£tSBK UtO IHI. Stev. Z95 U Liublicni u peten 27 tambrn 1929. Ceno Din r- SLOVENSKI Izhaja T»ak dan popoldne, izvzemši ledelje io praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovora. In eratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300-— Din. — Rokopisi se** ae vračajo. — Naie telefonske številke se: 3122, 3123. 3124, 8125 in 3126. Podrobnosti o postanku zagrebške teroristične organizacije Vsa akcija je bila pripravljena in organizirana iz inozemstva, odkoder so zarotniki dobivali tudi finančna sredstva - Po zgledu makedonstvujuščih so organizirali atentatorske četvorke Kdo je v ozadju vse akcije Beograd, 27. decemibra- Poročila, ki so jih o-ojavili listi o aieri z bombami (Glej današnje »Jutro«!), so izzvala veliko zanimanje v vsej javnosti. Beograjsko »Vreme« objavlja o tej aferi še naslcdne podrobnosti: Zagrebška policija je odkrila dose-daj tri ali štiri atentatorske četvorke, ki so bile formirane po zgledu sličnih trojk in petork makedonstvujuščih. Vsaka od teh četvork je imela posebno ime, po katerem so se spoznavale. Tako se je ena izmed njih imenovala »■Sljeme«. Za teroristične četvorke so iskali običajno mlade ljudi. Kader teroristov in atentatorjev so našH v poulični dr-hali, ki jo je vodil advokatski pripravnik Cvetko Hadžija in ki je sodelovala pri vseh izgredih ter političnih zločinih v Zagrebu. Ena izmed teh četvork, v kateri so bili trgovski potnik Martin Franeković, trgovski pomočnik Ljubomir Kremzir, mesarski pomočnik Pavel Marjetic in Filip Paver, je imela nalogo, ubiti komandanta savske divizijske oblasti generala Vojislava Tomića. Ti ljudje so pogosto hodih okoli poslopja komande mesta ter štaba savske divizijske oblasti in spremljali na skrivaj generale pri njihovih pohodih po ulicah, niso pa našh primerne prilike, da bi svoj z.lo-čin izvršili neovirano. Atentata na kapetana Kaladina Pred mesecem je bil težko ranjen v Istrski uilci konjeniški kapetan Kale-din, poveljnik konjeniškega eskadrona. Napaden je bil nenadoma od skupine mladih ljudi, ki jih nI poznal in ki so oddali nanj več revolverskih strelov. V prvem hipu se je mislilo, da je atentat delo komunistov, z odkritjem teroristične organizacije pa so ugotovili, da je bil tudi ta zločin delo zarotnikov, zbranih okoli Cvetka Hadžije, Jelaši-ća in dr. Mačka. Atentat na kapitana KaJedina so izvršili Hvar Stjepan Matković, Filip Paver, Pavel Margetić, Vitomir Kremzir, trgovski pomočnik Ivan Ban in mesar Ivan Štrtak, . bivši predsednik omladinske organizacije HSS v Ku-stošiji. Ti so čakali v zasedi na generala Belimarkoviča, ker ga pa niso mogli izslediti, so sklenili, da ubijejo prvega oficirja, ki ga srečajo, in prično tako svojo serijo atentatov. Skupina s peklenskimi stroji Poleg teroristične skupine, ki bi imela pomoriti vplivnejše osebnosti, je obstojala tudi druga skupina za atentate s peklenskimi stroji. V tej skupini je bil glavni član in vodja Ivan Ber-nardič, ki je za svoje delo prejemal navodila od Jelašica in Cvetka Hadžije. Ta skupina je izvršila meseca junija neuspeli atentat na OSE na glavni zagrebški progi pri Veliki Gorici. Položili so na progo peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral. Izvršili so tudi atentat na orožniško vojašnico in pripravili za 17. december atentate s peklenskimi stroji na vlak s poklonitvenimi depu-tacijami, na udeležnike slovesne službe božje v zagrebški katedrali ter v hotelu »Esplanade«. Propaganda proti naši državi t inozemstvu Ko je v Zagrebu nastala afera s Hrvatsko seljačko zadružno banko, sta pobegnila preko meje Košutič in Kr-njevič, člana bivšega vodstva razpu-ščene HSS, ki sta bila v prvi vrsti kompromitirana z nečednimi posli v omenjeni banki. Njima se ie pridružil novinar Cihlar, bivši urednik nekdanjega dnevnika »Hrvata«. Z Dunaja je Cihlar potoval v Budimpešto Trst in Rim ter organiziraj novinarsko kampanjo proti naši državi, ki sta jo zlasti rada prevzela italijanski tisk in del madžarskega tiska. Glavni vodja in pomočnik Cihlara v pripravljanju te kampanje proti Jugoslaviji je bil italijanski novinarski ataše na Dunaju Italo Zingarelli. Potom »jega je CihTaru uspelo stopiti v zvezo z listoma »Popolo di Trieste« v Trstu in »Littoro Adriaitico« v Zadru. Nadađje je našel pomočnike v listu »Magyar Orszagu« ter sofijski »Makedoniji« Zingarelli, ki je delal s skupino zarotnikov proti naši državi z Dunaja, je odpotoval pred nekaj dnevi v Sofijo, da poleg drugega pripravi tudi otvoritev nove kampanje proti nam s pomočjo gotovih bolgarskih listov, ki podpirajo komite Vanče Mihajlova. Zveze iz Italije in Madžarske Po povratku dr. Pavelica meseca aprila na Dunaj iz Sofije, kjer je Vanči Mihajlovu in drugim voditeljem makedonstvujuščih obljubljal, da bo delal ilegalno in s terorjem proti naši državi, se je pričelo formiranje aten-tatorskih skupin. Navodila, ki jih je prejel od bolgarskega komiteja, je Pa-velič potom PerČeca poslal na Reko, od tu pa so bila pošiijana po njegovih zanesljivih ljudeh preko Sušaka v Zagreb Jelašiču, Hadžiji in dr. Mačku. Preko Reke so bili poslani prvi revolverji, s katerimi so se oborožili člani atentatorskih četvork. Druga zveza je vodila iz Madžarske preko sela Kloštarja v srezu Gjurgjevcu. S pomočjo teh zvez se je poleg orožja in navodil pošiljal t«udi denar iz inozemstva za izvrševanje teroristične akcije. »Reunija« Vsi ti razorni elementi, ki so stopili v tujo službo za delo proti svojemu narodu in svoji državi, so bili večinoma zbrani v društvu »Reunija«, v katerem so bili najbolj zagrizeni frankovci in vsi, ki so žalovali po habsburški Avstriji, ter nekateri skrajni levičarski elementi iz bivše HSS. Predsednik »Reuniie* je *bil Cvetko Hadžija. To društvo je bilo v pričet-ku prijavljeno pod drugimi nameni, ker pa policija ni odobrila pravil, se je pretvorilo v ilegalno. V družbi teh ljudi so pogosto Viktefla Jakoba Jelašića in Vinka Begiča. Razvnemali so mržnjo med omladinci proti režimu in državi. Poskušali so rovariti tudi v vrstah Hrvatskega Sokola, toda večina te sokolske organizacije je bila lojalna in za državo, tako, da so teroristi grozili s smrtjo tudi dr. Hofferju, voditelju Hrvatskega Sokola, ki se je udeležil poklonitvene manifestacije 17. t. in. v Beogradu. Poizkus samomora Viiik a Begića V teroristični organizaciji je igral vidno vlogo bivši avstro-ogrski podpolkovnik Vilko Begič, znan še od prej po svojem delu proti naši državi. Ko so ga prijeli ter zaprli in ko je videl, da vsled oči vidnih dokazov ne more zanikati svoje udeležbe, ie vse priznal. Odkril je dejstva o finansiranju teroristične organizacije, nabavi revolverjev in izdelavi peklenskih strojev. Ker je čutil vso težo svoje krivde, je pri zasliševanju skušal izvršiti samomor z žepnim nožem, vendar pa se je le neznatno poškodoval. Kako je bol aretiran dr Maček« >Po'l-?tiika«, -ki objavlja prav tako (razne poidTobnoisti o odbitja terorist:čne oTgaTiizaofre, poroča o aretaciji dr. Vladika Mačika nasTedinje: Ko so bffli sjfccraij že vsi arfadiaici v zatporu iin ž rrjami itudi JelašV'č ni?n Begič, je potfoja sktemćla, da aretira tudd dir. Mačka, ker so arefaTasrbci trdili, da so od njega pređamaS demair m da je vedet, za kaj ta denar dajal. Dr. Maček, na katerega je policaja pazila po poostrenih odredbah, Je bil takoj po aretaciji Cvetka Had^'Je pozvan na policijo preteMo soboto ob 10. dopoldne. Ko ga je po£c$siri uradnik vprašal, ali •je dal denar za iterciri stično organizacijo, je to naikategoričineje zairkal. Ko so mu r^ečftali izpovedii posameznih arefciramcev, je izdavil, da vanje ne veruje in da niso točne. Nekaterih oseb. kri so ga obre/meTi-jevaJe. niti ni botel poznati. Policijftki urad-n-ik te pred dvema pričama poklicali »pred dir. • Mačka vpicfronenega avtstr:\i?'kega podpolkovnika Vi-rka Begiča, ki je na vprašanje rx**c#sfcega uradnika ponovil pred dr. Mačkom, da mu & on dajal d-emar. Dr. Maček (je nato (protestiral trdeč, da je bil Begič prisiljeni tako govoriti, naikar je policijski uradnik ponovno pozval Begjča, naj pc?ani, ter se Vas toplo spominjam. — Dr. Stjepan Srkulj, načelnik mesta Zagreba.< Avtorski zakon uveljavljen Beograd^ 27. decembra. Današnje »Službene novinec objavljajo zakon o zaščiti avtorskega prava. Zakon stopi z današnjim dnem v veljavo. Nadalje objavljajo »S. N.c pravilnik o izvrševanju invalidskega zakona. Profesorska Imenovanja it. premestitve Beograd, 27- decembra. Današnje službene novinec objavljajo ukaz, s katerim se premeščajo med drugimi: profesor II. realne gimnazije v Ljubljani dr. Pavel Breznik na I. moško gimnazijo v Beogradu, profesor realne gimnazije v Novem mestu Anton So-vre na I. realno gimnazijo v Ljubljani, profesor gimnazije na Sušaku Ljuba Červac na IL realno gimnazijo v Ljubljani in profesor realke na Sušaku Ernest Sernec na realko v Ljubljani. NoTma-ni promet na železnicah Beograd, 27. decembra. Prometno ministrstvo objavlja, da so vse proge očiščene in po vsej državi vpostavljen normami promet Tegobe zime Solun, 27. ecembra. V Trakiji in Makedoniji divja že tri dni strašno neurje. Snežni meteži menjavajo z nalivi. Trakiia in Makedonija sta docela izolirani. Vse prometne zveze so prekinjene. Posameznim krajem grozi lakota, če ne bo uspelo se pravočasno organizirati dovoz živil. Reka Strumica je prestopila bregove in poplavila vso okolico. Znižan je davkov v Franciji Pariz, 27. decembra. Komisija finančnega odbora francoske zbornice je sestavila zakonski Dačrt o znižanju davkov. Načrt bo predložen zbornici v odobritev še pred koncem tega meseca, tako da bo znižanje stopilo v veljavo že s 1. januarjem. Brezpose5noHeimwehru* po izključitvi ministra Schumvja, je zavzela zelo velik obseg ter vse kaže, da bo prišlo v kratkem do po, .ga. razkola v tej dnesničarski bojni orgu.,.Heimwehru-* tisti hip, ko je spoznal, da ima namen, voditi nezakonito borbo tudi proti sedanji vladi. Posebno ostro je nastopil proti poizkusom nekaterih voditeljev »Heimwehra« voditi zunanjo politiko, zaradi česar se je tem tako zameril, da so iz-poslovali njegovo izključitev. Po izključitvi iz »Heirnwehra< je pričel minister Schumy takoj z organiziranjem »Bauermvehra*, ki je ustanovil svoje prve organizacije že na južnem štajerskem ter bo razširila delovanje v kratkem tuli na vse ostale zvezne dežele. Proglas, ki so ga izdali ustanovitelji tc organizacije, kaic, da zasleduje nova organizacija povsem druge cilje kot 11 leim-vvehr«. ker zavrača misel na diktaturo, tu -disi že levičarsko ali desničarsko in uj ■ tavlja, da kmetsko prebivalstvo s skrbio zasleduje pota, ki jih je ubralo vrhovno vodstvo *Heimweh.ra*. iBauem\vehr< bo šla roko v roki z legalno vlado in poski-bela z vsemi sredstvi za to, da se bodo izjalovili vsi naklepi proti novi ustavi ter demokratični republiki. Razen tega je ustanovila krščansko- m -cialistična stranka tudi svoje lastne bolna organizacije po imenu ■ Freiheitsbund-. ki bo delal sporazumno z -»Bauermvehrom«. Francoski parlament o evropski uniji Herriat o potrebi ustanovitve evropske unije — Debata o Joun- oovem načrtu Pariz, 27. decembra. Zbornica je vče-iraj nadaljevala debato o proračuinu zn-nainijegia ministrstva. Poslanec Herrlot •ie .poudarjal med drugim, da je treba iplemeniti načrt evropske federacije kmalu uresničiti 11 a podlagi enakosti In •svobode, pri čcimer naj bodo inatim ma-irodom priznane iste pravice kakor ve-iltikim. Zunanja minister Briamd je pripomnil, da je >ideja evropske unije na-Gprotaa misfi o ustanovitvi carimske 2^-eze. Herriojt ie iizra^il mnenje, da je Szveidiba tega načrta neobhodno potrebna, oe noče Bvsopa spttčo moči Aimeriike postajti njena 'kolonija. V ositalem so tudi strokovnjaki Youngovega naorta večkrat tpoudarjali r^rebo evropske unije. Govcnrjik je čestital Briandu, da je predlagal evropskim narodcen združitev. Društvu narodo\r zaTadi te pobude ni treba biti v strahu. Pri tem je Spomni Herriot na detjstvo, da je v Ženevi predlagal protokol, ki nad bi potrdil »tesno združitev razsodisenega postopanja, varnosti in razorožitve. V tem, je naglasa! Herriot, se strinja francosko naziramje z zgodovino in logiko. Herriot je v nadaljnjem odobrava! Briand - KeTloggovo pogodbo in izrazil upanje, da ta pogodba ne bo zasledovala ženevskemu protokolu nasprotnih ljev. Poslanec Dubois. bivši predsedni'k reparacšjske komisije, je izjavrl, da je odvisna izpraznitev Pcrenja Še od re-paracijske komisije, ki ima vsa pooblastila za kontrolo, če bi Nemčistari znanec« s predstave tam iz prve vrste gosto zasedenih sedežev, msgr. Tomo Zupan. In simpatije, zajete iz lastnega opazovanja in pripovedovanja drugih, so Se zgoščavale, večale in rastle. V ljudski šoli smo bili do tedaj dečki navajeni, da so gospod katehet prihajali v šolo vedno a palico, eden — bog mu daj dobro! — je običajno vračajoč so od maševanja pri podružnici na Vel. Slevici, vselej urezal smrekovo korenino in jo lepo obeKl in kadar jo je rabil, je kar žvižgalo. In to je bilo jako pogosto. Zdaj pa smo kar naenkrat imeli pred seboj izrednega moža. Gorje, če se je kdo spozabil, pa si privoščil — misleč, kakor poprej v ljudski Soli, da je veroukova ura tudi še za kaj drugega — morda kaikšno dečjo neumnost Padalo je žgoče in sarkastično, pa brez paHce. Toda zaleglo je! In naj je bil grešnik še tako otročji in neumen — o hudobiji pri ten letih ne more biti govora! — jedka in duhovita pridiga gospoda profesorja veronauka ga je streznila in spametovala. Spoštovanje je rastlo. K temu, kar smo videli v šoli, smo dodali še ono, kar smo izvedeli iz Alojzevišča in kar smo slišali zunaj. Vedeli smo že takrat, da ga vlada ne vidi rada zaradi njegovega narodnega dela in da ga tudi v škofiji nimajo posebno radi, ker »se nikoli ne udac. Saj veste, da je vsak mlad fant revolucijonar in mislite si lahko, da nam je to najbolj ugajalo. Zdaj je menda ravno štirideset let, ko nam je razlagal v šoli — božja pota. Živahno korakajoč ob šolskih klopeh, roke sklenjene na hrbtu, v škripajočih čevljih, je gledal večinoma pred vse, ter 6e le od časa do časa ozrl po nas, če dovolj pazno poslušamo. Še danes ga vidim takšnega pred ofmi, kadarkoli se spomnim nanj. Z izbranimi stavki, v čisto samosvojem slogu nam je tolmačil posebne milosti nekaterih cerkva ter delal primere med zdravilnimi rastlinami in navadnimi, med zdravilnimi studenci in vodami in običajnimi. V predzadnji klopi je sinček ljubljanskega čevljarja glasno zazde-haL Gospod profesor je to opazil in predavanje je krenilo čisto mirno v druge primere. Rekel je približno: >Tudi ljudje nismo vsi enaki. In tudi z vami bo tako. Pri nekaterih se bo šoli in starišem posrečilo, da nekaj koristnega ali celo prav dobrega napravijo iz vas, pri drugih pa se bojim, da ne bo mogoče napraviti ničesar.c — Vsi smo zamerili tistemu čevljarjevemu sinu, gospoda profesorja pa smo imeli še rajši. Takrat sem sklenil, da poprosim za sprejem v Aloj-zevišče in ko se je približal konec drugega šolskega leta, sem vložil prošnjo na skn^zo-škofijski ordinarijat«. Prošnja je bila ugodno rešena, še zdaj jo hranim doma za spomin in tudi že knjig sem bil nakupil za tretjo ter se o počitnicah že mučil z grščino. Tedaj pa se je zgodilo nekaj usodepol-nega. Ne vem več kdo in ne kje mi je bil povedal, da naš profesor veronauka msgr. Tomo Zupan ne bo več vodja Alojzevišča, nego da bodo dobili tja nekoga »iz lemena- ta<. Jn Alojzcvisče, mimo katerega sem t rej hodil, kakor mimo obljubljene dežele, mi je postalo na mah zoprno. Takšne so pač otroške du5^ v teb letih! In zoprni so mi po stili tudi vri rJ6ti, o katerih smo govorili da so to povzročili. Materi pa sem dejal, da v Aiojzevišče ne grem. Njej, ki se je bila med *em drugod poučila o kolegiju in je preko njega gojila tiho nado, da morda tv ko v<»noar le poslanem >gospod<, je splavali« zdaj vie upanje po vodi. >Veš Kaj* — Je rtOiln _ >iz tako nisem zdrava. k a; boš pot ki se nikoli ne uda*. Peosil me je pomoči za gorenjske kmete, ki so tisto leto tako 6trašno trpeli pred požigi in požigoval-ci. In s koliko toplino in sočutjem svoje bogate duše se je zavzel za siromašne pogorele^ in za one, ki v strahu še trepetajo. Dosti sem vedel o njem v 41. letih, toda o te strani ga še nisem poznaL To je bila popolnoma nova struna. Stvar ni spadala v moje področje; s polno paro pa sem se spravil na delo pri mojem kolegu - ministru, ki je imel brigo za te stvari; žal, našel sem malo razumevanja ! Eno bi ob devetdesetletnici sivolasega msgra rad poudaril in sicer ono, kar mi je na njem najbolj imponiralo, to je: njegov značaj. Slovenci smo številčno mal narod, a pesnikov in pisateljev, umetnikov, kritikov in politikov pa kot nikjer nikoh! Na močnih, neuklonljivih značajih pa 6mo jako revni in šibki. To je naša velika narodna nesreča. Vsa doba do najnovejših dni nam zgovorno to priča. Imeli smo vse preveč petoliznikov in servilnih solzislavov, oportun istov in špekulantov, pa le malo, prav malo trdnih in odločnih mož. Videl pa sem v življenju, da ima življenje naroda dostikrat več koristi od tistih, ki se odločajo, ne po razumu, pameti, računu in znanju, nego po značaju in prepričanju. In možatost Tomo Zupana je bila izklesana iz taksnega granita. Malo, malo poznam imen, ki bi jih s tako mirnim prepričanjem postavil ob stran našemu Retenjčanu Francetu Levstku, kakor to lahko storim s sivolasim devet-desetletnikom z Okroglega. Klanja] se je *a-mo Bogu, služil samo naroda! Zavedal se je, da je Človek največja vrednota na svetu in da je človekovo največje bogastvo svoboda. Svobodo pa da potrebuje zato, da se more polno izživeti ne zaSe, nego na korist celote, pred vsem svojega naroda. Samo delo za druge, je delo, ki ima resnično c?no, vse drugo je zapravljanje časa in energije. Tako sem ga gledal in takšnega poznam. In takšnega naj ima pred očmi naša mladina, če hočemo, da bo življenje slovenskega naroda še dolgo in blagoslovljeno! Iran Pucelj, Ta članek je bil namenjen jubileju msgra Tomo Zupana, pa smo ga morah zaradi pomanjkanja prostora v sobotni številki izpustiti. Ameriški Slovenci so dobili gledališče Velfk fzlet v staro domovino in udeležba pri odkritju Cankar- jevega spomenika na Vrhniki Chicago, 10. decembra. »Slovenskemu Narodu« smo zelo hvaležni za njegov članek »Dragi Slovenci v Ameriki«, v katerem ie ošibal postopanje bivšega poslanca in delavskega zaupnika AL, prosečega ameriške Slovence dolarjev, da se reši 20.000 (!) slovenskih vojnih ujetnikov v Rusiji in pomaga Slovencem v Italiji. M. je naslovil svojo prošnjo na glavni urad Slov. narodne podporne jednote in ta je odredil, da jo priobči »Prosveta«. V bodoče bo uredništvo »Prosvete« skrbelo, da ne pride v list nobena prošnja iz stare domovine, če ne bo podpisana po osebi ali organizaciji, ki jo poznamo in na katero se lahko zanesemo. Poročali smo vam že, da se bo vršil Prihodnje leto velik izlet SNPJ v staro domovino. Po prijavah sodeč bo toliko izletnikov, da se bo moral izlet vršiti na več parnikih, Ker so nekateri izrazili željo, da bi se odpeljali že meseca maja, je izletni urad SNPJ določil, da odpotujejo izletniki v treh skupinah in sicer prva 28. maja na »Aqtutaniji«, druga 28. junija na »Maureta-niji«, tretja pa 7. julija na »Aquitaniji«. Izletniki posetijo v stari domovini korporativno Vrhniko, kjer se bo vršilo odkritje Cankarjevega spomenika, za katerega so ameriški Slovenci zbrali največ prispevkov. V časopisih smo brali, da je žirija prisodila pri presoji osnutkov za Cankarjev spomenik prvo nagradu kiparju Dolinarjn. Ker se sedaj ničesar več ne sliši o spomeniku, smo radovedni, ali se je delo že oddalo in do kdaj bo gotovo. Prod dnevi so otvorili milwauški Slovenci impoeanten narodni dom, eno najlepših trgovskih stavb rrdlwauškega predmestja West Aflisa, Prvi okrepi za zgraditev Poslopja so bili storjeni pred dvema letoma. Idejo je sprožil trgovec John Ocvlrk, predsednik Six Point Realtv družbe, katere last je narodni dom. Družba jc kupila stavbišce od West Allisa za 35.000 dolarjev. Stavbršče je bilo prodano pod pogojem, da postavi družba poslopje, ki bo stalo najmanj 200.000 dolarjev. Družba je zadostila kupni pogodbi, ker je stalo poslopje s stavbiscern vred 335.000 dolarjev. V poslopju se nahaja v pritličju gledališče in 7 trgovskih lokalov, v prvem nadstropju pa 17 prostornih sob za urade. Najlepši del poslopja je gledališče, zares monumentalno delo! To je razvidno zlasti, ko stopi človek v sprejemno sobo (Iobby), podobno majhni gotski katedrali. Nič manj Čarobna ni notranjost gledališča, nedvomno eno najlepših na srednjem zapadu. Mc-drozeleni obok v poltemni atmosferi napravi vtis, kakor da si pod jasnim nebom sredi polarne noči. Gledališče je bilo oddano v najem za 15 let Fox Theater družbi. 0 Petih zastrupljenih delavkah, ki so med vojno postale žrtev radija pri slikanju žepnih ur v delavnici United States Radio družbi in so prejele od nje vsaka po 10.000 dolarjev odškodnine, vrh tega pa še letno po 600 dolarjev do smrti, je svojčas poročalo tudi časopisje v Jugoslaviji. Ravno danes so stale štiri umirajoče ženske ob odprtem grobu, v katerega so položili truplo Ouinte Mac Donaldove, ki je prva podlegla zastrupJjenju. Bil je mučen pr:-zor na pokopališču, ko so štiri bolne sirc-te, ki vsak čas pričakujejo smrti, spremile svojo sestro v trpljenju k zadnjemu počitku. Ena teh, miss Katherine Schaub iz Newyorka, je omedlela in so jo morali hf-tro odpeljati. Druga. Albina Larice iz Orar-ga, že dolgo šepa. Radij ji gloda levo no- Karel vitez pl. Strah! Na Sveti večer ob J{8. je na svojem £ra*lu v Stari Loki pri Skofji Loki po dol gotrajnem bedehanju umrl Karel vitez pl Strahl, viš. sodišča svetnik v p. in lastnik ■daleč ćez meje države znanih umetninskih zbirk, ki hranijo za našo kulturno in umetnostno zgodovino neprecenljive objekte Kljub slabotni telesni konstituciji, saj je vse svoje življenje trpel na skrčenju ielod-ca, da jo živel pravzaprav le od koruznega močnika in podobnih preprostih domačih jedil, se je celo vodenici upirajB nad eno leto, vendar je pa do zadnjega tedna hodil okrog m čital. Zadnje tedne je bil tako slaboten, da ni veo mogel niti držati žlice niti pisati in je svojo čestitko jubilantu msgr Tomu Zupanu, ki smo jo objavili v soboto, moral diktirati. Ker ni imel normalno razvitih pupil, je bi! napo? slep in je čital le z največjim naporom. Pokojni je bil lastnik znamenite galerije in največji prijatelj slik, a jih je mogel občudovati le košček za koščkom iz največje bližine, če je z roko zasenčil slabe oči Pa še takrat je vidiel neanjaten košček pred seboj le, če je svetloba pravilno padala na objekt. Vendar je pa ta ubogi, plemeniti slepec prevel mnogo iger iz nemščine in prepisoval vloge za diiletamtski oder, ki ga je ustanovil svojim vaškim sosedom, napisal jim je nešteto prošenj in pritožb, opravil vsa dela, ko so si gradili vodovod, in svetoval ter pomagali, kakor more le poštenjak zlatega srca. Vitezi Strahli so se pred dobrimi sto leti naselili pri nas, ko je vzel Anzelm — ne Avrelin, kakor jc zagrešil tiskarski škrat v današnjem »Jutru« — hčerko trs t anovi t el j a sit a rs k e obrti, Jožefa Demšarja. Po babici je bil torej pokojni slovenske krvi, kot Strahl pa potomec staTe nemške plemiške rodbine iz Erfurta. Vedno je spoštoval tudi slovenski narod ter se i-z vsega srca veselil našega napredka. Njegov oče Edvard je igral veliko vlogo v političnem življenju šestdesetih let minulega stoletja. Čeprav je zaradi bolezni v grlu govoril le šepetaje, da si je nadel psevdonim Edvard Stumra, v en dia r je veljal za odtočnega govornika v deželnem zboru kranskem, kjer je bil tudi namestnik dež. odbornika Zelo mnogo se je pa udej-stvoval kot publicist in posebno so znani njegovi duhoviti politični epigrami. Napisal je mnogo dobrih pesmi in izvrstno prevedel skoro vsega Prešerna v nemščino. Najavečje zasluge si je pa pridobSl z ustanovitvijo galerije in s svojim malim delom »Kunstzus+ande Krains«, ki je temelj naše umetnostne zgodovine. Galerijo je v glavnem zbral pod očetovim vodstvom mladi Karel, ki jo je vzdrževal in upravljal vse svoje življenje z največjo pajeteto. Pokojni se je posvetil sodni službi in je služboval v Ljubljani. Dobri i vesi na Koroškem, v Brežicah ter zopet v Ljubljani, kjer je kot svetnik viš j. dež. sodišča s topli v pokoj. Kot uradnik je povsod vedno oo% krito kazal svoje veMke simpatije do Slovencev in priznaval naše pravice do jezikovne enakopravnosti Dopolnil je skoraj 80 let in na sv. Štefana so ga pokopali na starološkem pokopališču poleg soproge pod skromno ploščo, ki si jo je pripravil. Čeprav njegovi predniki leže pri Sv. Krištofu v Ljubljani, je on hotel ostati med svojimi najboljšimi prijatelji — kmeti. Umri je največji idealist, kavalir in demokrat — umrl je zadnji vitez Strahl. Z njim je ugasnil rod, ki je nad sto let deloval na gospodarskem in kulturnem po-iju za naš napredek. Vitezi Strahli so tudi v slovenski zgodovini zabeleženi s črkami priznanja in hvaležnosti. Slava jim! Radio-Ljubljana Petek, 27. decembra. 13.30: Iz dananšjih dnevnikov; 17.30: Kon* cert radio*orkestra; 18.30: Zadružno gospo* darsko predavanje, dr. Valenčič; 19: Gospo* dinjska ura; 19.30: Italijanščina, dr. Leben; 20: Flauto solo koncert s klavirjem, igra g. Jermol, spremlja g. Kogoj; 21: Koncert ra* dio*orkestra; 22: Časovna napoved in po* ročila; napoved programa za naslednji dan. Sobota, 28. decembra. 12.30: Reproducirana glasba: 13: Časov* na napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert radio-orkestra; 18.30: Esperanto, g. Her kov; 10: Nemščina, prof. dr. Grafenauer; 19.30: Delavska ura; 20.30: Varietetni ve* čer: a) Tercet Šiška; b) Slovenske narodne pesmi poje gdč. Korenčanova; c) Valčkov Koncert radio*orkestra; 22: Časovna napo* ved in poročila, nadaljevanje orkestra; 23: Napoved programa za naslednji dan. Božič v znamenju tragedij, samomorov in pobojev Dva samomora — Mnogo žrtev poledice — Težka avtomobilska nesreča — Junaki noža L)ubi}am}, 27. decembra. Prazniki so bili v Ljubljani brez posebnih dogodkov. Vreme je bilo prsi dan si-et izrazito božično, pač pa se je začeto kidati že na Štefanovo, ko smo dobili vlažno, pusto vreme. Ljubljančani, ki so spričo neugodnega vremena za praznike večinoma ostali doma. so napolnili gostilne, kavarne in kinematografe. Srnudarji so brli nejevoljni, kajti snega jc b:>lo za pičlo ped — torej za smuko premalo. Bolje so odrezali drsalci, kajti drsališče Ilirije je bilo oba dneva otvorjeno in jc bil led kljub južnemu vremenu prav dober. V Ljubljani se oba dneva razen par manjših nesreč ni pripetilo nič posebnega. Zato pa se je več tragedij odigralo v neposredni ljubljanski okolici. Izvršena sta bila kar dva samomora, pripetila se je težka avtomobilska nesreča, v ljubljansko bol-nioo so pa prepeljali rudi več žrtev pobojev in pokolj ev. Žrtve poledice Zamrznjena in poledenela tla so zahtevala za praznike več žrtev. Tako je v še-lereburgovi ulici, ki je tucR sicer zelo gladka in spolzka, na božični dan tako nesrečno padla ga. Marija Govekazavila vratc Prijet deiravdant Pretekli teden smo poročali o pu**toi-\ cu, ki je na račun nekega trgovca z Dolenjske jemal pri raznih ljubljanskih trjovnli blago. Tako mu je nasedla tvrdka M^lon, katero je oklepa ril za 3000 Din, ogoljufal tudi tvrdko O lup na Starem trgu t^r poskušal svojo srečo pri >Elite< ▼ Prešernovi ul;ei in pri Gospodarski zvezi, kjer mu pa m^o šli na lim. PoLioija je sedaj podjetnega sleparja izsledila v osebi Franca Malovrha, 28 letnega delavca » Sv. Lovrenca. Izročila ga je sodišču. x*nca KOLEDAR. Danes: Petek, 27. decembra 1929, katoličani: Ivan, pravoslavni: 14. decembra, Peli-filav. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Divje orhideje. Kino Ideal: Njegov najboljši prijatelj. Kino Ljubi j antiki dvor: Po poti sramote. DE2URNE LEKARNE. Danes: BoMne, Rimska cesta; Leustek. Resi jeva cesta. Drama Začetek ob 20. Potek, 27. decembra: Zaprto. Sobota, 28. decembra: Brez ljubezni. Red E. Nedelj«, 29. decembra ob 15: Nevesta s krono. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 29. decembra ob 20: Naš gospod župnik. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 30. decembra: Zaprto, Ljubljanska drama uprizon jate Jan-kovičevo dramo >Brex 1 ju bežni < za abonente reda E. Drama j© pri premijeri, ki je bila krstna predstava tega dela, prav izvrstno uspela. Nedeljski dramski repertoar. Ljubljanska drama uprizori v nedeljo 29. L m. popoldne ob 5. uri Strindbergovo dramo >Ne-vesta s krono< v refiji g. Cirila Debevca, zvečer ob 20. uri pa izborno veseloigro N»3 gospod rarpnJk v režiji prof. Šesta. Obe predstavi sta ljudski in večajo znižane dramske cene. Opera Začetek ob pol 20. Petek, 27. decembra: Zaprto Sobota, 28. decembra: Tičsr, opereta. Red B. Nedelja, 29. decembra ob 15: Pri treh mladenkah. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 29. decembra ob pol 20: Mignon. Ljudska predstava pri mižanih cenah Izven. Gostujeta g. Krista Sarkotič in Vičar. Ponedeljek, 30. decembra: Zaprto. Božič Jutri se uprizori v ljubljanski open kot prva repriza uspela Zelierjsva opereta »Tičarc. Lepa glasba, živo dejanje, podajanje partij in vlofc solistov, so pri premijeri izredno ugajali. Tudi to pot je zasedba ista, in sicer: gna Majdičeva. ga Poličeva, ca Ba-latkova. gdčna Steniiseva, gdčna Jeromova ter gg. Drenovec, Goslač, Peček, Povhe, Si-mončič, Sekula in drugL IMrigerjt g. Svetel, režiser g. Povhe. Predstava se vrči izven abonmaja. V nedeljo se uprizori popoldne <*b 15. uri opereta >Pri treh roladenkah< z gospo Pol i če vo, gdČno španovo in gdčna R«m-šakovo ter gospo Balfttkovo, gdčno Sterrrisovo ter gg. Drenovcem, Mohoričem, Povhe-lom, Pečkora in drugimi. Predstava se vrši izven abonmaja pri znižan i b cenah. — Zvečer ob pol osmih se poje Thomasova opera »Mignoo<- Naslovno partijo poje gdčna Kri' sta Sarkotič iz Zagreba. Dalje nastopi po težki obolelosti zopet zdrav, prvič v tej s*»-zoni, prUjublJeni naš pevec g. Julij Bcietto. Poje partijo Lotharia. Dalje nastopi rudi prvič kart Viljem g. Božo Vičsr, član zagrebškega gledališča, na našem odru. Filino poje ga Popovičeva, tako da obeta biti nedeljska Mignon izredno zanimiva m privlačna. Opozarjamo na predprodajo vstopnic. Predstava se vr»i izven abonmaja pri znižanih oenah. Doslovno Žena: Možiček, za letošnjo zamo ne potrebujem nobene obleke. — Križ božji, kaj je prišla moda že tako daleč? Stev. 2^5 .SEOVENSFC1 NAROD«, dne 77. decembra 1929. 5uao 3 Dnevne vesti. — Pokloni te v slovenskih občin kralju. Zupan dr. Dinko Puc še vedno dobiva prijave občin dravske banovine, ki se nauk-ravajo po svojih zastopnikih udeležiti pu-klonitvene manifestacije. Doslej je prijavljenih 110 občin z nad 250 Člani. Nekatere mestne občine in velike občine v indi-strijskih krajih so v poklonitveno deputacijo prijavile 6 do 10 članov. Ker je število v deputaciji določeno le na 200, so bile občine obveščene, naj število zastopnikov skrčijo na minimum. Nekatere občine so to že storile. Prvotno ie bilo določeno, da bo deputacija občin dravske banovine sprejeta na dvoru 6. januarja. Ker se pa prično 6. januarja pravoslavni božični prazniki — 6. januarja je badnjak — so sprejem deputacije preložili na nedeljo 12. januarja. V torek 24. t m, se jc vršil na mestnem magistratu sestanek občinskih svetovalcev, da se sporazumejo glede udeležbe mestne občine ljubljanske pri poklonltveni manifestaciji. Prvotno je bilo prijavljenih 33 občinskih svetovalcev, v Beograd jih pa odpotuje samo 20. Nekatere občine nameravalo kralja predložiti kratko spomenico o gospodarskih, kulturnih in socijalnih pr-trebah občine in njenih napravah. — Iz državne službe. Imenovana sta za viš. zdravstvena svetnika pri oddelku za socijalno politiko v Zagrebu dosedanji sreski sanitetni referent zagrebškega sreza dr. Josip Hribar, za agrarnega pripravnika pri sreskem načelniku Maribor levi breg pr -pravnik agrarnega urada v Mariboru Manj Kos; premeščeni so davčni kontrolorji Fr. Marine iz Ljubljane v Kamnik, Lovrenc Novak iz Radovljice v Ljubljano, Josip Star iz Kamnika v Novo mesto in Josip Trtnik iz Litije v Kamnik. — Veljavnost brezplačne In znižane vožnje po železnicah podaljšana. Prometno rnJLnistrstvo je podaljšalo do 1. marca 1930 veljavnost vseh voznih listkov odnosno legitimacij, ki dajejo pravico do stalne brezplačne ali znižane vožnje po železnicah. Odlok se nanaša v Prvi vrsti na novinarske in uredniške karte. DoOm je zadnje dve leti zima brezobzirno specijaliteta prometnih naprav v Sloveniji. Pred elementarno katastrofo pred štirimi odnosno petimi leti v Ločnici m Škof j i Loki ie bil most poleg hodnika za pešce, za vozni promet dvotiren, ko ga je vodovje ob katastrofi razrukalo. so ga pa enostavno za polovico zožili tako, da mora, n- pr., če bi se imela srečati dva voza ali avtomobila, eden počakati pred mostom, da odpel ie nasprotni voz čez most Da nastanejo na takem enotirnem mostu ne le ponoči, nego še lažje podnevi usodepolni karamboli, je sa-rnaposebi umljivo. Bil bi že skrajni čas, da se podre in zgradi železobetonski ali pa železni most. To zahteva v prvi vrsti ožit na javno varnost. — Božićnica mestnemu oradnlstvo in ostalim uslužbencem- Zagrebški občinski svet ie, kakor poroča zadnji »Morgenblatt«, na predlog župana dr. Srkulja, odobril kredit 1,200.000 Din. da se izplača mestnim uradnikom in ostalim uslužbencem- Tudi v Mariboru in Celju so prejeli magistralni uradniki in ostali nameščenci izplačano božičnico v obliki 50% mesečne plače. — Odseki ▼ oddelku la carine. Finančno ministrstvo je odredilo, da ae ustanove v oci-dclkn za carine administrativni, k** renski, tarifni in statistični odsek, obenem pa oddelki za knjigovodstvo, personalne zadeve in zatiranje tihotapstva. — Križevci pri Ljutomeru. Tukajšnje nčiieljstvo je priredilo 23. t bl ob 8. ur. zj. v Slomškovi dvorani prvič božičnico z de-kl?maci>JU, petjem in par prizorčki t*v x obdaritvijo 90 ubogih otrok s obutvijo m obleko. Pač k pa rjozrtvovalnost s strani darovalcev in »'aLzerjev, ki so naredili naši deci toliko \e#*»]ja. Edini pojav na M~ir?k«m polju! — Tlvaja vam — uboga deca vam je hvsdežna. — >Cankarc t Beogradu priredi 31. t. m. v veliki dvorani Delavske zbornice, Nema-njina ulica 34, svoj Silvestrov večer i zelo pestrim sporedom in plesom. Začetek ob 21. (9.) uri. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno m v presledkih deževno. Včeraj Je bUo po večini krajev naSe države lepo. Kajvišja temperatura je znašala v Splitu 12, v Beogradu in Skoplju 6, v Sarajevu 2, v Ljubljani in v Mariboru L, v Zagrebu —1 stopnjo. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.3 mm, temperatura je znašala 0.7. — Krvava poroka. V Tavankutu pri Su-botici so imeli v torek krvavo ženitovanje. K poroki svojega starejšega sina je povabil posestnik Blažko Vidakovič na pristavo mnogo znancev in prijateljev, med njimi tudi 28letnega Gezo Kuzma - Rudiča. Mladenič se je pa kmalu napil in začel nadlegovati goste. Ker ni hotel mirovati, ga je gospodar pozval, naj zapusti niso, čemur se je pa Goza uprl. Vidaković ga je hotel postaviti pod kaa, fant pa je potegnil nož in ga sunil v srce, tako da je bil nesrečnež takoj mrtev. Ko so sinovi videli očeta mrtvega, so skočiti nad ubijalca in ga tako pretepli, da je nezavesten obležal. — Senzacljonalen samomor v Bečkere-ku. V sredo je vzbudil v Bečkereku veliko senzacijo samomor uglednega podjetnika Konstantina Burgerja. Zvečer je bila policija telefonično obveščena, da se je nekdo splazil v Bflrgerjevo hišo. Policija je v hišo poslala dva detektiva, ki sta opazila neznanca v pisarni. Skrival se je za pL-ščem, ki je visel na obešalniku. Vrata so bila zaklenjena. Detektiva sta vdrla v p'-sarno in ugotovila, da se je neznanec obesil. Domači so ugotovili, da je obesenec sam lastnik podjetja Burger. Mož je zapr-stil dve pismi, eno naslovljeno na rodbino, drugo pa na policijo, v katerih je napisal, da ni nihče kriv njegove smrti. Vzrok samomora ni znan. Burger je bil znan kot soliden in podjeten obrtnik. - Velik mlin pogorel. V južnobanaški onemi IzbrSte je te dni začelo goreti v mbrui mlinarske delniške družbe. Ogenj se je naglo razširil in hipoma je bil ves mlin v plamenih. Gašenje je bilo radi pomanjkanja vode brezuspešno. Požar je divjal vso noč in še naslednje jutro. Od lenega mlina je ostalo samo ožgano zidovje. f>ko-da znaša nad milijon Din. — Da se odkriža najemnika. Posestnik Vinko Barat v Stari Kaniži je zažgal svojo hišo, da se odkriža neljubega mu najemnika. V njegovi hiši je stanoval brezposelni Pavel Pilisi z rodbino. Pilisi mu je bil že več mesecev dolžan najemnino in zato sta se večkrat sprla. V sredo je med njima zopet nastal prepir. Ves ogorčen je Barat zapustil hišo in kričal, da jo bo Pilisiju zagodel tako, da bo moral stanovanje izpra.-niti. Ko je zvečer Pilisi z rodbino legel spat, je Barat s pretrolejem polil hišo na vseh koncih in jo zažgal. Ogenj se je hitro širil in hipoma je bila hiša v plamenih. Pilisi je iz goreče hiše komaj rešil svojo rodbino. Hiša je pogorela do tal. Barata, ki je star že 75 let, je policija aretirala in izročila državnemu pravdništvu. — Strašna smrt. Seljakinja Roza Janjič iz Raške gore Pri Mostarju je odšla pred božičem s sinom Jovom k sorodnikom v neko selo blizu Mostarja. Ker je začel zvečer divjati vihar, je ostala pri sorodn-kih Ponoči je pa začelo nenadoma goreti. Zgorela je cela hiša z živino vred, Jovo Janjič pa je zadobil pri požaru tako težke opekline, da je drugi dan v bolnici umri. — Čudna igra narave. V selu Zagori Pri Vrgovcu v Bosni živi obitelj Martina Vegarja. Mož ima dva sinova in dve hčeri. Starejša hčerka Ljubica je stara 14 let. Dekle je nedavno začelo tožiti o neznosnih bolečinah v trebuhu. Roditelji so pozvati zdravnika, ki je dejal, da je deklica noseča. Vest o tem se je naglo razširila po vasi in uboga deklica je bila izpostavljena javnemu zasmehovanju. Roditelji niso vedeli, kaj početi, kajti dekletce je venomer zatrjevalo, da je nedolžno. Končno so pozvali še enega zdravnika, ki je ugotovil, da ne gre za nosečnost, marveč za vnetje trebušne mrene. Odpeljali so deklico v Mostar, kjer sta jo pregledala zdravnika dr. Miia-kovič in dr. Lukač. Vsi trije zdravniki so bili mnenja, da je operacija edini izhod. Pri operaciji so ualeteh v trebušni votlini na posamezne dele nerazvitega embrija z zobmi in lasmi. Ugotovili so, da je bila deklica dvojček, da pa se drugi embrio v materinem telesu ni mogel razviti In ga je prvi absorbiral. Lase in zobe je dr. Mila-kovič rezerviral za medicinski muzej. S tem je bilo dekličino devištvo dokazano in njena čast oprana. Iz Ljubljane —H Na grobu blagopokojnega dr. Žerjava in njegove soproge Milene sta bila na božič položena dva krasna šopka svežih rož — belih krizantem, rožmarina in rožen-kravta- Kakor poročajo, je cvetlice prinesla iz Reke nad Laškim učiteljica gdč. Tonči Jezovnikova. —lj Božićnica ljubljanskih pro-tovoljnih gasilcev. V bogato z zelenjem in državnimi zastavami okrašeni dvorani Mestnega doma se je snoČi vršila v moralnem in gmotnem pogledu prav dobro uspela božićnica Prvega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki po svojih starih običajih vedno na Štefanov dan prireja božičnico. Prireditve so se udeležili zastopniki civilnih in vojažkih oblasti. Načelnik in starosta Jugoslov. gasilske zveze g. Josip Turk je navzoče zastopnike, zlasti mestnega župana dr. Puca in občinske svetovalce najprisrčneje pozdravil ter ee jim zahvalil za naklonjenost. Hčerka gasilca Zupančiča je deklamirala dve priložnostni božični pesmici, nakar se je ob zvokih godbe dravske divizije razvila animirana zabava s srečolovom in plesom. Drogerija »SANITAS« je v Ljubljani samo ENA: na Du* najski cesti 5 (bivša Frelihova hiša). —lj Dva posebna rekorda v Ljubljani. Ljubljana je doživela za božične praznike dva posebna rekorda. £e nobeno leto ni bilo na Kongresnem trgu prodanih toliko božičnih drevesc kakor letos. Na sveti večer je bil trg že prazen in so se morali zadnji kuoovalci božičnih drevesc zadovoljiti s smrekovimi vejicami ali pa z mani« širni drevesci. Baje je bilo letos v Ljubljani prodanih nad 10.000 božičnih drevesc. Drugi rekord zaznamuje Ljubljana glede obiska cerkva pri polnočnicah in na božič. Cerkve so bile o božičnih praznikih izredno dobro obiskane, zlasti na božič pri glavnih mašah. Največji naval je bil v stolni in frančiškanski cerkvi. V frančiškanski cerkvi je med službo božjo izdihnila brezposelna 291etna služkinja Berta Gabrič, ki je pred dnevi zapustila bolnico ter bila brez službe in stanovanja. V cerkvi jo je zadela srčna kap. Na odredbo pol. zdravnika dr. Avramoviča so njeno truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. —lj Zima, sneg in — mestna blagajna-Dočim je zadnje dve le:i zima brezobzirno pritisnila ter smo pred mrazom in snegom že o Božiču bežali za peč. se letos planet nekam rezervirano drži, a zaupati mu ni nič. Lani je stal sneg mestno balagajno nad pol milijona Din. Zato se mestna občina snega po pravici boji- —lj Sankanje mladine in božične počitnice. Medtem ko je lansko leto ob koncu in po novem letu padlo dovolj snega za sankaški šport, se letos mladina v tem pogledu med počitnicami žalostno ozira po lanski snežni odeji. Le po Golovcu in vrh Rožnika je ma- lo debelejša skorja. Torej za enkrat še ni ne s sankanjem ne z drsanjem nič, zato sta minula božična praznika za mladino zelo puščobno. LJUBLJANSKI SOKOL priredi SILVESTROV VEČER —U Silvestrov večere na BeUeuve priredi pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Zabaven spored, srečolov. jazzbandl. ples. —U Nasipanje cest in parni valjar. Pretekli teden so posuli s kamenjem cesto na Ahaci jevi cesti in v Ilirski ulici, teden prej pa v Skorji ulici. Parni valjar je seda v porabi še v Iliriski ulici. —lj Pevsko drnštro Krakovo-Trnovo bo imelo v torek, dne 31. decembra 1$29 ob 20, uri v dvorani hotela »Tivoli v Silvestrov večer. Spored: godba, petje, >rečolov, Baljlvi nastopi, ples, prosta abava. aleszorija. \ dep-nice po 10 dinarjev. 733 n —lj SilvestroT večer 31. t. in. društva >S©č>< &e vršd v vseh prostorih Kazino. L., p in zabaven večer, ki ga izpopolnjuje Eetvnrt-ca članov naše opere in drame, ter prvovrstni jazz-band bo leto? užitka in sm -pa poln le v >Soč;<. T M u Za lastno glasilo Dosedaj smo večkrat omenjale eno najvažnejših zahtev to jc socijalno zavarovanje, in drugo ne dosti manj važno zadevo »Dom služkinj«. In da bodo ljudje vedeli, da smo tudi me del naroda, ki rabi za svoj razvoj in izobrazbo tudi primerna sredstva, omenjamo še tretjo zelo važno zadevo, to je nobhodno potrebno stanovsko strokov- j no glasilo. Morda bo katera gospodinja | rekla: ja, še »cajtenoe« bodo brale, še tena f se manjka. Da, ravno te^a jc zelo potreba. Dasi so služkinje najete povsod v vsaki hiši, vendar jo vsak prezira in zaničuje, kot nerodno, neizobraženo, površno in ne vem kaj še vse. Celo anketarji ki pišejo »Z3 ali proti celibatu« delajo zaničljive opazke eeš. kjer posp^din ja v službo hodi, j je vse služkinji prepuščeno, v hiši vlada nered, otroci so zanemarjeni, zamazani, razposajeni, kako površno je tudi vse dru-£o delo itd. Dotični, ki take neslanosti pišejo, baš niti toliko ne vedo kot Svužkin ia. ki ve, da ravno take gospodinje, ki hodijo same v urad. so pri sprejemu služkinje najbolj previdne in vsako dobro preizkusijo, da vedo, komu smejo zaupati svoje otroke, svoje imetje, da prav take zahtevajo pn delu natančnost in red kot druge gospodinje, le morda da so manj pikolovske, ker vedo, da s tem manjšajo sebi ugled in zaupanje in jemljejo veselje do dela. Dobro se zavedamo, da manjka dokle-tam strokovne, srčne in umske nrobrarbe. Kje naj služkinja išče izobrazbe? Ali sc je že kaj aorilo v ta namen? Kdo ima pravico dekleta obsojati? Ona čredo mlada, neizkušena 16—ISletna v mesto, da si dobe službe. Že od prvega se hoče. da mora vse znati, vse razumeti, kar morda poprej še nikdar videla ni. Gospodinja gleda na to. da ji čim več. hitreje in vse v redu naredi. Zato se gospodinjo nekako boji. da bi jo kaj vprašala, ali ji zaupala, sama sebi je prepuščena. Kot tujka je prišla v hišo, kjer ni našla domačnosti, zato tudi kot tujka odhaja. Koliko se skrbi za otroke, za dojenčke, za doraščajočo mladino, za dijake. Nekaterim se poskrbi za obleko, drugim prostor v V23gajališču, tretji se pošilja na letovišča, v kopališča ali se jim poskrbi brezplačno hrano v menzah. Skrbi se še za veliko drugih ki nikdar niso in nikdar ne bodo svojim dobrotnikom koristili, ali na eni ali drngi način pomagali in vračali, da bi kaj od tegi imeli. Le za služkinjo, ki je vedno vse ure podnevi in ponoči v vsakem slučaju pripravljena post reč i in pomagati, se ne poskrbi, za njej primerno izobrazbo. Kako malo je onih, ki bi mogle obiskovati gospodinjsko šolo ali posečati gospodinjski tečaj. In tudi to ne zadostuje. Saj je vedno kaj novega in človek se mora vedno učiti. *Kdor ne napreduje, ta nazaduje«. V tej prislovici tiči veliko bridke resnice za naša dekleta. Saj nekaj že znajo, ampak napredujejo ne, Kako? Kje? Kdaj? Ali jim je bila že dana prilika *a to? Roko na srce. Oni, ki taka dekleta samo obsojajo in prezirajo, in oni, ki imajo vodstvo za to delo v roki. pa ničesar ne store. Da bi vsi j imele svoje lastno strokovno glasilo, da bi iz njega vsaj po malem črpale najpotrebnejših stvari. Saj bi menda ne bilo tako težko, samo hoteti je treba. V začetku naj bi bil mak skromen listič, ki bi izhajal le periodično, kadar bi se ena številka razprodala in nabralo gradivo za drago, bi se izdala druga številka, tako bi bila vsaka izguba izključena. Dekleta bi bue zadovoljne, rudi gradiva ne bi manjkalo. Ona dekleta v tujini bi naSe v takem listu poleg izobrazbe tudi moralno oporo. Na shodih poselske zveze se je že večkrat stavil tak predlog, pa je pri odborni-cah našel silen odpor, če§: tu bo izguba, stane preveč denarja. Seveda izguba, pa ne pri listu, marveč, m denarja ki se ga je izdalo za kupljeno zemljišče, ker najemnina ne znaša toliko, kolikor bi bilo obresti, ko bi bil denar v hranilnici naložen, m tudi ne toliko, kolikor je treba plačati obresti od 70.000 Din dolga \ hranilnici Ko bi polovico tega izgubljenega denarja imeli, bi bilo dovolj za ustanovitev lista. Protestni shodi proti »nepoklicanim«-, ki pišejo v *>Slov. Narod« ne bodo veHko pomagali, dokler ne bodo »pokHesni« dovolili članicam na zborovsnjih prosto besedo kritike in predlogov, do katerih imajo po pravil:h pravico. Da se bo mogoče mirno rvojftoA'-oriti za zaprtimi duri. Prislovico: da »desnica dela. da levica ne ve,« more izgovoriti samo oni ki daje iz svojega žepa, od .lastnega premoženja, nikakor pa ne društveni odbor, ki je le upravitelj društevnega denarja, nikakor pa ni lastnik ki bi mogel poljubno razpolagati z denarjem. Ako so dekleta dajale za »Dom«, sc mora denar res porabiti v to svrho in ne drugam. Vemo, da je bolnih in onemoo-lih, ki so res potrebne, pa naj se zanj napravi druga zbirka. Ali je kaj bolje, ako se eno jamo odmaši za to, da se druga zamaši? te ste res tako uvidevni in usmiljeni, zakaj pa niste že pred leti izvedli soci-jalneoa zavarovanja, in danes bi že lahko prejemali tozadevne rente. Na vsak način pa mora levica (članice) vedeti kaj desnica (odbor) dela. Saj se z nevednostjo pri dekletih ubije vsak zmisel za napredek in za organizacijo. Ni treba, da sc sklicujejo shodi za 40—50 oseb, dajte nam lastno glasilo potom katerega bodo lahko tisoči informirani in zainteresirani. Služkinja. Literarno krošnjarjenje Vaš list je priobčil v božični števiiUi pod gorenjim naslovom notico, ki hudo za-deva pisatelje - samozaložnike. Razlogi, zakaj kak pisatelj izda knjigo v lastni založbi, so znani in ni treba o tem pisati. Nekaj drugega pa je, kako se vrši razpre-daja takih knjig- Navadno se še pred izdajo knjige ski-ša dobiti primerno število naročnikov z oglasom v Časopisju in pri knjigah, ki naj služijo tudi uradom, potom pisanega zaprosila na nekatere urade. To ima namen podati pisatelju gotovost, ali se sploh »izplača,, izdati knjigo in jo založiti. Ko knjiga izide, se doposlje naročnikom in še koma >na ogled , navadno pa nenaročnikJin Po poprejšnjem obvestilu. Ako kdo knjige noče kupiti, more tudi izrecno odgovoriti, da se mu naj ne pošilja. V ta namen je možno uporabiti že pripravljeni odgovor. Večina knjig pa gre v knjigarne v komisi'-sko razprodajo. Zoper tako razprodajo knjig, ;zdamh v samozaložbi, menda ni ugovora, zlasti, ;ko sprejme pisatelj ?e1e po mesecih in mesecih vrnjeno knjigo brez kakega izvajanja radi zamude v vrnitvi. Po tem sem se ravnal pri letos izdani knjigi jaz in izpustil pri razprodaji eacefofl državne uradnike. Predobro mi je znano, v kakih razmerah žive. Vsako »krošnjarjenje« pisateljev - samozaložnikov od hiše do hiše ali tekanje od urada do urada in ponujanje v lastnem uradu, bodisi osebno ali po pooblaščencu. Pa je popolnoma neumestno in neprimerno v vsakem slučaju, posebno pa še, ako do-tičnega k temu rti gnala gmttv.a sila. M;-slim pa, da je takih primerov bilo jako malo, morda ce'o le eden ali dva, 7ato se rni zdi generaliziranje očitka na rovaš p-sateljev - samozaložnikov prenagljen:*. _ O. Pošta v Rdeči hiši Članek o dostavljanju pošte v Rdeči hiši v »Slov. Narodu« 16. trn. je več rese-cev prepozno zagledal bdi dan. Nas kat stanovalce Rdeče hiše zanima predvsem oni pasus, kjer se predlaga, naj bi si pri vsakem stopnišču stranke napravile skrinjice, v katere bi pismonoša metal pisma. Stranke bi na ta način olajšale pismonoši delo« a pisma bi tudi prejemale hitreje. Bilo bi še vse r redu, če bi ljudje v Rdeči hiši znali pravilno napisati naslov* Navadno se Klasi kako pismo Marička K,- Rdeča hiša. Poljane, tako motivira dopisnik svoj predlog. Prve dni, ko se nas je vselilo vseh 115 strank v Rdečo hišo, je bilo res'težavno pismonoši raznesti strankam dnevno pošto-Kakor hitro pa je izšel v »Slov. Narodu« natančen popis vseh stanovalcev Rdeče hiše z navedbo stopnišča in stanovalcev, se je stvar Čez noč spremenila. Ker do takrat še tri dal mestni magistrat nabiti na vseh stopniSčib desk s seznamom stanovalcev, je nabil hišnik »Slov. Narod« s seznamom stanovalcev na svoje stopnišče, tako da je že takrat bila igrača najti Petra ali Pavla. Kmaln potem je daj mestni magistrat nabiti Že omenjene deske na vsa stopnišča, tako da ni treba preskočiti več stopnic, kolikor jih je neobhodno potrebno, da se dostavi poŠta. Predlog, naj bi se pri vsakem stopnišču napravile skrinjice, je torej brez vsake stvarne podlage. Pismonoši bi se morda olajšalo delo, stranke pa ne hi radi pra je za vedno pregnan, ako perele z 5chichtovim RADIONOM. Način je povsem enostaven in udoben: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. En sam poskus in uverili se bodetc, da tako lahko, poceni in varčno pere samo Schichfov RADION tega pre.emale pošte hitreje, temveč prej pozne'e. Sicer pa jc smešno govoriti © zamudnosti dostavljanja poŠte, ko je vendar znano, da ie opravljeno vse v pol ure-Rdeča hiša je bila že parkrat oblagodar-jena z raznimi navodili mestnega magistrata, ki se iim pozna, da so jih sestavi ali laiki. Dokazovanje v tej smeri bi bilo preobširno, zato ga za enkrat opustimo- Želimo si v bodoče čim manj novih navodi! rn zlasti ne tako nesmiselnih predlogov, kakor je oni o skrinjica.!. Ce že ne more biti brez skrinjice modrijan, ki ie pognmtal dopis ▼ »Slov. Narodu< 16. trn., potem naj si jo kar sam nabavi in, če le mogoče, pritrdi na glavo, da ga bomo spoznali po njej. — Več stanovalcev. Še nekaj o Rdeči hiši Okoli polnoči sem moral po zdravnika. Nevarna bolezen se je nenadoma pojavila v moji družini. Najbližji zdravnik stanuje v Rdeči hiši. Sel sem ga klicat. To vse je čisto priprosta zadeva, ki se vsakemu lahko primeri. Ko sem stopil iz lepo razsvetljene ulico na dvorišče Rdeče hiie, me je objela mahoma popolna tema Vse je že spalo — okna so bila čisto temna. Spotaknil sem se ob rob hodnika, ki štrli za ped visoko nad sredino, srečno sem se Se ujel pred padcem! In tu je javen prehod od Poljanske ceste na isto obrežje! Ubije se lahko človek v taki nerazsvetljeni mestni hiii z janriim prehode?n ered; Ljubljane! Prtv gotovo bi bil naprtil sodovjakc tofbo. ako bi se bil poskodovai. Odgovornost ca Jai-no varnost imamo vsi na svojem. Lučka mora brleti na javnih cestah, če jc promet kakorsibodi na mestu oviran ala ogrožen in dvorišče tako velike hiše z javnim prehodom ki še niti ni urejen, nima niti ene leščerbe, da bi se človek ne pobil, ako ▼ skrajni sili mora ondi hotfiti. G. — Na naslov radio naročnikov. Radio-Ljubljana nam piše: V četrtek 12. t. in. je \ 'r;: 1 Ida ni nostaii sviral dudadski trio Maudr iz Prage. Hladio - Ljubljana se ni strašila izrednih stroškov, da ne bi povabila dudadskega tria v studio, da na ta način izpopolni svoj program- Morda je radio naročnik zamudil to izredno priliko, da ni slišal, kaj je radio Ljubljana prenašala 12. tm. od 9 do 10 ure, ker se pritožuje v »Slovenskem Narodu« z dne 14. tm-, da Radlo-Liubljana tega ni storila. Očitek je bil torej neutemeljen. Dva dopisa. — Velecenjeni gospod urednik! Prečrtajte priloženo pesem in odgovorite mi, kako sodite o nji, ker imam še drugo železo v ognju. f — VelecerLjerri gospod! Potegnite to želelo hitro iz ognja in vrzite vanj svojo pesem. Posledica kazni — Ste bili že kdaj kaznovani? — Da, gospod sodnik, ko sem sc kopal na prepovedanem kraju. To ie bilo pred 10. leti. — No in? — Od takrat se nisem nikoli već kopal. Razlog — Kaj, ti podajaš temu človeku robo? Kaj ne veš, da je v policij sk i 11 registrih zabeležen kot nevaren ži-par? — Saj baš zato sem mu segel v roko. da bi mi on ne segel v žep. 8 53 SLAB i »SLOVENSKI NAROD., dne 27. decembra 1929. 20 Marcel ložaj je neznosen. Skandal se vedno bolj bliža. Vse na svetu bi dala. da ga preprečim. In verjemi mi, da nimam tebe, urila moja Yveta, bi poiskala utehe v grobu. —- Pogum, mamica!... Tudi jaz bom razmišljala. Skušala bom najti izhod iz kritičnega položaja. Najdem ga — 'bodi brez skrbi. Le nikar ne lK>di tako žalostna. Saj ni mogoče, da bi mogla zločinska tolpa nekaznovano stikati po zasebnem življenju ljudi in uničevati njihovo srečo. Doba njihovega zločinskega početja bo kmalu končana. Mati in hči sta govorili še o drugih rečeh, toda presenečeni Maxime de Fri-leuse se za vse drugo ni zanimal. Vedel je dovolj, da se je lahko prepričal, da je postala žena njegovega polkovnika žrtev premetenih tolovajev. Razmišljal je, ali bo kdo poskrbel, da se prepreči škandal, ki bi urričil zakonsko srečo maroškega junaka, grofa de RoyaUoie. Nekak nagon, podoben nagonu novofundlandskega psa, se je neprestano oglašal v srcu vojvode de Fri-leusa, ki je že tolikokrat igral vlogo maščevalca. V hipu, ko je zvedel veldko tajno, je Maxime de Frileuse sklenil zavzeti se za nesrečno grofico Moniko. Hotel je braniti srečo nje same in polkovnika de Rovalijoie. Trdno je sklenil prisiliti lopove umakniti vse grožnje in zahteve. Vse to je hotel storiti brez vednosti nesrečne žene, ki siti-slutila ni, da je slišal njen pogovor s hčerko. Ta misel je pripomogla seržantu, da se je zelo taktno izmuznil iz kočljivega položaja. Seržant Diavolo je prestrašeno pogledal na svoje okorne čevlje, v katerih ni mogel tiho hoditi. Zelo težko mu bo oditi tako, da H ga polkovrrikova žena ne slišala. Želel je pa, da bi se mu to posrečilo. Po prstih je odšel previdno iz salončka tako, da parket ni škripaj. Tudi rrtrrno sobe se mu je posrečilo smukniti tiho. Na hodniku si je globoko oddahnil. Napravil je nekaj korakov sem in tja, kakor da hoče zbrati svoje misli. K sreči se je ta čas vrnila komornica Marija. Obrnil se je k nji, rekoč: — V salonu sem postajal že nestrpen, i začel sem se izprehajati do hodniku, da j si pretegnem noge. Bodite tako prijazni in poglejte, čc se je grofica de Roval-joie že vrnila. — Takoj, gospod seržant, — je dejala komornica in zapeljivo pogledala postavnega podčastnika. Kmalu je stai seržant Diavolo pred polkovnikovo ženo. Izročil je nesrečni Moniki pismo svojega poveljnika in salutirah kakor se spodobi vrlomu vojaku. Ta Čas, ko je grofica de Royaljoie čitala pismo svojega hrabrega moža, je imel Maxime de frileuse dovolj časa ogledati si obe dami Mati je bila podobna starejši sestri svoje hčere. Imela je kostanjeve lase in velike, zelo nežne rjave oči, okrog katerih so se vili temni kolobarji. A njena dražestna usta so imela menda tudi v srečnih trenutkih izraz otožnosti. Yveta svoji materi sploh ni bila podobna. Bila je menda točna kopija nesrečnega mladeniča, ki je padel na polju ljubezni. Bila je visoka in gracijozna. Njena glavica je bila čudovito dražestna, v njenih ustih so se lesketali biserno beli zobje. Njen nos je bil klasično lep, a njene zelo široke oči so spominjale na dva krasno brušena smaragda. Obrvi so biie tako lepe, da bi človek mislil, da so bile naslikane z eno potezo čopiča. In čudno. Yveta je še vedno nosila dolge, naravno nakodrane temnokostanje-ve lase. Gospa de Royaljoie je morala biti zelo dražestna, toda njena hči je bila še bolj dražestna. Zdelo se je, da je v nji združena lepota z inteligenco. Maxime de Frileuse je znal oceniti umetnine. Dražestna Yveta ga je očarala na prvi pogled. Čutil je, da je pripravljen pognati se v nove pustolovščine, samo da to krasno dekle ne bo trpelo zaradi preteklosti, za katero ne mere odgovarjati. Med čitanjem moževega pisma si je Monika za sUo opomogla. Po tem se je informirala pri seržantu o tem in onem. Seržant je odgovarjal na njena vprašanja, kolikor je pač smel kot vojak. Opisal je življenje svojih tovarišev v Maroku, kjer se je bila vojna zavlekla. Bil je zelo zgovoren. Dami sta navdušeno kramljali s simpatičnim podčastnikom. Se na misel jima ni prišlo odsloviti ga. Maxime de Frileuse je bil prvi, ki je začel govoriti o odhodu. Kakor da 'bi hotela popraviti napako, je Monika de Rovalioie segla v ročno torbico, vzela iz nje banikovcc in ga pomolila seržantu. Vojvoda de Frileuse ga je odklonil. Zoperna mu je bila misel, da bi sprejemal napitnino. Zaiecljal je nekaj besed v slovo in se obrnil k vratom. Toda Monika ga je poklicala nazaj in dejala smeje: — Vojak na dopustu vedno potrebuje denar. Napravite mi to veselje in sprejmite malenkostno nagrado za to, da sem vas nadlegovala. — Ne... ne. Hvala, mada-me! — Torej mi nočete napraviti veselja, — je dejala polkovnikova žena. Maxime de Frileuse, ki ni hotel, da bi bila že itak nesrečna žena še bolj žalostna, je iztegnil roko, obenem je pa dejal: — Sprejmem ta denar samo pod pogojem, če mi da gospodična za spomin nageljček iz tega-le šopka. Pokazal je na vazo nageljekov, stoječo na rrrizi. Yveta je za hip pozabila na svoje gorje. Nasmehnila se je, izbrala najlepši nageljček in ga dala seržantu, ki se ji je po vseh predpisih družabne uglajenosti poklonil in zahvalil. Maxime se je poslovil od gostoljubnih dam in odšel. Držal je v roki nageljček in bankovec. Cim je stopil na ulico, je odpel bluzo in si zataknil nageljček za nedrija. Blizu hotela je srečal berača. Vrgel je bankovec v njegovo zamazano čepico s kretnjo, dostojno vojvode de Frileusa. Tako se je iznebil denarja, katerega mu plemiški ponos ni dovolil sprejeti. Potem je pospešil korake in vrnil se je PO isti poti v mesto. Čez trg Massena je prišel v staro mesto, kjer o pravi Nizzi ni bilo nobenih sledov. Da že ni poznal stare Nizze, bi bil mislil, da ga je zaneslo nekam v tujino. V tem slikovitem okraju so ulice tako ozke, da se voz ne more ogniti vozu. So tudi take, po katerih je vožnja sploh prepovedana. Hiše mole visoko svoja zakajena pročelja. Zdele bi se mračne, da jih ne obseva južno solnce. V ta del mesta se je zatekla vsa trgovina, posebno živilska. Ker so trgovine tesne, morajo prodajati tudi na trotoar jih in prodajalci čevljev se prav dobro razumejo s konjskimi mesarji ali italijanskimi branjevci. Maxime de Frileuse je krenil Čez cvetlični trg, ki je bil ob tem času prazen. Toda dopoldne je bilo tu tc-liko rož, da se je širil vonj daleč naokrog. Vojvodi je zadostovalo za tisni t i oči, pa si je lahko mislil velike cvetličarne, pome vijolic, vrtnic, nageljčkov, hijacint in anemonk, ki jih pripeljejo vsako jutro na trg cele kupe in ki so ponos Nizze. Pustolovec v vlogi knezoškoSa Salzburška policija je aretirala Ceha Reznička, ki se jc izdajal za knezoskoia novokatoliške cerkve in sleparil naivne ljudi Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Salzbianska poftcfja je aretirate med prazniki pusoefovca Arotonina Reznička .iz Knctmeriža na Cešikoslovaškem, za kaiter-jm je izdala praška policija Ura-H-oo .ker ima ran vesti več drznih sl-epa-rid. Mjož se je izdajal za knezoškofa no-vdkatol?sko cerkve v Pragi. Sa^borrsiko policijo je opozoril nanj akt policije iz Inomosita, ka će poročala, da biva v domu Srca Jezusovega v Aigertu pri Salz-burgu zloglasni pustolovec Rezniček, ki se iizdača za všeuaE&kega profesorja in trdi, da (ocoičuje na -katoliški fakulteti v Sataburgn. Policija je dognala, da ima lažni profesor teologije ljubavno razmerje z (neko damo xz Inomostu. Policija je takoi domnevata, da gre za lažnega knezoškoffa Reznička rn zato ga je aretirala. Mož je energično protestirali, češ da ni identičen s sleparjem. Pri za-sffSanja 'je izjavili, da ie promovira] za doktorja fceologi-je na ameriški fakulteti. Sele dirugi dan je priznaj, da je res lažni knezoškof Rezmček. Ko so ga aretirali, je imel na sebi škofovsko oblačilo in_ pet avstrijskih odlJkovan.i. med njimi tudi red Železne krone III. stopreje. Preiskava je dognala, da jc Rezniček oženjen. Njegova žena Elvira MachoCd iz Prage je iirraela blizu bivališča svojega moža stanovanje, katero ji je dal pustolovec zelo elegantno opremiti. Prečno se je naselij v domu Srca Jezusovega, je sttanoval v dveh hotelih pod tujim imenom. Na policiji je med drugim iz>iavil, da naslov univ. profesor ne pomeni univerzitetni profesor, marveč univerzalni profesor. TrdJl je tudi, da je Ml pri papežu v avdrijenoL Na povratku iz Rima se ie zcrlas^ v 'knezciškofi-jskam ordinarijatu v SaTzborgu, kjer se je izkazal z izborno porvorienimi listinami, iz katerih ie razvidno, da je postal spi-rfrtual Uršulink. Čeprav je dobro vedel, da je razkrinkan, je za Ž5ve in mrtve trdil, d»a je knez^Škof novrtka toliške cerkve in dia obsega noegova dieceza vso Češkoslovaško. Med njegove novejše žrtve spada tudi hotelir Fischer v Woe-rishofnu, katerega je Rezniček oslepari3 za 1000 nemških mark. Predstavil sc mu je kot lastnik vi?e v Crikvenicn in na videz ie poveril posr edovaIni ci v Salzburgu prodajo svoje vik. Trdi!! je tudi. da ima v švicarskih bankah mnogo denarja. Fischer se je dal pregovoriti in posodil mu je tisoč mark. Rezniček je praški poftaiji dobro znan. Pred sodiščem se je zagovarjal prvič leta 1927, ko je bil obsojen zaradi krivega pričevanja na 6 mesecev težke ječe. V to dobo spada tudi storža z visoko zavarovataino avtomobMa, ki je bil ilaist Rezničkovega prijatelja in ki je talko naglo zgorel, da je malo manjkalo, da slepar ni dobij zavarovalnine. V zadnjem hipu se je policiji posrečilo dokazati, da je Rezniček saim zazgai avtomobil in zato je bil ponovno Obsojen na 6 mesecev težke ječe. Ta čas, ko je romala nščnosfaia pritožba v Brno, je usta- iK/viH Rezniček svoijo cerkev iti m_- \z-voH za knezošlkoia. Letos v apniu je stal zc(pet prod sodiščem. Obtažnrca ga je dolžila, da je l>odil v škofovskem oblačilu in z velikim zlatim križce-n za pasom okres trgovcev in jemal b\ katerega ni plačal. Zbiral .ie tud: spevke za katedinaio. katere seveda m mogel Bratfi, Obravnava je bila takrat preložena, ker Je zagovornik prečka gal, naj preiščejo obtoženca ps9rija&ri Zagovorniku se jc ra-di posrečilo preprositi sodSče. da je obtoženca tzpusrlo iz pre-i.sikovanega zapera. Rezniček je kmalu brez sledu izgir/l in Sete zda i so ga arc-rali. Prve žrtve smučanja V nedeljo je zahtevata smučan c v Krkonoših prve žrtve. Skupina narodnu -socPjalistične stranke iz Berlina se je napotila v nećeCšo s prijatelV. v ITrscli-berga v KTkcnoše. Smuča-skc tare se je udeležbo 10 smučarjev. PopoMne ^o prispeli v žpnntdCerJevo kočo. V Krkonoših je divja] silen snežni metiež, kljub temu so pa krenili smučarjd v temi proti koči prrjnca Henrika. Nekaj san u carjev se ie proti potiroči \Tnffo v hpindlerjcvo kočo, ker v straIiov>tem snežnem metežu niso mogli naprej. Nihče ni vedel povedati, kakšna usoda je dotctclj nr-hote tov ariše. Iz koče so takoj poslali rodno ekspedicijo, ki se je pa vrnHa brez pogrešanih smučarjev. Trije smu carin so srečno dospeli v bl#ž3išo koče princa Henrika, štirje so pa ostali v snegu. Oskrbnik koče je iaikoj nrganiziTal rešilno ekspedicijo. Bfeu koče so našli prvega smučarja, ki je bi3 ves prezebel 3n izčrpan, vendar so ga še resiTi. Druga dva smučarja so našli mallo dadje čepeča pod veliko skalo. V silnem vihar mi m snežnem metežu rešrkia ekspedicija nI mogla naprej in zalo ge prenočila v Špindlerjevi koča. Šefe drugo jutro se le napofa";Iia iz Špindilerieve koče večja ekspedicija, ki je našla na pruski strani Krkonoš fcri mTtve smoičarie. Zmrznili so študent VVenner VVesseŽ, knjigarnar F^ritz Radflof in uradnica Hildegarda Schonfeid iz BerEiina. Popoldne so prenesli trupla v mrtvašnico v \Vangu. Proti večeru so našft Še truplo četrtega pogrešanega smučarja, kmeta The-dorja TeschTa iz Kfrschberga. Na poličih. — Kako morete trditi, da je bil stražnik pijan? — Prav lahko, ker me je dvakrat pozval, naj se razidem. — Gotovo vas rai brez povoda pozval. — Kakšen povod naj bi imel. saj sem stal na hodniku sam, tako da je izključeno, da bi stražnik ne bil pijan. Gotovo je videl v pijanosti dva. Vse tiste, ki ste ga poznali, obveščamo, da je umrl naš dragi oče, ozir. tast, gospod rane Cerar Pogreb se bo vršil jutri ob 10. dopoldne v Radomlju. Radomlje, 27. decembra 1929. Rodbina Staut-Cerar. flOEWER Pisalni stroji za pisarno in potovanje ima na zalogi tordha ŠELENBURGOVA UL. 6 — Tel 29-80 Sreii nahodu pomolu NAJBOLJA! Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi v znamkah* Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamko ne um ndHovarlamo. - Najmanjši o Glas Dlw 5*— ^^mmm 2$ Premog iu ii>oipoikao»:iia suha dmvia dob&vi^a na , Kos. M'JtTOviaia. 2920 Ribje olje sveže, najfinejše, norve§ko, iz lekarne dr G PicooK-ja v Ljubkjana. se priiK>Toča bledim, slabotnim osebal 87-L Drva - Premog - Koks pri družbi »KURIVOc. Dunajska iesta 33. Javna skladišča. Telefon 3434. 107/t Kolesje (Werke) za h£oe stoječe ume Ivan Paikiž, Ljubljana, Pred Škofija 15. 3519 20odstotne kronske bone kupuje Pucka šted&ooica« zaioimi z3tvod d. d., OsSek, EtesaltSJSna nI 27. 110/L Delavnemu ekonomu a£ dnoflim delavnim osehasn. zmoi-ratn poftedietis&va, sviarjereje, živn-noreie on kmnjerede, dam - posesbvo v najem a-V na okesrd -r- za plačajo pok^vtca ceHctta&s^ (»radeMca, s 1. sroSaoora 1930 — p?«je aiH pozneje. PotKBdbe &a Dtprajvo >Skw. Nairoda« pod >£Sooooim 2913«. Sijajno zimsko bivališče v BoihnnijiSikd Bi&troai, hortiel >Tri-'jSarv'. Petnzikm 35 dio 50 Ddn. Sm> cansikii koirzi, skalkaSndca in saoika-ffišče. 2919 Likanje VHo moške, damske obleke 18 Din. WALLET EXPEESS, Ljubljana, Stari trg štev. 19, lika, čisti, popravlja, obrača, modernizira garderobo. V stare obleke napravi novo podlogo. Za črne suknje specijalni bar« žun za oratnike. Za prireditve brzolikanje smokingovv, tra* tov, damskih toalet. — Gg. uradnikom se garderoba popra« vi med uradnimi urami in se na željo dostavlja v pisarno. za IctotiSfit, v fcrasawan potožaju, tzr-a'V.en 1 in ipol ara'Sa pT^^ovirsDneea '\,čra>s^'ada. 5 minut od fcolcdvcca v Krapini, prodam (po vtrAo poMfOati pogojih. Nobela Peroielk, pose-stoi"* v Knaponi. 29M Vino opolo zajamčeno pristno, za praznike oziroma ves december, čez ulico po Dia 10. —, brez mestne uitoi-ne Din 7.50 v hotelo »BeHevae«, twU v sodčkih. Ne zamudote ugodne mrliče] -M5 ^ Premog in DRVA najboljše vrsto dobavBa L Pogačnik Bohoričeva 5, Telefon 2059 Kratek klavir črn, dobro ohranjen, ceno na prodaj. Naslov v opravi >5tov. Nairo-dac. 2591 Elektrf>motor-Dynamo isrtomeTna tok, 220 Vok, 15 HP — tvrdSce Sjennens-Scbuckeil. proda Joško ai-Mjanen, v BorovndcL 2732 KlaTirje sa piaoine pirodaoa, i^poso^i-K-, po-pravlja in časno oglašuje oajcece-«: — tndii na obroke — tm-ama klavirjev VVARBTNEK, UubUana, Gre-gorčlčeva 5, Rimska ce»ta 2. 2S.*3 KlaTirje stro-kovno nglasoje in popravlja CL JURASCK, Uubllana, KljučavničaT-ska ulica 3. Mestni trs 22. 92-L Stanovanje za dijaka petoiofca real. grm. s brano s 1. Jan. 1930 pni boljSd rodbtai v Ljnb-loand, iščem. Poondbe sprejema gospa Hannš, Ljubbana, Gregorčičeva 7. 2^^: IVafbolje sredstvo Sidal) za eišeenje kovin Pazite na ime 99 SI»©1>* ter odklanjajte ponarejene znamke! IDLJUUUUDDaoaD PRIPOROČA SE Parfumerija fStrmoli4 □ LJUBLJANA, POD TRANČO 1 inirTFipnnrTTnmiTTrTTTnnm oooS IHakutatutni papir &i o (Dm 4-— — Za Prae Jesertek. — Za opravo ki mseratoi del bsta; Oboo Chrficof. — Vsi v Ljubljani.