Gostilničarski Vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1— od mm in stolpa. Telefon 39—14. Ček. rač. št. 11.43«. Štev. 1. Ljubljana, dne 22. januarja 1935. Leto V. II. gostilničarski kongres Kongres gostilničarjev kraljevine Jugoslavije se vrši dne 16. marca 1935. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Zagrebačkega zbora v Zagrebu, Martičeva ulica in sicer po programu, kakršnega smo objavili že oktobra meseca lanskega leta. Na preddan, torej dne 15. marca se vrši ob 9. uri v prostorih Trgovske, industrijske zbornice kongresna predkonferenca, dočim je ob 3. uri zvečer zabavni večer v hotelu »Esp- lanade«. Skupna večerja stane za osebo 35.— Din. Pozivamo vse gostilničarje in gostilničarke, da pribite že dne 15. marca popoldne v Zagreb, ter se udeleže zvečer skupnega zabavnega večera tako, da se spoznajo in sklenejo prijateljstva s tovariši iz ostalih banovin. V Zagreb je dovoljena polovična vožnja po železnici. V februarski številki našega lista priobčimo še točne j še podatke. Vse prijave naj se iz-vrše pri svojih pristojnih združenjih. Zagreb, mesto našega kongresa Gostinski odsek v zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Kakor smo že zadnjič poročali, je g. minister za trgovino in industrijo imenoval deset novih svetnikov v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani kot člane na novo vzpostavljenega gostinskega odseka. Zadnje poročilo glede navedb imen gg. svetnikov tega odseka popravljamo v toliko, da je bil imenovan namesto g. Pojbiča iz Dolnje Lendave g. Čoh Štefan, restavrator v Rogaški Slatini. 5. januarja t. I. je zbornično predsedstvo sklicalo ta odsek na konstituiranje. Udeležba je bila polnoštevilna. Kr. bansko upravo je zastopal ban. svetnik g. Borštner. Prisostvovali so tudi vsi predsedniki zborničnih odsekov gg. Elsbacher Konrad iz Laškega, Hribar Dragotin iz Ljubljane in Rebek Jos. iz Ljubljane. Nadalje so bili navzoči zb. generalni tajnik g. Mohorič, tajniki gg. dr. Ples, dr. Pretnar, dr. Kocč ter zbor. konzulent Žagar. Predsednik zbornice gosp. Jelačin Ivan je imel uvodni programatični govor, iz katerega posnemamo sledeče: Spoštovani gospodje! Danes, ko ste se prvič zbrali v naši zbornici, da konstituirate gostinski odsek, čutim potrebo, da kot zbornični predsednik naslovim na Vas nekoliko besed. Naša zbornica je že pred dvemi leti, ko je sestavljala svoja pravila, predvidela poleg dotedanjih treh stalnih odsekov tudi poseben odsek za gostinska podjetja. Dejstvo, da je zbornica inicijativ-no predvidela osnovanje posebnega odseka za gostinstvo, Vam je najboljši dokaz, da je bila želja zborničnega sveta in zborničnega predsedstva, da poglobi strokovno prouča-vanje in kritično razmotrivanje teh vprašanj v okviru skupne zbornice, da angažira čimveč delovnih sil, da razvijejo pod okriljem zbornice za TOI čim živahnejšo inicijativno delavnost na polju pospeševanja, pa tudi zaščite interesov gostiteljstva. Za to zbornično odločitev ni bilo merodajno samo relativno visoko število gostinskih obratov na zborničnem področju, marveč predvsem spoznanje, da preživlja ugostiteljstvo danes veliko dobo transformacije, ko zahteva duh časa in tempo življenja temeljitih reform, novih oblik in novih naprav in da je za bodočnost našega gospodarstva prav posebnega pomena, da te naloge pravilno uoči-mo, strokovno rešimo in damo zopet poleta vsem panogam tujskega prometa in turizma, ki je za naše gospodarstvo v dravski banovini prav posebnega pomena. Po čl. 18 zborničnih pravil spada med drugim v delokrog gostinskega odseka zlasti zaščita in pospeševanje gostinskih obratov, tehnični napredek gostinstva, izobrazba strokovnega naraščaja, strokovni tisk in propaganda, razstave, priredbe in ustanove za pospeševanje gostinskih strok, obrtna policija in liigijena, socialno zavarovanje, davčne trošarinske in taksne zadeve gostinskih obratov, tarifne zadeve, naprave tujskega prometa, zdravilišča in letovišča, vozni red, carinske in prometne olajšave za pospeševanje tujskega prometa, turizem, tujsko-prometna statistika in nadzor nad gostinskimi združenji. Po krajevni razdelitvi mandatov imenovanih članov mislim, da so najsrečnejše povezani s tem imenovanjem vsi okoliši dravske banovine na zbornico, bodisi direktno potom članov ali potom njih namestnikov, in je s tem podana garancija, da bodo vsa interesna področja našla v odseku in v zborničnem svetu svojega direktnega zastopnika. Ako je zbornica predvidela osnovanje posebnega gostinskega odseka, v želji, da se delo na tem polju čimbolj poglobi, ni to storila radi tega, da se predstavniki ugostiteljstva se- Prvovrstno blago! Nizke cene! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA . pr- NA DEBELO -m Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker VERMUT VINO-PELINKOVEC LIKER Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe! Zelo važno! Čitajte! Opozarjamo cenj. občinstvo, da obstoja v Ljubljani „PR0MET“, Napoleonov trg 7 (nasproti Kri-ževniške cerkve) kjer dobite vsakovrstne dobro ohranjene predmete, ki odgovarjajo dostikrat novim, a so zato še več kot polovico cenejši. Posebni oddelki oblačil — Isto-tam imate priliko vse tiste predmete, katere več ne potrebujete najbolje vnovčiti parirajo od obrtništva in trgovstva, marveč v želji, da dobijo v zbornici še jačje zastopstvo in da bodo lahko v koordinaciji z že obstoječimi odseki tem intenzivneje vršili funkcijo zborničnega delokroga. Znano Vam je, da je naloga zbornice zastopati, ščititi in pospeševati vse v njej predstavljene panoge gospodarstva, upoštevaje pri tem obče koristi narodnega gospodarstva ne samo na svojem področju, marveč tudi na področju cele države. To je bistvena in glavna naloga skupne zbornice, ker le v vzajemnosti in skupnosti, v koordinaciji interesov in skladnosti nastopanja gospodarskih strok in stanov vidim poroštvo za našo bodočnost in za napredek gospodarstva. To prosim, da blagovolite imeti pri vseh Vaših razpravah in pri oblikovanju Vaših sklepov, pri sestavljanju Vaših predlogov, pri dajanju inicijative vedno in povsod pred očmi, ker le tako se da omogočiti složno sodelovanje, ki ga vse panoge našega izčrpanega gospodarstva v današnjih časih tako težko potrebujejo. Živimo v veliki prehodni dobi, ki jo občutimo vsi, ali vsak stan po svoje. Gostinski obrati navidezno po zbornični statistiki ne nezadujejo, češ, da vsled posledic gospodarske krize njih število ni padlo. Mi se dobro zavedamo, da se iz tega ne da delati zaključka, da gostinski obrati nimajo svojih težav in neprilik. Predobro so nam znane posledice, ki jih kažejo izpremenjene prilike v našem gospodarstvu v svojem odsevu na gostinske obrate. Mi vidimo, da zahteva sedanji tok časa novih oblik obratovanja in da so gostinska podjetja postavljena pred alternativo, ali se prilagoditi ali pa bo šel tok časa preko njih. Označil sem ob tej priliki tudi prekomerno ustanavljanje novih obratov lcot nezdrav pojav in hipertrofijo, ker je že število dosedanjih Če liočeš doftro raiis*4io Imel* liupul pri _______________________RADIO DOBERLET d. z o z. LJUBLJANA se naprave za gostilniške obrate KONGRESNI TRG št. 8 — Poleg Kino Matice obratov povečini prekomerno. Izrazil sem tudi svoje zadovoljstvo glede novih uredb, ki jih je izdalo ministrstvo glede ustanavljanja in ureditve gostinskih obratov in glede dokaza izobrazbe za njihovo opravljanje, ki pomenita na sicer nejasnem horicon-tu dve svetli točki. Ugotovil sem tudi, da nas navidez efektne številke letošnje tujske sezone ne smejo zavajati k napačnim zaključkom. Navidezni porast gostov in nočnin, ki so ga zabeležili letošnjo sezono naši tujsko-prometni kraji, je pripisovati scela izrednim okoliščinam in ni morda posledica normalnega razvoja ali pa stvaren uspeh naše propagande in akvizitor-ne službe. On je slučajen in izreden ter ga imamo deloma zahvaliti političnim, pa tudi gospodarskim ne-prilikam nekaterih sosednih držav, toda čista bilanca našega tujskega prometa je letos mnogo slabejša kot prejšnja leta. Stanje našega hotelirstva je Vam samim najbolje znano in zato ne bom opisoval prizadevanj zbornice, da se najdejo solucije za razbremenitev podjetij, ki so investirala kakor tudi za organizacijo novih kreditov, da se omogočijo adaptacije in modernizacije tam, kjer konkurenčnost obratov to neizogibno zahteva. Pripravlja se zakon o turizmu in kraljevska vlada ima pooblastilo za donašanje drugih važnih uredb v interesu gospodarstva. Tu se nam odpira istotako obširno polje dela, kjer hočemo in moramo uveljaviti naše interese. S tem pa še daleč ni izčrpan kompleks aktuelnih vprašanj, ki jih tudi tu podrobno ne naštevam, ker so itak stalno že več let na dnevnem redu naše zbornice in predmet naše posebne pažnje, kakor so prometna in davčna vprašanja, ki čisto speci-jelno tangirajo tudi gostinska podjetja, ■ Če tako premotrimo obeležje našega gospodarskega stanja raz vidik interesov gostinskih podjetij, vidimo, da Vas čakajo polne roke dela. Pri tem delu se je treba zavedati, da zbornica sama teh vprašanj ne rešuje in reševati ne more, marveč da jih le pripravlja tako, da jih oblasti, v katerih pristojnost spadajo, lahko rešijo. Uspeh zborničnih prizadevanj je zato odvisen od težine argumentov zborničnih nasvetov in predlogov, od točnosti podatkov in prepričeval-nosti navedb, ki jih vsebujejo zbornične spomenice. Zato je v interesu dosege uspehov, da ostanemo pri vseh svojih predlogih realni, stvarni in objektivni, da ne identificiramo osebnih interesov posameznika z načelnimi vprašanji in s splošno potrebo, da ločimo med kolizijo lokalnih interesov in škodljivimi pojavi za splošno gospodarstvo tako, da ostane zbornica vedno le objektiven opazovalec in kritični mentor, ki pri vsem strokovnem in podrobnem obravnavanju vprašanja vedno vidi pred očmi le interese splošnega gospodarstva. Prepričan sem, da bodete uvaže-vali pri Vašem delu v zbornici te moje uvodne besede, ki mi jih narekuje moje dolgoletno izkustvo kot zbornični predsednik in predsednik stanovskih organizacij in želim, da bodi Vaše delo v zbornici koristno in plodonosno ne samo v prilog napredka in raz.voja gostinskih obratov in tujskega prometa, marveč v interesu celega gospodarstva dravske banovine. Nato so govorili v imenu odsekov j predsedniki gg. Elsbacher, Hribar in Rebek. Izrazili so čestitke doimeno-vanim zborničnim svetnikom in zagotavljali, da bodo dosedanji trije odseki delovali vedno v sporazumu z novim gostinskim odsekom. Zadeve, ki se tičejo gostinskih podjetij, naj obravnava gostinski odsek, njegovim sklepom se bodo solidarno priključili. Gen. tajnik g. Mohorič je imenom vodilnega zborničnega urad-ništva tudi čestital in tolmačil, da mu bo kot interni zvezi zbornične celote vedno prijetna dolžnost novemu odseku stati v vsem na razpolago. Imenom novih članov se je za čestitke in programatična nakazila vsem zahvalil predsednik Zveze združenj gostil, obrti g. Majcen Ciril. Dotaknil se je težav in zapostavljanja imetnikov gostinskih obrti, ki jih zlasti v zadnjih letih posebno tarejo. Izrazil je upanje, da se bo z lastnim odsekom potom zbornice moglo marsikaj zboljšati, ker je prepričan, da bodo vsi odseki sklepe, ki jih bo predložil predsedstvu gostinski odsek, podpirali, kakor bo tudi s strani tega odseka vedno solidaren pristanek na predloge, ki se bodo tikali drugih gospodarskih krogov. Gostilničarji so v vseh mestih, pa tudi v našem podeželju zelo viden konstruktiven gospodarsko organi-zatorni element. Dokazali bodo to tudi v pridobljenem lastnem odseku te najvišje gospodarske organizacije. Za tem je zbornični predsednik g. Jelačin prčšel na dnevni red k volit- vi odsekovega predsednika in podpredsednika. Volilo se je z listki. Za predsednika je bil izvoljen od 10 oddanih z 9 glasovi g. Majcen Ciril, za podpredsednika pa z 10 glasovi go&p. Čoh Štefan iz Rog. Slatine. Po razglasitvi o izidu volitev je predsednik g. Jelačin objavil, da jo g. Majcen s tem ko je izvoljen predsednikom odseka, obenem podpredsednik zbornice TOI. Pozval ga je, da prevzame predsedstvo za nadalj-ni potek odsekove seje in odredil, da se kot zbornični uradni referent dodeli odseku pom. tajnik g. dr. Jure Koc6. Nato je odsek pod predsedstvom g. Majcna razpravljal o vprašanju znižanja vpisnin za združenja gostil, obrti in zavzel soglasno stališče, da naj ostanejo vpisnine pri gostil, združenjih nespremenjene, maksimalno do one višine, kot so sedaj. Po poročilu g. dr. Koceta je zbornica tako stališče banski upravi tudi že sporočila. Glede reorganizacije okolišev združenj gostinskih podjetij je odsek sklenil, da naj zbornica stoji na stališču, da se novih združenj ne more ustanavljati drugače kot najmanj za celoten okoliš politične oblasti I. stopnje, dočim naj se združenja, ki že obstoje, puste, ako je to njih želja in ako delujejo neoporečno. Pač pa se morajo vsi lastniki gostil, obrti včlaniti le v združenju, ki je v okolišu onega sres. načelstva, kjer prebivajo. Nadalje se je razpravljalo o razmejitvi, obsegu obrtnih pravic gostinskih podjetij, o uredbi o ustanavljanju in vireditvi gostinskih obratov, o uredbi o dokazu izobrazbe, o sanaciji hotelirstva in o zborničnih akcijah v gostinskih zadevali. G. dr. Koc6 je k tem vprašanjem podal obširen referat, debate so bile živahne, seja je trajala od 10.30 do 16. ure nepretrgoma. Davek na poslovni promet in luksuzni davek Ne bo odveč, če sedaj, ko poteka rok za vlaganje prijav za pridobni-no in davek na poslovni promet, opozorimo gostilničarje na sedaj veljavne zakonite določbe poslovnega davka. Ravno v tem pogledu se je večkrat grešilo in mnogi gostilničarji so trpeli škodo, ker niso znali vlagati pravilnih prijav. Predvsem je treba povdariti, da so hotelski, gostilniški in kavarniški obrati zavezani splošnemu davku na poslovni promet in da morajo za poslovni davek vložiti posebno prijavo, in sicer v istem roku kakor za pridobnino. Kdor je ne vloži, sicer ne zgubi pravice do pritožbe proti krivični odmeri, a zadenejo ga druge neljube posledice. Njemu se bo predpisala kazen v izmeri 10% predpisanega poslovnega davka, ako prijave sploh ne vloži, oziroma 3%, ako vloži prijavo prepozno, šele na poseben poziv. To velja seveda le za one obrate, katerih celokupni promet (davku zavezani in davka prosti) ne presega letno 500.000 Din. Obrati z višjim prometom morajo četrtletno odvajati poslovni davek in poleg tega vlagati še letne prijave. Splošno je znano, da ni ves promet, ki ga napravi gostilničar ali kavarnar v svojem obratu, zavezan poslovnemu davku. Vendar bo marsikomu prišlo prav, ako malo podrobneje naštejemo predmete, ki so podvrženi splošnemu poslovnemu davku. Gostilničar mora plačati predvsem 2% splošnega davka na poslovni promet od onih iztočenih pijač, ki niso že pri proizvajalcu zavezane skupnemu davku na poslovni promet, to so sedaj: vino, vinski mošt, sadni mošt in žganje, v kolikor je narejeno iz sadja in vina in ne iz špirita. Proste pa so splošnega poslovnega davka pri gostilničarju sledeče pijače: pivo, rum, likerji, konjak, soda voda, pokalice, šabeza, mineralne vodo in malinovec, ker so že pri producentu (pivovarnarju, so-davičarju, posestniku mineralnih vrelcev, izdelovalcu likerjev itd.) obdavčene s skupnim poslovnim davkom. Ako pa kavarnar ali gostilničar sam izdeluje kateno navedenih pijač (n. pr. kuha malinov sok), mora plačati skupni prometni davek od proizvoda, stavljenega v promet, kakor vsak drug proizvajalec. Šampanjec in druga peneča vina so podvržena pri proizvajalcu ali pri uvozu skupnemu davku, zato gostilničar od takih ne plača splošnega poslovnega davka. Gostilničar sme od prometa z, vinom in žganjem odbiti plačano banovinsko in občinsko trošarino (državne sedaj ni), pa samo tedaj, ako jo je sam plačal in ima v rokah potrdilo o plačilu. Točilne in trošarin-ške takse pa od prometa niso odbitne. Glede jedil velja sledeče pravilo. Kuhana jedila, pa naj se prodajajo v toplem ali mrzlem stanju, so podvržena 2% nemu splošnemu davku, čeprav so snovi, iz katerih se jedi pripravljajo, obdavčene že pri proizvajalcu ali uvozniku s skupnim davkom, n. pr. jedi iz mesa, moke so podvržene 2% nemu davku, čeprav plača mesar, mlinar že skupni davek na meso, moko. To velja tu-da za kavo, čaj itd. Besedo »kuhan« je treba vzeti v širšem pomenu, torej tudi pečena jedila. Splošnemu poslovnemu davku so podvržena tudi nekatera nekuhana jedila, salate in drugi kmečki pridelki, zato ker pri producentu (kmetu, mlekarju) niso podvržena skupnemu davku. Prosta poslovnega davka pa je prodaja kruha, žemelj, slaščic, ako niso v gostilni pečene. Ako pa gostilničar sam peče kruh, plača od njega ravno tako 3% dodatni davek kakor peki. Prosta je, dalje prodaja ribjih konzerv, ker plača proizvajalec skupni davek, dalje promet surovih klobas, salam, pršuta, slanine, bodisi da so to domači proizvodi ali od drugod nabavljeni, ker je plačan skupni davek že pri zakolu. Gostil- j ničar, ki sam priredi n. pr. prašiča, I ga zakolje in razpeča v gostilni, plača pri zakolu skupni davek 5%, in od prodaje jedil (kuhanih, pečenih' še 2% splošnega davka. Izvzeti so od 5% davka pri zakolu le oni prašiči, ki so namenjeni izključno domači uporabi in uporabi lastnih poljskih poslov. Splošnemu poslovnemu davku je podvržen tudi donos tujskih sob in sicer ne samo oni del, ki odpade na uporabo pohištva in za postrežbo, temveč tudi kar odpade na sobo samo. Luksuznemu davku gostilničarji in kavarnarji vobče niso zavezani. Od predmetov, ki jih ti prodajajo, so podvrženi luksuznemu daku: močne alkoholne pijače kakor arak, rum, konjak, likerji, vhiski itd., dalje fina vina (t. j. s preko 15% alkohola ali preko 5% ekstrakta) ter šampanjec in druga peneča vina. Toda vsa ta vina so podvržena luksuznemu davku že pri producentu. Važno pa je, da si gostilničar obdrži fakturo glede nabave teh vin, ker jo mora na zahtevo pokazati finančnemu organu pri reviziji. Ako se ne more izkazati s tako fakturo, bo moral od teh predmetov še enkrat plačati luksuzni davek. Vašim gostom in sebi ustrežete ako jim nudite k vinu Rogaško slatino kajti ona ne samo da zboljSa okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom bla* godejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in od~ vajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje 1 Jevtičeva vlada Dne 21. decembra je podala bivša vlada svojo demisijo. Novo vlado je sestavil g. Jevtič Bogoljub, ki je prevzel resor predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra. Za ministra vojne mornarice je imenovan armijski general Zivkovič Peter, za finančnega ministra dr. Stojadinovie Milan, za pravosodnega ministra dr. Kojič Dragotin, za ministra za šume in rudnike dr. Popovič Svetislav, za notranjega ministra Popovič Beli-mir, za ministra brez portfelja dr. Hasan Begovič, za ministra za soci-jalno politiko in narodno zdravej dr. Marušič Drago, za ministra trgovine in industrije dr. Vrbanič Milan, za prometnega ministra Vujič Dimitrij, za prosvetnega ministra Čirič Ste-van, za ministra za gradnje dr. Ko-žulj Marko, za ministra za telesno vzgojo dr. Auer Ljudevit in za kmetijskega ministra dr. Jankovič Dra-gutin. Vlada je podala dne 3. januarja t. 1. pred narodno skupščino deklaracijo, katero je prečital njen predsednik g. Bogoljub Jevtič. Glavne misli te deklaracije so: Državno in narodno edinstvo, stremljenje po dobrih odnošajih z vsemi sosedi, v notranji politiki popolna konsolidacija in poenostavljenje uprave v smeri reorganizacije in organizacije banovin z izvedbo popolne dekoncentracije oblasti. Kr. vlada bo posve- >■ N). Vel. kraljica Marija - mati Dne 9. januarja smo obhajali rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije - matere z vročo željo v srcih, da bi ji Vsemogočni podelil obilo zdravja ter srečno in veliko bodočnost Njenemu domu. čala največjo pozornost zakonitosti, ki mora biti edino merilo v občevanju med državljani in predstavniki oblasti in bo pazila, da se bo zakon naprarn vsakomur strogo izvajal. Vlada bo posvečala še dalje največjo pozornost kmetijskemu stanu, ki je najštevilnejši in najvažnejši del prebivalstva. Da se doseže napredek kmetovalcev, pa je pogoj ohranitev in razvoj ostalih gospodarskih slojev, industrij cev, trgovcev, obrtnikov, za katere bo vlada vse storila, da se bo moglo izboljšati njihovo gospodarsko stanje. Glede davčne obremenitve se v deklaraciji povdarja, da se bo vlada trudila preprečiti preveliko davčno obremenitev s tem, da bo pravično razdelila javne dajatve po davčni možnosti državljanov. Deklaracija vlade je bila od Narodne skupščine z navdušenjem sprejjeta. Prepričani smo, vsaj tako kažejo različni znaki, da se bo izvršila revizija raznih predpisov, ki so dose-daj ovirali gospodarska udejstvovanja. Davčne zadeve Pazite na sestavo davčnih prijav za napoved pridobnine in davka na poslovni prometl Do dne 31. januarja 1935. je vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na katere teritoriju se obrat nahaja, davčno napoved o pridobnini in o davku na poslovni promet. Ce se do tega termina prijava ne vloži, se plača kot kazen 3% od osnovnega davka Ako se prijave ne vlože niti na pismeni poziv v na-daljnem roku 8 dni, se pa za kazen plača 10% od osnovnega davka. Vsa potrebna navodila za sestavo prijave o pridobnini smo objavili v božični številki našega lista in izdali na vsa združenja podrobna navodila. Pred-no sestavite prijavo, se obrnite na združenje. Prijava je za odmero najvažnejši akt in naj se jo ne sestavlja lahkomiselno, ker lahko povzroči veliko in nepopravljivo škodo. Prečitajte tudi članek o davku na poslovni promet, ki je jako važen pri sestavi prijave za pridobnino. Plačevanje razlike po odmeri pridobnine za leto 1934. Glede odmere pridobnine za leto 1934. se je vložilo od strani davčnih obvezancev nenavadno mnogo pritožb. Večji del teh pritožb se nanaša proti odmeri, ki se je izvršila na podlagi najemnine za stanovanje in lokal. Finančni minister je izdal podrejenim davčnim oblastvom v zaščito obvezancev pred eksekutivnimi ukrepi sledeče navodilo: 1. S pobiranjem davčne razlike je treba počakati do konca marca 1935., ko se bo v konkretnem pritožbenem primeru pokazala prava razlika v davku za leto 1934. nasproti za- dolžitvi leta 1933., če je davek odmerjen po uradno zbranih podatkih. 2. Če je davek za leto 1934. odmerjen po višini najemnine za stanovanje lokal, čeprav so konkretno zbrani zadostni uradni podatki, ki bi opravičili nižjo odmero, se bo v primeru pri tožbe do konca marca 1935. pobral samo tisti del razlike, ki ustreza davku, če bi se le ta odmeril po uradnih podatkih. Ostanek razlike se bo pobral šele takrat, kadar bo pritožba rešena. 3. Če bi bil davek za leto 1934. odmerjen po višini najemnine, pa ni v konkretnem primeru nikakih, ali ne dobrih ali nezadostnih uradnih podatkov, se bo s plačilom višje razlike nasproti zadolžitvi leta 1933. v pri tožb eh e m primeru počakalo do rešitve pritožbe. Iz tega sledi, da se bo glede ekse-kutivnega izterjevanja davčne razlike med letam 1933. in 1934. počakalo le na onega davčnega zavezanca, ki se je proti previsoki odmeri pridobnine pritožil. Oni davčni zavezanec pa, ki se ni pritožil, mora v določenih obrokih plačati svojo pridobnino. Ker smo čuli od enega združenja, kjer so se obvestila o odmeri šele dostavila članstvu, da se ne bo nihče pritožil, ker so prepričani, da jim pritožba ne bo koristila, jih opozarjamo, da naj ne postopajo lahkomiselno in naj se poslužijo edino možnega sredstva. Brez dobro utemeljene pritožbe ni nobenega znižanja. Pritožbe je vlagati 30 dni od dneva, ko je bilo obvestilo o predpisu davčnemu zavezancu dostavljeno. Pritožba se kolkuje z 20.— Din. Sestava davčnih odborov. Opozarjamo vse člane, da bodo občinski odbori, v kolikor že tega niso storili, v najkrajšem času izvolili za nadaljna tri leta po 3 člane in namestnike v davčne odbore. Ker morajo biti člani izbrani v smislu zakona o neposrednih davkih in po določilih pravilnika k temu zakonu izmed najpoglavitnejših gospodarskih panog dotične občine, je treba tem izvolitvam posvečati največjo pažnjo, da bodo gostilničarje v bodoče zagovarjali pred davčnimi odbori prihodnja 3 leta le gostilničarji, ker poznajo najbolje težkoče v poslovanju gostilniških obratov. V kolikor ne bi občinski odbori izvolili iz vrst gostilničarjev enega člana za davčne odbore, naj se nemudoma vložijo pritožbe na sreska načelstva prilič-no po vzorcu, ki smo ga dostavili vsem združenjem. V vloženih pritožbah je obvestiti tudi zvezno upravo. Vsa podrobna navodila so pri združenjih na razpolago. Davčna preobremenitev. Iz referata tajnika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu posnemamo, da je bilo plačanih državnih in samoupravnih davkov v letu 1926/27 8„379,000.000 Din, leta 1929/30 9„323,000.000, 1. 1930/31 9„383,000.000 Din, v letu 1932/33 7„259,000.000 Din. Obremenitev s samoupravnimi davščinami je postala zlasti velika po 1926., ko so začele poslovati oblasti in banovine. Obremenitev je tako visoka, da ni več v skladu s padcem narodnega dohodka, ki je po izjavi bivšega finančnega ministra padel napram letu 1926. kar za 50%. Silno so padli posredni davki, katere je poskušala država nadomestiti z uvajanjem vedno novih davkov in trošarin, vsled česar so nekateri predmeti postali že tako dragi, da jih ljudje ne morejo nič več kupovati. Tako n. pr. se plača od kg sladkorja 7.80 Din državne trošarine ali 195% od cene na debelo. Od hi piva se plača 104.40 Din državne trošarine ali 40% tvorniške cene. Od ene električne |arnice od 5 do 200 Din državne trošarine ali 66%—240% od cene na veliko. Na te predmete pa se poleg državne trošarine plačuje še banovinska in občinska trošarina. Ti podatki dovolj jasno pričajo o silni davčni obremenitvi, ki ne dopušča nobenega gospodarskega podviga, temveč uničuje številne zdrave gospodarske edinice. Ali je cd prašiča lastne izreje plačati prometni davek? Od prašiča lastne izreje za lastno gospodinjstvo se ne pobira prometnega davka, zato je nepravilno, če občine pobirajo od teh prašičev 5% prometni davek. Od onih prašičev pa, ki jih gostilničar porabi v svojem obratu, čeprav jih sam izredi, se mora plačati 5% davek na poslovni promet. Radi tega naj gostilničarji, ki koljejo prašiče lastne izreje, nazna-čijo pri zakolu, kateri prašič je namenjen lastnemu gospodinjstvu in kateri prašič se bo uporabil za gostilniško obratovanje. Ugotoviti je treba ključ, po katerem bodo gostilničarji, ki sami izredijo prašiče, oproščeni davka na poslovni promet za ono število prašičev lastne izreje, ki jih porabijo izključno za svojo družino. Kjer bi občine pobirale prometni davek tudi od prašičev lastne izreje, namenjene za lastno gospodinjstvo, obvestite o tem zvezno organizacijo. Prijava dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic. Vse osebe, ki imajo dohodke iz imo-vinskih predmetov in imovinskih pravic, ter plačajo davek na rento so obvezane predložiti najkasneje do 31. januarja t. 1. davčno prijavo o teh dohodkih. Davek na rente se plača na dohodke iz imovinskih predmetov in pravic v kolikor ne spadajo pod kako drugo vrsto neposrednih davkov n. pr. pod zemljarino, zgradari-no, pridobnino, družbeni davek ali uslužbenski davek. Takim dohodkom se smatrajo: 1. Obresti in rente od obveznic države, samoupravnih edinic, fondov, denarnih zavodov in slično. 2. Obresti od posojil in terjatev. 3. Obresti od hranilnih vlog. 4. Osebne rente in ponavljajoči se prejemki, ki se ne pojavljajo kot odškodnina ali kot povračilo škode. 5. Obresti, rente, dividende in ponavljajoči se prejemki iz inozemstva. 6. Najemnine in zakupnine, če niso zavezane drugemu davku na dohodek ali davku na dobiček. Rentnino se plača tudi od podna-jemnine, vendar se ta davek praviloma predpisuje le tedaj, ako donaša podnajem kake dohodke, upoštevajoč pri tem odbitke, n. pr. amortiziranje pohištva, razsvetljava, čiščenje, postrežba in ustrezajoči del plačane najemnine. Kdor ne preda prijavo v določenem roku, se ga kaznuje s 3% osnovnega davka, če pa se ne odzove tekom 8 dni pozivu, pa se ga kaznuje z. 10% osnovnega davka čuvajmo Jugoslavijo! Davčne karte za hišno služinčad. Po noveliranem čl. 95 zakona o neposrednih davkih se plačuje za hišno služabništvo na leto po 50 Din usluž-benskega davka za vsakega posla. Dokaz o plačanem davku je davčna karta, na kateri morata biti napisana s črnilom ime in priimek službo-dajalca. Davčna karta se mora nabaviti najpozneje do konca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčne karte se dobijo tudi v trafikah, ki prodajajo davčne znamke. Poslodajalec, ki davčne karte ne nabavi ali jo ne nabavi pravočasno, plača za kazan petkratno vrednost davčne karte. Vse dobro ohranjene predmete najbolje kupite ali prodate edino potoni ABC LJUBLJANA MEDVEDOVA C. 8 Telefon 24-44 . (Poleg Gor. kolodvora) Gospa Tancarjeva — 79-letnica. - Ravno na zadnji dan lanskega leta je obhajala ga. Tancarjeva 70 let svojega skrbi polnega in plodonosnega življenja. Jubilantka je poznana širom Gorenjske kot skromna, tiha in kot vzor dobre matere in gospodinje. S pomočjo svojega soproga, poznanega javnega delavca, vodi na Jesenicah vzorno restavracijo. Njeni tovariši in tovarišice se pridružujejo temu jubileju z vročimi željami, da bi nam gospa Tancarjeva ostala še dolga leta zdrava in da bi ji usoda naklonila ono, kar si v svoji skromnosti poželi. Zbornične takse Kr. banska uprava je dovolila Zbornici TOI v Ljubljani pobirati sledeče takse: 1. Za potrdila po § 95. zakona o obrti in sicer za trgovinske obrte po § 19. obrt. zak. 100 Din. 2. Za rokodelske in ostale obrtniške obrti v krajih z več kot 50.000 prebivalcev 400 Din, v krajih z več kot 20.000 prebivalci 300 Din, v krajih z več kot 5.000 prebivalcev 150 Din in v krajih z več kot 1000 prebivalcev 100 Din, v ostalih krajih pa 75 Din. 3. Za industrijske in rudarske obrti 1000.— Din. 4. Za gradbene obrti in sicer za in-žerijerske obrte 750.— Din, graditeljske obrti 500 Din, za zidarske in tesarske obrti 300 Din in za ostale obrte 150 Din. 5. Za elektrotehnične obrti in sicer elektrotehnični 500 Din, elektromon-terski 250 Din. 6. Za obrte, za katere je potrebna dovolitev in sicer za hotele, kavarne in avtomate 500 Din, za restavracije 300 Din ter ostale gostinske obrate 200 Din, bančne, menjalske in zavarovalne posle 1000 Din, za tiskarske, litografske in ksilografske obrti 300 Din, za pogrebne zavode 500 Din, za ostale koncesijonirane obrti 500 Din. Pri otvoritvah podružnic razen po-gostinskih obratov, ki so na zborničnem področju in ob postavitvi poslovodje se pobere polovična taksa. Torej za podružnice gostilniških podjetij se mora plačati polna takša. Za izpričevala o izvoru blaga in sicer pri vagonskih pošiljkah, iz-vzemši pošiljke lesa in drv pri ko-madnih pošiljkah do 5 ton 5 Din. Izdaja izpričeval o izvoru blaga z veljavnostjo za dobo 6 mesecev pri pošiljkah 15 ton 75 Din, za vsakih nadaljnih 15 ton po 10 Din. Za izdajo izpričeval za posamezne primere za pošiljke od 10 do 15 ton 40 Din, za vsakih nadaljnih 15 ton po 10 Din, za komadne pošiljke pod 10 ton 10 Din. Za ostala potrdila različnih vrst 25 Din, za potrdilo deviznih kontrolnikov za denarne zavode in delniške družbe 50 Din, za ostale 25 Din. DNEVNO SV PRAŽENA KAVA Vino in vino je razlika da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi. Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah. Točilna taksa. Amnestija Kraljevi namestniki so v imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra II. odločili amnestijo: I. Za tiskovna kazniva dejanja, ki se kaznujejo po zakonu o tisku, storjena do 1. januarja 1935. Izvzeta so kazniva dejanja, naznačena v zakonu o zaščiti javne varnosti in reda, ter kazniva dejanja zoper obstoj države in njeno ureditev, naznačena v XII. poglavju kazenskega zakonika. II. Kazniva dejanja, izvršena do vštetega 1. januarja 1935 po zakonu o gozdih. Izvzeta so le dejanja, izvršena po tem zakonu, za upostošenjo in sekanje v zaščitenem gozdu. Nadalje je izvzeta tudi kazen, izrečena radi nepogozdovanja gozda v odrejenem zakonskem roku. Istotako za neizvršenje naredbe upravnega ob-lastva, da se izvrše ukrepi za obrambo zoper mrčes itd. III. Vse kazni na prostosti, ki ne trajajo več kot 3 mesece in denarne kazni do 2.000 Din, če so te kazni izrekla civilna in vojaška sodišča. Izvzete so le kazni za razžalitve in klevete. IV. Kazni na prostosti na 3, a ne več kot 6 mesecev pod pogojem, da ne stori pomiloščenec v 5 letih od dneva amnestije ne zločina ne prestopka, ne prekrška iz koristoljubja niti dejanja, kazniva po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ali kazniva dejanja zoper obstoj države in njeno ureditev, izvzemši za razžalitve in klevete. V. Od amnestije so izvzeta dejanja: Razžalitev in kleveta kralja in članov kraljevskega doma, razžalitev in kleveta reprezentantov tujih držav, in razžalitev in kleveta državnih funkcijonarjev tujih držav. VI. Od amnestije so izvzeti vsi državni, samoupravni in drugi javni organi, ki so bili obsojeni radi podkupnine. VII. Od amnestije so izvzete osebe, ki so pobegnile v inozemstvo in se od dne razglasitve amnestije niso vrnile v državo. VIII. Izvzete so osebe, ki so bile obsojene poleg glavne kazni tudi na stransko kazen izgube častnih pravic, ali izgube službe. IX. Osebe, ki so jih sodišča pogojno obsodila. Iz organizacij Pod tem naslovom bomo priobčevali poročila občnih zborov, in sicer po vrstnem redu, kakor jih bomo prejemali. Skupščina združenja Sv. Jurij ob juž. žel. Dne 13. januarja t. 1. se je vršil v gostilni g. Avgusta Kincla pod predsedstvom agilnega in požrtvovalnega gosp. Šolinca občni zbor Združenja gostiln, obrti pri Sv. Juriju ob juž. žel. Predsednik združenja je uvodoma pozdravil kletarskega nadzornika gosp. inž. Gorjupa in ostalo članstvo. Z izbranimi besedami se je poklonil spominu blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, kateremu je skupščina zaklicala trikratni »Slava«. Pred začetkom dnevnega reda je podal g. kletarski nadzornik nekaj zelo praktičnih smernic o pretakanju in čiščenju vina, ter o negi sodov. Skupščina je njegovemu predavanju z velikim zanimanjem sledila. Želeti bi bilo, da bi imelo članstvo večkrat priliko poslušati slična strokovna predavanja. Po prečitanju zapisnika zadnje skupščine in po tajniškem poročilu se je podalo poročilo blagajnika. Za vzorno blagajniško poslovanje je bila izrečena blagajniku razrešnica. Proračun za leto 1935. je bil soglasno sprejet in se je vsled prihrankov prejšnjega leta članarina znižala za 10 Din pri članu. Nato so sledile volitve uprave, nadzorstvenega in častnega odbora. Izvoljeni so bili soglasno v upravo: Soline Anton, Podgoršek Jože, Zupanc Mihael, Žličar Terezija, Trebovc Martin in Suša Alojzij, kot namestnika pa Mastnak Andrej in Klajnšek Anton. V nadzorstveni odbor: Sporer Martin, Kincl Avgust in Piperko Ivan, kot namestniki Lenasi Jurij, Salobir Mihael in Grasselli Josip. V častni odbor: Podgoršek Jože, Kincl Adam, Čretnik Jože, Zupanc Mihael in Kincl Herman. Nato je ravnokar dospeli zvezni ravnatelj g. Peteln izčrpno poročal o delovanju zveze v prošlem letu. Obravnaval je uredbo o banovinski trošarini in o njenih posledicah ter dajal praktične smernice za davčne napovedi. Pojasnjeval je uredbo o strokovni izobrazbi, dajal navodila glede davka na poslovni promet, glede žigosanja sodov, in glede igralnih kart. Za svoje izčrpno poročilo je žel burno odobravanje. Ob 18. uri je g. predsednik zaključil občni zbor s pozivom na složno delo v vseh stanovskih zadevali. Poročila iz vinogradniških okolišev Maribor. Cena za navadna nesor-tirana vina je 5 do 8 Din za liter, sortirana pa stanejo od 8 do 12 Din liter. Kupčija je slaba, ker nakupujejo gostilničarji le majhne količine. V mariborski okoliš se uvažajo dalmatinska in sremska vina, ki delajo občutno konkurenco domačemu vinu. Ormož. Cena za navadna mešana vina od kleti je 5 do 6 Din za liter, za sortirana vina pa 6 do 8 Din. Kupčija je trenutno nekoliko prenehala, začela pa se bode v začetku meseca februarja, ko bo vino pretočeno in ko se bo poleglo ter očistilo po pretakanju. Položaj tukajšnjih vinogradnikov je zelo slab. Večina vinogradnikov je vino prodala, denar pa porabila za nujne potrebščine, do-čim davkov ne more plačati. Tuja vina se v ormoški okoliš ne uvažajo. Kmetska vina so skoro vsa razprodana, le boljši posestniki imajo malenkostne zaloge vina za prodati, pač pa imajo vinski trgovci še lepe zaloge na razpolago. Ljutomer. Cena mešanih vin je od 6 do 7 Din, za sortirana vina pa do 9 Din. Kupčija je zelo slaba. Nekaj vina so vinski trgovci izvozili na Češko in Poljsko. Položaj vinogradnika je slab, in bi se njegovo stanje poboljšalo, Če bi se zaloge prodale in cene dvignile. Tuja vina se v naš okoliš ne uvažajo. Zalog iz 1. 1932. je zelo malo, iz 1. 1933. skoro 80% trgatve, iz leta 1934. pa skoraj polovica trgatve. Slov. Bistrica. Sortirana vina (rizling, traminc, burgundec) se gibljejo v cenah od 6 do 8 Din in so imela kot mošt sladkorja 20 do 24%. Navadna mešana vina se gibljejo v cenah od 3.50 do 5.— Din, in so imela kot mošt sladkorja 16 do 19%'. Kupčija je zelo slaba in kupujejo le domači konzumenti, to je domači gostilničarji, in le toliko, v kolikor gostilničar rabi za takojšnjo potoči-tev. Položaj vinogradništva je zelo obupen, in opušča mnogo vinogradnikov svoje vinograde. Vinogradniki so mnenja, da se bodo morali vinogradi sploh opustiti, če se razmere ne zboljšajo. Tujih vin se ne uvaža v ta okoliš. Pri vinogradnikih je še nad */* zalog neprodanih. Želeti bi bilo znižanje banovinske in občinske trošarine na vino ter poskrebti za izvoz. Brežic«. Naše gorice so večinoma v rokah kmeta, ki razpolaga z 2 do 5 oralov vinograda ter ga skrbno in vestno obdeluje. Nasad ima mešan, ker se mu na malem kompleksu ne j izplača pridelovati sortimente. Pač pa je nasad kraju in zemlji primer- no sestavljen — posebno v novejšem času — iz boljših vrst. Tako nahajamo od bele sorte zastopan laški in renski Rizling, Silvanec, Traminec, Kraljevina, Plaveč, Žlahtnina. Od črnih sort največ Portugalka, črni Burgundec, Žametna črnina, Modra frankinja. Ako je leto rodovitno, potem ubere vinogradnik Rizling in Silvanec posebej, vse drugo pa dene skupaj in napravi rdeče vino, ki je znano po svoji pitnosti. Večji vinogradniki, to je par graščin in nekaj veleposestnikov imajo nekaj sortiranih vin in sicer Rizling, Silvanec, Traminec in nekaj Portugalke. Vse drugo se skupaj bere in producira povprečno namizno vino. Največ je torej navadnega vina, ki je letos v kakovosti zelo dobro in stane od 4 do 5.50 Din, dočim so sortirana vina za 1 do 3 Din dražja pri litru. Cene se držijo, kakor so bile nastavljene v jeseni in ni opažati dviganja, kar znači, da je konzum vina zelo padel, ker je vkljub manjšemu pridelku razmeroma jako malo kupcev. Kupčija je bila v novembru precej živahna, sedaj pa počiva. Največ so ga pobrali vinski trgovci iz Ljubljane in okolice, Kranja, Kamnika in se je posebno iz označenih krajev pojavilo precej gostilničarjev, ki so si napravili zaloge do spomladi. Položaj vinogradnika je težak. Konkurenca iz tujih krajev, ki dobavlja vino po znatno nižjih cenah, je zelo velika. Mnogi vinogradniki se pečajo z mislijo, da opustijo manj dobre vinograde. Vkljub temu, da je bil zadnji pridelek za eno tretjino manjši od letnika 1933. in da se je tega pridelka že precejšnjo množino razprodalo, je še mnogo vina na zalogi. Iz Ptuja in iz mesta nismo prejeli sporočil. GOSTILNIČARJI, PODPIRAJTE SVOJE GLASILO S TEM, DA KUPUJETE EDINOLE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V »GOSTILNIČARSKEM VESTNIKU«! Opozarjamo, da se mora točilna taksa plačati najkasneje do 31. januarja t. 1. če zamudite rok, boste morali za kazen plačati dvojni znesek polletne točilne takse. 0 žigosanju sodov Po obvestilu nekega meroizkusne-ga urada se gostilničarji ne brigajo v dovoljni meri, da pravodobno žigosajo svoje sode, kakor tudi ostala merila. Razumemo, da jim žigosanje dela veliko neprilik in tudi mnogo stroškov. Zato opozarjamo na svoje-časen članek odnosno dopis kontrole mer v Ljubljani* katerega smo priobčili v štev. 4. tega lista lanskega leta. V tem dopisu svetuje uprava navedenega urada, da naj več lastnikov sodov v poljubnem kraju zaprosi v skupni prošnji oddelke kontrolnih mer za preizkus sodov na licu mesta, katerega prosilci sporazumno sami določijo. Pogoji za žigosanje sodov na poljubnem kraju so sledeči: 1. Da je na razpolago za preizkus tehtnica nosilnosti 1000 kg, opremljena z veljavnim uradnim žigom. 2. Voda za polnjenje sodov, bodisi iz vodovoda ali potoka. 3. Delavec, ki pomaga pri merjenju in žigosanju sodov. 4. Oglje za segrevanje uradnih žigov. Prošnjo je kolkovati s 5 Din in jo je nasloviti na oddelek kontrole mer v Ljubljani, Celju ali Mariboru. V tej vlogi se morajo prosilci zavezati, da izpolnijo vse pogoje, navedene v zgornjih točkah. V prošnji naj se navede tudi število sodov s približno vsebino, ki bi se naj uradno preizkusili. Po vložitvi prošnje oceni oddelek čas, potreben za preizkus v prošnji navedenih sodov, nakar se pozove prosilce, da nakažejo znesek za kritje potnih stroškov uradnika, ki Hotelska industrija: Oospod zdravnik Vaših injekcij ne potrebujem, ker ne učinkuje)«. Zdravnik: Potem skličem konferenco, mogoče najdemo zopet kako drugo tolažilno iti fe-.— -^atLceneiše sredstvo. Stran 5. izvrši uradni preizkus na licu mesta, Te stroške prosilec ali prosilci sorazmerno porazdelijo med vse lastnike preizkušenih sodov. Dnevno se more uradno preizkusiti in žigosati manj ga zadostuje za odpravo napake, tem boljše je za kakovost vina; zato priporočamo čim večjo štednjo pri tem novodobnem načinu žvepla-nja (bisulfitiranju), kakor pri doslej najbolj običajnem, starem načinu žveplanja s sežiganjem žveplenih azbestnih treščic tudi za druge kletarske svrhe. Kajti vsakršno pretirano žveplanje se lahko silno maščuje nad zdravjem izmučenega vina in razočaranega pivca. Kako zdravimo že v sodu porjavelo vino? — Enostavno: žveplamo ga s kalijevim metabisulfitom, kakor smo prej povedali (bisulfitiranje). Morda se vino zdaj polagoma samo lepo izčisti. Ce ni tega najugodnejšega učinka, je treba porjavelo vino nato še umetno čistiti. O čiščenju ali bistrenju vina in o čistilih pa te pouči dobra novejša knjiga o kletarstvu, ki bi jo naj imel vsak napredni vinar vedno pri roki. Lahko je preprečenje, težje pa je zdravljenje porjavenja vina. Kar smo povedali o porjavenju vina, velja prav tako o porjavenju sadjevca. To sicer ni edini način odprave por j a- 1 venja, a je najbolj pripraven, zato ga priporočamo. Ozdravljena pijača pa je šele čez nekaj tednov za potrošek brez kvare za zdravje použitnika. Andrej Žmavc. Oglas. Mestno poglavarstvo v Mostarju bo dalo potom javne licitacije v najem hotel »Neretva«. Zgradba je popolnoma novo adaptirana in leži ob mostu kralja Petra ter je ena izmed naj lepših zgradb v Mostarju. Hotel ima 22 z modernim komfortom opremljenih sob ter veliko kavarno in restavracijo z dvema velikima terasama. Licitirajo lahko samo one osebe, ki so poravnale svoje obveznosti napram državi, banovini in mestni občini v Mostarju in ki po-lože 20.000 Din kavcije bodisi v gotovini ali pa v državnih vrednostnih papirjih. Interesenti morajo pismene ponudbe predložiti najkasneje do vključno 31. januarja 1935. do 14. ure in sicer neposredno pri sekretarju mestnega poglavarstva v Mostarju ali pa pismenim potom. Licitacija se bo vršila dne 1. februarja 1935. Točnejši podatki se dobe v z,vezni pisarni. SAMO MOČNE BORBENE STANOVSKE ORGANIZACIJE LAHKO ŠČITIJO NAŠE INTERESE! V ORGANIZACIJI JE MOČ IN BODOČNOST I Znižajte trošarine in takse! Zopet nov primer! Avstrijski minister za pošto in telegraf gotovo ni trdoglavec, ker je jako dovzeten za dobre nasvete, ki jih dobiva iz gospodarskih krogov. Navedeni minister je (po našem naziranju seveda) napravil jako nevaren »eksperiment«, ko je znižal takse na telefonske aparate. Posledica tega znižanja je bila ta, da se je v razmeroma jako kratkem času priglasilo reci in piši dvajset tisoč novih telefonskih naročnikov. Nadaljna posledica teh novih prijav pa je bila, da je poštno ministrstvo naročilo v tovarnah, ki izdelujejo telefonske potrebščine zaenkrat kar 4000 telefonskih aparatov. Koliko brezposelnih delavcev bo dobilo zopet zaslužka, nam ni znano, vemo le to, da bo skozi ta naročila mnogo lačnih ust prišlo do kruha. Pri tem naštevanju pa ne smemo pozabiti obrti in trgovine, ki bosta z dobavo materijala zaslužila lepe denarje. Iz prejšnjih in tudi iz tega nevarnega »eksperimenta« izhaja torej, da visoke takse in trošarine ubijajo produkcijo, ker ni konzuma. Naša prošnja za znižanje telefonskih pristojbin po hotelih in restavracijah ter kavarnah leži v ministrstvu pošte, imamo pa obljubo ... S spremembo v vladi se je že pokazala dobra volja, kajti minister pošte in prometa je ravnokar dovolil, da „Saša“ lastnik Viktor Kocbek & drug tovarna kanditov, vafeljnov, desertov, čokolade Ljubljana Gradišče 17 Tovarna: Kranj priporoča cenj, gostilničarjem svoje nadvse priznane izdelke se sicer nespremenjene takse plačujejo četrtletno in ne polletno kot preje. Malo sicer, toda vendar nekaj. Kletarski tečaji Vsled premajhnega števila prijav-ljencev za kletarski tečaj na Grmu pri Novem mestu in na Vinarski šoli v Mariboru smo bili prisiljeni zaprositi za preložitev tečajev za mesec februar. Kletarski tečaj na Grmu se bo tedaj vršil, pri zadostni udeležbi seveda, dne 25., 26. in 27. februarja t. 1. Kletarski tečaj na Vinarski šoli v Mariboru se tudi ni mogel vršiti v določenem terminu, ker se je priglasilo komaj 6 prijavljencev. Ravnateljstvo Vinarske šole v Mariboru smo zaprosili, da preloži tečaj na mesec februar. Pozivamo vse članstvo, da se posl uži v kolikor mogoče velikem številu teh tečajev, ker se bo teoretično in praktično poučevalo o umnem kletarstvu. Vsak gostilničar in vsaka gostilničarka mora imeti najte-meljnejše pojme o pravilni negi vina. Kriza v gostilniških podjetjih ne bo tako učinkovita, če se bo v gostilnah nahajala vedno dobra pijača. Nadalj-ne prijave za kletarski tečaj na Grmu zaključimo z 18. februarjem. Udeležencem smo preskrbeli po ceni hrano in prenočišče, zato pozivamo slehernega zavednega člana, da agitira za čimve&jo udeležbo. Pazite na računske listke! Finančna uprava najstrožje postopa proti onim, ki ne izdajajo računskih listkov. V smislu tar. post. 34. se mora izdati za potroške in oddajanje sob v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijali, ljudskih kuhinjah in v vseh lokalih, kjer se trošita jed in pijača v znesku od 20 do 100 Din računski listek s kolkom od 0.50 Din. Če pa potrošek znaša nad 100 Din, pa se izda računski listek, ki je opremljen s kolkom 1.— Din. Za 100 izvodov uporabljenih računov se vrne četrtina zanje plačane takse. To povračilo se dobi v gotovini brez prošnje takoj, ko se preda potrebno število izvodov davčni upravi. Bloke računskih listkov dobite pri davčni upravi, oddelku finančne kontrole ali pa tudi pri občinski upravi. Pazite torej, da izdajate računske listke pri vsaki potrošnji, ki bo znašala nad 20 Din. Kazni, izrečene radi prestopka te taksne postavke se ne morejo znižati in ni nikakega milostnega odpuščanja. žigosanje igralnih kart. Zadnje čase smo ugotovili skrajno žalostne slučaje, ko so bili gostilničarji in restavraterji kaznovani na občutno denarno globo, ker so imeli v lokalih igralne karte brez žiga ali s slabo vidljivim žigom. Tako n. pr. je bila neka gostilničarka v Ljubljani kaznovana od davčne uprave e 1.700 Din, ker je na zahtevo finančnih organov pokazala 5 izvodov sta- rih igralnih kart. Navedena gostilničarka, ki je vdova, nam je izjavila, da je karte kupil njen pokojni soprog v neki ljubljanski kavarni že obrabljene. Ce pogledamo žige na novih , igralnih kartah, moramo ugotoviti, da je žig, ki ga pritisne carinarnica nezadosten, odnosno nestalen, ker se ga lahko izbriše raz kart. Če pomislimo tedaj, da je imenovana gostilničarka kupila igralne karte v kavarni, kjer se mnogo igra in jih imela tudi sama dalj časa v rabi, je razumljivo, da je ta žig sčasoma popolnoma izginil. Najbolj značilno pri tem pa je to, da so bile iste karte že ponovno kontrolirane od organov finančne kontrole in vedno pripozna-ne za dopustne. Taksa za igralne karte znaša po tar. post. 236 50 Din, in je menda za današnje razmere dovolj visoka, cla bi si finančna uprava že enkrat lahko omislila primerne aparate za žigosanje, da ne izpostavlja davkoplačevalca, ki mora v svojem poslu imeti karte na razpolago, nevarnostim. Hotelirski kongres. Izvršilni odbor Jugoslovanskega in Jadranskega hotelirskega saveza sklicuje v času od 25. do 27. januarja v Zagrebu v hotelu »Esplanade« kongres, na katerem se bo razpravljalo o sanaciji hotelske industrije na Jadranu, Bledu in v Sloveniji v kopališčih in mestih. Poleg tega se bo ustanovila tudi hipotekarna banka za hotelstvo in tujski promet. Razgovori se bodo vršili nadalje o propagandi, o zakonu o turizmu, o hotelirstvu, o telefonski povlastici za hotele in o drugih strokovnih vprašanjih. Trgovska združenja so dobila lastno glasilo. Zveza trgovskih združenj v Beogradu je začela izdajati z januarjem mescem lastno glasilo pod imenom »Trgovačke Novine«. List ima namen v prvi vrsti gojiti smisel za čvrsto stanovsko organizacijo in krepiti zavest o skupni usodi. List stane na leto 50 Din. Ali se smejo po gostilnah prodajati cigarete po višjih cenah, kakor jih določi uprava državnih monopolov? Po zakonu o državnih monopolih ne sme nihče prodajati monopoliziranih predmetov, torej tudi ne cigaret, dražje ali ceneje od prodajne cene, ki jim je odrejena. Če prodaja trafikant po višjih ali nižjih cenah cigarete, se kaznuje z denarno kaznijo od 500 do 50.000 Din. Če pa prodaja gostilničar*, ki nima trafike, cigarete po višjih cenah, kakor jih je nabavil, se kaznuje od 50 do 5.000 Din. Neizterljiva denarna kazen se nadomesti z zaporno kaznijo. Če storilec monopolnega kaznivega dejanja ni znan, a je storjeno v hiši, odnosno v obratovalnici ali v prostorih, ki spadajo k hiši ali obratovalnici tako, da so ga utegnili storiti samo domačini ali nameščenci obratovalnice, se smatra gospodar (glavar rodbine) ali lastnik obratovalnice za storilca, dokler ne dokaže nasprotnega. Če je tedaj natakar prodajal brez vednosti lastnika podjetja cigarete po višji ceni, potem gospodar ni odgovoren, temveč se kaznuje nameščenca. , Nabava meriL Od gostilničarjev prihajajo pritožbe, da zahtevajo organi oddelka za kontrolo mer pločevinasta merila z vsebino 1, 2, 3, 5 dl ter 1 litra češ, da jih zakon predpisuje. Zakon o merah iii njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi predpisuje v 61. 30, da mora imeti vsak trgovec, ki rabi v svoji trgovini mere (uteži), potrebno število predpisanih meril in merilnih priprav. Po našem mnenju se navedeno določilo napačno tolmači, ker so naznačena merila gostilničarju nepotrebna, saj mora itak imeti za točenje alkoholnih pijač žigosane posode. Iz tega izhaja, da je zakonodajalec imel brezdvomno na ki se bavi s tehtanjem odnosno z merjenjem in mora naravno v to svrho imeti žigosane uteži in merila. Trgovec n. pr., ki prodaja olje, mora imeti neko žigosano merilo, da lahko pravilno izmeri tekočino. Gostilničarju pa, če proda pol litra vina, ni treba imeti še posebnega merila, ker mora itak imeti v svojem obratu žigosane pollitrske steklenice. Zvezna uprava se je v tem pogledu obrnila na pristojno ministrstvo, da se izda tolmačenje in navodilo, ker je vendar v današnji krizi in v pomanjkanju denarja gotovo težko, nabavljati si nepotrebnih in nekoristnih reči. Odgovor ministrstva trgovine bomo priobčili v listu. Četrtletno plačevanje telefonskih pristojbin. Minister za promet je odredil, da se od 1. januarja t. 1. dalje plačujejo telefonska naročnina in pristojbine za vzdrževanje četrtletno naprej in ne polletno. Za prvo četrtletje je bilo treba plačati do 15. januarja, za drugo četrtletje se mora plačati najkasneje do 15. aprila, za 3. četrtletje do 15. julija in za 4. četrtletje do 15. oktobra. Takse na luksuzne in tovorne avtomobile se bodo ukinile. % Auto-klubu je bilo sporočeno, da naj lastniki automobilov za razdobje od 1. januarja do 1. aprila plačajo le četrtino določenih taks, ker se od 1. aprila ne bo več pobirala taksa na automobile, pač pa se bo namesto nje pobirala trošarina na bencin. Dalmatinski vinogradniki zahtevajo ukinitev trošarine na vino. Zveza vinogradnikov na Primorju je zahtevala od banske uprave v Splitu, da ukine trošarino na vino, ker ovira promet z vinom. Spori med vinogradniki. Ker so nekatere mestne občine na Primorju uvedle trošarino na vino, pri čemur so vinogradniki teh mest trošarine oproščeni, se hudujejo vinogradniki, ki prebivajo v okolici in ne uživajo takih ugodnosti, ker jim delajo vinogradniki, bivajoči v mestih, hudo konkurenco. Kakor vidimo, niso z dobrotami demagoško prikrojenih trošarinskih predpisov niti vinogradniki zadovoljni. želje kolodvorskih restavratorjev. Kolodvorski restavraterji na Češkem so se obrnili na železniška ravnateljstva, da naj pri sestavi voznih redov upoštevajo njihove želje v toliko, da ne odmerijo časa za prestop iz vlaka v vlak prekratko. Restavraterji ugotavljajo, da so imeli zadnja leta okoli 50% manj prometa, ker si občinstvo ni moglo radi kratkega prestanka nabaviti živila v kolodvorskih bufetih. Važno za potnike v Nemčijo. Nemške državne železnice dovoljujejo inozemcem in nemškim državljanom v inozemstvu 60% popust, po najmanj 7-dnevnem bivanju v Nemčiji. Vozovnico za tja in nazaj si mora potnik kupiti v naprej pri »Putniku«. Druga važna olajšava za potnike v Nemčijo je ta, da si morejo vsi ino-zemci in nemški državljani, ki živijo v inozemstvu, in bivajo najmanj 6 mesecev v Jugoslaviji, nabaviti preko »Putnika« register marke po tečaju od Din 14.—. Register marke se dobijo do zneska RM 300.— za osebo, in sicer v čekih na »Comerz & Privatbank«. Register marke dobi potnik le, če se izkaže, da je kupil vozovnico pri »Putniku« in.na podlagi pravilno vi-diranega potnega lista. Razen tega lahko iznese iz naše države za potovanje v Nemčiji še druge valute, v protivrednosti Din 5.000.—. Podrobnejša pojasnila glede navedenih olajšav daje Putnik, Ljubljana. Razno Naredba o odpiranju in zapiranju obratov ukinjena. V boživni številki smo pomotoma in sicer radi odsotnosti glavnega urednika, ki je bil v Beogradu in ni mogel izvršiti končne korekture, objavili naredbo o odpiranju in zapiranju obratov. Ta naredba se začasno ukine in ostane po odredbi kr. banske uprave do nadaljnega v veljavi naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 6. maja 1930 Prepoved izvoza orehovih debel. Ministrski svet je dne 29. novembra 1934. odločil, da se od 5. janua-arja 1935. dalje prepoveduje vsak izvoz okroglega, tesanega ali žaganega orehovega lesa. Volilni imenik upravičencev za volitev senatorjev v področju Dravske banovine. Službeni list št. 103 z dne 22. decembra 1934 prinaša volilni imenik vseh upravičencev za volitev senatorjev. Kot znano, volijo narodni poslanci, člani banskega sveta in vsi predsedniki občin. Ali se niste razveselili, kadar je skozi mračno zimsko meglo pogledalo solnce v Vaš dom? Glejte, prav tako se bo razveselila Vaša žena, če bo prišel k njej najboljši prijatelj družinski mesečnik »Žena in dom«. Storite ji največje veselje, dajte ji nekaj, kar je bo vse leto, vsak mesec spominjalo na Vas in Vašo skrbnost. Zdaj imate naj lepšo priložnost. Naročite ji »Ženo in dom«. Prva številka novega letnika je izšla že te dni. Po svoji razgibani vsebini je tako zanimiva, da boste tudi Vi sami našli v njej zabavo za nekaj ur. Poleg okusnih vzorcev oblek, plaščev, perila in ročnih del v listu samem in na bogati krojni poli prinaša vse najvažnejše rubrike, ki jih mora imeti dober ženski list: »Ženo v svetu«, »Vzgojo«, »Nove poklice«, »Zdravje«, »Lepotičje«, »Gospodar-1 stvo in kuho«, »Rastline v šoli«, »Praktične nasvete«, »Vprašanja in odgovore« in drugo. Tudi Vaš otrok ima v listu svoj kotiček. Številnim izbranim novelam se pridružuje no- vi roman Ljube Prenerjeve: »Življenje za hrbtom«, ki je nedvomno eno najzanimivejših del, kar so jih doslej dale naše pisateljice. Vso številko pa poživlja še lepo število prav okusnih slik. Že danes opozarjamo, da bo prihodnja številka posvečena našim malčkom. Ali mislite, da Vaša žena ne bi bila vesela takega darila? Dvomimo. Sicer se pa o tem lahko sami prepričate. Pišite nam, pa Vam pošljemo eno številko brezplačno in brezobvezno na ogled. »Žena in dom« se naroča pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10/1. in stane za vse leto z desetimi krojnimi polami samo 68 Din, pet kraktičnih gospodinjskih knjig, ki jih izda založba vsako leto, pa stane še posebej 37 Din. Torej za 105 Din na leto vse, kar potrebuje žena, da lahko postane in ostane dobra gospodinja in dobra mati. Ali ji ne boste žrtvovali te malenkosti? Dražba kožuhovine od divjadi vseh vrst bo dne 28. januarja 1935 v Ljubljani na velesejmu. Lovsko-prodajna organizacija »Divja koža«, ki prireja to dražbo, vabi vse lovce, da ji poverijo svoj lovski plen v prodajo, kajti ona bo kot vedno tudi tokrat znala najbolje varovati koristi naših lovcev. Vsakdo naj svoje blago čimpreje pošlje, vendar pa morajo biti kože dobro pripravljene. Koža mora biti cela, t. j. poleg ko-urnu trgovca v ožjem smislu besedo, žuha mora ostati odrta glava, uhlji, smrček, rep in prednji stopali. Živa! moramo odreti »na meh«. »Meh<< napnemo na dve ožji deski ter ga pribijemo z žeblji na spodnjem koncu. Tretjo desko pa vtaknemo v sredino tako, da kožo nekoliko napnemo. Posušimo jo samo napol, nato jo obrnemo ter dodobrega posušimo. Star način sušenja »mehov« z nagačeno slamo danes ne prihaja več v poštev. Kože pošljite na naslov »Divja koža« — Ljubljana, Velesejem. Umetno oplojevanje živine v Rusiji. Komisarijat za pospeševanje kmetijstva je dal nalog, da se mora v tem letu umetno oploditi dva in pol milijona ovc, 105.000 krav in 165.001* kobil. Mladeniči izpod 25 let ne dobijo zaposlenja. Po zakonu, katerega je Hitler podpisal na Novega leta, se ne smejo mladeniči izpod 25 let zaposliti. Zakon je bil izdan vsled tega. da bi se lahko zaposlilo starejše može, ki so poročeni in imajo otroke. Na Češkoslovaškem imajo nad 70.000 km državnih, deželnih, okrajnih in občinskih cest. Bivši finančni minister dr. Miio-rad Djordjevid je bil izvoljen za predsednika uprave »Beogradske zadruge«, ki spada med največje in najuglednejše bančne zavode. 5 mil jard litrov piva se je popilo v Ameriki od onega dne, ko je bila prodaja alkoholnih pijač ponovno dovoljena. Prometni minister je znižal ceno režijskim kartam od 20 na 10%. Samoupravna davčna bremena. V letu 1933. so znašala samoupravna bremena (doklade k neposrednim davkom, trošarine, takse in kul uk 1 miljardo 321 miljonov 500 tisoč dinarjev. Višine doklad po občinah šobile jako različne. V Jugoslaviji je bilo 105 občin, ki niso pobirale nobene doklade, 3218 občin je pobiralo doklado do 100%, 1179 občin od 100 do 300%, 165 občin od 300 do 500%, 76 občin od 500 do 1000%, 10 občin od 1000 do 2000% in 3 občine nad 2000%. V dravski banovini smo imeti le eno občino,, ki ni pobirala doklade. 257 občin je imelo doklado do 100%, 108 občin od 100 do 300% in !e: ena občina od 300 do 500%. Relativno je bilo breme samoupravnih davščin največje v dravski banovini, ker smo plačali na teh davščinah 186 milijonov 500.000 Din. Na enega prebivalca v dravski banovini pade v vaških občinah 122.50 Din, v mestih pa 702.— Din. Sanacija vinskega trga v Franciji. V poslanski zbornici se vodi iz.van-redno živahna debata o vladnem predlogu glede sanacije vinskega trga. Poročevalec je izjavil, da je položaj francoskih vinogradnikov iz-, vanredno kritičen. Vinska produkcija znaša 95 milijonov hi, dočim se; ga v državi potroši komaj 75,000.000 hektolitrov. Ta položaj pa se bo y prihodnjih letih še veliko poslabšal, ker so je samo v tekočem letu zasadilo 52.800 ha zemljišča z vinogradi tako, da bo vinska produkcija za daljnih 3,000.000 lil vina narasla. šolska izobrazba in kriminaliteta.. Ravnatelj medicinsko psihološkega preiskovalnega oddelka sodišča za mladino v Parizu je sestavil statistiko mladih zločincev. Po tej statistiki izhaja od 660 mladih zločincev, katere je v enem letu preiskal, 80% iz fizično delujočega sloja, 17% iz meščanskih krogov. Kot vzrok zločinstva teh mladoletnih zločincev leži 60% v razdrapanem družinskem življenju in 30% v alkoholizmu. Slab zrak v bolniški sobi preženete, če postavite pod bolniško posteljo škaf sveže vode, ki jo vsako jutra izmenjate. Ameriška država je pobrala na trošarini na pivo, vino in likerje v prvih 6 mesecih 370,000.000 dolarjev. OGLASI SO V LISTU ZATO OBJAVLJENI, DA JIH OBČINSTVO ČITA, ZATO IZVESITE LIST V SVOJEM LOKALU! biser domačih naravnih mineralnih voda Uprava „Kostrivniške Saine“ pošta: Podplat Obč.: Rogaška Slatina, okolica Za krajine v katerih Se nismo vpeljani, iSCemo agilne, solidne rajonske zastopnike * - .v ‘ V'* C"> ”t •>'" -'.vSH -»> y>’*-*ryS* ■ .'r.,' * Svojevrstne restavracije v Pragi. V Pragi se nahaja mnogo takih restavracij, kjer gost takoj pri vhodu dobi karton, kateri se pri potrošnji preluknja. Na podlagi teh zabeležk plača gost pri odhodu iz restavracije. Zadnji čas se otvarjajo v Pragi tudi razne specialne restavracije. Tako n. pr. obstoja v Pragi »gulaž-reštavracija«, v kateri se dobivajo gulaži 48 različnih vrst. Nadalje se nahajajo v tem mestu tudi »ribje — restavracije«, v katerih se riba servira na vse mogoče načine. Najnovejša atrakcija pa je otvoritev »gos-je-restavracije«, kjer se bo oddajalo samo gosi, prirejene na različne vr-s te, Povišanje trošarine na pivo v češkoslovaški. Češkoslovaške pivovarne „o se obrnile na pristojno ministrstvo s prošnjo, da se jim dovoli zvišanje cen piva pri hi za 14 Ck ali pa, •ta'se jim znižajo davščine. Zvišanje •cen piva v nadrobnem prometu je znašalo 20 HI, če pa bi se davki znižali, pa bi državna blagajna utrpela okoli 100,000 000 Ck. BREZ ČLANARINE NI GLASILA! BREZ DELA NI USPEHOV — BREZ ŽRTEV NI ZMAGE! Razglasi Glasom naloga sreskega načelstva v Kranju No. 11.031/1 je okrajno sodišče v Kranju prepovedalo Križnarju Janezu, roj. 10. V. 1913. v Cegel-nici, srez Kranj, po poklicu delavcu, zahajati v krčme do 19. decembra 1935. Glasom naloga sreskega načelstva v Mariboru levi breg No. 10.977/1 je okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slov. gor. prepovedalo Dimniku Adolfu, pekovskemu mojstru iz Sv. Lenarta v Slov. gor. zahajati v krčme do 5. avgusta 1936. Za šalo in smeh. Zaljubljenec: Dan in noč sanjam o s7as, gospodična Hilda. Ona: Zato izgledate tako zaspani. (Jugend, Miinchen.) * * Prvi: Kakšno ženo imaš? Drugi: Moja je angel. Prvi: Potem imaš srečo — moja pa še, živi. (Prager Presse.) Oče: Sin, ali te ni sram, da uporabljaš take besede? Ko sem bil jaz mlad, niso nikdar prihajale take besede iz mojih ust. Sin: Verujem oče, Ti si vedno govoril skozi nos. (Muclia, Varšava.) Gospod: Gospodična, ali se nismo Odeli v zoologičnem vrtu? Gospodična: V kateri kletki ste pa POSTA< CELI E Telefon inter. št 20 iVi k tv mm ^ iir.l’ Jfe; Sotidne cene! 30 lepo meblovanih tujskih sob - Avtogaraža - Prvovrstna kuhinja Mrzla in topla jedila ob vsakem času Točijo se izbrana pristna vina in sveže pivo v sodčkih Lastna moderno urejena mesarija in prekajevalnica •mS šlE i ■ ■ » s e e Ljubljana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni Iežak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, jjPORTER" in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem DelniSha pivovarna,.MUDIT == Ljubljana, Laško in Maribor Za uredništvo: Cetina Milan, Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Bernardi Drago, Celje. Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetin* Milan, Celje.