Slev 91 V LioMIanl, v lorelt Sns 25. aprila mi Leio L. m 5 Naročnina g. f za državo SHS: ■■ oolo leto naprej Din. 120-— ia pol leta „ ., „ 60-— ia četrt leta ■ .. „ 30 — ■a eo mesec „ , 10-— za inozomstvo: oelole.no.....D.u. l 6 — mesečno . . , , . „ 18'— = Sobotna Izdata: ~ v Jugoslaviji. . . D.n. 15 -t inozemstvu ... „ 35 — Posomna Slev. 75 Dar. s Cene lnseratom:s Enostoipna petitna vrsta malt oglasi po K 4'— In K 6 — veliki oglasi nad 45 mm Tt-' štne po K 8 —, poslana Itd. po K 12 —. Pri večjem naročilu popust. > Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka in dneva po pra*« nikn ob 5. url zjatra). Mesečna priloga; tfesinlk SKSZ/ Urednlitvo je t Kopitarjevi ulloi Stev. 6/UL Rokopisi «e ne vračajo; nelrr.nUIrana pisma se ne sprejemalo. Oredn. telef. šiv. 50, upravn. itv. 328. Političen iist za slovenski naroi Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 340 za oglase, sagreb .9.011, sarajev. 7583, praške in dunaj. 24.707 Sporazum med Vatikanom in sovjetsko vlado. (Posebno poročilo »Slovenca«.) Genova, 21. aprila. Te dni je agencija Havas razširila poročilo, da išče ruska sovjetska delegacija v Genovi zvez z Vatikanom, da namerava poslati v Rim posebno odposlanstvo in da je izdelala načrt za delo katoliških misijo-nov v Rusiji.. Agencija Havas v cerkveno-političnih stvareh ni posebno zanesljiva, vendar to pot ni dvoma, da je gornje poročilo v bistvu resnično. Približal se je čas, ko se katoliški cerkvi na slovanskem vshodu odpirajo silne naloge. Cezaropapizem je odpravljen in z njim je nestalo prvega in najglobljega vzroka za nasprotje med zapadno in vzhodno :erkvijo. Ni sicer upati na skorajšnje zedi-ijenje, a zbližan je ni samo mogoče, marveč za obe strani, posebno pa za novo Rusijo nujno. V tem važnem času je božja previd-nort poklicala na stolico sv. Petra moža, ki si je vshodne razmere sam osebno ogledal. Pij XI. je kot apostolski vizitator, nuncij in izredni delegat prepotoval Poljsko in ree obrobne države ter se seznanil s tamkajšnjimi narodi, njih dobrimi in slabimi stranmi. Preje je bila sv. stolica v veliki meri odvisna od izvidov, ki jih je barval poljski nacionalizem in njeno ravnanje je bilo pod vplivom velikih ozirov na poljstvo. To pa cerkvi ni bilo vedno v korist. Pij XI. pa na podlagi svojih lastnih izkušenj ni dostopen vplivu kakršnekoli protiruske nacionalistične politike. Ravno tako prosta vsakega suma, da bi bila v službi Varšave, sta tudi ruski katoliški mohilevski metropolit monsign. Ropp in ukrajinski metropolit msgr. Šeptickij, ki sta bila od leta 1918. dalje neprestano v zvezi s sveto stolico. To za bodoče odnošaje med Rusijo in katoliško cerkvijo ni brez pomena. Pot v Rusijo je pa pripravil že pokojni papež Benedikt XV. Bilo je začetkom februarja leta 1919., ko so se pravoslavni nadškof v Omsku Silvester, nadškof v Simbir-sku Benjamin, duhovnik Vladimir Sadov-skij in profesor Pisarev obrnili na papeža i adreso, v kateri so opisali preganjanje, ki ga pod boljševiki prestaja ruska duhovščina. Benedikt XV. je nemudoma odgovoril, da z vsem srcem sočustvuje z duhovščino v njenih stiskah in prosi Boga, »da bi se v Rusijo čim preje vrnila mir in red.« Obenem se je brezžičnim potom obrnil na Ljenina in ga rotil, naj ukaže, da se služabniki vsake vere spoštujejo; človeštvo in vera mu bosta za to hvaležna. Odgovoril je čičerin in sicer zelo odurno. Med drugim je očital, kako ravna katoliška cerkev nasproti pravoslavnim tam, kjer ima moč v rokah. V kolikor je to merilo na postopanje Poljakov s sosednimi narodi in celo s katoliškimi Ukrajinci, to ni bila krivda svete stolice; krivično je pa pisati grehe posameznih katoliških narodov na rovaš katoliški cerkvi kot taki. V nadaljnjem je čičerin izrečno pokazal na postopanje vladajočih strank na Poljskem, ki štejejo med svoje voditelje katoliške nadškofe in katerih agenti so na najstrašnejši način mučili boljševike, ki so jih dobili v roke. Kljub temu brisknemu odgovoru je vatikan potom msgra Rattija znova iskal 'veze z Moskvo, ko se je zavzel za osvoboditev zaprtega nadškofa Roppa. Topot je pokazala ruska vlada mnogo več koncili-antnosti. Nadškof Ropp je dobil svobodo »kot podanik novtraJjjogH Nivsjpptc, t j. papeža, s katerim sovjetska vlada nima nobenih sporov. Prišla je lakota. Papež Benedikt XV. je poslal pomoč in ruska vlada je dovolila papeževemu delegatu, nadškofu Roppu, potrebno svobodo gibanja, da poslana živila razdeli med stradajoče ob Volgi. Okolu novega leta se je msgr. Ropp vrnil v Rim, da poda poročilo in se dogovori zaradi nadaljnje pomoči. Pokazala se je potreba, da se pritegnejo zanesljive pomožne moči in ker so se centri lakote množili, da bi se sestavilo in odposlalo v Rusijo več papeževih pomožnih misij. Vatikan je znova stopil v stik s sovjetsko vlado in se začel pogajati, da zagotovi odposlanstvom dovoljenje za prihod in svobodo kretanja. Ruska vlada ni delala težav in pred par tedni se je dosegel sporazum. Misije odpotujejo na vshod v najkrajšem času. Naravno je, da bodo misije v prvi vrsti sestavljene iz duhovnih elementov, ki so zmožni ruskega jezika. Odtod je nastala vest, ki je šla minole dni preko evropskega časopisja, da se vrše pogajanja za dopustitev nemških misijonarjev v Rusijo. Človekoljubno papeževo stališče, da naj se pomoč stradajočim v Rusiji deli potrebnim brez vsakega ozira na versko pripadnost, je dogovor zelo olajšalo. Pri sklepanju je bil vdeležen tudi čičerin. Nič izrednega bi torej ne bilo, ako bi svoje bivanje v Italiji porabil v to, da obišče Vatikan in se papežu za njegovo pomoč osebno zahvali. Ob tej priliki utegne priti na dnevni red pač tudi vprašanje ruskega zastopstva pri sv. stolici. Saj zastopa Rusijo v vatikanu še vedno upravnik, ki ga je bil imenoval še Kerenski in katerega sedanja vlada niti ne priznava. Vsekakor zasluži cerkvena politika, ki jo bo vodil v vshodnem vprašanju sedanji papež, največjega interesa. Gotovo je namreč, da bo ta politika hodila čisto svoja, neodvisna pota. Baron Friderik von Lama. Predlog Jugoslovanskega kluba glede zvišanja zadeve sprejet. Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji finančnega odbora se je končala razprava o dvanajstinah za maj in junij. Pred koncem razprave je poslanec Jugoslovanskega kluba dr. D u 1 i b i c ostro kritiziral postopanje vlade in vladnih strank z ozirom na katoliško duhovščino. Na zadnji seji je govornik predlagal, naj se vstavi v dvanajstine nov člen, po katerem se minister za vere pooblašča, naj v sporazumu s finančnim ministrom najde kritje za nezadostne ali pa v proračunskih dvanajstinah spoh manjkajoče kredite za potrebščine katoliške vere v znesku 726.144 dinarjev. Zastopnik finančnega ministra in ministra za vere dr. Marinkovič je na zadnji seji prosil, naj se debata o tem vprašanju odgodi, da se more v tej zadevi sporazmueti z dotičnima ministro- ma in po potrebi tudi z ministrskim svetom. Ker na današnji seji dr. Marinkovic ni navzoč, predlaga govornik, naj se seja odgodi in pozove dr. Marinkovič, da na prihodnji seji peda glede tega svojo izjavo. — Predlog posl. dr. Dulibiča so podpirali poslanci Škulj, Pušenjak, dr. Hohnjec in Milan Pribičevič, Predsednik odbora dr. Veljkovič je nato sejo preložil na popoldne. Na popoldanski seji je minister dr. Marinkovič v imenu ministrskega sveta izjavil, da osvaja predlog dr. Dulibiča pod pogojem, da se označijo vsote in oni oddelki, kjer se bo porabil ta kredit. Dr. Dulibič je na ta pri-stavek pristal, na kar je finančni odbor sprejel Dulibičev predlog z dodatkom ministra Marinkoviča. flikola Pašič ponesrečil. Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Danes popoldne ob 5. uri se je peljal ministrski predsednik Nikola Pašič v skupščino. Na vogalu ulice kneza Mihajla in ulice kneza Miloša pri hotelu »London« je zadnji del avtomobila zadel ob tramvaj. Pašič je ho- tel skočiti iz avtomobila, pa ni imel vač časa — sunek ga je vrgel na tla. Prepeljali so ga najprej na dom, potem pa v sa-natorij. Zdravniki so doslej ugotovili poškodbo reber. Notranjih poškodb doslej še niso ugotovili. Volitev parlamentarne ankete v Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Danes popoldne ob 4. uri se je vršila seja parlamenta z dnevnim redom: volitve 9 članov v parlamentarno anketo glede afere generala Žečeviča. Pred volitvami je predsednik odredil 10 minutni odmor, da se stranke dogovore glede sestave odbora. Pri volitvah so dobili demokrati 45 glasov, radikalci 46 glasov. Dobili so tedaj v anketi vsak po tri člane. Od opozicije je dobil Jugoslovanski klub 17 glasov (1 člana — dr. Šimrak), zemljoradniki 16 glasov (en član — Jeremija Jeremič), socialisti 15 glasov (1 član — Etbin Kristan). Kakor znano, so na zadnji seji parlamenta radikalci hoteli dati opoziciji samo 2 člana, dočim je bila opozicija za sporazum na temelju, kakor so izpadle današnje volitve. Opozicija je tako dobila popolno zadoščenje. — Prihodnja seja bo jutri popoldne ob 4. uri z dnevnim redom: Razprava o zakonskem predlogu o državnem svetu in upravnih sodiščih. Razdelitev Hrvatske in Slavonije na oblasti. Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Razdelitev Hrvatske in Slavonije na oblasti je v odboru ministrov (Pašie, Pribičevič, Marinkovič in Trifkovič) končana. Hrvatska in Slavonija bosta razdeljeni na štiri oblasti. Prva oblast obsega sremsko županijo s sodečem v .Vukovaru, druga oblast obaega virovitiško in požeško županijo s sedežem v Osjeku, tretja oblast obsega belovarsko —križevsko in varaždinsko županijo ter večji del zagrebške županije s sedežem v Zagrebu, četrta oblast obsega liško-krbav-sko in modruško-reško županijo ter manjši del zagrebške županije s sedežem na Sušaku. MUSLIMANSKA MINISTRA OSTANETA V VLADI. Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so prišli v Belgrad muslimani in siccr poslanca Korkut in Kurbegovič ter ministra Vilovič in Omerovič. Konferirali so z ministrskim predsednikom Pašičem. Muslimanska ministra ostaneta v vladi, dokler se to vprašanje ne reši na zboru muslimanskih zaupnikov v Sarajevu. DEMISIJA DR. ŽERJAVA. Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Povodom demisije ministra za socialno politiko dr. Gregorja Žerjava bo demokratski klub na svoji današnji seji določil novega politika za to mesto. POGAJANJA MED ITALIJO TN JUGOSLAVIJO. Genova, 24. aprila. (Izv.) Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo zaradi rapallske pogodbe so prišla v odločilen stadij. Predloženih je bilo več predlogov glede rešitve spornega vprašanja. Italija je tudi predlagala revizijo rapallskega dogovora. Ta predlog predvideva drug politični sistem na Reki, kakor pa ga določa rapallska pogodba. Ta predlog tudi znatno omejuje nood-visnost Reke. Ker pa je medtem misel revizija rapallskega dogovora in konaorcija propadla, je nastala nova ideja, naj bi namreč Reka dobila upravo baroškega pristanišča. To pa ni izvedljivo s položajem naše države. Nastal je položaj, ki zahteva nujno rešitev vprašanja v zmislu popolne izvedbe rapallske pogodbe. Kljub vsem nasprotnim trditvam z italijanske strani, se položaj smatra zelo skeptično glede rešitve spora. Zatrjuje se, da so se Francija, Amerika in Anglija zavzeli za čim prejšnjo rešitev spora. MALA ANTANTA MED DVEMA STOLOMA: LOndon, 24. aprila. (Izv.) Posebni poročevalec Reuterjevega urada javlja iz Ra-palla, kakor je izvedel iz romunskih krogov, da je stališče male antante na genovski konferenci spričo nesporazumljenja Velike Britanije in Italije na eni ter Francije in Belgije na drugi strani zelo težavno. Sestanek, ki je bil včeraj dopoldne med voditelji držav male antante, je bil sklican, da zavzame mala antanta enotno in spravljivo stališče, ki je nujno potrebno in da se najde srednja pot v svrho rešitve tega težavnega položaja. Ministrski predsedniki držav male antante skušajo vplivati na Francijo, da se ne stori ničesar, kar bi moglo konferenco ogrožati ali celo povzročiti njen razpust. Značilno je, da je bil Brada-nu pozvan v Rim, da se posvetuje z italijanskim kraljem. GENOVSKA KONFERENCA ZA OLAJŠANJE IZVOZA IN UVOZA. Genova, 24. aprila. (Izv.) Prva podkomisija gospodarske komisije je glede izpremembe členov 46 in 49 poročila londonskih izvedencev izjavila, da se ne smei ničesar opustiti, kar bi moglo ogrožuti možnost uvoza in izvoza ter da se mora delati, da se omejitve čim bolj odstranijo. Izvzeti so monopolski proizvodi in pa taki, ki so potrebni za eksistenco vseh narodov, zlasti ki se nanašajo na javno zdravstvo, na moralo in varstvo živali ter rastlin, dalje tudi na sredstva zoper epidemijo in bolezni, katerim so podvržene. Podkomisija jo nato izročila člen 41 poročila londonskih izvedencev, ki se tiče portoroškega protokola, redakcijskemu odseku in predložila razprave o carinskem tarifu na jutri do-f poldne. KONFLIKT MED DA L JN JE VZHODNO RUSKO REPUBLIKO IN JAPONSKO. Moskva, 24. aprila. (Izv.) Iz Čite poročajo: Pogajanja med republiko Daljnega vzhoda in Japonsko so bila dne 16. t. m. prekinjena, ker se Japonci nočejo držati1 termina za umik svojih čet iz Sibirije. Ja-i ponski delegat je izjavil, da ostanejo japonske čete na zasedenem ozemlju, da pa ne bodo dalje prodirale. Delegat republik ke Daljnega vzhoda je zapustil Dairen. POGAJANJA MED NEMČIJO IN KAVKA'-ŠKIMI REPUBLIKAMI. Moskva, 24. aprila. (Izv.) Georgijska vlada je nemški vladi, še preden je bil sklenjen rusko-nemški dogovor, ponovno predlagala, da bi želela skleniti z njo trgovinsko pogodbo. Sedaj sta se nemški za-> stopnik pri ruski sovjetski vladi in ruski poverjenik zunanjih poslov čičerin dogovorila, da bo sovjetska vlada v bodoče posredovala pri sklepanju trgovinskih pogodb med Nemčijo in kavkaškimi republikami. / SPLOŠNA STAVKA NA IRSKEM. , Dublin, 24. aprila. (Izv.) Ker so se' razbila pogajanja med podjetniki in delavci, ki bi imela privesti do resničnega sporazuma, je bila v 24 grofijah zapadne Irsko proglašena splošna stavka. London, 24. aprila. (Izv.) Ker niso do-vedla pogajanja delavstva bombažne industrije radi zvišanja mezd do povoljnega uspeha, ustavijo tovarne koncem tega tedna svoje obratovanje. IZVOLITEV PREDSEDNIKA ARGENTINSKE REPUBLIKE. Rim, 24. aprila. (Izv.) Listi poročajo iz Argentinije, da je dosegla pri volitvah argentinskega predsednika veliko večino radikalna stranka. Za predsednika je bit izvoljen Marcello Alvear, sedanji argentinski poslanik v Parizu. HarQ&U!e Slovenca'! Prosvetna nedelja. Za versko šolo, za krščanski nauk v soli se drugod javno bolj potegujejo nego pri nas. Na škofijski konferenci v Fuldi je bilo sklenjeno, naj se določi nedelja, 2. aprila, za skupno in glasno manifestacijo nemškega ljudstva v prid šolskemu vprašanju. Ljudstvo naj se pouči v cerkvi in na shodih o pomenu šolskega vprašanja, pa tudi o dolžnostih, ki jih ima v tem oziru ... Na tiho nedeljo v postu 3Naša vas«. Odslej se bo ta list imenoval po zanesljivih Informacijah Vašega dopisnika »Slovenska Republika«. Prihodnjo nedeljo priredi dr. Novačan shod z istim programom v Ljubnem v Gornji savinjski dolini nad Mozirjem. Zaupniki dr. Novačana koncentrirajo najbolj živahno agitacijo v okolici Globokega in sploh brežiškega okraja, kjer je domena samostojnega poslanca Ureka, ki bo kmalu ostal povsem osamljen. Celje. 24. aprila. (Izv.) Danes se je pripeljal v Celje šef demokratske stranke g. Ljuba Davidovič. Okrog poldne je prišel s precejšnjim spremstvom v kavarno »Evropa« in hotel na vsak način govoriti z dr. Novačanom. Spremljevalci Ljube Davido-viča so dr. Novačana iskali vsepovsod, vendar ga niso mogli nikjer najti. Iz fflanije. DnhovSčina. V Skadru se nahaja papeški albanski seminar, kjer se vzgaja albanska posvetna duhovščina. Semenišče vodijo očetje jezuiti beneške provincije, med katerimi se nahaja tudi nekaj Albancev. Klerikov je okoli 40, vsi so Albanci, pouk se vrši v albanskem, latinskem in italijanskem jeziku. Tu imamo pripravljalnico, gimnazijo z dvema letnikoma filozofije in potem 4 letniki bogoslovja. Poduk je, kakor se pri jezuitih rnzume, soliden. Tako je danes vsa po-Bvetna duhovščina v Albaniji albanska. Imamo pa tudi redovnike in sicer albansko frančiškansko provinco. Razun 2 so vsi patri Albanci. V Skadru sta dva konventa in novicijat z 20 novinci. Nadalje obstojajo samostani v Trosheniju v škofiji Sappa (Zadrima) in v Rubigu v lješki škofiji. Frančiškani oskrbujejo številne župnije v skadrskl nadškofijl, v Draču, Pulatiju, Sappi, Lješi ln Merditiji. V Skadru imajo tudi svojo gimnazijo z albanskim in latinskim učnim jezikom. To je velikanska moralna moč za albansko ljudstvo, ki je zdaj vseskozi preskrbljeno z dušnimi pastirji iz lastne srede. Tako bo visoko nadarjeni albanski narod, ki ga Je 445 let robstva pod turškim jarmom tlačilo, da se ni mogel kulturno raz- vijati, s pomočjo svojih dušnih pastirjev storil v kratkem času velike korake naprej, da se utrdi mlada država in postane faktor napredka in miru na Balkanu. Italijanske intrige so, tako upamo, enkrat za vselej pri kraju, za kar se ima Albaniji zahvaliti sedanji svoji vladi, ki noče o laškem protektoratu nič slišati, naj si bo že v kakršnikoli obliki. Nemiri, ki jih je, sledeč pustolovstvom generalov Martinoviča in Smiljaniča lanskega leta, uprizorila marca letošnjega leta v Albaniji Italija, so likvidirani in albanska posvetna ter rodovna duhovščina bosta storili vse, da se domovina čimpreje konsolidira in povzdigne. Velika skrb pa so bo posvečala v prvi vrsti utrditvi prijateljskega razmerja do Jugoslavije, ki je uvidela, da hoče Albanija biti dober sosed, ako se spoštuje njena neodvisnost. + Političen shod je priredil na belo nedeljo poslanec g. Stanonik v bivšem samostojnem gnezdu Mirni peči na Dolenjskem. Shod je bil sijajno obiskan, ne samo od naših pristašev, temveč tudi od nasprotnikov. Vsi, brez izjeme mišljenja so g. poslancu pritrjevali in mu h koncu izrekli svoje popolno zaupanje. + Jugoslavija, Vatikan in sovjetska vlada. Dodatno k našemu uvodniku ki je iz prvovrstnega avtoritativnega vira, posnemamo iz listov, ne da bi prevzeli za točnost le-teh vesti kakšno odgovornost, sledeče: Kakor poročajo listi, je bil 20. t. m. podpisan poseben dogovor med Vatikanom in sovjetsko vlado, glasom katerega Rusija dovoljuje jezuitom dohod v Rusijo, kjer bi se pečali v prvi vrsti z vzgojo mladine. V Rusiji se smejo dalje naseliti tudi usmiljenke, ki bi delovale na socialnem polju in pa frančiškani, ki bi razvili nemoteno versko propagando. — Dodatno k tej vesti pa javlja »Agence Havas«, da je sovjetski poslanik v Rimu Borovski odločno zahteval, da v misijonarski delegaciji, ki jo namerava poslati Vatikan v Rusijo, nikakor ne sme biti noben Francoz, noben Anglež in fndi noben Jugoslovan! -f- Izjava srbske remljoradniške stranke. Glavno glasilo srbske zemljorad-niške stranke »Selo« z dne 23. aprila objavlja sledečo zjavo: »Povodom resolucije zemljoradniške stranke za Slovenijo, ki je bila sklenjena na shodu v Celju dne 19. marca 1922 in objavljena v listu »Naša Vas« št. 19 od 23. marca, je sklenil Glavni odbor »Saveza zemljoradnikov« na svoji 12. redni seji dne 30. marca, da javno izreče, da stoji v Celju sklenjena resolucija v nasprotju s programom in s štatuti Saveza zemljoradnikov, ki je zaradi tega tudi ne sprejme. — Ob enem izjavlja glavni izvršilni odbor (Saveza zemljoradnikov), da je celjska resolucija sklenjena brez znanja in odobrenja glavnega izvršilnega odbora, vsled česar ne more prevzeti nikake odgovornosti za sklenjeno resolucijo in njene posledice.« — Izjava je podpisana od »Glavnega izvršnega odbora saveza zemljoradnikov.« -I- Notranjega državnega posojila ne bo. Kakor je razvidno iz zakonskega predloga o državnem proračunu, je vlada resno računala tudi z najetjem novega notranjega državnega posojila v znesku 1 miljar-de dinarjev. Sedaj pa javlja belgrajska »Pravda«, da vlada ne računa več z notranjim posojilom, ker bo zadostovalo posojilo iz Amerike. + Muslimani iz Jnžne Srbije in konferenca v Genovi. V Skoplju so pred enim tednom zborovali muslimani, ki so organizirani v takozvanem »džemijetu«. Po zborovanju pa so imeli, kakor javlja »Politika«, še neki tajni sestanek, na katerem so razpravljali o možnosti političnega sodelovanja s skupino dr. Spaha, potem pa so baje sklenili poslati genovski konferenci posebno spomenico, v kateri bi obrazložili vse trpljenje, katero morajo prenašati muslimani v Južni Srbiji. V ta namen so sklenili tudi nabirati denar. Spomenico bi izročili vsem ministrskim predsednikom zavezniških vlad. + »Radičev novčič«. Policija je zaprla v Sisku nekega Pavla Brodariča, in odstavila župana Ivana Pavušeka, ker sta nabirala denar za delegate, ki jih je nameraval oziroma jih mogoče še namerava Radič poslati v Genovo. Oba sta izjavila, da sta nabirala denar po nalogu stranke iz Zagreba in da sta nabrano vsoto poslala na naslov dr. Košutiča v Zagreb. Zadevo je hotel poravnati poslanec Radičeve stranke Mate Jagatič, ki je izjavil, da so denar nabirali za druge strankarske namene. + Našim poslanikom v Parizu, Londonu in Washingtonu je vlada zvišala plače na mesečno 10.000 frankov. + Tajna msko-nemška pogodba. — »Daily Mailc javlja sledeče točke rusko-nemške »tajne« pogodbe: 1. Nemčija se zavezuje plačati Rusiji vsoto 20 milijonov funtov šterlingov, ki jih je dobila iz Ukrajine za časa nemške zasedbe Ukrajine. 2. Nemčija se zaveže, da odpusti takoj vse ruske še v Nemčiji se nahajajoče vojne ujetnike v domovino 3. Nemčija bo prepovedala na svojem ozemlju vsa društva nek- danjih carističnfh oficirjev. 4 Nemčija ne bo dovolila preko svojega ozemlja nika-kega prevoza vojnega materiiala za Polj. sko. 5. Rusija dovoljuje^ da sme Kruppovo podjetje izdelovati orožje na ruskem ozero-lju, zlasti v nekdanji guberniji Perm. PETROLEJSKI POŽAR V KALIFORNIJI. Washington, 24. aprila. (Izv.) Petro-lejska skladišča podzemeljske železnice v Los Angelos so se vnela. Pri tem je izgu-bilo življenje pet oseb, a 50 jih je bilo težko poškodovanih. nwe. —■ Kralj Aleksander je prišel v sprem, stvu romunske kraljice Marije in princa Pavla v grad Cotrozeni. Govori se, da od-potuje kralj Aleksauder r par dneh v Pariz. — Škofovska konferenca ▼ Zagreba, V nadškofovski palači v Zagrebu se je včeraj otvorila konferenca jugoslovanskih katoliških škofov. Konference »e udeležujejo skoraj vsi škofje v Jugoslaviji, izvzemši 1* vantinsko škofijo v Mariboru, ki je va-kantna. — Novoizvoljeni provincial jugoslovanske provincije družbe Jezusove. Za pro-vinciala jugoslovanske jezuitske provincije je imenovan o. Anton P r e š e r n, bivši gojenec »Germanika« v Rimu, vseučiliški profesor v Inomostu in dosedanji rektor in profesor etike na bogoslovju v Sarajevom. Novoimenovani provincial o. Anton Prešern je rodom Slovenec iz Gorenjskega in je nečak presvetlega g. knezoškofa dr, Jegliča. — Pogreb Ivana Kromarja. V sobota so izkopali na Suhem bajerju truplo kovača Ivana Kromarja, ki so ga avstrijske oblasti ustrelile oktobra meseca 1915, ker s« je izrazil, da imajo Srbi čisto prav, da se branijo. Od vojaškega strelišča se je vršil veličasten sprevod na glavni kolodvor, odkoder so v nedeljo dopoldne prepeljali truplo v Črnomelj, kjer so ga pokopali ob udeležbi velikanske množice ljudstva od blizu in daleč. V Ljubljani in v Črnomlju je spremljala sprevod vojaška godba pod vodstvom dr. Čerina. — Inženirski izpit sta položila na 5u> marski fakulteti v Zagrebu gg. Franc Pipa n iz Srednje vasi v Poljanski dolini in Alojzij Ž u m e r iz Železnikov. — Nesreča v Bitolju. Z ozirom na nesrečo v Bitolju piše belgrajski »Novi Liste 400 vagonov municije predstavlja vrednost, ki gre na miljarde. Tudi če bi bila ta municija naš vojni plen, bi bila škoda ogromna. Toda to municijo, ki pa menda ni bila v najboljšem stanju, smo mi kupili od Francozov. Če pogledamo na stvar s tega stališča, je škoda seveda vsa drugačna. »Kakor pa vse kaže, je bila ta municija namenjena za Poljsko.« — Vpostavitev komisij za priredbo občne pridobnine. Volitve komisijskih članov in namestnikov se vrše po vsej Sloveniji v nedeljo, dne 28. maja t. 1. Razglas delegacije z dne 19. t. m. št. A I 987/2 izide te dni v Uradnem listu in se prve dni maja t 1. objavi tudi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas vsebuje vse podatke o načinu, kraju in času volitve. Da se izvrše volitve polovice komisijskih članov in namestnikov, so davčna oblastva I. stopnje uvrstila davčne zavezance za priredbeno dobo 1922/1923 v davčne razrede (§ 12 odst. 6 lc.) na podstavi razpisa gospoda finančnega ministra z dne 30. dec. 1921 št. 43.285 po stanju predpisa dne 1. oktobra 1921 brez ozira na poznejše izpremembe v davčne družbe sestavila sezname pripadnikov davčnih družb. Ti seznami bodo v času od 1. do vštetega 15. maja t. 1. v uradnih prostorih davčnega oblastva I. stopnje razgrnjeni na upogled davčnim zavezancem. Celotni seznami za davčne družbe I. in II. razreda bodo razgrnjeni le pri davčnem okrajnem oblastva v Mariboru, oziroma pri davčni administraciji v Ljubljani, pri ostalih davčnih oblast-vih I. stopnje pa le delni seznami onih pripadnikov teh družb, ki izvršujejo samostojna podjetja in opravila v njihovem področju. Vpogledati smejo imenike samo pri-dobnini zavezane osebe dotičnega prired-benega okraja med navadnimi uradnimi urami. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenik brez ozira na spol, če vživajo vse državljanske in politične pravice in oni, ki si izposlujejo vpis v imenike na podstavi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij je določen od dne 1. do vštetega dne 15. maja t. 1. Vsak davčni zavezanec smo vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih I. stopnje in so proste kolka. O njih odloča končnoveljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi ne zavira izvršitve veljavnih volitev. Po poteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpogledati imenik š« nadalje do vštetega 20. maja t. 1. samo, če se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kandidate izmed volivnih upravičencev. — Krtar shod radikalrer. Novosad«kl demokratski list >Jedin»lvo< porofia: V vasi Vlnartd pri Leskove« j« med ahodom radikalna stranke n-Mfflfir i nastal velik pretep. Dve osebi sta bOI telko m-njeni in so jih prepeljali v bolnišnico ▼ Leskovcu, lahko ranjenih pa je precejšnje število zborovalcev. — Zdravstveni odsek razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje lož. Interesentje se opozariaio na razois v Uradnem listu. „ — Težka poškodba. Z zaprtim nožem po očesu udaril je Jožef Rogelj iz Vogljev 20. januarja letos Gašperja Vehovca, kateri se je nekoliko prej x Rogljem šalil. Ker mu je zadal težko poškodbo, j« bil obsojen na 3 mesece težko ječe. — Tatvine. Francu Hrastarju v Mojstrani je bilo ukradenih 3000 kron denarja. — Posestniku Francu Kokalju v Bišči so neupravičene osebe potekale 18 jelševih dreves. — Blaga v vrednosti 4000 kron je bilo ukradenega gospej Jeri Kračna v Rakeku. — Kolo vredno 2000 K je bilo ukradeno gostilničarju Pavlu Erjavcu na Igu. — Iz čebelnjaka Josipa Šimenca v Podgorl pri Dolu Je bilo pred vojsko 30—40%, za stanovanje okrog 20%, torej mu je okrog 40% plače še ostalo, da jih uporabi za obleko, zdravnika, ki ga zdaj ne more imeti, in za drugo. Neposreden vzrok te bede ie gotovo draginja. Da pa se zoper njo uradnik ne more tako uspešno boriti kot drugi stanovi, Je vzrok to, da je državni uraduik zavzemal prej poseben položaj. Imel jo prugmatiko, ki ga je Čuvala pred izrabljanjem, zagotovljena mu je bila stalnost v službi, ni mogel biti odpuščen brez zadostnega vzroka. Vsled tega, ker je bil uradnik zadosti dobro plačan, ker je užival tudi te pravice, jo nastala posebna uradniška tradicija. Uradništvo je tudi brez prave organizacije in zato ne more uveljavljati tako lahko svojih zahtev. Razen vseh teh dejstev je vzrok poslabšanju uradniškega položaja tudi težki finančni položaj, v katerem se ukradenega več orodja. — Lenartu Nucku v Ab-istendorfu pri Gradcu je ukradla Cecilija Weiss- naMa država. Uradništvo jo stane na leto dve bacher blaga, vrednega 161.000 avstr. kron. Weiss-baeherjeva je pobegnila v Jugoslavijo. — Poneverba. No komisariatu železniško policije t Bistrici je priznal po italijanskih oblastih izgnani Hugon Kozlevčir, da je meseca novembra 1920 pobegnil v Nemško Avstrijo, ker je verižil z moko in poneveril svojemu dobavitelju moke sa 80.000 K. Kozlevčarja so izročili sodišču. — 8 kuhinjskim nožem je prebodel levo lice Gašper Triller iz Zasipa dne 1. avgusta 1921 Janezu Povšinu v Zasipu in ga težko ranil. Deželno sodišče mu je prisodilo zato 8 tednov ječe. — Aretirani črnogorski častniki. V Cetinju so U dni aretirali bivša poveljnika črnogorske vojske Petra Lombarja in Jovo Martinoviča, češ da rujeta proti naši državi. — 25 milijonov prebivalcev bo štela Francija teta 1965., ako bo njeno prebivalstvo padalo »talno t tej meri, kakor pada zdaj. Vsako leto bo Francozov za 350.000 manj. Bogokletna delanja. V noči dne 29. mar-ea le krojač Anton Boltezar iz Bičia na hiši gostilničarja Jožefa Zaica v Veliki Mlačevi med oreklinievaniem in razgraianiem odtrgal in razbil na steni viseče razoelo. Dne 12. februaria ic Boltezar med oreklinievaniem hotel v gostilni Jožefa Sinla v Sv. Juriu potrgati z zidu svete podobe, grozeč, da iih bo razbil, kar ie Da Sini preprečil.__ Uradniško vprašanje. Na sestanku »Organizacije javnih nameščencev somišljenikov SLSc v Ljubljani je narodni poslanec dr. A. Gosar pojasnil glede tega vprašanja sledeče: Ne le v naši državi, ampak tudi v drugih državah je uradniški problem težak. Če primerjamo materljelni položaj uradništva pred vojsko ■ sedanjim, vidimo, da bi moral uradnik, ki je prej dobival n. pr. 200 K mesečno, prejemati sedaj 12.000 K mesečno. Za hrano Je izdajal uradnik milijardi dinarjev. Da bi so uradništvo moglo plačati tako kot poprej, bi bilo treba šest milijard dinarjev, vsoto, katere se boji vsak finančni minister. Pomagati 90 hoteli uradništvu s tem, da bi se gotovo število uradnikov odpustilo iz službe, z doseženim prihrankom pa boljše plačalo ostalo uradništvo. Stavil sem predlog, da bi se reduciralo na ta način, da se odpusti nekvalificirano osebje, ki zavzema mesta, ki bi mu nikakor ne šla po strokovni usposobljenosti, in samci, ki imajo šele eno leto službe. Vendar ta predlog pri vladnih strankah ni našel odmeva in so te sprejele načelo, da ae redukcija vrši z vpokojitvami, s čimer pa država pač ne pride do zaželjenega cilja. Drugi predlog je bil ta, da se doseže stalnost v uradniških plačah na ta način, da se določi realna vrednost v zlatu, ki bi jo uradnik prejemal in ki bi mu omogočila, da dviganje draginje laže prenese. Da se pa morajo izplačati že dovoljeno draginjske doklade, mi ni treba posebej poudarjati. Vat tt ukrepi so pa lo začasnega značaja. Uradniško vprašanje bo treba končno urediti. Država bo morala dati uradništvu več državljanske svobode, Treba bo dati uradništvu posebno stanovsko, uradniško sbornico, kjer si bo moglo samo urediti svojo pragmatiko. Izvede naj se obvezno zavarovanje, bolniško in starostno. Poslednja naj bo pri zavarovalnici, da bo uradnik bolj neodvisen, da ne bo moral po prvih devetih letih svojega službovanja oditi praznih rok iz državne službe, da v slučaju, Če je iz gotovega vzroka prisiljen zapustiti državno službo, se zopet lahko vrne in mu njegovo pokojninsko zavarovanje teče naprej. — G. govornik je zatrdil, da poslanci SLS, čeprav slučajno niso uradniki, dosledno zastopajo upravičene zahteve uradništva t odborih zakonodajne skupščine. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBUANL Včeraj (dne 24. aprila ) se je vršil v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani XXII. redni občni zbor Ljubljanske kredilue banke, ki se ga je udeležilo znatno število delničarjev, ki so zastopali 64.220 delnic, tedaj nad polovico celokupne delniške glavnice Vsled bolezni sicer navzočega predsednika dr. Ivana Tavčarja je prevzel vodstvo občnega zbora podpredsednik dr. Karel Tril-ter. ki se je v pozdravnem nagovoru predvsem spominjal v toplih besedah sedemdesetletnic se- ™ IvlsanJ» ne'"1SKa favc danjega predsednika dr. ivana Tavčarja in biv- 1 kron na 100 m li,onov kron. pokojninskemu skladu. 400.000 K za remuneraiijo uradništvu. Ostanek 622.642 K 69 vin. se prenese na novi račun. Izplačevanje 150/« dividende za leto 1921 ln sicer proti kuponu št 21 v znesku 60 kron na delnico se vrši počenši s 25 aprilom t. 1. pri centrali banke v Ljubljani in podružnicah v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Ptuju, Sarajevu, Splitu in Trstu, nadalje pri Hrvat-sko-Slavonski zemaljsk! hipotekami banki v Zagrebu. pri Živnostenski banki v Pragi in njeni podružnici na Dunaju. Nadalje je pooblastil občni zbor upravni svet, da provedo v lastnem delokrogu v primernem času zvišanje delniške glavnice od 50 milijonov Sega urada za inostransko trgovino. Izvozno dovoljenje za manjše množine sladkorja do 10 kg daja tudi razen tegi odsek za prtljago pri ministrstvu trgovine in delokrog preje Urad za inozemsko trgovino ln se pobira pristojbina za vsak kg po 2 Kč. Ta odre.iba je stopila v veljavo z dnem 20. marca 1922. g Uvoz soli. »Pravda« javlja, da je naša monopolna uprava dovolila uvoz 25.000 ton soli iz Romunije. Vrednost soli, ki jo bodo uvozili, znaša 6 in pol milijona kron. g Stanje papirnatega denarja v Jugoslaviji. Na podlagi zadnjega izkaza Narodno banke z dno 3. aprila Je bilo za 4.870,764.135 Din papirnatega dena. ja v prometu. Stanje papirnatega denarja so je pomnožilo za 85,984.855 Din. BORZA. Zagreb, 24. aprila. (Izv.) Na današnji borzi je bilo za efekte malo zanimanja. Ker naše krone ni mogoče dobiti v Curihu niti po tečaju 2.15, so tuje devize in pa valute še nadalje hitro padle. Le proti koncu so si neznatno opomogle. London j« zadnje dni padel skoraj za 400, dolar za 100 in lira za 4—5 kron. Devizi Dunaj in Berlin nista stali še nikoli tako nizko kakor danes. Pričakuje se, da bodo tuje valute še bolj nazadovale. Tečaji današnje borze: Devize. Dunaj 0.75—0.80, Ber- i lin 21—23, Budimpešta 8—8.30, Italija (izplačilo) 300—308, (ček) 205-0, London (izplačilo) 240 do 250, (ček) 240-243, Newyork (kabel) 55—0, (čok) 54—05, Pariz (izplačilo) 550- 600, (ček) 500 do 525, Praga 110-115, Švica 1100-1180. Valute: Ameriški dolarji 52.50—54.50, češkoslovaške krone 0—125, angleški funti 235—240, napoleonnori 225- 227, nemške marke 22 50—23, romunski leji 0—46, italijansko lire 290—303. Belgrad, 24. aprila. (Izv.) Devize: London 250-253, Pariz 525-540, Ženeva 1070-1150, Milan 300-305. Prosa 110-112, Berlin 21.75—22, Dunaj 0 73—0.75, Bukarešta 44-46, Budimpešta 8.25—8.50. Valute: Nemške marke 28—25, avstr. krone 0.90-0.95. Curih, 24. aprila. (Izv.) Berlin 1.96, New-York 514, London 22.73, Pariz 47.95, Milan 27.90, Budimpešta 0.67- Praga 10.20, Zagreb 1.95, Varšava 0.14, Dunaj 0.0G75, avstrijske krone 0.06875. Berlin, 24. aprila. (Izv.) Dunaj 3.38. Budimpešta 34.85, Milan 1394.25, Praga 500.35, Pariz 2397, London 1128.55, New-York 255.68, Curih 4978.75. Praga, 24. aprila. (Izv.) Dunaj 0.5725, Berlin 20.05, Rim 275.50, Budimpešta 6.70, Pariz 475, London 225.50, New-York 50.70, Curih 993, avstr. krone 0.61, italijanske lire 272.50. Dunaj, 24. aprila. (Izv.) Zagreb 2997—3003, Belgrad 11.968—11.992, Berlin 3007.50—3017.50, Budimpešta 1037—1043, London 34.000—34.050, Milan 41.520—41.580, New-York 7681.50—7693.50, Pariz 71.500—71.600, Praga 14.990—15.010, Sofija 5770-5780, Curih 149.250—149.500. Valute: ameriški dolarji 7631.50—7643.50, bolgarski levi 5720 do 5730, nemške marke 3020—3030, angleški funti 83.775—33.825, francoski franki 71.300—71.400, italijanske lire 41.170—41.230, jugoslov, dinarji 11.898—11.922, romunski leji 5634—0646, švicarski franki 148.875—149.125, češkoslovaške krone 14.965—14.985, madžarske krone 1037.50—1043.50. danjega predsednika šega dolgoletnega predsednika pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, kojih zasluge za razvoj mesiuitui IVttlia 1U1UUI j., HUJ1U t^on.gu —'"I A . j ■ TaL-n In današnjo uioč zavoda so neprecenljive. Nato je Anorej jami Pri dopolnilnih volitvah v upravni svet so bili zopet izvoljeni gg. dr. Ivan Tavčar, Leo Souvan in prešel k poročilu o delovanju zavoda in ugotovil velik razmah in napredek, ki ga zabeleiuje banka v minulem poslovnem letu. Omenil je, da jo banka ob najstrožjem izogibanju vsako špekulacije nn lastni račun pazila strogo na največjo likvidnost in mobilnost svojih sredstev. Banka je v minolem le- V nadzorstvo so bili izvoljeni gg. Eugen Legat, dr. Peter Defrancoschl, Avgust Jenko, Fran Pretnar in Anton Skof. Izstoplima članoma upravnega sveta gg. arhitektu Fran Krasnyju in Gabrijelu Jelovšku in bivšemu članu nadzorstva banke dr. Francu Cer- tu sodelovala sama oziroma v zvezi z drugimi za- j fetu j9 bila izrečena za njihovo dolgoletno sode-vodi pri nacionalizaciji ln ustanovitvi raznih že i lovanJe Pn bankl "hvala. .L-l.i.tit. I_ _.__-V- iilAmnlinnilt innlt. obstoječih in mnogih na novo utemeljenih indu atrijskih podjetij pa tudi sicer imela priliko z dovoljevanjem primernih kreditov podpirati naj-izdatneje trgovino, obrt in industrijo. Posebno razveseljivo za banko — ker priča o velikem zaupanju do Dje — je izdatno naraščanje tujih, banki zaspanih sredstev, ki dosegajo skoro svoto 1000 milijonov kron. V nadaljevanju svojega govora se je g Uro* In uvoi klavne Urine in sladkorja v češkoslovaško. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente nn novo regulacijo izvoza in uvoza živine in mesa. Pri izvozu in uvozu živin«' in mesa sc mora postopati na sledeči način: Prošnje za dovoljenje uvoza in izvoza živine in meRa morajo biti vložene pri ministrstvu trgovine, oddelek bivšega urada aa inostransko ES^L^^^t^TZ^t tr*°™5>' Ministrstvo obehodu (Urad pro zahranifr- ništev v Gorici in Celju dr- Alojzija Frankota in Antona Kolenca in ob zaključku povdarjal, da gre tahvala za izkazani uspeh zlasti spretnemu, smo-trenemu in nesebičnemu vodstvu ravnateljstva in pridnemu, vestnemu in neumornemu delu urad-oiitva. Na občnem zboru se je na predlog nadzorstva Izrekel upravnemu svetu absolulorij, istočasno pa terekla ravnateljstvu In uradništvu zahvala. ■Delničarjem predložena bilanca izkazuje sledeče postavke v milijonih, poleg katerih navajamo napredek napram 1. 1920: Aktiva: Blagajna 23 milijonov (za 4 milijone več), valute 2 milijona, menico 47 milijonov (za 80 milijonov več), vrednostni papirji za 71 ni obehod) »Merkur«. Praha I. Revolučni tfr 2. Izvoz klavne goveje živine se dovoljuje na podlagi resničnega uvoza klavne goveje živine In obratno. Ne nzvoz in ne uvoz ni vezan na kompenzacijo ali kavcijo. Uvoz klavne goveje živine je prost pristojbin, carina pa znaša 180 ČeSkosl. kron za kos. pri izvozu se plača pol odstotka od zaračunane cene. Pri uvozu klavne živine je treba izpolniti vse ve-terinarsko-policijske pogoje, naznanitev teh pogojev te treba zahtevati pred izvršitvijo uvoza pri poljedelskem ministrstvu. Prošnje morajo biti dopolnjene z vsemi potrebnimi dokazi, posebno pa z dokazom, da je importer oziroma izvoznik sam producent. odnosno, da ima obrtno dovoljenje (obrtni list) in razen tega upravičenje do milijonov (za 24 milijonov več), dolžniki 819 mi- : trgovine. Pri uvozu mora biti nntančno navedena lijonov (za 248 milijonov več), realiteta 4 niiijo- j uvozna carinska postaja, kakor tudi naslovna po- ne (za 1 milijon več), inventar 0.G milijonn, kon- staja, kam so bode živina uvozila, z opombo ali torcijalni računi 83 milijonov (za 11 milijonov je ta postaja zvezana z dovlačno železnico s klav- več). Ostala aktiva in prehodne postavke 37 mili- nico, kjer s« bode živina klala. Uvoz klavne ži- lonov. vine in mesa se dovoljuje radi tega da se cena Pasiva: Glavnica 50 milijonov, rezerve 41 mesu na domačem trgu zniža. Uvoznik mora tedaj milijonov (za 2 in pol milijona več), pokojninski dati zadostno jamstvo, da se bode cenejši nakup sklad 2S milijona, vloge na knjižice 170 milijonov živine v tujini pojavil tudi v znižanih cenah mesa (za 78 milijouov več), upniki 787 milijonov (za v drobni prodaji, kar bo ministrstvo trgovine, ka- 424 milijonov več), transitne obresti 416 000 K, j kor tudi prehranje/alno ministrstvo, po svojih or- aeizplačana divtdcnda 219.000 K, prehodne po- ganih strogo nadzorovalo. Prosilcem, ki ne dajejo stavke, reeskont in ostale pasiva 23 milijonov, či- 1 toga Jamstva, se uvoz sploh ne dovoli. Za izvoz in »ti dobiček vštevši prenos iz 1. 1920 v znesku uvoz sladkorne pese in sladkorja velja sledeča na- K 836.792.85 znaša K 18,209.959.29 (za 8,830.000 redba: Po razlogu Urada za inozemsko trgovino kron več kot leta 1920). z dne 21. oktobra 1921, č. 68088. poverjena [e bila Račun zgube in dobička izkazuje kot celotne Čsl. spolefnost pro uvoz cukru, s. r. o. v Pragi, prejemke 31,683.*>00 K (za 10% milijona več), od katerih odppde na donos obresti 17,623.815 (8 milijonov več), na iznos bančnih poslov 13,549.580 K (za VA milijona več), na iznos realitet 123.012 K in na prenos dobička J920 330.792. Prejemkom »toje nasproti izdatki za upravne stroške 2,681.868 K (za 1 milijon več), za plače 11,301922 (5 milijonov več), za davke in pristojbino 4,869.865 (za J milijona več), odpis inventarja 66584 K 33 v. Občni zbor jo 'i določil iz čistega t.obička poleg statutarnih tnntijem upravnemu svetu ln nad-loistvu 7,500.000 K za Izplačilo 15*/, dividende, 1600.000 aa dotacijo reierv, 1,000.000 ia dotacijo dovoljevati do preklica izvoz in uvoz "sladkorne pese, sveže, zmlete peso, sladkorja, sladkornega sirupa, umetne strdi,kandiranega sladkorja, zrezkov in kali. Na prošnjo Imenovane družbe se regulira izvoz in uvoz tega blaga na ta način, da bo imenovana družba dajala dovoljenje samo za izvoz sladkorja na debelo in drobno, tako da uvoz vsega blaga kakor tudi izvoz istega, razen sladkorja, v kolikor se še ne nahaja v seznamu blaga, katerega izvoz je prost brez dovoljenja in brez pristojbin (zmleta pesa, sladkorni sirup, kandlran sladkor, umotna »trd) bode dovoljeval prehranjevalni odsek ministrstva trgovin«, u delokrog bi*» i Žrtve vojne oprave. Pet novih človeških žrtev bi imela vojna uprava na svoji vesti, da ni zgolj srečno naključje hotelo drugače, kakor hoče brez vestnost vojne uprave. Takozvana »dravska kasarna« v Mariboru se nahaja že več let v takem raz-8ulu in zanemarjenosti, da so takoj po prevratu vojno upravo na podlagi komisionel-nega ogleda opozorili, na se stavba ne vporablja več za nastanjenje vojaštva. Vojna uprava je šla mirne krvi preko tega predloga, ukazala je nastanitev komande mesta itd. Nakazala se je le mala vsota za najnavadnejše popravke, vse drugo pa: ima vremena. Nekaj časa jo je upravljal vojaški stavbenik. Naenkrat pa se je zdel vojni upravi tudi ta preveč in ga je kratkomalo odslovila. Tako je mariborska garnizija ostala sploh brez stavbnega urada, kakor jih je Avstrija vzdrževala. In tako se je stara »dravska kasarna« rušila dalje, skozi razrahljano streho je močil dež primitivne strope. V spodnjem delu, kjer se nahajajo zapori, stanuje narednik Derganc s svojo ženo in tremi otroci. V sredo okrog 3. ure zjutraj je bila klicana rešilna postaja. Ko je dospela tja, se ji je nudil žalosten prizor. Ravno nad posteljama se je vdrl strop, težko tramovje je ležalo ravno na mestu, kjer je ležal narednik. Baje je v trdem spanju slišal nekako pokanje, se vzdramil baš v tre-notku, ko se je tramovje zrušilo. To je rešilo strašne smrti njega in najbrže tudi cele družine, katero je zasula na zrušenem tramovju ležeča nasipina. Tako je bila rešilna postaja še pravočasno obveščena in je družino rešila. Kdor je videl zasute postelje in nad njimi viseče tramovje, ki je v spodnjem delu obtičalo na Dcrgunčevi postelji, se ne more dovolj načuditi, da ni prišlo do katastrofe in da je cela družina ostala skoro nepoškodovana. — Kakor izvemo, je bil na tako nevarnost opetovano opozorjen višji vojaški dostojanstvenik, pa so je kratko odrezal, češ, kaj me to briga, javil sem to vojnemu ministrstvu, pak neka bude. Dravska vojašnica bi morala biti že zdavno demolirnna. Morda bo ta slučaj rosen opomin tudi za mestno občino, da pospeši tozadevno akcijo. S Tihotapstvo v salonskih roseh. Na severni meji so obmejni kontrolni organi žo od prevrata dalje opazovali izredno živahen promet v salonskih vozovih med Avstrijo ia Jugoslavijo. Ker so take vozove rabili le višji dostojanstveniki, nad vsak sum vzvišeni, se je vršila kontrola 1« formerlno ali je sploh izostala. Sčasoma pa so se pričele glede teh voz širiti razne domneve. Pred kratkim sn bili gotovi kontrolni organi zaupuo obveščeni, da je neka večja družba na Dunaju nakupila več dragocenosti v bivšem cesarskem dvoru ter da skuša te predmete na zvit način, zlorablvši salonske vozove, vtihotapljati v Jugoslavijo. Obveščeni M bili tudi • drugem, i« bolj »vitem triku, nam- reč da zlorabljajo »neznani storilci« ugled žele*, niških dostojanstvenikov, katerim podtaknejo na nepojasnjen način nošo in avstrijsko valuto iz »ne-zuanih razlogov«. Zato so carinski organi v zadnjem času posvečali večjo pozornost tudi salonskim vozem, ln re3 so doživeli dva lepa uspeha. V t*k so pri kontroli salonskega voza, ki je dospel ■ Dunaja, zasačili na stranišču — dragocene preproge, o katerih v vozu so nahajajoči viŽji želez,, niški uradnik niti slutil ni. Preproge so se izročilo corinarni v Ljubljani. Skoro ob istem času se je peljal drug višji železniški uradnik iz Ljubljano na Dunaj. Neki posebno odločen carinski uraduik se je tudi na tem dostojanstveniku hotel prepričati o zaupanih mu informacijah. Vpraša, če ima kaj odveč (preko dovoljenega zneska) denarja. Dotični uradnik je odgovoril, da iina »amo 500 dinarjev. Ko pa mu jo uradnik natančneje pregledal listnico, so je v nemalo presenečenje preiskovanega izkazalo, da ima pri sebi 3600 dinarjev, poleg tega še okoli 120.000 K avstr. valute. Praviloma bi mu morali zapleniti ves zasačeni znesek in mu naložiti še kazen; ker pa je preiskovani očividno žrtev »neznanih storilcev«, so mu pustili baje vos znesek. Ti dogodki so povzročili, da bo odslej carinska kontrola v Mariboru nastopala brezobzirno tudi napram potnikom v salonskih vozeh in rezerviranih kupejih. š Krvava bela nedelja v Hočah. V gostilni Frangeš v Hočah je na belo nedeljo popoldne pilo več domačinov in okoličanov. Med dvema fantoma jo prišlo do prepira. Ogrizek iz St. JanŽa vrže nekemu fantu iz Sv. Miklavža kozarec v obraz. Nato se je podal Ogrizek ven si izpirat krvavo roko, za njim pa oni s krvavo glavo. Ko se je prvi vračal, je šel drugi za njim, ga na cesti napadel z nožem ter mu zadal več vbodljajev v prsi, trebuh in roko. Težko ranjeni Ogrizek je Sel še nekaj časa po cesti, nato se je zgrudiL Prenesli so ga v kaplanijo, kjer je kljub takojšnji zdruvniškl pomoči osled smrtnonevarnih ran in izkrvavljenja umrL lj »Prosveta frančiškansko župnije« priredi danes, v torek 25. aprila skioptično predavanje. Predaval bo g. prof. dr. V. Š a r a b o n o naših planinah. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. lj Ljudski oder. V nedeljo, 30. aprila 1922 vprizori Ljudski oder dve komediji: »Kdor drugim jamo koplje« in »Umor v Florijanski ulici«. lj »Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS« ima danes, v torek ob 8. uri zvečer odborovo sejo v Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg št. 2, 1. nadstropje. lj Vprašanje preosnove porote. Diskusija o tem se bo nadaljevala in končala na sestanku društva »Pravnik« v sredo, dne 26. t m. ob pol 5. uri (točno) popoldne v sodni palači soba št. 79. lj »Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — Sekriin Ljubljana« vabi svoje člana k ciklu predavanj g. univ. prof. ing. dr. Milana Vidmarja o »Gospodarskih problemih is elektrotehnike«. Prvo predavanje se vrši v petek, dne 28. aprila t 1. ob 20. uri v vseučiliščni dvorani deželnega dvorca. Pristop dovoljen tudi po članih vpeljanim gostom. lj Opozarjamo na izredni občni zbor »Nabav-Ijnlno zadruge« javnih nameščencev in vpokojcncev v Ljubljani, ki se vrši dne 27. aprila 1922 ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Cudermnn. hlapec, 65 let. — Joslpina Molja, žena mizar, pomočnika. 23 let — Ivo Premrl, trijovec, 39 let. — Anton Kopčar, rejenec, 2 meseca. — Katarina Melde, obč. uboga. 74 let. — Ivana Urbančič, pospstniko-va žena. 31 let. — Stanislava Selan, hči železničarja, pol leta. — Fran Pirling, jermenar. 55 let. — Rihard Jerina novorojenček. 20 dni. — Barbara Tomaselli, vdova kleparskega mojst-a, 76 let. — Emil Mrak. sin bančnega sluge, 13 dni. — Avgusta Ilerzog, žena voj. kapelnika, 28 let. — Josip Porič, bivši vojak, hiralec. — Peter Prošolc, pletar. 20 let. lj Ij esperantskega kluba. Pouk mednarodnega jezika »Esperanto« se vrši rsak torek in četrtek od 20.—21. ure na Trgovski šoli, Jfenijrem trg, II. »adstr. Z« začetnike so otvori zopr' nov tečaj. Vsi. ki se za »Esperanto« zanimaj«, se vabijo, da se priglase ob navedenih dneh. — Odbor. lj Popis psov. Lastniki psov so poživljajo, da prijavijo do dne 1. maja 1922 svoje pse mestnemu popisovalnemu uradu v svrho popvlnitvo pasjega katastra z ozirom na pleme (pasma), barvo, spol, starost ter uporabo (pes Čuvaj, lovski pes, policijski, lukstisni pes itd.). Obenem jo prinesti seboj tudi potrdilo o plačani pasji taksi. lj Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12, jo darovala stalna družba pri »Novaku« na Rimski cesti 19 K 400.— mesto cvetja na krsto pokojnemu Andreju Kurentu, mizarskemu mojstru v Višnji gori. Iskrena zahvalni li Za reveže v mestni ubožnici so novo-dom veiik -nočnih nraznikov darovali: Mesar Ivan Zaic 29 kg telečie<*a mesa, trgovec Eliia Predovič 30 kg govejega mesa, trgovec T. Mencinger 1 griat. Gosnodarslra zveza 60 1, tvrdlca F. Bolaffio in »fnovi 60 litrov in re-stnvrater Matiia Dolničar 35 1 vina. — Nai hi neš!i mertni reveži vsai ob večiih praznikih še mnoOtok in Struga«, katero je dramatiziral pokojni Ignacij Borštnik. V glavnih vlogah nastopijo gospe Juvanova, Šaričeva, Medvedova, Win-Irova in gospodje Peček, Kralj, Plut in drugi. Režijo vodi g. Osip Sest, ld je razdelil vprizoritev v osemnajst slik. Izpremembe so vrše na odprtem odru. Konce dejanj označuje zastor. Odmor je le po tretjem dejanju. Predstava traja približno dve uri. Vsi prijatelji in častilci g. pisatelja so vljudno vabljeni. Cene običajne. DRAMA. 26. aprila, sreda: Otok in strttga. Proslava 701etnice dr. Ivana Tavčarja. Slavnostna predstava Izven. 27. aprila, četrtek: Hamlet. Izven. 28. aprila, petek: Revizor. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob B. uri pop. Izven. 29. aprila, sobota: Otok in Struga. E. 30. aprila, nedelja: Pohujšanje v dolini šent-florjanski. Delavska predstava. Polovične cene. Izven. 1. maja, ponedeljek: Otok in Struga. B. 2. maja, torek: Zaprta OPERA. 26. aprila, sreda: Luiza. C. 27. aprila, četrtek: Hoffmannove pripovedke. Gostovanje ge Vesel-Pola iz Zagreba. B. 28. aprila, petek: Werther. A. 29-aprila, sobota: Bajaja. D. 30. aprila, nedelja: Faust Izven. Prometa. pr Otvoritev pomladanske umetnostne r&i- stave. Pod gostoljubno streho Jakopičevega paviljona, kjer so se dosedaj še skoraj vsi slovenski upodabljajoči umetniki prvič predstavili slovenski javnosti, so zopet razstavili razven slikarja Zupana in kiparja Kosa trije ljubljanskemu občinstvu še neroznani mlajši umetniki: Marijan Mušič in brata Vidmar. Razstava Je bila na običajen način otvorjena v nedeljo ob 11. uri dopoldne ob navzočnosti umetniškega sveta, g. dr. Skaberneta in drugih zastopnikov vlade. Razstava ostane odprta dalj časa ln sicer vsak dan od 10. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Ker bomo o razstavi itak obširneje poročali, se danes omejujemo samo na to, riporočamo občinstvu obisk. Prepričani smo, o razstavljena dela ugajala in našla hva- da da ležnih odjemalcev. Orlovski vestnik. Orliška podzvesa ima v sredo, dne 26. L m. ob pol pol 4. uri popoldne sejo v prostorih Orlovske podzveze v Ljudskem domu. Pridite vse zanesljivo in točno. — Predsednica. Turistika In šport. Hanacka Slavija — Ilirija 26. t m. Na povratku iz Splita igra v sredo 26. t. m. na prostoru Ilirije Hanacka Slavia iz KromeHža, prvak Moravske. Igrala je doslej v Jugoslaviji 5 tekem: v Zagrebu proti HaSku 0 :0, proti Concordiji 2 :2, proti Gradjanskemu 1 :1, rezultata tekem proti splitskemu Hajduku še nista znana. Poročila zagrebških listov o Slaviji se glase jako ugodno. Označujejo Jo kot prvorazreden klub, ld Je močan posebno v obrani. — Predprodaja vstopnic v cvetličarni Vider v feelenburgovi ulici. Pričetek tekme ob pol 6. uri. S. K. Ilirija objavlja, da se vrši dne 28. t. m. ob 18. uri v prostorih Športne zveze. Narodni dom sestanek tennis-igralcev. Jako važen sestanek I Opozarja se, naj se udeleže sestanka vsi tennis-igralci in bi se one, ld izostanejo, naknadno pri razdelitvi ur ne moglo več vpoštevati za to sezijo. Načelnik. Nedeljske nogometne tekme. Na igrišču Ilirije je zmagal mariborski Rapid nad Primoriem z 2 :1, na igrišču Sparte je v prvenstveni tekmi porazil Hermes Jadrana s 7 :1, na igrišču Svobode v Mostah je zmagala v prv. tekmi rezerva Ilirije nad Svobodo Moste 4 :0 in Ilirija II. nad rezervo Jadrana 7:1. V Kranju je podlegel Triglav rezervi Primorja 2 :6. ŽUPNIM URADOM priporoča Jugoslovanska knjigarna v LJubljani sledeče nove uradne tiskovine: Prošnja za spregled oklicev. — Sporočilo o poroki ( v obliki dopisnice). — Sporočilo o smrti (v obliki dopisnice). — Birmanski listi (nov natis). Meteoroftogično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. I Svojo hčerko dijakinjo, 18 let staro, želim radi premene zraka dati v kak gorski kraj k boljši rodbini za vse leto in to na stanovanje in hrano. Zahtevano vsoto plačam naprej ali pa event. vzamem od iste obitelji k sebi na stanovanje in hrano hčerko ali sina, ki bi iz katerigakoli vzroka hotela bivati v Jfagrebu. Cenj. ponud. tudi iz vasi prosim na: I. K., činovnik, drž. žeL Zagreb, Ilica 128, II. kat-lievo priposl. 10.000 kron dam tistemu, kdor ani preskrbi IZ DVEH SOB Ponudbe pod »TAKOJ« na upravništvo SLOVENCA. 1530 stanovanje IN KUHINJE. — Kupim že rabljen, dobro ohranjen tvalni STROJ. Ponudbe 8 F. CENCIC, Mojstrana. no prosim na: 1543 Stroie za ostrenje The Rex Co.; Ljubljana. Vabilo na lir redni občni <7linr »Nakupovalne zadruge r. z. z o. z. Z.MUI y Ljubljani, ki se vrši dne 30. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih na BALKANU. Dunajska cesta št. 33. — DNEVNI RED: 1. Poročilo na-čelstva. 2. Predložitev letnega računa in bilance. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija načelstvu. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. MIRA DE PAULIS, ROJ. BERGANT JOSIP DE PAULIS POROČENA In j nif r) 8 tem izjavljam, da nisem ■/.JČlVCla plačnica za dolgove, katero bi delal kdorkoli na moje ime. Neža Blat trafikantinja Ljubljana, Dunajska cesta. Cas opuo-vama Barometer T mm Termometer v O LJditirum •htoronen v O Nebo, vetrovi Paoavmu v mm 22./4. 21 h 7326 7-5 11 obl. - 23./4. 7 h 733-4 7 1-3 obl. t — S3./4. 14 h 733-7 12-5 1-3 jasno sever 23. 4. 21 h 733-6 9-7! 1-1 d. jas. 24,4. 7 h 733-8 8 1 obl. j. z. 2-S 24./4 14 h 732-1 12-9 1 obl. Gorenjsko dekle no, ki razume kuho, ee sprejme takoj k majhni družini. Plača dobra. Naslov v upravništvu Slovenca pod št 1493. : Razno perilo : Ta dame. gospodo in dee« priporoča tvrdka A, & E SKABERNE LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10. dne 23. aprila 1922. Ljubljana Sv. Duh Išče se STROJEPISKO » slovensko in nemško korespondenco, tudi začetnico. — ADOLF KORDIN, Ljubljana, Beethovnova nlica 9. 1558 SLUŽKINJA išče mesta k šivilji za vsa hišna dela. — Naslov pove uprava lista pod štev. 1529. samostojna delavka, se sprejme takoj v stalno službo. — Ponudbe na Upravo hotela »SLON«, Ljubljana. 1541 Perica, Ali sle že psslal! naročnino? Sprejme se mlado, snažno, dobro vzgojeno nCS/l C P°®teniil staršev za pn-Utl\Lt spravljanje sob in k otrokom. Naslov v upravi Slovenca pod 1492, Več tesarjev in tesarskih predtielavcev sprejme takoj IVAN ZAKOTNIH, mestni tesarski mojster, parna žaga v Ljubljani, Dunajska cesta št. 46. LES naprodaj! Na parceli skupnih opravičencev Kočo p. Kočevski reki se bo po ofertah prodalo približno 2000 komadov smrekovih dreves, prsne visočine, od 10 eol naprej, tistemu, kateri ponudi več. Pismene oferte so do 7. maja 1922 z zvezo 25.000 kron za kavcijo v gotovini poslati na tukajšnji urad. Prodajalne pogodbe ležijo ob navadnih uradnih urah vsakomur na razpolago. Prepisi pogodb se lahko dobe proti plačilu 50 kron. — Vodstvo opravičencev v Kočah p. Kočevski reki, 15. 4. 1922. Otroški VOZIČEK (Bronnabor), dobro ohranjen, in rastlinski HERBARIJ naprodaj. Rimska cesta 9,11. srebrne krone ter jih dobro plačam. — J. POLŠE, Ljubljana, Rožna dolina št. 106, 1495 III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AUTO d. z 0. z. v Ljubljani. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: po (Objava F0T0 LITOGRAFSKA DELA: najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna in v Ljubljani. F0T0GRASK1 ATELIJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesta St 6. GRAMOFONI, PLOŠČE In posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna uliea št. 5. »ILIRIJA«. LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJA LNA DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta štev. a Rcmigar & Smcrkol. Florijanska nI. 13. KLISEJE: za eno- aH večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovan >*a tiskarna j Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREL« Kunovar POTREBŠČINE Iran. Stari trg IN KLOBUKI: štev. 10. Jean dišče PARNA PEKARNA: Sckrcya nasl. Jakob Kavčič, Gra- Stev. 5. 4 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: »Orient« d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na jui. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Višintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN G\LANT. KLEPARSTVO: Ferene & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bnjželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN S0LNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IN CEMENTOM Erjavec & Turli pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška eesta štev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pol v Rožno dolino St. 10. (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Illiniimt novo ali že rabljeno, l\U|IIIIBU polkrito, lahko, črno pleskano jar KOČIJO. — Prnriamn EN0 KOČ!,Jo, brez rl UUdBlIU strehe (Sporhvagen), skoro novo. — Ponudbe na Breznik & Fritsch, Ljubljana. 1551 BIČEVNIK! "m: pravi tržaški, gladki in orehovi, pleteni, razni biči, jermena za čevlje in cere, gožo, motvoz (špaga) ter raznovrstne krtače v veliki izbiri na zalogi. 1546 OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. — Glavna zaloga lesenih žebljcv znamke >Zora«. ERDAL ČISTILO Ilirija, Jurjcvo. Jadran, Dilber, Cipulin, ličilo (biks), mast za usnje, apreturo, strojno olje Ia belo, črnilo in nočne lu-člcc znamko »ZORA« priporoča veletrgov. j OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. 1544 cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja: 764 A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska ulica 19 Išče se kinopodjetnik za penzijo »GBSNTOVEC« graščina Preddvor, p. Tupaliče pri Kranju. — Dopisi islotje. 1486 'Union ■ banka preje Mariborska eskomptna banka ustanovljena 1.1872 "Beograd, gornja (Radgona, (Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec expoditura v Skofjiloki p Izdaja konzorcij »Slovenca«, OUgtmoU ttreOaiklUfcMi JUUtM » Jugoslovanska Uakarna * Ljubljani, Akcijski kapital (K 30. ooo. ooo \ ftederve & 16,000.000 \ i J$vršuje vse bančne posle najkulantneje. \