205. številka. Trst. v sredo dne 10. septembra 1902. Tečaj XXVII ..EDINOST" izbala enkrat na 'lan. razun Dedelj in praznikov, ob 4 uri popolu 8 *totinlafc4 nvč i .—: ^ Telefrtu štr. Sjrt. I Izdajatelj in odgovorni urednUt-F r a n Godni -^^ ik.V Glasilo političnega društva rEdinost" za Primorsko. V edinosti je moč. se računajo po vrstah v jj^titu. /u večkratno naročil dTj? pHniern,in» popustom Poslan«, osmrtnice iti javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi uredništvu. Nefrankovani dopisi sc ne -prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst Urednidtvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia štv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. ."i, II. nadatr. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. IVAN NAB1RGOJ. I >; !!♦•> zjutraj došla nam je na vse zgodaj iz Prošeka pretužna vest: ljubljenca vseli tržaških Slovencev, Ivana Nahergoja ni več med živimi. Ol» 4. nri zjutraj je po dolgi in mučni bolezni izdihnil svojo dušo. Težkrt hi bilo z besedami povedati, kaj je bil pokojni Ivan NaU-rgoj tržaškim Slovencem, ker to nn>re pojmiti ie oni, ki se je v d run« j polovici minolega stoletja udeleževal narodnih bojev na tržaškem ozemlju, to more vedeti le oni, ki je videl tngo naroda, ki< >imi s padcem Nal»ergoja izgubili 1. 1*V»7. jedi nega slovenskega državnozborskega poslanca na Tržaškem. .Marsikatera solza se je takrat j.uiočila po zagorelih obrazih tržaških slovenskih trpinov in marsi-kaka -olza pot«>či tudi danes, ko zvedo tržaški Slovenci, da ni med njimi več onega. ki je tako dolgo vrsto let neustrašeno stal na čelu tukajšnjih Slovencev v obupnem boju proti nasilnemu i s i 1 rezobzini« mn nasprotniku. Trden, kakor skala, stal je vedno naš Nabergoj proti vsem peklenskim spletkam mnogoštevilnih in rafiniranih nasprotnikov in čin'o in se moramo čuditi, kje je mož. ki ni ime nikakih posebnih študij, ki je dovršil samo ljudsko šolo. dobil Toliko železne eneržije in neustrašenosti, da je tako dolgo vstrajal v l oju proti vsemu. I >a proti vsemu, ker posebno tu na tržaškem ozrjri} ju je v boju j »roti nam združeno vse.* laška stmnka. ki razpo-1;i^;i z vsemi mogočnimi sredstvi, vlada. kaj>ital, državna in občinska «ihlastva ter sploh v>c. kar se da združiti v boju proti jednemu narodu. A velikan Nabergoj se ni vstrašil vsega tega in se ni umaknil s ]>••':itičnega pozorišča, dokler na ni v to prisilila bolezen. Nabergoj j« l»il zvezda vodnica zatiranim tržaškim Slovencem in bogve, da-li bi i.iii mogli vstrajati tako dolgo, da nas ni vodil on. do katerega -iiio imeli tako neomejeno zaupanje, kakor ga imajo otroci do svojega očeta. Y Nabergoju smo videli poosebljeno narodno idejo, on je bil naša zastava, za katero smo vselej korakali pogumno v boj. Masirsivno se zadnja leta svojega življenja ni n^ogel več aktivno udeleževati naših političnih bo j*'v. vendar se je neprenehoma zanimal za \-:ik najmanjši dogodek, ki se je tikal teh naših bojev, na drugi strani pa -mo tržaški Slovenci Še vedno videli v njem nekakega pokrovitelja. ki je vedno nekako nadziral naše delovanje in nam pomagal se svojim svetom v kritičnih momentih. Težko nam bo tržaškim Slovencem, ko ne bomo imeli v svoj«-} sredi več Nahergoja. tako težko, kakor je družini, ko so jej (k;n« -di iz hiše k večnemu pokoju ljubljenega in spoštovanega go-spodarja. < >soda našega naroda na teh vročih tržaških tleh je bila tako t<--i!.» >pojena z Nabergojevo osebo, da si je težko misliti trza šk« Hoveuce brez Nahergoja. kateri je bil duša vsega našega delovanja od 1. 1 Sli."», sem. Tega leta bil je namreč Nabergoj prvikrat izvoljen v mestni zastop tržaški, kjer je ostal nepretrgoma do leta r.MHl. Takoj prva leta se je v mestnem svetu se svojim nastopanjem ;; ko odliko\al. da so ga kmalu na to. 1. 1S7.H. izvolili tržaški 81 o-venci svojim zastopnikom v državnem zboru, kjer je bil tudi nepretrgoma do 1. 1 xt»7.. katerega leta se je moral udati premoči in nasiUtvu onih. katerim je liil že od začetka svojega političnega delovali ;a trn v peti. namreč tržaški gospodujoči kliki. Naj sodi o Nabergojevem delovanju kedo kakor hoče. a to mu mora priznati tudi njegov največji naspotnik. da je bil ta mož, iz piiproste okoličanske hiše. nenavadna prikazen, kremenit značaj in izvanr« den talent, ker sicer bi se ne ne mogel brez vsakih študij socijalno tako visoko povspeti. Pomisliti je treba nadalje, da je on stopal na politično po-zorišče \ času, ko je na tržaškem ozemlji skoraj še popolnoma spala slovenska narodna ideja. A kolike duševne jakosti je treba onemu, ki hoče v takih razmerah visoko dvigati narodni prapor in voditi svoj narod v boj proti nerazmerno močnejšemu sovražniku. A ne le kakor politik, temveč tudi kakor človek imel je Nabergoj izvanredne lastnosti. I >okaz temu je j »osebno dejstvo, da je bila v njegovem imenu vedno združena vsa okolica, skoraj do zadnjega Slovenca. Zalibog nahaja se v naši okolici marsikak Slovenec, ki se ali ne zaveda svoje narodnosti, ali pa je tako odvisen od laške gospode. da ne sme svoje narodne zavednosti kazati in mora podpirati stremljenja itatijanske stranke. Narodnih mlačnežev in renegatov pa je bilo v prejšnjih časih še več. kakor jih je dandanašnji, a Nabergoj je imel tako velik upljiv in ugled med vsemi — tudi nezavednimi tržaškimi Slovenci, da so tudi najhujši renegati oh času državno-zborskih volitev oddajali svoje glasove za diko in ponos tržaških Slovencev, za našega Nahergoja. Nabergojevo ime ji* tudi najhujšega renegata-okoličana spom-mnilo. da -e pretaka po njegovih žilah slovenska kri, da ga je rodila slovenska mati, katera ga je naučila prve sladke slovenske besede. Y možu se je zbudil narodni ponos in za nobeno ceno se ni dal pregovoriti, .da bi svoj glas oddal drugemu in ne Nabergoju. In če je kdo zaslužil tak ugled, zaslužil ga ie gotovo Nabergoj s svojim netit rudi ji vem delovanjem za svoje rojake brez razlike političnega in narodnega prepričanja. Njegovo delovanje se ni omejevalo samo na državni zbor in mestni zastop. temveč je tudi sicer neprenehoma po očetovsko skrbel za one. ki so sledili njegovemu uzornemu vodstvu. Predolgo bi bilo naštevati vse zasluge, katere si je stekel tekom dolgotrajnega zastopanja svojih volilcev v državnem zboru. \ mestnem svetu tržaškem pa je vedno visoko dvigal slovensko zastavo, tako. da so naši nasprotniki zaman skušali zatajiti ekzistenco tržaških Slovencev. Vsa preganjanja in zasramovanja od strani vsega-mogočne laške gospode .niso mogla Nahergoja preplašiti, marveč so ga navduševala k še vstrajnejšemu boju. A ne smemo pozabiti, da je bil ravno Nabergoj ona točka, na katero so letele vse sovražne strele. Naši sovražniki so se držali gesla : 1'dari pastirja in razkropljene bodo ovcec. Ali pastir je stal nepremično pri svojih ovcah in se iii dal prepoditi. Čuval jih je toliko časa, dokler so nastopile mlajše moči. ki so Nabergoju omogočile, da se je mogel po dolgoletnem. tmdapolnem delu, na svoja stara leta nekoliko oddahniti. Zalibog, ni l»ilo našemu Nabergoju dano. da bi se dolgo časa veselil nad sadovi, katere je doprinesel njegov trud. Dolgotrajna. težka bolezen mu je le redkokedaj dovoljevala, da bi bil zapustil svoj dom in nam ga je slednjič odvzela iz naše srede. Nabergoj se je porodil na Prošeku dne maja 18of). leta in je tora j doživel (iT. leto svoje starosti. Kakor smo že zgoraj omenili, dovršil je samo ljudsko šolo. a se vsled svoje nenavadne pridnosti in bistroumnosti povspel tako visoko, da je bil izvoljen dežel, in drž. poslancem ter postal v kratkem od vseh pri poznani voditelj tržaških Slovencev. Njegov ugled se je razširil po vsej Sloveniji in bil je povsod spoštovana in pripoznana ličnost. — Bil ie soustanovitelj in dolgoletni predsednik političnega društva . Edinost kakor tudi soustanovitelj našega lista. Nadalje je sodeloval pri ustanovitvi Uelalskega podpornega društva:. Tržaške posojilnice in hranilnice«, slovenske kmetijske družbe zn tržaško okolico itd. Iz vsega tega je razvidno, da je bilo njegovo delovanje vsestransko ter da so njegove zasluge za obstoj in napredek slovenskega življa o A dri ji, neprecenljive vrednosti. Njegove zasluge pa -o se pri poznale tudi na najvišjem mestu in mu je naš cesar podelil vitežtvo Fran dosipovega reda. Kakor smo bili ponosni na tega uzornega slovenskega prvaka, ki je izšel iz priproste okoličanske hiše, tako se sedaj težkim srcem ločujemo od njega za vedno. Nabergoj je sicer umrl. a njegov duh bo vladal med nami še vedno, spomin na njegovo delovanje ostane živ. dokler bo na tem krasnem delu slovenske zemlje prebivalo slovensko ljudstvo. Nabergojev spomin nas bo še nadalje vspodbttjal in navduševal v težkih bojih, ki jih bijemo za naš narodni obstanek. Hvaležnost do njega ne bo nikdar izginila iz slovenskih src! To hvaležnost pa bomo skazovali s tem. da bomo po njegovem vzgledu tudi mi neomajljivi in trdni, kakor skala, v boju za pravice slovenskega naroda. Tužnim srcem stojimo ob prem nem mrtvaškem odru pokojnega voditelja in iz dna duše vsklikaino ; Slava spOIIlillU Ivailil Nahergoja! Vabilo na manifestaciji^ M kater»jra priredi polit, društvo „Edinost" tliic 14. se | »te Hib m t. 1. = ob 4. uri popoludne = na vrtn Me sv. C. in M. pri sv. Jakobu (ulica Giuliani št. 28.) Tržaški Slovenci! Udeležite se v obilnem številu gori omenjenega dioda, kateri bodi lijama in dostojna manifestacija tržaških Slovencev, zahtevajočih tla :-e jim |»o l>»-!etnem zatezanju ustanove v mestu t žaškem slovenske ljudske šole ter tako omogoči izobrazba v materinem jeziku. Kdor h<- ne zaveda važnosti te zahteve in potrebe iz »brazbe otro< v materinem jeziku in kd«>r se boji za to zahtevo nastopiti javno in se \>emi dopuščenimi sredstvi, ne zasluži častnega imena Siovenoa. Prihitite torej vsi, kater:m bije v prsih pošteno slovensko srce in ki gojite ljubezen do naA?ga milega na-roda, na ta pomembni shod, ki naj dokaže, da tržišči Slovenci zahtevamo odločno pravice 7. ji inčene nam jk> državnih zakonih in katere v obilni meri uživajo naši someščani drugih narodnosti. Odbor pol. društva „-Edinost".. Slavnost v Kanalu. (I)alje. 1 Prihajanje gostov in pozdrav na trgu. V f-ariii od poludne do ."i. ure i*o neprestano prihajali gostje od v.-eh strani. Gruča za gručo ljudij je prihajala v Kanal, voz je drdral za vozom, mnoga društva seveda se svojimi zastavami, eni od severja drugi od jufc*. Slavnostni odbor je moral zmagovati ogn inn-i nalogo z vsptejemsnjeru društev. Kana s*e ui *e in trg mend* še ni videl takega vrvenja kakor je bilo v nedeljo popoludne. To je bilo glasnega vskiikanj« in p >-zdravtjania, ko so se srećavali stari znanci .n prijatelji, došli od raznih strani ! I zlasti so bili pti*rčno pozdravljani gostje, došli iz daijn h kraiev, mej temi (»osebno »Idrijski S kol« in ŠKedenjska »Velesila«. Posebno treba pohvaliti slavnostni odbor, da je tako lepo in pr merno poskrbel in določil prostor za vsako društvo in mu zag-. tuvil dobro |>o-strežt'o Vsako društvo je bilo dobro shranjeno. S'avnosti so se udeležila sledeča društva : »Goriško glasb, in [»evsico društvo«. Sokoli gorski, S »Ikanski sokoli, »Slov. bmloo in podporno društvo«, pevsko in tamb. društvo »Podgora«, < .talnima * Ittanska, Pevsko in brain > društvo iz Staudreža. »Velesila« iz Stednia, deputacija |»evaK«rga društva -Lipa« iz Bazovice. — Nadalje : dični »S »kol« idrijski, depucija bral. in j>evskega društva iz Slapa, Čitalnica tominska po deputaciji, polnoštevilno Rok. bralna društvo iz Tomina in ognjegasno društvo iz Tomina potem bralno in pevsko društvo iz Ročinja in pevsko društvo »Orel« iz Ročinja. Sprevod In pozdrav na trgu. Ob 3. uri popoludne so se društva pred čitalnico razvrstila v sprevod, ki se je ustavil na trgu pred odrom. Tu je gospod župan Zega pozdravil društva in zbrano množico nekako tako-le: Slavno občinstvo! Mili gostje! Med prvimi slovenskimi društvi, ki so se ustanovila na Goriškem z namenom, da zbudijo naš narod iz tužnega narodnega spanja, bila je Kanalska Čitalnica. Veselica, ki jo prireja danes v proslavo svoje 35-let-nice, privabila Vas je, dragi gospodje in bratje, iz vseh krajev naše mile domovine v naš trg! To aiste došli samo z namenom, da bi videli to našo slavnost. ampak tudi, da ! sodelujete na njej in hočete s tem častita I gospoda, poveliČati vso slavnoBt. DA ste se, slavna društvi*, v tako obilnem številu potrudila danes v našo sredo, to dokazuje pač. da se n?š nar< d po vseh krajih naše mile domovine zaveda svoje narodnosti, da ljubi svoj jezik, da je na svojo narodnost ponosen, da vedno s ponosom izgovarja besede: »Slovenec sem !«, in da 30 minuli oni časi, ko je bil Slovenec na [svoji zemlji tlačan tuje-rodcem. Vsa občina Kanalska ceni visoko ta Vaš prihod in sodelovanje. Zaradi tega Vas pa v imenu nje iskreno pozdravljam in kličem Vam iz vsega srca: Dobro došli mili gostje! Pozdravljeni bodite ! ! Ko je g. Zega dovršil ta kratki, a prisrčni in zanosom izgovorjeui pozdiav, so toliko možje na odru kolikor množice zaorile v viharne živio-klice in je bil to res impozan-ten moment. Na to so dražestne gospice, vse odičene narodnimi znaki, odičile Sokole in pevce, a k-»r je preostajalo cvetja —- in poskrbele so bile (o to slovensko dekle !), da ga je preostajalo ogromno — usulo se je ja goste v gostem dežju in vsa tla pred odrom so bila pokrita z dehteči mi hčerkami slovenske zemlje. Godba je zasvirala in impozantni sprevod se je premikal do severnega konca trga, od kjer se je vračal zopet na — slavnostni prostor, eegar priiedba je zopet kazala presrečno roko pripravljalnega odbora. Prostor za množice, oder, pr< stor za telovadbo, vse je bilo pripravljeno in določeno tako, kafeor treba za slavnost v takih dimenzijah. Pozdravljanje na slavnostnem prostoru. Prvi je stopil na oder gospod načelnik pripravljalnega odbora, ki je pozdravil občinstvo vidnim ponosom in veseljem ter hvaležnostjo, da mu je delo tako lepo vspelo. 1 zlasti pa je izrazil še svojo radost na tem, da more videti med gosti odličnjaka, rodom Kanalca. Ko pa so j>evci kanalske čitalnice pod vodstvom g. Zege zapeli istega gospoda možki zbor »O ti moj dom«, stopil je na oder g. dr. G r u n t a r iz Gorice, ki je res na diven in prepričevalen način govoril o r* O D L I 1* . 91 MELITA. Povest iz naše dobe epml Josip Lvifii Tomie : prevedel Radi. Drugi d e L V. K a ga je le pogledala in ni rekla ničesar. Nek:ij časa sta molčala. Branimir je držal otroka v naročju in ga motril «e iaj z bolno srečnim čuton. Hotel je Elo še nefcaj vprašat', ali mu se ni dalo... B .ril seje sam § seb.j, ali ni se mogel premagat'. »ima-li mati veselje z detetom?« je vprašal hkratu, okrenivši se proti Eli. K a se je tega vprašanja bala in hiia je nanj pripravljena. Istina je bila, da Mrlita svojega otroka niti videla ni, da ga cel<5 ni želela niti videti. Se več, ona je zahtevala, da se nese ta »ustač« čim dalje proč, le da ne ališi njegovega glasu, o katerem se jej ie zdelo, da jako spominja na glas njegovega očeta. Ela ni mogla kaj takega poveriti očetu, kateri je živel v svojem otroku. Ona sama ni s. m<'g a raztolmašiti takega duševnega razp »loženja v mladi materi, ker je vedela, da je vsake matere prva in najbolj vroča želja po porodu, da vidi svojega otroke. »K io b» to sedaj vedel V« je začela E'a, vrteč se okoli re-nice. »Ona je izmu- čena, brezčutna in apatična proti vsemu. . Ne mara za ves svet.« »Ali ne marati za svojega otroka, prvega svojega otroka, to je vendar neprirodno«, je opomnil Branimir bolno. Mali je začel v tem hkratu plakati, a dojilja je segnila sedaj s svojima raočanima rc kama po otroku. »Prosim, dajte ga sedaj meni«, je rekla ona, »po kopelji ga dojim in on to že ve, zato pa plaka, ker ni se nič dobil.« Branimir je poljubil še enkrat dete ter ga oddal dojilji, katera je šla v otrokovo sob >, kjer je lepo sela v udoben naslonjač, vrgla eno nogo preko dru^e ;n začela dojiti malega, kateri je pričel pohlepno sesati, kakor da bi hotel nadomestiti, kar je zamudil v očetovem naročju. Da bi mogel mili mirno spati, sta se Ela in Branimir vrnila welaj zopet v Elino sobo, kjer sta nadaljevala pretrgani pogovor. »Ve-li Melita, da sem tukaj?« »Mislim, da ve, ker sem jej [>ovedala, da ste brzojavno naznanili svoj prihod.~ »Ni tedaj nič rekia ?« » Nič.« »Niti ni potem vprašala po meni?« » N e.« Branimira ni to nimalo iznenadilo; on ni česa drugega niti pričakoval. To Melitino vedenje je bila po njegovem mnenju posle- veliki kulturni nalogi, ki jo imajo vi siti naša društva. Najhuji sovražnik naše društvene organizacije je moral, ko je čul ta prekrasni govor, postati iz Savla Pavel. Nekoliko misli, kolikor je bilo splošno beležiti v gnječi, bodi podanih tu le : 100 letja je naš narod ječal v jarmu tujinstva. Našemu narodu so gospodovali tujci in so žulje njegove izkoriščali v svojo korist. Za tujo korist so tirali ta naš narod od bojišča do bojišča, da so s krvjo mogli razbiti barbarstvo. A kako plačilo je bilo našemu narodu za to ? Naši predniki so morali ostati sužnji, isti tujinec je tiščal naš narod ob tla, da se ta poslednji ni mogel vrboditi, tla ni posijala luč svobode tudi njemu. Vse je bilo tako, kakor da mora izginiti ta naš narod... Ali prišel je narodom ustajenja dan, dan duševnega preporoda... V tistem času pomladi narodov vzdramili so se tudi Slovenci. Tudi v našem narodu so nastopili posamični možje, ki so jeli vzbujati narod — hiteči od vasi do vasi — vzbujaje v njem zmisel za lastne pravice. Ali zdelo se je, da tudi plemenit trud hoče ostati ; brezvspešen. Narodu našemu je nedostajalo naravne zaslombe, narodu je nedostajalo omike...! Tu se je zapričela velika naloga naših društev. Zavednejši ro-doljubje so jeli ustanovljati narodna društva : pevska in čitalnice, ki so imela biti narodna izobraževalisča. Ali mej tem se je tudi moč nasprotnikov vekšala. Povsodi silijo oni tudi danes v ospredje, povsodi hočejo oni vladati nad n8m;, povsodi hočejo biti — tudi na naši zemlji — gospodarji ! In to se bo vršilo dalje in izla&ti v teh krajih. Tu dobite Bkoro železnico in žnjo pride povodenj tujcev, ki bodo hoteli vladati in gospodovali tudi tu. Tedaj pride na vas dolžnost, da pokažete, da časi izdajstva so med nami minuli za vedno, da smo zaresno začeli ruvati iz našega naroda servilizem. Ali ako hočemo odkloniti na*ral tujinstva treba najprej, da se moremo s tujcem meriti v omiki ! Oni so bili bolj srečni, njim so bile prilike ugodne, da so napredovali, mi pa — 'manje srečni — smo ostali zadej. Mi se moramo vspeti do omike. A v to ne zadošča šola. Tu mora delovati javna šola, kateri so podlaga — društva. Tu je govornik proslavil kanalsko Čitalnico, ki je se Bvojo energijo premagala mnogo-katero krizo in ki je vsikdar služila pravim narodnim namenom ter se ohranila do danes čvrsta in zdrava ! Da je usoda našega naroda tako žalostna, na tem smo krivi tudi mi sami, naša letargija. V tem okraju n. pr. obstojiti le 'J društvi. Temu mora biti konec. Mi m>ramo ustanovljati društva, v katerih bodo sodelovali vsi stanovi, vsi sloji. Mi moramo imeti povsodi zadostno število društev, ki bodo širila omiko med narodom, da narod pride do umevanja svoje ideje! Tedaj še le, ko narodna stvar ne bo slonela le na posamičnih prosvetljenejših rodoljubih, ampak bo imela zaslumbo v omiki naroda — tedaj bomo imeli zagotovljeno bodočnost ! Cstanovljajmo torej društva, v katerih bomo sodelovali vsi, da bo narod vsikdar dica njenega bolnega stanja, ki se bo sedaj po porodu malo po malo pozgubilo. »Kako izgleda?« je vprašal dalje Branimir. »Še vedno enaka ... a razun tega je sedaj izmučena, kar se jej vidi tudi na obrazu.« Branimira je zadel neprijetno ta odgo vor. On je dobro vede!, da ne more občevati z Melit^ da njena razdraženost ne bo j odjenjala, dokler ne bo njen obraz takšeo, kakoršen je b.l pred nosečnostjo. »To je fatalno!« je opomnil Branimir ter pobesil glavo. »Ne bodite nestrpljiv, saj danes je š*. le drugi dan po porodu . . . Zdravnik je rekel, da se bo vse to skoro pozgubilo.« »Bog ve. kdaj jo bom zopet videl. »Vi jo želite videti?« »Oh, in kako, da si vem. da oaa ne želi mene videti«, je rekel Branimir otožno. »Tudi to se bo popravilo, Čim Melita ozdravi«, je tešila Ela dobrega moža, kakor je najbolj znala. »B»Pte videli, da bo popolnoma drugačna. Čim se popravi in pride k sebi.« »Vi bi mi iskazali veliko lju »"zen, ako me obvestite, kdaj jo bom mogel videti«, j-rekel Branimir in zaključil svoj pogovor o Meliti. E;a je bila ganjena radi Branimirjevega vedenja ... V teh nekoliko minuiah, katere primerno, dostojno in častno nastopal. V nas mora priti zadostno samozavesti in ponosa, da bom."> sposobni za pozitivno delo. Društva naj bodo kresovi, ki bodo dra-mili narod od sela do sela, od griča do griča, iz društev naj švigajo električne iskre naše oraike. Nekdaj smo bili hlapci, a sedaj ustanovimo si bodočnost, ko bomo gospodarji na svoji zemlji. V društvih naj pulzira naše življenje, ona naj bodo trdnjave, v njih postavimo oltarje, na katerih bo gorel plamen naše omike in ljubezni do svojega naroda. Kdor svoj narod ljubi, ta ne bo nikdar rob! Tako je zaključil govornik. Utis pa, ki so ga napravili ti rodoljubni akcenti, je bil mogočen, premagovalen m je nahajal izraza v viharnem vsklikanju, ploskanju in mahanju robci in klobuki. (Pride še.) Poiitićni pregled. V Trstu. 10 septembra 1902. Glavna skupščina društva »So-cieta politica istriana«. Dne 7. tek. m. vršila se je v Piranu letošnja glavna skupščina laškega političnega društva za Istro. Udeležili so se ga skoraj vsi istrski laški kolovodje, mej njimi državni poslanci dr. Bartoli, dr. Bennati in bar. Polesini. O političnem položaju je poročal najr-tdikalnejsi istrski Italijan, dr. Bennati, in to jako obš rno. Novega pa je povedal le prav malo : saj je bila njegova glavua naloga, da opraviči znano dvoumno postopanje italijansKih poslancev v dunajskem parlamentu. Da je Bkušal to tudi z neresnicami doseči, temu se gotovo nihče ne čudi, ki pozna naše istrske sosede. Trdil je takoj v uvodu svojega poročila, da izvršujejo italijanski poslanci v parlamentu v i z vestnih slučajih me r o d a j e n, da ce!<5 odločilen vpliv (!). G. dr. Bennati je znal, da njegovi poslušalci ne čitajo drugih listov, nego lokalnih istrskih in zato jim je smel kaj takega natvezati. Se bo'j smešna pa je bila njegova trditev, da so lojalnost postopanja italijanskih poslancev v celjskem vprašanju priznali cel Nemci. Ali je gosg. dr. Bennati res že pozabil na one » Katzelmacherje« in slične lepe komplimente, ki so jih Nemci zalučali junaškim laškim poslancem v obraz. Pogreval je potem že tolikokrat opetovano in isto tolikokrat zasmehovano trditev, da so laški poslanci v najstrožji opoziciji proti vladi in sicer iz razloga, ker se vlada premalo zanima za ustanovljenje laške univerze v Trstu in pcdeljt-nje avtonomije za Trento, dočim da je vedno pripravljena delati Slovanom koncesije (!>. To najostrejšo opozicijo so začeli ce'6 že italijanski listi zasmehovati in sam dr. Bennati je proti koncu svojega govora popolnoma pozabil na »opo-zicjonalni« duh svojih kolegov, kajti naposled je tudi on, kakor vsi laški politični junaki, izjavil, da so laški poslanci pripravljeni se s Koerberjem pr gajati in mu svoje glasove na razpolaganje stavljati, to seved:t proti temu, da jim on izpolni vse njihove srčne želje, ali bolj jasno povedano, da jim tudi za naprej pomaga Slovane na zid |pri- :je dosedaj sprovela, se je uverila, da je v tem resnem in čmernem človeku mehko n plemenito srce, da nad vse ljubi svoje dete, a tudi ženo samo, katere ne kaže zanj ni -; kakega čut-tva. Ko se je Ela zamislila v Melitin položaj, je prišla do zaključka, da ! ona na njenem mestu ne bi mogla biti taka. Ali Melita je bila vedno neko izjemno bitje, bitje svoje vrate, čegar misli in dela so bila drugačna, kakor v glavah navadnih žensk. Da-si ne bi bilo niti Meliti po volji, vendar se je odločila da bo govorila o tej stvari z njo, ko se jej bo nud.la dobra prilika. Branimir se je bavd največi del dneva okoli svojega otroka. Da bi se mu le nič ne zgodilo in da bi bil popolnoma gotov, je dal urediti svoj kabinet in svojo spalno sobo tik sobe, kjer je spalo dete z dojiljo in sobarico, iiat< ri ste morali paziti noč in dan nanje. Sedaj je hotel tudi Branimir deliti z njimi isto skib, kar je pa bilo pri zanesljivih poslih brezpi-trebno, ali njega je ta skrb umirila. V tem oziru je tako pretiraval, da je š-1 vsakikrat k zibelji, ko je dete zaplakalo, bilo I po dnevu, bilo po noči, da bi videl, k&j mu i je. Bil je prisoten, ko so dete kopali ali ko ao ga oblačili. Ti trenotki so bili najslajši, v katerih je bil blažen in srečen, a ta sreča bi bila popolna, ako bi bila samo ona drugačna. No, ona je ostala še vedno ista na-! pram njemu in detetu, a to ga je peklo tn bolelo. (Pride še tiskati. Pod tem pogojem je vir Bennati tudi pripravljen s Slovani v miru živeti ter je obžaloval, da ne vlada v Istri več tisti mir kakor pred leti. Kadi verujemo, da se dr. Bennatiju in njegovim somišljenikom sline cede po tistih časih, ko so istrski meščani in bogataši mirno ?n neovirano igrali ulogo ■»signorov«, izsesajoč slovanskega kmeta trpina in odrekajoč mu vsako izobrazbo in vsako udeležbo v javnem življenju. Verujemo tudi, da so dr. Bennatiju neprijetne >škodljive« (seveda zanj!) agitacije slovanskih korifej. No, v tem oziru ne moremo dr. Bennatiju pomagati: slovanske »korifeje« l»odo tudi v bodoče skrl>ele za agitacijo, dokler ne pridobijo :-tr«kemu trpinu popolno jednakoprav-nost o prejšnjimi »signori«. Po dovršenem poročilu je seveda skupščina italijanskemu klubu izrekla priznanje in zahvalo na njegovem »možatem« postopanju. Po=l. dr. Bartoli je potem protestiral proti istočasnemu zl>orovanju društva »Sud-mark« v Bolcanu, ker si je stavilo nalogo ponemčiti italijansue pokrajine. Stari prijatelji, Lahi in Nemci, se torej zopet enkrat .{rdo eledajo, kar jih pa ne ovira, da se takoj zopet proti Slovanom ne združijo. Naposled se je vršila volitev odbora, katerega predsednikom je bil izvoljen dr. Bennati, a podpredsednikoma dr. Costantini iz Pazina in dr. Sbiea iz Poreča. Glavna skupščina društva iSiid-mark«. Istega dne je zl>orovalo v Bolcanu nemško društvo »Sfilmark«, katerega po-nemčevalni nameni so splošno znani. Da so £e tega zborovanja udeležili tudi zastopniki nemških društev iz nemškega cesarstva, to je dan današnji za nemške Blav-nosti v Avstriji že samo ob sebi razumevno. Zan'miv iz tega zborovanja je sklep glavnega vodstva, da se v zroislu želje, izražene po tirolskih podružnVah, ustanovi za Tirolsko poseWen odsek, kat?rema bo poverjena naloga, skrbeti za ob*ežne;«e delovanje v južnem Tirolu, torej proti ljubim »zaveznikom« italijanske narodnosti. Avstro-ogrska nagodba V nedeljo je poročal ministrski predsednik dr. Koerber Njegovemu Veličanstvu o stanju nagodbenih »oevetovanj v Budimpešti. Tudi sedaj ni prišlo še do sporazum-ijenja m*d avstrijskimi in ogrskimi delegati in zlasti glede carinskega tarifa je še veliko rezlike. Delegati, ki so se zdaj zbrali na Dunaju, (>odo imeli še precej dela, predno se pride do kakega vspeha. Velika sokolska slavnost v Mor. Ostra vi. Upanje nemških heilovcev, da se na -okolski slavnosti v Mor. Ostravi dne 7. in tek. m. izvršijo z nemške strani enaki barbarični izgredi, kakcr so jih priredili iglav=ki Nemci, je šlo po vodi. Na tem se pa Sokolaši nimajo zahvaliti morda razumnosti cstravskih Nemcev, temveč okolnosti, da se je te slavnosti udeležilo kakih 3iti ali ne biti in da znamo odločno zahtevati, kar nam gre po zakonih ! Delavci v Ljubljani bodo man:' fešti rali za tržaško š -lsko vprašanje in bodo zahtevali od poslancev, da stopijo v ta namen odločno na noge. Kako je razveselil nas tržaške slovenske stariše ta glas iz bele Ljubljane. Kako jim bomo večno hvaležni ! In to jim dokažemo že v nedeljo dne 14. t. m. To bo dan — slovenski — dan revežev trpinov, a vendar slovenski ! v boj za dom ! Radi veeje varnosti. Pišejo nam : Radi večje varnosti se prosi vse udeležence nedeljskega protestnega shoda, naj ne stopajo na mize in na stole, ker so ti že precej v slabem stanju in bi se gotovo polomili. Od druge strani, bi to ne bilo prav tudi z ozirom na one udeležence, ki bi morali ostati na tleh in bi jim bil zabranjen pogled na oder. Glede točenja bi bilo želeti, naj se isto vrši na ravnini in ne blizo odra, da ne bo v nadleeo govornikom in poslušalcem. Glede malih otrok je želeti, da se istih ne vozi na vrt, ker bo gotovo gnječa in pa, ker taki malčeki preradi upijejo in razsajajo — kar se na tem shodu ne sme zgoditi. Toliko na blagohotno uvaževanje ! VrcHenaki vstntfr. Včeraj: toplomer ob 7 nri zjutraj 20 °7 ob 2. uri popolnem 2«'»° l>C.fl —Tlakomar ob 7. uri zjutraj 763.8 — Danes plima ob 6.42 pre ip. in ob G. 19 pop. ; oseka ob 5.19 predpoludn* in oh i) 03 pop ^ludn e. Dražbe preatlčnin. V četrtek, dne 11. sept. ob ld. uri pred poludne se bodo vsled uaredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne utvari vršil« sledeče dražbe premičnin : ulica S. Giovanni 7, III, 1 brongam št. 153, ulica Ac(piedotto 49, hišna oprava; ulica Piccolomini 5, hišna oprava; na zemljišču Blagor njiDl! Nekdo nam je prinesel v južne železnice, 49 sodov; ulica Lloyd 12, uredništvo omotek tobaka iz bližnjega kra- hišna oprava; ulica Fontanone 2t3, hišna Ijestva. Omot tehta cela dva deka in velja oprava ; piazza Nuova 1, prodajalnična oprava; 20 čent. Menili smo, da mora biti precej fin ulica Zovenzoni, 1 brongam št. 283 ; ulica ta tobak, zato smo z napeto radovednostjo Chiozza 1, hišna oprava, odprli omot. Varali smo se, ker je to naj- slabši tokak, kar smo ga videli do sedaj ! Pri nas v naši obsovraženi Avstriji kupimo najmanj dvakrat toliko boljega tobaka za 4 aovčiče ! Vesti iz ostale Primorske. X Iz Dekillli. Agitatorji bivšega župana raznašajo z veseljem glas, da ao volitve Blagor torej onim, ki so tako srečri, da razveljavljene. In sicer za» vse tri razrede, zbežijo preko naših mej v blaženo Italijo. Posmehujejo se, da n. ši sijajna zmaga ne bo Zlati dan. Pišejo nam: Kakor so si za- imela veljave, pisali tržaški Slovenci dan 6. januvarja leta Naj oživimo v spomin dogodke izza zad- 19*»2 z zlatimi črkami v zgodovino borb za njih volitev. Stranka bivšega župana je na-lastne pravice — oni znameniti dan, ko je pela vse sile in je razvijala najbolj divjo agi-naš dični dr. Otokar Rvbar skoro premagal tacijo. Nje agitatorji so ponujali našim vo- ceno? Ali ste vi v to postavljeni, da prodajate obč. papirje ? ! Na tak način ni čuda, da često primanjkuje kakov akt, po k iterem se vprašuje, a ga ni možno dobiti po nobeni ceni ! Oni odgovarjajo jednostavno, da akta ni možno vdo-biti, pak — mirna Bo^na ! Brzojavna poročila Obletnica smrti cesarice Elizabete. DUNAJ 10. (B.) Danes zjutraj se je cesar pripeljal v kapucinsko cerkev in je opravil na grobu pokojne cesarice Elizabete kratka molitev. Grški princ na Dunaju. DUNAJ 10. (B.) Z grškim prestolonaslednikom in njegovo soprogo pripeljal se je danes semkaj tudi višji komisar Krete, princ Jurij. Italijanske pošte na Turškem. CARIGRAD 9. (B.) Vali v Janini je preprečil delovanje novoustanovljenega italijanskega poštnega urada v Janini. — Od italijanske strani ee je proti temu protestiralo. Francozki socijalisti in militarizem. PARIZ 10. (B) Francozki socijalistični voditelj Jaurčs naznanja v »Pet'te Repu-bli<|ue«, da bodo socijalistični poslanci o zo-potnem sestanku zbornice predlagali, naj se objavijo potom plakatiranja najvažnejše točke o procesu v Nantesu, in sicer telegralično povelje generala Fraterja in odgovor podpolkovnika Sain Remv-ja, kakor tudi razsodbo vojnega sodišča. Vojaki da bi morali vedeti, kakšen pomen ina beseda disciplina ■ in kedaj imajo pravico samostojno mislit1. Potres na jšpanjskem. MADRID 10. (B) V Penacosa bilo je i včeraj občutiti potres; iz pore?jaTajo se poroča o mnogih povodnjih. Štrajk. BARCELONA 10. (B.) Zidarji so sto-štrajk. Policija }e izviš 'a več aretiraij. pili v laskfga Hortisa. oni zlati dan, ko je v vesoljno Slovanstvo gledalo v največji hvaležnosti na tega ubogega tržaškega trpina, ki ne sme več niti Boga moliti v materinem je- nasim hlcem po 5 K; žugali so, lizali se in grozili. Vse je bilo zastonj : propali so ! Sedaj pa so uložili rekurz proti volitvam, katere so vodili oni sami, v sporazum - 30.000 kron znaša glavni dobitek »Olo muške razstavne loterije«. Opozarjamo naše cenjene č'tatelje, da «e bo vršilo srečkanje nepreklico dne 25. septembra 1902. in da se v gotovini izplačajo vsi dobitki z 10°/0 odbitkom. ziku, čegar otroci se ne uče v šoli niti slo- ljenju s politično oblastjo in deželnim odbo- venskega Križa — ta slovanska predstraža roni istrskim. In da imajo navidezen razlog izvojevala je tu na slovensk-h tleh boj, na za rekurz, v to je skrbela komisija in je kater; se dandanes še lahko ponosno ozi- pripomogla tudi državna politična oblast. Ko- ramo. misar politične oblasti, kateremu je bilo po- Naj bo ta dan 14. septembra 1. 1902 verjeno vodstvo volitev je v sporazumlje nju jednak onemu zlatemu dnevu 6. januvarja z deželnim odborom imenoval člene volilne h 19'>1 ! komisije. A med te člene so p o t a k - Slovenski očetje ' D.»kažimo dne 14. sept. nili nekoga, kije bil pred 5 leti da ljubimo svoie nedolžne otročiče, svojo kri, kaznovan radi t e p e ž a. Vladni ko - svoje meso! misar je bil opozorjen na to po osebi naše Ne pustimo si več kra3ti naših otrok od stranke, a gospod komisar je tedaj zagotovil, nikogar, prav od nikogar! — Naši nedolžni da to dotiČniku nič več ne škoduje. Djtič- otročiči, katere nam je izročil Bog v var- nik je bil na to kakor naš kandidat izvoljen stvo in ki bo zahteval račun od nas, kako v II, razredu. smo za nje skrbeli — oh ! ti otročiči naj Sedaj pa se sploh govori, da 3o volitve ostanejo nam in naj ne drve v pogubo — v razveljavljene za vse tri razrede samo radi narodno smrt ! tega, ker je bil dotični k ud volilne komisije, Naj si ne množita nam sovražnih vrst češ, da še vedno trajajo pravni naslepki one ne Nemec in ne Lah z našimi nedolžnimi obsodbe. otročiči ! To vas prosi Slovenski oče. Pustimo na strani vprašanje, ali je temu »Se nekoliko šolske statistike« pravi res ia vprašajmo samo: kdo je kriv na Žid in štpje na podlagi občinskih računov tako : tera, je bil dotiČnik ud volilne ko- > Vseh otrok v naši občini, ki so primo- misije?! rani zahajati v šjIo, je okoli 22.000. Kon- občina že tretje let) nimi polože- cem šolskega leta pa je bilo v različnih šolah nega občinskega računa. Vladna oblast sama r-7" r Zrn. w , Usrtoi m fs © ta m © & i © Alikmlir Levi lini | Pr»» la »jrtgja tovarna pohlit-f* vseh Trst. •J T R S T <5> — TOVARNA ■ ! ZALOGli: Vl> Teta, i Piazza Rosarl« *> 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Umltmse« In Via Rlborg« it. 21 Telefon it. 670. -H0M-- toliko otrok : določa proračun, ne da bi ljudstvo znalo, za v ljudskih in meščanskih občinskih i 9e troai občinski denar. In vendar je zo- šolah.......... 14.508 Pet vlada isla, ki se svojim čudnim postopa- Tržaške vesti. Himen. V ponedeljek poro5il se je g. Dragotin P e r t o t z gospico Olgo Mi k e-I i č iz Rojana. < estitamo! V znak žalovanja po pok. vit. Naber-£oju je ^Delavsko podp. društvo« razol>esilo na pol droga svojo društveno zastavo. Isto- javni šoli benediktinskih nun ljudi-ki šoli »Lege Nazionale« v Sv. Križu........ evangeleki šoli...... ljudskih in meščanskih državnih šolah ......... ženskem I ceju...... drugih zasebnih šoltdi židovskih, grških, slovenskih itd..... Skupaj otrok 275 njem zavlačuje, da ne morem) priti do zakonito izvoljenega občinskega zastopa, kateri 130 edini in sam ima pravico sestavljati prora-400 čune za vsakoletne potrebe. Volitve so se zvršile dne 4. junija t. 1., 2 588 a še danes nimamo rešitve rekurza. Med tem 585 pa podaj oči stranke bivšega župana pridno obhajajo nekatere vasi in — merijo vodnjake, 600 potoke, ceste itd., kakor se že to godi po re- m m i _ <53 XXKKKXKKKKKKKKKK Veiii isbot btpt^krij, srcai In »ili. li TrSnje aaro^be tudi po posebnih cjkčrtih Cene bras konknrenoe. lLummr um iastoij j rune Predmeti poe.;a vjo se na pa i obred a ii ž© ©znjoo ri::Ko. x X Svoji k svojim! ZALOGA X X X 19.0H6 ceptu gospodarske italijanske stranke, da za- Od t*h iy.nS6 priglasilo se je 14.427 peljujejo nevedne ljudi, češ, oni da jim na- Lahom, 760 Nemce n in 36S6 Slovencem, pravijo vse to, ako ljudstvo izvoli njih. G. 2lo drugih narodnostij.* upravitelja vprašamo: zakaj se nionaokr>ž- Š,>le pomagajo torej tržaškim Židom, da niča deželnega odbora razglasila po vsej žu- Jokaiejo svetu, da je Trst laški. S pomočjo paniji in zakaj samo po nekaterih vaseh '? šole hoče Žid dokazati, da v Trstu in okolici j Sedanji upravitelj se svojimi pomagači ni okoli 90U0 slovenskih otrok. in pisači, katerih jeden (znan tudi tržaškim Naša dolžnost pa je, da dokažemo v pri- Slovencem) je iztuhtal, da vsi Slovenci so hodnjem čmsu tudi s pomočjo slovenskih š d, divjaki, pa pridno pregledujejo vse občinske da štev lo tržaških Slovencev ni nič manjše akte, da vse iztrebijo, kar bi utegnilo škodo- od laškega! vati njim. Gospod upravitelj: ali v občinskih »Na delo, na delo, ker resnobni so dnovi arhivih res ni bilo več prostora za one akte, a delo in trud, naj nebo blagoslovi ! za one papirje, katere ste prodali za slepo pohištva| X 1---------X jg dobro poznane x tovarne mizarske zadruge 7 Gorici (Soltan) k vpisana zadruga z omejenim poroštvom * prej jfinton Cemigoj £ y Trst. Via di Piazza vecchia (Rosario) S št. 1. hiša Marenzi. fi H Največja tovarna pobištya priuiorste dežele. ^ X Solidarnost zajamčena, taj ti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s tem- ^^ JJ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, ma- ^ jg derni sestav. Konkurenčne cene. IV Album pohiitev brezplačen. 'Pl ^ X *XXXXXXXXXXXK*X t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretil/no ve>t. 1> .'». nri zjutraj previden se sv. zakramenti za umirajoče po dolgi in mučni holezni mirno v (iospodn zatisnil svoje oči. Pogreb bo v petek, dne 1 _?. t. m. <>b 1<>'2 nri zjutraj iz hiše žalosti. NA PKOSEKC, dne septembra l!»o2. Žalujoča rodbina. \ oooooooooooooooo TOUflRNfl POfilŠTUfl IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H m 04 H A S H w H ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) o°o o o oo oo o o o o o o o o o za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pag-liano nečak pokojnega profesorja Hieronima Fagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iSg4 in na liigije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. BV" Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hienanroa Pagliano izključno pravico postopati p ruti voa k< mur, ki bi ra?j>ečava] ponarejanja, ter je ob jediu-m prisodil tvrdki v»e ;odn3 tn ške in odvetniške tioške provzn cene do leta 1897. Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliaro t?r branimo n)epove izvirne rccepte, s kojinn se je dokazala resniea. Vsi ti dokumenti ki 8o p sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi prt-stojnfmn sodišču Poživljamo v>ak< gar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in lazkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj o»načene listine zaroore «i vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, keji nosi'o na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima druž e. y Napolj 4, Calata S. Marco x x X X X X X X X X X X K n X X X X s* SrOšlovace Slovele gospodje xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>xxxx*xxxxxis Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jKetoBijevo cikorijo. podpirajte družbo Cirila in ]VCctoda! * * * :* * * * *** * * * Anton Breščak v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima ▼ zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh • pit gi v za vsak stan od najboljšega izdelka. V j »»lopi mi: podobe na platno in šipe. ogledala, žim* platno, razne tapecarije itd. l>aje tudi na obroke. Glavni zastop za Trst. Kras, Goriško. Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju 1. Franz-Josefs-Ouai it. 1 a (t lastni liiši). Pop.,lno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovlj«na od dunajskega bančnega društva in bavarske hipoteka me in meničue banke v Mcnakovu. sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in pr«>ti nizkim l>iemiji-m. Sp*eijs>lno zavarovanje otrok brez i ia\niškega < gledu, izplačavši v s učaju že-Mtve «ilj prehoda v vojake zavarovani zne- | s+k proli malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7 Telefon 469. ^xxxxxxxxxxxxxxx Aiidemo le Fran r Odlikovana 1894. Odlikovana /^esposzion. « ikifitn«:> ijl!ju<«i a. ter se dela fumo iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ges.'a: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jhmči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. )Y Stanje Minili vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad; okroglo 350.000 K krčma ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bela vipavska ćrna istrska liter |»o 40 kr. .. 36 Kuhinja domača, vedno preskrbljena kimi in mrzlimi jedili po zmernih z gor-csnah Družinam se pošilja na