Za ^dravje Ifudstval Zdravje je stanje ravnovesja med silami telesa in zahtevami življenja. Ako človek čuti, da njegove telesne sile ne zadoščajo zahtevam okolja in življenja, se s tem čuti bolnega. Zavest svežosti telesnih sil, zavest krepke delovne sposobnosti, zavest svobode od težav: to je zavest zdravja. Zdravje je velika dobrina, ki nam jo daje narava, odnosno njen stvarnik, Bog. Med vsemi zemeljskimi in časnimi dobrinami zavzema prvo mesto. Brez zdravja vse zemeljske dobrine nimajo prav za prav za človeka nobenega pomena, ker jih ne more doseči, ako jih nima, če pa mu jih je naklonila mila usoda, jih ne more uporabiti in jih uživati. Zdrav človek se raduje življenja ter je sposoben za rešitev svoje življenjske naloge v okviru svojega stanu. Kar velja za posameznika, velja tudi za kolektiv, za narod. Zdrav narod, na duši in telesu zdrav, je kos svoji nalogi, ki mu jo je določila božja previdnost. Na teritoriju (ozemlju), ki je njegova last, proizvaja dobrine, gmotne in duhovne, z njimi osrečuje predvsem svoje lastne člane, prispeva pa tudi za gmotno in duševno dobrobit drugih narodov. Samo zdrav narod je sposoben za izvršitev te svoje življenjske naloge. Telesno ali duševno bolan narod ne zmore tistih sil, ki so potrebne, da s kulturo osvaja in unapreduje lastno zemljo ter jo obrani pred pohlepno osvajalnostjo močnejših sosedov. Zgodovina spričuje o bolehanju in umiranju narodov, ki so izginili iz kroga drugih narodov ter zapadli smrti, ker se niso znali vojskovati zoper bolezen, zoper duševno in telesno bolezen, ki jim je razjedala življenjski mozeg, dokler jih ni končno povse ugonobila. O telesnem zdravju naroda posebej smo se namenili danes spregovoriti nekaj besed. Zdrav narod raste iz zdravja posaraeznikov. Čim več posameznih članov naroda je zdravih, tem bolj zdrav je narod; čim večje pa je število tistih, ki so bolni, tem bolj peša zdravje in življenjska sila naroda. Zdravje naroda pred vsem ogrožajo tiste boleznl, ki so postale ljudske bolezni. Med njimi zavzema prvo mesto tuberkuloza (jetika), najstarejša in najbolj nevarna sovražnica Ijudskega zdravja. To je prava stanovanjska in družinska bolezen. Kjer prebivajo ljudje v ozkih, zaključenih prostorih, je vsled okuženja dana možnost razširjanja. Iz tega sledi socialna (družabna) nevarnost tuberkuloze, ki spada poleg spolnih bolezni in alkoholizma med najnevarnejše in najbolj razširjene Ijudske bolezni. Narodno-gospodarska škoda, ki jo povzroča tuberkuloza, je ogromna. Za Nemčijo so to škodo, povzročeno po smrti in delovni nezmožnosti Iju- di, za dobo 1906 do 1910 proračunali letno na dva in pol milijarde mark. Ker se je pa od tega časa število tuberkuloznih smrtnih slučajev v Nemčiji znižalo na polovico (60.000 na leto), znaša izguba narodnega gospodarstva letno ena in pol milijarde mark. Kar se tiče Jugoslavije, je ugotovljeno, da je od začetka naše države (leta 1918) do 1935 umrlo od tuberkuloze 586.846 ljudi, v Sloveniji 43.370. Iz teh Stevilk se vidi, da je jetika težka in resna ljudska bolezen, ki povzroča narodu ogromno gospodarsko in socialno škodo. Viri te bolezni so zlasti trije: 1. siromaštvo obširnega dela našega Ijudstva; 2. alkoholizem, in 3. zdravstveni nedostatki obleke in stanovanja. Te vire mora zamašiti ali vsaj zmanjšati do najnižjega obsega smotrena gospodarska in socialna politika. Ko bodo vzroki odstranjeni, bodo izostali tudi zli učinki. Proti bolezni sami je bila medicinska znanost do pred 50 leti skoro brez moči. Leta 1882 je odkril nemški zdravnik Robert Koch povzročitelja te bolezni, to je tako zvani tuberkel-bacil: malo bitje, ki ni niti živalica niti rastlinica, ki živi v izločinah bolnega telesa, gnoju jetižnflj ran, v vlažnem kotu bolnikove sobe, v od bolnika izkašljanlh, v zraku ležečih kapljicah itd. Na podlagi te najdbe se je ra* vila moderna medlcinska znanost o tuber* kulozl, kl je dosegla lepe uspehe. Boj zoper tuberkulozo pa bi ne imel tl« stih širših uspehov, ki so potrebni za ljud« sko zdravje, ako bl bil omejen samo n« medicinsko znanost in na zdravniški staa Boj proti jetiki je tako važen, da bi mo rali pri njem sodelovati vsi: šola, ljudska prosveta, občine, banovina, država, vei narod. Pretekli teden so bile po naših m©> stih prireditve Protituberkulozne zveze, ld so imele namen zanesti zanimanje za ta nevarno bolezen In za obrambo proti njej med najširše sloje našega ljudstva. Vet narod bodi pravilno poučen o nevarnostl jetike in o tem, kako se je more ubranitt Naj bi v tem ozlru storila svojo dolžnosi tudi šola in ljudska prosvetna organizaci" ja! Če bomo v boju zoper jetiko vsi sto rili svojo dolžnost, je upravičena nada, da bomo to strašno morilko ljudstva ne sicei povse pregnali iz našega naroda, vendai pa bomo njene žrtve omejili na čim naj« tnanjše število. S pomočjo vsega ljudstvi za zdravje ljudstva!