Političen list za slovenski narod. JT« peltt rrejeau t«!)*: Z» oelo leto predplačan 15 fld., m pol let» 8 (Id., u detit leU 4 rld.. za en mesec 1 fld. 40 kr. 7 ■dHlalitrmelJl prejeman Tel]«: Za oelo leto 12 fld., za pol leta « fU., za četrt lete I vM., u en mesee 1 (14. V Ljubljani na dom poMljan velji 1 (Id. 30 kr. več na leto. Pofamezne itevilke veljajo 7 kr. NaioSnlao prejema opraTniltvo (adminiitracija) ia skipedicija, Semeniške nUoe it. 2, U., 28. Kainanila (inaerati) le sprejemajo in velji triitopna petit-vnte: 8 kr., če «e ti«ka enkrat; 12 kr ie ae tiaka dvakrat; 16 kr., če »e tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zuanjia Kekopiif se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja Ti»k dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »',8. uri popoludne. 7 Ljubljani, v soboto 12. aprila 1890. Letiiilt XrVTH. Gosp. volilci lil. razreda! v ponedeljek 14. aprila letos volite NoglaNno te-le gospode: Doleneo Oroslav, svečar, Peteroa Franc, posestnik, Prosenc Josip, zav. zastopnik, Tomšič Ivan, učitelj, Valentinčič Ign^acilJ, zav. zastopnik. Neodvisni nar. meščanslci _volilni odbor._ Kdo trapi ljudstvo.^ »Niti za korale nazaj v dobo nazadnjaštva in teme!" Te besede smo nedavno čitali v nekem listu. Enake fraze lahko čitamo dan na dan t nemško-liberalnih listih, kedar je na vrsti verska šola. Zoana je tudi fraza, katero meljejo že nad dvajset let: Pruski učitelj je zmagal Avstrijo pri Kraljevem Gradci. In ta fraza je bila jeden prvih dokazov za potrebo brezverske ali interkonfesijonalne šole, akoravno je bilo že v državnem zboru avstrijskem in po listih jasno dokazano, da je ravno v Nemčiji praviloma verska šola, takozvana brezverska skupna šola pa ie izjema. In vendar se nam še vedno predrzno meče v obraz nesramna trditev, da je verska šola bila povod avstrijskega poraza in je Avstrija za stoletja zaostala v omiki. To je laž iz navade, ki ljudem več ne vzdiga krvi v lice. Poslušajte moža, slavnega državnika, ki ni katoliški nazadnjak, tudi ne katolik. Sedanji angleški ministerski predsednik lord Salisburj je nedavno v Newportu v svojem govoru o šolstvu na Angleškem rekel med drugim: »Brezverske šole so prokletstvo za 1 judstvo. Jaz zahtevam, da more vsakdo katerekoli vere svoje otroke vzgajati v svoji veri, in ne da bi otroke pitali z vodenim iu mehaničnim veroukom v tako- , zvanih board-šolah. To je žu v naravi verouka, da j učitelj veruje, kar uči, in da otrokom izroči vso ' versko resnico, kakor jo je sam vsprejel. Ako učenec j vidi, da učitelj ni odkritosrčen, ne more biti med njima potrebna simpatija, in verouk je potem le komedija. Zato hočem, da imajo vsa krščanska vero-izpovedanja v naši deželi popolno prostost in morejo svoje otroke učiti vse ono, kar s svojega verskega stališča smatrajo kot najvišjo resnico krščanstva. Zadnje dni smo mnogo, premnogo slišali o hudodelstvih, pregrehah in stvareh, katerih ne morem omenjati. Slišali smo govoriti o nravni gnilobi, o kateri bi ne bili niti sanjali. In so ljudje, ki trdijo, i da more postavodaja ozdraviti to zlo. Za to bolezen je le jedno zdravilo: vzgoja otrok v krščanski veri. Zato vam priporočam kot najdražje imetje prostih državljanov pravico, da se naši otroci uče krščanskih resnic, kakor jih mi verujemo, in da ni dovoljena nobena teorija, ki hoče vtikati državo ali šoli vzeti krščanski značaj." Tako govori protestantski državnik v mogočni, prosti, industrijski Angliji! Dne 30. marca je v pruskem deželnem zboru znani dr. Stocker govoril o požidovljenji šolstva. Pritoževal se je, da židje po vseh šolah iz-podkopavajo krščansko-narodni duh; zato naj imajo židje sami svoje šole. Naučni minister plem. Gossler je naglašal v svojem odgovoru, da ima po deželni postavi vsako veroizpovedanje pravico do posebnega pouka. Na ljudskih šolah je to tudi lahko mogoče, težje je na gimnazijah in vseučiliščih. Pa tudi tukaj želi pruski naučni minister iz praktičnih vzrokov omejiti mešanje veroizpovedanj. Torej sta tudi ta dva protestanta nazadnjaka po nazorih liberalnih?! Poglejmo na Francosko! Tu se kažejo sadovi brezverske šole že pri najnežnejši mladini. Proti-krščanski radikalizem je vpeljal v šole »državljansko moralo" brez Boga. V šolskih knjigah ne sme biti govora o Bogu, neumrljivosti duše in večnosti. V tem smislu je pisana večina novejših romanov, ka- tere mladina slastno prebira. Otroci desetih let javno govore, da ni Boga in je to ime le za strašilo otrokom. Bivši naučni minister Spulier, ki je sodeloval pri teh postavah, vskliknil je nekoč: »Prihodnji rodovi bodo pokazali sadove nove šole!" Te sadove vidimo, opisal jih je učeni Jnles Simon, ki gotovo ni klerikalec, rekoč: »Narod, ki v omiki napreduje, pa vero zgubi, ta nazaduje in propada. Tak narod zdivja v staro paganstvo." Jules Simon je naravnost izrekel, da je mladina, v protiverskem duhu vzgojena, največja nesreča za državo in družino. On je naravnost govoril proti »moriili brez Boga". »Usodo Človeško," — pravi Simon, — »hočejo zboljšati, toda škodijo mu, ker mu jemljo vero; nravno hočejo ljudi omikati, pa jim druzega oe pust6, nego etiko z metafizičnim modrovanjem. To so zdravniki, ki morda dobro hotč, pa so zelo nesrečni, ker fizične bolezni zdravijo kot šarlatani, moriilna zla pa kot zavdajalci." Pri drugi priliki je rekel: »Milijone so izmetaii za šole, pa kaj so dosegli? Iz novotarij so spoznali otroci, da so očetje iz šol zmetali križe in osmešili ime Boga. Boga ste odpravili iz šol, sodišč, jetnišnic in bolnišnic. Ali so ljudje vsi filozofi? Kje naj dobe reveži tolažbo, ako nimajo zavesti o Bogu in v srcu ljubezni do bližnjega?" Belgijski profesor Lavaleye,ki je liberalen protestant, pisal je nedavno: »Ali more mordla, ki nima korenin v veri na Boga in neumrljivosti, ali more tak nestalen pojem o dobrem in slabem brez praktične vaje vzbujati v nas zavest naše nepopolnosti in teženja po idealu pravice in resnice, ali more le živalskim nagonom prepuščena narava doseči visoki svoj namen? Živali seveda žive po svojem nagonu, ne da bi zavest dolžnosti in večnega življenja vplivala na njihova dejanja. Kaj pa bi bilo z našo družbo, ki sloni na spoštovanji pravice posameznega človeka, ko bi zginila zavest dolžnosti in ideja pravice? Ko bi se ateizem povsod učil in javno priznaval, morali bi pasti v barbarstvo starih časov!" LISTEK. Zritiška pisma. XIX. Piruhe in razna nepričakovana politična in privatna darila, s katerimi smo se zabavali o letošnji Veliki noči, smo prebavili brez nevarnih posledic; kajti še nikdar nismo bili Slovenci tako varčni z obljubljenimi in neobljubljenimi darovi, kakor baš letos, akoravno se bahamo, da imamo najlepšo pomlad, kar svet pomni. In kako bi bilo nasprotno prijetno, ko bi se bili sošli letos o Veliki noči vsi naši zavedni in nezavedni rojaki in prvaki v beli in cvetoči Ljubljani in bi bili umesili obljubljeni narodni kolač, za kateri se je polagal že v jeseni kvas v državnem zboru. Vendar — »es ware zu auffallend gewe8en, es bat nicbt sollen sein", mislili so si naši narodni tenorji, in položili so dalje kisat kvas svoje odločne politike do one ddbe, ko dozori češka narodna sprava, po kateri nameravamo peči tudi Slovenci ravnoprav-nostni beli kruh, saj za sedanji ovsenjak nam skrbi pnvoljDo gospod minister Gauč in skoraj vsi njegorl tovariši. Poleg tega pristnega, a vendar precej otožnega velikonočnega peciva se nam vendar dozdeva, da vpliva na našo vrlo in pogumno politiko nekoliko celo teorija socijalističnega voditelja Liebknecht-a in njegovih sodrugov, ki pridigujejo, da osemurno vsakdanje delo in pa svobodni prvi majnik rešita človeštvo vsega pravega in domišljevanega zla. O preljubi »dolce far niente" in pa praznični prvi majnik, ko bi v istini odločevala vidva s svojo nepopisno milino na ubogo človeštvo in na njegovo politično srečo, trditi bi si ne upal nihče, da smo Slovenci najbolj nedelaven narod pod soincem in da si nismo priborili že davnaj s svojo jeklenostjo in odločnostjo častnega mesta v zgodovini človeštva. Žalibog naša politična pratika, saj brez poslednje nismo tudi Slovenci, nam pripoveduje, da smo delali baš v petek in svetek tlako oholemu tujcu in da se še dandanes, akoravno hočemo praznovati prvi majnik, nismo iznebili popolno prirojenega nam kimanja, ki nam rodi tndi v najslabši politični letini toliko upov, da jih niti po krajcarju ne moremo izpečati svojim vernikom in never-nikom. In če pojde tako dalje, praznovali bodemo prej ali pozneje vendar svoj uradni brezdeiavni praznik, kakor ga bodo praznovali že letos delavci neke ši- šenske tovarne in pa tkalci raševine v Vodmatu, ki so baš skusili sladkost brezdelavnosti, katera bi presedala celo najbolj zagrizenim socijalistom, a ne našim delavnim in varčnim rojakom. Vendar obupati ne smemo na svoji boljši bodočnosti in rodovitni delavnosti, saj zaslužnega dela ne zmanjka kmalu našim politikom in zaslužka našim dninarjem, ker za prve skrbi vlada, za druge pa v obilni meri tudi naši rojaki, ki ovirajo s svojo odločnostjo marsikatero stavbo v Ljubljani — samo zaradi lepšega prostora — kakor da bi nam bil vsak mesec kakov drugi na razpolaganje. In da naposled tudi odločnost in jeklenost ni vselej praktična, dokazujeta nam najboljše Bismarck, ki je avanzoval na svoja stara leta za generala brez vojske, in pa njegov naslednik Kopriva, ki je za-menil sabljo z diplomatičnim peresom, o katerem morda niti sanjal ni. Naj to tolaži tudi nas Slovence v naših otožnih in vesehh dnevih; naj bode kakor hoče, — svoj političen nalog bodemo izvršili, kakor je volja naših zaupnih mož — in tej volji se klanjamo kot večno ponižni in udani — Slovenci. Psevdonim. Iq to resnico priznav&jo celo nekateri liberalni krogi. Tako je lial .Tampa" odločno lagovar^ .morilo bre* fcjfsš »»divnd jf* j« »lloi^ dobro, pravoi JjMstava |Mnbu|ll liholuiitifti teži' ^ oadnaravneiš tU najd^ itojo oporo v Bogd, v DubI in v srcu." Ali tudi moij^, ki tako piiejo in uiSdi hočejo nazaj v ddbo teme? Človeštvo bode prej ali slej tudi to moderiii šolo vrglo no^ itar» isro v brlog in spoznalo, da Bog žM l|aii, I M Ijud^ brM • I— I - - - - Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam In M^otam na Kranjskem. Kakor je bilo sklenjeno v odborovi seji dne 19. marca, imelo je društvo pomnoženo odborovo sejo dn^ 10. aprila ob 10. uri dopoludne v pro-storit katoliškega društva. Vseh navzočih je bilo jednajst. Gospod načelnik, otvorivši sejo, prebere vlogo gosp. Št. P. iz P., katera se vzame na znanje. Ka to poroča gosp. M. M. o društvenem delovanji od občnega zbora. Nanovo so k društvu pristopili gg.: L. Armič in Fr. Bahovec iz Ljubljane; Alojzij Jerše iz Trebnjega in Miha Mežan iz Slapa. — Umrl je ud gosp. Lovro Zupan iz Postojine. — Dolžniki so tudi nekaj vplačali; jednemu se podaljša obrok itd. — Prošnja neke vdove za izredno podporo se pa odločno odbije, ker je to očito zoper pravila. Na to poroča tajnik o zgodovini vdovskega društva in prenaredbi pravil, kar se je že trikrat zgodilo. Danes imamo zopet opraviti s preosnovo nekaterih pravil. Za preosnovo pravil doseglo se je soglasje od vseb navzočih. Prenarejena pravila se T bodoče tako-le glase: § 1. Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem ima svoj sedež v Ljubljani; namen mu je dvojen: a) ali zagotavlja svojim društvenikom v življenji prevžitnino (rento), h) ali jamči njihovim vdovam in sirotam za vsako leto pokojnino, oziroma vzgoj-nino. § ž. ostane, kakor je v pravilih leta 1882. II. Člani in dobrotniki. § 3. Vsak na javni ljudski šoli na Kranjskem nameščeni učitelj ali podučitelj, istotako vsaka učiteljica ali podučiteljica more biti ud temu društvu. § 4. govori o vzprejetji v društvo in ostane po starih pravilih. § 5. Kdor izstopi iz društva, izgubi vse pravice do njega pridobljene. Izstopi pa: a) kdor se pismeno oglaša; b) kdor ne vplačuje doneskov v obrokih po pravilih določenih; c) kdor prostovoljno izstopi od učiteljstva; d) kdor se zaradi hudodelstva iz učiteljstva izloči; e) učiteljica, kadar se omoži, tudi ako ostane pri učiteljstvu; f) kdor se preseli v drugo kronovino avstro - ogerske države, akoravno ostane pri učiteljstvu. Pod rt, h, C, d ni povračila, pod e in / se vplačani znesek brez obresti povračuje. § 6. govori o dobrotnikih in ostane po starih pravilih iz leta 1882. III. Vplačevanje. § 7. Vsak ud brez razločka spola plača 2 gld. vzprejemnine in naznani, ali pristopi za-se, ali z obiteljo k društvu. Kdor pristopi le za svojo osobo in zahteva le prevžitnino v življenji, plača tolikokrat po pol goldinarja, kolikor let je dovršil; kdor pa z obiteljo pristopi, plača tolikokrat po goldinarji, kolikor let je star. Za vplačevanje se določi doba dveh let, tudi se more na mesec vplačevati. § 8. Razven tega pa vplačujejo neoženjeni po 8 gld., oženjeni pa po 6 gld. letnine. Ako hoče ne-oženjen veljati za oženjenega in pravice do društva T tem oziru pridobiti, mora nedostatek pristopnine doplačati in letnino kot oženjen ud plačevati, sicer velja za neoženjenega. Oženjeni, nad 50 let stari, se ne vzprejemajo. § 9. Letnina se vplačuje za tekoče leto do konca aprila in julija. Ako kdo do konca julija ne plača, ravna se ž njim kakor bi bil izstopil. IV. Pokojnina, vzgojnina in prevžitnina. § 10. Udje društva imajo pravico do pokojnine in vzgojnine za obitelj ali do prevžitnine v življenji za svojo osobo in sicer: a) Vdove morejo dobivati 120 gl. letne pokojnine, sirote vsaka za se četrtino tega, kar dobe vdove. sirote po očetu in materi pa dvojno vzgojnino do završaaefa 18. leta starosti; h) keo«l«jenl uMM iH flHci, kt »Mhajd otr^ do vzg^IlMe uprl^nih td iliteljic^ M mo-raiti dobivati po 80 gl. iMne previHkine v iHljenji. § 11. Po dVetetol preizkušnji' imajo v^ove in llt'ot4 drnštvenikof i)o vMetega 5. »d lasa pristopa za slučaj smrti stfproga oziroibA liHI že pr** vico ^0 20 gL pokojniM, Oziroma dd )ii|e šestini cele ill ilojiji Mil»itaiiie: iadalje vsall ttčeto pet-letje pS ždiiSt {Sfa^lco db TD gl. pokojnine, oziroma še do jedne šestine cele ali dvojne vzgojnine; tako da ima vdova ali sirota tistega uda, ki je 2S let redno in brez dolga vplačeval, pravico do 120 gld. pokojnine, oziroma do 30 ali 60 gl. vzgojnine; leti preizkušnje je tukaj vštevati. Neoženjenim učiteljem in učiteljicam pa pri-rašča takoj prvo leto po pristopu prevžitnina vsako leto za 1 gl., tako da po dovršenem 30. letu vplačevanja, ako so upokojeni, dobe pravico do 30 gld. prevžitnine. § 12. Vsi učitelji in učiteljice pa nehajo z vplačevanjem po dovršenem 30. letu vplačevanja, a ostanejo jim vse pravice do društva za se in za obitelj, ako so vplačevali letnino in nimajo kacega druzega dolga pri društvu. Za dobo vplačevanja, oziroma oproščenja se jemlje društveno leto. § 13. Upokojeni neoženjeni učitelji in njim jednaki vdovci ter učiteljice morejo sicer za čas upokojenja zahtevati prevžitnino za svojo osobo, a ta se jim odmeri po letih vplačevanja, vendar letnine več ne plačujejo. Vpokojeni oženjeni učitelji pa nimajo pravice do prevžitnine (§ 10. b) § 14. Oženjeni učitelji, sedanji društveniki, ob-drže vse pravice dosihmal pridobljene, vendar dobe njih vdove in sirote, ako že 25 let vplačujejo ali bodo vplačevah, pravico do 120 gl. pokojnine, oziroma 30 ali 60 gl. vzgojnine. Neoženjeni učitelji, sedanji društveniki pa imajo pravico do prevžitnine (§ 13), a kadar dobivajo prevžitnino, ne plačujejo več letnine. § 15. Društvo posojuje le tistim udom, ki so že deset let pri društvu in so ves čas redno plačevali letnino. O dovolitvi posojila in o poroštvu glede vrnitve sklepa društveni odbor. — Osnova pravil doposlala se bode vsakemu dru-štveniku z vabilom, da se do konca julija izreče: 1. ali je sploh za premembo pravil; 2. ali odobruje nasvetovane paragrafe; 3. kakšne premembe bi nasvetoval. Kdor pa molči, ta odobruje od odbora na-svetovano premembo. Došle izjave bode odbor v odborovi seji meseca julija uvaževal ter snov priredil za občni zbor, pri katerem mora biti tri četrtine udov navzočih za prenarejanje pravil. — Seja se je nato zaključila ob 12. uri. G. Politični pregled. v L;abijani, 12. aprila. JVotraal« ndte Volitvd m ttfl ^»lizale, kako zel6 je napredovala njegova stranka od zadnjih volitev 1886. 1. »Veselim se", nadaljuje gori imenovani državnik, »da so je posrečilo irskemu prepiru jasneje narisati položaj tudi Šotlandije ter zboljšati sredstva v dosego pametnih zahtev in obrambo materijalnih interesov. Vrhu tega me pa veseli, da so dali naši nasprotniki glas življenja od sebe in menijo imeti pri volitvah večino, katera ue bo po mojem prepričanji manj važna, kakor je bila prejšnja leta." Iz pisanja Gladstonovega je razvidno, da se bode predložil cel program Gladstonove stranke vohicem. Leta 1886. pa ni bilo temu tako, temveč predložila se je samo jedna točka, namreč vprašanje o tako zvanem »homerule". (Homerule znači politiško stranko na Irskem, ki boče imeti svojo vlado.) Irska in šotska samouprava ste v tem ravno tako zapopadeni. kakor povoljna rešitev deželnega vprašanja na Irskem. Dnevne novdce. (Volitev v mestni zastop ljubljanski) utegne biti jako živahna, osobito v III. in I. volilnem razredu. Narodni vohlni odbor, ki nam letos ni doposlal oklica, objavil je že danes zjutraj po plakatih svoje kandidate. Ob sklepu današnjega lista smo dobili volitveni oklic s kandidati od kranjskega obrtnega društva. Od neodvisnega narodnega meščanskega volilnega odbora pa smo prejeli listo kandidatov, katere objavljamo na prvem mestu in priporočamo gg. volilcem. (Drnžbe sv. Cirila in Metoda) dobri sloves prodira tudi med vojaškimi krogi. Jako visok vojaški dostojanstvenik nam gled6 na našo knjižico »Junaki" dopisuje doslovno: »Junaki" so prav pravi kažipot do dolžnosti, ki je imamo do cesarja in domovine; kažipot so »Junaki" do vsega tega, kar nam Avstrijcem vnema srce." To svoje pisanje visoki dostojanstvenik končuje s slovensko zapisanim bodrilom naši družbi: »Le hrabro naprej!" — In prav zadnja številka vojaškega lista „Reich8wehr" donaša prestavo jako bujno pisanega odlomka tega zadnjega vezka naše »knjižnice", — namreč »Boja pri črnuškem mostu". — Zelo pomemben smatramo za »družbo sv. Cirila in Metoda" ta prospeh naše domoljubne družbe tudi med hrabrimi bojniki naše slavne armade. (Gosp. Ivan Fischer), ces. kr. notar v Mokronogu, pristopil je s 5 gld. »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" kot podpornik. Srčna mu hvala! (Umirovljenje.) Nj. ekscelenca, fml. g. Henrik vitez Keil, poveljnik 28. pehotne divizije in tukajšnje posadke je umirovljen. Povodom umirovljenja odlikovalo ga je Nj. veličanstvo za njegovo dolgotrajno in izborno vojaško službovanje s podelitvijo Leopoldovega reda. Nj. ekscelenca prebival je le malo let v našem mestu, a s svojim prijaznim in zares viteškim vedenjem znal si je pridobiti simpatije in spoštovanje vsega mestnega prebivalstva. Tudi tukajšnjim revežem bil je plemenit dobrotnik. V vojaških krogih čislali so gospoda divizijonarja kot strogega, toda nepristranskega in pravičnega poveljnika. K. (Serenada) Tukajšnja posadka priredila je svojemu večletnemu poveljniku, sedaj umirovljenemu generalu ekscelenci vitezu Keilu za sloves sinoči serenado. Polnoštevilna godba domačega pešpolka, obdana s svetilke nosečimi pešci, korakala je igraje vojaške koračnice iz vojašnice do stanovanja nj. ekscelence. Med sviranjem koračnice »Oj Ti moja Avstrija" prikoračila je godba na Turjaški trg in se tukaj vstopila v kolo Pod osebnim vodstvom ka-pelnika g. Nemrave svirala je godba na trgu tri umetne skladbe s poznato preciznostjo. Poslušalcev je bilo vse polno navzočih, osobito častnikov tukajšnje garnizije. Med sviranjem »Radeckijeve koračnice" zapustila je godba Turjaški trg in se črez mestni trg vrnila v vojašnico. K. (Nezgoda na železnici.) Izmed tovornih vlakov, ki so pretekli četrtek vozili iz Ljubljano v Trst, pokvaril se je pri enem med potom parni stroj tako, (Dalje Y prilogi.) Priloga 83. štev. »Slovenca" dn^ 12. aprila 1890. da se je moral vlak na žnleznej ceeti na ljubljanskem barji vStric Brezovice ustaviti. Na brzojavno naznanilo odpihal jo iz Ljubljane drugi pomočni stroj, s katerim so cel vlak s pohabljenim strojem vred vlekli v Borovnico. Tam so odpregli onemoglega železnega konja in skrbno pripeljali v Ljubljano, od koder ga bodo poslali v ^strojebolnico" t. j. v ko-vačnico v Maribor. Druge večje nesreče ni bilo. K. (Sneg.) V jutro 10. t. m. kril je novi sneg vse hribe okoli Celja. Gorje nam, če se naglo zjasni, ker sadje je začelo že cvesti in trta je že močno odgnala. V jedni noči je lahko uničen up celega leta. Bog nas varuj! (Vabilo na Gerbičev koncert) v nedeljo, dnš 13. aprila 1890 v dvorani deželne redute. Koncert J se vrši s prijaznim sodelovanjem gospic L. Daneševe in K. Seunikove, gg. J. Pfibila, A. Puciharja, A. DeČmana, 0. viteza Janušovskega, J. Maierja, Vit. Moserja ter ženskega in moškega čitalniškega zbora. Vspored: 1. Fr. Gerbic: „Ave Maria"; za sopran iu mezzo-sopran z ženskim zborom, s spremljevanjem gosli, harmonija in glasovira. Solistici gdč. Daneševa in gospd Gerbičova, gosli g. Moser, harmonij g. J. Maier in glasovir g. vitez Janušovski. 2. A Rubin-stein: „Pred mano glasno šumi"; pesem, poje g. Gerbiš. 3. A. Foerster: .Kitica"; mešani čvetero-spev, pojo gdč. Daneševa, gospa Gerbičeva in gg. Pfibil in Dečman. 4. Wieniaw8ki: a) .Poljska pesem"; b) .Spomin na Moskvo"; igra na gosli g. V. Moser, na glasovira spremlja g. vitez Janušovski. 5. Fr. Gerbič: .Žitno polje"; poje mešani zbor čitalniški. 6. Rossini: Arija iz opere .Seviljski brijač"; poje gdč. Daneševa. 7. Ivan pl. Zaje: .Iztočna zora"; kantata, poje čitalniški moški zbor, bariton-solo g. A. Pucihar, s čveteroročnim spremljevanjem na glasovira gdč. K. Seunikove in gosp. vit. Janušovskega. Sedeži prve vrste 1 gld., druge vrste 80 kr. in tretje vrste 60 kr., sedeži na galeriji 60 kr. Vstopnina 50 kr. Dijaški biljeti po 30 kr. — Sedeži se dobivajo pri čitalniškem kustosa (trafika) in na dan koncerta zvečer pri kasi. Kasa ae odpre ob 7., začetek ob polu 8. uri zvečer. (Vabilo.) Podružnica .družbe sv. Cirila in Metoda" za Veliko Pirešico ima drugo nedeljo po Veliki noči, due 20. t. m., javni občni letni zbor pri Mostnarji na Prešniku v fari sv. Martina v Rožni dolini. Ker se bode skrbelo za poduk in za kratek čas, naj čč. društveniki pripeljejo seboj še obilno drugih vrlih prijateljev toliko potrebne družbe sv. Cirila in Metoda. Več ko nas bode, več bodemo veljali! (Domoljubno deželno pomočno drnitvo za Kranjsko) ima dnš 14. aprila ob 6. uri zvečer v mestni dvorani občni zbor. Dnevni red: Naznanila predsedstva; gospodarstveno poročilo iu račun za I. 1889; volitev 15 društvenih odbornikov; volitev 3 preglednikov in 2 namestnikov. Raznoterosti. — Poletno drsališče imeli bodo Parišam. Na velik prostor so napeljali vodo ter položili na dno umetaluega s cementom zatrjenega jezera praV ua gosto železne cevi. Skozi cevi se bode pretakala amouijakova tekočina, katero bodo izpremiujaii posebni stroji v amonijakov sopar. To pretvarjenje provzročuje velik mraz, kajti preračunali so, da bode imelo vse umetaljno jezero pol čevlja debelo ledeno ploščo, na kateri bo drsala pariška gospoda v vročih poletenskih dneh. — Pridelovanje srebra na svetu. Leta 1855 pridelalo se je na vsem svetu 886.000 Jcg srebra. Onda so bili severno ameriški srebrni rudniki še neznani, in v Združenih državah izkopalo se ga je le malo; Mehika ga je dala omenjenega leta 466.000 kg. Leta 1887 pa se ga je izkopalo na vsem sveta okoli 3,400.000 kg, iu samo na Ameriko je prišlo 80 odstotkov. Združene države so ga pridelale 1,283.000 kg, Mehika 900.000 kg in Južna Amerika 500.000 kg. — Število ubožnih Nemcev v Parizu. V brezplačnih pariških prenočiščih je bilo lanskega leta 90.471 oseb, med njimi 5098 Nemcev; vsekako ogromno število, ker je vseh Nemcev v Parizu le 32.000. Belgijanov je sicer 60.000, a brez strehe jih je le 2987; Švicarjev je 30.000, a izmed teh jih le 1126 nima stanovanja; Italijanev je tudi 30 000, pa le 431 jih ne vš opoludu«, kje bodo zvečer spali. Koliko siromaščine, bede iu gorjd je v sijajnem Parizu! — Jeden izmed najbolj vročih krajev je obrežje ob perzijskem zalivu. V tem kraju malo ali pa Nkoro prav nič ne dežnje. V Hatninu na suhi obali ni nič sveže vode; a vendar prebivajo tudi tukaj ljudje. Potrebno vodo dobivajo iz morja, kadar dež dlje časa izostaue. Na suhem res nimajo bistrih studencev, a tem več jih je na morskem duu ob tamošnji obali. Kdor potrebuje pitne vode, potopi se z kozjim mehom, obteženim s kamnom, na morsko dno. Brž nastavi odprt meh nad studencem ; ko ga napolni in zaveže, vrne se na površje. Ko zadiše nekohkokrat prostega zraka v-sš, spusti se zopet z mehom k podmorskemu studencu. — Tudi slavnost. Sto let je, odkar je v Evropi cilinder glavno pokrivalo. Sprva je bil cilinder demonstrativnega značaja in znamenje revo-lucijonarnega mišljenja. Na Nemškem ga niso mogla obiastva trpeti, in v Rusiji je bil celo pod ostro kaznijo prepovedan. V teku štiridesetih let je pa ci linder spremenil svoj značaj, kajti sedaj znači le dobromislece. ______ Telegrami. Dunaj, 12. aprila. Cesar se je danes zjutraj pripeljal iz Monakovega. Brno, 11. aprila. Po burni debati je bil predlog manjšine o deželnem posojilu s 40 proti 26 glasovom odklonjen in sprejet predlog večine s 49 proti 34 glasovom. Rim, 12. aprila. Danes zjutraj se je pripeljalo okrog 200 avstrijskih romarjev. Carjigrad, 12. aprila. Poročilo o ropanji cerkvii v Kaneji ni resnično. Na Kreti je mir. Valencija, 11. aprila. Ker je zopet mir, odšla je večina vojakov v vojašnice. London, 11. aprila. »Standard" poroča, da se Kalnok}', Caprivi in Crispi snidejo koncem maja v Karlovih Varih. London, 12. aprila. Na irskem posestvu Coolroe blizu NcA'rossa so bili včeraj sod-nijski izvrševalec in redarji napadeni s kamni, preganjani in razoroženi. Več uradnikov je ranjenih. Tujci. 10. aprila. Pri Slonit : Braiin in Kugel, jjotovaloa, z Dunaja. — Viljem Kxner, dvorni svetovalec, in Semen z Dunaja. — Ludwif{, C. kr. stotnik konjiče v pok. ii Železnikov. — Liiffler iz Brna. — Haitarek, iz Tržiča. Vrementiko sporočilo. Poslano. *) .Slovenski Narod" v svojem včerajšnjem poročilu o volilnem shodu I. razreda navaja, da sem jaz vprašal predsednika, se li sme na volilnem shodu glasovati s pooblastilom, in da je predsednik to .zelo naivno vprašanje" dr. iuris Schusterschitscha zanikal. Ne da zavrnem napad na svojo osebo, — za to so mi .Slov. Narod", njegovi sotrudniki in pro-tektorji premalenkostni, — marveč da osvetlim pi-sarjenje .Slov. Naroda", hočem odgovoriti na ono opazko glasila gg. J. Hribarja in dr. Tavčarja. Prišel sem k napominanemu volilnemu shodu s pooblastilom vohike I. razreda za volitev v tem razredu dnš 18. aprila. Pri glasovanji o kandidatih vprašal sem predsednika g. notarja Gogolo, če mi dopušča glasovati na podlagi pooblastila, ki ga imam za volitev I. razreda. Ko sem izustil vprašanje, klicali so gospodje .odločnega tabora": Ne, ne! Tako so vplivali na odločbo g. predsednika, ki je izrekel, da nimam pravice glasovanja, in doslovuo dostavil: „Vsaj do sedaj ni bilo običajno." Ta odločba pa je popolnoma nezakonita, kajti § 7. ljubljanskega občinskega volilnega reda se glasi: .Pooblastilo, ako ni še zgubilo veljavnosti, opravičuje pooblaščenca, pri dotični volitvi zvrševati vsako z volilno pravico združeno oblast." Z volilno pravico pa je očividno združena tudi oblast, po prosti volji izbrati si kandidata. Naivno je toraj .Slov. Naroda" juristiških sotrudnikov, da smešijo moje vprašanje, smem li glasovati o kandidatih. Vedel sem dobro, da sem opravičen glasovati, a iz takta, katerega bi nekoliko želel tudi so-trudnikom .Slov. Naroda", umaknil sem se v ozadje vsled odločbe g. predsednika. Ko bi bil glasoval za Vašega kandidata, bili bi morda do mene bolj mi-lostljivi, kakor ste bili do nekega druzega, katerega imena tudi ne najdem med volilci I. razreda. Konečno še nekaj. Poznam gospoda, ki stoji za „Slov. Narodom" in sinkom .Brusom", ki napadata sedaj te, sedaj druge poštene osobe. S terorizmom me hočete prisiliti, da bi se umaknil s političnega pozorišča, a varate se, če mislite, da se Vam bode posrečilo. Terorizmu se ne klanjam. S stoiško ravnodušnostjo se vsled Vaših napadov tolažim s prislovico: „Es sind die schiechtesten Frilchte nicht, an denen die \Vespen naiven". Naročnik sem .Slov. Naroda" in gg. dr. Tavčar in dr. Majaron imata vsak drugi dan priliko pri sodišču moje ime abecedovati, torej vesta, da moje ime ni Schuster-schitsch. Sicer pa Vam prepu.ščam to nedolžno veselje in radostnega srca voščim: Dobro zabavo! Dr. Ivan ŠuSterSid, odvetniški kandidat in odbornik .Katol. polit. driStva". J Cas Stanje S g --Veter Vreme 5-j i onaznvania "»^»"n«™ toplomar* o« " opazovanja ^ ^^ g r/. u. zjut. 728 (5 7 0 svzliod oblaSno ~ 11 2. u. pop. 728-6 10-8 si. svzh. „ 0'00 9. u. zve«. 728-6 6-2 sr. jzapad „ de/. -- — —. — . — — —. J—I— ,, Srednja temperatura 8°0° za l-O" pod normalom. ]>iinajHka borza. (Telegr»fl6no poroSilo.) 12. aprila. Papirna renta .5% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 85 kr. Srebrna „ 5% . 100 . . 16 * „ 88 . 95 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110 . 60 . Papirna renta, davka prosta............102 . 55 . Akcije avstr.-ogerske banke......941 „ — „ Kreditne akcije ....................301 . 76 . London.............118 . 95 „ Srebro .............— . — . Francoski napoleond.........9 . 44 . Cesarski cekini...........5 . 64 . Nemške marke ....................58 . 42'/j. Cerkvene ure, ure za šole, vojašnice, tovarne iu druga javna poslopja, za industrijske naprave in kolodvore izdelujem trdne iu z vsemi najnovej^mi popravami in iznkjdbami po najnižjih cenah'. Cerkvam in občinam dovoljujem ugodne plačilne pogoje. Cenike razpoMljam na ielfo brezplačno, Stolpnih ur in mehanična delalnica (12-4) Rihard Iiiebing SpeiNliig pri Dnnaji, Hauptstrasse 66. ♦j Za stvari pori lijem izijutuvljene spomenike, kateri se rsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kujnulital-skegii, kararskega in črnega marmorju izgotovljen >■* |> ** I" <* i I<, katerega prodii po primerno jako uizkej eeni. Tudi p. n. Ntuvbeniin podjetnikom se priporoma v vsakovrstna JJUr stdvbiuHhn (l('l((, k katera lino, trpežno in ceno izvrči, (0- h) A Elegantna, lulika, ua pol pokrita, uuva Stiskalnice zazelenopičoinžir Bluntov patent, za ohranjevanje raznih pi£, sladkih in zelenili, detelje, tnrSIfe, repnih peres itd. so otilična iznajdba nove dobe, s prakso, tur veliko koristijo kiiietij.stvui (loltav^.iiiio je s teui, koliko strojev smo dosedaj prodali, kakor tuili i Minogoštevilnimi sijajnimi spričevali ob-lastnij in kiuctijskih prvakov. tekom enega leta smo 700 a^ Ne pozabiti oliraniti si posebno rwa pDfesa kajti zadnjeletni poskusi so (.okazali, da so repna peresa izvrstna komadov prodali samo v Nemčiji in Avstro - Ogerski, kar dokazuje nji- Z i m S k a hovo korist in važ- . _ nost, Krma. Navodila rabo, ki jamčijo gotov vspeh, kakor tudi prospekte, oi-ene in spričevala gratis in franko, PH. MATFARTH L Comp., Dunaj, II., Taborstrasse 76. (iu-8) Ft'<>u:itt<> kiiIo^^^o klobukov in slamnikov I najnovej,^ega kroja in iz zanesljivo trjiežncga blaga. | Dalje imam v veliki izbei i vsakovrstne depioe J>o najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nore b((xe čepice sa jtošarne hrambe. Sprejemam in izvr.^^ujem vsakovrstna ferZ marB km delai ^ ter sliranjujeni kožuhovlno čez poletje. Spo.štovaiijein s premakljivim kozlom , dalje iiuv, Se ne rabljen biolkel najnovejše inozemske marke, proda se po ceni. Več poizve se v pisarni Jo«. Favlin-a v Ljubljani na Marijinem trgu št, 1, (3-3) Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo salouNki kriliiNti klavir, piaiiiiie (52-2) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 4()0 gld., 4r>0 gld., .tO() gld., .5.t() gld., (»K) gld,, (i5<) gld,, planine za 'AbO gld. do (KH) gld. _ Klavirji druzih tvrdk za 28(» do 35() gld, g^ Izpoiojilo klavirjev za na deželo pod naj-ugodnejilmi pogoji. Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.Thierfelder, Dunaj, VIL, Burggasse71. Izdelovatelj cerkvene posode in orodja leopold Tratnik, 27 sv. Petra cesta 27 V LJUBLJANL Pi'e6(t.Htitef (Jaltor.^čhii cerkven hn prcffsfojnlštvom f Priporočam uljudno in opozarjam preč. da/iorščino na svojo nu Kranjskem največjo in najstarejšo delalnico cerkvene posode hi orodja, katero st:m povcM zdatno ter uvel pred nekaj časom delovanje s parom (Dampfhttrich).^ katero mi otnogoinje, izvrševati naročila iz najtrše, močne kovine, ter morem vsako delo najhitreje ter ceneje isffotoviti, nrtjo katera si hodi tu- ali inozemska tvrdka. Povabim preč. duhovščino in gij. cerkvene predstojnike, da si ogledajo mojo veliko ishorno salogo vsakovrstnega cerkveneffa orodja in posode v tutjraznovrstnejših slogih, vse fino, natančno izdelano; prav posebej so še ogleda vredni najrazličnejši lestenci, svečniki, monštrance, kelihi in razno drugo orodje v m^jrasličnejši isberi. Prav rad vsakemu pokažem način izdelovanja, kako se pošteno in nepoštvm dela, in kako se snašijo brez škode cerkvene im-sode in orodja. Vsaktero naročilo izvršim po poslanem uzorcti (obrisu ali skizzi) ali pa po lastnih obrazcih, katere na željo pošljem na ogled. Tadi vie isgotovljetie reči iHtšljem brezplačno na ogled. Staro blago prenovim, pozlatim in posrebrim po nizki ceni in zanesljivo, česar so moji prečast. naročniki uze prepričani. "'^V*-' delavnice ne treba tekom Kiuvuim ,if.ffetih let dati prezlatiti. Plačilni tmgoji .ho ugodni, "^ff (2) IV l'reča!o.iil)a)o se zastotij. V kratki d6bi 16 let narejenih je bilo blizo 300 novih orgclj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnosti te tvrdke. (24—7) Oznanilo. Slovenski rodoljub (loM mesto sodelovalca pri mIot. političnem in goNpodar-Nkem liHtu. Kdor živi v okoliščinah, da more vsprejeti tako službo, naj se oglasi v „tiskarni sv. Cirila" v Mariboi-u. (3-2) .ASSICURAZIONI GENERALI' n (Občno zavarovalno društvo v Trstu.) IJ {Usta}wrljeno 1. 1831.) J.imslveni zaklad družbe . . . gld. 38,369.849-10 Izza ust. je plačala družba škod za » 2l7,257.394-75 Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 . Il0,8l3.920-80 Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » 23,202.774-10 Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sestavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino- vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovoljuje Assicurazioni Generali 20° „ odpust normalne premije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, ladije in druga prevaževalua sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na račun prve splošnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. Pri zavarovalni atrokl na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora. dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasnili po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja 3c živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska irj.OOO gUl. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha me vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaSke pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska i!..'iOO gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na tivljenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvleen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za ol.ajSave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji Skod, katere vedno točno izplačuje. (9) Olavni zastop v Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče št. 4. SližU csrhesika ii irgaiiista odda se v ITovi Oielloi o sv. Jurju. (3-3) Prosilci naj se ogl*«ijo osebno pri farnem predatojnJstvu. v bogati izberi priporoča za prihodnjo sezCno (10-3) I. kočevski domači obrt v Ljubljani, Schellenburgove ulice 4. Za prekupovalce vsekako najcenejša zaloga. Zavod za vpeljavo vooro^?n, po zelo oeiii okove za okna in vrata, štor je za štokadoranje9 samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce' ment, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za, tlak, kakor tudi loi>o iii iiio^^iio iifirejeiifi Štedilna ognjišča tudi ® yo(lii.|ake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urali in inajiiiiimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne <'cvi in železoliti gornji Ktojali, Ukor trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi In pitiina, ielezne In lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi .se dobiva siuirom Hveii dovski uiarec (Leugenfelder Gupi*) «« gnojenje polja. Išče se prostor za stavbo. Društvo „NHro(lui Dom'* v I^ubljaiii iščo za zgradbo svoje lastne hiie in za vrt prostor na primernem kraju y mestu. Zategadelj se tem potom obrača do vseh onih ljubljanskih posestnikov, ki imajo kak za omei\)eno zgradbo priliden prostor v obsegal 1000 iii tudi več štirjaških sežnjev in ga želč prodati, s prošnjo, naj blagovolč napraviti dotično pismeno ponudbo vsaj do konca maja t. 1. "^K pri podpisanem odboru. (3_2) V Ljubljani, dnč 3. aprila 1890. DpraviiloiorilMTaJaroiDoii". Gradec: Lekarna Vendelina pl. Trnk6czyja, deželna lekarna, Nspresepljlvo ZSi ZObC Dttoaj: Lekarna Viktorja pl. Tmk6czyia, .pri sv. Frančišku" je aromaticna, vpliva okrepčevajočo, zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. ILsallclzoliiiipraM splošnje priljubljen, vpliva jako okrepeevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je doslo mnofio zahvalnih pisem, ima vedno sveil v zalogi urna Triczj zraven rotovža v Ljubljani. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czyja, „pri zlatem levu", b^k^ v...,.^... _______jeti Vm., Josefstiidterstrasse št. 30 B*^ Aunmtja iUiroČlla >iu., joseisiaaierstrasse et. 3U. " --------v— Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczvja. „pri Radeekiju", « l>rvo poŠtO izvršil- III., Radetzkyplatz št. 17. (li) jejo."^^ Vsi stroji za i(nietijstvo in vinorejo! Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno piiia Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah najnOTcj^ so5tava T raznih velikoiitih. IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalocri in vsako pojasnilo na zahtovauje trratls in franko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (10—3) V Sposobni zastopniki se iidejo ter dobro plačajo. «1 p. Ker 8e v kratkem začne uvajati nov BMtnl TOdoTOd v hiU, usoja« n. hiSnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da tem koncesijo za to dobil ter si narofil tpretnfga HtrolcoT-i^fnka. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom najsolidneje delo, opozarjam, da na via to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočujoe se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanjem TRAHrC PIIiKO, atevblnakl UJaAarskl mojster, Harlje Terezije OMta 4 (4) T Ljubljani. Mestu Iraiiica HMa daje pofiojlla na zemljišča, potem občinam, posojilnicam, za-drug^am itd. po 41: o 2 o proti vra(^iln v obrokih. Prevzema pa tudi varno uknjižene terjatve, pri katerih so poslužuje zakona z dne 9. marca 1889, štev. 30, ki zadeva olajševanje kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila sprejemajo se navadno v uradnih urah. (6—3) Ba vnateljstvo. Trgovina z železnino AMn-a C. Aliciii-a I v Ljulljani, Gledališke ulice št, 8, priporoča svojo bogato zalogo poljedelskega oroilja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po iiiijiiižji ceni, plnžnih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lepo in lehko izdelanih, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, os, zavomic za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, ^ cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kds, srpov, ^ slamoreznib kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, ^ železnih grabelj. (28-6) ^ staro železo, mesing, baker, kositar, cink, ^ svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti. Kdor mora tudi težke komisije opravljati. Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati. Kdor bi rad kupil boljše reči na obroke. Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil, Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne uaj se nu let obstoječi 0111 isijslci l>iir*ea>ii na Dunaji Mariahilferstrasse 12. Nakap blaga, ki daje dobiček, in blago v oddelkih na svoj račun. (12—.^) I MATIJA HORVAT, ^ ^ čcTlJarski inoj>tor ^ V IJubljani, sv. Petra redita št. 32 priporoCa se v obila naroiianja raznovrstnega ^ sa gospod«, gospe in otroka, katera izvršuje cend. po«teno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najflnejSe do najpro-•tejSe oblike. (11—3) Št. 49.34. Volitveni razpis. (3-3) v smislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje dopolnitvene volitve ob^*inMkega svdta vršile se kakor običajno v menitni dvorani, in da bode volil: dne 14. aprila III. vsiilni razred, dne 16. aprila II. volilni razred, dne 18. aprila I. volilni razred, vsak od 8. do 12. ure dopoludne. Če bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi voUtvi, t. j. dne lo. oziroma 17. in 19. aprila tudi dopoludne od 8. do 12. ure v mestni dvorani. Izstopijo letos sledeči g0S|)0(lje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih: a) od IIL volilnega razreda: Dolenec Oroslav, Nolli Srečko, V IJnb^ani, dno 4. aprila 1890. Tomšič Ivan, Valentinčič Ignacij, Železnikar Ivan; b) od II. vohlnega razreda: Hraskv I. Vladimir, dr. Tavčar Ivan, Zitterer di časa CavaIchina Mat. vit.; c) od I. volilnega razreda: dr. vitez Bleiwei8 -Trsteniški Karol, Petričič Vaso. Med letom odpovedala sta se obč. sveto-valstvu dr. Vošnjak Josip iz IL volilnega razreda in dr. Mosche Alfons iz L volilnega razreda, umrl pa je PaklČ Miha iz I. volilnega razreda. Voliti bode toi-ej IIL volilnemu razredu o članov, IL in I. volilnemu razredu pa po 4 člane občinskega sveta. v Zupan: Orasselli s. r. ladatatolj: Matija Ktiar. 04co?mi Tndiiik: ifM«ii ŽIMk. TUk .EatclUke Tiikania" t LjubljasL