo delegacijo, katere člani so bili gg.: dr. Aleksander Bodi, poslaniški svetnik, Milivo-I je PilM'žjih cenah se dobi edino le prd nas. hnHe" (Banja?, jCfubljan a, &raiaGova ulica it. r palači »Ljubljanski dvor«. Pritffte in prepričajte se s »ml! Ljubljana, 12. oktobra. V noči okrog 2.30 je zapazil stražnik, stoieč na Vrazovem trgu, dve temni senci, oprtani z nahrbtniki in vrečami, bežati čez šantpeterski most Stražniku sta se zazdela nočna ptiča sumljiva, zaradi česar je hitro stopil za njima in ju pozval, da obstojita. Na njegov klic pa neznanca nista hotela reagirati, marveč sta se podala v dir proti temnemu šentpeterskemu nasipu. Takrat je mož postave seveda zaznal, da ima opravka najbrže s tatovoma, zaradi česar jo je ubral za njima in ju ponovno pozival, da obstaneta. Pričela se je divja gonja, kajti neznanca sta jo navzlic oprtanosti pobirala kaj hitro. Stražnik se je slednjič poslužil energičnejšega poziva: Stoj ali streljam. Ta hip se je mlajši tako prestrašil, da je takoj odvrgel nahrbtnik in se skušal skriti za nekim drevesom. Starejšega je poziv ustavil na mestu in je počakal stražnika popolnoma mirno. — Kaj nosita v nahrbtnikih, ju je pobaral stražnik, ko ie stal pred upehanima zlikcv. cema. O, o... sta skušala spraviti neznanca lz sebe nekaij besed, kar pa se jima ni takoj posrečilo. Med tem je stražnik že sam posegel v nahrbtnik in ugotovil, da se nahaja notri več parov očividno novih čevljev. — Rie sta nakradla tole robo, se je jel zanimati stražnik dalje. iMed tem sta oba tatova /e prišla do sape in hladnokrvno priznala, da sta malo preje vlomila v čevljarsko stojnico Marije Novakove v Šolskem drevoreJu Ln jo skoro popolnoma izpraznila. Stražnik je pozval oba vlomilca, da korakata pred njim na stražnico, kar sta onadva tudi brez nadaljnjega ubogala. Oprtala sta zopet nahrbtnik in Jo rezala popolnoma krotko v oznacani smeri. Med potoma sta postajala jezna drug na drugega in sta si pričela očitati, da sta snerodi« in da bi morala postopati vse previdnejše. Stražnika sta zabavala Ie kratko pot kajti kmalu sta se znašla pred nadzornikom, ki ju ae takoj zas'išal. Bila sta to 431etni in 19. krat predkaznovani, iz Ljubljane za dobo petih let izgnani brezposelni delavec Feliks Kovač, doma iz K .-.-stre vilice v srezu Šmar- navzlic^svoji mTad^ftd^e I - ^.fni 1929. Višina barometra 9088 m 6 let ječe in ki le doma iz Mihajlovcev v ................................................................ veljavi. Velike države v Aziji, ki so doslej imele predvsem srebro v obtoku polagoma prehajajo k zlati valuti. S tem pa je povpraševanje po srebru za mpnetarne svrhe znatno nazadovala Upoštevati pa je tudi treba še drugi moment Danes se srebro proizvaja po večini le kot postranski proizvod pri produkciji bakra in svinca. Z naraščanjem svetovne produkcije bakra in svinca v zvezi s povečanjem potreb industrije pa narašča tudi produkcija srebra in je zaradi tega na trgu vedno večja ponudba kakor povpraševan je, zlasti ker je poraba za izdelovanje raznih luksuznih predmetov spričo obubožan ja evropskih narodov po vojni precej manjša. Zato ni izključeno, da bo cena srebra še nadalje jx>puščala. Sedania cena 23K d. za unco odgovarja ceni 922 Din za kg. = Agrarni protekeiionizem v Nemčifi. Trgovinsko - politični odbor nemške državne zbornice je te dni sklenil povišanje nemške carine na govejo živino za klanje od 13 na najmanj 24.50 mark za 100 kg žive teže. dalje povišanje uvozne carine na ovce od 13 na najmanj 22.50 mark in uvozno carino na meso (sveže in zmrznjeno) na najmaj 45 mark. Vprašanje povišanja carine na Sita za krmo je bilo za enkrat preloženo. Povišanje carine na krmilni ječmen bi namreč povzročilo ie povečanje uvoza koruze, glede katere je plošč in 600 kg cilindrovega olja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) j Dne 28. t. m. se bo vršila pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Sarajevu i ofertalna licitacija glede dobave 60.000 kg i bukovega oglja. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Položaj na naših borzah Nazadovanje deviznih tečajev. — Nagla »krepitev državnih papirjev. Ljubljana, 12. okt. Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden devizni promet slab. Znašal je komaj 14.4 miliiona Din napram 18.6, 19.9. 24.3 in 22.9 milijona Din v predhodnih štirih tednih. Tečaji deviz so v minulem tednu dalje popuščali. Čvrsta tendenca dinarja traja, kakor znano, že nekaj tednov sem ter je posledica okrepitve švicarskega franka, s katerim je naš dinar v najožji zvezi. Ta okrepitev švicarskega franka je razvidna n. pr. iz euri-ške notacije devize na Newyork, ki je od početka septembra nazadovala od 519 60 na 517.45; pri nas pa je istočasno deviza na Newyork padla od 56.825 na 56.59. Po.-lcbno nazadovanje kažejo v tem razdobju tudi ostale devize. Tekom zadnjega tedna je de- KUVERTA d. z o. z. TVORNICA KUVERT in KONFEKCIJA APIRJA se nahaja samo na Karlovški c. 2 ali V zaroki pot 1 Prino'oča se za cenjena naroČila za izdelovanje v-eh vrst kuvert VREMENSKO POROČILO ptujskem srezu. Oba sta priznala ponolnoma odkritosrčno, da sta se klati'a po Ljubljani že nekai dni. vendar nista iskala dela. Spoznala sta se že svolečasno v neki gr.stiJni nakar sta se sedai dogovorila, da vlomit" v eno aii drugo stoinico na trgu. Po vlo milsko orodie. zidarske spone in drus" predmete sta odšla pod novi Navpieono-spomenik, nakar sta Io mahn-'a na trg in si izbrala kot naiTipravnejšo barako za vlom stojnico Novakove, ki stanuje na Kette -Mumovi cesti št. 4. Vlomila sta brez poseb. nega truda in napora, se notri preobuln r nove čevlje, svoje stare Skarpe pa pustila na mestu. V nahrbtnik in vrečo sta nabasala 2.8 parov čevljev, moških in ženskih, ne glede ma izbiro. Ukmdeni čevlji predstavljajo vrednost kakih 8000 Din Kraj j Cea Opazovanja Ljubljana vtaribor . Zagreb Heoerad Sarajevo Dubrovnik Skoplje spat 7. Temp^r > ^ 653 13*o i 3-9 /64 7 56 764*2 764-1 I 5 U 8 4 6 13 ae >i fSt 90 *( 90 70 40 >mer vetra in brz na ti m c-I* NE 4 V 5 SW 4 W 2 mirno W 2 NE 6 5 X O * 10 1 10 J 9 10 Padavine Vrtfa » trm ir 1. MP Najvišja temperatura danes v Ljubljani 13.4, najnižia 3 6 Solnce vzhaja ob 6.13, zahaja ob 17.18, luna vzhaja ib IO, zahaja ob 18 Dunajska vremenska napoved z. nedeljo: Nestalno vreme; sprva nekoliko boljše ia „k.1o toplejše vreme. 7-9753, London 275.90. Newyork 56.59, Pariz 222.52. Praga 168.—, Trst 296.7. Curih. Zagreb 9.1265. London 25.1775 Newyork 517.45, Pariz 20.3125. Milan 27 085' Berlin 12343, Dunaj 72.72, Praga 15.325 Bukarešta 3.08, Budimpešta 90-32, Sofija 3.745 Varšava 58.11. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod? aranžma 420 — 422, kasa 420 _ 422, zn oktober 420 _ 422, za december 427 5 — 429 investicijsko 84.75 denar, agrarne 53.5 ~ M-bančne vrednote: Praštediona 872 _ 887 Union 202 — 204. Srnska 15« den., Jugo 81.5 do 84 Narodna 8000 denar. Zemaljska 120 do ljubljanska kreditna 123 denar Pni jo — I7: industrijske vrednote: Narodna sumska 40 — 45. Gutmann I70 — "90 ^la-veks 96 — 100, Slavonija 125 — 140, Drava 370 blago, Šečerana 412.5 — 430. Brod vagon 130 — 138, Union 135 — 145, Vevče 132 denar. Dubrovačka 420 — 430. Trbovlje 46" 5 do 470, Jadranska 402 5 _ 502.5. Žitni trg „ . Ljubljana. 12. oktobra. Na jugoslovenskem žitnem trgu je pretekli teden prišlo do važnejših sprememb. Po več-tedenski mlačni in neprijazni tendenci je nastopilo večje povpraševanje po blagu, kar je imelo za posledico, da so prodajalci postali precej rezervirani. Tudi na ameriških trži ščib so se cene v početku tedna okrepile. Zadnje dni pa so zopet za malenkost pojui-stile, kar pa na naše in madžarsko tržišče ni imelo nikakega vpliva. Naš trg je poka/al gotovo samostojnost v cenah in neodvisnost od situacije na ameriških borzah To iejsivo je gotovo razveseljivo in kaže, da je pritisk blaga iz nove letine več ali manj Popustil La okrepitev naših cen pa tudi ni bilo zunanje ovire, kajti mi smo še danes v pšenic) in koruzi skoro naicenejši v Evropi in Ame-rika kot konkurentinja ne pride resno v po-stev. Okrepitev cen se nanaša predvsem na T1°^°\'5a1kafero ie mnogo povpraševanja 5-za december - januar 130 - 135; za m"arr laO — lo5; umetno sušena za oktober 147 5 do 152.5. Moka: baška >0g< 290 _ 300-270 - 2» >5< 245 - 2^5: Z 200 - 210 Otrobi: baški ra banaški 105 — 110 Fižol-baškf beli 530 - 550. -f Dunajska borza za kmetijske nroirvodc (u. t. m.) Na dunajski borzi se situacija nI bistveno spremenila. Živahen promet zadnjih dni je sicer nekoliko ponustil, kar na ni vplivalo na cene. Tudi nnnudba ni bila znatna ' rarfni tečaji so ostal-i povsem n*«,T>rflTr,-njeni. + WrnWr '11 t. m> V» »-melisi, gn >> Ha^je nsr^rnoni«,!! 7ar.ini" r,ip jo n-orlvcom ,, hr^pl; Sav:tiiskf prvovrstni tranzitni hm»lf noHr„ ^aiie ne9nrem«*n;eno 45 mark 50 k-r 18 D^n za kg) srednievrsfno savinjsko blago pa notira do 40 mark (1080 Din za kg). JaJpg + S trffšfn jajc. Ker se je zaradi hladnei šega vremena produkcija zmanjšala, .<»0 ti ne, kakor je bilo pričakovati, poskočile. Nakupovala plačujejo pri nas 1.40 Din za ko-mad V inozemstvu pa že vzemajo blago iz hladilnic. s ZIMSKE SUKNJE ki zadovoljijo vsakogar po kvaliteti, kroju in po ceni samo pri tvr ki FRAN LIJK1C, Stritarjeva nlica Domače vesti * »Napoleon ob Soči« knjižica znanstvenika dr. Jožeta Rusa. ki jo je izdala založba »Luč« v Ljubljani v dven nakladah, je razprodana, ter se dobi do nadaljniega It) pri blagajni Ilirske razstave v Nar. domu. Da ustreže založba nadaljnjim zahtevam javnosti, priredi takoj še en ponatis. Naročila sprejema založba »Luč« v Ljubljani, poštni predal V. * Knjige »Vodnikove družbe«, o katerih smo podrobno pisali pred tedni, so doti-skane, nekatere so že celo vezane. Prve dni meseca oktobra jih prične družbina uprava razpošil ati članom. Kdor torej hoče dobiti še letošnje knjige, nai nemudoma pošlje članarino 20 Din. Ako hoče, da mu uprava pošlje knjige po pošti, naj priloži članarini še 7 Din (za poštnino, reko-cnandaciio in zavoj). Ako ie v dotičnem kraju družbin poverjenik, nai plača članarino poverjeniku, nakar dobi knjige pri tem in mu ni treba še posebe plačevati poštnine. Pripominjamo, da je naklada knjig, zlasti »Vodnikove pratike«. določena za gotovo število članov, zato se lahko zgodi, da bodo ostali brez koledarja vsi tisti, ki se bodo včlanili šele koncem meseca. To se ie pripetilo marsikateremu lani. Zato se nai vsakdo požuri in se takoj včlani, ker se -mu sicer lahko primeri, da ostane brez »Vodnikove pratike«. ki bo letos izredno lepa. Imela bo več krasnih slik v bakrotisku. Družbina uprava pripravlja za marl ive in požrtvovalne poverjenike posebna darila, na kar poverjenike opozarjamo. Slike Nj. Vel. kralja Aleksandra v bakrotisku, ki iih je »Vodnikova družba« Izdala, so že pošle. Družba izda, takisto v bakrotisku, drugo, večjo sliko, ki bo v okras vsakemu salonu. * Jubilej. G. Pravdoslav Rebek, obmemi veterinar na Rakeku proslavlja danes svoj šestdeseti rojstni dan. Njemu, ki je živel samo v delu za dobrobit naroda, za kar je tudi preje! z najvišjega mesta priznan'e v obliki reda sv. Save IV. stopnje kličemo njegovi prijatelji na Rakeku: Se mnoga le. ta! Živel! * Himen. V sarajevski knezoškofijski katedrali sta se poročila gdč. Anica Kri-žanič, doma iz Bareica pri Ljutomeru in g Fran o Neumiiller, uradnik pri 30. teh-nički telegrafski sekciji v Prijepolju. Srčno čestitam-o * Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani. Od 15. t. m. dalje se uvedejo pri okrajnem in deželnem sodišču v Ljubljani uradne ure od 7.30 do 14. ob delavnikih, od 9 do 11. ob nedelian in nedeliam izenačenih praznikih. Ob sobotah se uraduje od 7.30 do 13.30. Vložišče je odprto ob delav nikih od S. do 13., ob nedel'ah in praznikih pa ves čas uradnih ur. Predsedništvo de. želnega sodišča. * 6 slovenskih narodnih pesmi v prired bi Zorka Prelovca za srednil oziroma nizki glas s spremljevanjem klavirja je izšlo. Od ponedeljka dalje so naprodaj v vseh knjigarnah. Naročajo se pa tudi lahko na naslov prireditelja v LJubljani, Prešernova uL 3. * Slovenski pravnik. Izšla je za to leto 9.—10. štev. te znanstveno-juridične publikacije z vsebino: Docent dr. Viktor Korošec: Naloge moderne rimskopravne vede s posebnim ozirom na razvoi rimskega prava. Dr. Metod Dolenc: Vprašanje omilitve in poostritve kazni po novem kazenskem zakoniku Dr. E. Panič: O načrtu zakona zoper nečedno tekmo. Književna po. ročila. Razne vesti. * Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razveljavlja razpis službe pogodbenega zdravnika speci.ialista za zobo-zdravništvo, ob'avljene v »Uradnem listu« št. 100, z dne 9. t. m. * Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani, javlja svojim članom, da bo Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani izdala kakor vsako leto tudi letos Obrtniški koledar za leto 1930, ki bo po vsebini in priročnosti prekašal do-sedan e izdaje i Ker ie omenjeni koledat vsakemu obrtniku neobhodno potreben in bo cena zelo nizka, si štee zadruga v svojo dolžnost naročila prav toplo priporočati. Naročila naj se pošiljajo direktno Zvezi obrtnih zadrug. Bethovnova ulica 10. * Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Kl učavničarska ulica 3-II. Kupujte tablice! V slučaju slabega vremena se bo velika tombola vršila v dvorani Sokolskega doma. Dobitki bodo v nedeljo razstavljeni na glavnem trgu. * Društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo je na zadnjem sestanku sklenilo, da izpremeni svoje ime v Društvo zobnin zdravnikov Dravske banovine. * Novi poštni kazenski zakon. Močno kazensko zaščito nudi zakonik zlasti poštnim znamkam in drugim vrednostnim znamkam ter zasleduje razne zlorabe ž njimi. Tako kaznuje z ječo do desetih let in še v denarju tistega, ki dela lažne poštne znamke, jih predrugači ali pa jim daje videzno večjo vrednost. Imeti pa mora vsekako namen, da jih bo rabil kakor prave ali pa jih prodajal, ali pa dal v uporabo komu drugemu. S strogim zaporom in z denarno globo se kaznuje tisti, ki namerava z odpravo žiga ali kako drugače, doseči to. da bi dal znamki videz, kakor bi ne bila še rabljena. Kdor pa uporabi lažno napravljeno znamko za pravo ali jo v ta namen samo nabavi zase ali za koga drugega, ali jo proda, ali v ta namen hrani, se kaznuje z ječo do 5 let. Kdor pa že rabljeno znamko porabi ali jo proda kakor bi veljala, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do 5000 Din. Kdor dela ali razpečava orodje, ki služi za izdelovanje lažnih znamk, se kaznuje z ječo do treh let ali pa s strogim zaporom in še z denarno globo. GRAMOFONISTI! — KOMPLETNE OPERE NA 4 VELIKIH PLOŠČAH in sicer »Trubadur« — »Lohengrin« »ČarOstrelec« — »Vesele ženske vind-zorske« — in drama »Wilhelm Teli« v albumu dobite pri nas. Izreden užitek za vsakega ljubitelja klasične godbe. — Vsi posnetki so prvovrstni. — Pojo le svetovno znani pevci. K vsakemu albumu komplet, besedilo. — Zahtevajte prospekte! — »GRAMOFON« — A. RASBERGER — LJUBLJANA, Miklošičeva c. 34. 12469 nje mošta v kleteh. Ko-ga ni bilo pred pat dnevi zjutraj na spregled, so ga našli nezavestnega v kletih, kjer so ga usmrtili strupeni plini, ki so se razvijali pri kipe-nju mošta. Vsi poskusi obuditi ga k življenju, so ostali brezuspešni. ITO — zobna pasta najboljša! * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. * Vračajo se stari časi... Kdo se ne spominja na »Domačega prijatelja«, ki ga je izda ala pred vojno Vydrova tovarna v Pragi? Saj je prihajal skoro v vsako hišo. Podoben list bo začela izdajati s 1. novem, brom znana Pražarna Žika. List lahko prej. mejo po pošti popolnoma zastonj vsi, ki kupujejo Žiko v katerikoli trgovini. Kdor želi prejemati list. naj tore: takoj sporoči svoj naslov na: Pražarna Žika. Ljubljana-Vič. 1274 UUBUAMSKI Pr de! Pride (tKrnm Olga Čehova in H a. Schlefov^i Pride; Elitni kino Matica I * Šolska vodstva se opozarjajo, da bo nudila pokrajinska sadna razstava od 19. do 24. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesejma jasno sliko naše sadjereje. Na razstavi, kjer bo sortiment na:žlahtnejših vrst sadja zelo bogat, ima učiteljstvo edinstveno priložnost, pokazati mladini vse vrste naših jabolk in hrušk. Vstopnina za učence je po 1 Din Svetujemo .našemu učiteljst.vu, da s svojimi učenci pazljivo premotrijo to razstavo. * Velika sokolska tombola v Šoštanju, se bo vršila prihodnjo nedeljo 20. t. m. na glavnem trgu ob 10. dopoldne. Zaniman e za njo je veliko. Glavni dobitki so naslednji: svinja, kompletna kuhinjska oprava, vteča mcke, zaboj sladkorja. 20 stotov premoga in še mnogi drugi lepi dobitki. * Kongres kopališč. Kakor že znano, se otvori 14. t. m. v Sarajevu kongres Zveze kopališč in sanatorijev v naši državi. Udeleženci kongresa bodo prispeli v Sarajevo z avtobusi v nedeljo popoldne. Zvečer bo večerja pri predsedniku Putnika v Sarajevu gosp. dr. Dušanu Jeftanoviču. Kongres bo zboroval v hotelu »Evropa« najprej v ožji konferenci, ob 10.30 pa bo svečana otvoritev širšega kongresa v veliki dvorani Trgovske in obrtne zbornice. Kongresa se udeleže zastopniki našega Putnika, Zveze gostilničarjev in zastopniki v Zvezi včlanjenih ustanov. Posebno važna točka dnevnega reda bo proglasitev Sarajeva za klimatično mesto. * Noreja. Rojak nam piše: Pri sv. Marjeti blizu Neumarkta na Zg. Štajerskem je univ. prof. dr. Walter Sch-mid iz Gradca ugotovil Norejo, glavno mesto keltskega kraljestva Norika, ki je segalo od Donave do Save z Gorenjsko in ljubljansko kotlino do Vrhnike. Na prostranih terasah, ki so obrobljene z navpičnimi stenami in tako naravnim potom utrjene, leži obširna gosto obljudena predzgodovinska naselbina. Odkritih je do sedaj šest hiš. tri z enim prostorom, dve z dvema prostoroma. Hiše so bile lesene in so stale na kamenitih podložkih; ognjišče je bilo prosto na tleh, ali pa obdano z nizkim robom iz kamenja. Pet hiš je imelo manjši obseg (9.20—5.60 m v dolžini, 6.10—4.20 m v širini). Šesta niša s tremi prostori je pa merila v dolžini 14.35 m, v širjavi 8.25 m. Vogelni kamen je bil deloma obsekan, tlak v hiši skrbno iz ilovice položen. V sredi zadnje sobe je bilo iz kamenja položeno veliko štirioglato ognjišče (2.10 : 1.70 m). Vsekako ie bila ta hiša dom kralja naselbine. Naidba, zlasti ostanki lončenega posodja, so iz drugega in prvega stoletja pred Kristom in segajo v začetek prvega stoletja po Kristu. V neposredni bližini Šmarjete se nahajajo sledovi srebrnih in zlatih, predvsem pa že. leznih rudnikov, po katerih je Noreja slovela. Blizu Norele so 1. 113 pred Kristom Kimbri in Teutoni potolkli Rimljane. Ko so Rimljani I. 16 pred Kr. zavzeli Norik, je Noreja propadala, hiše so deloma pogorele. na neno mesto je stopilo novo glavno mesto Virunum na Gosposvetskem polju. * Moška in ženska podružnica Ciril Metodove družbe v Ptuju priredita danes, dne 13. t. m. ob 14. na Florjanskem trgu v Ptuju veliko javno tombolo. Ob slabem vremenu se bo vršila tombola v Narodnem domu. Poziva se občinstvo, da posveti tej tomboli svojo pažnjo zaradi krasnih dobitkov. Občinstvu se nudi prilika za malenkostno ceno dobiti radio - aparat in druge dobitke večje vrednosti. 1275 4 Poizvedba. Kdor bi vedel povedati, k.ie se nanaja 61-letna posestnica Ivana Babnik iz Dravelj, ki je pred nekaj dnevi neznano kam odšla, dobi 500 Din nagrade. Event. sporočila na naslov: Mici Švajger Dravi je, Št. Vid nad Ljubljano. * Sredstvo za barvanje rabljenih usniatih predmetov. Do sedaj ni obstojalo nobeno pravo sredstvo za sveže prebarvanje obrabljenih usnjatih predmetov. Tako sredstvo pa končno obstoji, imenuje se »Vilbra« V vsakem gospodinjstvu se dobe rabi eni, vendar še dobro ohranjeni barvni usnjati predmeti (damski čevlji, mape za spise, kovčegi, usnjate stolice i. dr.) katerih noče.' mo več rabiti, ker so obledeli in dobili madeže, Take predmete z znano, dobro »Vil. bra« barvo za usnje enostavno na novo pre* barvamo in zopet imamo veselje z njimi. * Smrt zaradi mostovih plinov. 15-letni Spasoje Janič, vajenec pri Srečku Kojiču, gostilničarju v Stari Palanki. je imel od svojega gospodarja nalogo, da pazi na vre- Hato! Polic ja> Nd pomoč! Georg O Br en ! Lois Moran! Ob pol 11., 3„ pol 5., 6., pol 8. ia 9. Iz Ljubljane u— Triglavani! Današnje novnrke se udeležimo s praporom. Pozivamo vse č'an-stvo, da se zbere točno ob 10. dop. pri Zmajskem mostu. — Odbor. u— Invalidi in vdove se pozivajo k udeležbi proslave 120 letnice Ilirije oživljene. Zbirališče za sprevod točno ob nol 10. pred šentpetersko vojašnico. u— »Beli stadijon«. Samo še danes ob 11 dopoldne se nudi cenj. občinstvu prilika, da si ogleda v Elitnem kinu Matica film o športnem življenju v Švici, v središču zimskega športa v St. Moritzu. Velikanski, udobno opremljeni hoteli ter divna pokrajina privabijo v zimskih mesecih na tisoče tujcev z vseh delov sveta in tu, na shajališču mednarodnih tekmovalcev, človek uživa gledajoč strumne smučarje, njih drzne skoke, opazujoč umetnike v drsanju in drugih panogah zimskega športa. Mnogi prizori so posneti s tako imenovano »Zeitluppe«, tako Ianko gledalec filma občuduje tembolj eleganco in dovršenost vsakega giba. Film je prekrasen in res priporočljiv vsakomur, ki l..ubi naravo, zimsko krasoto in šport. u— Rešilni avto mestne reševalne postaje bo danes od 10. do konca slavno-sti odkritja spomenika »Iliriji oživljeni« za primere eventualnih nezgod na razpolago v Simon Gregorčičevi ulici. u— Iz Narodnega gledališča. Drevi ob pol 20. bo v operi-; slavnostna predstava Gorenjskega slavčka«. Predstava bo v izvrstni zasedbi nedvortmo nudila mnogo užitka. — V drami pa bo drevi ob 20. prva repriza si ajne veseloigre »Naš gospod župnik«. Obe predstavi sta izven abonma-na. Premijera velike vojne tragedije »Grob neznanega junaka« se bo vršila prihodnjo soboto v režiji Cirila Debevca. u— Sokol Šiška. Telovadba vseh oddelkov se bo vršifla v šolski telovadnici po naslednjem urniku; ponedeljek, četrtek od 18. do 19. moška deca, od 19. do 20. moški naraščaj, od 20 do 21. člani, sreda m sobota od 18. do 19. ženska deca, 19. do 20. ženski naraščaj, od 20. do 21. članice. V veljavo stopi 13. t. m. Zravo! Načelništvo. u— Pevsko društvo »Krakovo - Trnovo* v Ljubljani slavi prihodnji mesec 10-letni-co obstoja in priredi v ta namen 4. novembra v Filharmoniji jubilejni koncert, na katerega že danes opozarjamo prijatel e društva in vse ljubitelje naše lepe pesmi. u— Pevsko društvp »Slavec«. V torek ženski zbor, sredo in četrtek moški zbor, v petek mešani zbor. Vsi in točno. 1267 u— Kolesarsko društvo »Sava« vabi vse članstvo, da se udeleži svečanosti odkritja spomenika »Ilirije oživljene«. Zbirališče ob 10. na Krekovem trgu. Pravkar doš a velika množin* raznih originaln h novih posnet kov ainerika.iskiti Slov« ncev na in druge ■ metni^ke novitete Pripoioča se cenj obč n tvu Edison Bell Penkala zastopstvo IV. BONAČ, LJUBLIANA. u— Razstava »Zoo« na Ljubljanskem velesejma je odprta dnevno za časa letošnjega sadnega sejma od 19. do 24. t. m. Razstava sicer ni več povsem celotna, vendar nudi še dosti zanimivosti vsakemu ljubitelju slovenske faune. Vstopnina znaša samo 2 Din za osebo. Občinstvu se s tem nudi zadn a priložnost, da si ogleda to zanimivo razstavo. u— Kot spomladi priredi tudi v leseni tvrdka J. Grobelnik, Ljubljana. Mestni trg 22 svojo Jesensko veleprodajo. Pri tej priliki si nabavite vso potrebno manufak-turo 10 do 20 % ceneje kot običa no. Opozarjamo na današnji oglas tvrdke na zadnji strani lista. u— Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnji oglas domače tvrdke »Jugo Luc«, ki izdeluje prvovrstne peči, posebno priporočljive za stanovanja, restavracije, hotelske sobe itd., ker porabijo le zelo malo kuriva, so pa v splošnem zelo trajne in zadržujejo prav pri etno toploto. Oglejte si te peči pri označeni tvrdki. Izdelava je zelo solidna in cene nizke. u— Plesna šola na Taboru je vsako nedeljo zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. Pouk za plesalce začetnike ob pol 20., za vse druge obiskovalce, ki se hočejo priučiti letošnjih novitet, pa ob 20. 1277 u— Preselitev obrti. Ugledni pekovski mojster g. Karol Vidmar je preselil svoio obrt z Rimske ceste 5 na Rimsko cesto 6, odnosno v Gradišče 17. V tej hiši je ure dil lep in moderen poslovni lokal ter prvovrstno in najmodernejšo opremljeno delavnico. u— Sladak mošt in najflneiša portugal ka se točita v vinotoču in kavarni Central. Prepričajte se! u— Za zimske suknje in obleko pristno angleško blago najceneje in najbol še pri A. Novaku Ljubljana, Kongresni trg. u— Danes zvečer godba, ples pri Jer-neju. 1276 u— Zapeljevanje mladine. Prejeli smo: Zadnje dni se je pojavila v mestu na vseh koncin in krajih množica novih prodajalcev sladkarij Čudimo se. da mestni magistrat izdaja toliko dovolenj tem prodajalcem, katerih stojnice so samo zapeljevanje naše mladine, ki daje denar za sladkarije in s tem kvari želodec, po drugi strani se pa vadi, kako se dinarji mečejo proč, mesto da bi se otrok vadil v varčevanju. Po šolah se učitel stvo trudi, da bi mladino odvrnilo od slabega, tu pa se ii nastavlja na vsak korak prilika, da io zapelje. u— Razne tatvine. Hlapcu Ivanu Ženici, uslužbenem pri Lapajnetu na Zaloški cesti 22, sta bili ukradeni iz omare v podstrešni sobi dve srajci, par čevliev, hlače in telovnik v vrednosti 430 Din Tatu doslej še niso izsledili — Posestniku Leopoldu Breskvarju iz Velike čolnarske ulice ie medtem, ko se je sam pomudil kratek čas v Koščevi gostilni na Potu v Rakovo jelšo, NOGAVIC" volnene, svilene, pravi češki fildeko in dr. v elo lepi izberi priporoča Modna trgo ina za dame i » gospode i. URBANČIČ Miklošičeva c. 20 Umevne so odličnosti čez , ZEPHIR PECI 10 greje eno sobo kg. drva ur Večje v.ste peči grejejo tudi 3 -4 sobe enak« Na zahtevo brezpačen popis. ZEPHIR TV0RNICA PfcČI D. fk feubo.ica Samoprodaja za Ljubljano- BREZNIK & FRITSCH Samoprodaja za Celje: D. RAKUSCH Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD neznan tat odnesel z voza pred hišo 150 Din vredno kon sko odejo. — Ključavničar Ljudvik Gaberšček. stanujoč v Velikeia stradonu, je prijavil, da mu je nekdo odpeljal iz veže Poko ninskega zavoda na Miklošičevi cesti 800 Din vredno kolo znamke »Pucii« s tovarniško številko 236.384. Neznan tat je odpeljal tudi kolo mesarja Josipa Musaria iz domače veže na Sv. Petra cesti št. 61. Kolo je znamke »Torpedo«, vredno 1200 Din ter črno pleskano. Iz Celja (pletenine vseh vrst v najnovejših vatorcih in moUdnih conah pri S ter G nctU. MliCci Hatnicnik fijuhljana. Stari trg 18 plvovutne ^ojzerce smuške in vsakovrstne luksuzne čevlje izdeluje priznana čevljarna @€>ie o/e orel MIRJE STEV. 2 12450 Dr. med. Eleonora Mo firojeiieia Kopel redno ordlnira M.KLOšIčEVA CESTA štev. 13/11. Res dobro blago za jesenske in zimske obleke, suknje ter perilo dobite najugodnejše pri OBLAČILNICI ZA SLOVENIJO, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Državni uradniki s predložitvijo legitimacije dobijo ugodne plačilne pogoje. 241 Brezp ačno Vsem industrijalcem in obrtnikom, kateri želijo uvoziti stroje ali aparate brez uvozne carine sestavlja tozadevne prošnje s hitro in uspešno rešitvijo brezplačno. J, Sikošek carinski posrednik, Ljubljana, Slomškova ulica I. Razno zimsko perilo nogavice, rokavice, krasne vzorce v pleteninah, kakor lepo izbiro damskih oblek in plaščev po nizkih cenah priporoča tvrdka 12 460 3;. Žargi - fjubljana Sv. Pttra cesta štev. 3 in 11. Športne čepice v največji izberi na drobno in "debelo, perilo, trikotaža, nogavice, kravate itd. najcenejši nakup pri A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. Jfa debelo! Na drobno! Anton Jenko strojna pletarna Domžale (»deluje prvovrstne ženske obleke io vseh vrst puloverje, krila ter vso trikotažo. Delo zelo solidno. Cene konkurenčne Prepričajte se. 11217 Salonit cementno azbestni Skrili ie za pokrivanje zgradb najboljši materijal 1 e— Za desetletnico celjskega gledališča bo pričelo Narodno gledališče iz Maribora serijo svojih gostovanj v sredo 16. t m. s Cankar evo farso »Pohujšanje v dolini šentflor anski«, ki je eno najboljših Cankarjevih del in je v Mariboru i pri kritiki i pri občinstvu doseglo velik aspeh. Opozarjamo zlasti tudi na originalne mariborske dekoracije. e— K otvoritvi ceste Sv. Urban—Lesično bo vozil danes točno ob pol 9. izpred kolodvora v Celju celjski mestni avtobus do Žegaria ter iz Žegarja zopet nazaj, tako da pride pred 11. v Celje. Popoidne pa sa bodo na licu mesta organizuale vožn.e nazaj, bodisi v Št. Jurij, boJ.si v Celje. Kdor si želi takorekoč omenjeni rov« svet ogledati, se lahko posluži te Dimke e— Zveza Celja s Podsredo. Z jutrišnjim dnem bo pričel zjutraj voziti celjski mestni avtobus iz Podsrede ob 5.30 skozi Kozje 5.50, Pilštanj 6.01. Slivnico 6.57, Št Jurij 0b juž. žel. 7.11, Te.iar.e 7.37 jn bo prispel v Celje ob 7.45. Na ta način bo ustreženo tudi potnikom, zlasti dijakom m uradnikom, ki stanujejo med Celiem in Št. Jurijem, da dospejo lahko četrt ure pred 8. v Celje. Popoldne se vrača avtobus iz Celja ob 17. skozi Št. Jurij 17.34. Slivnico 17.49, Pilštanj 18.44, Kozje 18.55 hs prisps v Podsredo ob 19.15. Potniki, k. bodo prišli z drugim popoldanskim osebnim vlakom, ki vozi iz Ljubljane sain do Celja, ob 16.42, bodo lahko 18 minut kasneje scdlr ina ta mestni avtobus. Potniki v Mariboru bodo imeli zjutraj zvezo v Št luriiu po-poldne pa iz Maribora s jrvivn osebnim vlakom istotam, ali pa z brzovlakom v Celju. e— Dve izgubi. Mesar AIoiz Mozer iz Zavodne je izgubil pred dnev; med potio ( od Celja do Ostrožnega svoo 'javo usija-to listnico s 320 Din gotovine ;r tibolovno izkaznico. Mestni cestni mo sto-. Pavel Ja-vornik. stanujoč na Mariboiski cesti, ;e izgubil med vožnjo s kolesom po ms^tnih ulicah 30 Din vredno črno zračno sesalko. e— Tatvina v stanovanju. Policij: je prijavil krojaški mojster Franc Motoh iz Gosposke ulice, da ie v sredo zvečer odnesel neznan uzmovič n'egovemu sinu z obešalnika na nezaklenjenemu hodniku v drugem nadstrop u svilen dežnik m žc nošen temno siv površnik, oboje vredno okrog 508 dinarjev. e— Karambol voza z avtomobilom. V petek opoldne je pripodil z enovprcžnim vozom po Kralja Petra cesti na Cankarje, vo cesto in sicer po levi strani 26-1 etoi posestnikov sin Franc K. iz St. Jurija ob juž. železnici. Nasproti mu je pravilno po isti strani ceste pripeljal z avtomobilom šofer Emerik Taucer iz Zavodne. Tancer se je skušal vozniku izogniti in je zavozil na levo stran ceste, toda voz je bil že preblizu in se ie zaletel z drogom v avtomo-bilovo streho ter tako povzročil 250 Din škode. Fant je takoj izjavil, da ie pripravljen škodo poravnati in je svoio krivd® priznal. e— Ob poroko so io pripravili. Predsi- nconjim okrog polnoči je bila aretirana v mestu komai 17-letna Tončka K. iz Borovnice pod Ljubljano, ki je že stara znanka celjske policije. Pri zaslišanju je povedala, da živi že dobrih štirinajst dni v konkn-' binatu z nekim okrog 50-letnim delavcem na Lavi pri Celju Tončka trdi. da je omenjeni delavec njen zaročenec in da kolskem domu. z— Obrtno-nadaljevalna šola v Toplicah pri Zagorju prične danes, v nedeljo, z rednim poukom. Vpisanih je 111 gojencev in 61 gojenk. Vseh razredov in vzporednic je osem in poučuje 15 učnih moči. Pouk se vrši ob nedeljah dopoldne ter p*>-nedeljkih in torkih popoldne od 13. do 17. Oni mojstri, ki še niso poslali »vojih vajencev v šolo, naj store to čim pre.'e. da še izognejo morebitnim posledicam. Po-skrbe naj v sporazum« z vajenci, kako bmorj3 lj— Trgatev. Nekateri vinogradniki so pričeli s trgatvijo; ker je zadnje dnd izdatno deževalo, obstoja bojazen, da bi grozdje začelo pokati, zato se prične splošna tr-atev nekoliko raneie, nego je bilo priča-ovati — in sicer prihodnji teden. Kvaliteta mošta je izvrstna, množina pa nikakor ne zadovoljuje. Vinogradniki imajo še tudi precej lanskega pridelka naprodaj. lj— Za nagrobnik dr Levu Brun*ku je daroval g. Zadravec v Središču 100 Din. lj— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo v sredo, dne 16. t. m. Zalival«. 12470 Na potovanju križem našega lenega Prekmur a se me je povsod nad vse prijazno podpiralo celo gostoljubno snreje o za kar se em potom prav prisrčno zahvaljujem Josip Čepin, dav^n' uprav teli v pok. Ljubljana, Bthor <*eva 24. Uopiii IVANCEVA GORICA PRI STilČNI. Velika, moderna žaga na električni pogon je že v obratu. Zdaj zida nje lastnik Zajec poleg dveh poslopij še tretje, v katerem bo hlev in stanovanja. Pritličje je povečini zgrajeno. Od žage do kolodvora bo položil tirnice, po katerih bo odpravljal žagance, hlode itd. na postajo. — Ob okrajni cesti, ki križa tu državno cesto, je zrasla iz tal enonadstropna hiša sedlarja Eržena. Poslopje bo kmalu gotovo in pokrito. — Trgovec Roječ zida av-togaražo in dela ob poslopju betonsko ograjo. Cesta med železnico in vasjo se razširi, ker bodo obcestne jarke zasuli in se bo deževnica odtekala po kanalu. Velike betonske cevi že čakajo, da jih zagrebejo v zemljo. Ob naših cestah ima voda slab odtok, zato zaostaja po jarkih. V mlakužah in kalužah so pa doma nadležni komarji. Letošnje poletje jih je bilo od sile dosti. Upamo, da nas ne bodo več tako preklensko nadlegovali. S tukajšnjega kolodvora gre dnevno 5 do 10 vagonov lesa. Ivanča gorica se lepo razvija zaradi živahne industrije in trgovine. Pogrešamo zdravo pitno vodo, ker kapnica ni to, kar živa voda. MOZIRJE. Svoj čas smo poročali o nedopustnem ribarjenju nepoklicanih ribičev v naših vodah. Dne 3. L m. se je bavilo e to zadevo tudi okrajno sodišče v Gornjem gradu in nagradilo dva nepoklicana ribiča iz Lok pri Mozirju, in sicer Franceta Cokaria z 10 dnevi in njegovega zvestega tovariša Jožeta Klančnika s tridnevnim brezplačnim stanovanjem. Zadnje Čase se je vjelo še več takih ptičev in čakajo zasluženih nagrad pri raznih sodiščih. ŽALEC. Prostovoljno gasilno društvo v Žalcu je svoj inventar zopet spopo'nilo pod agilnim vodstvom načelnika gosp. Ivana Vi-ranta v toliko, da si ie nabavilo avtomobil, ski moštveni voz. Ker ima društvo že tudi motorno brizgalno. je s tem ustreženo vsem modernim zahtevam, kar je marljivemu društvu le v čast prebivalstvu pa v neizmerno korist Novi avto-voz z motorko, pa tudi parno brizgalno žalskega gasilnega društva se bo prvič udeistvoval pri župni gasilski vadi. ki se bo vrnila z desetimi gasilnimi društvi dne 13. oktobra v Žalcu. — 2e'ezniška postaja v Žalcu dobi v kratkem električno razsvetljavo. Bila je to že vedno želja potujočega občinstva, ki je za ta ukrep direkcije državnih železnic v Ljubljani prav hvaležno. Rpnoftnarij LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Nedela, 13.: Naš gospod župnik. Izv. LJUBLJANSKA OPFRA. Začetek cb pol 20. Nedelja. 13 : Gorenjski slavček. Slavnostna predstava po znižanih cenah. Izv. MARIBORSKI REPERTOAR. Nedelja, 13.: ob 20. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Kuponi. Ponedeljek, 14: Zaprto. Torek, 15.: Cerkvena miš B Kuponi. Sreda, 16.: Gostovanje v Celju. CELJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 16.: ob 20. Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Kuponi. Halo! Halo! "ajceneje kupite šivahi stroj ako si ga nabavite pri nas pod najugodnejšimi pogoji s I5-'etno garancijo. Znamke so svetovno znane: »Minerva«, »Diirkopip«. — Oglejte si brezobvezno tudi našo bcSlov. bijografskega leksikona«. »Poučni slovar« je namenjen širšim slojem; bo naš naj popolnejši slovar tujk in krajevni leksikou. vrhu tega bo vseboval vso običajno leksiko-grafično gradivo iz vseh panog človeškega dela in znanja. Sodeč po dosedanjih dveh zvezkih, so podatki sicer kratici, vendar pa za prvo informacijo zadostni. Sestava je t dobrih rokah: dr. Joža Glonar si je naložil s tem slovarjem obsežno, a hvaležno delo. »Poučni slovar« ni ilustriran. Tiskan je v dobro Čitljivem petitu, kar je prijetna razlika v primeri z malim Larousom ali z Ottovim >Ka-pesnim slovnikom«. Izhaja mesečno (zvszek po Din 25). Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Inavgurirana disertacija. Spisal Fran Zwit ter. Ljubljana 195:9. Absolvirani filozof ljul>-Ijanske univerze Fran Z\vitter je predložil kot disertaci jo za doktorat zgodovinski spis o razvoju starejših kranjskih mest in njih meščanstva. Disertacija je bila sprejeta, ker je resno in dobro dokumentirano znanstveno delo. Inteligenten čitatelj najde v knjigi dragocene podatke o postanku naših mesl (Kamnik. Ljubljana, Kranj, Novo mesto L dr.), o začetkih mestne avtonomije, o gospodarskem položaju srednjeveških mest o razvoju obrta, o organizaciji cehov, o stari trgovini v naših krajih itd. Lep prispevek k starejši slovenski zgodovini. Knjigo (80 strani) je izdala Leonova družba. France Bevk, »Muka gospe Vere«. V Trstu je izšla v ponatisu iz »Doma in Sveta« povest našega plodovitega pripovednika Frana Bevka »Muka gospe Verec. Kakor roman A' zablodah«, je tudi ta povest posneta iz tržaškega življenja. Bevk nas v nji seznanja z dramo 1 jubosirmja; muke, ki iih preživi gospa Vera in ki razrušijo rodbinsko srečo, je Bevk opisal živo in prepričevalno. Kakor ve čina Bevkovih povesti, prehaja tudi ta precej daleč na področje spolneea vprašanja. Ni sicer delo visokih umetnikih kvalitet je pa dobra, zabavna in krepka knjiga z vsemi odlikami Bevkovega peresa. Citatelji bodo radi segli po nji. Izdaja je dokaj okusna. Broširan izvod stane Din 24 Etnološka biblioteka. Zanimanje za etnologijo in etnografijo, zlasti pa še za našo jugoslovensko, postaja z vsakim dnem večje. Uprava Etnografskega muzeja v Zagrebu je ustanovila knjižnico kratkih, lahko umljivih spisov iz te panoge, ki bodo dostopni tudi širšemu krogu ljubiteljev etnologije. Za en krat je izšlo v redakciji upravnika Etnografskega muzeja g. prof. Vlad. Tkalčiča sedem zvezkov »Etnološke biblioteke«, in sicer: VI. Tkalčič, »Seljačke noinje u područiu Zagre-bačke gore« (raznrod.), M. Kus-Nikolajev »Razsvieta kot Beljaka r, isti: »O podrijotln licitarskog srca«: M. Markovac, »O STade«; VI. Tkalčič. »Seliačko čilimarstvo u Jusrosla-viiic M. Kus-Nikolajev. »Ekspresionizam u seljačkoj umietnosti: isti. »Hrvatski seliački barok«. Cena tem zvezkom Franc I. avstrijski, ko je prišel prvič na dalmatinska tla. Vozarili so ga iz kraja v kraj V vsaki večji vasi ie videl novo šolsko poslopje in vselej je vprašal, kdo da jo je napravil. Odgovor je bil vselej: »Francozi«. Isto je doživel tudi pri vprašanju, kdo 'im je zgradil krasne ceste. To ga je nazadnje tako frapiralo. da je končno vzkliknil »Kakšna škoda, da niso še danes tukaj«. In res, če hodiš danes oo dalmatinskih cestih, ti bodo vsi zatrjevali, da od dobe Francozov pa do Jugoslavije ceste niso bile sploh nič negovane. Najvažnejša cesta je bila ona. ki je držala iz ilirskega glavnega mesta Ljubljane preko Dolen ske, skozi Samobor in Sisek do Kostajnice. Tu je bila glavna carinarnica za trgovinski promet s Turči o. Druga cesta se je cepila v Novem mestu in šla preko Gorjancev, Metlike in Karlovca skozi Liko in vzdolž preko vse Dalmacije tja v Dubrovnik in Kotor. To cesto, ki je bila najdaljša in velike strateške važnosti, so Francozi imenovali kratko route Napoleon. Od kantonskih cest, ki so jih zgradili Francozi popolnoma po novem tiru. naj omenimo Ie eno v Ribniški dolini. Dotlej je držala glavna pot iz Ribnice v Kočevcie preko Goriče vasi Otavic Makoše in Koblerjev. Francozi pa so to cesto takoj pod ribniškim trgom preložili, mimo Goriče vasi skozi Nemško vas. Prigorico in Dolenjo vas preko Jasence, tako da je skorai v vseh 18 kilometrih med Ribnico in Kočevjem delo kratke francoske dobe. Ribničanom so ostali Francozi vsekakor v prijaznem spominu, to nam priča tudi »Francozov grob« na Jasenci, kamor položi vsak mimoidoči z grma vlomljeno ve ico. Bil ie to namreč tajnik kočevskega kantona, ki se ie pot po«, slednji umikal I. 1813. proti domovini, a ga je tu zatekla nasilna smrt. Na dobro utrjene ceste so Da Francozi vpeljali tudi trdno napravljene vozove. Dotlej je naš voznik poznal Ie boli kola, komaj malo okovana. Interes Francozov, da se vrši promet proti vznodu čim hitreje in izdatneje, pa je vpeljal k nam vozove, težko okovane, s širokimi platnicami. Te vozove nihče od nas ne pozna pod drugim imenom, kakor parizarji, saj so nam jih vpeljali francoski kovači iz Pariza. Skrb za vi so postali francoski markiji, španski grandi, angleški lordi — in bili izgub« Ijeni za nemštvo. Prvi sinovi Norma« nov, ki so zasedli Angleško so bili še razžaljeni, če jih je kdo štel za Angle« že; nasledniki pa so bili že ponosni na svojo angleško narodnost. A kaj je bilo temu vzrok? Nič druzega, kakor življenska moč dotičnih narodov. A, kako drugače je bilo s Slovani! Polo* vica sedanjih nemških dežel, je bila nekdaj slovanska. Te dežele so bile ravno tako premagane, in zavzete, ka« kor Francija, Španija, ali Angleška. A tu se zmagovalci niso potopili v na» rodu. Na slovanskih tleh so ustanovili nemški rod, vsilili domačemu prebival« stvu svoj jezik, napravili iz slovanske zemlje nemško domovino. Tako je tu« di pr? vas. Vaši graščaki so že stoletja v deželi in so še danes Nemci in vaša mesta so nemška. Krivi ste tega sami, čisto sami. Svet ni vrtiček, kier cveto lilije, svet ie bojna poliana, kier se neprestano kakor posamičn;ki. tako ••ini'" celi narodi bore za obstanek Naj« boljši med temi narodi ie tisti, ki zna ohraniti svojo last. obvarovati svojo individualnost in razširiti svojo posest. Kdor v tem boiu ne zmaga, tudi ni vreden zmage. Potdeite nas Francoze! Kakor so napravili Rimljani iz celega sveta svojo domeno, tako jo napravi* mo tudi mi! Molče, a z največjo pozornostjo sta sledila Damjan in Konrad tem bese« dam maršala Marmonta. Ta je še ved« no hodil po sobi semintja. Zdaj se je ustavil. — Rekel sem že, da vam prinašam prihodnost. Avstrija vas je uničevala, odkar je Rudolf Habsburški premagal krasnega junaškega Otokarja, kralja češkega in slovenskega. Od tedaj ste bili izročeni trajni in sistematični per* sekuciji. Avstrija vas ni samo izkori* ščala, skušala vas je asimilirati z Nema ci, teptala je vaše običaje, vodila je kruto vojno proti vašemu jeziku, proti vašim nazorom in navadam in vedno segala v zasebno življenje naroda. Vaš greh je, da se niste branili Jaz vam ne bom vsiljeval novega jezika, nego spoštoval in posneševal vaš iezik; iaz vam ne bom vsiljeval novih običajev, marveč storil, kar se bo dalo. da za« morete živeti svoje narodno življenje. Velika naloga vas čaka: iz vas mora ;ti luč prosvete in napredka po celem 'ulrn Der SSilfac&er ffrei«, Sram, &fl6 Doriiiarige &jUrrei$ifcf)e Sftnen, &ic ^roDinjcn girnnt unb Srifji, bit £anbcr unfer Den SRamtn 2ifforaIe be> fcnnt, ber £rDa, Salmajtro urD feine 3nfrln mit ber Senrnnuiig: 3H*nf(fre ^rc* si njen, besnet ©erDcn. 3n unferm faiferli(fcen £aqcr ju ©^nbrunbcn i4teti£)fiobft »809. Unterjeic&nrt Napoleon« Župančič se je razvijal ob francoskih modernistih in Bergsonovi filozofiji, Cankarju je francoščina ojačila njegov tanki posluh za lepoto in eleganco stavka; on je štel Moliera med svoje najljubše avtorje in se je pred smrtjo najbolj poglabljal v Mussetovo poezijo. To je samo nekaj imen. ki so mimogrede prišla pod pero. Kdo je raziskal posredne ali neposredne francoske vplive v naši likovni umetnosti in v muziki? Kako daleč sega vpliv prevodov iz francoščine v slovenščino? Ali m Levstikov prevod Flaubartove »Madame Bovary« marsikateremu mlademu peresu posvetil v divno stavbo francoske stilistične elegance francoskega esprita in njegove clarte. jasnosti, kakor je nima morda noben jezik. Kakšni plodovi bodo zrasli iz novih, zdTavih semen, ki jih polaga v naš narod t>ouk francoščine v šolah, oa številni francoski krožiki s svojimi knjižnicami in prireditvami? 120 let po »Iliriji oživljeni«. po blagodejnem dotiku, s katerim nas je obrnila Napoleonova vojaška in politična strategija k stari civilizaciji Francije, kljub nerešemu problemu tako zvane kulturne orientacije francoski duh nemoteno in oplojajoče prodira v slovensko duševnost. Francoski duh, čigar medij je diven jezik, izbrušen po Rabelaisu in izpopolnjen po enciklopedistih. nijansiran do najsubtilnejših odtenkov po veliki plejadi francoskih pesnikov in proza-istov 19. stoletja, ki so oplodili literature vseh omikanih narodov, je danes ena najsvetlejših postavk v bilanci svetovne civilizacije. Galicizmi v angleščini, nemščini, italijanščini in v dru-arh iez:k'ti pričuieio. kol,:ko vrednot in kakšne je prejel svet od Francozov. Milijoni in milijoni mladih ljudi po vsem zapadnem svetu se »uče francoščine kakor so se njihovi dedi učili latinščine«. (A Counson). »Jezik svobode in enakosti« (la langue de la liberte et de NAPOLEON Zefar Franzosov, Kral Itaiie, varih rajnfke svese. Smo fklenili inu fklenerao tako: PčgaMte) je posrednik med mnogimi oddaljenimi narodi in tradicionalen organ svetovne diplomacije. Da je Francija dal svetu geslo demokratične republike, ni prazna shičajnost, zakaj ta narod je imel poleg velikih poetov velike sociologe in državnike, ki so bolj spoštovali duha zakonov nego zahrbt- j no machiavellistično filozofijo moči. Ta narod ni pozabil Napoleonovega sna, vendar se 2,300.000 glasovalcev v anketi o največjem Francozu ni izreklo za Napoleona, marveč je dobil večino glasov Pasteur. genijalni znanstvenik, ki je znižal umrljivost civiliziranega človeštva in ki je bodro veroval v hu- ' manistični ideal prosvetljene, miroljnb ne aružbe, ki sledi svo.fim pravim voditeljem: znanstvenikom, filozofom in umetnikom. Po pravici lahko rečemo o francoskemu duhu, kar pravi neki pesnik o francoskem jeziku, da »1' echo de tes espoirs vihre en touo noble coeur« Ljubljanski obelisk z Napoleonovo giavo in s prahom neznanega Napoleonovega vojaka, z Vodnikovimi verzi o oživljeni Iliriji in s francoskim napisom, ki vsebuje veliko galsko geslo »liberte«, bodi trajen simbol naših neuničljivih vezi z narodom, ki je najbolj nadomestil zapadu antično kulturo. B. B. BSL/AKf CELOVEC ..'* "» O M O . — m • VARAŽtMN OCEL/E ^ O ZIDANI MOST OSI/CK KOSTA/NtCA QBAN/A LUKA. Bi lafhka KrafsTa, Krajnf ka de- - ... - . ■M f>'f, 'v shda, eftrajfka liiria, ftrane Reka inu Terft, Primorje, en dejl Hro-vafhki^a inu vfa semia nam per-pufhena oa defnim kraju Save, Dalmazia inu ojč otOki bodo saaa-prej imenvine IlirCke Deshele; V' oafhimu fhotoru Vers-denz 14. dan Kosaperfka 1809, Podpifan: Napoleon. Napoleonov proglas o Ilirskih deželah, shranjen v ljubljanskem muzeju SARA/EVO Ilirske dežele 1. 1809, Pričujc-ra karta kaže obseg Ilirije v 1. 1809. Novo pokrajino so sestavili iz dežel na vzhodni strani Jadranskega morja, iz dežel, kr So bile različne tako po etični sestavi kot po politični ter kulturni preteklosti. Na jugu je obsegate Ilirija vso Dalmacijo. ki je bila do 1. 1797. posest Benečanov in ie sestorada iz dveh delov, iz prave Dalmacije na kopnem in na otokih ter iz Boke Kotorske. Med obema je bilo ozemlje republike Dubrovnik, ki ji je že malo poprej Napoleon vzel samostojnost ter jo združil z ostalo Dalmacijo. Potem takem ie imela Ilirija v svojem južnem delu me;e kasnejše avstrijske dežele Dalmacije, s to razliko, da ni spadalo zraven ozemlje Spiča in PaštrovTčev, ki si ga je Avstrija pridobila šele kasneje, v toku XIX. stoletja. V sredini je Ilirija obsegala ves oni del Hrvatske, ki je zapadno od Save od ustja Sotle do ustja Une pri Jese-novcu. Pa tudi Hrvatska je sestajala iz dveh delov, iz civilne Hrvatske in onih predelov, ki so bili organizirani kot del Voine krajine. V severnem delu so tvorile Ilirijo Istra, ki je bila do 1. 1797. razdeljena na benečanski del ob zapadni obali in v avstrijski del na severu in vzhodu. Tudi ipredel okrog Tržiča (Monfalco-ne) na desnem bregu Soče je hil še malo poprej benečanski. Dotlej avstrijske so bile nadalje dežele Kranjska, ki je v celoti pripadla Iliriji in se ji je dodal še Motnik od Štajerske, zapadna Koroška do črte čez Trg (Feklkirchen), čez zapadni del Vrbskega jezera vzhodno od Vrbe in čez Rož vzhodno od Št. Jakoba. Vrh tega so dodali zraven še vzhodni konec Tirolske, tja do To-blacha, oni del. ki je tvoril porečje reke Drave. Priključili so ji tudi Goriško vzhodno od spodnje Soče. dočim je potekala niena meta nekako od Kanala navzgor po grebenSi tik zapadno od soške doline. V tem obsegu so Ilirske dežele mejile na jugovzhodu v dolgi črti tja do Jasenovca na Turčijo, na skrajnem južnem koncu tudi na Črno goro. na severu in severovzhodu na Avstrijo, a na zapadu na Italijo. Meja napram Italiji na se je 1. 1811. nekoliko preuredila, in sioer tako. da so tei priključili kanton Trbiž s kranjsko Belo pečjo in pa ves desni breg Soče. tako da je postala ta reka zapadna meia Ilirije od ustja do izvira. Spreminjanje meja je bilo v napoleonski dobi zelo pogosto na dnevnem redu v vseh območjih Napoleonovega vpliva. V ilirskih deželah so potemtakem orebivali Nemci in ItaJijani, Slovenci, Hrvatje in Srbi. Veliko večino pa so tvorili vsekakor Jugosloveni. Rešitev spominske zlogovnice 1. Oksigen 2. diplomat 3. Kaolin 4. Rimske Toplice 5. ideal 6. Trnovo 7. Jeisk 8. Eskimo 9. Francija 10. Riva 11. Arles 12. Naiade 13. coupoo 14. 011) ia 15. Salomon 16. Krjavelj Prve in nato tretje črke, 17- Erato Pitane navzdol, povedo: 18. Ganimed Odkritje francoskega spo- 19. Arizona. menika v Ljubljani. DESINFEKCIJSKA (razkuževalna) SREDSTVA za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg 10- spanja in ga naredite sposobnega za izvršitev te naloge. Maršal Marmorni, ki je doslej govo« ril jako glasno, je položil svojo roko Damjanu na ramo in tiho skoro šepes ta je dejal: Ko je kralj Ludovik XI. obsodil voj» vodo de Nemours na smrt, jc ukazal, postaviti vojvodove sinove pod smrtni oder. Očetova kri je močila otroke. Kar je krivično storil legendarni tiran, to dela tudi zgodovina, a po pravici; kri in solze sinov močijo grobove tis stih očetov, ki so se izneverili svoje« mu narodu ali ga prepustili njegovi usodi. Mogočen je bil vtis maršalovih be* sed. Starega Damjana so te besede ta» ko pretresle, da ni mogel ničesar ods govoriti, a rosne mehove oči so ka7a-!e, kako mu je bilo pri srcu Maršal mu je sedel v roko in je rekel: — Poklica1 sem vas. ker vem dT ne spadate med tiste, ki pravijo: Kaj me ' briffa. kako bo. kadar mene ne bo več med živimi. Kdor tako govori, je ego* ist, ki se ne meni, kaj bo iz njegovih rojakov, otrok in potomcev; tako go« vori le zaničljiv človek, kajti zamičljiv je vsak, kdor ve, da postanejo tujci gospodarji v njegovi domačiji in last? niki njegove zemlje in njenih zakla* dov, da postanejo njegovi sinovi in njih potomci hlapci teh tujcev in se konč* no izgube — a vendar ne stori niče» sar, da to ubrani. O vas pa vem, da niste takih misli in zato iščem vaše pos moči. Za zdaj ne moremo dosti storiti, ali kar dosežemo, bo v korist potom« cem. Ena gcneracija mora delati za drugo. Za prihodnjost se sade dreve* sa, za prihodnjost se grade hiše, za prihodnjost se delajo postave, za pri« bodnjost se vzgaja mladina. Kar je da« nes je posledica preteklih in obenem vzrok bodočih dni. Na vas je, da po« skrbite, da bodo bodoči dnevi za vaš narod lepši, kakor so bili pretekli. Maršal si je nekoliko oddahnil po« tem pa dal Damjanu in Konradu ro« ko, rekši: — Sedaj pa po;dita. Povedal sem kar sem imel povedati, in una.T>, da ni« sem zastonj govori'. Na svidenj! Tiho sta odšla Darrr-an in Konrad in nista k"ko ie maw hj»ro» I ijoi'v™ r^cVpt"?' nri vT3f nri katerih je prisluškoval, niti st? čula lipgo1 "a vtoncieur d' Auchy mi bo pač lahko hvaležen. Ko sta pa prišla Damjan in Konrad na Mestni trg se je Damjan obrnil proti škofiji, snel klobuk in prav od srca zaklical: — Blagoslovljen bodi tvoj prihod! i Kako je moj praprastric postal francoski župan Pred sto dvajsetimi leti so našo mirno deželo poplavili čudni gostje. Šli so kakor vihar in pod njih udarci so se rušile stare države, padali v prah prestoli in narodi so postali kovači svoie usode. Še predno so bežeče tolpe »cesarskih« Kranjcem nazna^ nile, kaj se je zgodilo na Nemškem in La^ škem z avstrijskimi vojskami, že so skozi široko odprta vrata planila v deželo siln» polčišča cesarja Napoleona. Po naših cestah jt udaril strumni korak preizkušenih borcev, zvonka povelja so odmevala preko naših livad ob odmorih med boji in pohodi pa se je ogalsila prijetna pesem južnakov z vir hrpjočim: perjan canii in p' polaiočimi prapori. Avsir pove! stvo je izgubilo glavo in ajegove čete so se v neredu umikale na Štajersko. Na sam dan kapitulacije ljubljanskega No, pa sam povej, Bilban. kaj naj storimo ž njim, saj si ga ti ujel«, ie čuti nekoli ko mirnih in poparjenih glasov. »Aha. se bojite ognja in vrvi. Vas je ohladilo, da ste naenkrat pohlevni. Jaz Martin Bilban. srenjski birič, vam pravim: Ne bomo ga ubili, ampak oblast naj govori.« »Tako je,< grmi tolpa, »oblast naj odloči, cesarskim ga predamo!« »Ta je spet modra! Slamoglavci. kdo p* pojde za njimi, kdo iiii poide lovit, ko smo pred njimi zbežali v to goščo! Kje jf Msti junak, ki ga bo pel al? Nai vendar po moli sem svojo betico, da ga vidim!« Splošen molk. Birič se zmagoslavno ozira po kmetih, ti pa se spogledujejo in v zadregi zmigujejo z rameni. »Spet moracn jaz za vas misliti! V Cerklje ga peljimo k Janezu Borštniku; on bo že vedel, kako in kaj!« Poveljniki Napoleonovih armad v Iliriji V treh zgodovinskih letih (1797., 1805. in 1809.), ko so šle Napoleonove armade trikrat preko slovenske zemlje, je bil samo prvič (L 1797.) Napoleon pri nas in ■ celo takrat ni poveljeval oni armadi, ki je prodirala proti Ljubljani, ampak je šel z glavno armado čez Predil in Pontebo proti Celovcu, kjer je izdal oklic na Slovence, in potem prodiral proti Gradcu; šele na povratku se je ustavil v Ljubljani. L ta 1805. in 1809. je Napoleon obakrat zapovedoval severni armadi ob Dunavu, dočim so poveljevali njegovi južni armadi, ki je šla skozi naše kraje, njegovi generali. Zato je prav, da se spomnimo treh glavnih poveljnikov, ki so vodili Napoleonovo armado preko Ljubljane. To so: Ber-nzdotte 0- 1797.}, Massena (L 1805.) in Macdonald (1. 1809.). Med Napoleonovimi maršali so to tri slavna imena in ne bo brez pomena, ako si malo ogledamo njihovo življenje. Imeli so zelo različno usodo. J. B. J. Bemadotte maršal, princ pontekorvljski in pozneje kralj švedski. Poveljnik francoske armade L 1797. Bil je sin advokata, rojen 1. 1763. S 17 leti je postal vojak in se proslavil 1. 1794. V boju z Avstrijci v Belgiji, kjer je postal <^rigadni general. Še istega leta je sijajno "Jora-zU pri Juitiersu gen. Kraya in postal livizijski general. V naslednjih letih se je rtovno izkazal v bojih ob Renu in direk->rij mu je izrekel priznanje s posebnim Avsmom: »Francoska republika je navajena, da vidi trrumfirati one bojevnike, ki Stoje pod vašim poveljništvom, general!« V začetku 1. 1797. ga je direktorij po-jir.al z 20.000 možmi k Napoleonovi aTma-vi-ni v Italijo. Napoleon mu je poveril vod-^vo avantgarde. Bemadotte je izvršil svo-nalogo s čudovito spretnostjo in omo-»čil oni nepričakovani in nezadržljivi Na-ileonov polet, ki mu pozna vojna zgodovina malo enakih. Njegove čete so polilo avstrijske čete pred seboi in povrsti •fo padale trdnjave: Codroipa, Palmanova, Jradiška, Gorica. Tako je odprl Napoleonu pot preko Soče. Dočim je glavna rmada pod Napoleonom drla iz Italije na koroško, je šel Bemadotte proti Ljubi j ar ii in v Logatcu izdal »pervo oznanilo na [ranjce, katero je en francoski avtman JI. dan sušca v Ljubljano pernesel« — ka-cor piše Vodnik, ki je to oznanilo »divi-zionskega generala Bemadottea na Krajn-fco inu deželake bližneh dežel« prestavil in fiatisnil v »Novicah«. Konec se glasi: »Ni-$mo enaki obdivjanim premagavcem; naše perljudno zaderžanje vas bode previža-lo. da mi čez nadloge, katere vojska seboj pernese, zdihujemo; mi jih bomo loži storili, pridite inu ne zapustite vaše ognjišča.« Morebiti je to prvi slovenski vojaški razglas. V Idriji je baje Bemadotte dobil za 5 milijonov frankov živega srebra. Iz Ljubljane je odhitel za Napoleonom proti Leobnu, od koder se je vrnil v Furianijo; Napoleon ga je poslal z vplenjenimi avstrijskimi zastavami v Pariz, kjer ga je direktorij imenoval za poslanika na Dunaju. Ker pa je na poslaništvu razobesil francosko trobojnico, ki je bila znak revolucije, je nastal na Dunaju tak odpor, da je moral zapustiti mesto. L. 1799. je postal vojni minister in je podpiral Napoleona pri njegovih načrtih. Ko je 1. 1804. postal Napoleon cesar, ga je imenoval za maršala. L. 1805. se je udeležil bitke pri Slav-kovem, drugo leto vojne proti Prusiji, zavzel je Liibeck ia ujel gen. Bliicherja. Nato je odšel na Poljsko, se boril proti Rusom in postal guverner hanseatskih mest. L. 1809. je prodiral ob Dunavu in se udeležil bitke pri \Vagramu, kjer je prišlo med njim in Napoleonom do ostrega nastopa, vsled česar mu Napoleon ni več zaupal. Vmivši se v Pariz je postal poveljnik čet ob morju, da zabrani izkrcanje angleških čet — a Napoleon ga je poslal kot generalnega guvernerja v rimske province. Istega dne pa sta se zglasila pri njem dva švedska oficirja in mu sporočila, da ga hoče posinoviti — švedski kralj, ako bi hotel postati njegov naslednik na švedskem prestolu. Bemadotte je to ponudbo z veseljem sprejel in tudi Napoleon je obljubil, da ga bo podpiral. Dne 21. avgusta 1810. ga je švedski dTŽ. zbor soglasno izvolil za prestolonaslednika in 19. okt. je stopil Bemadotte na švedska tla, prestopil javno v protestantsko cerkev in drugi dan prvič pozdravil svojega »očeta«, kralja Karla XIII. Sprejel je tudi sam novo ime Karol Ivan. L. 1818. je Karol XIII. umrl in tako je Bemadotte, ki je bil leta 1780. še navaden vojak, — postal švedski kralj. Bernadottte se je popolnoma pošvedil in se ni več oziral na Napoleona in Francijo. L. 1812. ko je bil Napoleon v Rusiji, bi mu bil lahko pomagal, — a ni hotel. L. 1813 se je pridružil celo zaveznikom proti Franciji in se boril v bitki pri Lip-skem proti Napoleonu. Vendar ni hotel iti k zavezniki proti Parizu in je skušal izraziti dogodke predvsem v svojo korist. Postal je pravi oče svojega naroda, povzdignil švedsko državo v gospodarskem oziru, in ko je 1. 1844. umrl, je zapustil za seboj najlepši spomin, ki se hrani do danes med švedskim narodom Tako je postal Napoleonov general, ki je prvi zavzel Ljubljano, švedski kralj. mir drrektoriju v podpis, nato je odšel ▼ Italijo. L. 1799. pa se je boril v Švici z Rusi in Avstrijci in rešil z zmago pri Zii-richu Francijo. Z brezprimerno odločnostjo je stri odpor Genove in omogočil Napoleonu veliko zmago pri Marengu. L. 1804. je postal maršal in član častne legije. L. 1805. mu je izročil Napoleon poveljstvo nad italijansko armado, ki je tvorila desno krilo tkzv. »velike armade«, ki je prodirala ob Dunavu proti Dunaju. Massena je potolkel nadvojvodo Karla ob Adiži, z veliko spretnostjo zadrževal avstrijske čete, ki so se umikale ter omogočil Napoleonu sijajno zmago pri Slav-kovem. Na Slovenskem ni prišlo do večjih bojev — vendar spomin na Masseno med našim narodom ni bil posebno ugoden. Morda zato, ker so mu tudi sicer marsikaj očitali glede plena in žensk. O njem je krožila pri nas zabavljiva pesem: Tudi general Massena je imel malo poštenja; kam si dal svojo moč. kam si dal od r... ključ? Smatrali so ga torej za grabežljivca in lahkoživca. Kljub temu je bil to poveljnik na katerega se je mogel Napoleon zanesti. L. 1806. je zavzel Neapel ki je bil določen za Napoleonovega brata Jožefa. Leta 1807. se je bil na severu proti Rusom m Napoleon ga je povzdignil v vojvodo. Massena se je vmil v Pariz in si po dolgih letih boja prvič privoščil počitka; zanimivo je, da je ob tem času na lovu pri generalu Berthierju izgubil po nesreči eno oko — on. ki se je bil udeležil toliko bitk. L. 1809. je bil poveljnik čet ob Dunavu in s svojo odločnostjo mnogo pripomogel do zmage pri Wagramu. Dobil je v dar krasni grad Thuars. L. 1810. je prevzel poveljstvo nad armado v Španiji, kjer se je boril proti Angležem in gerili, pri Lisa-boni in Salamanki, pobil sovražnike v več bitkah, a miru ni mogel ustvariti: vrnil se je 1. 1811. ves utrujen v Pariz, kar mu je Napoleon zameril tako, da ga ni vzel s seboj v Rusijo. Postal je poveljnik v Fro-vansi in ostal tam tudi pozneje, ko so sovražniki drli proti Franciji. Razočaran nad minljivostjo posvetne slave, ki jo je videl propadati, se je umaknil iz javnega življenja*, užaljen vsled raznih očitkov in obrekovanj je umrl I. 1817. M. Massena vojvoda rivolijski, princ eslinški. Poveljnik armade I. 1805. Massena je bil sin ubožnih staTŠev, rojen 1. 1756. v Niči. Neki stric ga je vzel k sebi na ladjo, potem je postal vojak, v revoluciji je pokazal svoj talent in postal 1. 1794. divizijski general Ko je 1. 1796 prišel Napoleon k italijanski armadi, je postal Massena eden njegovih najboljših generalov. Udeležil se je skoraj vseh bitk v gorenji Italiji in presenečal sovražnika s svojimi nenadnimi odločitvami. Poiavij se je pogosto kjer so ga najmanj pričakovali. Sam Napoleon mu je rekel: »Vi šteje za 6000 mož in vsak vo:ak vaše hrabre čete šteje za dva.« L 1797 je .šel z Napole nom skozi naše kraje: zavzel je Trbiž, Beljak in celo vrsto mest na Koroškem in Štajerskem ter se ustavil šele 25 milj pred Dunajem, ko je bilo že podpisano premirje »L' enfant cheri de la glorie« (ljubljenec sreče) so mu rekali. Napoleon ga je poslal v Pariz, da je nesel kampofoirmijski E. J. J. Macdonald vojvoda tarentski. Poveljnik vojnih čet I. 1809. Bil je iz škotske rodbine, rojen 1765. Prišel je v Francijo z nekim irskim regimentom in 1. 1793. postal brigadni general vsled velikih uspehov, ki jih je dosegel v severni armadi. Tudi v naslednjih letih je na Nizozemskem, ob morju in ob Dunavu množil svoje zmage in slavo. L. 1798. je postal poveljnik francoskih čet v Rimu, kjer je z malim številom svojih čet ugnal generala Mačka. L. 1799. je bil poveljnik v severni Italiji, odkoder se je ranjen vmil v Pariz in podpiral Napoleona pri državnem prevratu, nakar je odšel zopet na bojišče in prodiral preko Alp. Leta 1801. je postal poslanik na Danskem L 1809 je dobil poveljstvo nad desnim krilom italijanske armade, ki ji je zapovedoval princ Evgen. Odlikoval se je v bitki na Piavi, prodiral proti Gorici, zavzel Ljubljano, kjer je 60 topov in mnogo zalog prišlo v njegove roke. Njegove za- sluge so bile razglašene v posebnem povelju. (Gl. o tem v slavnostni brošuri!) Iz Ljubljane je Macdonald prodiral proti Gradcu in bil deset dni na to v Gmiind>-nu. Dospel je še pravočasno na bojišče pri Wagramu, kjer je odločilno posegel v bitko. Drugi dan je nočevala njegova armada pri Brnu. Napoleon mu je čestital in ga povišal v maršala. L. 1810. je bil Macdonald v Španiji, kjer je doživel vse težkoče francoskih poveljnikov v tej nepomrrljivi deželi. L. 1812. je šel z Napoleonom v Rusijo in poveljeval levemu krilu ob Dvini. Srečno se je rešil nazaj v Nemčijo in se zvesto bil za Napoleona pri Liitzenu in pri Lipskem. Preživel je vse boje in vztrajal do zadnjega pri Napoleonu, ko je bilo vse izgubljeno, je vstopil kot navaden gre-nadar v narodno stražo* da se bije za Francijo. Dosegel je tudi pozneje visoke časti, a njegov značaj je ostal čist. Umrl je leta 1840. na svojem gradu v Loiretu. Zoisov krog v Iliriji Slovenci še nimamo monografije o možu, ki si je pridobil ogromnih zaslug za prvo stopnjo narodnega preporoda, ko je bila že sama skrb za narodni jezik požrtvovalnost, ki je zahtevala idealistov. To je Žiga Zois pl. Edelstein. ki je zbiral okoli sebe prosvet-Ijence v Ljubljani in je bil središče našega kulturnega življenja. Ta 'zredni mož, velik naravoslovec in vneti prijatelj lepe književnosti, je vzlic svojemu laškemu poreklu po očetu (mati je bila slovenskega rodu iz hiše pl Kapusov) postal eden prvih naših pre-poroditeljev in slovanofilov, intimni prijatelj Čopa in Vodnika, zaščitnik Kopitarja, podpornik vseh plemenitih stremljenj, ki so se pojavila pri nas ob zori narodnega preporoda. Erudit ki je imel v glavi celo enciklopedijo, je vzlic težki bolezni, ki ga je v drugi polovici njegovega življenja držala v sobi, vplival s svojim duhom in delom bolj nego da bi bil spisal debele knjige. Zakaj v njegovih časih še ni dospelo v naše kraje valovanje francoske revolucije, ki je izpre-mešala družbo, odpravila predpravice in zanesla politiko in kulturo v nižje ljudske plasti. Vsi časovni pokreti, ki bi danes razgibali množice, so takrat ostajali v ožjih krogih izobražencev Tu so se pripravljali možje, ki so kmalu nato zanesli med ljudstvo nova gesla in nove ideje. Tak krog izobražencev se je zbiral okrog ohromelega barona Zoisa, ki se je v mlaiših letih izobraževal ob francoskih enciklop^distih, čislal in prebiral Voltaireja in vnemal tudi druge za širjenje prosvetljenih idej med ljudstvo, polagajoč posebno važnost na prirodoslovno na-obrazbo. Ko so 1. 1809. prispeli v Ljubljano Francozi, je bil Zois že precej nagnjen k romantičnemu pojmovanju sveta in bližje katoli-čanstvu, nego bi bilo pričakovati od prejšnjega prijatelja francoskih enciklopedistov Novi veter, ki je zapihal od zapada in v katerem je zaplapolal prapor zmagovite Napo- 123 0 Uvajamo v promet p znižanih cen h 5000 kcrn iov jfHaBinovh svetiljk filtfn nam zna svetilj ta . Din 460*— gladin viseča svetilj *a . . 2) n 560 — Vsnka svetiljka z angleškim opalnim porcelanskim ščitnikom, 2 siiač^ do-bavijana b e^plačno v zavoju brez prstojbire. (Jobavljamo samo pioti povzetju a i p'ačilu v aprej. De aljni opis pošlje bre?piačno: Barzel 9. d. Subotica Čuvajte se initacij! leonove vojske na tleh novo ustanovljene Ilirije, se je najbolj občutil v Zoisovem Krogu. Valentin Vodnik, ki je postal v Ljubljani pod Zoisovim vplivom iz frančiškana in hribovskega kaplana prosve pn in liberalen abb^e, član framazonske lože urednik prvega slovenskega lista in markantna osebnost med našimi preporoditelji, je še 1. 1809. spisal »Pesmi za brambovce«, bodrilo vojšča-kom, ki so se borili zoper Francoze. Pod ilirskim režimom pa 6e je kmalu preusmeril in je bil eden največjih entuzijastov za novo provinco velikega Napoleonovega imperija. Baron Zois ni bil tako navdušen, tem bolj, ker so ga Francozi s kontribucijami gospodarsko precej oškodovali, vendar je bil njegov salon tudi pod Ilirijo zbirališče vseh, ki so skušali izrabiti ugodno politično vojaško stanje za slovenske prepo rodne cilje. Njegov pogosti gost je bil urednik službenega glasila »Le Telegraphe Officiek. znani francoski pripovednik Charles Nodier. Ta romantik je _ kakor je dobro opisal dr. Prijatelj v svojih »Duševnih prof,lih naših pre-poroditeljev« — našel v med tem preusmerjenem Zoisu bistrega somišljenika. Zois je dajal Nodierju snov za njegove podlistke o Iliriji, on mu je bil Mentor v svetu, ki je Baron Žiga Zois, učenjak in mecen slovenski. modrosto, trenutek nato Pa izbruhnilo v gromoglasno pritrjevanje. * * Janez Borštnik, ki ga e črna vojska kmetov izbrala za sodnika Francozu, je bil si-novec tedaj že pokojnega prvega cerkljanskega dekana Mihe Borštnika. Stric dekan ga je bil poklical iz svojega rodnega gnezda Rakitne, mu kupil hišo in posestvo, osvo fcodil oboie tlake in desetine ter ga oženi! s svo:o petično kuharico. Janez ie bil svoboden kmet in zemljemerec, ki se je svo e-ga posla s stričevo pomočjo izučil v tržaških šolah. Njegov glas kot pismenega in šolanega človeka je segel daleč po fari in preko njenih meja, zato ni čudo. da se je srenjski birič spomnil nanj, da odloči o usodi u etega častnika Povorka z u etim častnikom ie krenila izpod Rašice preko Spodnjega Brnika proti Cerkljam. Spotoma je rastla kakor sneženi plaz, tako da je v Cerklje med krikom in vikom prispela že ogromna tolpa, iz katere je le sem pa tja zamigotal sin i jopič Thi-baultov. Cerkljani so drli iz hiš: s ponosom so gledali unaškega biriča, še bolj pa ih je mikala -adovednost, kakšen je neki Francoz, ki ga je ujela kmečka vojska. Rajni dekan je Cerkl;anom cesto pripovedoval o Fiancozih. Grmel je s prižnice zoper akobinarje, ki so odstranili Boga in umorili zakonitega krai a, da so se pobožnemu ljudstvu ježili lasje na grešnih glavah. Vse grehe tega sveta je vrli mo°" obesi' sovražniku presvitlega cesarja Fronca, pre kucuhom, bogotajcem in nevernikom. Ra- zumljivo. da .ie vse hotelo videti ujeto pošast, zapopadek vse hudobije. Ko pa se e tolpa ustavila pred Janezovo nišo in so se črnovo niki malo razmaknili je nastopilo splošno in ugodno presenečenje. Kapetan Fernand je bil namreč vse prej nego ostudna pošast. Visok, vitek in krepko laščen mož je stal pred njimi v modrem jopiču, na gosto prepletenem z zla tirni vrvicami, v rdečih hlačah in z ogromno čako z bojevitim čopom iz konjske ž me Pod senčnikom čake pa je bilo videti mladosten obraz, zagorel in lepo oblikovan s pod etnimi črnimi brčicami. Nimernikova mama so se pri pogledu na krasotca kar zavzeli- »Sveti krišč božji, saj je človek, kakor mi!« »Kaj pa naj bo drugega«, jo je zavrni! stari Vavken, »kaj si mislila, da ženo hudiča. Ta bi se jim pač ne bil dal ujeti.« Dekleta so se bila med tem Dopela na tramove, zložene 0b cesti in so soglasne sklenile, da e ujetnik človek, in celo zelo lep človek. Bogatetova Agata ie pa kar naravnost de al a, da pod cerkljanskim zvonom ni lepšega fanta kakor je ta jakobinai. »Ta že ni boga odstavljal in kraljev pobijal, nič mi ne izgleda po tem«. je stro kcvniaško pripomnil Amružev Tine, ki se e bil komaj vrnil iz Pešate, kamor se je otel. da bi mu ne bilo treba s »cesarskimi« na Laško. Ljudska sodba se je tedaj prav v kratkem obrnila znatno v prospeh jetnika, še predno je prišei Janez, da odloči kako in kaj. Previdno je ukazal peljati častnika v hišo, kajti časi so hudi in nevarno je pred licem avnosti obravnavati tako nerodno zadevo. Zgodovina molči o tem kaj sta se pogovariala kapetan Fernand in gorenjski Janez, dejstvo pa je, da sta se zmenila vse do najmanjše podrobnosti. Janez se je bi! v tržaških šolah naučil italijanščine, kapetan pa jo e dobro poznal iz svojin lom-bardskih garnizij. Po daljšem pogovoru čegar konca je pričakovalo ljudstvo z največjo nestrpnostjo, je stopil Janez na prag in oznanil narodu- »Kristjan je krščen človek, lačen je, že-jen je in truden, ko ste ga vlekli ko živino v Cerklje. Napojil ga bom in nahranil, čez noč pa ga zapremo v »zadnjo hišo«, k'e> bo zaprt toliko časa, dokler ne pride k nam kak oddelek cesarskih ali francoskih vojsk. Kdor pride prej, tistemu ga damo. Ali je prav tako. možje?« »Prav! Tako naj bo, danes se nič ne ve...« hrumi narod. »Pa se vendar že veliko ve. počakajte! Francoz mi je povedal, da se :e Ljubljana že podala. Tudi Giad in Golovec sta v rokah francoske vojske. Pravi, da pridemo vsi pod Francoza, cesar Napoleon da ne bo odnehal, dokler ne dnbi naše dežele. Sreča za nas vse, da ga niste ubili. Kakor smo odločili, tako bo, zdaj pa se razidite in ne nrumite, da oficir ne bo mislil, da je padel v roke divjakom«. Kapetan Thibault je bil tisto noč močno očaran nad slovensko gostoljubnostjo. Sedel je z gospodarjem za mizo. mati Marjeta 1 pa je cvrla, kakor pokojnemu dekanu; po-lovnjak je stal na mizi in oče Janez je šei parkrat v klet, da ni pošla pijača. Med prijateljskim pogovorom sta moža udarila v roke in kapetan Thibault je kupil od Janeza Borštnika dva voza sena. ki jih ni utegnila vzeti s seboj avstrijska vojska. »A la votre«. je napijal kapetan, na kar je Janez vselej točno odgovoril »ala noter«! In zvračala sta čase do belega dne. S prvim svitom pa je gospodar poklical starega hlapca Luko in zapregla sta konjiče v visoko natovorjena vozova ter odrinila v smer, odkoder so včeraj kmetje prignali kapetana Fernanda. Na gospodarjevem vozu je tičal v senu na gorkem kapetan itali anskih strelcev Fernand Renč Thibault in spal spanje pravičnega, da se oddolži sinočnjim zdravicam. Bržanka ga je prevzela in premagala, da ga je Janez zbudil le z veliko muko, ko so se na cesti pojavili francoski vo aki. Brkati možaki so ljubeznivo otrepljali gospodarja Janeza in hlapca Luko od vseh strani ter iima stiskali roke Kapetana pa so prijeli pod pazduno, kajti še si ni bil opomogel od bržanke. • * Med tem 'e v Cerkljah počil glas, da je Francoz ušel in da ga je šel gospodar Janez s hlapcem Luko lovit Vrnila sta se, kaj pa, praznih rok in vas je nekai zasumi-la. Izraziti si tega suma ni upal nihče, kajti Francoz je bil blizu, cesar Fronc pa je bežal vse dalje in dalje. Cez nekoliko dni pa je pripeke tal v Cerklje oddelek konjenice z istim kapetanom Fernandom na čelu in izročil Janezu Borštniku cesarsko pisan e, s katerim ga sam cesar Napoleon postavlja za mera v cerkljanskem okrožju. Janez je opasal trobarvno francosko šerpo in stopil pred hišo. Vojaški oddelek pa je pozdravil novega oblastniki, in prezentiral pred njim puške med ostrim taktom polkovnega bobna. Po instalaciji je kapetan nagovoril na-lod v svo.em zvenečem jeziku, mer Janez pa je prevel n egove besede. Častnik se je zahvalil Cerkljanom za dober spre em prea nekoliko dnevi in poudaril dalekovidnost novega mera, ki je rešil njemu samemu življenje, cbčino pa obvaroval velike nesreče. Ako bi bili francoskemu oficirju skrj~ vili le las, bi bil vsak deseti občan ustreljen in vsaka deseta hiša zapaljena. Mrki obrazi vojakov so kaj učinkovito podčrta-vali to odločno grozno. Po slavnostnem vstoličenju 'e vojska de. filirala pred oblastjo in od ezdila. ostavivši v Cerkljah malo posadko. Vstoličeni Janez Borštnik pa je prepasan s francosko trikoloro odslej vsako nedeljo čital ukazu, nove vlade. Kadar se je pojavil je birič Bilban udar al na boben, mer pa je čital 1 udstvu Valentina Vodnika prevode: »Od cesarske francoske oblasti se vam da vedeti ...« Vsa štiri leta je Janez verno župa-nil, ob povratku Avstrije pa ie s patrom Balantom in drugimi dobrimi Slovenci pal v nemilost, ki si jo je lajšal z davnimi lepimi spomini ia —r z bržanko... Božo Borštnik. bil francoskemu pisatelju neznan in tajin-6tven in v katerega se je mogel vživeti samo B posredovanjem inteligentnih mož, ki so ee zbirali okoli Zoisa. V tistem času so bili širši sloji dokaj neprijazni novemu režimu in tudi bistroumni izobraženci so mogli po vsej pravici dvomiti, da bi se Ilirija dolgo držala. Vodnikov idealizem in njegovo zanosno vero, ki ]o izraža pesem »Ilirija vstan'«, si lahko razlagamo z Vodnikovim temperamentom, pesniško domišljijo in z nekaterimi bolj materi-jalnimi momenti. Gotovo pa je, da je bil krog ljudi, ki so se zbirali okoli Zoisa, duhovno najbolj zrel in pripravljen, da postane prevodnik francoske kulture na Slovenskem. Toda Ilirija je ostala samo. malo časa, lepi upi so ugasnili, začelo se je staro življenje. Vodnik je obrnil svoje strune in je zapel pesem miru, ki je končal Napoleonov 6en. L. 1819. sta umrla oba predstavitelja Zoisovega omizja: Vodnik v januarju, Zois pa v novembru. Dve leti potem je umrl na otoku Sv. Helene tudi Napoleon, ki je kot general Bonaparte užival v Ljubljani šparglje in ki je _ bolj nevede in nehote — vzbudil velike nadeje prosvetljenih mož majhnega, neznanega mu naroda pod Alpami in ob Adriji. , Francozi v našem slovstvu Namreč Francozi iz Napoleonove dobe. Najprej kajpada v naši narodni pesmi. Cela vrsta jih je, polne zaupanja v Marijino pomoč, nekatere tužne. druge bojevite, tretje šaljive, vse pa v jedru miroljubne. Slovenec je pač dober vojak, a navadno le k? obupa, nikakor pa ne zmerom iz poklica, junak iz pasivnosti in zveste discipliniranosti. Nato Vodnikove pesmi, vsem na čelu »Ilirija oživljena«. Brambovske pesmi je eložil na ukaz. Prva velika in dobra ljudska povest je bila Ciglerjeva »Sreča v nesreči«. Izšla je „ 1836. in popisuje usodo ilirskih fantov na rusko-francoskem bojišču in francoski trgovini. Radi smo jo čitali. Druga je povest veterana Andreja Pajka, ki je v Jos. Jurčičevi prireditvi izšla leta 1865. pod naslovom »Spomini starega Slovenca«. Popisuje iz lastnih doživljajev grozo Napoleonovega poraza na Berezini in bega iz Rusije. Tretji je Jurčič-Kersnikov roman »Ro-kovnjači«, ki ima za glavno dejanje poboj štirih francoskih častnikov in vojakov v Črnem gTabnu, ko so spremljali blagajno iz Celja v Ljubljano in fiziliranje rokov-njačev za starim pokopališčem 31. januarja 1810. v Ljubljani. Roman je izšel 1. 1881. v Lj. Zvonu. Jos. Jurčič je že 1. 1866. objavil v Slovenskem Glasniku povestico »Golida« iz časa po bitki pri Lipskem, ko so Francozi ostavijali Ilirijo, 1. 1870. v dunajskem Zvonu pa novel ico »Moč in pravica« iz iste dobe po odhodu Francozov. Lah Ivan je napisal zgodovinski roman »Brambovci«, ki ga je izdala Slovenska Matica 1. 1910 in 1911 in popisuje dobo od 1797 — začetka Ilirije. Mnogo je pisal o francoski dobi v Ljub- ■ ljanskem Zvonu Ivan Vrhovec (1894) in A Aškerc v Izvestjih muzej, društva, Slovanu in Carnioliji, dr. Jos. Gruden v Izvestjih muz. društva, Času in Zborniku Matice Slovenske, dr. Bogumil Vošnjak v Slovanu in SI. Matici (knjiga »Ustava in uprava ilirskih dežel, prispevki k nauku o recesiji javnega prava prvega francoskega cesarstva, 1809 — 1813, izdala Sloven. Matica 1910), Ivan Vrhovnik v Izvestjih, dr. Iv. Prijatelj v Vedi, dr. M al Jos. v Zori, V. Steska v Izvestjih, Fran Jež v Straži, Malnerič M. v Času, Mil. Pajk v SI Narodu, Fr. Govekar v Slovanu itd. Gradiva je raztreseno ogromno po malone vseh naših m nemških listih, Francozom večinoma prijaznega, a nekaj tudi hudo kritičnega, le malo naravnost sovražnega. L. 1909. je nameravala Slovenska Matica ob stoletnici Ilirije izdati Zbornik o zgodovini naših dežel v tedanji dobi. Važen zgodovinski vir — je objavil odbor — pa je ustno sporočilo narodov, ki se izraža v pripovedkah, anekdotah, pesmih. Zdaj je še najti mnogo blaga te vrste med ljudstvom. Da otme pozabljivosti ljudske spomine na francoske čase, je sklenila Matica, da jim posveti posebno knjigo. Upoštevati je zlasti pripovedke o bojih s Francozi, narodne pesmi o Napoleonu in Francozih, pregovore, pisma, zasebne rokopisne podatke (dnevnike), krajevna imena, narodne izraze in morda običaje, ki so francoskega izvora, tudi podobe (slike), orodje, orožje, knjige in napise iz francoske dobe, izkrat-ka vse, kar je še ostalo sledov nekdanjega francoskega vpliva na zgodovinski razvoj našega naroda. Uspeh tega poziva je bil malenkosten, ie 28 strani Zbornika (1911) dolpi spis »Spomini na Francoze«, ki ga je uredil in objavil rajni zgodovinar dr. Josip Gruden. Dobro je uporabil razmetano gradivo v zadnjem snopiču Zgodovine slovenskega naroda dr. Josip Mal. Namera Slovenske Matice pa je še zmerom aktualna in bi bila nje izvršitev zelo koristna. Ze gola zbirka vsega materijala, primerno izbranega, urejenega in požrvljenega z ilustracijami, bi bila izvrsten vir našim leposlovcem in znanstvenikom ter tudi najširši publiki ve-lezanšmivo berilo. Fr. S. Finžgar je spisal in izdal dramo »Naša kri«, ki se je večkrat uprizorila in se ji dejanje godi med ljudstvom na Gorenjskem pred odhodom Francozov iz Ilirije. Nesrečna ljubezen francoskega častnika do slovenskega dekleta, ki se odloči za »našo kri«, slovenskega fanta, je glavna nit dohodkov. Anton Aškerc, ki je marljivo črpal mestni arhiv in kakor Iv Vrhovec priobčeval svoja odkritja v naših znanstvenih zbornikih, je še kot Gorazd v Lj. Zvonu zapel krasni »Napoleonov večer« in je spesnil cel ciklus romanc in balad, ki ga je najprej objavil v Govekarjevem »Slovanu«, končno pa pod skupnim naslovom »Ilirija« (glej Pesnitve, V. zbornik, 1910); nekaj jih je še objavil po pesnikovi smrti v Lj. Zvonu nadzornik Jos. Wester. »Slovan« 1. 1909. je imel posebno (VI.) francosko številko za stoletnico Ilirije s prispevki: Aškerca, dr. Ilešiča, Golarja, VI. Levstika, Radiča, Govekarja, Neubauerja in Jos. Premka s portreti Napoleona, Mar-monta i. dr. Večja povest je izšla v »Slov. Narodu« pod naslovom »Pod novim orlom« izpod peresa pseudonimnika (M. Malovrha); povest se je pred vojno mnogo čitala in je vsaj deloma grajena po zgodovinskih virih. Dr. Ivan Tavčar je napisal veliko zgodovinsko sliko »Izza kongresa« za Lj. Zvon s spomini na dogodke v Ljubljani po padcu Napoleonovem in na vladarskem kongresu. Fran Govekar je na pobudo Frana Levca in po njegovih miglja iih napisal veliki roman »Svitanje« iz 1. 1796 — 1797 po arhivskih virih mestnega magistrata in licejske knzižnice ter s pomočjo rokopisnega dnevnika neznanega ljubljanskega sodobnega meščana. Izšlo pa je seveda še mnogo man jših povesti in novelet iz francoske dobe. nekatere po resničnih anekdotah ali po Dimitzu. Vseh ne moremo navajati, kakor tudi ne drobnih člankov in beležk po našem časopisju. V zadnjem času sta končno izšli še dve izvrstni delci: Ivana Laha »Napoleon in Ilirija« in Jož Rusa »Napoleon ob Soči«, obe spisani za ljubljansko proslavo Ilirije. To je le bežen pregled slovenske literature o Francozih iz Napoleonove dobe, ki naj zadošča dnevniku. Bilo bi pa vredno, da se te naloge loti vesten bibliograf in tako obenem pomore, končno udejstviti že dvajset let na uresničenje čakajočo namero Slovenske Matice. Protej. * Potoski spomin na francosko dobo Tragika in komika sosedujeta v življenju. Tako se je moralo tudi našim prednikom ob Napoleonovem medvladju radi jezikovnega nesporazuma pripetiti marsikaka smešna. Obče znana je dogodbica s stražo, ki Pri mostu ustavlja prepotnike z običajnim: Qui vive? Neuki kmet z oprtnim košem na plečih se v zadregi odreže: Sitno je. kar oboroženi možak tolmači kot citoven (državljan) in veli: Passez, t j. pojdite! A kranjska korenina pojmuje to po svoje: pa se udariva, it? modruje: »Kako se bova, ko imam jaz samo koš, ti pa ilinto!« Ali pa prigodljaj z vojnikom, ki pride oves rekvi-rirat in ukaže babici v zapečku: »Mama, opsa, opsa!« Zenica se brani, češ, da je slabotna, naposled pa spričo pretečih kretenj vendar zleze na tla in jame rajati... I. Vrhovec j.e še za dvoglave monarhije pribil v »Zgodovini Novega mesta«, da so se prve francoske čete pri nas vedle dokai dostoineje ko pa za njimi avstrijski bataljoni. Toda vojna je vojna in med vojaštvom je najti vsakovrstnih značajev. Tako se je mogla izcimiti pripovest o brezobzirnem objestnežu. ki se daje zibati. V Loškem potoku ti pokažejo, v kateri hiši se je to primerilo: v Travniku pri Markovcavih. Da ie mladenkam tu pa tam trda predla pred vojaško suknjo, se nam ne vidi čudno. V to poglavje menda sodi megleno pame-tovanje o potoškem dekletu, ki ie v tistih časih skočilo v stranišče... Neki drugi, dostopnejši lahkovernici, se je rodilo nezakonsko dete. Ker je vse domače ženstvo čez nemoč tarnalo in togovalo, so sosede prigovarjale: »Ne ženite si tega toliko k srcu. saj ste dovoli premožni, takega čr. vička boste že kako prehranili.« »Saj nam ni za stroške,« pojasni dojenčkova stara mati, »ampak kdo se bo menil z otrokom, ki bo samo po francosko govoril!« Bog ve. kako je tolažil nezakonsko mamico Hočevarjev »maire«. kateremu so morali pokazati vsakega novoro'enca. dokler ni prevzel te službe prihaiač Simon Nagari (v tamkajšnjih jstih: Šiman na gari). Tragičen je primer z Navskimi. ki so se tedaj še pisali Novak. Pri tej hiši so Potočani ustavili Francoza, ki ie pritiskal od Blok. Navskemu je tuji častnik odvedel gospodinjo s seboj proti Kočevju. Ko se je Pozneje zaslutilo, da se bodo osvaiači umikali skozi ribniško dolino, ie še' užaljeni rogatin na prežo ter ustrelil zakonolomnega majorja pri Jasenci. Moja babica. Neža Krajec iz Šegove vasi. ie proti koncu 19. stoletja pogosto kram. ljala, kako je francoski soldat trudni starki postrežljivo odnašal vrečo moke iz malina. Stari Jeduk s Hriba, bistra glava, mi je letos med drugim obrazložil, kako so fu-rirji uri nas nakupil in pošteno plačali nekaj volov za glavni stan, ki je bil na Blokah. A ko se ie Napoleonova vojska pričela umikati, se je eden tolstih volov v sploš. ni zmešnjavi sam vrnil na Hrib. svojemu prejšnjemu gospodarju v veliko zadovoljstvo. Splošno razširjeni izraz »fronki«, pri nas še jako živ, sicer bolestno spominja na plačevanje vojnih davščin, a pozabi! se ni niti naziv leksemen v pomenu »konec šolskega leta«. Po besedi f ezamen sodeč, ie takratna uprava uvedla v našo šolo — ki je morala obstojati, sai po Vodniku je bila podrejena nadzorstvu novomeškega ravnatelja — za zaključni obred javno izpraševanje učencev in delitev daril, kakor jih je kasneje še pod Avstrijo prinašal ribniški dekan. D. A. Kako je bflo v Sloveniji v francoski dobi Neupravičen strah pred Francozi - Prijetno presenečenje - Pomen Iliriie za Ljubljano Karel Nodier, urednik francosko - ilirskega uradnega lista in pisatelj romana o primorskem tolovaju - kavalirju Ivanu Zbogar-ju, je v svojem »Telegrafu« večkrat opisoval sodobne Slovence. In prav posebno mu je imponiralo, da so Slovenci tako izredno nadarjeni za jezike. Piše, da znajo »Ilirci« poleg materinščine večinoma tudi nemško in italijansko, neredki celo novogrško, ter da se je tudi francoščina razširila tako, da je v Ilirskih deželah vzgoja mnogojezična. Trdi dalje, da ima mansikak meščan omiko akademikov. Kajti znanje latinščine in stare grščine je v Ljubljani med stanovi splošno, da, še bolj kakor med višjimi francoskimi sloji. Hermann zatrjuje, da je Kranjica vzlic svoji skoraj gizdavi obleki vendarle med vsemi Avstrijankami — najbolj čednostna. Kot obrtnike smatra Hermann Kranjce poleg Slovencev okoli Trsta in Gorice za najbolj marljive in obratne. L. 1800 je nekega francoskega častnika v naših krajih iznenadilo, ko je na Koroškem na deželi začul slovensko govorico in da mu ni na nemški ogovor nihče odgovoril. Tn ni izlepa videl tako vi9okovzraslih močnih ljudi ko Slovence. Tudi o Ljubljančanih je rapi-sal, da so lep in stasit rod. Moške odlikuje — gladka okretnost, ženske pa so mu bile izredno všeč, češ da so ga spominjale italijanskih lepotic, a da jih Slovenke še prekašajo »po prirodni žalosti in samosvoji gospo-ekosti«. Zdravnik in prirodoslovec Hacquet je leta 1801. pisal o Slovencih, da so zelo sposobni, a v študiju malo vztrajni ljudje, da imajo malo kletvic, a še te izvečine izposojene, da roparstvo ni v njih naravi, kvečjemu imajo majhne tatove. Popisuje jih tako-le: moški so obriti, vsi brez izjeme kratkih las, na glavi imajo klobučevinast klobuk, a poleti domač slamnik. Ker je narodna noša brez žepov, nosijo torbo ali bisago. Pozimi nosijo kožuhe iz ovčje kože, Dolenjec rad lenari in pijančuje, dočim je Gorenjec marljiv in trezen. L. 1804. je pisal Rohrer, da se Kranjci med vsemi Slovani odlikujejo po svoji obrt-nosti in duševnih sposobnostih. Dolenjec zbada Gorenjca kot skopuha, ker se pol ure pomišlja, preden stopi v krčmo. Rohrer pa kara Dolenjce, da baš zaradi svojega pitja lezejo v dolgove in so zmerom le reveži. Gorenjec je tudi prijazen in značajen ter pošten in s posli vedno veselo prijazen. Woltersdorf ie L 1812 (torej v dobi zadnje francokke okupacije) opisal nirske dežele: Korošci so mu dobrodušni in šaljivi, Gorenjci obrtno omikani, ftpoviti, svobodoljubni, ukaželjni, odkritosrčni, marljivi, vztrajni, a togotni in maščevalno ljubosumni. Tatvini niso vdani. Prav čedni so, zlasti pa ženske, ki so često kar zale. Za vojaščino pa niso navdušeni. Zelo ljubijo ples in plešejo ob sejmih, ob proščenjih, na preji in pri raznih prilikah na prostem, v hiši ali na skednjih. Dr. Josip Mal pripoveduje v Zgodovini slovenskega naroda — poleg prejšnjega: Ljudstvo je francoske reforme in naprave vedelo ceniti, šlo je Francozom na roke in ni se jim upiralo, ako ga niso k temu nagovarjali avstrijski hujskači, kakor je bilo na Dolenjskem. Zlasti na Gorenjskem (kjer n. pr. ustno izročilo na Breznici še danes trdi, da so se francoski vojaki glasno jokali, ko so se poslavljali od domačinov), so jih hvalili kot vljudne in pravične ljudi, ki so se vedli obzirneje kot Avstrijci. Od kmetov so zahtevali živil, pa so vse tudi j>ošteno plačali. Seveda so pa na drugi strani zahtevali Francozi točno izpolnjevanje veljavnih odredb. Kajpada se je vnela med Slovenkami in Francozi marsikje globoka ljubezen; ko so Francozi po štirih letih Ilirije odhajali, pa so tekle solze na obeh straneh. Več živih prič nekdanjih razmerij je ostalo doma, nekaj so jih očetje vzeli s seboj. Dr. Mal pripoveduje iz Trojan kmetiški roman, ki leposlovno še ni obdelan in čaka svojega mojstra. In jokal bo marsikak čitatelj! Francoski tajni agent Pellene, ki je jeseni 1811 po naročilu pariške vlade proučeval Ilirske dežele, je poročal, da je avstrijska miselnost — razen v Istri in Primoriu — po Iliriji že popolnoma prešla, da kažejo izobraženci več nagnenja do Francije, nego do Avstrije, da ljudstvo rado uboga in ne dela ovir. da je v deželi zelo malo zločmov in da so dani vsi pogoji za francoske načrte. Prvi ilirski guverner, dobri maršal Mar-mont, pa je zatrjeval, da ni nobena izmed Emil Ludw'ig:> Napoleon in atentator (Odlomek iz knjige »Napoleon«.) V oktobru je priredil v Schonbrunnu veliko parado. Nenadoma se prerije preden mlad mož. čigar vedenje je vzbudilo pozornost. Mladeniča takoj aretirajo in najdejo pri njem velik nož in sliko mJadega dekleta. Na stražnici ni hotel ničesar pojasniti, dejal je, da bo vse povedal cesariu samemu. Kmalu je stal pred Napoleonom osemnajstletni resnobni, plavolasi mladenič, prostodušen. neustrašen prav tako kot vljuden. Bil je Friderik Staps, sin protestantskega župnika. Napoleon ga je iz-praševal v francoščini. Rapp j« tolmačil. — Da, jaz sem- vas hotel ubiti. — Mladi mož ste prismojen ali pa bolan? — Nisem ne prismojen niti bolan; vem. da sem pri popolni pameti. — Zakaj ste me hoteli ubiti? — Ker škodujete moji domovini. — Ali vam? — Men! tako kot vsem Nemcem! — Kdo vas je poslal? — Nihče. Srce mi je velelo, da bom koristil Nemčiji in vsej Evropi, če vas umorim. — Ali ste me že kdaj videli? — V Erfurtu. Tam sem mislil, da se ne boste več vojskovali. Tam sem bil vaš goreči častilec. Cesar je poklical svojega zdravnika; po vsej sili je hotel videti v tem mladeniču zmedenega človeka. Zdravnik ga je preiskal in vprašal sem in tja. — Mladenič je zdrav — je dejal naposled. — Glejte, ali nisem imel prav! Zdaj je cesar postal nemiren, a se je obvladal. Začel je znova vpraševati, ker ni maral mladeniča uničiti kar na mrg očesa. Kaj se je dogajalo v njegovi duši? To pot se mu ni zoperstavrl strankar, ni bilo komplota, ki bi hotel uničiti v njem kakšen princip Ta tukaj ni ideolog. marveč idealist. Nemčija mu je bila poslala Bnuta z nožem. — Prenapeti ste, pogubili boste svojo rodbino. Prosite me odpuščanja in skesajte se: v tem primeru vam darujem življenje. Napoleon ni še svoj živ dan tako govoril z morilcem. Toda mlademu možu se ni izpremenila niti poteza na obličju. Ali je on, Napoleon izgubil svojo sugest i vno moč, ka-li? _ — Ne maram vašega odpuščanja. Ničesar se ne kesam, obžalujem le, da mi ni uspelo. Sedaj se je cesar raztogotil. Za vraga! Ali zločin v vaših očeh nič ne pomeni? dežel, kar jih je pridobil Napoleon, tako hitro in vztrajno pokazala svoje naklonjenosti do Francozov, kakor Kranjska. N. Nodieux pa je pisal o slovenski dobrodušnosti, gostoljubnosti in prikupljivem vedenju: »Francozi so prišli med Slovence z bajoneti, a oddajali v najlepši slogi z ljudstvom . . .« »To je bilo pač ljudstvo Ilirije, tako prostodušno v svojih vtisih, tako vzgled-no v svojih navadah, tako zvesto v svojih čustvih in mislih, pa tako izobraženo v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave sreče in prave slave narodov. Bilo je to ljudstvo brez morilcev. brez tatov, brez slabih ljudi; mogel si teb šestero ilirskih pokrajin prepotovati z denarjem na dlani. Sploh najboljša družba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na zemljo: sredi med njimi bi si želel umreti.« Tako je p'sal Nodier o nas leta 1813. A še v dobi ljubljanskega vladarskega kongresa je Nodier 1. 1821. pisal ponovno o takratnih Ilirih, da so mnogcstransko in mnogojezično izobraženi, da glede moralnih lastnosti ni najti boljšega naroda, ki je trezen, pobožen, gostoljuben in zmeren. Kranjec je pretkan, ker je pač v civilizaciji najvišji. Neredi so med Slovenci neznani. V Ljubljani cela leta ne slišiš o zločinu. Ženske. Slovenke, imajo izredno ljubko nošo in so nagnjene k plesu, igram in lišpu, zelo lepe so, a imajo (včasih) slabe zobe, trdo, 6vežo polt in barva Moški so čvrstih teles in izrazitih obrazov. Živijo preprosto in snažno . . . Končno naglaša Nodier. da je vladalo med Francozi in Slovenci v Iliriji dobro razmerje, da so si Slovenci ohranili spoštovanje do Francozov in da je bila žalost ob ločitvi na obeh straneh. Vsi francoski tiskani in pisani viri iz dobe Ilirije govore enako velesimpatično o nas in izjeme ni nobene .. . Res, ne smemo se čuditi, ako slišimo, da so Slovenci one dobe včasih tudi godrniali o trdotah, nasilnostih, ošabnosti novih gospodarjev: treba je pač razločevati med dobo miru in dobo vojne. Tudi o uporih, pobojih, spopadih vemo. Ali gotovo je, da so godrnjanje netili in k sovražnostim hujskali naše ljudstvo le plačani izzivači, avstrijski agentje, ne iz ljubezni in sočutja do našega naroda, nego iz zlrbe in sovražne škodoželjnosti proti francoski armadi in upravi, ki ste bila med nami vsak dan bolj spoštovani in priznavani. V splošnem lahko rečemo danes, ob 120-letnem jubileju Ilirije, da nas ni treba biti sram naših pradedov in prababic. Tujci in Francozi so jim dali tudi za dobo 1797— 1813 najboljše izpričevalo. Na to smo danes lahko ponosni! In lahko obžalujemo, da Ilirija ni ostala. Kje bi bili danes, da smo ostali zadnjih 120 let svobodni pod Marmon-til Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. M T. r M. Prazen, tešč želodec, kakor prazno črevo res da navadno počivata. Toda na V6akib 10 do 20 minut prebavni organi, tudi če so prazni, prično gibati, posebno črevo. — Želodec odraslega človeka proizvede lastnega soka nekako 1.5 1. Količina ostalih prebavilnih primesi, izločkov žlez - slinavk, trebušnic, jeter, žolča kot črevesnih žlez cenijo dnevno na 3.5 1 na dan. Produkcija prebavilnih izcedkov znaša potemtakem okrog 5 litrov na dan. — G. K. O. v 51. Vašega pisma ne razumemo popolnoma. Ali ste ponovno splavili, ka-li? — Frigidnih žensk brez strastvenosti in orgazma je več, kot to navadno mislijo. Po daljšem občevanju časih izgine, tako da postane občutje normalno. — Pripomočkov, če ni zdravniška strokov-njaška praskava na paru našla in ugotovila nobenih napak, ne poznamo drugih razen poskus z umetnim oplojenjem, glede katerega se izvolite obrniti na kakega ginekologa. — O. J Z. v J. Saj smo lahkoverni in se radi damo nafarbati; prav vsega pa, kar bi nam ta ali oni rad natvezil, vendarle ne ver- ; jamemo. Tako n. pr. v vašo nedolžnost že nimamo pravega zaupanja. Zato vam kar brutalno svetujemo, da se obrnete predvsem na kakega dermatologa in kadar vas ta otme čudnih posledic obsevanja z mesečino in vas — razkuži, še na kakega nevrologa. — G. M. S. v M. Opisano abnormalnost, ki ni prav -Ce umorim vas, nj zločin, marveč zasluga, — je dejal mladenič spoštljivo, tako kot govore dobro vzgojeni ljudje. — Hm. Čegav portret je to? — Deklice, ki jo ljubim. — Alj mislite, da bo odobravala vašo pustolovščino? — Žalovala bo, da nisem imel uspeha, zakaj ona vas sovraži enako kot jaz. Srčkano dekle — si je mislil cesar, držeč sliko v roki. — Ali naj to fante uničim? Ne, rešil ga bom; pomilostim ga. pa naj me mrzi, kakor hoče: kaj mi je mar. — Se enkrat je zapičH svoj pogled vanj, držeč še vedno v roki dekličino sliko: — Ali bo dekle veselo, če vas pom!-lostim? Modri pogled se je razširil; s čvrstim glasom je mladenič odVrmil cesarju: — Tudi tedaj vas bom prej ali s-lej ubil. Cesar se je obrnil velel, naj ga odvedejo. Potem je s Champag>nyjern, ki je bil navzoč pri tem zaslišanju, dolgo govoril o prosvetljenih ljudeh. Nenadoma je rekel brez vsakršnega prehoda: — Treba je, da sklenemo mir. Odpeljite se nazaj v mesto. Pokličite k sebi Avstrijce. V glavnih točkah smo se skoraj že sporazumeli, samo v višini voi- ne odškodnine se še razhajamo. Razlika znaša 50 milijonov. Znižajte znesek za polovico. Sklenite sporazum. Zadnji načrt mi je ugajal. Dostavite še člene, ki se vam vidijo primerni. Zanesem se ponolnoma na vas. toda sklenite mir! Tako globok vtis je napravil nanj mladenič. Ne bi mogel reči, da je bi! to strah, previdnost nove n romalo: bilo je nekako zamračenje duše. Cesar je prepustil sklepanie miru svojemu ministru, samo da prištedi en dan, ootem ko se je bil tri mesece pogajal. Še enkrat ie dal vprašati mladeniča, toda nesrečni sanjač se ni maral reš:ti. Prihodnje rutro ob šestih prinese minister izs'ed-ke ponornih minovnh nopaiani. Cesar dr?« mVovuo nogodbo v rokah in zelo dovoden hvali nrnis-tra. Jstega iutra so ustrel;li atentatorja Preden ie g^r^a zamrla ^chon brnnn ie cesar ponovno govoril o te' zadevi. — Brezormerni slučaj — fe delal. — Wadeni£. Nemec, protestant, dobro vz-eojen — pa stori tak-le zločin. Nu, kakšna je bila njegova smrt. Odvrnili so mu. da W vzkliknil pred namerienimi puškami: »Živela svoboda, smrt tiranom!« Cesar ie poslušal to vest in umolknil. Naroči! je, da naj vzamejo Stapsov nož s seboj v Francijo. redka, je moči odstraniti edinole z neznatno operacijo, posledicam katere bo pa že treba žrtvovati kak teden dni. Razven prvih dni, ne bo treba ležati, seveda se pa je priporočati tudi v prihodnjih miru V sili seveda primerno dobro bandažirani greste tudi naravnost z operacijske mize lahko na svoje delo. — G. A. G. v K. I. Navadno so posebne vrete mikroskopično drobnih glivic, ki povzročajo črnino. So pa lahko tudi drugi (n. pr. kemični) vzroki začrnenja V prvem primeru je od kvalitete zobu premnogokrat odvisno, kaj na njem in celo v njem lahko životari in kaj ne. Flora v ustih je tudi odvisna od sestavin v slini, ta pa od preosno-ve vobče. — II. Kar je kosmetičnega blaga k prodaji dopuščenega, je smatrati za nestrupeno in zdravju neškodljivo. Če je kontrola nezadostna, je pa prav mogoče, da se med pregledano in prepuščeno blago vrine marsikaj nedovoljenega in škodljivega. Recept za tako kremo bi bil n. pr.: želatine 3 gr, medu 10 gr, glicerina 60, vode 30, sa-licilove kisline 1 gr. — III. Masaža 'asišča sploh ni kvarna, tudi ne, če 6e izvaja vsak dan po par minut, seveda strokovno pravilno. Električnih masaž je več vrst: ne vemo, katero imate v mislih in ne moremo točno odgovoriti. V splošnem pa lahko rečemo, da nepretirano uporabljene vse te v modi stoječe metode z raznimi električnimi aparati ne škodujejo. — G. T. F. R. Najboljše je voliti si jx>polnoma zdravega moža. Brazgotina na vratu je vsekakor sumljiva, ne dokazuje pa ničesar. Tudi je proces, če je kdaj obstojal lahko končan ali zaustavljen. Da bi prinesli otroci kal bolezni na svet, ni verjetno, pač pa naklon k nji. — Točnega ni moči brez posebne preiskave svetovati ničesar, odgovornega pa tudi,' ne _ G. D. V v P. Poskusite se mazati z 1% resorcinovim špiritom, ki vam gotovo ne bo škodoval, morda pa le utegne pomagati. Po6ežete pa lahko, če bi ostalo prvo brez učinka, po žve-plenem mazilu, katero dobite v vsaki lekarni. — »Nesreča«. Za to žal ni pomoči, 'koda denarja w zdravnike in zdravila. Bolnica naj z ohromljeno nogo kolikor more, telovadi, tudi masira jo lahko, da si ohrani ▼ funkciji vsaj še to, kar ji je bolezen pustila — G. L. F. v S. J. Brez točne osebne preiskave ni moči odgovoriti na vaše vprašanje. Zdi se nam pa, da vaša srbečica ne temelji, vsaj direktno ne, na živčni bolezni. Bolnica naj skrbi predvsem, da se bo redno iztrebljala. Uživa naj po možnosti jedi, ki so le malo osoljene ali še boljše čisto neslane. Tudi bodi hrana, če le mogoče, brez vseh ostrejših začimb in dišav. Bolnica se lahko vsak dan umiva ali odrgne z močnim vinskim cvetom, v katerem je raztopljenega nekaj mentola. Pozneje naj prosi svojega zdravnika, da izvede ž njo, če 6matra to za priporočljivo, morda kako primerno arze-novo kuro. — G. P. S. v K. Tudi mi vam ne moremo po podanem opisu drugega svetovati, kot da se izročite v oskrbo kakemu dobremu ginekologu ali pa, kar bi bilo še na. boljše, da se odločite in vstopite v žensko bolnico v Ljubljani. Nikarte pa odlašati in se ne zanemarjajte! Utegnilo bi se morda to kruto maščevati, časih se rodi iz navediznih neznatnosti nepopravljivo zlo! — G P. D. v T. Mnogo vrst zdravil za i6to bolezen dokazuje, da nimamo zanjo nobenega pravega pripomočka, odnosno, da je bolezen neozdravljiva. Sicer imamo pa malo specifičnih sredstev kot n. pr. živo srebro za lue*-kinin za malarijo itd. Iz večine r/irav.rsi simptomatično, kar končno tudi ni napa&di Tudi mnogokrat ni mogoče drugače fost-^, v bolezenski proces, bodisi da ni diaguo;p še jasna in gotova, bodisi, da proti temelj? bolezni ni znanega nobenega pripomočki — G. J. T. v R. Taka krema za masažo obra za bi bila n. pr. naslednja: boraksa 1 gr. gii< cerina 10 gr, vode 20 gr, creme celeste i* lanolina po 35 gr. Poskusite, morda vas zadovolji. — G. P. G. v T. Za florijansko cerkvijo, v ulici, k?i vodi na Grad (če se ne motimo v peti hiši na desno) je proti lepi besedi in nagradi po kvaliteti od 10 do (K) krajcarjev take »flajštre« sproti napravljala stara Urša, katere znanje se je pa žalibog bržčas pogubilo. vsaj na nas ni prišlo, zbog česar vaši želji po zahtevanem «leopotovem flajštru« — morda lycopodium? ne moremo ustreči. STRANKE, ki so imele blago za obleke pri meni, naj se zglasijo čim prej, da se škoda vsled vloma ugotovi in nadomesti — Jakob Kovač, krojaški mojster, Celje, Razlagova ulica 6. 12.306 I Bolni na pl jnčili! I Več tisoč ozdravljenih! ' Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranitve ki Je rešila že mnoge. Porablja se lahko ob vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen prej premagamo. Nočno potenje in kašelj prenehata, celotna teža se poveča, postopno poapnenje pa odstrani bolečine. Resni možje n-1,h zdravniške znanosti potrjujejo izvrstnost moje metode in jo radi odrejajo Čim prej pričnete z mojim načinom hranjenja, tem bolje. Poool notna brezolačno dobite mojo knjigo, iz katere bostt črpali mnogo koristnega znanja Ker mol zalagatelj razpošlje vsega samo 10.000 komadov brezplačno, pišite takoj, da se boste tudi Vi lahko prištevali med srečne prejemnike te knjige. Georg Fulgner, Berlin-Neukol*. Ringbahnstrasse 24, Abt. 619. Kraljestvo mode Moderna dama nosi domačo obleko Pižama je v gotovem pogledu zares mnogo udobnejša kakor staroslavni »šlafrok« (po ljubljansko, kaj ne?), ne ovira svobodnega gibanja, izvrstno pristoja vsakemu lepemu telesu in prednjači še s svojo veliko uporabnostjo ne le doma, marveč tudi na veekendu, v turistični postojanki in v spalnem kupeju, kjer ne vzbuja nič več »pohujšanja«, marveč uživa vse drugačen respekt kakor starinski — OD 6 — » šlafrokj . . . Naravno mora biti pižama za hladnejšo dobo ustvarjen iz materijala, ki ustreza dvema pogojema: topel mora biti in prati se mora dobro. Najprimernejše so voljne, mehke tkanine, torej pralna kakor volnena blaga. ki se prijetno nosijo in so na izbiro v najrazličnejših barvah. Takšen pižama je prikladen za jutranje ure, vsekakor pa tudi za spalno obleko in kot tak nadomešča spalno srajco. Običajno imajo te vrste domačih oblek zelo enostavno obliko. Posebno takoimenovani »overallss so se uveljavili, ker so praktični, prikupni in se dajo lahko prati. Često je rverall deli v gornjo partijo in hlače in se 'v oje spne s pasom, da obe polovici v skup-n učinku zopet tvorita celoto in se dasta r°ndar mnogo lažje likati kakor prvotni overall. Model te vrste predočuje na naši sliki druga skica: omembe vredne so izredno široke hlače in šalasti ovratnik. Rokavi so v zapestju skrčeni z elastiko in se vidijo široki in bohotni. Pajstelno barvni flanel je za tak kroj naprikladnejši. Izvrstni so oni pidžame, ki so ponarejeni po moški modi. Pojavljajo se običajno dvodelni, tako namreč, da so hlače temnejše kakor život, ki ima obliko domačega ogrta-ča. Sako.ji s temnimi manšetami in enakimi reverji so gotovo najbolj ljubki. Tak model predstavljamo spoštovanim damam s tretjo skico in opozarjamo: ta domača obleka je tako popolna, da se lahko nosi še h kosilu Mnogoteri pižame imajo fantazijsko bogatejše oblike in torej niso mišljeni kot spalne obleke, marveč predstavljajo izrazito domačo opravo. V tem primeru se najraje porabljajo pralni baržuni in svetle svile, ki r-o zelo efektne in izvrstno uveljavljajo postavo. Naravno je na izbiro tudi množina stilizirano vzorčastih tkanin, kakor velurjev sifon - imprime ali vzorčasti atlas. Poslkl-nja skica govori o takem modelu dovolj nazorno: zvončasto zaokrožena jopica iz ro-žastega žameta, kombinirana s črnimi svilenimi hlačami. Izredno originalno in elegantno. V zadnjem času se tudi ideja paletoja cesto izkorišča za domače obleke, in sicer na ta način, da je pižama kombiniran s pripadajočim, poldolgim ogrtačem. Za primer predočujemo v prvi skici model, ki je sestavljen iz širokih črnih svilenih hlač in Gospodinje, stara resnica fe. da se kot irekda.i tudi še danes najbol.ie pere le z milom. Zavedajte se. da nobena stvar ne pere tako temeljito in poleg tega povsem neškodljive kot milo. Da pa bo milo v celoti res izrabljeno samo za pranje, omehčajte vodo z navadno sodo. Ne pozabite tudi na to, da pri Vašem trgovcu dosledno zahtevate pravo terpentinovo milo »Gazela«. Na. pravite en sam poskus in uverili se bodete, da govorimo resnico. Kožuho-vinast^ izdelke vseh vrst posebno velika izbira pla^čev pri Lu ROT LJUBLJANA Mestni trg 9 Svropsfce radio-oddajne postaje tudi sta tras/ TELEFUNKEN40 Sprejem Svfope s postajnvna leem / svetlega, bluzastega gornjega dela ter črnega svilenega paletoja z malim krznenim ovratnikom. Torej elegantno enostaven pižama - komple. Tudi tu se, kakor vidno na sliki, uveljavlja ozko prikrojena princesna obleka, kajti bluza je proti sredi močno pritegnjena in tako povdarja figuro. A ne samo v tej komplicirani sestavi, temveč tudi drugod dobimo paleto na spregled Pristoja enako popolnoma enostavnim spalnim oblekam in je celo izredno praktičen, enueiteCj&tvu nudim največjo izbero krasnih damsk h plaščev, oblek, zmskih :-: sukenj in trenchci atov :-: Olajšana p I a č i • a brez povišanja cen. Fran Lukič, Stritarjeva ulica. ker v jutranjih urah, ko so sobane še hladne, tekom zimske dobe dobro varuje pred prehladom. Predzadnja skica (na zofi) predstavlja enostaven, raven flanelast paleto preko istovrstnega spalnega pižame. Tak ogrtač je. običajno zato, da varuje značaj domače obleke, prevezan z vrvjo, katere konca sta obtežena s kvastami. Važno je kajpak tudi vprašanje obutve k različnim pižamom čeveljčki morajo biti istobarvni ali vsaj skladni. Pumps in brez-petni pantofeljčki so najbolj običajni. Posebno priljubljene pa postajajo tudi sandale s polvisoko peto. Saj so res apartna novost. Končno naj še omenimo, da k vsakemu pižami izvrstno pristoja ovratna verižica, ki povdarja ono svežost, ki je ravno pri individualnih sestavah in po lastnem okusu izbranih barvnih kompozicijah najbolj potrebna. Sandale 60, kakor smo že omenili, postale tekom poslednjih sezon priljubljen tip obutve. Noga se v njih zdi majhna. Podplati so močni, pete polvisoke. Za pritrditev služijo stabilni široki jermeni ali trakovi, ki se zvežejo v pentljo. Uporabnost je najbolj označena z naslednjim: k pižami pripadajo sandale, k spalnemu plašču pa pantofeljčki. Naša drobna skica dobro predočuje dva nova tipa sandal. Klobuk in ročna torbica se v smislu zadnje mode rada skladata z materijalom ogrtača, pa naj se nosita z ujim ali brez njega. Prva sličica kaže zanimiv klobuček sezone: športna, iz usnjenih pasov spletena oblika, katere ideja je uveljavljana tudi pri ročni torbici, skicirani pod njo. Desno: filcast klobuček s škotsko pobarvanim usnjem, kar je nova tehnika obdelave usnja, in ročna torbica iz enakega materijala. Tzvleček iz programov LJUBLJANA (572 m). ZAGREB (307 m). BEOGRAD (429 m) PRAGA (342 m) BRNO (432 m). VARŠAVA f 1411 m) DUNAJ (517 m). BERI.IN (418 m). FRANKFUR1 (390 m) LANGENBERC (473 m) STUTTGART (350 m). BUDIMPEŠTA (550 m). LONDON (Daventry 1533 m). RIM (441 m). STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Nedelja, 13. oktobra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: Religiozno predavanje. — 11: Prenos slovesnega odkritja spomenika Iliriji. — Koncert radio-orkestra — 15.30: Reproducirana glasba. — 16: Zgodovinska poročila iz francoske dobe (g. Lipah). — 16.30: Od motike do pluga (prof. Jarc). — 17: Koncert radio-orkes'tra. — 20: Uverturni večer (izvaja radio - orkester). _ 22: Napoved časa in poročila. _ 22.15: Koncert radio-orkestra. Ponedeliek. 14 oktobra. LJUBLJANA 12 30: Reproducirana glasba — 13: Napoved časa, borza, reprod. glasba. — 13 30: Poročila iz dnevnikov — 17: Koncert radio-orkestra. — 17.45: Inž. Sliškovič: Smernice za konstrukcijo modernega radio-aparata. — 19: Zdravstveno predavanje. — 19 30: Srbohrvaščina. — 20: Pravno predavanje. _ 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17-30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — 12.40: Koncert radio - kvarteta. — 20: Koncert komorne glasbe. — 2130- Poročila. — 21.45: Koncert radio - kvarteta in petje. — PRAGA 16: Prenos koncerta iz Bratislave. _ 19 05: Prenos koncerta iz Brna. _ 20.30: Orkestralen koncert češke elasbe — 2*2.15-Reproducirana glasba. — BRNO 16: Prenos koncerta iz Bratislave. — 1905: Lovski večer. — 20.10 Predavanje o sodobni kulturi v Jugoslaviji. — 20 30: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 16.45: R<*n. glas — 17.45: Koncert lahke godbe. — 20 30: Pren. konc. iz Prage. _ Lahka večer godba — D UNA J 11: Dopoldanski koncert — 15.15: Glasbeni program za deoo. — 16: Popoldanski koncert — 19 30: Irske narodne pesmi. — 20: Pevski večer. — 20.30: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Koncert lahke glasibe. — BERLIN 16.30: Stare nemške narodne pesmi. — 16.30: Pevski večer. _ 20-30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. _ 22.30: Godba za ples.—0.30: Nočni koncert. — FRANK-FURT 17 30: Prenos koncerta iz Stuttgarta. — 19 30: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Sluhoigra. — 22.30: Verdijev večer. — 2315: Reproducirana glasba. — LANGENBERG 17-35: Večerni koncert. — 20: Koncert lahke glasbe. — Valčkov večer. — Lahka slasba. — STTTTTOART 1615: Popoldanski koncert. — 20: Prenos programa iz ! Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9 15: Koncert orkestra. — 12.05: Ciganska godba. — 17.40: Valčki in odlomki iz »wret. _ 19 25: Večer ni koncert _ 20.30: Prenos koncerta iz Pra- OST4NITE DOMA! Nobena javn-a prireditev, koncert a:M predavan}« vam nt nudi večjeza užitka kakor vaš radfo-a-parat. are-dubal ro^ec gospe Tije. zmajeval z glavo. ugibal to in ono poizkusil tudi par mešav iz raznih dišav. Ni ratalo: izci-mil se je čisto drugačen vonj. Naposled ie frcrcnd Strmo'? fz^Vel mnenje, da to cploh ni no^en Parfum. Hvala Rogu! Saj to unrav sem hotel imeti. In zda i sem bil na trdnem. (Dalje nrih"dnio nedeljo.) Josip Fr. Knafllč. Kmetijstvo in veliki pokreti v svetu — A tole tukaj je še bolj čudno, je dejal Klop in porinil šatuljo predme. Poglejte! Notri so ležale tri cigarete. — A ona, gospa Tija, ni kadilka! je pojasnjeval Klop. — Še nikoli ni kadila in sploh težko prenaša tobakov dim, mi je povedal njen soprog. Čemu hrani torej te cigarete? Čemu — A jaz ga nisem več poslušal, v moji glavi se je bil že ko blisk užgal spomin. Spomin nazaj, za dolgo vrsto let nazaj. Na tisto noč v sarajevskem klubu, tam v turški sobi, ko ma je dal Nuri eno tistih cigaret. Nuri efendija, Turčin, pustolovec, klativitez in največja goflja pod solncem. Pravil je, da mu je te cigarete podarila neka perzijska princesa. In seveda je lagal kakor vedno, ampak cigareta je bila božanska in sem tiste minute, ko sem jo kadil, užil vse sladkosti paradiža. Pa sem potlej toliko moledoval Nurija še za eno tako cigareto, o samo eno še, mu obljubljal ne vem kaj vse, a mi je ušel in potlej ga sploh nisem videl več. Vojna je pobrala tudi Nun j a. Hodil sem takrat po tisti cigareti še dolgo okoli kakor zamaknjen: ljudje so mis?ili. da sem mesečen. — Da, tisto je bila ravno taka cigareta kot te tukaj v šatulji gospe Tiie, tako sem pripovedoval Klopu, driiteč od razburjenja. — Taisti prečudni, nezna- V tako težki krizi je naše kmetijstvo, da bi bilo pričakovati, da si bo prebivalstvo tudi samo skušalo pomagati na bolje in da bo podalo aH vsaj povzročilo kako globljo, ve. ikopotezne/šo inicijativo. Ali kaj in kako naj započne, ko je v tem pogledu premalo informirano in je vseskozi preveč navajeno, da drugim prepušča skrb za napredek in za svojo blaginjo, ln ako ti »drugi« nimajo časa, smisla ali voide za to, ali ako sami ne vedo, kaj bi bilo za po četi, da podeželje ne bi zaostajalo za nenavadno hitro se razvijajočo tehniko in za duhom časa, ostaja vse kakor je bilo in vse je več ali manj prepu. ščeno srečnemu slučaju in naključju. Glede raziskovanja konjunkture in potrebe organiziranega nastopanja kmetijstva, posebno na mednarodnem tržišču, pri nas kmetijsko prebivalstvo tako rekoč nima nobenega pravega pojma, stvari same ne pozna, je zlasti z ozirom na vnovčevanje svojih izvoznih pridelkov skoraj docela neorganizirano in brez točnih tozadevnih ciljev, ne pozna običajev in zahtev mednarodnega trga in zato ni čudno, če smo leto za letom ubažnejši, če leto za letom, kljub dobrim letinam, dobivamo iz inozemstva čim dalje slabše in manjše izkupičke za tja prodane sadove našega truda. Zaostajamo, in gospodarsko naprednejši narodi nas prehitevajo in nas čim bolj potiskalo v ozadje in med zadnje. Naš delovni zaslužek zato mora biti slab, vrhutega pa postaja čim dalje bolj negotov, beg v mesta in v prekomorske dežele postaja vedno občutnejšL V prejšnjem mesecu se je n. pr. v Berlinu vršil velevažen svetovni reklamni kongres. Stvar je šla mimo nas brez opaženja ter brez spoznanja ciljev in nalog tega gibanja. Ako teh ne poznamo, stvari tudi presojati ne moremo, kaj šele, da bi spoznali njih važnost, bi postajali člani in sodelavci od-nosnih organizacij in bi tudi za kmetijstvo skušali izkoriščati uspehe tega mogočnega svetovnega delovanja. Ne gre tu morda za kongres reklamnih in plakaterskih podjetij, kakor bi človek prvi hip utegnil misliti, nego je stvar mnogo globljega, splošno gospodar, skega, moralionega in etičnega pomena. Glavni njegov cil je tako rekoč: Romanje glasnikov mednarodrega sporazumljenja in blaginje vesoljnega človeštva od zapada proti vzhodu. Tovrstno gibanje pa posebno za kmetijstvo nima pomena samo kot čista reklamna nastajanja za pridobivanje trga, nego ima propagirati ureditev bolj odgovarja, jočega izoblikovanja ljudske prehrane (v kateri je danes zelo mnogo narobe), vzga. jati in razširjati konsum in njegove zmožnosti in stremeti za dosego vpliva na ljudsko zdrav e na eni. kakor tudi na izboljšanje rentabilnosti kmetijskega obrata na drugi strani. Ako naj naše kmetijstvo in podeželsko prebivalstvo zbog nove in ved. no močnejše reklame drugih ustvarjajočih in pridobitnih stanov ne bo potisnjeno ved. no bolj v ozadje, tedaj se mora tudi ono lotiti dela za dosego možnosti, da si že več ali manj izgubljeni delež in gospodarski pomen ter vpliv na tržišču zopet pridobi to ga primerno utrdi. Zamudi li to. tedaj mu od obubožanja, v katero je zašlo, ostaja do propada samo en korak, ki bo imel nedogledne gospodarske pos'edice za ves narod Mnogo smo že zamudili in težko se bo izkopati iz zla. Dalje nastajajo velike gospodarske unije (napovedujejo se tudi politične kakor evropska carinska in gospodarska unija kot nekaka zveza evropskih držav), porajajo se zdravi manifesti za izboljšanje in zagotovitev boljšega ljudskega zaslužka ter dviga blaginje potom ureditve odgovarjajočega organskega svetovnega gospodarskega sistema, ki naj bi tvoril človeku odgovarjajočo naravno srednjo pot poštenega dela ln onemogočal boljševizem kakor tudi mamonizem, ob istočasni zakoniti ureditvi donosa kapitala in kontro'e itsega * primeri Jn pravi --m sorazmerju do delo^ nega donosa. Tak manifest je bil prokla miran oktobra lanskega leta v Parizu na gospodarski konferenci evropske gospodarske unije. Govori se o splošni evropski gospodarski micijativi ter se vršijo pripra- V Smetanovi dvorani Obecnega doma v Pragi je bil v nedeljo ob 11. otvorjen prvi kongres slovanskih filologov, ki se ga je udeležilo nad 500 znanstvenikov iz vseh slovanskih in drugih držav. Pred pričetkom kongresa je profesor Wiedermann zaigral na orgijah češkoslovaško himno, ki so jo vsi udeleženci stoje poslušali Kongres je otvoril naš rojak vseučiliški profesor v Pragi dr. Matija Murko. V svojem otvoritvenem govoru se je spominjal očeta slavistike. Josipa Dobrov-skega, kateremu je tudi posvečen ta prvi kongres slovanskih filologov, ter nato orisal razvoj slavistične znanosti od Dobrov-skega pa do današnjega dne. V imenu češkoslovaške vlade je pozdravil kongres minister šolstva in prosvete dr. Antonin Šte-fanek, v imenu praškega mesta pa namestnik primatorja dr. Kari Svoboda. V imenu češkoslovaške akademije znanosti je imel lep pozdravni govor njen predsednik dr. Zubaty. Nato so po vrsti pozdravili kongres tile učenjaki: za sJaviste na nemških univerzah berlinski vseuč. prof. Vasmer, za Avstrijo Trubeckoj, za Bolgarijo Mile-tič, za Dansko Karlgren, za Estonsko Lin-de, za Ameriko Patrick, za Finsko Mikko-la, za Francijo Boyer, za Anglijo Wharton, za Grško Laskaris, za Italijo Barioli, za Lotiško Endzehn, za Litvo Biržiska, za Norveško Broch, za Poljsko Nitsch, za Rumunsko Barbulescu, za Vatikan monsi-gnor IVeiss, za sovjetsko Rusijo Sakulin, za Švedsko Ekblom, za Švicarsko Nieder-mann, za. Jugoslavijo Belic, za Ukrajince Studynskij in za »Matico Srbsko« v Budi-šinu prof. Kral iz Draždan.. Pri otvoritvi se je prigodil mučen incident. Predsedstvo se je namreč prvotno postavilo na stališče, da bo dovolilo pozdravne govore samo zastopnikom posameznih držav, ne pa posameznih narodov Kljub temu pa je kasneje dovolilo, da je kongres pozdravil za Ukrajince Studynskij, kar je izzvalo veliko ogorčenje med ruskimi znanstveniki-emi- frantl katerih zastopnik ni dobil besede, lato je vložilo dvajset ruskih udeležencev kongresa oster protest proti zapostavljanju ruskih znanstvenikov-emigrantov s strani kongresnega predsedništva. Kongres je pričel s svojim delom v ponedeljek ob 9. dopoldne v poslopju filo-zofične fakultete. Zasedanje je otvoril dr. Murko in predstavil dekana filozofične far kultete dr. Jiranyja, ki je pozdravil kongres in mu želel največjega uspeha. Kongres je nato izvolil častno predsedništvo in tri sekcije, in sicer jezikovno, pedago-gično ia literarno^historično. V častno predsedništvo so bili izvoljeni: Mason (Francija), Pavle Popovič (Jugoslavija), Barbulescu (Rumunija), Laskaris (GTŠka), Swela (Lužica), Lo Gatto (Italija), Koz-k»wski (Poljska), Sakulin (sovjetska Rusija), Kidrič (Jugoslavija), Adam Fischer (Poljska), Maver (Italija), Studynskij (Ukrajina), Tecdorov-Balan (Bolgarija) in Bystron. V jezikovno sekcijo so bili izvoljeni: Belič (Jugoslavija), Broch, Buzuk, Kulbakin, Lehr-Splawinski, Mason, Mikko-la, Miletič (Bolgarija), Nitsch in Ramovš (Jugoslavija). Pedagogieno sekcijo vodijo profesorji Holeček, Kolmann in Golombek, literarno-historično pa profesorji Mason, Polivka, Murko, Nitsch, Bem in Diels. V Iiterarno-historični sekciji je referiral prof. Hysek o slovanski bibliografiji. Debate so se udeležili Murko, Nitsch, Bem, Koutnik in drugi. Na predlog dr. Beliča je bila izbrana posebna komisija z dvema odsekoma za bibliografična vprašanja. Nadaljnja debata se je tikala izdaje starih slovanskih tekstov. Referent je bil pariški prof. Vail-lant. Opoldne so biLi kongresisti gostje ministra dT. Srepanka, ki jim je priredil banket v veliki dvorani »Lucerne«. Po banketu so posamezne sekcije nadaljevale svoje delo. V torek 8. t m. so bila na dnevnem redu vseh sekcij predavanja, o katerih so se nato vršile strokovne debate. Med drugim so predavali Javorskij o pomenu Za-karpatije za rusko literaturo, Pata o lu-žiškosrbski narodni prozi. Florovskij o legendi o Cehu, Lehu in Mehu v zgodovini slavistike, Svitskij o ruski literaturi. Stran-sky o spomenikih srednjeveške srbske umetnosti v epični pesmi itd. V pedagogič-no-didaktični sekciji so razpravljali o metodičnih temeljih diferenčnih slovanskih slovnic in slovarjev. Po daljši debati je bilo sklenjeno naprositi Slovanski Inštitut v Pragi da izda takšne slovnice, slovarje in krestomatije. Velezanimiv je bil referat prof. Weingarta o študiju slovanskih jezikov na visokih šolah in o študiju slovanskih literatur vobče. Referent je zahteval, naj bi imela vsaka univerza katedro za slovanske jezike in za primerjevalno slovansko literaturo. Na kongresu vzbuja splošno pozornost dejstvo, da govori vsak kondresist v svojem maternem slovanskem jeziku in da se vklfub temu izvrstno razumejo. Ob 13. popoldne je priredil primator mesta Prage dr. Baxa na čast udeležencev kongresa banket v Smetanovi dvorani Obecnega doma. V imenu kongresa so primatorja pozdravih" nrofesorii: Limdell iz Lepšale, S-hmid iz Gradca. Pylvoenko iz Har-kova m Zlatarski iz Sofije. Popoldne so si kongresisti ogledali v narodnem muzeju razstavo »Josip Dobrovsky in njegovi znanstveni stiki«. Zvečer je bila v Narodnem Divarflu na čast gostom slavnostna m-edstava Smetanove opere »I>1;bor« V sredo dne 9. t. m. so bile od 9. do 13. drskusiie v liter^rno-hVorirni sekciii, v jezikoslovni nredavanja, popoldne od 15. ® pa so bile disku=iie v iezikovni sek-£ii'i m pedfgo<*ično-didakHčni. do*im so .1? ^edavania v lifcTorn-o-histo^fni fiek-iji R<»zt»rave so se vršile o temel^h znan-tven;h :7daj de! slovatn«k'h n««teMev, o "•rob'*™5*! evolucije ln tvp^-rvHizflene sJo-vansk:h Kter*tur, o na'fcKži'h cMrh 5^'diia srednieve?k'h slovanskih literatur in končno o t*iW>temrh nrmvpirievalneea Studi ia slovanskih li+eratur Razprav osIovalo 1128 volilnih komisij. Za te komisije bo treba prav toliko lokalov. Če uvažujemo. da je v Veliki Pragi postavilo kandidate 12 politični strank, od katerih ima vsaka pravico, da pošlje v volilno komisijo najmanj dva člana, notem bo na dan volitev poslovalo v Veliki pTagi nad 28.000 članov volilnih komisij. Jelenjad v Sloveniji Uspešni jesenski lovL Dočim smo pred leti poznali jelena do. mala le še po slikah, nam je v zadnjih letih vedno boljši znanec, saj se vedno bolj pojavlja v naših gozdovih. Res, da jelen povzroča škodo na polju in v gozdu, ali vendar je lep del stvarstva, kras naših gozdov, in bi bila škoda, če bi ga zatrli. Par let so ga precej čuvali in že so se pokazale ugodne posledice. V letošnji jeseni, med rukanjem, ko je lovna jelene ^o^ebno vabljiv, je bilo v raznih delih Slovenije ustreljenih po več jelenov. Prvega, zelo močnega dvanaisteraka, je ustreJil v iških gozdovih dr. Igor Tavčar. Lepi rogač je tehtal iztrebljen (brez droba) 140 kg. Nadalje so dva močna jelena ustre. lili v Ribnici. Najtežji je bil oni, ki ga je po. godila ga. Rudeževa, soproga graščaka. Tehtal je nekaj nad 150 kg. Posebno uspe. šen jelenji lov so imeli nadalje zadnje čase v planinskih gozdovih Kokre, kjer je k zanimivosti jelenjega lova mnogo pripomogla tud prekrasna jesenska pokrajina Kaj je pač za lovca leršega, kakor v idilični sa. moti opazovati in poslušati mogočnega je. lena, kadar ruka, ko vabi svoje družice in kliče na boj vredne sodruge! Na posestvu družbe Jezersko na Kokri so v pretečenem mesecu ustrelili ielene g. Fran Dolenc ml iz Škofje Loke, industrijalec Avgust Pra. protnik. industrijalec Javornik in še nekateri drugi. V najbolj bogatih jelenjih lovi. ščih barona Borna nad Tržičem pa so letos jelene le malo nodirali, ker je lovišče v pretekli zimi precej trpelo. E NOGAVICI !kljuc Najbolje, naftrajne^e, 13 Adamič Arnošt: Tadekove počitnice Pri krstu je dobil ime Tadej, vendar se njegova mamica ni mogla privaditi, da bi ga tako imenovala; zdelo se ji je. da bi se moral skomaček zrušiti pod tem imenom, zato ga je klicala za Tadeka. Tadek je raste! in ko je dovršil sedmo leto in prvi razred, mu je očeta zasulo v rudniku. Skrb in žalost sta se naselili v bedni kočici, kjer je ostalo šest lačnih ustec brez kruha. Nekega dme je prišla dobra teta Micka nekje od Vrhnike in odvedla Tadeka s seboj na počitnice. Zdaj se je začelo za Tadeka novo življenje, polno neskaljene sreče. Kdaj pa kdaj se mu je oglasila v srčku žalostna misel na očeta, na mamico. Tedaj je sedel na tnalo ob hiši in vroče solze so mu napolnile oči. Kdo bi mu štel v zlo? — Pri tetini hiši je takrat užival svoj dosmrtni kotiček stari dedek — tetin oče. Temu pa ni bilo vse eno. Sam šaljivček in dobra darsa ni mogel gledati, kako požira Tadek grenke solze, saj se je kar videlo, da so polzele ubogemu malčku prav v drobno srčece. Stisnil je čedrico med zobe. se oprl na drenovo palico in prilezel do dečka. Sočutno je pokimal in gu potrepljal po rami. »Tete plentaj. pa menda ne jokcaš? Kam bi s teboj. tete. Poglej čez cesto na travnik. Kaj vidiš?... Sredi travnika je hruška-medenka. tam za hruško je potek in aj..— skrivnostno se je namuznil — »v potoku so ribice. Če boš priden in se re boš cmeril, ti skrivim buciko, na buciko natakneš kobilico in ribice se bodo kar same lovile.« In res se Tadek ni več cmeril. Dedek mu je s tresočo se roko ukrivil buciko in hajdi — ni se še drugo jutro do dobra razgledalo, ko je že bosope* in golorok tekel skozi rosno travo. Pod hruško si je natlačil poln žep rumenih medenk. oberoč ie ujel zaspano kobilico in se usidral na štor starega hrasta. Vrgel je trnek v globok , ves zelen tolmun pod seboj. Negiben ie čepel na štoru in zamaknjen opazoval življenje, ki ie skrivnostno snovalo pod njim v pokojni vodi. Izipod korenin stare ielše ie veličastno priplaval ogromen klen. Tiho je reza! vodo in io pošastno požiral med škrge. Tadeku je bilo kar tesno pri stcu. »Kaj ko bi tegale debeloglavca ujel, morda bi me potegnil za seboj v vodo?« se je strahotna izpraševal, a vendar je dvignil trnek iz vode in ga pazno spustil prav nad debeloglavo ribo. Ko je ta opazila cepetajočo kobilico nad seooi. se je bliskoma zagnala za vabljivo skušnjavo dn — ho p! — utrgala se je vrvica, z vrvico bucika in z buciko v čeljustih jo je ucvrl prestrašeni klen v varno zavetje med korenine jelše, da Tadek ni vedel kedaj in kako. Ta prva smola ni o plašila mladega ribiča. Dedek mu je kupil v mestu pravi trnek, ki ima nazaj ukrivljeno ost, in ga strokovniaško poučil, kako je treba potegni ribo na suho. da se trnek ne utrga. Tadek si je vse to dobro zapomnil. Kmalu ni bilo ob vodi bolj gorečega, bolj izkušenega in bolj potrpežljivega ribiča, ikakor ie bil mali Tadek. Na nekaj sta pa oba pozabila: dedek, ker ie bil že star, Tadek. ker je bil premlad in še ni bil črtal ribiških postav. Ena izmed teh Dravi, da sme loviti ribe le tisti, ki ima dovoljenje. Tako je bilo nekega dne, da je Tadek zopet lovil ribe. Stal je na glavni poti ob košatem leskovem grmu in baš pre-žad na rdečepikčasto postrvico. M mo je pripeljal mlinarjev hlapec voz moke in oostrašil zaverovanega ribiča. »Čaj. Tadek. naj le pride orožnik, koj Dojdeta v luknjo na ričet« »Pa ne,« se je odrezal Tadek in se ni niti ozrl, češ. zdaj pa zdaj bo pograbila postrv za trnek. Vendar mu hlapčeve besede niso šle iz ušes. »Kaj če bi me res orožnik? Kaj bo tet-ka rekla... in mamica? Oh. saj mi ne more ničesar, hlapec se ie le pošalil.« se ie tolažil. Boječ pogled mu je pa vendar ušel mimo leskovega grmiča na pot prot Vrhniki. Tedaj, tedaj so se mu zašibile noge. Proti njemu se je počasi in umer-leno bližal samcat, resnični orožnik. V solnou se je bliskal na puško nataknjen nož. Tadek te pozabil na ribo, v njegovi glavi je začelo kovati tisoč misli.. »Gotovo ie opazil, da lovim in sedaj me bo uklenil odgnal. Kako naj ga uka-nim, le kako?«' Nu. Tadek ni bil izmed tistih, da bi se bil zbal. Njegova mlada glavica je našla zvijačo. Lahko bi vrgel trnek s palico vred v vodo A kje bo DOtem dobil dri" trnek? In če bi tako naredil, kdo ve. orožnik bj morda ujel ribnico, našel trnek. potem bi bilo ioj! »Takole bo.« je zašepetal deček in oprezno potegnil vrvico k sebi. S tresočo se roko je odtrgal trnek in ga spustil pred seboj v travo. Vrvico brez tr-neka ie spustil nazaj in švigal z njo po vodi. Orožnik ie bil res opazil, da lovi mali bosopetec ribe. Tiho se mu je približal ih zaermel; »Kai pa ti tukaj? Loviš ribe. kaj? Čigav pa si?« »Oh. saj jih ne lovim, samo z vrvioo se igram, lovim jih pa zares ne,« je pogumno lagal mali nepridiprav. Ko se je orožnik prepričal, da na vrvici ni trnka ie prijazno poboža! dečka po licu. »Prav, prav. Mislil sem. da loviš. Le ne boj se me.« ga ie miril ker je videl. da se ves trese od strahu. če bi bil mož postave !e malo slutil, kakšno vragolijo ie potuhtal zvitorepec, bi bila druga pela. Komaj ie bil izginil za prvim ovinkom, so se Tadeku razlezla usta v prešeren smeh. Najrajši bi bil za-vriskal, a ga je bilo le še strah. Pa sem se izreza!, pošteno sem ga ukanil ali se bo dedek smejal!« Od samega veselja ie kar poskočil. Tedaj pa — joj. prejoj! — v peto se mu je zadri trnek, ki ga ie bil spustil pred se v travo. Prav ves se mu je zapičil v mlado meso. Sosedov študent in dedek sta pravkar ogledovala čebelne roje, ko je privekalo mlado ribče s trnkom v peti pred hišo. I, kaj bj pravil. Toliko ie bilo vreščanja in krvi — krvi nič koliko, da je dejal študent, ki mu je izdiral trnek, da kaj takega še ne. Dedek je plental med panji F. Osendowski: Šimpanzkin dnevnik * Kako sem našel Kitkin dnevnik Pisatelj sem. V Afriki sem dobil ne* kega dne od prijatelja redko darilo: prečudno lepo opičko«šimpanzko. Kiti ji je bilo ime. Sladka mala stvarca se nas je kma* lu zelo oklenila. Tudi mi smo jo jako vzljubili S svojo veselostjo in pored* nostjo nas je spravljala v dobro vo* Ijo in njena vdanost nam je segala do srca. Razumela je vse ter se učila či* stoče in lepega vedenja. Rada se je umivala po trikrat na dan; z veseljem je zlezla v kopalno kad. Nikoli ni bila muhasta. Pri obedu je jedla brez la* kovnosti in ni hlastala po naiboljših grižljajih. Čakala je, da ie dobila svo* jo skledico kaše in vkuhanega sadja. Ničesar ni skrivala pred nami in ved* no je bila pripravli^na žrtvovati svoie življenje v našo obrambo. Kadar ie opazila, da se ie raduiemo, sta ii siiaH sr^ča in hvaležnost iz pametnih rjavih oči. Mala Ki+i je bila doživela v svojem živlieniu že nenavadne prigode. Pripovedovala nam ie o niih. A mi si njenega hilvtania ?n godr* njania nismo mogli rartolmpčiti Opice zna in govoriti. Toda niih go* vorica je težko razumljiva. Niihovih besed je le malo. AH na se zdi samo ljudem, da je tako? Besede onic so druga drugi zelo podobne. Razlikujejo se le v tem, da izgovarjajo nekatere zamolklo, druge glasno, te počasi, one pa naglo. Tega se je kaj težko naučiti. Pred več leti je živel na Dunaju pro* fesor. Opice so mu b;le vsakdanja družba in naučil se je njihovega jezika. Tudi mi smo jeli razlikovati pri Kit* ki posamezne besede. Razumeli smo, da je »0*o*o*o« vpra* sanje: »Kaj je to?« Kratek, odsekan »o« je pomenil: »kruh«, glasan »o*o« pa: »banana«. A rekel sem že, da fe imela naša Ki* ti veliko prigod za seboj. Mi smo zve* deli p teh doživliaiih svoje šimpanzke sele kasneje. Takole ie priš'o do tega: Jaz ponoči rad pišem. Po mojem mneniu je ponoči najbolie moliti in pi* sati. Hrupno vrvenje ulic ponoči mi* ruje. Pokoj odeva mesto in dom. Mir se spušča na srce. ki bi rado vsem lju* dem storilo kai dobrega: odraslim in otrokom, veFkim in malim. Pisatelj bore s svoiimi knjigami vselej delati dobro; učit? hoče. svetovati, svariti, hvaliti, tfraiati ali zabavati Tn tako n^šem ponoči ZdaicI pa opazim, kako se naša Kiti zbudi, se vzravna in praska nekakšna znamenja v košček drevesne skorje. Mislil sem. da se icfr* A kmalu sem spoznal, da naša opička piSe. ■Naučil sem jo pisati s svinčnikom na papir. Črtala je svoja znamenia. Prečudna zamotana znamenja, kakršnih še ni vi* in jih odipiral, teta Micka si je otirala solze in vlačila iz hiše stare srajce in spodnja krila, zakaj rana mora biti pošteno obvezana, je javkala stara dobričina. Krvavečo peto mu je namazala z arniko. dedek pa je stakni! sat ajdovca in to je menda najbolj pomagalo. če si danes gospod Tadej obuja spomin na to zgodbo, vselej menca, kakor da ga še zdaj skeli peta. Najljubša slaščica njegova pa ie — saj ste že uganili — zlati ajdovec. Trdi pa še dandanes, da ie takrat plačal ribiško pravico z dobrim grošem, ker to ni karsibodi — trnek v peti. _ Gustav Strniša: • Ribič Tinček odnesel je cajnico k vodi zeleni pod gmajmico, ribe bi rad v svojo čajno lovil in se z niih sladko pečenko gostil. Čajno privezal ie na vrvico, stopil ponosno na ozko brvico, čajna je kmalu utonila v vodo, ribič ujel bo ribic pač sto! Pa ne boje se. drzno skakljajo, plavajo v vodi. s plavutmi m'g!iajo; težka ie cainica. kvišku zdaj z njo, pa io še enkrat bo spustil v vodo. Tinček potegne, a cajnica bela mu je pri vrbi na dnu občepela, zdaj korenine je ne izpuste, krepko v objemu jo svojem drže. Vrv se odtrga, a Tinček sam pade v vodo, že -moker beži prek livade, cajn;co pa povodnjaček je vzel, njegov sinko jo bo za kapo imel. Josip Vandot: Portov gozd V Portovem gozdu onkraj Krke. kamor dospeš samo s čolnom, se gode čudne reči. ki jih pa živ človek še ni videl. Pravijo, da žive tam ptice, ki imajo kljun zadaj namestu spredaj: žive tam zajci, ki jim raste rep iz glave, glavo pa imajo tam. kjer bi morali imeti rep. Divje kokoši love lisice: srnjaki se preganjajo za medvedi, ovce vriskajo. a vrane kokodakajo ves dan. da ljudje blagrujejo Portov gozd, kjer mora biti nakopičenih sila kupov jajc, saj kokodakanja ni konca ne kraja in ga časih slišiš še celo ponoči. In v gozdu žive veseli in mladi fantiči. a vedi Bog. kako prav za prav žive. Saj ne sejejo in ne žanjejo nikoli, ljudem ne hodijo krast na polje, še manj pa hodijo kupovat v mesto, kjer je za drag denar vsega zadosti. Fantiči so menda lepi m še lepše napravljeni. A še nikoli jim ni krojač Strah delal oblek, še nikoli iim ni črevljar Veseliček šival Čevljev na škripajoče kvedrčke. pa tudi fantiči si menda sami ne šivaio oWek in čevljev, ker nimajo šivank še manj pa kneftre in drete in smolnatih rok. In je zares čudno, kako morejo živeti in prepevati od jutra do mraka, pa jih še ni slišal in videl nihče. Mlinarjeva Anica se smeje, če ji kdo govori o Portovih fantičih. In se lahko smeje, saj iih je videla in slišala edina izmed vseh ljudi. Da iih lahko vidi še danes, če hoče. Samo do Krke stopi in zakliče preko reke in glej — že vesla oisan čolnič po vodi in se ustavi ob breeu. V čolniču sedita dva Portova fantiča in se Anici snodobno priklanjata. V čolnič jo nosadita in odoloveta z njo veselo v Portov gozd. kamor mi ne Dridemo nikoli. Zato smo hudi na Anico, a ii vendar Drivoščimo. da se vozi tako leno v Portov gmzd. če že ravno hoče. A vendar se jezimo nanjo, ker nam nikoli noče oovedati. kaj govore Portovi fan- tiči in kako žive in prepevajo. A toliko vemo, da jim je Anica storila veliko dobroto, saj ie kini rešila dva fantiča, ki sta se bila nerodno prekopicnila iz čolna, se zapletla v grmovje in skoro utonila. Zato so jo pa povabili s seboj v gozd. da ji razkažeio svoje prelepo kraljestvo. Anica je rada šla z njimi in se ni prav nič bala Skozi visoko ora-prot so šli; orjaški hrasti so se košatih povsod, ptice so prepevale s čudnim glasom, kakršnega Anica še ni bila slišala nikdar. Postala je m vprašala fantiča: »Dej-ta. povejta mi, kako ie ime tem pticam, ki imajo tako čuden glas?« Fantiča se namrdneta in odgovorita: »Ptica je ptica in čemu je treba, da imajo ime? Saj je zadosti, da Drepeva-jo. tako ali tako. to je pač vse eno.« »Hm.« je pomislila Anica in se je ču dila živalim, ki so brzele mimo: bile so vse tako narobe, da se je morala smejati. Fantiča sta jo gledala in nič kaj prav jima ni bilo. ko sta slišala dekličin smeh. »Zakaj se smeješ?« sta vprašala. »Naše živalce so Drav čedne in kaj za to. če imajo rep tam. kjer bi morale imeti glavo. Živali so pa vendarle.« In so hodili še naprej, da so Anico noge že pričele boleti. Rada bi bila za-javkala. a jo ie bilo vendar sram in ni hotela fantičema pokazati da je nazad nje samo slabotno dekletce. Junaško se je držala, a ii ie šlo že na iok in je težko zadrževala solze. Nič več ni hotela govoriti in tudi se n' več smetala živalim. ki so hodile čudno našemljene mimo nje Zanimal je ni niti petelinček. ki je nosil kljun na repu. a grebenček lepo soravlien Dod desno Derotjo in ie gaeal. mesto da bi oošteno kikirikal. »To je naša najčednejša živalca-« sta ponosno rekla fantiča. »Le poglej ga, kako košato ti stopa.« »Hm,« je odvrnila Anica in je že hotela prav glasno zastokati. A vendar se je še premagovala in moiče stopala za fantičema. Nikjer ni videla hiše. nikjer koče, samo gozd se je razpredal daieč, daleč v prostranost. Anico je že skrbelo in žal ji je bilo. da je šla s fantičema v nepoznani gozd ln se ie že ustavila in cepnila z nožico: »Ne grem več z vama. Domov me povedita! Kaj nai delam tu v gozdu?« »Saj smo že doma,« sta rekla fantiča in se ustavila na ozki jasi. Zažvižgala sta in z vseh strani se je usula jata fan-tičev. vriskajočih in prepevajočih; obkolili so jo in jo vsi izpraševali. da ni mogla odgovoriti nikomur. Vsedla se je na štor. gledala okrog sebe in hotela govoriti. Da ni mogla, ker jih je govorilo sto namah Bila je lačna, a nihče ji ni ponudi! koščka kruha, še manj pa dobrega prigrizka Tudi žejna je bila. a vode ni videla nikjer. Nazadnje je dregnila najbližjega fantiča in mu rekla skoro jezno: »Jesti mi dajta in piti. Lačna sem in žejna.« Fantiči so se zavzeli in umolknili. Le eden je stopil pred njo in ji odvrnil; »Jesti hočeš in Diti? O. glejte — kaj ste na oni strani vode tako neumni da jeste in pijete? Nam tega ni treba, zato nam Da tudi ni treba sejati in žeti. čudni ljudje ste. da se vam moramo smejati, Da če zameriš ali ne zameriš.« Glasno so se zasmejali vsi. da je Anica zardela od hude jeze. »Pa kje so vaše hiše?« je vprašala. »Vso uro sem hodila po gozdu, a hiše nisem videla nikjer. Kje so vaši domovi?« »Še tega se nam manjka!« so se spet zasmejali fantiči »Mar misliš, da bomo zidali hiše. če nam iih ni prav nič treba? Samo ljudje so tako neumni, da si stavijo hiše. Mi smo Da tu doma. Le glej, le glej. dekletce!« Kako sem postal pesnik*) Ko mi je bilo trinajst let. sem se moral vrniti od svojega deda sipet k roditeljem. Rekli so, da je to zame potrebno. ker me ded preveč razvaja in ne naganja k delu. Za »delo« so smatrali v naši vasi samo telesno delo, pred katerim me je dobri dedek res varoval. Menj je bilo to po godu, toda v Arns-dorfu je zaradi tega o vsa-kem delani rž>n ežu naslata krilatica: »Ta je'len kakor Pavel Keller.« Z dedom se je zdel ta rek nama neumen in sva ga zaničevala. Jaz se dela nisem ogibal, ded pa je bil zelo da-laven, ubijal se je od zgodnjega jutra do trde noči 'n rad sem bil poleg njega ln ga gledal. Časih sem se ukvarjal s kako knjigo, še večkrat pa s svojimi lastnimi mislimi. Kadar sem si izmislil povest ali napisal pesem, sem io prebral najprej diedu. In ko sem končal, je on tiho zažvižgal in to je bilo njegovo priznanje. Moj oče je bil strožji. Bil je mnenja, da mi ne bi škodilo, če mi vajeti nekoliko nategne, posebno ker sem bil tak sanjač. Ko to danes premišljujem, moram priznati, da je imefl prav, tudi ded je imel prav. Nu. in tako me je oče lepega dne zopet vzel v roke in sklenil tako kakor Faraon nad Izraelci, »da me bo vpre-gel v težko delo.« Tedaj so pri nas podrli malo, staro lopo. Na njeno mesto je oče hotel postaviti novo, in hotel je vzeti za to staro opeko, kar je Mo še porabne za to zidavo. Oče mi je podal zidarsko kladivo, pokazal na kup stare, zaprašene, z malto pokrite opeke in dejal: »To opeko boš ti lepo očedil in ostrgal! Vsa stara malta mora proč! Če je le polovica cela, je porabna. Kar je drobcev, jih vrzi na poseben kup. Čez pol ure pridem pogledat, kako delaš.« Nato je odišel. Jaz sem se v onemogii jezi sesedel na opeko in se zjokal. Neizrekljivo ponižanega sem se čutil. Vzel sem v roko kos opeke, a ga takoj izpustil, zakaj bilo mi je, kakor da sem prijel za ježa. Končno pa sem si z žepno rutico ovil levico, v kateri sem moral držati opeko, z desnico pa sem nejevoljno strgal, praskal in tolkel prisu-šeno malto i nje. Smilil sem se samemu sebi. Pred dobrim tednom sem bil odposlal berlinskemu listu »Dichterlaube« dve pesmi, »Solza« in »Spomin«, danes pa strgam umazano malto s stare opeke. »Solza« mi je kanila na prisušeno malto in ostal mi je Ie »Spomin« na minuli srečni čas pri dedu. O kako dobrih očetih beremo v šolski čitanki. Na primer o tistem, ki je dejal: »Na sinko, vzemi moj meč, moja roka ga ne zmore več!« Ali mi je moj oče dal mari meč? Zidarsko kladivo mi je dal. In oni drugi oče, o katerem tako lepo pripovedujejo: »Ko jaz bil deček sem še majhen, da komaj sem na nogah stal, že očka moj me je s seboj na ladjo jemal.« — Ne, moj oče me ni vzel na morje, postavil me je na kuip stare opeke. Ali oni tretji oče, ki je s sinom jezdil do kraljevih gradov in veleval: »Hej, sinko moj, sedaj zapoi, naj zadoni najlepši sipev...« »Spev«, ki je meni donel so bili udarci zidarskega kladiva po zamazani opeki. Obšla me je prava pobaEnsIka jeza. Domislil sem se, da bi zbežal, da bi odšel križemsvet. Postal bi drugi Robinzon na kakem samotnem otoku. A poznal sem toliko zemlje Tuberkuloza zahteva letno vedno več žrtev. Umrljivost otrok znaša v Jugoslaviji 17.5 proti Franciji 8.5, Angliji 7.5 in Holandiji 5.1. Umira naš mladi zarod, tuji kapital pa izvaža bogastva iz naše države. Vse to so dejstva, ki kriče po zboljšanju mezdnega položaja naših delavcev. Racijonalizaciia dela. Tudi pri nas se podjetja racijonalizirajo, produkcijska možnost delavstva narašča. Da navedemo dva primera: Rudarski delavec je izkopal L 1920. 99.2 tone, 1. 1927. pa 159.8 ton premoga. V papirniški industriji je narastla produkcija na delavca od leta 1926. do leta 1928. od 20.462 kg na 22.961 kg papirja. Koristi od dviga produkcije pa ni imel delavec, kajti njegova mezda je ostala ista, ali je pa celo padia. Tudi tam, kjer se mezde niso znižale, se je z številnejšo uporabo žensk in otrok v tovarnah znižala skupna mezdna vsota. Izseljevanje delavcev. Statistični podatki delavske zbornice kažejo, da znaša letni prirastek delazmožne-ea prebivalstva v Sloveniji 6000 oseb. Vsako leto bi morale torej naša industrija, obrt in trgovina na novo zaposliti 6000 delovnih moči. Ker pa to ni mogoče, je naravna posledica, da išče naše delavstvo v tujini svoj zaslužek. Pred vojno se je iz Slovenije izseli'o približno toliko ljudi, kolikor je znašal prirastek prebivalstva. Med vojno in prva leta po prevratu ni bilo izseljevanja. Zato ni čuda, da se sedad vrši izseljevanje v večjem obsegu. Beg v tujino povzročajo tudi nezadostne mezde doma. Naše delovne moči se izseljujejo v Francijo, Nemčijo, Belgijo in Holandijo. Izseljevanju moramo posvečati kar raj-večjo pažnjo. Ne zadostuje fraza: domači delavci naj ostanejo do,ma, ko pa morajo v tujino, ako nočejo v brezposelnosti umreti od lakote. Izseljčirištvo bo sistematično organizirati, skleniti socialno - za-ščitine konvencije z drugimi državami in paziti, da se naš izseljeniški kader ne odtuji narodu in državi, Ivan Tavčar. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Devet banovin kraljevine Jugoslavije Dolgi vrsti sil. ki gradijo in pospešujejo državo, dajeta temelje zemljino površje in človek kot ustvarjajoče bitje na njej. To pozornico nam je kar se tiče naše države zgodovinski zakon z dne 3. oktobra glede notranje uprave in gospodarstva razdelil na devet predelov in jim dal staro ime iz jugoslovenske upravne zgodovine: »banovina«. Pred 150 leti je velika francoska revo. Iucija, da zatre duha tesnega provincijaliz-ma, a dvigne po em edinstvene domovine, pomedla v Franciji z imeni starih provinc, zaokrožila njihove meje in jih prekrstila po rekah, ki se province ob njih razprostirajo. Pri nas je poimenovanje po rekah za večje pokrajine kot prvo vpel alo voino ministrstvo ob svoji vojnoteritorijalni razdelitvi države. S 3. oktobrom ie ta princip razširjen tudi na civilno državno upravo. Od šestih velikih rek, Mofave in Save z Drino pa Tise in Dunava z Dravo, ki se stekajo takorekoč na obzorju Beograda, je edina Tisa ostala na strani, da ni dala imena nobeni izmed teh banovin. Izmed ten rek je treba posebno naglasiti Drino, ki teče po sredini Jugoslavije, a je bila doslej le obmejna reka, dočim ji je zdaj prirojena važna vloga posrednice od Dunava k morju. Na jugu sta poslužili s svojima imenoma še reki Vardar in Zeta. v Posavini Vrbas, a na južnem zahodu je banovina okoli Splita prejela ime po prostrani sin!i plohi našega dragocenega pota v široki svet. S tem je doživelo naše iužno Primorje posebno zadoščenje. Benečani so pred dvesto leti v svojem nerazumevanju za suho zemljo prav radi zanemarjali prilike. da si ozke proge okoli svoiih mest v Dalmaciji razširijo kolikor mogoče globoko v tedaj turško zaledje. Za temi posledicami je bilo Dalmaciji usojeno trpeti in bolehati vse do 3. t. m. Danes sega Primorska banovina preko vsega bosanskega Završja tja v poreč e reke Bosne v Travniku, zetska pa preko Črne gore in Hercegovine v njenem najširšem pomenu v Raško in Kosovo. Obema banovinama je zdaj samo še željno čakati trenotka, ko bodo prispeli prvi železniški vlaki iz državnega osrčja, da pre-krcajo blagodati naše zemlje v divnih lukah Šibenika in Splita pa Dubrovnika in Boke in poniorejo dvigniti ime dalmatinskih pomorščakov tudi na domačem morju. Da na tem tesnem prostoru vsaj do neke mere ocenimo gospodarske možnosti novih banovin, dajemo v naslednM tabeli njihov pregled po površini ter po številu in gostoti prebivalstva. (Pod I. so imena banovin, pod II. površina v kv. kilometrih, pod III. število prebivalstva in pod IV. povprečno število prebivalstva na 1 kv. kilometer). IV. 652 65.6 41.3 41.2 47.8 22.9 74.6 46.2 36.6 Po številu svojega prebivalstva so banovine razvrščene od najbolj naseljene dol takole (po zaporednih številkah zgornje ta. bele: 2, 7, 9, 5, 8, 1, 3, 4 in 6; po površini pa: 9, 2, 6. 5, 7, 8, 3, 4 in 1. Naša Dravska I. II. HI. 1. Dravska 15.936 1.040.000 2. Savska 36.897 2.320.000 3. Vrbaska 20.558 850.000 4. Primorska 19.417 800.000 5. Drinska 29.273 1,400.000 6. Zetska 32.322 740.000 7. Dunavska 28.160 2,100.000 8. Moravska 25.721 1,200.000 9 .Vardarska 39.566 1,450.000 banovina je torej po obsegu izmed vsek najmanjša, kar se riče števila prebivalstva so pa še tri za njo; zaradi tega je naša banovina nasel ena tako gosto da jo prekosijo v tem ozir\j samo dunavska in savska banovina. Iz srede teh devetih banovin se nam ob pogledu na kartico nehote dvigne do jasnega spoznanja vsa važna geografska lega Beograda kot glavnega mesta cele države. Okoli njega so zdaj padle velike zapreke njegovega svobodnega razmaha: uprava grada Beograda sega s svojim področjem, tudi na severno stran Save in Dunava in vključu;e kot sestavna dela i Zemun j Pan-čevo. Tako povečani Veliki Beograd je po najnove šj upravni razdelitvi posebna enota zase z okrog 260.000 prebivalci; on torej ne spada v Dunavsko banovino, sredi katere leži; to nam kaže tudi dejstvo, da sedež te banovine ni v Beogradu, ampak v Novem Sadu. Ta modra rešitev se nam zdi najboljši porok, da obstoja resna volja da se Beograd od malenkostnih dnevnih in osebnih vprašanj kolikor mogoče razbremeni, da bo mogel potem toliko lažje vršiti težke in važnejše naloge glave cele Jugoslavije. Dan 3. oktobra 1929. bo v zgodovini našega naroda ostal vedno debelo podčrtan. Od 1. decembra 1918. do tega dne je nosila naša država malo prikladno ime Kral e-vine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zdaj pa nam je izpolnjena dolgoletna želja, da smo dobili mesto tega ime »Kraljevina Jugoslavija«. S tem je dan tudi zunaniemu svetu pač najboliši simbolični izraz enakosti, ravnopravnosti in bratstva naše državne naciie. Dr. Jože Rus. "m (Jrefnic dr. Milan Vidmar Prvi naš mednarodni turnir ie končan. Ni bil velik, ni nam privabil razen Rubin steina velikih mojstrov — sredstva so bila pičla — prebil je pa led in otvoril je novu dobo jugoslovenskega šahovskega življe nja. Gospod Emil Kramer bo po tem velikem svojem uspehu začel misliti na prireditev velemojstrskega turnirja. Turnir ie seveda dal prvo nagrado Ru-binsteinu Toda prav malo Je manjkalo, da mu novinec Flchr ni postal nevaren in naš Pire tudi ni ostal v ozadju. Delitev tretje, četrte in pete nagrade je zelo lep uspeh. S pravico bomo sedaj lahko zahtevali, da se Pircu odpro vrata v velike turnirje. Te dni me je obiskal moster Przepiorka. Pred 25imi leti sva v Coburgu oba uspešno stopila v mednarodno šahovsko areno in ostala sva dobra pri atelja. Przepiorka si je ogledal tudi Zagreb. Pošteno ie bil presenečen, da je pri nas tako lepo. Pričako val je po govoricah v inozemstvu grozne kulturne razmere, našel pa je kakor prav«, zapadno Evropo. Omenil je, da bi morali začeti z reklamo za naše krasne kraje. Oči-vidno so torej izdatki za turnir v Rogaški Slatini zelo dobro naloženi. Velik turnir na Bledu bi bil velikanskega pomena in v gospoda Krameria kot organizatorja ima sedaj tudi inozemstvo popolno zaupanjfe. Začnimo torej! V Rogaški Slatini je bila v 8. kolu odigrana sledeča interesantna partija: Beli: Takacs Črni Maroczy 1.) c2—c4 Sg8—f6 2.) Sgl—f3 e7—e6 3.) g2—g3 d 7—d5 Po ovinkih sta gospoda zavozila v znano Retiievo otvoritev. 4.) Lfl—g2 Lf8—e7 Interesantno je, da v tej varijanti d5Xc4, ni dobro. Beli seveda z Ddl—a4~f~, kmeta takoj zopet dobi. Razen tega pa postane lovec na g2 silno neprijeten. 5.) 0—0 0—0 6.) b2—b3 --- Moderna .tehnika razlikuje med vrednostmi posameznih kmetov. Centralni kmetje so ji na dragocenejši. Zato bo beli vesel, če po d5Xc4 in b3Xc4 za svojega b-kmeta dobi važnega črnega d-kmeta. 6. )------Sb8—d7 7.) Lcl—b2 Tr8—e8 8.) d2—d3 a7—a5 Črni ima težko pozicijo. Bela lovca pritiskata strašno. Zadnja poteza črnega poskuša ogrožati lovca na b2. Črni grozi namreč a5—a4—a3. Seveda beli takoj pa-rira. 9.) a2—a3 Le7—f8 10.) Ddl—c2 c7—c5 11.) c4Xd5 e6Xd5 12.) d3—d4 ___ S svojo 10. potezo je črni zopet začel groziti a5—a4, ker odgovor b3—b4 na to ni več mogoč. Beli se brani s protinapadom, ki vodi do velikih komplikacij. I 12. —----a5_a4 f 13.) b3Xa4 c5—c4 j Črni ima prostega kmeta in upa, da bo ' dobil na a-liniji kmeta nazaj. Vedno pa se zopet izkaže, da konstelacija črnih kmetov d5 in c4 ni dobra. Kmet d5 je preslab. 14.) Sbl—c3 Sd7—b6 15.) Sf3—e5 Lc8—d7 16.) e2—e4! --- Ta sunek v sredini je normalna posledica poteze c5—c4. Beli zmaje najprej kmeta d5, nakar obvisi kmet c4 v zraku. 16. )--— d5Xe4 17.) Sc3Xe4 Ld7Xa4 Svojega kmeta je črni dobil nazaj. Toda kakšen je med tem postal ponosni prosti c-kmet! 18.) Dc2—bi Sf6—d'5 19.) Tfl—cl Ta8—c8 20.) Lg2—fl La4—c6 21.) Se5Xc6 --- Kmet na c4 je mrtev. Belemu se ne mudi vzeti ga. Važneje mu je. da si zasigura najprej premoč dveh lovcev nad lovcem in skakačem. Pred vsem pa mu gre za to, da črni ne dobi dijagonale c6—hI v roke. 21. )------Tc8XC6 22.) a3—a4 --_ Grozi seveda a4—a5 in na to LflXc4. 22. )------Lf8—b4! 23.) Lb2—a 3 --- Na a4—a5 bi sedaj sledilo c4—c3. Črni se brani kakor more. 23. )------Lb4—a5 24.) La3—c5 {7—f5 25.) Dbl—b5! f5Xe4 26.) Db5Xa5 --- Na damskem krilu drži sedaj beli črne fi gure v železnem objemu. Obupni poskusi čr. nega, napadati v sredini, ne pomagajo nič več. Dva lovca sta strašno orože. 26 .------e4—e3 27.) f2Xe3 Sd5Xe3 28.) Tal—bi --- Pozicija po 28. potezi belega. a b c d i S h Beli: Kgl, Da5, Tbl, Tel, Lc5, Lfl, a4, d4, g3, h2 (10 figur). Črni: Kg8. Dd8, Tc6, Te8, Sb6, Se3, b7, c4, g7, h7 (10 figur). 28.) -------Sb6—d5 Na Se3—d5 sledi enostavno Lfl—g2! 29.) Da5Xd8 Te8Xd8 .30.) TblXb7 Se3Xfl 31.) TclXfl Tc6—c7 Grozilo ie Tfl—f7! 32.) Tb7XC7 Sd5XC7 33.) Tfl—cl --- Sedaj še le bije kmetu c4 zadnja ura. Vse se je zrušilo okoli njega, samo on je živel naprej, ker mu nj pomoči, ker je -ako slab, da ga beli vzame samo tako mim<> grede. 33. )------Sc7—e6 34.) TclXC4 Td8—cS 35.) a4—a5! ---- Beli ignorira grožnjo naspro*nika. 35. )______Seo-revladuje žival, ki mora kot personifikacija ženskega spolnega nagona učinkovati razdirajoče, dokler ne sireča naposled, potem ko je sama sobi dosledna padla na nivo pouličnice, v Jacku sebi sorodne moške spolne sile, ki takisto uživa v maniji za razdiranje in se na njej ugonobi. Wedekind je to delo (ki se je prvotno imenovalo »Pandorina pušica«) ustvaril v letih 1892 do 1895. Vsebovalo je sprva 5 dejanj; šele leta 1902. je delo razdelil v dve drami. VVedekindov oče je bil zdravnik, ki je prepotoval mnogo sveta, njegova mati gledališka igralka v San Franciscu Rojen je bil 27. julija 1864 v Hanovru, mladost pa je preživel v Švici. Po naturi se je poskusil v novinarstvu, a ga ni dolgo strpelo. Kot tajnik nekega cirkusa je prepotoval domala vso Nemčijo. Leta 1890. je Frank We-dekind debitrral kot pisatelj s »Pomladnim prebujenjem«. Ker je po očetu podedoval nekaj imetja, je potoval v Pariz in London, kjer pa ni ostal dolgo, le toliko, da je malo preštudiral velemestno življenje. Leta 1896 se je naselil v Monakovem. kjer je sodeloval pri ravno ustanovljenem »Sim-plicissimu«, vendar ga je kaj kmalu zamikalo gledališče Kot igralec in režiser je potem potoval v Nemčiji z Ibsenovim gledališčem, pri čemer ie našel priliko, da je uprizoril svojega »Podzemeljskega duha« Zaradi neke politične pesmi, ki jo je priobčil v »S'mplicissimu«. je bil obtožen zaradi razžaljen ja veličanstva, in je pobegnil v Pariz: vendar se je kmalu vrnil in se prostovoljno javil oblastvom. Obsojen je bil na zapor v trdnjavi Zdaj šele so je-la prodirati njegova dela in pesnitve. Ker se ni mogel vživeti v ritem berlinskega življenja, se je trajno naselil v Monakovem. Kdor pozna Wedekinda samo jx> njegovih delih, je moral v njem pričakovati divjo. neukrooeno naturo in skeptičnega cinika. V resnici pa je bil čisto drugačen, prijazen, skoro boječ, dobrodušen Bil je velik idealist in je gledal stvari res take, kakor jih je podal Da bi jih zavestno popačil, je bil preresnicoljuben. V pogovoru ni trpel nikaHh dvoumnosti in je govoril sicer — prav tako kakor v svojih delih — odkrito, vendar resno in stvarno. Umrl je 9. marca 1918. Buster Keaton kot „operater" Buster Keaton, človek z negibnim obrazom, ki srravlja milijone ljudi v smeh s tem, da se sam nikoli ne smeje, je s svojim najnovejšim filmom »Operater« dosegel na premijeri v Newyorku nenavadno velik uspeh. Ta film je po sodbi časopisja ne samo najveselejši, ampak tudi najbolj človeški film, kar jih je veliki komik do zda; ustvaril. To pot je Buster amaterski operater, človek, ki potuje s kamero okoli sveta in snema za tedenski žurnal zanimive dogodke. A on se vselej, kadar se kaj zanimivega dogodi, tudi sam uplete v zadevo, tako da vobče ne utegne snemati. Bustera tedaj skozi ves film preganja smoli Tudi v tem filmu je on človek, ki v ničemer nima sreče in ki izgubi vse, razen — svojega miru. Bedaste situacije, v katere se zapleta naš junak, njegov večni in brezsmiselni boj proti »lokavščini objekta«, njegova smešna samozavest — vse to nam prikazuje vse človeške slabosti v najpopolnejši personifikaciji. Ta film je režira! Ed\vard Sedgwick, pomagal pa mu je pri režiji sam Buster Keaton. Redko kateri film Bustera Keatona je tako bogat z domisleki kakor njegov »Operater«. Med mnogoštevilnimi komičnimi situacijami so publiki najbolj ugajale one, ko pride Buster Keaton s svojo kamero v stadijon, da bi filma! tekmo base-balla. pa iznenaden dozna. da ni tam ne igračev ne publike. Naposled absolvira igro sam s seboj. samo zato. da ne bi kdo mogel reči, da je prišel zaman V tem filmu ima Buster priliko, da potolče vse tekmece. Drugič spet se mu nudi lepa prilika, ko pride v kitajskem mestu v središče razburljivih dogodkov, ki jih snema z življensko nevarnostjo. Pozne ie seveda ugotovi, da je pohabil diti negativ v kamero. Razen Bustera Keatona ioraio v tem filmu nw!e junačiTie »Kluba Rantanplana« in lepa Marcelina Dayeva. „Gold Diggers" v ameriškem življenju in filmu Ali veste, kaj so »Gold Diggers«? To so kopalci zlata, pomenijo pa tudi mlada ameriška dekleta, ki streme za tem, da na kakršenkoli način kompromitirajo moškega, da ga potem tožijo in dobe veliko odškodnino. One tedaj iz svojih čarov in svojega telesa pridobivajo zlato. Navadno jim pri tem pomagajo njih matere, ki svoje mladoletne hčere na kak način vtihotapijo v stanovanje uglednega gospoda, od katerega potem izsilijo odškodnino, češ da jim je zapeljal hčer. Ljudje morajo seveda plačati, kar »visoko moralne« matere zahtevajo, zakaj v Ameriki, kakor znano, zelo pazjjo na ugled ip na privatno življenje in če zaznajo na kom kak madež, mu propade karijera in socialni položaj. Kričeč primer za to je Charlie Chaplin, in da ni sloveči komik to, kar je, bi se nikoli več ne smel pojaviti na piatnih ameriških kinematografov. Lita Greyeva je bila tak »Gold Digger«, ki jo je Charlie Chaplin moral vzeti, ker mu jo je njena mati spretno »podtaknila«. Chaplin je nekaj časa živel ž njo, plačeval njene račune, ko pa mu je bilo vsega dovolj, se je ž njo spri in stvar je prišla v javnost. Tudi mnogo drueih igra'cev se je na sliče-n način opeklo in vobče preti od teh »Gold Dig-gersov« ameriškim možem, zlasti v Hol-lywoodu, velika nevarnost. Zdaj snemajo v Hollywoodu film, ki bo prikazoval živlienje teh »golddiggersov« in načine, kako love moške. Film se imenuje »Gospodična se hoče poročiti«, glavno vlogo pa igra Norma Shearerjeva. Seveda film ne bo smel prikazovati onih pristnih tipov »gold digsrersov«, ki brez usmiljemja pljačkajo moške, ker bi se v tem primeru dvignili vsi ameriški ženski klubi da branijo »nedolžne« deklice. Zato je Norma Shearerjeva priiično neona s en tip »go'd diggersov«. Ona ne lovi moških zato. da bi iz niih izsilila velike vsote de-naria. ampak išče žrtve samo zato, da si priskrbi vsaj za nekaj časa lahko in razkošno življenje. Njej ie vse eno, koga dobi. Same da je Priiično primerne zunanjosti in da ima nmogo denarja. Vce drugo je postranska stvar. Vendar fi'm v nmoeih stvareh šiba ameriško družabno živijenie in smo radovedni, kako bo njega prikazovanje odjeknilo v Ameriki. Med kot zdravilo Ze v minulih stoletjih se ie pristni če-belni med rabil kot zdravilo. Ker se m ohranilo navodilo kako se med rabi v posameznih slučaiih obolelosti, ie umevno, da ie pri napačni uporabi izostal učinek, ki ie ori nravi uporabi naravnost nresenetliiv. Veljalo ie mnogo poizkusov da zamore-mo danes v Dosameznih slučaiih obolelosti dati navodila za rabo medu kot zdravila; omejimo se samo na bolezni, ki so b le na. ravnost čudovito ozdravliene v tolikih slučajih. da ie domišljija ali sugestija izkliu cena. Med kot pomirjevalno sredstvo za živčevje pri pomanjkanju mirnega spanja. Vzemi vsak večer ko S' že legel v posteljo po 2 kavini žlici nerazredčenega medu, naisi bo tekoč ali že str en in sicei hladnega, neugretega Ne zavžii medu takoj. amoak zadrži ga toliko časa v ustih, da se razgreie na telesno toDlotn in s slinami dobro pomeša Pri nekaterih osebah učinkuje kura že prvi večer, ori zelo razdraženem živčeviu š<> le po nekai dneh. Najboliše učinkuje cvetlični (oomladni) med. Opozarjamo one osebe, ki se izogibajo sladkor a., ker se boje. da. bi odebele-le. da med ne debeli kakor sladkor, nasprotno razkraja celo ono tolščo. ki io kri odlaga na neliubi način na posamezna mesta človeška telesa Med kot zdravilo proti vnetiu sluznic > ustni votlini in temu vnetiu sledečemu nahodu. V slučaju vnetja ustne votline iemljeio bolniki med zmešan v vroči Udov čaj. kai ie popolnoma napačno. Vsled vročine čai* iznlape eterična olja iz medu. vročina pa še bol razdraži že -tak vnete sluznice, zat«* ni čudno, da izostane vsak učinek. Ako hočemo potolažiti vnetje sluznice, moram«* vzeti med nerazredčen, in ea zadrževati čimdalie v ustni votlini, predno ga za vžijemo. sai ni želodec vnet amnak ustn« votlina. Naiboli primeren za ta namen t* pomladni med, a ea ne kaže vzeti več nego kavino žlico v presledkih oo 2 uri. ke» je med močno hranilo, ki bi v veliki množin zavžit prekomerno obremenil srce. Popolnoma umevno je, da osebe, ki vži-vaio redno vsaki večer nerazredčen meo kot tolažilo živčev;a. ne ooznaio vnet)« sluznic v ustni votlini. 3. Med kot krepilo po prestani bolezni. Med je hranilo, ki so ea čebele že prebavile in je naravnost neverjetno prebavljiv človeškemu želodcu. Razven invertiranega sladkorja vsebuje med tudi železo in druge snovi. ki so potrebne za okreočanie organizma po prestani bolezni ali pri šibkih otrocih. Tu pridejo naiboli v ooštev temnb vrste medu. Na črni kruh namazan temen med krepi neverjetno naglo oslabelo človeško telo. V ta namen se vzame redno le nerazredčen med ki se ga namaže na kruh le toliko, da ne kaplja iz kruha. Izgovor, da po medu zobie boli!o. ne dr-ži Resnici odgovarja, da med izčisti votline nagnitih zob, vsled česar Dride živec \ dotiko z zrakom in seveda zaboli. To ie dobrohoten ocomin. naj se Dodamo k zobozdravniku, da zaceli ranjene zobe v preveliko našo korist 4. Med kot zdravilo mi oboleniu želodca, pljuč, črev, obisti in mehurja. Med tem. k'o se rabi med pri orei opisanih obolejih nerazredčen, se rabi pri teh obolenjih vedno le razredčen z vodo ali kako drugo pijačo ki oa ne s-np biti tople ša nego telesna toplota. V ta namen služi najbolie ne premrzla. Dostana vod«. V navadno čašo se vlie nostano vodo. vza-me kavino žlico medu. ki se za toliko časa meša, da se popolnoma raztopi. Opomniti je treba, da se med sila nerad topi v vodi in ie treba nekoliko vztra nosti in potrpljenja da se med Docolnoma razdeli v vodi. V nobenem slučaju se ne sme pretiravati in navadna čaša ie dovolina množina za odraslo osebo in nai se iemlie v razdobiu vsai 2 ur. Po izkušnjah učinkuie vsak med zdravilno v teh slučaiih obolenia. vendai je zdravilna moč posameznih vrst medu prt raznih obolenjih različna Za oboleli želodec ie naiboliši aidov med. za d1 uča Domladni in .loiev med. za čre-va. obisti in mehur Da ie naibol ši visoko poletni med pravega kostania. ki mu primešamo polovico ajdovega. Pripomnimo, da še z medom oslajena voda najcenejša in naiboli osvežujoča brezalkoholna oi ača. Edino na kisle edi. n. or. salato ni priDoročliivo niti take * medom oslajene vode. ker to prenese lc malokateri želodec. 5. Med kot živilo v pecivu. Ze Drednamc' so cenili Decivo oslajeno b medom. Med tem. ko obteži s sladkorierii oslajeno pecivo tudi zdravi želodec, prenese z medom oslajeno pecivo tudi šibkejši želodec. Vzrok je, da medu pred uporabo ne prevrejo. Med se mora vsaj četrt ure izpostaviti vrenju, treba pa je paziti, da ne vzkipi kakor mleko, potem ohladiti in šele nato porabiti. Ni treba posebno poudarjat', da gre v ta namen krona addovemu medu izmed vseh vrst medu. K sklepu še nekoliko besed o redilnosti, lastnostih in nakupu medu. Med živili zavzema med najodličnejše mesto, saj je dognano, da vsebuje med štiri, krat toliko redilnih snovi kot meso. Med je gosta tekočina in tehta 1 1 zrelega medu 1300 do 14% gramov Takoj po vrea-nju (odjemanju) je med čist in prozoren, barva je lahko svetla kakor pri olivnem olju, rudečkasta ali temna, kakoršna je pač vrsta. Med se mora hraniti v dobro zaprtih posodah, ker je zelo higroskopičen, navza. me se vlage iz zraka in začenja kisati na površini. V dobro zaprti posodi se med sčasoma strdi, odtod ime strd in sicer, ako je bil zrel, se ves strdi, ako ni bii dovolj zrel pri odjemamju. se le deloma strdi. Med, ki se izpostavi v stekleni posodi več dni solncu, se nerad strdi. Strjen med se napravi vedno lahko tekoč, ako se v zaprti posodi izpostavi solncu ali segreje na ta način, da se postavi zaprto posodo z medom v toplo vodo in polagoma (tekom 24 ur) med steče brez škode na kakovost Ako se pa med naglo ugreje na 50 ali več stopinj, izgubi veliko na okusu in vrednosti. Cena medu je v zadnjih letih zelo padla. Danes se dobi med pri čebelarjih v množini do 5 kg po 20 do 25 Din po kakovosti, množine od 5 kg naprej se dobijo po 18 do 22 Din po kakovosti Občinstvu je dana ugodna prilika, da si oskrbi po nizki ceni zdravilo in hranilo. Ako bodo bolehni, se bodo poslužili medu kot zdravila in smo prepričani da bo marsikateri zopet veselo dvignil glavo; in da smo to dosegli z našim člankom, bo za nas največje zadoščenje. Jahta za 38 milijonov dolarjev Pierpont Morgan, ameriški dolarski magnat in finančni minister, je naročil novo jahto, ki so jo pričeli graditi s takšno naglico, da bo dovršena že do pomladi. Imenovala se bo »Korzar«, dolga bo 104 m, 10 m več nego sedanja največja, bo seveda kar najrazkošneje opremljena in bo stala 38 milijonov dolarjev. Imela bo parni stroj, ki bo razvijal več nego 6000 HP in bo gnal električno turbino. 80-letnica letalca Lilienthaia Te dni bo obhajal 80 letnico rojstva Gustav Lilienthal. ki je bil s svojim bratom Otonom med prvimi pijonirji letanja. Oton se je, kakor znano, pri nekem letalnem poskusu ubil. Gustav pa deluje še vedno, kot konstrukter novih tipov letalnih aparatov na berlinskem letališču Tempelhofu. Lansko leto mn je vihar uničil model aparata, ki bi letel s pomočjo kril kakor ptiču Kur t Miinzer: Mož z lutko Nekega jesenskega večera, ko je pihala burja, sem se čutil tako osamljenega, da sem se napotil iz mesta. Stopil sem v prvi voz električne železnice, ki sem ga srečal in sem se peljal do konca proge. Potem sem izstopil in šel kakor v sanjah dalje ter naposled obstal pred šotorom na vlažnih tleh, v nekakšni lokvi. Luč je v medttih trakovih odsevala iz vode. Kinematografi, zabavišča, kalejdosko-. pi in slaščičarne so bile že zaprte. Samo tu pa tam je ob zidu še slonel kak moški. Podjetniki so bili že izpraznili svoje blagajne in so šteli izkupiček večera Tam v ladjici na gugal šču je še posedaia osamljena ženska z detetom v naročju Sicer je povsod zevala praznina. okoli mene Da se je širila ogorčenost propalih življenj. Pobegnil sem drugam, tja. kjer so stali večji šotori, in ko sem bil že na tem, da zavijem v park, sem zagledal prizor, ki mi ne bo nikoli izginil iz spomina. Pred majhnim, ozlkim šotorom, ki ga je oblivala luč dveh karbidnih svetiljlk, je stal mršav dolgin. Držal je v roki šibo in kazal na sliko, ki je v kričečih barvah kazala nekakšno lutko. Luč je bila mirna in je čudno pošastno obse- vala njegov obraz. Nosil je dolge lase. brada mu je bila obrita in tudi pod nosom ni bilo nobene kocine. Ugibal sem, ali je star ali mlad, toda zaman, nikakor ga nisem mogel pogoditi. Tedajci me je ustavil z besedami: »Gospod, le noter! Videli boste živo lutko, bitje, ki sem m« sam vdahnil življenje. Najnovejše svetovno čudo! Najnovejši tehnični izum! Vstopite, le izvolite! Nocoj imam zadnjo predstavo — vstopnina je samo dva dinarja.« Dal sem se pregovoriti. V kotu se je razprostirala stara preproga, na njej je stal bel stol in na njem je sedela lutka v naravni človeški velikosti. Nosila je svileno oblačilo, bele nogavice in visoke črne čevlje. Nien obraz oa je bil čisto otroški. r>od čelom so kakor dve zve?d:ci svetile rvlave oči Okoli ustnic sta bili zarez?ni dve črt; — črt' bolesti. Ne/ne grudi s? niso dvigala mri niso imale. vendar mi je videlo kakor da struii po teea bitia vr^ča kri Takoi za men^' ;e vstoml on-' moški, ki me je bil izvabil noter. Z veliko gesto mi je Donudil, naj sedem. »Gospod, doživeli boste veliko stvar!« mi je rekel- »Seznanili se boste s tajnimi silami, ki gibljejo naše življenje. Lutka. ki sedi pred vami, ie iz voska in slame. Ali se hočete o tem preveriti?« Stopil je bliže in ji privzdignil roko in nočo. Omahnila je nazaj kakor mrts va. Potem jo je stresel in lutka je padla na tla. Bil "sem docela prepričan, da je to impregnirano bitje. Nasmehnil sem se torej in sedel. Lotevala se me je že utrujenost in zaspanec in stvari so se mi prikazovale kakor v neki oddaljeni megli. Tedaj pa se. je mož dvignil in napravil kretnjo, kakor da hoče zbrati vso svojo energijo. V tem trenutku se mi je videl le©. Zakaj v njegovih laseh se je zabelil srebrn pramen, lice je za-dobilo namah podobo duševnosti. Iz oči mu je sukljal nekakšen plamen. Res da se ni svetil, ali sukljal je vendarle. Odonl je usta in iz grla mu je udaril močan glas: »Tyrsa vstani. dihaj, živi!« In zgodil se > čudež: lutka, stvor iz voska in slairre ie res vstal ir se dvignil na noge Zdelo se mi je. da so se niene kosti učvrstile. Začela je ob-račati oč;, odorla ie usta in no kazala bel« zobe Potem ie napravila nar korakov — ntrori čud-otvorcu. ki io ie usrne-n proti rr»rvp, Mr>7 »V'd 'te ensped vse to ?? mr: Mc Recite, ali ni čudovito? Ta stvar e bitje, živa deklica. V tem stanju lahko je in pije.« In ponudil ji je čašo vode. Ona je pila. Kretnje so ji, bile sicer avtomatične, stereotipne, a gibala se je vendarle. Potem je zopet velel: Umri! — in lutka je spustila čašo vode iz rok in se kakor mrtva in brezhibna sesedla na stol »Gospod,« je dejal glumač, »izvolite se sami prepričati, kaj je na stvari«. Vzel je med prste dolgo iglo in jo zabodel v njeno roko. Lutka je kriknila in zaječala. Obraz se je bolestno stisnil in nagubančil, kri pa ni zacurljala. Loteval se me je že strah. A moški je govoril: »Oudovito, kaj ne? Nenavadno, feno-menalno? Tyrsa, Tyrsa, priteči k meni in me poljubi! Slišiš, kaj ti velim? Objemi me in daj mi poljub!« Lutka je res vstala in se mu nalahko približala. Položila je svojemu gospodarju roko okoli vratu in dahnila: »Vrni mi.... vrni mi mojo prostost..« Zdrznil sem se. Ujel sem lutk in o roko, da rešim to bitje pred šarlatanom. Tedajci Da se ie oglasil čudotvorec: »Nikar, gospod! Bodite za spoznanje nežnejši, zakaj malo ie manjkalo, da ji niste izdrli roke!« Vzdignil ie lutko, ki je bila oadla na tla. in io nosad'1 na stol Po+em ie nri-V7d;gnil zaveso in me pahnil :z šotora 0'^-'e1a me ie svetloba sve- tiljk. In zasvetilo se mi je v glavi da je ta mož z lutko zločinec. H'onotizer in zločinec! Samo v tem je bila njegov? tajna. Stekel sem po stražnika in mu pokazal šotor z velikima zelenima svetilkama. Toda ko sem ga hotel peljati vanj. ni bilo šotora nikjer. Izginil je bil. kakor da se je pogreznil v zemljo. Stražnik mi je pomilovalno stisnil roko in rekel, naj grem počasi domov. Šel sem, a čudne pustolovščine nisem pozabil in vso noč sem imel privide. Čez nekaj dni sem čital v listih, da so našli izven mesta raztrgano dekliško truplo. Policija ni mogla izslediti zločinca. Pogledal sem tiralico in spoznal na njej sliko nesrečne lutke. Ko sem natanko premotrH njen obraz, sem videl, da je tista trdost izginila z njenega lica. Okolu usten ji je igra! blažen nasmeh. Stopil sem na policijsko ravnateljstvo in povedal, da je bilo deklici ime Tvrsa. Dejal sem, da poznam tudi njenega morilca. Komisar je razgrnil pred menoj album zločincev. Začel sem listati po njem — čez pol ure sem obstal pri obraz« tistega strašnega človeka, ki sem ga imel za storilca BH ie to neki petdesetleten artist. ki ie bi! že večkrat kaznovan zaradi težkih prestopkov Tri dni poznei° so ea aretirali v nekem velemestu Priznal ie da je srečal svoto ?rtev nekoč na potovanju Prišla je popolnoma v njegovo oblast. Naora-vil je iz nje medij ter io vodil s sem» nja na semenj. Tisti večer, ko sem jaz stopil v šotor, pa se je osvestila in pobegnila ter plačala tako priborjeno prostost z življenjem. Iz življenja in sveta Model prve rakete za polet v svetovni prostor Pred štiridesetimi leti ie ustvaril Hermana Gansvvlndl prvi model rakete za polet v vsenrirje. Tedaj ni bilo človeka, ld M se bil zavzel za n] agov drzni !n res fantastični projekt. Gansvvindl fe danes pozabljen mož, z idejo rakete pa delajo poskuse drugi, predvsem Inž. Opipel ln prof. Oberth, ki je že naznanil, da bo dal Izstreliti prvo raketo v vsemirje letos meseca oktobra. Elektrika v službi poljedelstva Izboljšana kakovost in količina poljskih pridelkov — Pospešena rast sadja in zelenjave — Antena na njivi — Čudovita zrcala za dovajanje toplote — Požlahtnjevanje jabolk pozitivno zračno elektriko in žice jo odvajajo v zemljo. Tam se pozitivna elektrika spaja z zemeljsko negativno Ameriški listi poročajo o senzacijo« nalnih poskusih elektromonterja Stan« leya iz Ponca Cityja v Oklahomi, ki hoče z elektriko pobijati rastlinske bolezni in dvigniti kvantiteto in kvaliteto polj« skih pridelkov. Stanley ^i-vi, da je s svojim sistemom odpravil vse rastlin« ske bolezni in dosegel hitrejšo dozo« ritev sadja in zelenjave. Od sadnih dreves, ki so bila prej močno bolna, je dosegel najlepše letine. Vrt je razdeljen v vzporedne braz« de, ki ležijo nat^čno v severo«južno smer. V brazde je položil galvanizirane železne žice v približno globino 3 cm. Severni kon« ci žic segajo v podtalno vodo. južni pa se končujejo na 60- cm visokem antenskem drogu. Antena zbira baje in tvori tako naravno silo, ki učinkuje neposredno na korenine dreves in gr« movja. Stanley si je omislil v svojem vrtu tudi dve zrcali, bakrenega in cinkastega, ki dovajata rastlinam toploto. Elektri« ziranje rastlin, pravi Stanlev, ne po« spešuje samo rasti in debelosti njih plodov, temveč učinkuje ugodno tudi na njih okus. Jablane, ki dajejo dru* gače manj vreden sad, mu dajejo se« daj izvrstnega in tudi kvaliteta krom« pirievega pridelka se je izboljšala. Svoje poskuse je začel že pred tre« mi leti Prvo leto ni bilo nobenega uspeha, drugo leto so se začeli uspehi že ka« zati,- a letos so se začeli zanimati po vsej Ameriki zanje. Zemljepis za slepce V modernSh šolah Sa slepce poučujejo zemljepis s pomočjo globusov, v katerih so posamezni kontinenti, njih glavna gorovja ln nižine, morja bi otoki upodobljeni plastično, tako da jih mor« slepi učenec dojemati s tipanjem. Moda on mizi Ne samo obleka, stanovanje, mišljenje in družabnost se spreminjajo po modi, temveč tudi način jedi. Pomislimo samo. kakšen vse drugačen okus je imelo to. kar so jedli naši dedje in kar jemo sedaj mi. Takrat so pretvarjali naravni okus jedil na vse mogoče načine, s sladkostjo in kislostjo, z dišavami in pikantnostjo. Kdo bi n. pr. pil v tistih časih mleko, če ni bilo v njem konjaka in vanilije, kdo bi se spravil na zelenjavo, če ni bila natresena, naslddkana, nakisana, prepečena in preokušena? Vse drugače sedaj, ko damo nekaj na to, da ohranijo jedi koliikor mogoče svoj naravni okus. Druga važna razlika je v kvantiteti. Danes ne jemo toliko kakor nekoč in že otroke navajamo na to pravilo. Prednost dajemo zelenjavi in sadju in v prv vr^r' kol kor mogoče surovi zislenjavi in surovemu sadju To je v dobi vitaminov povsem razumljivo, kakor je razumljivo da so ljudje pred tridesetimi, štiridesetimi leti še solato kuhali, ker so se bali — bacilov In brezmesna hrana ni dandanes več privilegij in znak revnih slojev temveč ima svoje prostovoljne pristaše v vseh slojih. Dalje: sladkarije dandanes niso več tako brezpogojno potreben pridatek k hrani kakor svojčas. Služijo nam bolj zato. da postrežemo ž njimi nenadnemu gostu, če ni drugega pri roki. Malokdo se bo pritoževal če mu pridejo močnate jedi samo enkrat ali dvakrat v tednu na mizo. In končno: V zunanjosti jedi se že kažejo modne kaprice svojega časa. Samo pomislimo, da je bil čas, ko je bila nujna zahteva spraviti jedi na mizo tako, da so imele oči skoraj več opravka nego usta in grlo. Potem je prišla moda stroge preprostosti, oči so smele med jedjo počivati. Šele v najnovejšem času se pojavlja spet nekakšna potreba po pestrosti na mizi, a tudi to večinoma le ob dessertu. Zoro uotfrt proti sivim lasem f Ne barva temveč vrata sivim lasem prejšnjo na *av(Ki Darvo Odobrena od zdravstvenega >dseka pod št 1793 20 kot ta zdravje popol n>ma neškodljiva Uspeh siguren im tralen Cena steklenici bre« poštnint Din 35.— ZORA VODA L OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Lekarnam, drogerijam. parfume ril am, brivnicam in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. Vatikanske reforme Notranja sistemizacija Vatikanskega mesta napreduje z vso hitrostjo, ker bi guverner Serafini rad videl, da bi mikroskopična država že s 1. januarjem prihodnjega leta funkcijonirala po vseh pravilih. Vsak dan prinese kaj novega, kar bo utegnilo zanimati tudi našo javnost Tako so uvedli te dni prisilne osebne izkaznice za vse vatikanske državljane po vzorcu proslule »carta d' identita«. ki jo je uvedel fašistični režim za italijanske državljane. V teku enega meseca bo moral imetj vsak Vatikanec takšno izkaznico. opremljeno s fotografijo in lastnoročnim podpisom, z osebnimi podatki. kolkom in guvernerjevim podpisom- Med drugimi spremembami je ukinitev bolnišnice za revne duhovnike in zatočišča za revne romarje v prostorih Sv. Marte, kamor pride sedaj vatikanski seminarij Odslei romarji ne bodo več mogli bivati na ozemlju Vatikanskega mesta, kvečiemu če ne bodo kdaj pozneje zgradili posebnega stana zanje. Seminarij so premestili zato. ker mislijo njegovo staro palačo kakor tudi več drugih poslopij podreti, da ustvarijo na njihovem mestu velik trg. Premestili so tudi staro vatikansko lekarno v palačo Belvedere, kjer bo imela več prostora. Nikar ne klonite! Počasi se izvojujejo uspehi v življenju. Z malim začetkom se ustvari veliko delo, dokler se slednjič ne doseže cilj, bodisi na igrišču, bodisi v poklicu. Pravilno ravnotežje telesne moči je najvažnejši predpogoj za ohranitev telesnih in duševnih sposobnosti. Vsaka motnja znači korak nazaj. Koncentrirana krepilna hrana, ki naglo preide v kri, je najzanesljivejše nadomestilo za potrošeno telesno moč. Pijte redno za zajtrk in malico skodelico Ovomaltine! Ovomaltine je koncentrirana naravna krepilna hrana iz najboljših sestavin, ima odličen okus, a se lahko prebavi ja. Ovomaltine se na^'- "rotVori v zdravo kri, ki ustvarja energijo ter poveča telesno in duševno sposobnost. Dobiva se povsod za ceno Din 18.50 za zavojček. Zahtevajte brezplačni vzorec, sklicujoč se na ta list od Dr. A. VVANDERA D. D. ZAGREB Lepota ne izključuje zločina Miss Mesiko, Id je ustrelila svojega moža in čaka sedaj v ječa na sodbo pravice. Skrivnost mlade kontese Pred poroto v Berlinu-Lichterfelde se je otvoril proces proti 23 letni grofici j Helgi v. Monroy. ki je obtožena tatvi- i ne draguljev, goljufije in ponarejanja listin. O tej aferi smo svoječasno obširneje poročali. Grofica Monroyska je uikradla dragulje svoji teti, grofici Her-mersberg-Hohenlohe. da bi plačala dolgove. ki jih je imel nje zaročenec, cit-mojster v. Wedel. Ko so tega ob priliki upniki spet pritiskali, je sprejela jamstvo zanj, češ da bo plačala iz ded-ščine, ki jo čaka po knezu Hohenlohe. Pokazala ;e ne'o držal in branil. Ne bo je trdnjave, ki je ne bi naskočil zanjo, ne bo je, ki je ne bi zavzel. Vprašanje, ki mu ga je zadala, ga je zmotilo v njegovih mislih. »Ali ie bil Lawson vaš prijatelj?« »Najboljši prijatelj, ki sem ga imel na letališču. Davi mi je povedal, da zapušča službo. Oženiti se je hotel.« Mladenki se je izvil sočuten vzklik. »Joj, kako bo njegovi nevesti! Ubožica, ubožica!« »Dick je zmajal z glavo. »Lawson je hotel živeti,« je dejal. »Rad bi poznal tistega, kdor ga je ubil.« »O, našli ga bodo,« je rekla ona. »Moj oče zmerom pravi, da pod solneem ni takega detektiva, kakor je poštni nadzornik.« »Da, to je res.« \ Še eno ulico sta hitro prevozila — in drugo, in tretjo. »Strašno vam je moralo biti, ko ste našli mrtvega,« je zamrmrala Mary. »Da, strašno — čeprav me je že takrat, ko so me poslali za njim, izpreletela slutnja, češ, nekaj se je zgodilo.« Pogovor je spet zastal. Dicku je bilo, kakor da ga nekaj tesni Trudeč se, da bi pregnal ta dojem, je zdajci vprašal: »Povejte mi nekaj. Zakaj ste hoteli, da vas spremim domov?« »Mar niste šli radi z menoj?« »Ali potrebujete mojega odgovora na to vprašanje?« »Ne,« je dejala. »Ne. Mislim — mislim si, da — da —« »Le povejte.« »Ne morem.« »Nu, pa povem jaz namestu vas. Mislite si, da sem rad z vami, kaj ne da? O, zmerom, zmerom.« Mary je čudno prebledela, a nato se je rdečica valoma vrnila v njen obraz. Naglo ga je pogledala, odvrnila oči, okrenila voz, da se ogne nekemu pešcu, in zdajci udarila v glasen, nervozen smeh. »Oh, Dick na vse kriplje si prizadevam, da bi govorila z vami neumne, brezpomembne stvari. Odkar živim, sem tako govorila. Poznala sem nič koliko mladih ljudi. A kadar sem z vami, postanem resna. Marsikaj bi dala, da ne bi bilo tako! Oh, saj sama ne vem, kaj bi rada!« Dick je v nenadni, nepremagljivi nežnosti iztegnil roko. Nič več ni mogel strpeti, ne da bi ji povedal tisto, o čemer je hotel molčati še Bog si ga vedi kako dolgo. »Oh, saj veste, da vas ljubim, mar ne? In tudi vi ste me vzljubili. Čudež ste — živ čudež božji.« »Nikak čudež nisem. Dekle sem, to je vse. Samo vam se zdim — kaj vem, kaj. In — ko mi govorite o ljubezni — ali kaj mislite na to, da voziva po najbolj prometnih ulicah?« Dick se je zasmejal, tako veselo, da ga je bilo kar čudno slišati po vsem, kar je bil žalostnega doživel tisti dan. Tudi ona se je smejala. A videl je, kako si je z naglo kretnjo potegnila preko oči, prav kakor da so jih mahoma zalile solze. Ljubezen! Razodela sta si jo bila, vedoč, da je to za njiju najvažnejše na svetu. Ni jima bilo treba ne mesečine, ne vrtov, ne metfleče glasbe, da sta se vznesla iz resničnosti v kraljestvo sanj. Tu, v mrgolečeim osrčju mesta, spričo uganke, ki je vstajala pred njima, sta bila odrinila pusti svet od sebe in našla drug drugega. »Mary, recite, da me imate radi! Recite, da me ljubite, tudi če ne mislite, da je res tako!« »Da, ljubim, vas, Dick, in mislim, da je res tako.« Ubogi Lawson! AH je tudi on tako mislil o svojem dekletu in takole govoril z njim? Dick si je skušal izbiti Lawsona iz glave. Saj itak ni mogel ničesar storiti zanj — kvečjemu pomagati, da najdejo njegovega morilca in ga predado pravici. »Ali boste vprašali očeta zastran pištole, Mary? Jaz sam.ga rajši ne bi.« »Bom, kakor hitro ga bom videla.« »Kakor hitro ga boste videli?« »Vse jutro ga ni bilo doma,« je rekla Mary Randova in v njenem glasu je zazvenela skrb. »Nič ne vem, kam je šel.« Nenadno, mučno molčanje je zavladalo med njima. Današnje prvenstvene tekme Današnji nogometni program se je nekoliko spremenil in se odigra v naslednjem vrstnem redu: Igrišče Ilirije: ob 9. Grafika : Krakovo, ob 10.45 Slovan : Slavija, ob 14. Ilirija rez. : Jadran rez., ob 15.45 Ilirija : Jadran. Igrišče Primorja: 15.45: Hermes : Svoboda/ Dopoldanske drugorazredne tekme na igrišču Ilirije obetajo biti zelo zanimive. Dočim je favorit v prvi tekmi Grafika, je izid druge tekme popolnoma nesiguren Popoldan odigra Ilirija svojo zadnjo tekmo v jesenskem prvenstvu in bo seveda skušala s čim večjo razliko utrditi vvojo vodilno pozicijo. Najzanimivejša tekma pa bo brez dvoma Hermes : Svoboda. Zmagovalec bo skoro sigurno zasedel trenje mesto v prvenstvu. Oba kluba postavita v borbo svoji najmočnejši garnituri. Tekma bo posebno zanimiva zaradi tega, k*.r igra v moštvu Svobode več igračev, ki so še nedavno igrali za Hermes in se bore "»rej proti svojemu matičnemu klubu. Pri Uer-me?u nastopi Košenina. bivši kribe SK Ilirije. Tekma bo vsekakor nudila zanimiv šport. Fazris olimpijskega petoboja za prvenstvo Ljubljane za 1. 1929 S. K. Ilirija razpisuje za nedeljo 27. oktobra ob 10. uri na lastnem igrišču olimpijski petoboj za prvenstvo Ljubljane za leto 1929. Tekal išče je iz ugaskov in je dolgo 384 m. Tekmuje se po pravilih J. A. S. Prijave s prijavnino, ki znaša 15 Din, treba poslati do nedelje, 20. oktobra na naslov: Drago Stepišnik, kavarna Evropa. Prijave brez prijavnice se ne sprejemajo, naknadne prijave proti dvojni prijavnini se sprejemajo do četrtka. 24. t. m. Tekmovalni red je naslednji: skok v daljavo z zaletom, met kopja, tek 200 m, met diska, tek 1500 m. Dovoljeni so samo po trije meti, oziroma skoki. Klasifikacija se bo vršila po tabeli za desetoboj, ki jo izdaja J. L. A. S. Nagrade: I. mesto plaketa in naslov prvaka Ljubljane v olimpijskem petoboju za leto 1929.; II. in III. mesto kolajne. Prcpaganidm juniorskl miting ASK Primorje Drugi de! te zanimive atletske prireditve se vrši danes na igrišču Primorja s pričetkom točno ob 13.30 uri. Že včerajšnji rezultati in zanimiva borba v poediniih disciplina« je pokazala, da bo zaključek prireditve v vsakem oziru prekosil vse letošnje junio-rske atletske prireditve v Ljubljani. Ob 15. 45 trri se vrši prvenstveno srečanje v nogometu med H-ermesom in Svobodo. Obe moštvi uživata glas tehniško zeio izpopolnjenih moštev in so po znanju enakopravna nasprotnika naš"h vodilnih moštev Ilirije in ASK Primorja. — Ker bodo obe prireditvi brez dvoma v športnem oziru zadovoljile užitka željno občinstvo, se računa na lep poset. Vstopnina je za obe prireditvi enotna in običajna, kakor pri vseli prvenstvenih nogometnih tekmah. Razpis srednješolskih !?hko-atletskih tekmovanj za prvenstvo Slovenije ln za prehodno darilo Športne zveze SK IHnja razpisuje za soboto 19. oktobra ln nedeljo 20 oktobra na lastnem igrišču propagandni khkoat.Ietsto miting za prvenstvo srednjih šol v Sloveniji in za darilo Športne zveze. Stroški in dohodki prireditve gredo na račun SK Ilirije. Končno Masifkacijo z natančnim placemen-tom poedinh šol izvrši SK Ilirija sporazumno s sodniškim zborom 1LAS v Ljubljani ter dodeli darilo onemu zavodu, ki j« dosege! po klasifikaciji, največje število točk Darilo je prehodno, isto hrani za dobo enega leta dotčno šolsko vodstvo. Po dvakratni zaporedni ali trikratni zmagi v presledkih preide darilo v definitivno last zavoda, ki je zmagal Tekmuje se po pravilih JLAS. Tekmovati sme vsak redni učenec srednjih šol v Sloveniji ne giede na to ali je včlanjen v kakem športnem klubu. Tekmovalni red je sledeči: Predteki 100 m, skok v višino z zaletom, met kopja, tek 800 m. semifinale 100 m, met krogle, skok v daljavo z zaletom, tek 3000 m, met diska, finale 100 m, skok ob palici. Izven konkurence za pokal se vrši štaieta 4X100 m. Klasifikacija: I. mesto 5 točk, H. mesto 3 točke. III. mesto 1 točka. Za vsako disciplino sme vsak zavod prijaviti PO dva tekmovalca in javiti tudi rezervo. Zavod, ki doseže največje število točk, si pribori za dobo enega leta prehodno darilo Športne zveee. Prijave s prijavnino, ki znaša Din 2.— za točko in osebo, fe treba poslati do 18. oktobra na naslov: Drago Stepišnik, kavarna Evropa. Današnji šport v Celju. Danes bosta odigrana v Celju dve prvenstveni tekmi, in sicer med rezervnim ter prvim moštvom SK Celja in SK Atietikov. Rezervi igrata ob 13,30, glavna tekma pa se prične ob 15JO. Službeno lz LNP. Prvenstvena tekma rezervnih moštev Hermesa in Svobode, določena za danes ob 8.30. se po predhodnem sporazumu med obema kluboma odgodi na poznejši termin. Mesto službujočega odbornika inž. Kuljiša na igrišču Primorja popoldne se določa g. Buljevič, mest« zadnjega pa na igrišču Ilirije g. MaJikovec. I. podpredsednik Sekcija ZNS (službeno). Delegiranje sodnikov k tekmam dne 13. t. m. se spreminja v toliko, da tekmo Atletiki : Celje sodi g. Wagner in Hermes : Svoboda g- Šetina. — Tajnik. ASK Primorie (Centralni odbor) Pozivam odbor, kakor tudi vse aktivno in podporno članstvo, da se korporatvno udeleži proslave 120-letnšce »Ilirije oživljene« Zbirališče točno ob 9.30 uri na Sv Petra nasipu (Zmajev most) pri kavarni Central Za siprevod se članstvo pridruži-društvu Soča. — Predsednik. SK Svoboda. Prvo moštvo igra ob 15.45. Prosim do 15. ure v naši garderobi. Postava v gardo robi. Tekma rezerve odpade — Načelnik. SK Natakar. Danes trening-tekir rezerve s SK Mladiko na igrišču Mladike ob 10. dopoldne. V postavi so naslednji igralci: Šare, Wizjak. Ivko, Vova-k II., Petkovšeik, Jerančič. Petrič I., II., Ku-kec, Slapar, Stane; rezerva Hitti, Radoščeik. Tajnik II. Naša prva mednarodna zimskosm>rtna prireditev V nobeni drugi športni panogi ne beleži Slovenija sama tako lepega razmaha kot v zimskih športih. Kljub kratki razvojni dobi organiziranega gojenja teh športov štej« danes zimskosportni savez, ki ima v Ljubljani svoje najbogatejše torišče, obilico klubov in sekcij, ki so zbrale okoli sebe na stotine in stotine ljubiteljev in prijateljev belega športa. Levji del zaslug za popularizacijo tega našega narodnega športa gre gotovo agilnim in požrtvovalnim delavcem JZSS. ki so si letos zastavili v istem namenu še večjo in važnejšo nalogo. V zavesti, da je treba kvaliteti naših zimskosportnih tekmovalcev dati povdarka tudi v mednarodni konkurenci na domačih tleh, so naši vztrajni pionirji na zimskosportnem polju sklenili prirediti v letošnji sezoni velike mednarodne smuške in skakalne tekme na Bledu in v Bohinju. Organizacija prireditve takega obsega, kot je zamišljena topot, zahteva ogromno priprav in podrobnega dela. JZSS je že vse leto intenzivno na delu, da bo prireditev v vsakem pogledu skrbno organizirana in bodo zastopniki velikih narodov, ki ji bodo prisostvovali, tudi pri nas lahko spoznali, da nismo prespali 10 povojnih let in smo kljub svojim mladim silam vredni tekmeci vseh kulturnih narodov v Evropi. Ker nas loči od te »Zimske olimrpiiade« v našem bohinjskem kotu razmeroma kratka doba pičlih treh mesecev in ie JZSS ravno te dni podvizal delo v raznih odsekih. ki i;m je poveriena podrobna nripra-va prired^ve s tehnične. 7!ITiailje fn f;n!,ni«. ne strani, 'mo se ob"-"! na znanca smu-čaria in delavca v JZSS g. H Sirci ia. ki nam ie v klavnem orisal dosedanje stanje prin^av nek"ko takole: »Mednarodne smuške in skakalne tekme nod pok^o^teMstvom Ni. V«»l ltralia se bodo vr5--'* v dnevib 30 »nniiflria do vk'iu*no 2 f»bruaria 1930 nn Blecfri ozir. v Bohinju Tpkme obsegajo 30 km tekmo, vojaški patrolni tek s streljanjem. 18 km tekmo in skoke. Razen 18 km tekme, pri kateri bodo konkurenti tekmovali lahko nosebei ali kombinirano s skoki in se vrši na Bledu, se bodo vse prireditve vršile v Bohinju. Savez je povabil oficijelno vse zimskosportne saveze na udeležbo; gotovo pa je, da se bodo z ozirom na medsebojne stike iz preteklih sezon odzvali savezi Češkoslovaške, Poljske, Francije. Rumunije, Nemčije, Avstrije, Madžarske in po možnosti tudi Švice. Atrakcija zase bo Norvežan "und, znani mednarodni skakač, ki v skokih najbrže ne bo imel dovolj močne konkurence. Med tekmeci bo seveda zastopal norveške barve tudi naš večletni trener inž. Hanssen; če ne bo zmagoval, bo vsaj videl, kako bogate sadove je rodila njegova odlična šola. Vrhovna organizacija prireditve je v rokah predsednika JZSS dr. Pirca in generalnega tajnika Josa Gorca; tehnična stran je poverjena tehničnemu odseku s štabom večletnih zimskosportnih delavcev. Ker sta progi za obe vztrajnostni tekmi krajevno ločeni, je treba vsako tako progo točno trasiTati in docela opremiti, je dobila vsaka proga (30 km v Bohinju in 18 km na Bledu) svojega vodjo. Slično je urejeno tudi podrobno delo na bohinjski skakalnici in drsališču, ki ga bodo potrebovali drsalci za svojo mednarodno prireditev na Bledu. * v ... 30 km proga, ki je že definitivno določena in vodi od starta ozir. cilja v bližini kolodvora v Bohinjski Bistrici preko Senožeti pod Srednjo vasjo mimo Stare Fužine pod Rudnico, dalje ob jezeru mimo Sv. Janeza do Sv. Duha, od tu po severnem pobočju Storeč-vrha mimo Žlana pod skakalnico na Ravne, Nemški Rovt in do cilja, je razdeljena v 6 sektorjev po 5 km. Vsak sektor ima svojega vodjo, ki mora do zadnje podrobnosti pripraviti progo za tekmovanje. Vsi organizatorji bodo te dni odšli na progo ter natančno proučili kje je treba zboljšanja, kje so nevarna mesta, kje bi bile potrebne okrepčevalnice in kontrolne postaje, kod bo tekla telefonska zveza, kje in koliko bo markacij itd. Trasa 18 km proge na Bledu še ni določena definitivno. V načrtih sta dve vari-janti, in sicer solnčnejša v okolici Radov-ne. Krnice in Gorij in druga v rajonu Kup-ljenika in Bohinjske Bele, ki je bolj v zatišju. Odločitev bo padla pri oficijelnem ogledu proge. Če bi bile vremenske prilike na Bledu in Bohinju neprimerne, se bo tekmovanje v vseh disciplinah preneslo v j Kranjsko goro, pri čemer pa ostane Bled središče prireditve. JZSS bo v vsakem pri- I meru skrbel za dovoljna prevozna sredstva ; do Bohinja ozir. v skrajnem primeru tudi v Kranjsko goro. Koristno m primerno bi bilo, če bi naša železniška uprava v dne vih prireditev uvedla dovolj močne nihalne vlake med Bledom in Bohinjem, ker bodo sicer razvajeni tujci občutili, da naša gorenjska Švica nima vlakovnih zvez, ki bi pospeševale zimske športe in tujski promet. Za ureditev tega in sličnih vprašanj bo skrbel poseben prireditveni odbor, ki ima izdelati tudi podroben načrt glede sprejema in nastanitve gostov. V tem oziru so pokazali blejski hotelirji hvalevredno ini-cijativo, tako da je pričakovati, da prireditev s te strani ne bo zadela na težave. Mnogo — in skoraj še vedno nepremostljivih — zaprek pa stavlja prirediteljem finančno vprašanje, ki je seveda najbolj pereče. Dasi tudi v tem pogledu JZSS ne drži križem rok, že vse kaže, da bo imelo z rešitvijo tega vprašanja največji in najtežji posel. JZSS je pripravil o organizaciji svoje prve mednarodne prireditve mnogo propagandnega in informativnega materijala, tako da bo vsa domača in inozemska javnost do zadnjega detajla poučena o poteku in drugih podrobnostih prireditve.« Z veseljem spremljamo požrtvovalno delo naših smučarjev in želimo, da bi imelo njihovo idealno prizadevanje či:m več uspeha! Prepričani smo, da bodo vsi merodajni činitelji — država, tujsko-prometna središča in posamezniki, ki jim mora biti pro-cvit našega športa in tujskega prometa na srcu — priskočili savezu na pomoč, da izvede svoi veliki načrt v ponos vseh jugoslovenskih športnih orgmizacij! Da je za to poklican v prvi vrsti, je že dokaza' doma in na tujem I L. & •VorosCt j a je&en m $imo anglešfcc in cešfcc blage ma oh te le e, sušenje, plasce v napvecp »: ibe*»i ti nt najceneje prt •TVcsmfe-u IZpuhljati a &Ccn$rest*i trg št, IS Ostanki za obleke po zelo znižani, deloma polovični ceni. Radi pomanjkanja izložb se priporoča neobvezen ogled zaloge • v« eefa iatbera tn e • v« tiaftnazje cene Krasne kodre neomajno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij kodralk s HELA - KODRALOM. Tudi najlepši bubikopf se polepša s HELO, ker je nepotrebna vsaka ondula-cija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las. Vaša podoba Vas bo iznena-dila. Takoj po uporabi obilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zahvalnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena Din 12— (3 steklenice Din 28__). DR. NIK. KEMEXY, Košice, poštni predal 12/209 C. S. R. Divji kostanj na debelo kupim in plačam garantirano najvišjo ceno. Veietrg* vina s surovinami Ivan Sluga, Mariboi Tržaška c 5 Te ef n 2272 Zmske suknie in blago za suknje in obleke, sports ne čcpice in druge oblačilne potreb* ščine najcenejše pri A. PRESKER, na Sv. Petra cest L Žlahtni kanarčl« i v Istioi fini pevci te 9lovit« mojster sike šol« v Harzu. 10 mark in višje, predipevci, pte-men ski pari. kletke. p£a, tiičja zdravila. Velehtteresan-ten ceno vrti t dragocenimi pobudami zastonj. — (Vele-reja) Grosszucht Heydenreich, Bad Snderobe 1S0, fiarz. Včeraj je izšla 1 številiea zabavnega tednika ftftoman1 s tole vsebino: Zlati d«*"**" fr>uctoiovrri roman, Nezakonska mati (ljubavni roman), Kako je krvnik vrgel sekiro od sebe, Gospodinjstvo, članki o negi polti, Praktični nasveti. Vprašanja in odgovori. Križanka, Obsojen na smrt (novela), šale i. dr. SCC dbin nagrade v gotovim Čitajte, priporočajte m naročajte ,,Motnttndd Dobite ga v vseh trafikah. Številka ima 16 strani in stane samo 2 (Din Uprava »Romana«, Ljubljana, Breg 10. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Ali že veste da se vsa knjigoveška In galanterijska dela izvršijo solidno in po nizki ceni v knjigoveznici 1224S §. A. Feldstein Ljubljana, Vidovdanska cesta ŠL 12. Cene malim oglasom t Za oglase, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 I I v da me mu pomije po pošti naslov aH GaGo drugo OrVCfCf* hOCe informacijo tHoco £ (f\if - bo me matih oglamov naj prit o mi v mnamGah « I 'fff prejel odgovora f Vene maKtn oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. r+ijp Mizar, pomočnica sa stavbena in pohištvena tlela sprejme takoj v stalno delo Ivan Jensko mizarstvo, Bitnje št. 8 pri Boh. Bistriti. 35414 Brivski pomočnik ee sprejoie. Tedenska plača 210 Din. Samo dobra moč pride v poštev. Naslov: Rebernik, brivec, Krško. 35411 Šteparico ki bi hotela pomagati, kadar ni posla v delavnici, gospodinji, sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Čevljar« 35483 Več dobrih tesarjev 66 sprejme takoj pri Ljubljanski gradbeni družbi v Ljub janij Slomškova uli-ea 19. 35409 Boljše dekle ra vsa hišna dela in ki 6e razume na kuho, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35419 Trgov, pomočnico starejšo moč, za vodstvo trgovine na deželi, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva moč 88«. Navesti je zahteva plače in čas nastopa. 35460 Gaterista in cirkularista popolnoma izvežbana v rezanju hrastovine in buko-vine. zmožna vseh popravil, sprejmem. — Ponudbe na oglasni oddelei »Ju-tra« pod značko »Stalno mesto na Dolenjskem«. 35450 Krojaški vajenec se sprejme. Josip Lipoglav-šek. Celovška c. 65, Zg. Šiška 35153 Dekle za vse hišne posle, pridno, pošteno in snažno, samostojno delavko, sprejmem. Naslov pcve oglas, oddelek »Jutra«. 35282 Natakarico sprejmem takoj. Naslov v 0"-'asnem oddelku »Jutra«. 35301 Vajenca in krojačico za ročno delo sprejme Ludvik \Vohinz, Vegova ulica 8. 35302 Brivskega pomočnika mlajšega sprejmem v stalno službo. Prednost ima dober in hiter delavec, ki je tudi bubi štucer. Štefan Kovačič, Borovnica. 3i378 Pek. vajenca sprejme takoj pekarna Zadravec, Celje, Gosposka ulica 3. 353S8 Spretno prodajalko prvovrstno moč, z dobrimi spričevali, sprejmem proti dobri plači takoj v modno in konfekcijsko trgovino. Ponudbe poa šifro »Prvovrstna moč« na podnižnico »Jutra« v Celju. 35389 Kolar. vajenca eprejme takoj Fran Konic, tolarski mojster, Boh. Bistrica. 35439 Kovač z izpitom podkovsike šole, ki je vešč v kovanju voz. goveje živine in konj. se sprejm». Fran-i Komovc, gostilničar. Laze št. 31. Planina pri Rakeku. 35437 Tovarna perila G. Vojska, Wolfova nI. 12 sprejme več dobrih pomočnic in pridnih učenk. 35328 2 kroj. pomočnika za splošns dela sprejme takoj Janko Kogelj, splošno larojaštvo, Loka pri Zidanem mostu. 35193 Služkinjo pošteno in skromno, srednjih let, veščo vseh hišnih del, obdelovanja vrta in deloma kuhe, sprejmem v stalno službo, k samostojni starejši dami. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 35179 Frizerko perfekt.no sprejmem takoj za stalno ali vsaj za en mesec. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34998 2 čevljar, pomočnika in vajenca z oskrbo v hiši aprejme takoj Slavko Gliha, čevljar. Žužemberk 67 35277 Vpokoj. strojevodjo ki se razum« na Diesel-motorje, iščemo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojnik«. 350i26 Pek. vajenca ki se je učil nad eno leto, sprejmem. Naslov v og*as. oddelku »Jutra«. 35264 Izkušen livar Dobi takoj nameščenje. — Ponudbe na Osječku lje-vaonicu željeza i tvornicu strojeva d. d., Osijek. 35076 Prodajalka zmožna slov in nemškega jezika dobi službo v trgovini mešanega blaga Ivan Schauperl, Dobrna pri Celju. 35006 Vajenca za čevljarsko obrt sprejme Franc Zor, Ambrožev trg. 35561 Navijalke za vo'no sprejmem na Opekarski cesti 32. 35558 Frizerko perfektno sprejmem takoj za stalno ali vsaj za en mesec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ptuj«. 34998 Kontoristlnjo začetnico, s primerno pred-izobrazho, sprejmem takoj v trgovsko pisarno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Flora«. 35496 Učenko za strojno pletenje, z vso oskrbo v hiši sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35532 Učenko za strojno pletenje sprejme Fani Poljanec, Ljubljana — za artiljerijsko vojašnico — vila 9. 85511 Čevljar, vajenca sprejme takoj Stanko G rožnik. čevljar v Višnji gori št. 31. 35523 Puškar. vajenca sprejme puškar F. K. Kai-ser. Kongresni trg štev. 9. 35524 Cvetličarna sprejme prodajalko, ozir. vezalko in raznašalko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 35501 Pletiljo dobro izurjeno sprejmem takoj v stalno delo na Selu-Moste pri Ljubljani, Pre-doviceva ulica 15. 35587 Oblikovalca - livarja šablon, izkušenega sprejmemo takoj za našo livarno. Stanovanje v tovarni. Ponudbe na Osječku Ijevao-nicu željeza i tvomicu stro-jeva d. d., Osijek. 35077 Mesar, pomočnika dobro izurjenega v izdelavi vsakovrstnih mesnih izdelkov. sprejmem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod šifro »St 720« 35036 G. Th. Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) 1. Tn vidite bratca Branka in njegovo sestrico Mico. Njuna roditelja sta bila siromašna, zato so stanovali v prav majhni hišici. A pri hišici je bil lep vrtiček, kakršnega ubogi Ijndje v mestu nimajo. Na vrtičku so rasle evetli-ce, zelje in solata, tudi gugalnica je bila tam in še marsikaj drugega. Oče in mati sta ves dan delala na polju in sta se šele pozno zvečer vračala domov. Bratec Branko je moral med tem paziti na sestrico, zakaj on je bil starejši. Rezljal je zanjo ladjice, ki sta jih potem spuščala t kadi, ali pa jo je gugal na gugalnici. Čevljar, pomočnika starejšega, izurjenega Ponudbe na v Mariboru jen čevljar«. povsem dobro sprejmemo. — upravo »Jutra« pod »Samo to-35092 Šivilj, učenko in mlajšo pomočnico sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35202 Perfektno kuharico za vee, iščem k rodbini 3 članov. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna kuharica«. 35116 Slaščičar prvovrsten in samostojen, z dolgoletnimi spričevali, dobi nameščfnje. plača po dogovoru Služba stalna. Ponudb" na oglas, oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«. 35126 Učenko za strojno pletenje, na navaden in osemključni stroj ■sprejmem takoj pod ugodnimi pogoji. VeSna pot 3 — Podrožnik. 36432 Volonterko. praktikantinjo za pisarno iščemo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna«. 35626 Učenko za prešivanje gornjih delov sprejme takoj Josip Stein-man. Kolodvorska ulica 41. 35564 Učenke hi pletiljo izurjeno navijalko sprejme Jože Gliha, Šiška. A.ešev-čeva cesta 34. 35593 Sodavičar pošten in marljiv, ki bi hil voljan opravljati tudi vse hišne posle preko zime, dobi mesto. Prednost ima-jo tisti, ki so že delali z aparati ra brezalkoholne pijače. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35281 Mesto natakarice v kavarni dobi poštena in čedna gospodična, ki bi tudi nekoliko pomagala kuhinji. Dopise s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod Dober promet 25«. 35629 Trg. vajenca poštenih staršev in z dobrimi spričevali sprejmem takoj v manufakturno in galanterijsko trgovino. — A. Savnik, Skofja Loka. 35635 15 delavcev vajenih dela v kamnolomu, sprejmem takoj za Mojstrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35647 Dve šteparici Tejme takoj Brzopodplata v Mariboru, Tattenbachova nlica 14. 35649 Fotograf, pomočnik dober negativ retušer dobi službo pod zelo ugodnimi pogoji. Fotoatelj«. Japelj. Maribor, Gosposka ulica 28 35651 Urarskj pomočnik samostojen delavec dobi takoj stalno službo. — A. Stoječ. Maribor, Jurčič»va ulica 8. 35657 Šiviljo ki zrna spretno šivati na Overlock stroj, sprejmem. Ponudbe na nasov: Baebler strojno pletilstvo, Radov 35489 Izurjeno pletiljo sprejmem Na-iov v osla«, oddelku »Jutra«. 35400 PlčtilJo iztirjeno sprejmem za etalno in učenko za krajšo dobu sprejme Kati Vodler, Aljaževa c. št. 24. 35609 Prodajalko pridno in nepremlado eprejme M Berdajs, trgovina i mešanim blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje (brez perila) v hiši. 35278 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta štev. 38 Interurban 3109 — oddaja in preskrbuje službe kuharicam. natakaricam in služkinjam Za odgovor priložiti dvodinarsko znamko. 35141 Žensko moč izvežbano in zaneslji-v o sprejme v svojo prodajalno elektrotehnično podjetje. V sličn. »stroki vpeljane imajo prednost. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Poverljiva«. 35159 Radio-amaterja zanesljivega in v stroki izvežbanega sprejme takoj elektrotehnična prodajalna. Prednost imajo poznavajoči elektrotehn. predmete. Ponudbe ra oglasni oddelek »Jutra« pod »Radioprodaja« 35160 Trg. vajenca zdravega in poštenega, za trgovino mešanega blaga sprejmem takoj. Imeti mora dva razreda meščanske šole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veletrgovina«. 35190 Livar samostojen oelavec, z daljšo prakso, vešč tudi v izdelovanju modelnih plošč, dobi mesto. Oferte z navedbo prejšnjih službenih mest je nasloviti na Henrika Štolca, tovarna kovinske robe, Kuia, Vojvodina. 35204 Kroj. vajenca sprejme takoj Anton Sko-fic, krojač, Ljubljana VII, Jernejeva cesta štev. 24. 35207 Pletiljo dobro izurjeno na sftroj št. 16, sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 35224 Mlado dekle ki zna dobro šivati, sprejmem k majhni družini za sobarico. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mlado dekle«. 35269 Kuharico ca. 9&-30 let staro, za takojšen nastop iščem. — Pismene ponudbe z navedbo spričeval pod značko »Gostilna in mesarija« na oglasni oddelek »Jutra«. 35275 Potnlke(ce) sprejmem za vsak kraj Slovenije proti proviziji in fiksni plači. Prednost imajo tisti, ki so dobro uvedeni pri trgovcih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober zaslužek. 35305 Potnika manufakturne stroke, za obiskovanje privat. strank, sprejmemo proti visoki proviziji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »300«. 34991 Mesto potnika ekspeditorja, skladiščnika, ali kaj sličnega išče izučen trgovec, star 40 let, vešč slov., nemščine in hrvaščine, avto samovozač, z večletno potovalno prakso v manufakturi — za Slovenijo ali Hrvatsko. Cenj. ponudbe na naslov: Mihelak, Studenci pri Mariboru — Kralja Petra 56. 35117 Za zastopništvo za Beograd pri blagu in posredovanje pri dobavah vljudno prosim. Pisati: Markoviču, ul. Riiga od Fera br. 5, Beograd 35473 Knjigovodja veščak bilancist in kore-spondent, eprejme delo za par ur dnevno, eventuelno za pel dne. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zmeren honorar«. 35537 Spretna šivilja gre šivat na dom. Cenjene ponudbe na naslov: Angela Mirtič. šivilja pri Fani Be vee, baraka v Metelkovi ul a>490 Strojno entlanje Za vsakovrptno stro;no entlanje se priporoča cenjenim damam in živi! 'am F. Ce-rar. Gosposka ulica št. 10. pritličje. 35544 Zastopnike dobro vpeljane, za prodajo toaletnega mila in zobne pa=te. proti fiksni plači in provizij sprejme atrentura Stiš.koveky, Opekarska 10. 35510 Zastopnike šč»mo za inozemske tovarniške izdelke. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« no* »Agilnost«. 35625 Šivilja samostojna za na dom se »prejme. Ponudbe pod »Zmožna« na oglasni oddelek »Jutra«-. 35454 Maserka na Dunaui izučena ee priporoča stalnim abonentom — reumatično bolnim in za zman'Sanje debelosti. — Masiram doma ni željo pri dem tudi v hišo Na«'ov v oglasnem oddelku »Jutra. 34873 Model akt in glava moški in ženski, išče Umetniška šola »Probuda«. — Zglasiti se je med 18. in 20 uro na Tehniški srednji šoli, soba 3/1. 35164 Slovenijo osvojiti je lahko z mojim presene-čujočim in nova pota ido-čim zastopstvom novih predmetov za hišo in rodbino. Enormna možnost zaslužka. »Orania«, Ljubljana Miklošičeva cesta" št 14. 35581 ———————— ;: Obrača se pažnja zastopnikom in podzastop nikom da dobe najugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir iev in zlatnikov na odpla čilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra ria«, Beograd, Obiličev ve nac b'. 25 206 Popoldanske ure želi v nemščini in oven-ščini perfektna uradnica. — Ponudbe pod »Vestna 56« na oglasni oddelek »Juira« 35556 Za angleščino išče začetnik učiteij.co za takoj. Ponudbe na poštni predal št. 153, Ljubljana. 35638 Angleščina Dr. Pavel Bn-žnik. prof realke, Levstikova štev. 19 35534 Osmošolec želi poučevati v>e predmete po nizki ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rožna do'ina«. 35549 M Ujt. Trgov, pomočnik mlad, agilen, mešane c-troke. želi premeniti službo Gre tudi kot pra tfkant v mariufakturno trgovino — Cenj. ponudbe na upravo »Jutra-, Maribor, pod »Priden in pošten«. 35385 Mesto prodajalke ali blagajničarke ifče go-podična. starejša moč. — Zmožna je slovenskega, deloma tudi hrvatskega in nemškega jezika. Cenj. dopise na inseratni oddelAV Jutra« pod »Zanesljiva moč«. 35291 200 Din dobi taloj, kdor mi preskrbi službo pomočnika v trgovini z mej. ali špecerijskim blagom Ponudbe pod »Trg. pomočnik 900. na oglasni oddelek »Jutra« 35358 Elektrostrojnl mojster absolvent tehnične šole na Dunaju. izuč'n ključavni-ničar. želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35367 Dober zaslužek nudimo zastopnikom in agentom za prodajo dobro vpeljanih domačih predmetov. Visoka provizija. Ponudbe poslati na poštni predal 339, Beograd. 35634 Stalen zaslužek dobe delavci pri stavbnem vodstvu »Slograd« cementarne v Trbovljah. 35547 Potujem po Hrv. primorju. Daljna ciji, Bosri in Srbiji, z lastnim avtomobilom — obiskujem samo kupnomočne trgovce. Vzel bi v uspešno prodajo za te kraje primerna oblačila, tako n. pr. čevlje, pletenine, perilo itd. Dobave zmožne tvrdke prosim za cenj. ponudbe pod značko »Avtopotovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 35605 Potnike zanesljive in poštene zastopnike ter agente sprej me proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28« na ogl oddelek »Jutra«. 35570 Potnika (ce) za obiskovanje privatnih strank z novostmi, proti visoki provizija sprejmemo za vse kraje. Ponudbe pod »200 Din v gotovini« na oglasni oddelek »Jutra«. 35402 Potnika za nakup drv in tehničnega lesa. ki razpolaga s kavcijo 10.000 Din v gotovini, sprejmem. — Ponudbe pod Šifro »Verlasslieh« na Rudolf Schenka, Sušak, pošt. pret. 75. 35528 >7« f # Šivilja za moško perilo sprejme delo za trgovine na dom. Pride tudi izven Ljubljane iskat. Ponudbe pod »Jesen 29« na oglasni oddelek »Jutra«. 35408 Boljša šivilja gre Šivat na dom. Naslov v oglaanem oddelku »Jutra«. 35426 Trgovci, trafike in privatniki! Nudi se Vam priložnost dobrega zaslužka Zahtevajte takoj vzorce od tovarne ustnikov »Map« — f.iubljana, poštni predal VH. 31386 Francoski m nemški prevodi overovljenja. — Dr. Pavel Brežnik, sodni tolmač, prof. realke, Levstikova štev. 19 35533 Instrukcije želi dajati kakemu srednje, šolcu akademik Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Instrukcija«. 35376 Visokošolka inštruktorica želi v Ljubljani v zameno stanovanje s prehrano, pri boljši rodbini. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Visokošolka«. 35266 Prva ohlaM boncesMonirana šoferska šola Camernik. Ljubliana 1 Jogo avto). Onnaick* cesta 36 Telefon 2236 StrokovnjaSki teoretični uonk in praktične vožnje n« različnih moder nib avtomobilih s pričet kom vtakee« Drve«* 854 Francoščino in nemščino začetnike tudi italijanščino in angleščino poučuje gospodična na Dunajski r št. 31/n. 35572 Moderna šola novih jezikov francoščina, angleščina, ita lijan., nemščina, ruščina Otroški vrtec noučevanie nemščine — Gosposvetska cesta It. K, pritličje Vpisovanje od 6. do 8. ure zvečer. 34090 Strojno Pletiljstvo js edina ngodna orilika m takojšnje dosego dobrega zaslutk. m lastnega pod jetja hret oosebnih -trn* kov id zamude časa flčn» tečaje »• lahko aastom -sak '»P Najboljši otetilnl stroji »Walter« vedno v veliki izbiri ns zalogi F Kos. Ljubljana, Židovska St. B. 1»1 Blagajničarka z dveletno prakso in znanjem slov ter nemškega jezika in slov stenografije, dobra rač.unarica. želi primerne službe. Cenj. dopise na »Bolog, Sevnica 200«. 34965 Dekle Iz dežele pridno in pošteno, z dobrimi spričevali — vajeno kuhe, išče službe k majhni rodbini. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pošteno dekle«. 35455 Natakar zmožen kavcije in nemščine, sprejme mesto plačilnega. Naslov v oglasnem odde.ku »Jutra«. 35485 Pekov, pomočnik zanesljiv, dobro izvežbam, želi službe. — Dela za mešalca, pomočnika ali za skupnega delavca in je navajen na štajerske peči na drva in premog ter na parne peči Dopise na podružnico »Jutra- Celje pod »Marljiv delavec« 35441 Gospa srednje starosti — sprejme službo blagajničarke ali pisarniške moči. Zmožna je knjigovodstva, slov. in nemške korespondence ter nekoliko izvežbana v detajlni prodaji v trgovini — Kdor ji da ali preskrbi službo, dobi brezplačno osebno gostiln, pravico na razpolago — Ponudbe prosi na ogla-ni oddelek »Jutra« pod značko »Vztrajnost 78«. 35478 Dobra kuharica samostojna, išče mesta na deželi. Reflektira pa tudi na Beog.ad. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kuharica 100«. 35482 Natakarica zmožna vsega gosti'ni čar-skega dela. stara 30 let, želd premeniti službo — najraje na deželo. Event. sprejme tudi službo go.-po dinje. Je poštena in zanesljiva. Ponudbe prosi na oilas. oddelek »Jutra« pod »Takoj nastop«. 35191 Sedlar, pomočnik zmožen tudi tapetniške in ličareke obrti, išče službo za takoj. Naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Dobra moč 97«. 35497 1000 Din dobi kdor preskrbi 30ietnemu tovarniškemu preddelavcu kakršnokoli stalno službo — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zap06lenje«. 35576 Hotelska sobarica izvežbana in marljiva, z dobrimi epričevali, išče mesta Naši lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35410 Šofer ki vozi sedaj avtobus, želi prem»niti službo Pismene ponudbe na naslov: Jako min »vtopodjetje Bole — Brezje 35107 Natakarica inteligentna in solidna, išče mesta v pošteni gostilni ali restavraciji Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped »Zmožna natakarioa« 35169 Otroških vozičkov 60 komadov lan.-kjh mo-ie-lov in dvokoles počen' proda Tribuna F B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št 4. 35628 Srebrn pas za narodno nošo. lep, na prodaj za 4000 Din. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35416 Smrekova drva odpadke od stavbenega lesa. več tisoč kg, proda Ljub'janska gradbena družba z o. z., Ljubljana Slomškova Ul. 19. 35427 Ves inventar za vinsko trgovino kakor tudi popolno opremo za vinotoč kot stole, steklenice, čaše itd. prodam zelo poceni radi opustitve trgovine Vprašati: M-lan Požič, Poljanska cesta 17. 35486 Šofer zanesljiv in dober voza? žei »lužbo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 35198 Absoiventinja meščanske šole. vešča stro-episja. išče primerne službe. — Ponudbe na o dobava. — Ing. C. K.. Sušak. Račkijeva 1. 34951 Lipovo cvetje arnikove korenine in suhe borovnice proda A'b»rt Verdnik. Šmartno pri Slo-venjgradeu Inventar za mlekarno ali trgovino, s pu'tom in tehtnico poceni prodam — Mala čolnarska št. 3. 35546 2 divja petelina nagačena. krasna eksem-plarja p-odam. — Pojasnila daje r>lači'ni natakar kavarne »Sion«. 35545 Lončeno peč brez prezidave prenosljivo, rabljeno, prodam v Prečni ulici 8. 35518 Uradnica sloveosko-nemška stenogra-finja, z večletno prakso išče mesto v L!uW.«ani. — Nastopi takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Perfektna 100«. 35566 Gospodinja samostojna m dobro izvežbana kuharica, želi službo pri kakem podjetju, menzš ali zavodu — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Izvežbana moč« 35619 Brezplačno letovišče najlepšem kraju Slovenije za več let dobi tisti, ki mi preskrbi dobro mesto knjigovodje Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra pod šifro »Brezplačno letovišče«. Trg. pomočnica zmožna slovenščine in nemščine, žeK mesta v trgovini mešanega ali manufaktur-nega blaga, v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe •pod šifro »Zmožna in zanesljiva« na ekspozituro »Jutra«, Ljubljana VII. 35320 Kot postrežnica želi mesta ženska srednjih let, vajena kuhe in vseh gospodinjskih del — lahko tudi za ves dan. Cenjene ponudbe na oglas oddelpk »Jutra« pod značko »R« pridna«. 35597 Plačilni natakar zmožen kavcije, ki govori slov., rrbohrv.. nemško in nekoliko italitensko. išče službe. Ponudbe na ogla«m oddelek »Jutra« pod šifro »Kavcija 7000«. 33595 Trgovski no močnik 21 let star Izurjen v Jne. ceriji. ea'.int»rijj in dežel nih pridelkih dob"' p»oda ialee. vešč tudi « mškega jezika, žel' alnihc '"'»njene l>onndbe na poštni predal št. 23. Ptnj. 36100 Korespondentlnja perfektna, zmožna nemške in srbehrvatske stenografije, išče mesta, če mogoče v Ljubljani. Pi.-mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Korespondentlnja«. 35371 Prodajalka pridna in poštena, izučena v galanterijski trgovini, triletno prakso, išče mesta v karšnikoli trgovini kot prodajalka ali blagajničarka. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Pridna in poštena«. 35650 Slaščičar samostojen dober dejavee, išče službo. G. Zibret, Maribor, Mlinska 36. 35652 Gozdni čuvaj oženjen. z dvema otrokoma, ki služi že preko pet let kot tak pri eni graščini — zmožen slov., nemškega in madžarskega jezika, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vesten 89.686«. 35624 Služkinja samortoina. pridna in poštena. išče službe pri dc-hrih ljudeh. Naslov v Gregorčičevi ulici 18/1, Maribor. 34631 Šivilja dobro izvežbana. žeE mesto pomočnice, po možnosti « hrano in stanovanjem._ Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35632 Vzgojiteljica znanjem nemščine, išče primernega mesta za Banat. Nač o ali Voivodino. Cenj! ponudbe na upravo »Jutra« v Celju pod »Vzgojite!»io.i« 35178 Otroški voziček dobro ohranjen poceni naproša' v Florijanski ulici št- 38/1. 35513 Otroški voziček na peresih, skoro nov. nik-ljast. prodam. Na-lov pove oglaeni oddelek »Jutra« 35507 Skobelnlk prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35502 Tehtnica za 1000 in 300 kg. stara okna in žaluzije (ipolkna), stare vreče, železje, školjke za vodovod etc naprodaj na Dunajski cesti 31, dvorišče. Ogledati ob delavnikih med 9. in 12. ter 3. in 6. uro. 35571 Železna peč lepa, visoka, raz ožljiva. z marmoi podstavkom za 700 Din naprodaj na Poljan ki coeti 12. 35582 Stavbeniki, pozor! Silicium brusilne drsalce za brušenje terazzo. umetnega kamna ima vedno zalogi Feliks Toman m!.. Ljubljana, Resljeva cesta št. 38. 33032 Vse na obroke: Kultea ta goopoue m da me motorna kolega šival ne atroje za krojače šivi lje io privatnike žepnr ure za gospode in lame. stensk» in budilke tet raz ne vrste gramolonov oro dajami n» dolgoročne ma le obroke vsakomur Pc šljite natančn: naslov pod šifro »obroiie« na og asni oddelek Jutra in mi Vam pošlj-mo takoj našega za stopnika na dom. 187 Puhasto perje kg F*- S& raz(>oši!jani 00 povzetje tajmanj 5 kg Pot čisti belo gosje kg no 13» Dia in čist bel' (rtih po Din 300 kg - L BrozoviC kemička čistio na perja Zagreb Ilic« 182 Premog In drva prodaja Jezeršek- Vodmar 200 Kadi* Radio-aparat Ingelen U 8, kompleten, s priklopom na 220 voltni tok, skoro nov. poceni prodam. Naslov v oglasi "m oddeliu »Jutra«. 35225 Radio-aparat prvovrsten, nov in eiektr. masažni aparat poceni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 35390 Vsakovrstno /lato Kupuj, vf lajvigjii --ual C e r n e — juvelir Ljubljana Aotlov* ulica i, 8S Spalne oprave 11 ko=dv, pro am za 1200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35393 Jedilnica maha.roui, kra-no izdelana. skoraj nova. radi po-manjkan.a prostora prav po ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddeilcu »Jutra«. 35335 »Buick limuzina 65 HP, v prvovrstnem staniu, z majhno porabo bencina, temnomodro lakirana, skoraj novi pneuma-tiki, 2 rezervi, kovčeg, z bogato opremr. ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Priložnostna cena« na oči oddelek »Jutra«. 35286 Pult dobro ohranjen. 2.50—5 m dolgi s par predali in motorno kolo brezhibnem stanju, malo rabljeno 350—550 ccm, po ljubne znamke, kupim — akojšnje ponudbe z opi som in navedbo cene na: Porenta, Tržič 102. 351M Spalnica moderna, popolnoma nova, poceni na prodaj Ogleda se v nede'jo popoldne Moste, Ciglerjeva 133. 35423 Pletena otomana dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35471 Komp'etna jedilnica dobro ohranjena, iz oreho-vine, fiDO rezljanc delo, 2 kredenci, 12 stolov (goveje usnje), servisna mizira. dalje svetla spalnica iz hrasta. 2 postelji, 2 omari. 2 nočni omarici i. dr. ugaeon. vrata ».a »Hadišče. železne vrvi. svedra, kladiva. cevi in drugo prodam Priložnostni ugodni nakupi Pomena vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod »7a"a« ' 44501 Werthelm blagajne nove. 4 komade razl;čnih veli' ofti prodamo za polovično ceno. radi opustitve zaloge LiuMianrka komercialna družba. Ljubl:.m» S539R Ogledalo Tipbnrfeno * 00J tavkom 315 X 95 cm veliko. 6 stolov in tro!» karnis prodam, ta 1300 Din Karlov v oglasnem oddelku »Jutra«. Poltovorni avto v popolnoma dobrem stanju, boljše znamke kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 5« 35557 Autotaxi šeetsedežna lepa limusina I majhno porabo bencina ugodno proda Lampret in drug, d. z o. z.. Ljubljana. Nunska ulica 19. 35579 Dva avtomobila štirisedežna, odprta, malo rab'jena, ima ugod&o naprodaj Lampret in drug, d. » o. z., Ljubljana, Nunska ulica 19. 35580 Motor gonilna sila 03 k. «., 230/50 skoro nov, proda Joža Gliha, šlSka, Aleševčeva cesta 34. S5602 Avto dvosedežen. v dobrem stanju ugodno prodam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oitroen«. 35253 »Ford« avto dvosedežen — zadnje type kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutfra« pod šifro »Zadnja Tvpa 27«. 35327 Avto-hladilnlbe blatnike in drugo popravi strokovno, hitro in poceni Gustav Puc. kleparstvo — Ljubljana, nasproti tobačne •ovarne. 205 Fiat 503 odprt, v zelo dobrem stanju. vožen 140.000 km — ugodno proda A. Br nec. Celje. 36526 ZlltiiL 20 % kronske bone kupim vcako množino ood natueo'nej*im pogoji Po nudbe na Jugomosse Zagreb Zrinjevac 80 — pod »br. 397« 85078 20% ne kron. bone k n p u j e Pučka Stadiona. Osijek. 335 Jedilnico dobro ohranjeno prodam. —. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35504 Pohištvo na obroke eovo za spalne in jedilne sobe kuhinjo itd iz vsakovrstnega trdega lesa nn-dimo na dolgoročne do triletne mesečne m tedenske majhne obroke vsakomur — tudi delavcem Pošljite natančen naslov na oglasni oddelek lutra pod »St. 456« in mi Vam pcšl!emo takoj našega zastopnika na dom. 187 Več postelj kompletnih, malo rabljenih in nočnih omaric poceni proda Svetšč, Gerbičeva 7. 35493 2 suknji še dobro Jhran.eni, pro dam. Ogledati samo med %2—1£3. uro popoldne na Emonski cesti št. 4, pritličje 35451 Zimski plašč damski. lep, in nekaj oblek radi žalovanja na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35453 Modlstinja Anica Puhek Šelenburgova 6./I. nudi najcenejše in najlepše damske klobuke že od Din 60,— naprej. Preoblikovanje Din 28.—. Površniki ziimrke suknje, žaket s tw krvnikom poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35531 Stare moške obleke in drugo kupujem. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. A. Drame. Ljubljana, Gallusovo nabrežje št 29. 35568 Ženske obleke dobro ohranjene in plašS poceni prodam na Poganski cesti štev. 13/H, levo. 34291 Seal-blzamskl kožuh prodam pod ugodnimi pogoji — Na ogled pri tvrdki Wanek. 35498 PHdffki Krompir fai fif^l kupujem. Plačam naj! olje. Milan Stojčič, Mesnička ul. 19., Zagreb. Telefon 4006. S38 Krompirja več vagonov kiroim. Po. nudbe z najnižjo cene franko vagon in količino je poslati na naslov Fra-njo Molan. Celje. 35360 vagon krompirja lepega, belerra. oddam -Cenj. ponudbe na Oskrbnl-£tvo Loka pri Zid mo«tu. 35448 Peso za krmljenje prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. Hrastove hlode in hrastove plohe od 55 mm debeline naprej fetalno kupuje J. Pogačnik, lesna fndustrija, Skofja Loka ob kolodvoru. Posredovalci ra nakup kostanjevega ta-ninskega lesa !ahk> zaslužijo lepo provizijo v prostem časn zraven svojega poklica. Obrnite ee na tvrdko Ernes-t Marine. Celje, Zrinjfrkega al. 4. 35444 Lipove plohe 8 tn 10 f in debeline kupimo Ponnribe, postavno vagon, na poStni predal 153, Ljubljana. 3ooSS Štedilnik S« mogoče emajliran, sred- I njevelik, dobro ohranjen, kupim. Naslov pove oglas. I oddelek »Jutra«. 35341 Orehovega lesa parjenega, mera cd 27 d« 100 mm, naprodaj ca. a -rajonov Naslov pov^ osi oddelek »Jutra«. 35276 Brezov les gladek, v dolžini od 1.5 m dalje in v debelini od 14 cm naprej kupim v vsaki množini. proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na o? as. oddelek »Jutra« pod sfro »Brezov les«. Hlode hrastove in lipove kupuje v vsaki množini parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani 198 Rezan les trnkov ln orehov ter bukova drva tnoi Rudolf Scbenk, Sušak, pošt. preti-nac 75. 35527 Deske trstov«, jesenove, javorie-ve in hrastove, od JO—100 mm prodam večjo množino Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Dolenjs-ko«. 350-15 Moško kolo »Stiria.«, novo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35477 Seme . divjega koouoja. 'želoda *kacije. jesena. javorja bukve jelove stori« ln gobe kupu.e FRUKI US Ljubljana. Krekov trg 10. 21« Ročni voziček na Štirih kolesih, v dobr»m etanju kupimo Naslov pove oglasni oddelek »JuJtra«. 35535 Več kostanjevih dreves v debelini 10—15 ca kopi I Svefcič, Ljubljana, Gertii-čeva ulica 7. 35404 | Strojne tovarne in Ctvatne d. d. Telofon šl 28d0 ŽjuUjana Bizojav: STKOJ •Mcfcrtte e{ti)c|a« Ročni voziček Ia štirih kolesih (dirco), v dobrem stanju kupim. Ponudbe na og'a*ni oddelek »Jutra« pod »Voziček«. 35348 Posestvo se odda takoj v najem. — Obstoja iz lepih njiv. sadnega vrta fc velikih travnikov. Hiša je tik ceste. odda'jena 15 min od kolodvora. pripravna za gostilno ali trgovino. O.Ida se z vsem inventarjem v Savinjski dolini. Ponudbe pod »Zelo lep kraj« na oglasni oddelek »Jutra«. 35423 Nova hišica zelo prikupna urita t opeko, 2 lep" parketlrani sobi kabinet, vetlka kuhinja — električna razsvetliava. 2 kleti lepa stavbna parcela bo naprodaj na prostovoljni javni dražbi ' nedeljo, dnt 13 oktobra Ob Sli popoldne - Dražba se vrši pri Mariji Mib>-18ič v Višnji gori št. 29 na Dolenjskem — 5 minut od kolod fora. 31233 Posestvo s trafiko in gostilno — ob I glavni cesti, zelo ugodno prodam. Ponudbe pod šifro »Ugodno« na podružnico | »Jutra« v Celju. 35101 Novo hišo •Jutra« pod »Lopa hiša«. 35530 jmiu Reatitetna pisarna družba avl Ljnbljana, Miklošičeva e. 4 odda v najem sledeča stanovanja: Dvosobno s pritiklinami, za december. Mirje, 800 Din Enosobno v Rožni dolini — 500 Din, Eooeobao v Rožni dolini — 400 Din; Dvosobno t balkonom — Mo-te. 700 Din; Dvosobno s pritiklinami center mesta. 900 Din; Štirisobno pri sv. Jakobu. Din 1200; Dvosobno s pritikliiinajM Sp. Šiški. 750 Din; Poleg tega večje števil« drugih stanovanj lokalov, mesečnih tob itd. 35554 Mlin v Slavoniji z 8 psn kamnov in 4 pari valjarjev ter pomožnimi dvigali — v plodonosnom kraju proda Ivan Kruljič. Andrijovei. S5374 Hišo na deželi manjšo, z vpeljano trgovino mešaneg? blaga io gostilno, ali brez ter malo zemlje za zelenjavo, kupim takoj ali pozneje Event kupim gostilno, kjer se da vpeljati tndi trgovina. — Ponndbt na upravo »Jutra« v Celju pod »Trgovina«. 35865 Pekarno prvovrstno, v večjem me-stn odstopi Korošec, Maribor, Frankopanova št. 35/1. 35094 Lokal z enim aH več prostori iščem v sredini mesta. Ponudbe pod »Jeetvine« na Agenturoo te koml-ljsko trgovino, Studentovska n'- 7 35575 Trgovski lokal oddam na prometnem kra jn Hizu cerkve, v velikem trga v Savinjski dolini Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 33669 Steklar, trgovina rentabilna, v katero se ev. lahko uvede tudi druge predmete, v zelo prometnem mestu provinc*, radi bolezni naprodaj. Ponudbe v najem Naelov pove oil. oddelek »Jutra«. 35480 MIT Realitetna pisarna družba z o. z. Ljnbljana. Miklošičeva c. 4 proda sledeče nepremičnin« HISO, enodružinsko, 8 sobe, kuhinja, klet, 3500 kva/ir. metrov zemljišča, skupno 3 stavbene parcele, Sp. Šiška 200.000 D VILO, novozidano. dve dvosobni, dve enoeobni stanovanji, elektrika, vodovod, vrt. Kodeljevo, 185.000 Din HISO, enodružinsko, 8 velike sobe, kuhinja, vodovod, elektrika 1700 kvadratnih metrov vrta, Šiška, 170.000 Din. HISO. enonadstropno, 6 stanovanj. 1500 kvadratnih metrov vrta. Trnovo, 225.000 Din. HISO, enonadstropno, vili slično. 1 stanovanja. 650 kvadratnih metrov vrta, Sp. Šiška. 355.000 Din. STAVBIŠČE 1200 kvadratnih metrov, Bežigrad, po 45 Din. PARCELO 3600 kvadratnih metrov. Vodovodna cesta. po 30 Din. HISO e trgovin" mešanega blaga, lokal stanovanje, fospodarsko poslopje. 5000 vadratnih metrov zemljišča, 10 minut od Kranja. 175000 Din. HISO. vpeljana gostilna, v poslopju 9 sob, kuhinja, pritikline sadni vrt. travnik, njive, gospodarsko poslopje, ves kompleten gostilniški, sobni inventar, vef v dobrem •tanjn, pri Rakeku, 130 tieoč dinarjev KMEČKO POSESTVO, 7 2STi-pH.1Urtb0m- ^[skladišča, pripravna Usoč dinarjev. vsako trgovino; oddam s HISO novozidano, 8 soM, stanovanjfm v'red ugodno kuhinja, pritikline, vrt, , najam. Marija Po lak, njive za 7 mernikov po- Ormož. 35145 setve, pn Kamnika, 53 Staaovanje 2 fob, kuhinje in vseh pritiklin, v pritličju, z elekt-r. raa vetljavo oddajn s 1. no. vembrom v Rožni dolini — cesta XV/17. 35509 Stanovanje suho. solnčno elektrika. 2 sobi. kuhinja ir> pritikline. se takoj odda v najem boljSi, planila zmožni stranki za Din 650.—. Na slov v oglatinem oddelkn »Jutra«. 35337 Stanovanje sobo, kuhinjo in nekoliko vrta, eiektr. razsvetljava, oddam s 1 novembrom tik kolodvora D. M v Polju. Poizve se v Vevčah št. 55 35380 Stanovanje | 2 sob, v m Betu ali pred mest ju iščem za november Ponudbe ns ogla«, oddelek »Jutra« pod »Predmestje« 35509-a Stanovanje sobe, kuhinje in shranitve, solnčno. 30 minrat od mesta oddam si. novembrom | stranki hrez otrok — proti šestmesečnemu plačilu. Ponudbe ni oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno 400 Din« 35002 Stanovanje štirisobno. solnčno. v sredini mesta oddam e 1 novembrom za 2000 Din mesečno Pmudbe na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčno«. S5553 Stanovanje I sobe. kuhinje in pritiklin. [ z vodovodom in elektriko oddam stranki brez otrok. Ponudbe z navedbo stanu in bivališča na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Lepa lega 83« 35589 Zamenjam zelo lepo 3 sobno stanova- j nje z enakim večsobnim, na oglaeni oddelek »Jat'4< Ponudbe na oglasni odde-pod »Steklo«. 34892 J lek »Jutra« pod »Lep dom«. 354641 Lep lokal . za Špecerijsko trgovino ali I StanOvanje kaj »ličnega oddam takoj 13 sob, kuhinie in pritik'in "se odda čedni pošteni Dijakinjo sprejme boljša rodbina sredini mesta, v dobro oskrbo. Nasliv v oglasnem oddelku »Jutra«. 35540 Pisarn, lokale S večji, t manjši sobi — | tudi deljeno, primerne za vsako stroko, oddam e 1. novembrom v centru mesta tiik glavne pošte. Ogledati v Seleoburgovi ulšoi 6/1. S5292 stranki brez otrok ali z I odra limi v Mo«tah. Naslov I v oglasnem oddelku »Ju-to«. 35457 iuu: m Stanovanje 4 ali več sobno z vsem komfortom iščem za februar ali prej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Elegantno«. 35463 2 skladišči In 2 pisarn, sobi oddam skupno ali pesa- j mezno takoj ali e 1. nov. Naslov pove ogla«, oddelek 1 »Jntra«. 35316 Stanovanje 3 sob. kuhinje In pritiklin oddam g 1. deoembrom Srčkanega fantička nad 3 let starega, zdravega, oddam vsi«! nesporazuma v zakonu za svojega. Dobre ljudi prosim za j cenj. naslov. Pismene ponudbe prosim na podr. »Jutra« Maribor, pod 5ifro »Dobri ljudje«. 35382 Naslov v oglasnem oddelku I »Jutra«. 35465 _ Fino domačo hrano Stara trgovina na Cerkvenem trgu v Ormožu. 3 cestna lokala, 3 Stanovanja v novi hišii. poleg nove šole v Zp. Šiški oddam. — Obstojajo iz 3 sob. kuhinje, kleti in veeh oritklin. Električna razsvetljava, vodnjak in malo vrta za zelenjavo. Pritlična 600 Din, zgornfa 500 Din. Avto zveza z me-| «tom vsake pol ure. Poisve se v Dravljah št. 2. 35479 v sredini mesta išče go--pod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobra hrana 34«. 35334 tisoč dinarjev. POSESTVO 60 oralov s hI-šo. 3 sobe. kuhinja, hlev. kozolec, kašča. nad Kres nicami. 130.000 Din. HISO. enonadstropno, zidano z opeko krito, go-spodanpfc» poslopja. 1000 kvadratnih metrov vrta, pri Igu, 30.000 Din. Poleg tega večje število MS. vil trgovskih, gostilniških • " " - " ni, na deželi, kmečka posestva. stavbišča, v mestu in pedme^tfih, po najugodnejših cenah Stanovanje 2 sob, kuhinje fc kabineta j „ I iščem z majem v sredi me-I Sta. RHm -1- Gostilno dobro Močo, » b ižfcl «a-1c-5 , nudbe na oglasni oldefek »Jutra« pod značko »Dobro idoča«. eedaj celoletni gledališki abonma na dva parterna )ivi7n I se,Jež»- Dopi«e na oglasni M701 oddel,k »Jutra« pod šifro Maj 1930«. 350431 c_______ _ Osebno pravico objektov v Lfcblja-1 dam v najem pod ugodni mi oddel»! »Ugodno Majhno hišo vse pri cesti, pripravno za 1 . _ ... vsako obrt (sedaj mizarska l obrt), prodam. Nsalov r fe oglasnem oddritn »Jutra« 34881 z gozdom ln kamnolomom, I L 1'°®" ,«€dij iaf1ftden* rJ r.ri eesti. nrlnravm, « I 0(1 * «t'ank, 6 prostorov. bMzu 65.000 Dfc Kupim «a" hišo v Mariboru za 900—250.000 Din. Razni ogledki v evidenci Realitetna pisarna K. Stancer. Maribor. Aleksandrova cesta 35 35383 Stanovanjsko hišo s S velikimi sobami in iiritiklinami. v Savinjski dolini, v prometnem kraiu ob železnici prodam ln-formtcije daje dr Kornn. advokat v Ljubljani. Alek-35365 Lokal Sv Flarijana ulici »t. 3 odda s 1. novembrom trg. Mohorič 35167 V Kamniku ^Ju^pof I oseM. »jutra« pod v novi hiši oddam NasJov i50fM11 v oglae. oddelku »Jutra«. 355131 Pekarno | dam v najam proti odkup-1 Stanovanie nfci inventarja. Ponudbe na L ,,e oglas, oddelek »Jutra« pod }nTJ" I šifro »Lepa prilika«. I l »Jutra« Boljši gospod išče 60b0. lepo in zračno, v mestu z efekt', razsvetljavo s 1. novembrom pri boljSi družim < popolno oskrbo ali brez. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod »Oskrba«. 35396 Opremljeno sobo oddam oziroma vzamem dijaka v vso oskrbo. Večna P°* U- 35406 Snažno sobico s posebnim vbodom oddam solidnemu gospodu. Rimska c. 23, levo. 35435 Lepo prazno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35491 Veliko sobo svetlo in snažno, e posebnim vhodom in eiektr. razsvetljavo, prazno ali oprem, ljeno takoj oddam. Ljublja na VII, Gasilska ceMa 35347 Sostanovalca g. uradnika ali trg. pomočnika sprejmem v vso o?kr bo. Na»'ov v oglasnem od delku »Jutra«. 35520 Sobico s štedilnikom za takoj išče vdova brez otrok Ponudbe na naslov P. Jamnik, Narodna tiskar na. 35509 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 35505 Sobo s štedilnikom oddam zakoncema brez otrok v Zeleni jami, Val Vodnikova 30. 35584 Sostanovalko «U pa tudi večjega otroka sprejmem na stanovanje e hrano na Poljanski cesti 54 IH. nadstr. 36421 Prazno sobo iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Poseben vhod«. 35627 Opremljeno sobo s hrano in vso oskrbo išče s 1. novembrom železniški uradnik Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Železniški uradnik«. 35210 Oprem Iieno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj dvema gospodoma. Cena 180 Din za osebo — Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 35304 Opremljeno sobo teč« gospodična Ponudbe na og!a'ni oddelek »Jutra pod »Sredina«. 35567 Sobo prazno a'i opremljeno od dam takoj. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 35001 Sobo blizu glav. kolodvora oddam za 1 nov. Na lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35424 Ugodna prilika za obrt in industrijo, vod-1 na m>č 30 k >.. električna razsvetljava, elektromo- | torji. parna ia vodna napeljava. v najbližji ljubljanski okolici, ee odda og.atsneji oddelku 35536 Stanovanje ™ Prazno sobo « po«ebmn. vhodom takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35466 3—4 »ob išče rodbina odraslih oseb za takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek | trično ui Opremi leno sobo *rogo separirano In z elek-'-x ~ razsvetljavo 35488 št. 99/1. 35468 Gostilno v najem event. tudi na račun iščem ! Stanovanje Dve sobi v najem aov trgovski lokal I oddelek »Jutra«. 33707 s skladiščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 35469 Lep lokal ob glavni cesti, na prometnem kraju, pripraven za obrt ali pisarno, pcodno oddam. Poizve se v trgo- »Dobro idoča gostilna SP«. vini Ljubljana VU. Celov. 240 ška cesta 85. 353321 za takoj ali pozneje. Pose- J™8 aneka stranka. — dujem osebno pravico ter I Ponudbe na oglas, odlelek »em kavcije zmožen. Pis- I *Jlltra« pod šifro »Zračno«, mene ponudbe prosim na [ Oglas oddelek »Jntra« ped 3 sob. kuhinje in pritiklin. * posebnim vhodom, v Hre-za takoj ali s 1. novembrom ---- ' " novi ulici Urbančič. 19 odda M 35474 35603 Hišico na Ježici vrtom ali nekoliko zemlje kupim. Ponudb z navedbo cene in prostora na og'a«. oddelek »Jutra« pod Počitek«. 352001 Lokal Pripraven za trgovino aH I obrt. takoj oddam. — Po-1 nudbe pro«hn Da oglasi Oddelek »Jutra« pod šifro »Dve »ložbi«. 35539 j Lepe pisai-Trške prostore oddamo takoj na Mikta«. f«Ti oeeti- ®»d irlavnim ko- Ponudbe na oeiu. o-ldelek »Jutra« od »Ugodna lega«. 35500 Mehanično Stanovanje lepo, 4 sob, kabineta, kopalnice in pritikin. solnč-na lega, oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 35519 j Stanovanje 3 sob fc kuhinje, v skladiščnem poslopju tv T0n- 1 aH 2 prazni sobi V krasni solnčni legi. z z elektriko, parketi in posebnim vhodom, primerni za pisarno, v centru mesta v I nadstr. oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 35475 2 sobi s hrano od^am preprostim gospo- Lepo solnčno sobo prazno ali opremljeno oddam a 1. novembrom na Rimski cesti 10/n, desno. 35503 Opremljeno sobo z dooro domač j hrano išče gosfod za takoj v Vomatu v bližini »Saturnusa«. — Ponudbe pustiti pri vratarju. 35404 Sobo ■7 centru mesta oddam gospodični Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 35353 Sostanovalca sprejmem na Cankarjevem nabrežju št. 7/II — levo. 35355 Sostanovalko v lepo aračno sobo. z vso ofkrbo za 800 Din sprejme S 1. novembrom uradniška Najdem dobrega, nežnega možička Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Idealistka 35213 Za skupno gospodinstvo išče samostojen, prileten gospod do 40 let staro gospodično ali damo neoporečne preteklosti. — Imam čedno stanovanje blizu Ljubljane, ponudbe pod šifro »Poštenost« na oglas, oddelek »Jutra«. 35578 Prijatelja stareigega in izobraženega iščem. — Marija. 35610 Gospa stara 45 let, z opravo, išče za skujroo življenj« izobraženega boljšega gospoda — tudi na deželi. Ponudbe polnim naslovom na ogla1 oddelek »Jutra« poj 5df.ro »Ločenka«. 35282 Prijatel^co svobodomiselno, nesebično temperamentno, ne premlado, intimno fc razumno bi rad! Sem 31 let star in ?a kam skrit pod šifro >Kn-sur« na oglasni oddelek »Jutra«. 35525 IS26 Žal mi je zelo, da ne mo rem priti. Bolna, oprosti. — Vroč poljub od Tvoje Muce 35159 Vdovec 43 let star, s trgovino ze-molj-r-iih pridelkov in gostilniško koncesijo, spreten in marljiv, išče starejšo osebo, lahko tudi vdovo brez otrok, ki je dobrega srca in ima rada obroke. — Po-trebno bi bilo nekaj gotovine. za povzrligo tTgovine Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dalmatinec«. 35091 Dekleta! Tnje mladeniči, prijetne vnanjosti. naobražnnj, (j0. bro situirani. živeč v tujini, iščejo prijetne zveze domovini, z mladen-kami 18—24 let. Disk.reci'a zajamčena. Prosimo za do pise na oglasni oddelek Jutra« pod »Vul 1929«. — Hvala v naprej! 35200 Gospodično v sivem plašču, katero sem uzrl na VMovdanski cesti dne 12 oktobra ob % 3. uri pop. v družbi s starejšo damo. prosim za se-tanek. Na ogla«vetliavo o-Mam ta' oj Naslov v o?I. oddelku »Jutra«. 35487 no 2 L , Stanovanje Opremljeno sobo Sddam čilima Brankami tf- " ''»«rfnjo. lepo. s karatnim vhtKlom hrl ^k Nasl^ --"- I m vwlni ^kHna-l-fc etektrično razsvetljavo TT ril',7 ""'" '".I"! ur»» uinis. OSSIOV POVS H. Kenda. Ljubljana. Me*- oglasni oddelek »Jntra« * ^ 17 55023 353521 meste. "ponudbe""^ o^a^i o^delsk »Jutra« pod šifro I pritličje. Gospodarsko poslopje [ pripravno za vsakovrstno trgovino ali skladišče, na na inrooietnejšem kram — [ edinstvena lesa — tik pri kolodvoru, ob državni meji dam v nalem tistemu, ki [ poseduje primeren kapital Trgovina z mešanim blasrom I in deželnimi pridelki že vpeliana Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro I Sijajna prilika«. 335% I Nagrli tempo naše dobe .— -----— i - --------- razsvetljavo mi iscem s 1. novembrom I takoj oddam mim»mu in v »redi ali blizu centra solidnemu gospodu ali go-' ' 'podični na Tržaški o 43 — Se omojjoifitl, da se je neka, prefe rodlka bofezeo silno raa&irila. Večina moSMi, Itj ie presadila 40. kto, boleha na glavobolu, taSrpamostii, nenrejeni prebavi, otno-«. 35516 Mesečno sobo |s posebnim vhodom, električno razsvetljavo in zatr-kom išče gospodična » 1. novembrom — Ponudbe na orla«, oddelek »Jutra« nod šifro »Senarirana St. 33« 35513 Damo iastciptvšo zadnjega septembra v Zidanem mostu, prosim, da se javi pod »Težko slovo — Zagreb«. 35366 K. Torek zvečer ob 7. na znanem prostoru. 35452 Trgovec starejši, išče znanja v Ljubljani ali v okolici z gotnodično ali vdovo radi kinr-č! fc-kih sestankov, katera hi hotela »odelovati pri kunčiii Kapital ni potreben za jamstvo. Prednost 'ma'o z lastnim »tanova-nfem. Ponudbe na oelasni odde'eV »Jutra« pod značko« Spoznanstvo« 35461 Dekle srednjih 'et. brez premole-nia, veSča en^oSneo-a go®po-dfcWva. želi T.nan'a z državnim i»»'nžbencem ali obrtnikom Resne ponudbe na osdasni nH-VUV .Jnt.ra« r«d iifro »Dobra go-no-ii-nja«. 35458 Čevljarski mojster n pot-estnik, star 26 let, žei znanja z gosmodično, sta.ro 18—25 let, ki mora biti dobra gospodinja, s omoženjem od 20—10.000 Resne ponudbe po možnosti s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zenitev«. 35357 Gospodična srednje starosti, simpatična in inteligentna, dobra kuharica in gospodinja, s primerno gotovino, bi se poročila z gospodom državnim nastavljencem ali boljšim obrtnikom. Prednost imajo oni, ki so mirnega, resnega značaja, re-flektirajo na pošteno dekle in pridno gospodinjo. Resne dopise, če mogoče s sliko, na oglasni cddelek »Jutra« pod »Dobra gospodinja«. 35362 Zvaničnik fin. kontr., bivši trgovski pomočnik, žeti znanja v svrho ženitve z gospodično staro do 28 let, ki ima ali bo imela v doglednem ča-.-u trgovino ali večjo vsoto denarja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvesto srcu«. 35(>23 Gospodična stara 35 let, boljge rodbine, izučena šivilja, gospodinjstva in muzikalična. z lastnim opremljenim stanovanjem ter dot-o v blagu, ž«li poročiti dobrosrčnega gospoda železniškega uradnika II. kit., v starosti 45 do 60 let. Dopise po mož-no-ti e sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Strogo zajamčeno 35«. 35421 Posestnik trgovec in gostilničar — vdovec hrez otrok, star 42 let, želi takoj poročiti gospodične v starosti od 25 do 30 let, čedne zunanjosti in neomadeževane preteklosti, trgovsko naobraže-no, ki naj po možnosti ima absolvirano trg. šalo aH trgovski tečaj. Premoženje popolnoma postranska stvar Na. anonimna pisma brez slike se ne ozira. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« poi šifro »Srečna bodočnost 820«. 35018 Fant krojač, srednjih let. bi po. ročil dekleta ali vdovo, ki bi mu pomagala do samostojnosti, ozir. bi ee priženil. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zenitev«. 35ise na ogla?, oddelek »Jutra« pod »Vsestransko in prvorazredno«. 35551 Gospodična simpatična, inteligentna, visoka in elegantna, se želi poročit.i z dobro situiranim goepodom. Neanonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlada Primor-ta«- 35550 Gospodična redu jih let, dobra gospodinja. s 100.000 Din gotovine, želi znanja v svrho ženitve, z gospodom 40—48 let. na^aje drž. urVjjikom Dopise na oglasn' oddelek »Jutra« pod »Sreča 48«. 35599 Gospodična stara 38 let. s premoženjem želi j»ročitii solidnega drž. uradnika od 45 let naprej Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« nod »Dober in trezen značaj«. Pianino Hoffmann, s kovinsko konstrukcijo, poln glas, j.Oitfil-noma ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov nri podružnici »Jutra« v Celju. 35630 KLAVIRJI! Svarim prel nakupom navideznega blaza. cenih kla-virjev' Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Biisendorfe' S»einwav Fijr-ster. Hftlzl Stingl original, ki so nesporno najboljšil (Lahka precizna mehanika). Prodaja ilb izključno Ie sod izvedenec in biv učit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3 - Velikanska Ubira vseh glasbil in strun. 193 Več parov golobov čistih pasem proda Stanko Omejec, St. Vid nad Ljubljano. 35J32 Javna dražba 15 pletilnih strojev (Flach-sfcrickmaschinen) so vrši dne 19. oktobra ob 15. url v Polulah štev. 4 pri C» lju. Natančnejše informacije daje Dr. Novačan Anton, odvetnik v Celju, Glavni trg 9, kot upravi, telj kookurzne mase M. Kmžanič. 35449 Javna dražba lepega posestva v Polulah štev. 4 pri Celju se vH» dne 18. oktobra ob 9 url pri okr. sodišču v Celju, 35413 soba štev. 4. 35443 -- AiA INTERNATIONAL ^^psT INTERNATIONAL .najstarejše specialn e tovarne v Ameriki za brzovozne ornnibuse, tovorne šasije, 4 in 6 cilinderske, 1—4 tonske ter traktorje, kateri vlečejo do 500 centov. — Vožnja z International vozili je najrentabilnefša in brez-konfcuirenčna, tudi pri trajnem obratu izredno zanesljiva. Nizki obratni stroški! Interesente vabimo na ogled v zalogi se nahajajočih šasij ter se bodo lahko prepričali na Kou mesta o brezkonkurenčni kvaliteti, izdelavi, jakosti in dolžini okvirjev. Reference lastnikov, kateri že dolgo tet posedujejo taka vozila, na razpolago! Cfciie izvanredno nizke, vrhu tega zelo ugodne plačilne olajšave! — Stalna zaloga rezervnih delov! Glavno zastopstvo: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Kam pa, kam? Dane«, 13. okt. vsi na že-gnanje t D. M. v Polju in Vevče pri Gustlnu Kuharju. Godba in ples. Krvave in mesene klobase, račke, pi-6ke, vino novo, sladko. — Avtobusi vozijo viake Dol ure do Vftvfi. 35329 Gostilna Rožno jezero P od rož nit, toči najceneje in najboljša vina. Se priporoča Zinka Habjan. 35403 Nova portugalka »e toči pri »Tiuku na Gričku«. • 35456 Danes vsi n» domače krvavice in gladek mošt na Glince v gostilno Frigel, cesta 9 št. 30 35499 Halo! Prvovrstno, naravno štajersko Portugalko (mošt) toči postilna Mttller, Bežigrad, Šiška. 353 U Prijatelj kam greš? V gostilno k Majarončku, kjer se toči izvrstna vinska kapljica in dobi dobra jedača. — Sprejemajo se abo-nenti na dobro domačo hrano po zmerni ceni. Za obilen obisk se priporočata Ivan in Frančiška Potočnik 35590 Šivalni stroj zelo dobro ohranjen, snam-ke j-Anker«, po ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutrac. 35287 Damska krojačica Štefka Koipač Tržaška cesta 26 — »Stan in dom« se priporoča cenj. damam. 35560 Modni atelje Dular Ljubljana, Turjaški trg 2 H nadstr.. (skosi dvorišče) naznanja cenj damam, da izdeluje plašče, kostume in druge vsakovrstne obleke po najmodernejših krojih in nizkih cenah Moda dunajska in pariška. 197 Gostilno dobroidočo, kuipim takoj za ceno do Din 200.000.—. Ponudbe s točnim opisom prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Promet I«. 35429 Vino fri Lasann v Mostah na Sdu po 8 in 10 Din. Spe-cijalitete- črni Bordo Opolo bdi Opolo, rdeči Opolo, Višfco, Pečene. Za obilen obisk se priporočam. 35234 Vsi na trgatev grozdja v Dobrunje k »Grešniku«, za padle vojake. JaJtob Gregorin. gostilničar. 35392 Prodaja in popravlja ure z garancijo in po nizki ceni Jakob Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg št. 1 (pri drž. mostu). 34026 Cenjenim damam se priporočam za prvovrstno in trajno onduHra-njft ter striženje v vseh oblikah. Vjekoslav Gjurin. Maribor, Jurčičeva štev. 9. 34993 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj precizneje Franc W51fing urar, Gosposvetska cesta 12 35562 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Fugon Hibšer. Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 212 Špecijalna delavnica in zaloga vseh vrst športnih čevliev ZALOKAR Gosposvetska c. 8 nove !n rabljene vseh vrst ter juto za embalažo im» vedno v zalogi Mirko Mlakar LJubljana, Slomškova ulici 11. IHttfl »CONTINENTAL« najboljši pisalni stroj nad 400.000 t rabi Samoprodaja- IVAN LEGAT, Maribor, Vetrinjska ulica 30 Telef. Bit. 2434. Otomane od 550 do 850 » različnih vzorcih, prvovrsten lasten izdelek. vzorkovana. pli šasta pregrinjala n o to mane a 600. U 750. salon skg garniture, divane mo 1roce. zanesljivo najboljše blago kupite Dri Rudol! Sever tapetniitvo n Marijin trt it 2. 47/1 V malih oglasih je siguren uspeh! Halo! Pozor! Najboljša brezalkoholna pijača je čriqinai SanitaS Dobi se v vseh gostilnah in restavracijah Izdeluje: I. slovenska tovarna mineralnih voda. Slomškova uL 27. Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Peenik, pljučni zavod (Pri-vat-Lungenheilanstalt), Se-eovo, pošta Rogaška Slatina — Prospekt 3 Din. 33971 Dr. G. Piccoli lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in dragih težkočah želodca svo:o preizkušeno želodčno tinkturo. 229 Pisalne stroje najcenejše, dobite direktno pri strokovnjaku Rudolfu Kalle, mehaniku. Maribor, Slovenska ul. 28. Te4. 24— 89. Popravila z garancijo. 35381 Hrvji Šivalni stroj Singer, novejše vrste, za povezniti, v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stroj 777«. 35336 Wolfova lokomobila za 20 ks ceno naprodaj. Je v dobrem stanju in se lahko ogleda do 20. t. m. v obratu. Proda se zaradi povečanja obrata. Kuipim pa enostavni valčni stol, koomplet, tudi za šrotanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35350 Stroj za ažuriranje skoraj nov. ceno na prodaj. Vprašati je v tovarni Josip Kune & Komp., Ljubljanski nasip 40. 35430 2 pletilna stroja Stev. 8/80 in 10/36, dobro ohranjena prodam. Kupec dobi staino delo; na željo se ga tudi nauči plcsti. — Dopise na oglasni oddelek •Jutra« pod šifro »Šiška« 35472 Lokomobila 18 k. s., pripravna za žago »!i mlin, v najboljšem stanju, ugodno naprodaj. Na-«lt»v pove oglasni oddelek »Jutra«. 35476 Šivalni stroj »Singer«. dobro ohranjen za 700 Din naorodaj na Mi-šideri testi 23/IU. 35514 Gospodar., življen ska posvetovalnica Najtežja vprašanja tudi najbolj obupanih rešuje vest-no. zaupno. Preskrbuje tudi razna naročila. Socijalni oddelek »Marstan« Maribor, Koroška c. 10. (Solidni pogoji, priložite znamke.) 353S4 Karkoli želite kupiti ali prodata, oglasite v Agenturni in komisijski trgovini v Ljubljani, Stil-dentoveka ulica 7. 35577 Krizanteme velikane ter v bidermajer-jevem slogu gojene — kot drevesca, za okras verande, na.j si ogledajo ljubitelji cvetlic na Poljanski c. 12. 35583 Dunaj! Želite Ii nakupovati na Dunaju hitro, dobro in poceni, obvestite mene, da Vas spremim. JI. D„ Wien Vn, Seideng-. 27/17. 35633 Pletllni stroj tISO, akoro nov, prodam. — Kopea izučim brezplačno ter aa dam trajno delo Na-•tor pove oglasni oddelek •Jatra«. 35591 Pletllni stroj 10/100. tvrdke Pcpp, popolnoma nov — d sfniKitnre prodam uradno Diski ceni — —jflu vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro 36188 lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj - Slovenija TeL interurb. 32 Pozor! Dober zaslužek. v. „SIDOL" najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh vrst kovin „$IRAX" se oipotreblijava za čiščenje celokupnega jedilnega in kuhinjskega pribora, vsakovrstne posode, ci-naste, lesene, pločevinaste in emajlirane. kopalne kadi, stop-njic itd. 1*378 AZUROL" najbolje tekoče indigo plavilo. Dobivajo se povsod! Pazite na ime in znamko! ]Koč osebnega vpliva Pouk p.tora dopisovala Hiipuotiizem, sugestije, moč volje, sugest. zdravljenje itd. Orig. amenik metode. Garantiran uspeh. Krasna knjiga z zanimivimi prilogami in naivodild. Dim 28. Pošilja: »Veda in znanost«, Celje, Razlagova 8. 11366 Pozor ženini in neveste! 2IMNICE (matraoe). posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane divane. io tapetniške iz-delke nud.- najceneje Rudolf Radovan tanetnik Krekov trg št. 7. Želod vagonske dobave suhe gobe ku pufepo naivišjih cenah V. H. Rohrm nT, Ljubljana, S»- Petra nas ■» 27 12433 Opr. št. 7061/1—1929-20. Razglas. U468 99 EIHHEIEHEElEIElElElEia SeedetsGa in gradbena afcadentija profesor Andonovič, Beograd, Brankova 23, Telefon 16—36 sprejema geodete, geometre (zemljemere, davkar-je), stavbenike (podjetnike) in tehnične risarje Pouk traja dve m eno šolsko leto. Solnima 3300 dinarjev prvi. io 3000 Din drugi semester. Zimsko šolsko leto prične 1 novembra, a letno 1. junija Izpiti prično 21. oktobra. Vpi-sovanje otvorjeno. Pripravljalni in dopolnilni' kurzi otvorjeni. Vsa pojasnila kakor tudi brezplačno uredbo daje Direkcija, Beograd, Brankova ulica 23 — telefon 16—36. 12487 'BBEEHBHlEHHHHBFir Clu! Motu INloje noge Prodajalce za naše švedske . posnemninike' iščemo v vsakem kraju proti dobremu plačilu „Tehiia* družba z o. z Liublina, Mestni trg 25/1 Lahko odreveneie, občutljive noge, pri najmanjši utrujenost' nabrekli gležnji, boleča kurja očesa, so težka zla ki ugonabljajo dražest žene in vzbujajo pom lovanje moža. Boleče noge na pravijo vse telo nervozno tiščoči čeveli pekoča kurja očesa pc vzročajo nevoljr in ootrtost. Priprosto a učinkujoč sredstvo iznebiti se za vse ej nožnih nad og: raztop te za jedilno žlico polno sv. Roka nožne soli v zelo topli kopelji za noge in mehčajte svoje noge 10 minut dolgo v tej prijetno učinkujoči, tksigen »sebujoči kopelji. Radi okrep-čujočega krvno kroženje pospešujoče-ga, antiseptičnega učinka nožne kopelji v soli sv. Roka izginejo rane, poškodbe, pekoče bolečine na en mah, nabrekli gležnji postanejo vitki. Po daljšem mehčanju postanejo kurja očesa tako mehka, da jih lahko odstranite brez noža, britve. Možna sol sv. Roka spravi celo najbolj zanemarjene nt ge zopet v red. Veliki zavoj sv. Roka nožne soli stane Din 16"—. Dobiva se v vseh lekarnah in drogfrijah. Kjer je nimajo v zalo gi, pa io naročite v glavnem sklad'šču Kollar & Oabr č. dro-geriia N»da Sabo ica. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu namerava zgraditi v Mariboru na stavbišču vogala Sodne in Marijine ulice ura-dovo poslopje za mariborsko ekspozituro Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Za pridobitev idejnih načrtov razpisuje urad javen natečaj, katerega se morejo udeležiti vsi strokovnjaki državljani Kraljevine Jugoslavije. Osnutki, ki jih je v smislu razpisanega programa in pogojev izdelati v merilu 1:200, morajo biti vloženi do 30 novembra 1939 ob 13. nri v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, soba št 205. Osnutki, ki ne bi došli pravočasno, nimajo pravice na nagrado in odškodnino in ne pridejo v poštev za oceno. Osnutki naj bodo označeni samo z geslom in se morajo predložiti uradu v zapečateni kuverti z napisom »Natečaj za dobavo idejnih načrtov za zgradbo uradnega poslopja v Mariboru«. Projektanti naj svoje naslove predlože uradu v posebni zapečateni kuverti, na kateri naj bo v levem gornjem kotu zapisano geslo, pod katerim so bili vloženi osnutki. Pravočasno došle osnutke bo presojala ocenjevalna komisija, katere sestava je razvidna v razpisnih pogojih. Za osnutke, ki jih bo ocenjevalna komisija spoznala za najboljše, so določene tri nagrade in sicer: nagrada v znesku Din 20.000.— IH „ „ „ 15.000.— III. „ „ „ 10.000.— Za nadaljni nakup osnutkov, ki ne bi bili nagrajeni, katerih odkup pa priporoča ocenjevalna komisija, se določi Din 10.000.— Za izgotovitev osnutkov potrebne načrte, gradbeni program in razpisne pogoje dobe interesenti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, soba št. 201. odnosno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Mihanovičeva ul. br. 3 za ceno Din 100.—. Vse informacije o gradnji poslopja morejo dobiti projektanti ustmeno pri ravnatelju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Ljubljana, ali pri njegovem namestniku. Pismenih informacij urad ne bo dajal. V Zagrebu, dne 12. oktobra 1929. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROV\NJE DELAVCEV V ZAGREBU. mm Največja izbera — najnižje cene najco vejših dvokoles dirtkalaiih. za ceste turt n damskiih. motorjev, malib dvokole.-otroike. i®račn.i'h io otnofikib vozičkom raznih modelov od najcenejšega do na) frnejšeza, braošivatoH) strojev Centra« Bobbin. Bred nakupom oglejte si zaJogo pj-j cvrdfci Tribuna F. B. L, tovarna dvokoles to otroških voil čkov, LJubljana, Karlovška c. 4. Ceniki franko Pnodate n* obrnikp En gros SpeCijallia En detail trgovina vozičkov in koles Pleskanje koles »DOKO«, ponikljanje novih prečk (sprikljev) ta 250 Din. Ceniki franko. ZEHELROK OTON Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8 Pozor! N kdar mste bm tako zadovoljni, kakor boste, če si nabavite prvovrstne JUGO LUC - PEČI, katere izdetu e in popravila ediuole domača tvrdka J (IGO-LUC, Ljubljana PUHA KJE V A JLICA 3. f (SOL* Zb iti ioTacn«'5Sn naizanesliivejše sredstvo izoiacno zidovia pp,»tl rlagi .. ^dnemu pritisku, za izsušitev vla*nih -23-i'iU ss^ujsrsi w . ... avna '"'oga za lugoslaviio: I^inbljanska komercijalna družba Ljubliana Bieiweisova cesta 18. Zahvala. 12463 Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčno ljubljenega soproga oziroma očeta, brata, svaka, gospoda Lflvoslnva M\m trgovskega zastopnika se vsem naitop !eje zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem, ki so nam stali ob težkih urah ob strani, obsuli njegov grob s cvetjem in vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti Ljubljana, 12. oktobra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Umrla sta moja Jobra rolielja Janez Cerkovnik davčni «ador. v pok. Pepca Cerkovnik ro;. Grčar dne 11. oktobia 19 .9. Pokopljemo ju v ponfdfl;ek, 14. ok'ohra 1°29 ob 16. uri a mestnem pokooališ u na Pobiežju. Mar-bor, 12. oktobra 1929. Cerkovn k hčerka. Umrla je naša dobra ^nita ptrnat roj. tapajne profesorjeva žena dne 11. oktobra. Pokopljemo jo v ponedeljek, 14. t. m. ob 16. uri popoldne na mestnem pokopališču na obrežju. Maribor, 12. oktobra 1929. Zalufoči os'a'i iPlesna sexifa se Je zoce/o. Cpicsaitkcf pCe&aCeif pomnite: •Ka ebrofce OMaciinica »Mirijo," voditi! Največja izbira Najboljše blago Najnižje cene Najda-jši rok odplačevanja! Zahtevajte vzorce! Zahtevajte ooset potnika! H577 Obtacitnica »JUriJa«, BJublfana Mestni trg 17/1. Telefon 28-25. Jzdela em prstne kranjsie klobase! Se priporočam cenjenim odjemalcem Franc Fister izdelovanje prlstnlb kranjskih klobas Ljubljana, Zaloška c. 10. 12388 r/' A-9a. Radi otehnika Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. Najcenejša in najsolidnejša radio-tvrdka StNZACIjA! Trocevni ar arat za priključek na električni tok Din 1900'— Mesečni ščitnik »Vindobona« garantirano ne prepuščajoč, danes nepogrešljiv, Ker so pasovi pri sedenju, športu in plesu nezadostni, zaradi oesai se pokvari obleka io spodnje perilo. »Vindobona« je mehka, se da ptrati in tudi kuhati, je neporuštjiva, samo 30 gramov težka. Mnogo zahvaJjlic! Cena 75 Din. Mesečna preveza •Feminosal«, dolga ieta uporabl#va, higijenično najpopolnejša preveza 125 Dan- Naročite še danes! »AURORA«, sekt. 16. NOV! SAD. ŽelezoJčka 38. Telefon «580 American Heating je najpopolnejša trajno gorela peč sedanjosti. Največji prihranek na kurivu, nepretrgani ogenj skozi celo zimo. Iščemo povsod Zastopstvo: „TEHIA" družba sposobne zastoonike! 109 Liubljana, Mestni trg 25. I €)d&etm& {foslp Zmavee 12.352 /e «Ioom7 svojo odvetniŠKo pisarno v prejšnj Dr. Grossmannovi pisarni v Ljutomeru ■1BIUHIIBHI KfeM za krnit W ?o! Najnovejši vzor J — najboljša kv.liteta! NA3l_ \JTk Heraklit plošče ima v zalogi „MATEBIJAL" dr. z o. as., Liublfana, Unnajska cesta št. 36 Telefon 27-16 Dvokolesa najboljših svetovnih inamk » veliki izbiri, telo počen Vajnovejši modeli otroških vozičkom id preprostega do najfinejšega, ii. —- igračni vozički v zalogi Več znamk Bivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma trka. Ceniki franko. Prodaja na obroke. ** , »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških rozifke? Ljubljana, Kariovjka cesto 4. * f rancoska linija - French Line Cie Gle. Transatlantiaue Za Severno Ameriko n Kanado Ha vre -Newyork samo 5 Yt dni če2 morje V 3uf~o ftm r ko Argentino, Ghile. Urustuav vsa-teden iz ilavre Bordeaui in Ma' siliie: CIE CH4ROFUK> RRFUNIS S' ATLANTIOUF TRANSPORTS MARITIMES. Izvrstna hrana, fz borna postrežb; Vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, Ljubljani Kolodvorska ulica 35. Simmeringer tovarniška <1. d. zn gradnjo strojev in vagonov WIEN, XI., Hauptstr. 38—40 Oddelek: PARNE NAPRAVE »Hanomag« strmoccvni in »Konigsfelder poševnocevni TiNokofiačni kotli Ekonomizerji, kurilne naprave na premikalne rešetke Kurilne naprave za premogovni prah lastnega sistema Parne turbine Parmi stroji za vse svrhe ČEŠKOSLOVAŠKI ZAVOD brnska-kralovska-pole ška tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov BRNO KONIGSFELD Č.S.R. Zastopstvo: Inženirska pisarna Julius Breit-wieser, Zagreb, Frankopanska 8. Op&lograph razm notevalec g varstveno znamko *Globut», kakor tudi potrebščin* dobita *dirtole pri £u«L Sopojo, Cjubtfana, Šelonhisrgcva uflea «C«v. t Teletom 2980 Pazite na varstveno znamko! V ta drugo potvorba/ IMIEDIIO bombaževo, za vse industrije v vseh številkah in vsake vrste ima vedno v z 'logi tvrdka 20? A Romano, Zagreb Boš*ovče*» 15 Tel 5193. Brzojavi: DIANA osestvo z velikim poslopjem, vrtnarija itd. električna razsvetljava io sila. telefon, bogati inventar, na glavna cesti blizu Maribora na prodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 12339 Tvrdka l<347 Josip Pogačnik v 2adovmci izdeluje obleke po angleški in francoski modi ter ima vedno v zalogi češko in angleško blago za lesen in za zimo. Zalivala. ^tfeSuine in kitne pasove najceneje pri A. BESEDNIK Ljubljana Šelenburgova ul. 6. I Prvovrstna glasbila direktno iz TVOR%iCE odo. tvoru, skladišča. VeHJd llustrovani €JEJ«1K dobite zastonj! Zahtevajte ga pH največji razpošiljataici glasbil v Jugoslaviji Meinel & Herold Tovarna glasbil, gramofonov io harmonik PODRUŽNICA MARIBOR št 101 B Violine od 95 Din nav.| T a m b ure » 98 » » Mandoline • 136 » » Trube » 505 » s Gramofoni » 345 » » Ročne harmonike od 85 Din nav Za naše moderno urejeno mizarstvo za gospodarske stroje iščemo zanesljivega, izurjenega mizarskega mojstra z odgovarjajočo večletno prakso. Nastopi lahko čim prei mogoče. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja je poslati na »Osiječko ljevao-nico željeza i tvornico strojeva d. d., ^sijek«. 12410 Sposobne manufakiurste za "oset privatnih strank proti vis kemu fi-sumu n provizij ščemo za takoj. N*sl v v oglasnem oddelKu »Ju ra". 12457 ilrSf fCatnino in &re6rnino kupite najboljše in najcenejše pri stari, priznani tvrdlki H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova uiica 4, poleg frančiškanske cerfove. Največja in najsolidnejša razpoši-Katoica. RazpošiUja v vse kraje tu-in inozemstva. Zahtevajte fcrezp/octtf ceni G H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokolirana tovarna ur v Švic', znamk IKO. OMIKO, AXO China srebrno jedilno orodje s 50-vetsno pismeno tovarniško garancijo. Likvidacije 2354 poravnave urejuie najsolidneje strokovnjak Obrnite se na poštni predal 293 OBLEKE o rM U3 domačega izdelka za moške in dečke priporoča cenj. odjemalcem po najmižjih cenah IVAN SAX, konfekcijska trgovina, Ljubljana, Mestni trg št. 14. u Kupim stalno kostanjev taninski les smrekove skorje oele in diroMjeaie, rabljene sode od stroj, in jedil, olja,^ po naijugodmeišili cenah, takoošnje plačilo. Franc Oset, Sv. Peter v Sav. doL 12.463 Vsem. ki ste spremili našega nepozabnega očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda {Kajenje fe str up t Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodujočega kajenja z našimi „fcX" etabletami. Tekom 14 dni preneha kaditi tudi najstrašnejši kad lec, če je uporabljal „EX" tab-ete trikrat na dan. So absolutno ne kodljive. 1 omot 30 Din in poštnina. Popolna kura omotov 14 Dih franco. Razp šiljamo po povzetju. 11454 Aurora" sekt. 16. Novi Sad, Željeznička »8. Frane rn-a posestnika in lesnega trgovca v Hrašah ori Smledniku na nejgovi zadnji poti, vsem, ki ste poklonili krasne vence in cvetje na njegov grob. vsem — za vse dokaze ustmenega in pismenega iskrenega sočutja — prisrčna hvala! Prisrčni Bog plačaj preč. duhovščini, hranilnici in posojilnici, prosvetnemu društvu in pevskemu zboru za ginljive žalostinke. Ohranimo blagega pokojnika, ki ga je bila sama dobrota, v hvaležnem spominu! Hraše pri Smledniku. 12. oktobra 1929. Franc Štirn. trgovec. Št Janž, sin: Franlca por. Ziherl, hči: Mihael Štirn. mesar. Kranjska gora, brat: Amalija roj. Reoovž. sinaha: Franc Ziherl. pos., Vodice nad Uubljano, Ivan Prijatelj, trgovec. Št. Jani, zeta; Simona. Marinka, Marko. Franc, vnuki. lOGAN Ihana 234 (S) saRovrstno pohištvo Ma opremo stanovanj in pisarn S t? d)H*tai&&a cesta 17 | ■■■■■■■■■■■■■MK&ma Hcre&pondentinjo samostalno, z daljšo prakso, zmožno slovenskega in nemškega jezika, ter stenografije in strojepisja 'šče-mo za svetovno rvrdfco v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo dosedan jega službovanja v slovenskem in nemškem dopisu je poslati na oglasa; oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 550«. 1242 krepi ln zdravi ŽELODEC LOVRO SEBEIVHC Ljubljana VII. Kupujte pri tvrdkafi ki inserirajo v našem listu! Zahvala. Povodom nenadne in bridke izgube našega nepozabnega, nam vsem skupnega in ljubljenega očeta, gospoda Josipa so nas ganili in tolažili številni izrazi iskrenega sočutja. Zahvaljujemo se z isto iskrenostjo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, ki so se dejanski ali v duhu doslovili od nepozabnega ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo še gosp. okr. zdrav niku dr Brašarju. gosp. učitelju Ivanu Ferku za ganlji vi pos'ovil>ni nagovor, pevskemu društvu ladran ter njegovemu požrtvovalnemu predsedniku g. Lahu za žalostinke, našemu čast gosp. profesorju - župniku in gosp. Cotiču, bivšemu direktorju Edinosti iz Ljubljane. Stanko Terčelj ln vsa žaluioča rodbina. » LETI NA ODPLAČILO BREZ OBRRNTI 3 cevmi aparat Mozart-Neutro sprejema evropske postaje na slušalke, kakor tndi na zvodnik. Obenem z instalacijskim materijalom stane samo Din 2745.—. Na plačilo Din 150.—. Doplačilo 195, ostanek Din 2400.— Mesečin po Din 120.— (20 obrokov). Sti-icevni aparat Scbubert-fcleiitrodyne. Sprejema evropske postaje na s&ušalke kakor tudi na zvodnik, a se razlikuje od aparata na tri cevi po veliki jakosti in čistoči. Cena celokupni oprem, zajedno z instalacijskim materija'om Din 3538.— Nap-lačilo Din 250.—. Doplačilo Din 288.—. Ostanek od 3000 Din. mesečno po 150 Din v 20 obrokih Naročilo ima samo tedaj veljavnost, t. j. da ga sprejmemo ako naroč-nik pošlje z naročilom prej omenjeno naplačilo preko poštnega čekovnega urada, Beograd štev. 54.062, s pošt-■niHBBHHI no nakaznico ali v denarnem pismu. Brzojavna naročila imajo prednost. — Za aparate se izdaje dolgoletna garancija. NB: Ne pozabite, da. se gotovo oeta Jugoslavija poslužuje prvovrstnih aparatov, kupljenih pri Radio-Blažek. Zato nikar ničesar drugega kupiti! — Prvo bi največje specijalno podjetje za Radio: Inž. GJURO BLAŽEK, BEOGRAD, Jakšlčeva nlica II, telefon 41—85. 12297 Naznanila preselitve! Slavnemu občinstvu in p. t. odjemalcem naznanjam, da sem preselil svojo delavnico in pekarno z Rimske ceste 5 na Rimsko cesto 6 oziroma Gradišče 17. Novo pekarno otvorim v ponedeljek 14. t. m. Zahvaljujem se vsem za dosedanjo naklonjenost in upam, da mi boste ohranili tudi v bodoče. 12458 Se priporočam KAROL VIDMAR, pekovski mojster. autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in m,line izdeluje in dobavlja Vocne G. F. SCHNEiTER, Skofja Loka lllf podjetje za zgradbo vodnih turbin Konkurenčne cene. Zahtevajte ponudbe. Prvovrstne reference 53 Cet p omet d c dnna dstran< vso n-ečtstost m^zoljt spušča ie pege "dfčico nosu o drug< Na za btevo smo razposlali okol' J(i uo( pc skušnjib duščk -ef oa 'emnju 'egt orr leli mnogo pnznamc 10 aad /0 OfH naro iil Se verujte rkortitn impak eahit vajtt orezplačn< poskusn* puščico d? ie prepr iate P»šit<-m« Vair to brez 3'ačno ike nam pošljete ta' ušč:ce dobite po ^en id OIp is._ % /sak- Vtljš' strokovn 'rgovioi « pošte aošlie: n2.a Apoteka BI .! IM Snhotica 3. Sietoinoznana znamka Gum ©ipped Prvorazredna kvaliteta gume ?n platna jamči za največje število kilometrov za vsak vložen dinar. Generalno zastopstvo: Ivo Noiakoiie, Zagreb, Žerjaviceva nI. 12. 202 Za Ljubljansko oblast: Posimm1<»valeč dražba z o. z. Ljubljana, Dalmatinova 11, Telefon 29_29. .n upaita^jf iar je največja nesreča za staro to mla<1o - V a urab ia."tavimo izpa >anjr u » f <1 n o. o zavod Zagreb, Jurišičeva 8 takoi hr»tpiiin* ilastrirac- prospekte! OGLAŠUJTE V „JUTRU"! Osebno mikavnost uniči dami rast brade in (nezaželj&nih dlačic. — i »CITOKUR. odpravi pri enkratni uporabi takoj vse nadležne dlačice s koreninami vred. Ne draži kože in ie priporočana od zdravnikov; mnogo zahvalnih priznanj. Uspeh zajamčen, sicer se denar vrne. Cena Dia 14, 3 steklenice 45 Dia. Dr. Nikol. Kemeny, Košice. poštni ore-i?! 12'M7. ČSR. Kreditni zavod za trgovino in industri o IJI BLIAMA Prešernova a«ica štev 50 Iv lastnem pokopu) Oltrestovauja vlog. nakup m prodaja vsako »rsuiih vrrduuMDih papirji-v den, t0 va|M, borziiH naročila predujmi iD krediti »«ak» rr-ile e.i. men k ter naka nla » tu io ino/t>m«tto depo^iu- itd itd itd Br»ojH»ke Kredit Ljubljana _ Tete»o» it 21(4» 2457 2548 loterurban 271« 37 L ihihn V žrebanju IV. razreda državne razredne loterije dne 7. oktobra 1ti29 ie zadela glavni dob tek Otn 80.000 - št. 21.378, ki Je biia zopet ena 4-t*nka in od dob t*»__ Din 60 000 -r„'f,f. C In 8.000 pa polo*>£ e orod. ne iz moje kolekture Zanesljve te- poštene potnike za prodajo dri. s^efck sprejme za vse vefije kraje Anton Golež Maribor, Aleksandrova c- 42 priporočil ®a daljše trajanje olja tn wai varovanje motorja. Motor ne sme nikoli delati na mestu s 1. polno moč]o. Izogibajte se daljšega praz- _ . nesa teka. t£.r?craMs3sam\v3 2 Razpllnjač je treba vedno pravilno naravnati; Izogibajte se preobilne zmesi. BMtvmn.^v.--anmmaigan.--rnr Vsakovistne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarise, od eraalne knjižice, bloke, zvezke i. t d. nudim po skrajno og' dnih cenah I na 0EBEL0---HH ORfiMfi Hnt«n Janeiič LJUBIJHnH Florjsnska nI 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knji p o Slepih vžigov ne sme biti! Vžlgalna na-* prava mora biti v redu. ________ . ."SvvvfNaSSia*Vr-i& t&iuusBiuasts* /j^ Ob mrzlem vremenu Imejte hladilnih pokrit, da ne bo hlajenje premočno. »«M»S»!!VlRiK!-.-.-5 ».it aaBaaggt »a i; Mlad potnik C Pazite vedno na pravilno višino olja In ta večkrat dolivajte/ m.'. • v-:-.. •••■••■•• •'■•• r i^vtrar.arriafiTr^iriiiir- -i hii-ivttti—•.•jviTiTivir,r-i ■ — • •rjvl"Tv vnir.Ti-frTrrarm« • Vsako olje nikakor nI primerno za potrebe Vašega motorja. Da si zagotovite pravilno mahanje, uporabljajte za mazanje Vašega motornega vozila ono vrsto GargoyIe Mobitoil-a, ki je navedena v priporočilnem kazala. Po kakovosti prvo olje na svetu ali nastavlienec špecerijske stroke. ki ima veselje in sposobnost za potnika, dobi takoj službo. Kratke ponudbe v slov.-hrv. in nemškem jeziku, lastnoročno pisano, ter življenski popis in prepis spričeval ter sliko je vposlati na upravo lista pod »F. K. L. 1929« v Maribor . 12435 12.425 Tacnnm Oil €ompany D. D. LOKI) MO BILE ASSMANN I STOK DER CANNSTATT JARMENIKI GEBR. LINCK 0BERKIRCH MuTORJI olin Diese MAG ZAGREB. 5tAŠ5K3A Bms-azsaaaBBBBaBaaBaai i i B H S Soremei S i Ne delajte si nepotrebnih stroškov pri nakupu jesenskega in zimskega blaga, pohitite v Radovljico «tt tia (Sled Q (VinGo Savni fc-u Tam bodete ravne tako postreženi kakor v Kranju in Ljubljani, toraj ne zamudite prilike ogledati si bogato zalogo modernih vzorcev. — Cene zajamčeno nizke kakor v vsaki največji trgovini! 1^.443 In ooplačan ie Vaš trudi Le en sam ooset! BBBBBB j PODRUŽNICA JUHO MEINL »•»■"P™" I PANONSKA ULICA ŠTEV. 3, ♦ | vljudno vabi vse svoje cenjene odje- | malce, njih rodbine, prijatelje in znance ! £ pofeu&itemu (euhattju Qav@p i: ♦ ki se bo vršilo 0 tore/e, dne 15. cHtobra (ves dan) — Vsak gost dobro doše! = z 1246 Primarii 12.462 dr. Fr. Oerganc zopet redno ordinira od 11.—l Lmbliana, Komenskega nI.4 Mlavirjt! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Ugla ševanie in popravila za konservativni, Glasbeno I matico in dru^e in*titut< izgotavlja moja tvnka | Grem tudi na deželo. Točna postrežba, zmerne cene, tudi na obroke, zdelovalec klavirjev |ft. Warbinek. Ljubljana, Gregorčičeva i>. Maipopoinejšt Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje lei za vsak dotn Preden si nabavite stroj, oglejte si to zrednosl pr tvrdki Lutf. Baraga, uuoHtru Šelenburgova ulica 6 I. !r«8l8t«!i jouk I5-Htn ooranclji Telefon št. 980. a soboshkanje io p eskanje = v Slov. Bistrici == naznan.ata da sta se preselila v lastno hišo v Šo'sko ul, v Slov, Bistrici Priporočata se občinstvu a vsa v njih troko spadajoča dela, kater - izvršu.eta po na nižii etni. A ko in Kruder Najpopoliicj^. m najcenejši aparat za množenje, poslednji uspeh nemške industrije, tultor Co., Beograd. Obiličev venac br. Telef. 33-01. 201a IK moderni toaleti Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši v opremi « šivan „Adler" za dom obrt in industrijo le pr' lOS. PETELINC Uualana )0iag Prsi trnov« |« spomenika ob »odi 'ouk «uen!a brezpMo« Večletna garancija Zahtevajte ponudbe spadalo v prvi vrsti moderni 5evIJ5 Pred nakupom čevljem zahtevajte takoj ve lito ttu-stro vatli ceroik brez vsakih stroškov od veletrgovine Stermeoto. Tamkaj bosi« oašl' med drugimi sledeče čevtje: Ševre« Din 115, boks 159. ševro 189. moderno barvast t 225, 235, haik kombinirane 276, 284. snežnt čevlje 114, galoše 93, domače čevlje 26. 49 Ogromna izbira vseh vrst čevljev, oajboljšt kakovosti in nizkih ce-n Neodsovarjajoč» se zamenja aE vrne denar Cez Dim 500.-poštnine prosto pošilja nit blaga Veletrgovina in industrija čevljev R. STERMECKI, CELJE št 20. Slovenija. 181-a f S 5-29 12436 Dražbeni oklic. V konkurznem postopanju o imovini D n rjava & Co., Maribor, »e vrši dne 21. oktobra 1929 in prihodnje dneve z začetkom vsakokrat ib 9. uri v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 24, prodaja: a) različnega manufaklurnega blaga, in sicer: platno, šifon, pana-ma, cetir, klot, plavina, oksford, koton itd. b) različnih šivalnih strojev na električni in navadni pogon, motorjev, transmisij itd. Skupna cenilna vrednost blaga znaša Din 213.443.20 Skupna oenilna vrednost 6trojev > 157.265___ Blago in stroji se lahko prodajo en bloc ali pa po posameznih postavkah, kakor so razvidne iz cenilnega zapisnika. Izklicna cena je cenilna vrednost posameznih postavk. Pod izklicno ceno se ne prodaja. Zdražitelji morajo položiti izkupilo za zdraženo blago takoj v roke upravitelja konkurzne mase. Posamezne vrste blaga in strojev ter cenilna vrednost (izklicna cena) so razvidne iz cenilnega zapisnika, ki se lahko vpogleda pri konkurznem upravitelju, ali pa pri okrajnem sodišču v Mariboru, s^ba št. 66. DR. OTON BLANKE, odvetnik v Mariboru, __kot konlcurzni upravitelj. SLUGA! iščemo čvrstega in zanesljivega slugo za pisarno in skladišče v Ljubi an>. — Ponudbe lastn* ročno pisane poslati na oglasni oddelek ,Jutia" pod »Marljiv takoj". 12426 RADIO na odplačilo! 3 ELEKTRONSKI APARAT, sprejema vso Evropo v zvočniku z najfinejšimi elektronkami IFil-Iiips ali Bartum), 1 akumulator Varta 8 Airap., 1 anodma baterija 90 voltov, kompleten antenski ia zemeljski materijal in 1 posebno fin zvočnik s krasno svileno sliko pri naplačihi Din 300.—, še 12 obrokov po Din 1S0.— mesečno, pri točnem odplačevanju brez obresti a® drugih stroškov. 4 ELEKTRONSKI APARAT Z 4, vse prkUrtmA kakor zgoraj pri neplačilu Din 300.— še 12 mesečnih obrokov po Din 225.—. Za dobro delovanje jamčim. V zalogi vse vrste radio-aparatov po najnižjih dnevnih cenah, aparati za priključitev na omrežje brez baterij, velikanska zaloga sestavnih delov. veliki aparati za restavracije in kino-pod-jetja, ki nadomestujejo največjo godbo in kjer se lahko poleg radia uporabljajo tudi gramofonske plošče. RADIO FRANC RAR Ljubljana, Mestni trg 5, tel. 2407 Za Miklavža in Božič naročite že sedaj, postavim Vam pa aparat na željo tudi pozneje. Vsestransko trgovsko naooražen uradnik sedaj disponent v še neodpovedani službi v večjem mlinskem podjetju v Bački, vešč knjigovodja, perfekten bilancist, samostojen korespondent v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku, rutini POUR LES MUSCLES Iz na) dragocenejšega biološkega olja za hranit«* In krepitev obraza ter za popolno odstranjevanje gub ia namrež»ne kože Din 74 LAIT DE BEAUTB «1RIS» za odpravljanje gub — Nateže mišice ter je najboljše sredstvo za popolno čiščenje obraza Din 85. EMULZIJE ZA POLEPŠA VANJE OBRAZA. - Mnogo iskana in neprecenljiva biološka sredstva (a fcišče nje obraza Nenan0 priporočena ker od-pravlja vso nesnago in pomladi obraz Emulzija o indatek 7P Dia CENTIFOLIA, kozmetiSki zavod, Zagreb, JuriSIčeva 8. Zahtevajte brezplačne ilustrovant, cenike! ^mntjk^ tjfUBjcjfatais. APOTEKA SEME LIC DUBROVNIK ». V tež|ih slnčafih bolezni ne sinemo opustiti, temveč takoj klicati zdravnika. Ce kdo oboli in se ne počuti dobro in dobi vročino, naj vzame, dokler zdravnik ne dospe, takoj nekoliko žličic zdravilne špecijalitete: Figol-eliksira. Figol čisti želodec in črevo ter pospešuje delovanje notranjih organov kot ledvic, jeter itd. Figol se dobiva v vseh lekarnah, a proizvaja ga in pošilja po poštnem povzetju lekarna dr. Semelič, Dubrovnik 2. Cena 3 steklenicam 105 Din, 8 steklenicam 245 Din, 1 poskusni steklenici 4o Din. Zahtevajte na ogled prospekte in mnogoštevilne zahvalnice in priznanja o Figolu! [proda hitro tekoč polnojarmenik, 55 cm premera, tej stabilni parni stroj ca 40 HP in k temu pripadajoč parni kotel, zaradi povečanja obrata, — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12367 imeniten po l$gCeduf hva-ie%en * nolnji in poceni pti natiavi ta &%a&ni plašč iz ratine tkanine z modernim, visoko fasijoniranim krznenim ovratnikom dovršenega šLka, okrašen z drobnimi robci, podložen do bokov s svilenim brokatom in vatelino. V vseh modnih barvah, n. pr. beige, kavnato rjavo, rdečkasto rjavo, ko6tanjasto, kapuci-nasto Din 52CT-. Po želji izdelava tudi po meri tekom 24 ur, za isto ceno. Krasen katalog, obsegajoč 120 strani in polo s kroji, dobite na zahtevo takoj in brezplačno. Za poslano blago po pošti polna garancija: zamenjamo ali vrnemo denar. TSofei bedi lepi a, ixdaf mani, itti ali pimi trgovski in izvozni tvrdki l MILKO SENČAR VELETRGOvEC MARIJA SLA ČAR roj. KART1N POROČENA 12.411 MARIBOR, PTUJ, 22. OKTOBRA 1929 GOSPODINJE! rfl^ffe B A priznano V 3 ^ najboljši dvojno koncentrirani paradižnikov ebstrakt Dobi se v vseh trgovinah l Zahtevajte pri nakupu paradižnikovega ekstrakta izrecno znamko / 220 CEMfi brezplačno In Iraakol BRZINA IN UDOBNOST Petletno jamstvo! A. KIFFMANN Maribor 136/a specljallat sama boljših m etikete, graverstvol sitarssvetek; LJUBLJANA Družba »Ilirija« Dunajska cesta 46 TrboreiskI premog Šlezijski premog KOKS za industrijo in feotaCe KOKS ca eentr I ne knrtave OGL. JE DRVA nai bo if Se kvalitete Telefon Stev. 283*0 Preizkusite Chrysler 65 ia videli bodete razliko ROADSTER Brzina... kjer oa slabih cestah drugi ne zmorejo— kjer se na strmine drugi ne upajo — Chrysler 65 Roadster obvladuje ta pota z mehko in tiho brzino — Silber dom visoki vrtinčasti tok 6 cilinderskega motorja zmore z čudovito močjo in presenetljivo akceleracijo — kar povzroča ročičasta gred na 7 ležajih _- sunki so znižani na minimum vsled dolgih peres, v gumiju montiranih in hidrauličnih amortizerjev — notranje ekspanzijske hidravlične zavore — samoizenačujoče se — dovoljujejo ▼isoko brzino in dajo veliko varnost. Vožnja je posvem varna io brez napota vsled enostavne kontrole vseh naprav. 65 Roadster Chrysler neverjtno nizke cene in z vsemi lastnostmi, ki so ga napravile znamenitim. Že vsled komforta vam je vsaka vožnja velik užitek. Moderne linije in barve-udoben in prostoren sedež za gosta. Idealen voz za 2 osebi, a tudi dovolj prostora za 4 osebe. Preizkusite Chrysler 65 Roadster in spoznali bodete njegove lastnosti. GENERALNO ZASTOPSTVO ZA KRALJEV I NU S. H. S- W. H. SMYTH, POD-RUŽNICA, SUDNIČKA 4, ZAGREB; STEV AN ADLER, VRŠAC; ING. ALBERT SZILARD, SOMBOR; AUTOSTROJ, OSIJEK; AMERICAN MOTORS LTD, LJUBLJANA; AMERICAN IMPORT CO., MARIBOR; „DRINA" D. D. SARAJEVO. Chrysltr Motors Dttroit Micbigan