Primorski nevnik Poštnina plačana v gotovini ^ re\ i* Abb. postale I gruppo - LCIia OU lir Odgovornost za proteste TRST, nedelja, 10. novembra 1968 Leto XXIV. - Št. 260 (7153) V’ KRAJNO nespametno, ne-previdno in nepremišlje-v no bi bilo omalovaževati se tiste vsakodnevne proteste, demonstracije, stavke študen-— v tem začetku leta še večinoma srednješolcev — o katerih lahko vsak dan beremo "Ustih. Nespametno bi bilo te pojave označevati zgolj *>t dejanja nekaterih hujskačev m večjih ali manjših mno- hočej^4 Še same ne vedo’ kaJ Leto, ki gre polagoma k svojemu koncu, bo nosilo še svojevrstno novo oznaico kot leto ®r™h protestov mladine v raz-državah. Francozi prav go-,vo ne bodo mogli tako kma-lu pozabiti ?iladi in £ svoje letošnje po-Nemci ne svoje veli- ke noči in še toliko drugih de-*ei in mest raznih drugih da-mmov. Tudi v Italiji je bilo mnogo protestiranja raznih ob-in šole, predvsem univerze, utrpele nemajhno škodo, 'opominjajoč se vseh teh dogodkov tudi sprevoda dvesto ali tristo srednješolcev ne mo-^mo odpraviti kar tako preprosto kot «nedolžno kričanje otročajev, ki se jim ne da v jjolo». šolsko leto je šele v zajčku in lahko gre za iskre, ki p1. jutri znale zanetiti požar •Ud tem se ni toliko bati žara o* samih nastopov «protestira Jočihii, temveč se je treba ve JJko bolj bati tistega nerazume ;Ruja, ki najprej daje povod ?a take dogodke, potem pa iz-|ubi glavo in ne najde zanje Pametne rešitve. Zahteve, ki jih danes postavljajo najrazličnejše katego-;tje ((protestirajočih«, zadevajo številne oblike naše sedanje u-reditve na raznih področjih. Ne ^re samo za šolo ampak še za sto drugih življenjskih vprašanj, ki so slabo rešena ali “Ploh niso rešena. Gre tudi za Proteste proti raznim ustanovam, ki žive in delajo na osno-Vl Preživelih in celo obsojenih Ureditev. Nihče ne more trditi, "a se ne bi bilo k upravičenim m pametnim zahtevani pridru-“tlo marsikaj neresnega, razdiralnega in uničevalnega ter po ?"°ji ideologiji celo nazadnjaškega. Toda bilo bi nepremišljeno zaradi plev vreči proč turi zrnje. Zelo pa se motijo tudi tisti odgovorni, ki se mo-Soče predajajo uspavajočim mislim, češ malo s policijo malo celo z vojsko smo jih u-krotili in sedaj bo mir. Pri mladih ljudeh nikoli ne bo “filtra«; lahko jih danes s si-1° za nekaj čas ukrotijo, toda ~fz leto dve so na njihovem mestu drugi, še bolj odločni, še ?°lj pripravljeni, šc bolj izkusi prav ob usodi tistih pred iijimi. . Prej ali slej se mora kon-rkti tako, da bo treba zahteve mladih — in tudi drugih raz-fjm ((protestirajočih« — vze-.* * * * * v pretres in se odločiti za »oditev, kolikor kje ne gre J* neresne in nespametne za-‘teve. Nevarna pa je misel-Pst, ki takoj v takem srni-se ,označujfc zahteve, ne da Di “ hotele sploh z njimi sezna-(j*“1 Res je, da pomeni dan-anes določenim zahtevam pri-to u uPravieenost ter na p, konsekventno ukrepati tem antevam v prid izpuščati ne-Srn iz svoi;l1 rok. Pomeni, da mo se odrekli čemu, za kar mo zmotno mislili, da je samo ase. Pomeni nadalje, da smo !i h*50 P°SrešiH. če smo misli-<(ve j -nam bodo vedno mladi bnrf to se Pravi, da ne nikoli mislili drugače kot Urednf že mi tako dobro ji Mi, ki smo se bojeva-da smo zrušili tlačitelja, so-narfiika in Je ob naži strani v,,,7° stotisoče življenj, ki smo - jadim ustvarili možnosti za lio?° in skoraj brezskrbno živ J Uj.®: Očitno smo kje kaj po-San uroramo danes sli- Zn^; da smo jim zapustili «tak temC s.vet» ter da oni pri rjjh nimajo nobene krivde n.5nas je še nimajo, toda čez v, kaj let bodo drugi za njimi njim prtili to krivdo.) kal’ rž smo le Predolgo ča-^ se nismo znali prej v,izliti ob tem, kar nas da-ltw s*li k razmišljanju. Za-n.„n° pa je, da morajo da-tia-i.PJladi opozarjati nase z Julijem. In še bodo opozar-1 d z nasiljem zaradi naše uovratnosti in neodločnosti 1 izpolnjevanju obljub, ko-i„Kdr so jim obljube sploh bi-us ,ane: raje smo bolj odločbi če je treba po njih udariti, ttekel bo kdo, kaj imam jaz ni,) tem> če minister in sploh ^lafst ne ugodi tTo- tudi meni FSoi zahtevam, ki zde upravičene. tnri°v°r Je seveda upravičen, da kakor so za velike stvari ■ugovorni veliki, tako smo za ~ ale najbrž vsaj nekoliko od-sovorni tudi mi malo.) . Nasilja nihče ne bo kar ta-0 odobraval, toda vse doslej bil ta naš svet takšen — in ni še videti, da bi postal drugačen — da nasilja še ni uspel izločiti niti iz vrste tistih sredstev, med katerimi bi mu res ne smelo biti mesta. Tako lahko odgovorni minister reče, da se bodo zahteve študentov upoštevale, zraven pa že tudi zagrozi, češ z nasiljem ne bodo študentje ničesar dosegli, saj tako naivni najbrž niso bili, da bi mislili, da bodo prav z nasiljem kaj dosegli. Vprašanje pa je, koliko bi se minister sploh na njih zahteve ozrl, če ne bi bilo tisega nasilja. In če je žalostno, da je moralo sploh do nasilja priti, je še bolj obsodbe vredno, če se bo moralo nasilje še ponavljati, zato da bo končno le kak pozitiven odgovor, kaka pametna rešitev. V Franciji je bilo lani dovolj grozno in nekatere obljube, ki bi pomirile razgrete množice, so bile potrebne. Sedaj se tu in tam javljajo prvi, še blagi nemiri. Vzrok, ki se zanje navaja, pa je zelo preprost: od lanskih obljub se ni še nič uresničilo. Torej zopet neizpolnjene obljube in poskus varanja. že znatno dobo pa se taka sredstva za daljši čas pri mladih ne obnesejo več. Saj je še razumljivo, da nekaterim zahtevam m mogoče ugoditi čez noč, če gre za velike stvari, ki zahtevajo mnogo sprememb. Kar neverjetno se nam pa zdi, da morajo v Italiji srednješolci postavljati neke zahteve, ob katerih res ne moremo misliti drugače kot na kako burbonstvo, ki še o-klepa to šolo. Poglavje zase, ki daje lepo spričevalo blaženi birokraciji, je, če morajo študentje po cestah demonstrirati, ker ni dovolj razredov na šolah in ker ni dovolj profesorjev. (Birokracija je vsaj toliko kriva, da v veliki men odjeda denar, s katerim bi bilo mogoče napraviti dovolj razredov in namestiti dovolj profesorjev.) Kar pa šolo zares potiska nekam daleč v preteklost, pa je dejstvo, da se morajo danes študentje šele s hrupnimi demonstracijami boriti zato, da bi smeli v šoli imeti svoje sestanke, se o svojih problemih pogovarjati na šoli, izdajati svoje liste. Kolikšna zmaga, če se je kje kak ravnatelj toliko vdal in se z dijaki sporazumel, da bodo lahko imeli vsakih štirinajst dni na šoli, seveda izven šolskih ur, sestanek v navzočnosti profesorja! Včeraj smo brali, da so študentje nekega liceja v Bariju sklenili, da bodo ustanovili študijske krožke, ki se bodo tedensko sestajali. (Vzamem kar tako nekaj številk revije «Proteus» in berem na zadnjih platnicah: Poročilo o delu prirodoslovnega krožka gimnazije Poljane (Ljubljana) v šolskem 1. 1966-1967; Poročilo o delu mladih prirodoslovcev na osnovni šoli v Beltincih... (pripomniti je, da obsega v Jugoslaviji osnovna šola tudi našo nižjo srednjo šolo in da gre v tem primeru za učence 7. in 8. razreda); Poročilo o deiu biološkega krožka na pedagoški gimnaziji v Ljubljani...; Poročilo o delu geografskega krožka celjske gimnazije...; Poročilo o delu kemijskega krožka osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani; in še je tu toliko drugih šol s prirodoslovnimi in sorodnima krožki. Jasno, da ((Proteus«, list za prirodoznanstvo, ne more poročati o literatur-nih, umetniških in drugih krožkih In vse to na slovenskih šolah ni od včeraj in niti ni nastalo šele po zadnji vojni.) Dolga doba je morala preteči, da si lahko tudi v Bariju osnujejo kake krožke! Spričo take nebogljenosti se zdi brezupno, skoraj norčavo, če slišimo zahteve po moderni šoli. Letošnje leto Je bilo dovolj bogato na ((protestih« tudi na drugih področjih. Tu mislimo zlasti na festival v Cannesu, pa tudi v Benetkah kakor tudi na bienalsko razstavo. Ne glede na to, kakšni so bili v vsakem posameznem primeru vzroki in povodi za protestiranje, pa je vsaj za Biennalo obtežilno, da ima ta ustanova še vedno svoj Statut iz fašistične dobe, ki ni tak, da bi tudi za današnji čas popolnoma sprejemljiv. In v Italiji so še kake ustanove, ki svojih Statutov iz fašistične dobe niso spremenile. Če bi protestiranje v kakem primeru ne bilo umestno ali dovolj utemeljeno, pa je po drugi strani nepotrebno ne zaradi tega, ker bi pač ((protestirajoči« lahko ta posel opustili, temveč zato, ker za protestiranje ne bi bilo treba vzrokov ne povodov, Majhni protesti srednješolcev so pravi nič v pri- V številnih mestih Italije so se v zadnjem času ponovile demonstracije študentov proti razmeram, ki vladajo na šolah in ki bi se dale z nekoliko več dobre volje temeljito izboljšati. Sliki kažeta dva prizora s študentovskih demonstracij liiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiin tmiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiaiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiimtiiiiiiiiiiintiiit SOCIALISTIČNA STRANKA RAZBITA NA DVA DELA Nenni izvoljen za predsednika s komaj 62 glasovi proti 57 Sporna so vprašanja razdelitev vodilnih mest v stranki in odnosi do komunistov - 19. novembra 24-urna stavka uslužbencev javnih ustanov in železničarjev - Stavka uslužbencev ENALOTTO RIM, 9. — Zasedanje centralnega komiteja socialistične stranke se je zaključilo s popolnim razkolom med odločilnimi skupinami in se ni posrečilo ustvariti širše enotnosti, ki bi zajela vsaj štiri struje, ki so za sodelovanje v vladi levega centra. To je zelo jasno prišlo do izraba pri glasovanju za pred sednika stranke, ko je Nenni prejel 62 glasov, belih glasovnic je bilo 57, neveljavna pa ena. Glasovalo je 120 članov entralne ga komiteja. Nenni se je vzdržal. S tem se je zasedanje za- (Nadaljevanje na 2. strani) ključilo na najslabši možni način, saj se je ustvarila zelo šibka večina med ((avtonomisti« in strujo «impegno», ki ima v centralnem komiteju komaj 52 odstotkov glasov. Po večerni prekinitvi je prišlo do zadnjega in odločilnega sestanka med strujami, ki pa se je končal brezuspešno, ker se niso mogli dogovoriti, tako da je ostala skrajna rešitev: dvostranska večina, ki ima v centralnem komiteju komaj 52 odstotkov glasov. Sporna so bila načelna vprašanja zlasti pa vprašanje predsednika in tajnika stranke. Skupina «riscossav> je pristala, da prevzame tajniško mesto ((avtonomija«, v zameno pa da bi prejela mesto predsednika stranke. O tem se je menda govorilo že včeraj in to je bil tudi bistveni del predloga Giolittija. Ta kompromisna rešitev pa je padla v vodo, ker se je uprl Nenni, ki je dejal, da je že pred petimi leti zapustil mesto tajnika stranke, glede predsednika pa prepušča besedo stranki. Vendar pa ni šlo samo za ta na videz osebna vprašanja in so obstajala različna stališča tudi glede nekaterih načelnih vprašanj in v prvi vrsti glede odnosov do komunistov. V tej zvezi je prišlo do polnega nasprotja glede vprašanja avtonomne pobude levice in to tako katoliške kot komunistične. Seveda pa je ključno točko za razbitje predstavljala zahteva večinske skupine, da imajo mesto predsednika in tajnika stranke, medtem ko bi ostali dve skupini prejeli samo mesti namestnikov tajnikov. Zasedanje centralnega komiteja socialistične stranke se je pričelo v kongresni dvorani EUR šele ob 12.30 in torej z uro in pol zamude, ker so se prej sestale razne struje, ki so obravnavale položaj v zvezi z včerajšnjim sestankom komisije, ki ni rodil nobenega konkretnega sadu. O tem sestanku je prvi poročal Giolitti, ki je ugotovil, da z nobene strani ni bilo načelnih pripomb proti osnutku resolucije, ki jo je predložila struja «ri-scossa socialista« in da so nekateri dejali, da bi lahko ta resolucija nudila osnovo za razpravo. Istočasno pa je bilo tudi rečeno, da ni mogoče ločiti resolucije od osebe, ki jo bo izvajala, tako da je prišlo do položaja, ko bi se lahko dogovorili za načela, ne bi pa se mogli za osebe. V tej zvezi je Giolitti konkretno predlagal, da bi prevzela tajništvo struja, ki ima relativno večino, medtem ko bi struja, ki ji sledi, imela besedo glede predsednika stranke, kar samo po sebi pomeni, da gre za osebnost, ki bo tudi vodila delegacijo socialistične stranke v vladi. Za njim je spregovoril Brodo-lini, ki je dejal, da je njih stru- ja «riscossa» bila vedno za čim širšo osnovo in čim širše srečanje raznih struj v stranki, do česar pa se lahko pride samo s pomočjo politične debate. Brodoli-ni je dejal, da so pripravljeni pretresti vsak resni predlog, da pa se boji, da je igra že doigra-na do konca in da imata v takem primeru struji «autonomi-ja» (Mancini, Preti, Ferri) in «rinnovamento» (Tanassi) vso odgovornost, da sta ustvarili šibko večino, «riscossa» pa bo o-pravila svojo dolžnost kot manj šina v opoziciji. Med tem časom se je izvedelo, da so razne struje navedle naslednje kandidate, kolikor seveda bi prišlo do sporazuma o sestavi izvršnega odbora po proporcionalnem sistemu. Kandidati so naslednji: «Autonomia socialista«: Mancini, Preti, Ferri, Mariani, Mateot-ti, Craxi, Viglianesi; «Riscossa e unita socialista«: De Martino, Brodolini, Mosca, Lauricella, Mariotti, Bertoldi, Lezzi; ((Rinnovamento socialista«: Tanassi, Carjglia, Orlandi, Giuseppe Amadel (ali Righetti ali Orsello); ((Sinistra socialista«: Lombardi, Santi; ((Imoegno socialista«: Giolitti. Tudi Mancini je kasneje govoril, da so za čim širše odprtje med strujami, vendar pa je dodal, da niso postavili nobenega veta in da je veto prišel od druge strani. Tanassi pa je bil precej oster in je ugotovil, da se včeraj ni moglo govorih o taj-. ništvu stranke ter dodal, da se v bistvu strinja s predlogom Gio littija. Vendar pa kolikor ne bi mogli pribi do široke večine, je treba na vsak način izvoliti vodstvo in zaključiti zasedanje centralnega komiteja z večdno, ki pač obstaja. Zasedanje centralnega komiteja ao nato ponovno prekinili in se je ponovno sestal šele ob 18.15. Na tem zasedanju je CK soglasno odobril resolucijo, v kateri se izraža polna solidarnost z obema Italijanoma, od katerih je eden član PSU, ki sta prisilila na pristanek grško Is* talo na letališču pri Parizu. V resoluciji Je tudi rečeno, da mora italijanska vlada izrazita svoje ogorčenje zaradi procesa, ki se sedaj vrši v Grčiji proti Pa-nagulosu in štrinajstdm tovarišem, ki so jih zverinsko mučili in katerim grozi smrtna kazen. Na tem delu zasedanja je Brodolini v imenu «njscosse» dejal, da se strinja s predlogi Giolttija glede sestave vodilnih organov stranke, na kar so prišli na dan predlogi, da bi ponovno prekinili zasedanje, ki naj bi se sestalo šele ob 21. uri. To pa tokrat ni šlo tako gladko, ker se je uprl Lombardi v imenu levice in ponovno ugotovil, da se ni nikoli glasovalo o resolucijah petih struj In da bi Amerika ima novega predsednika. V ostrem boju s Humphreyem je tesno zmagal Nixon. Značilno pa je, da je Nixon, letošnji zmagovalec, dobil tri ali štiri milijone glasov manj kakor Nixon, ki je bil leta 1960 poražen. Značilna za letošnje volitve je bila tudi manjša udeležba volivcev: od skupnih 125 milijonov volilnih upravičencev jih je odšlo na volišče okoli 73 milijonov; torej niti 60 odstotkov, Iz tega izhaja, da je bilo med volivci obeh strank veliko število dezerterjev, in zmagala je stranka, ki je imela manj dezerterjev. Poudariti je treba še, da je od leta 1960 do danes dobilo volilno pravico dvakrat toliko novih volivcev, kolikor jih je glasovalo za tretjega kandidata VVailacea. Nixon se je zameril Američanom zaradi tega, kar je delal pred dvajsetimi leti in pred dvanajstimi leti, Humphrey pa zaradi tega, kar je delal pred dvema letoma in pred dvema mesecema. In to je bilo odločilno. Volitve so poudarile bolj negativno tendenco kakor pozitivno. Američani so volili proti nečemu bolj kakor za nekoga. Lahko rečemo, da so bile volitve neke vrste referendum o Johnsonovi politiki. Volivci niso imeli izbire: ali glasovati za Johnsonovega kan- .......h...............................................im..........i.. OB ODKRITJU SPOMENIKA PADLIM V RAMENSKEM Tito: Nikomur ne bomo dovolili da bi ogrožal naše življenje Dodal je: Pustite nas na miru, da gradimo svojo deželo in ureja, svoje življenje, kot znamo in kot nam najbolje ustreza se najprej moralo prečitati te resolucije in o njih razpravljati. Zavrnil ga je Mancini, češ da kolikor hi prišlo do sporazuma med strujami, bodo vse resolucije izgubile svojo veljavnost. Ker je Lombardi vztrajal, je Nenni dal predlog o prekinitvi seje na glasovanje. Predlog je bil odobren z glasovi štirih struj, proti pa so glasovali člani Lom-bardijeve levice. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so proglasile za 19. november 24. urino stavko vseh javnih uslužbencev. V poročilu je rečeno, da so stavko proglasih, ker še širi nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci, ker vlada ne pristaja na razširitev neposrednega zdravstvenega zava rovanja in ker zavlačuje pri izvajanju norm v zvezi z zako- nom o preureditvi položaja uslužbencev. Poleg tega še vedno vztraja, da odtrgajo celo dnevnico v primeru, ko se stavka samo krajši časi pri čemer gre samo za enega’Izmed aspektov širšega vprašanja sindikalnih svoboščin za javne uslužbence Istočasno so tudi vse tri sindikalne organizacije železničarjev proglasile 24-umo stavko za isti dan in z bistveno isto obrazložitvijo. Danes se je pričela 24-uma stavka uslužbencev ENALOTTO, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. Podobno stavko so že proglasili za prihodnjo soboto 16. novembra V zvezi s stavko ne bo žrebanja in bodo vplačane vsote veljavne za naslednje žrebanje, v kolikor jih interesenti ne bodo dvignili do četrtka 14. novembra. Po ameriških volitvah mo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Predsednik republike Tito je odpotoval danes s soprogo v spremstvu predsednika zveznega izvršnega sveta Mike Špiljka, tajnika izvršnega komiteja CK ZKJ Mijalka Todoroviča in drugih osebnosti na kratek obisk v Slavonijo, kjer ga je na železniški postaji v Novski toplo pozdravilo prebivalstvo tega kraja. . Na poti v Kamensko, kjer je odkril spomenik padlim borcem, se je predsednik republike kratko zadržal v lovskem domu Tro-kutu. Tu mu jg predsednik skupščine občine Pakrac, kjer živijo pomešani poleg Hrvatov in Srbov pripadniki drugih narodnosti, izročil listino častnega občana. V Ramenskem na obronkih Bu-čija se je ob spomeniku padlim borcem zbralo okrog 20.000 bivših borcev slavonskih enot in prebivalcev tega kraja. Po govoru člana sveta federacije in organizatorja vstaje v Slavoniji Mrazoviča, ki je prikazal prispevek ljudstva tega kraja v NOB, ki je dalo 65.000 borcev, od katerih je padlo 30.000, je Tito odkril spomenik in se v svojem kratkem govoru med drugim ozrl tudi na gonjo proti Jugoslaviji. «Tisti, ki bi danes morali biti skupno z nami, da se vesele, skrunijo naše žrtve in zanikajo naš prispevek v osvobodilni borbi in vse, kar se je dogajalo in kar se dogaja v naši deželi,* je poudaril Tito in nadaljeval: »Toda mi trdno stojimo na svoji zemlji, ki je prepojena s krvjo in na kateri bomo tudi trdno ostali. Nikomur ne bomo dovolili, da bi ogrožal naše življenje. S tega mesta jim sporočamo: pustite nas na miru, pustite nas, da gradimo svojo deželo in urejamo svoje življenje, kot znamo in kot nam najbolje ustreza. A kaj znamo in zmoremo, ni težko videti. Zadostuje iti po Jugoslaviji in videti, da so se porodila ne le mesta temveč tudi vasi. S kakšno pravico nam potemtakem tisti, ki niso dosegli te stopnje, ugovarjajo, da ne delamo dobro, da naš sistem ni dober in podobno. Žalijo nas na vse mogoče načine, toda mi moramo ostati dostojni in ne odgovarjati jim na isti način in z istimi besedami. Mi pravimo: daleč roke od nas. Hočemo biti vaši prijatelji toda ne dovoljujemo, da nas podcenjujete in z raznimi grožnjami ogrožate naš svobodni razvoj, našo neodvisnost in suverenost. V ..ačetku svojega govora se je Tito zahvalil ljudstvu in borcem Slavonije za njihov prispevek v narodnoosvobodilni vojni in izrazil željo, naj ta lepi spomenik vedno ostane simbol bratstva in enotnosti ljudstva Slavonije in Baranje. Po govoru predsednika Tita, ki so ga prisotni toplo pozdravili, in po položitvi vencev na spomenik je predsednik Tito s soprogo in z ostalimi člani spremstva odpotoval najprej v Slavonsko Požego od tu pa v Osijek, kjer bo jutri govoril na velikem ljudskem zborovanju. B. B. Študentske manifestacije v Italiji RIM, 9. — V Rimu Je bila danes na filozofski fakulteti skupščine ((študentskega gibanja«, na kateri so obravnavali reformo, ki jo je pripravil dekan prof. Lom- bardi. Pri vhodu so nekateri študentje delili letake z dokaj o-strlmi kritičnimi pripombami, ki se nanašajo na celotni družbeni sistem in nikomur ne prizanašajo. V Beneukah ln Mestrah Je manifestiralo štiri tisoč dijakov v dolgi povorki po zgodovinskem centru, ker je premalo profesorjev, ne zadostujejo učilnice in so urniki še vedno začasni. Tri tisoč študentov je prišlo iz Mester in se je pridružilo ostalim v Benetkah. Na Trgu S. Bartolomeo je odšla skupina petnajstih študentov k šolskemu skrbniku, kateremu so obrazložili sedanji položaj. V Bologni je zapustilo pouk nekaj tisoč dijakov višjih srednjih šol ln so manifestirali po osrednjih ulicah. Prišlo je do Incidentov z avtomobilisti, ker so ustavili promet in povzročili resen zastoj, šolsko skrbništvo Je zahtevalo od policije, da nadzoruje vhode v šole, da bi omogočili po-sečanje pouka onim dijakom, ki to žele. V Pratu je 750 dijakov trgovske akademije ((Paolo Dagomari« stavkalo za dosege večjega števila učilnic, reforme pouka in za ustrezne laboratorije. Tudi tu so manifestirali po ulicah. V Luceri Je manifestiralo 150 učencev sekcije geometrov tehničnega Instituta, ki zahtevajo boljšo organizacijo šolnikov. Manifestirali so po mestnih ulicah HONGKONG, 9. - Med neko vojaško parado v Hongkongu se je zrušila tribuna; ranjenih je bilo 130 oseb, med temi jih je 25 do 30 v resnem stanju Ranjence so prenašali s helikopterji v bolnišnico Queen Elisabeth. didata Humphreya, ali pa se temu upreti. In so se uprli, čeprav se s tem odpira doba velike negotovosti. Ugotoviti moramo, da je proti Nixonu glasovalo devet črncev na vsakih deset, velik poraz je doživel med delavci, mladino in inteligenco. Zmagal je med bogataši, med srednjim slojem in na kmetijskih, farmarskih področjih. Volitve so prinesle veliko razcepljenost v deželi. K temu je treba dodati še veliko število glasov, ki jih je dobil skrajno rasistični kandidat Wallace, za katerega je značilno, da je zanj glasoval vsak sedmi Američan, in da je *4x>lovico svojih glasov dobil v nejužnih državah. VVallace je sprožil gibanje, ki bi utegnilo imeti hude posledice in se nevarno širiti. Nixon je izrazito manjšinski predsednik. če upoštevamo ljudske glasove, jih je dobil skoraj točno toliko kakor Humphrev. Odločalo je večje število «volilnih mož*, ki si jih je priboril, če upoštevamo še, da je Nixon dobil okoli 30 milijonov glasov, pomeni, da ni dobil niti četrtine glasov od skupnih 125 milijonov volilnih upravičencev. Da so Američani glasovali bolj proti nečemu kakor za nekoga, govori tudi dejstvo, da je demokratska stranka ohranila večino tako v senatu kakor v predstavniški zbornici. Kakšna bo Nixonova politika, je sedaj težko napovedovati, ker se o njej med volilno kampanjo ni jasno izrekel in je večkrat menjal svoje stališče do najvažnejših vprašanj. Nedvomno pa pomeni njegova izvolitev pomik na desno in zato so to izvolitev pozdravili predstavniki velekapitala in vsi izrazito desno usmerjeni krogi. Pozdravil jo je sajgonsk režim, ki je Nixona takoj povabil na obisk. Kaj bo Nixon lahko napravil kot manjšinski predsednik? ti skrajne desnice ga ogroža VVallace, v kongresu pa bodo demokrati še pod večjim pritiskom kennedyjevcev, mccarthyjevcev in nezadovoljnežev, ki dolžijo vodstvo stranke krivde za poraz. Na drugi strani je ostala nerešena cela vrsta vprašanj, ki jih Johnson ni bil sposoben rešiti. Glede zunanje politike bo Nixon morda aktivneje deloval v negativnem smislu na ameriški polobli, kar bi utegnilo zaostriti razmere v Latinski Ameriki Verjetno bo skušal bolj poudariti ameriško navzočnost v Evropi in okrepiti atlantski pakt, kar bi mogio prinesti nove zaostritve. Po izvolitvi se N'xoii sklicuje na tragično razcepljenost v deželi in poziva na pomirjenj.. ter obljublja, da mu bo «prvi smoter premaga-nje jezu med generacijami in jezu med plemeni*. Nedvomno pa bo vojna v Vietnamu še dalje glavna hipoteka, ki bo bremenila ameriško politiko. Vprašanje je, ali bo Nixon, ki je glede tega vedno kazal še večjo nepopustljivost kakor Johnson, hotel in mogel najti izhod, ki bi mu morda odpri vrata za širši maneverski prostor na drugih domačih in mednarodnih sektorjih. Kaj so ZDA dobile na teh volitvah, je vsekako.' težko reči. Zato ne ostane drugega kakor počakati na januarsko umestitev novega predsednika, ko se bo ta znova znašel na politični pozornici, toda ne kot navaden politik, temveč v povsem težji vlogi in v negotovosti, ki morda ne bo nič manjša od negotovosti, v kateri so se znašli volivci, ki so v enem samem dnevu dali Ameriki republikanskega predsednika, demokratsko večino v kongresu in okoli deset milijonov glasov skrajno desničarskemu Wal-laceu. PO SESTANKU S HUMPHREYEM Novoizvoljeni ameriški predsednik bo v ponedeljek obiskal Johnsona Verjetno bosta govorila tudi o Vietnamu - Nixon pripravlja «koalicijsko» vlado? - Hanojski tisk o republikanski zmagi OPA LOCKA, 9. — Novoizvoljeni nek voditeljev obeh strank, ki naj ameriški predsednik Richard Nixon se je sinoči na vojaškem letališču Opa Locka v Floridi srečal s poraženim demokratskim kandidatom na predsedniških volitvah Hubertom Humphreyem. Humphrey, ki je bil v spremstvu družine in Edmunda Muskieja, podpredsedniškega kandidata demokratske stranke, se je ustavil na letališču na potovanju proti Deviškim otokom, kjer si misli oddahniti od naporov volilne kampanje; Nixon pa je prišel v Opa Locko iz bližnjega Key Biscayna, kjer je te dni na počitku, istočasno pa s svojimi ožjimi sodelavci pripravlja načrte za bodoče delovanje. Nixon in Humph.rey sta imela v uradu poveljnika vojaškega letališča skoraj polurni razgovor. Po sestanku je novoizvoljeni predsednik dejal, da sta razpravljala predvsem o zunanjepolitičnih problemih, ter da mu je Humphrey zagotovil svoje sodelovanje pri reševanju problemov, ki zadevajo celotno državo. Tudi demokratski voditelj je po sestanku potrdil, da bo pomagal predsedniku «v mejah svojih izkustev in poznanj«. Kot je znano, so se v preteklih dneh širile govoriee, da misli novoizvoljeni predsednik podeliti Humphreyu zelo važno funkcijo, menda predstavništvo ZDA pri Združenih narodih ali pa vodstvo ameriške delegacije na pariških razgovorih za mir v Vietnamu. Nixon se je danes sestal s Spi-rom Agnewom, ki ga Je določil za podpredsednika. Imel je tudi telefonska razgovora s senatorjem Everettom Dirksenom, voditeljem republikanske skupine v senatu, in Geraldom Fordom, republikanskim leaderjem v predstavniškem domu. Nixonov glasnik je povedal, da misli novoizvoljeni predsednik stopiti tudi v stik z glavnimi demokratskimi predstavniki v obeh zbornicah z namenom, da skliče sesta- bi bili decembra. Ta sestanek povezujejo opazovalci z dejstvom, da je demokratska stranka ohranila po volitvah 5. novembra večino v obeh domovih Zaradi tega bi Nixom nameraval voditi neke vrste ((koalicijsko« politiko, pri kateri bi sodelovali obe stranki. Glasnik Bele hiše te snoročli, da je žena ameriškega predsednika, lady Bird Johnson, povabila Nixonovo ženo, naj po povatku iz Key Biscayna obišče Belo hišo. Pa-tricia Nixon — je povedal glasnik — je povabilo sprejela. Nekoliko pozneje pa Je načelnik tiskovnega urada novoizvoljenega predsednika Ziegler izjavil, da se bo Nixon prihodnji ponedeljek v Beli hiši sestal s predsednikom Johnsonom. Sestanek bo zadeval predvsem probleme, ki so povezani s predajo oblasti, vendar ni izključeno — je dejal Nixonov glasnik — da bi prišli v poštev tudi drugi problemi, med katerimi tudi Vietnam. Severnovietnamski tisk, ki ni v preteklih dneh komentiral Nikonove izvolitve, pripisuje danes republikansko zmago nezadovoljstvu in jezi ameriškega ljudstva proti demokratski upravi. Razloge, ki so privedli Nixona do predsedniškega stola — piše glasilo sevemoviet-namske delavske stranke «Nhan Dan« — ne kaže iskati v zaupanju ameriškega ljudstva v republikansko stranko, pač pa v dejstvu, da so se Američani, naveličali nad demokratsko stranko, sprijaznili s tem, da glasujejo za nedemokrat-skega kandidata .Nhan Dan«, kateremu se je pridružil tudi list vojske «Quan Doi,» ne pripisuje nobene važnosti volitvam, saj «m nikake bistvene razlike med demokratsko in republikansko politiko glede Vietnama in teženj po svetovni nadvladi«. Dejansko — nadaljuje hanojski list — sta stran- MiliiiiilUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimuniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii PROCES V ATENAH PROTI PANAGUUSU Tožilec zahteva smrtno kazen za tri obtožence Razsodba bo objavljena v teku tedna ATENE, 9. — Državni pravdnik Je zahteval danes smrtno kazen za Panaguldsa in Veryvakisa, ki veljata za glavna krivca pri atentatu na ministrskega predsednika Papadopulosa 13. avgusta letos. Poleg tega je Panagulis obtožen, da je dezertiral Iz vojske in da je organiziral zaroto za zrušitev monarhističnega režima. Obtoženec je priznal, da Je sodeloval pri zaroti za umor predsednika vlade, zanikal pa je, da je ta zarota imela namen zrušiti sedanji režim. Državni pravdnik je nato zahteval smrtno kazen tudi za 28-letne-ga Kluzateisa kot krivca, ki ga obtožuje, da je sodeloval v tajni organizaciji in pri zaroti. Za druga dva obtoženca je zahteval dosmrtno ječo, za pet obtožencev zapor od 20 do 5 let, za druga dva pa oprostitev Za štiri osebe, ki jih obtožujejo sodelovanja s Panagulisom, pa je zahteval štiri leta pogojnega zapora. Državni pravdnik je o glavnem obtožencu izjavil, da Je teta 1961 dezertiral iz vojske in odšel na Oiper, kjer se je postavil pod varstvo tamkajšnjega ministra za o-brambo Georgadizisa Ta je nato obiskal Atene, kjer se je sestal s Panagulisom, in državni pravdnik trdi, da se je z njim dogovoril o pošiljanju denarja in eksplozivnih snovi tajni organizaciji. Državni pravdnik je dalje trdil, da je ciprski minister «s prenagljenim« odstopom «razkril svojo krivdo«. V zveza z grškimi političnimi ■> MiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiliiiHKiiiiiiiiiiiiiiimnniiiHHiiiii Odgovornost (Nailaljevanje s 1. strani) sebmostmi, ki živijo v tujini, )e državni pravdnik obtožil bivšega ministra Andreasa Papandreuja, da je aktivno sodeloval s Panaguli sovo organizacijo. Obramba je nato skušala doka zati, da je bil namen odporniškega gibanja samo zrušiti vlado in ne monarhistični režim. Razsodba se pričakuje za prihodnji teden. SZ bo branila Asuanski jez? mer j a vi z barikadami, streljanjem in požari na pariških ulicah. Toda ti majhni protesti bi lahko res postali čez noč nepotrebni, če bi študentovskim zahtevam takoj ugodili, kot bi jim morali ugoditi. Tako pa se zdi, kot da šolskim birokratom — od nižjih do naj višjih — silno ugaja tako — lahko mu rečemo — izzivanje dijaških množic. In potem se sprašujemo, kdo je kriv, če je na: stal požar, ko so se nekateri igrali z iskrami. Letošnje leto je gotovo dovolj jasno pokazalo, da bo treba vendarle tu in tam spremeniti presoje in ocene in ne čakati, da bi se morali proti mladim — boriti. V duhu nekoliko spremenjenega gledanja, ki ni treba, da je tisto naše gledanje od včeraj, temveč lahko postane tudi naše današnje gledanje, skušajmo pomagati pri reševanju vprašanj, ki jih sam današnji čas mladim vsiljuje in ki jih morajo mladi tako ali tako razrešiti. Najbrž bo tudi njim samim ljubše, če jih bodo lahko reševali z nato pome o, z našim sodelovanjem kot pa ob našem nasprotovanju. R. R. NKVV YOKK, 9. - «New York Times« objavlja danes dopis svojega dopisnika iz Kaira v katerem ta pravi, da je Sovjetska zveza zagotovila Egiptu, da bo branila A-suanski jez, če bi ga Izraelci napadli. Dopisnik pravi, da je sovjetski poslanik v Kairu Vinogradov sporočil ta sklep neicemu egiptovskemu visokemu diplomatu in izjavil: »Asuanski jez je zenica naših oči in bo branjen, tudi če bi ga morali braniti mi sami.« Izraelski zunanji minister Eban je izrekel prepričanje, da se bo Jarringovo poslanstvo nadaljevalo po 30. novembru. Eban je to izjavil po enournem razgovoru z U Tantom. Rekel je, da je pripravljen sestati se z Jarringom kjerkoli. Eban bo odpotoval v torek v Jeruzalem, toda še prej se bo znova sestal z Jarringom KAIRO, 9. — Predstavnik egiptovskega zunanjega ministrstva je danes zanikal govorice, da se je zunanji minister Riad sporazumel z osebnostmi OZN o možnosti sestanka v Ženevi konec tega meseca, da bi razpravljali o Srednjem vzhodu. Predstavnik je dodal, da ni bilo nobenega takega sporazuma niti z U Tantotn niti z Jarringom in tudi ne z nobeno osebnostjo blizu glavnega tajnika OZN. Riad se je vrnil v Kairo iz New Yorka včeraj in takoj ga je sprejel predsednik Naser. Palestinsko gibanje «A1 Fatah« Je objavilo sporočilo v katerem trdi, da je dobilo informacije, da se Izrael pripravlja na obširen napad ob vzhodnem bregu reke Jordan. Pri tem dodaja, da je izraelski minister za obrambo Dajan obiskal v torek v spremstvu 80 častnikov področje Jeriha ter nekaterih mostov. V četrtek so na istem področju opazili kolone velikih tankov. V Amanu pa izjavljajo v diplomatskih krogih, da nimajo dokazov o večjem zbiranju izrealskih vojakov ob reki Jordan in da dvomijo, da Izrael pripravlja obširen napad. Vendar pa se ne more nikoli popolnoma izključiti napad Amanski list «A1 Destur« predlaga danes novo konferenco arabskega vrha »zaradi neuspeha Jarrin-govega posredovanja«. List dodaja, da sedaj ni upanja, da bi spor na Srednjem vzhodu rešili drugače nego s silo. PARIZ, 9. — Danes so sporočili, da bo v prvem tromesečju prihodnjega leta v Franciji referendum o reformi senata in o deželni reformi. ki vodili, in še vodita, reakcionarno politiko. Potres v ZDA SAINT LOUIS (Missoruri), 9. -Znaten predel ameriškega Moddle Westa je danes zajel srednje močan pobresnii sunek. Zaradi potresa, zabeleženega ob 18,05, je v Sadnt Louisu mnogo ljudi priteklo na ceste. Zunaj mesta se je podrlo več telefonskih drogov, žrtev ni bilo, posebne škode pa tudi ne. Potres pa so čutiti tudi drugod v Missouriju, Tennesseeju, Illinoisu, in še drugih državah poljske partije v Varšavi Plenum centralnega komiteja KPČ se bo verjetno sestal 14. novembra - Za mesec dni prepovedan tednik «Reporter» MOSKVA, 9. — V Varšavo je odpotovala partijska delegacija, ki jo vodi generalni tajnik KP SZ Brežnjev. Ne gre za izreden dogodek, saj je Brežnjev običajno prisoten na kongresih partij, ki so na oblasti, vendar pa njegovo potovanje v Varšavo opazovalci ocenjujejo, da prehaja v okvir običajne prakse. V tej zvezi govore, da bodo v Varšavi prisotne delegacije številnih komunističnih partij, ki se bodo udeležile kongresa poljske delavske partije in da bo to služilo kot primerna prilika za razgovore o pripravah za moskovsko konferenco delavskih in komunističnih partij. V Budimpešti bo namreč 17. novembra pripravljalni sestanek, na katerem bo govor o datumu te konference. Na Češkoslovaškem so za mesec iiiiitiMiiiiiMmiiiiiiitiiiimiiiititiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiMiiiiiinnmiii PRVIČ PO PREKINITVI BOMBARDIRANJA Nov sestanek v Sajgonu med Thieujem in Bunkerjem Zbtižanje med stališčema ZDA in Juž. Vietnama? - Sajgonski režim ukinil še tri časopise - Blizu Hanoja so sestrelili ameriško letalo SAJGON, 9. — V Sajgonu je pri- V Južnem Vietnamu Je prišlo šlo danes do ponovnega srečanja včeraj južno od Sajgona do silovi- med južnovietnamskim predsednikom Van Thieujem in ameriškim veleposlanikom Ellsworthom Bunkerjem. Gre za prvi sestanek, ki sta ga imela ameriški in južnoviet-namski predstavnik po Johnsonovi izjavi o prekinitvi bombardiranja ozemlja Severnega Vietnama. Nguyen Van Thieu, ki je imel z Bunkerjem pred Johnsonovo izjavo celo vrsto pogovorov, na katerih ga je veleposlanik zaman skušal prepričati, naj pristane na ameriški mirovni načrt, je po prekinitvi bombardiranja odbil vse Bun-kerjeve prošnje za sestanek. Dejstvo, da je vodja sajgonskega režima končno pristal na srečanje, bi utegnilo kazati na zbtižanje med ameriškimi in južnovietnamskimi stališči, čeprav ni znano, o čem sta Bunker in Thieu danes razpravljala. Sajgonski režim je danes ukazal ukinitev treh južnovietnamskih časopisov. Sajgonski dnevnik «Than Dan« ne bo smel več izhajati, ker je objavil vest, da je »Vietnamska republika preprečila nadaljevanje tega boja med ameriškimi enotami In osvobodilnimi tetami, ki je trajal sedem ur iri pol. Enote FNO so z minometalci obstreljevali številna oporišča na področju delte in v bližini obale. Strateški bombniki «B-52» pa so bombardirati področje Tay Ninh, ob kamlboškl meji, kjer so v štirih poletih spustili nad 220 ton bomb. Pakistanska policija streljala na študente: dva mrtva RAVVALPINDI, 9. — V Ravvalpin diju, kjer je včeraj policija streljala na demonstrante in povzročila smrt mladega študenta, sta bili danes še dve osebi ubiti med študentskimi demonstracijami, ki trajajo že tri dni Nemiri so se začeli pretekli četrtek, ko se je kakih tri tisoč študentov kljub vladni prepovedi zbralo na manifestaciji, na ka- ______ ____ _ v teri so mislili pozdraviti bivšega pariških razgovorov«. V južnovieV, pakistanskega zunanjega ministra namskem ministrstvu za informacije pa menijo, da so ((komunisti« tisti, ki »ovirajo mirovna pogajanja«. list «Tin Sang« so ukiniti za dobo enega meseca, ker je s simpatijo pisal o gospe Nguyen Thi Binh, ki vodi delegacijo FNO na pariških razgovorih, medtem ko ne bo smel dnevnik «Tien» izhajati petnajst dni, ker se je pozitivno iz-razil o možnosti nove koalicijske vlade. Z zadnjimi tremi ukinitvami je moralo prenehati izhajati na ukaz ministrstva za informacije že petnajst sajgonskih listov. Preostalih deset časopisov, ki izhajajo v južnovietnamski prestolnici, pa za sedaj še uživa «svobodo tiska« Tiskovna ' agencija FLN poziva danes vietnamsko ljudstvo, naj vstane in strmoglavi «tolpo Thjeu-Ky-Huong», ki naj jo nadomesti z novo vlado, ki se bo pogajala s FNO o problemih Južnega Vietnama. V poročilu agencije je omenjen vse večji nemir, ki vlada med južnovietnamskim ljudstvom, v nekaterih oddelkih vojske in med samimi vladnimi funkcionarji. Skupina častnikov lutkovne vojske — nadaljuje poročilo — se je v zadnjih dneh sestala v petem saj-gonskem distriktu lin odkrito zahtevala strmoglavljenje klike na oblasti. Številni drugi pripadniki vojske pa so odvrgli orožje in se pridružili osvobodilnim silam Agencija FNO poroča tudi o incidentu, do katerega naj bi prišlo še 23. oktobra v neki ameriški vojaški bazi in pri katerem je umrlo 18 častnikov, ubitih od lastnih vojakov Po poročanju agencije so vojaki priredili manifestacijo, na kateri so zahtevati vrnitev domov: ameriški častniki in vojaška policija so izredno ostro zatrli manifestacijo, vojaki pa so reagirali in ubili 18 častnikov. Centralna komiteja FNO m ((Zveze narodnih demokratičnih in pacifističnih sil« sta izdala skupno poročilo, v katerem izrekata mnenje, da Je treba iskati pravično politično rešitev problema Južnega Vietnama na podlagi petih točk: 1 Južni Vietnam Je trdno odločen, da se bori za uresničitev svojih osnovnih pravic: neodvisnosti, demokracije, miru, nevtralnosti, napredka In združitve države; 2. a-meriški imperialisti morajo napraviti konec svoji napadalni vojni, umakniti vse svoje čete in čete svojih zaveznikov ter likvidirati vojaške baze; 3. notranje zadeve Južnega Vietnama mora urejevat) Juž-novietnamsko ljudstvo brez tujih vmešavanj; 4. problem združitve mora rešiti ljudstvo obeh stran; z mirnimi sredstvi; 5. Južni Vietnam bo vodil mimo in neutratilo zunanjo politiko. Iz Hanoja poročajo, da Je se-vernovietnamsko lovsko letate včeraj sestrelilo ameriško izvidmško letalo brez pilota, ki Je letalo nad pokrajino Nam Ha, kak o 80 km jugovzhodno od Hanoja. Gre za prvo ameriško letalo, ki so ga sestreliti nad ozemljem Severnega Vietnama po uradni bombardiranja. in sedanjega voditelja leve opozicije Alija Bhutta. V mestu so uvedli policijsko uro Tudi v Indiji so na dnevnem redu študentski nemiri. Do spopadov med študenti in policijo je prišlo v prestolnici New Delhiju in v Be naresu. Številne študente so aretirali. dni prepovedali revijo »Reporter«, ki je glasilo češkoslovaških novinarjev. Prepoved je verjetno v zvezi s karikaturo, ki jo je revija posnela iz moskovskega humorističnega lista «Krok6dil», kateri pa je najbrž spremenila podnaslov. Na karikaturi se vidi mož v garderobi, ki nudi plašč klientu in mu pravi: «Lahko dobite- svoj plašč, ne pa svoje suverenosti.« Istočasno pa je praški javni tožilec izjavil, da ne bodo več dovoljevali širjenja lista «Zpravy», ki ga tiskajo v češčini v Vzhodni Nemčiji in katerega dele sovjetske čete, ker ta list nima uradnega dovoljenja im se tiska v tuji državi. Prezidij KPČ sporoča, da se bo 14. novembra sestal plentim centralnega komiteja in da bodo med razpravo kritično pregledali razvoj položaja po januarju in da bodo določili program partije. Naslednji plenum bodo sklicali decembra, ko bodo obravnavali gospodarska vprašanja, preureditev državnega organizma in federativno ureditev. Prezidij se je sestal včeraj in je ugotovil veliko odgovornost sredstev za obveščanje v okviru procesa normalizacije. Po drugih vesteh pa s sovjetske strani. pritiskajo, da plenuma ne bi sklicali, češ da še niso zreli pogoji za to. Tako poroča jugoslovanska agencija TANJUG, da je v tej smeri interveniral predsednik sovjetske vlade Kuznjecov. Te vesti spravljajo v zvezo s sovjetskimi zahtevami, da bi se temeljito reorganiziral CK KPČ, ki je sedaj dejansko sestavljen iz bivših članov centralnega komiteja, ki so bili še pod režimom Novotnega izbrani v centralni komite in iz članov, ki so jih izbrali na partijskem kongresu, ki je bil med najbolj vročimi dnevi okupacije in katerega Sovjetska zveza ni hotela nikoli priznati. Češkoslovaška partija je našla kompromisno rešitev, da je združila članstvo obeh centralnih komitejev, s čimer pa Brežnjev med razgovori v Moskvi z Dubčkom ni bil zadovoljen in je zahteval, da se obnovi stari CK v celoti. Ustanavlja se Stalno gledališče za Veneto Igralci Toni Barpi, VJanda Bene-detti, Franco Jesorum, Willi Moser, Grazia Maria Spina in Elsa Vazzo-ler so osnovali odbor, ki naj dovede do ustanovitve Stalnega gledališča Veneta. Za predsednika so imenovali Cesca Baseggia, v odboru pa je še dr. Vladimiro Dorigo za efek Smrtna nesreča z lambreto v Trstu V prvih popoldanskih urah s? je zgodila cestna nesreča na križišču med ulicam Montecchi at Moldno a Ven to. Po Ul Montee-chi navzdol je vozil svojo lambreto 63-letni Giovanni Benedet-ti, ki je pravkar odpeljal izpred svojega doma v isti utici. Zavil je v Ul. Motimo a Vemto, ko je z leve pripeljal avto vrste «fiat 1500», Vozil ga je 47-letai Vinicio Codri-ni, šofer iz Ul. Panzera 11, kd je lambreto podrl. Priletni moški, ki je sedel na nlambreti« je obležal na mokrem asfaltu. Odpeljali so ga z avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer je ponoči podlegel poškodbam. zavetišču. •iiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||l|iiii|||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim„lll|lll||lim|||||||||||||||mi| ZA SODELOVANJE MED ŠESTIMI IN VELIKO BRITANIJO MOŠKA B LIGA mammm V tekmi z ekipo Pagnina Bor zadovoljil le delno Bor-Pagnin (Padova) 3:2 Bor: Jurkič, Uršič, Mijot, Plesničar, Starc, Veljak, Fučka, Vodopivec. Pagnin: Beliello, Humhal, Moise, Magarotto, Rebecchi, Revasco-lo, Zanella, Tonello, Viel. Sodnika: Setti, Marcon; zapisnikar: Rigoni. BOR — PAGNIN 3:3 (15:13, 17:15, 8:15, 4:15, 15:11) Prva dva seta srečanja so borovci končno zaigrali tako, kot smo od njih pričakovali že od začetka prvenstva. Celotna šesterka se je izredno potrudila, pokazala je odbojko brez večjih napak, na mreži je igrala zanesljivo, v obrambi živahno in z zelo dobro nastavljenim sistemom. Taka igra je številno občinstvo navdušila. Bila je ostra na obeh straneh mreže in videli smo, da je odbojka lahiko res tudi izredno napeta, zanimiva in privlačna športna panoga. Toda v tretjem setu se je plavim začelo zatikati. Napor, ki so ga vložili v igro v prvih dveh setih, je zapustil na igralcih določeno živčno utrujenost. Na poteze nasprotnika niso več reagirali, sporazumevanje med posameznimi igralci je postajalo vedno slabše in začele so se pojavljat' stare napake. V obrambi so bili nekateri igralci splasirani, v napadu so trmasto vztrajali v tolčenju v blok, pa tudi podaje so bile včasi1, take, da tol-kačem niso dopuščale uspešnega napada. Rezultat take igre je bil porazen zlasti v četrtem setu, ko plavim ni šlo nič izpod rok. Kako so se stvari odvijale na igrišču naj- bolje ponazarja izid tega seta. Po kratkem odmoru, ki je sledil četrtemu setu, sta ekipi stopili na igrišče, da bi odigrali odločilni niz. Borovci so začeli s strahovitim napadom, a tudi nasprotna ekipa jim je vračala milo za drago. Vrsta šestih menjav si je sledila, a rezultat je še vedno o-stal 0:0. Končno je Bor povedel z 1:0 a pri tem je nekoliko popustil in Pagnin je s plasiranimi žogami povedel na 6:1. Vse je že kazalo, da Bor ne bo tudi v tem srečanju ušel porazu, toda fantje so začeli zopet z mirno igro, ponovilo se je stanje iz prvih dveh setov in pri menjavi igrišča so plavi že vodili z 8:7. Padovanci so izenačili na 8:8. Od tedaj dalje je bila igra obeh ekip enakovredna z nekoliko uspešnejšim Borovim napadom. Plavi so najprej povedli na 11:8, Pagnin je izenačil, a že naslednje stanje je bilo zopet v korist Bora 13:11. Tu se je zopet bila ogorčena bitka, v kateri je dobro zaigral Plesničar in zadnji dve točki nosita skoraj izključno njegov podpis. Končni sodnikov žvižg je razra- ....“'Ulil.................................■iiiiiiiimii............iuiiuiimiiiiiiiiii N A M! IN! TENIS Mednarodno prvenstvo SFRJ Ekipno Jugoslavija posamezniki Šurbek BEOGRAD, 9. — Danes se je pred 2000 gledalci v Beogradu končalo 17. mednarodno namiznoteniško prvenstvo Jugoslavije z naslednjimi končnimi rezultati: EKIPNO Moški: Jugoslavija - Anglija 3:0 (šurbek - firmo predsedništvo, režiser ftetiStipančlč - Barnes2:0, franco De Bosio za umetniško vodstvo, dr. Eugenio Ottolenghij namestnik ravnatelja televizijskega dnevnika RAI-TV, za odnose s krajevnimi ustanovami ter dr. Gianni Merlin za tiskovni urad. Za svojo prvo nalogo si je odbor naložil, da je povabd vse igralce iz Veneta, da bi sestavili dokument, na katerega bi se naslanjal program, ki bi ga predložili ministrstvu za prireditve, številni igralci so se že priključili pobudi, med drugimi Alida Valli, Tonino Micheluz- Surbek * Stipančič in Neale Barnes 2:0) ženske: Romunija - Madžarska 2:1 POSAMEZNIKI Moški: šurbek (Jug.) - Gomoakov (SZ) 3:2 (18:21, 21:12, 15:21, 26:24, 21:11) ženske: Aleksandru (Rom.) - Kishazi (Madž.) 3:2 DVOJICE Moški: Sredi novembra konferenca tudi brez navzočnosti Francije Govorili bodo o sodelovanju na sektorjih, ki ne spadajo v okvir skupnega tržišča zi, Gino Cavalieii ter gledališki kri- Surbek-Stlpančlč (Jug.) - Amelin-tik Palmieri. Dne 25. novembra sel Gomoakov (SZ) 3:0 bodo v Benetkah sestali igralci, kri- žen!'ke: liki in drugi gledališki ljudje, ki Ru3nova (SZ)-Neidert (Šved.) - A-se strinjajo s to pobudo i leksandru-MIhalcu (Rom.) 3:2 I MEŠANI PARI ---------— Rudnova-Gomozkov (SZ) - Hove- PARIZ, 9. - Francoska igralka stadt (Vz- Nem-> - Amelin (SZ) Mireille Balin, ki je bila zelo znana j 3:0 v letih pred drugo svetovno vojno Za vstop v finale Je moška ekipa po svojih vlogah poleg Jeana Ga- Jugoslavije premagala češkoslova-bina in Tina Rossija, je preteklo ško s 3:2, Anglija je z istim rezul-noč umrla v starosti 59 let. Zadnjič tatom premagala Madžarsko, žen-je nastopila v filmu leta 1946. Po- E'ka ekipa Romunije Češkoslovaško tem se je umaknila iz javnega živ- s 3:1, ženska ekipa Madžarske pa Ijenja, zaradi bolezni pa je zašla te izločila Zahodno Nemčijo s 3:0. v finančne težave in sedaj je že j V igri moških parov sta se uvrsti-deset let živela pozabljena v nekem te v finale Jugoslovana šurbek - Stipančič z zmago s 3:0 nad romunskim parom Giurginca - Rety, sovjetski par Gomoakov - Amelin pa z zmago s 3:2 nad češkoslovaškim parom Stanjek - Kunc. Romunki Aleksandru - Mihalcu sta morski rokometni ligi z osmimi zmagami iz osmih srečanj! V zadnjem kolu so premagali Jadran na Kozini s 26:14. Najboljši igralec je bili spet štru/kelj. Lepo zmago je zabeležila tudi Izola, ki je premagala Novo Gorico z 29:13. Razočarala pa je Ajdovščina, ki jo je Vipavec premagal s 13:10. Ostala srečanja: Nanos:Idrija 11:16 in Dobravlje: Jadran 20:17. Položaj na lestvici je povsem jasen. Ker ima tretje uvrščena Ajdovščina ka:r šest točk manj kot Koper, je edini konkurent Kopra za prvo mesto Izola. Njuno medsebojno srečanje bo že v prvem povratnem kolu. V primeru zmage je Kopru praktično že zagotovljen naslov prvaka in ponoven vstop v slovensko ligo, iz katere, so ga lani zriniti zaradi mahinacij za zeleno mizo. Ce pa zmaga Izola, bo seveda boj za prvo mesto do konca ogorčen in lahko odloča celo še razlika v zadetkih. Preseneča slaba uvrstitev nekdanjega člana slovenske lige Ajdovščine, pa tudi Nova Gorica ima slabšo ekipo kot v prejšnjih letih. Lepo pa so napredovali Vipavci. dostil občinstvo in igralce Bora. ki zaradi tega uspeha zaslužijo pohvalo. f. v. Danes ob 14.30 v Ločniku Celotni izkupiček za goste iz Sovodenj? Danes popoldne čaka Sovodenj-če težka naloga. Predvsem, ker i-grajo na ločniških tleh in ker j« modrobelim zmanjkalo ne le titu-larcev temveč tudi morale. Nedeljski poraz jih namreč še vedno peče. Morda pa si bodo z nastopom Vižintina in Brumata le opomogli- V Ločniku nestrpno pričakujejo tekmo, na katero so se Sovodenj-ci dobro pripraviti. Moramo pa reči, da so sovodenjski igralci kaj čudaški. To dokazuje dejstvo, d* so z 10 oziroma 9 igralci premagali zelo močno S. Rocchese, v nedeljo pa so katastrofalno klonili komaj ustanovljeni in šibki ekipi S. Gorizie. Upajmo, da bodo danes presenetiti in pokazati česar so zmožni. Vodstvo ekipe vabi naslednje i-gralce, da se zberejo ob 13.30 «Pri Francestu« ali na ločniškem igrišču najkasneje ob 14. url: Ferfo-lja S., Kuzmin B., Kovič, Gulin. Brumat, Bizaj, Benossi, Greco, dijak, Černe, Sfiligoj, Vižintin, Kuzmin in Fajt. Tekma se bo začela ob 14.30. Naravno je, da vodstvo vabi čim več navijačev, ki bodo r naj večjo moralno podporo igralcem. Jutri v Ul. della Vali« Prijateljski dvoboj Hausbrandt-Split Jutri, v ponedeljek zvečer ob20.1®. bo v telovadnici v Ul. della Valle prijateljska košarkarska tekma moških peterk Hausbrandta in Split*-Jugoslovansko moštvo se udeležuje videmskega turnirja In se bo ob povratku domov ustavilo tudi v našem mestu. Za to srečanje, med katerimi bomo lahko videli pri delu olimpijca Skansija so prireditelji določili nizke cene vstopnic Zaradi zmage na olimpiadi Gammoudi povišan v podporočnika TUNIS, 9. — Predsednik Tunizije Burgiba je danes sprejel olimpijskega prvaka v teku na 5000 m 1° bronasto kolajno na 10.000 m Mo-hamedda Gammoudija, katerega je v prisotnosti velikega števila ml«' dine, ki je prišla v Fafsa, kjer j* bil sprejem, povišal v čin podno-ročnika. Gammoudi, katerega Je Burgiba pohvalil, da je z zmago na olimpijskih igrah dvignil u* gled države, je podaril predsedniku republike obe osvojeni kolajni. 11111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiii minil anilin umili m Telovadni sodnik Stergar o svojih vtisih iz Mehike Povedal je tudi več podrobnosti o bodočem telovadnem SP v Ljubljani HAAG, 9. — Italijanski zunanji minister Medici je na parlamentarnem kongresu zahodnoevropske skupnosti formalno predlagal, naj bi sklicati konferenco predsednikov vlad zahodne Evrope, da bi organizirali skupno akcijo glede zunanje politike, obrambe, valutne politike in o drugih vprašanjih, ki jih ne predvideva rimska pogodba. Konferenco naj bi sklicati spomladi in bi jo morati prej skrbno pripraviti, tako da bi težave premagali še pred njenim sklicanjem. V tem smislu so sprejeli tudi resolucijo, ki dodaja, da bo moral kakršen koli sporazum predvidevati tudi nadaljnji pristop drugih držav k skupnosti. Na tiskovni konferenci je britanski zunanji minister Stevvart izjavil, da bodo države skupnega tržišča in Velika Britanija razpravljale prihodnji teden, kako naj bi povečale svoje sodelovanje. Razgovori bodo v Bruslju, 14., 15. in 16. novembra, ko bo tam zasedala konferenca NATO. Govorili bodo o sodelovanju na sektorjih, ki jih ne predvideva pogodba o evropskem skupnem tržišču. V zahodnonemških krogih so izjavili, da bo Francija povabljena prekinitvi | na posvetovanje, in da se bo za-hodnonemški zunanji minister Brandt udeležil sestanka, tudi če francoski zunanji minister DebrJ ne bo navzoč. Razgovori bodo slediti konferenci zahodnoevropske zveze, v kateri je včlanjena tudi Velika Britanija poleg šestih držav skupnega tržišča. Na tej konferenci je Belgija predložila načrt za sodelovanja na sektorjih zunanje politike, obrambe, tehnologije in valutnih vprašanj, po možnosti s Francijo, toda po potrebi tudi brez nje. Po mnenju opazovalcev pomeni britanski sprejem predloga za sklicanje konference zaostritev britanske politike spričo stalnih francoskih vetov. Dejstvo, da bd konferenco lahko sklicati brez francoske udeležbe, kaže na spremembo britanskega stališča. Britanska vlada Je do sedaj vedno poudarjala, da se hoče izogniti razkolu v skupnosti in ni hotela ustvariti vtisa, da skuša osamiti Francijo pred drugimi državami. Britanska vlada pa je sedaj mnenja, da je potrebno razširiti evropsko sodelovanje na sektOTje, ki jih ne krije rimska pogodba, t. j. na obrambo in mednarodno politiko, spričo francoskega veta za sprejem Velike Britanije v zahodnoevropsko skupnost. v ženskih parih premagali mad- mednarodni telovadni sodnik ude-žarski par Jurik - Kishazi s 3:0, ležil 19- olimpijskih iger v Mehl-Rudnova in Nelderts (SZ) sta pre- ki Te dni Je Posredoval časnikar magali vzhodnonemški par Geisler- Jern nekaj svojih vtisov lz tekmo-Hovestadt s 3:2. ivanj v telovadbi, predvsem pa je Jugoslovanski moški par Markovič - Gajič je bil izločen že v osmini finala v igri s češkoslovaško dvojico Stanjek - Kunc (0:3). Ostali Miloš Stergar iz Kopra se je kot imenoval Japonce, kot Izredne te- lovadce, potem je tu odlična uredi' te v naprav, zelo ljubezniv odnos med tekmovalci in končno prisrčen odnos prirediteljev Mehikancev do jugoslovanski moški pari pa so bili izločeni že v prvem kolu. Jugoslovanski par Pirc - Krišan Je bil izločen v osmini finala v boro proti Madžaroma Jurik - Kishazi (1:3). Četrtfinale MOŠKI POSAMEZNIKI: Johanson (Sve.) - Sarhojan (SZ) 3:2 Gomazkov (SZ) - Stipančič (Jug.) 3:0 Šurbek (Jug.) - Sholler (Zah. Nem.) 3:1 Alter (Sve.) — Beleznai (Madž.) 3:1 ženske Vostova (ČSSR) - Mihalcu (Rom.) 3:1 Kishazi (Madž.) - Hovestadt (Vz. Nem.) 3:2 Aleksandru (Rom.) - Resler (Jug) 3:0 Rudnova (SZ) - Geisler (Vz. Nem ) 3:1 Romuna Giurginco je v osmini finala izločil Vzhodni Nemec Seler (3:1), Rusa Amelina Šved Alter (3:0), Pirčevo je v osmini finala izločila Čehinja Vostova 3:0. ROKOMET Koprski rokometaši na vrhu lestvice Koprski rokometaši so zaklju- vseh gostov. Zmera • bomo ime!1 v govoril o pripravah za svetovno spominu mehiške igre, njihovo fol' prvenstvo v gimnastiki, ki bo leta kloro in glasbo, njihovo spretnost 1970 v Ljubljani. Stergar je nam- ln visoko kulturo, s katero vse to reč generalni sekretar te vsekakor izvajajo. Kar zadeva tekmovalne največje telovadne prireditve, kar , dosežke, bi se predvsem zadržal Prl jih je kdajkoli bilo v Jugoslaviji, j Japoncih. Za mehiško olimpijado Po njegovih besedah bo svetov-'so bili izredno pripravljen) tn ta-no prvenstvo v Ljubljani najso- koj smo videti razliko med njimi i dobneje organizirano Obveščali bo- [ in sovjetskimi predstavniki Med-do s pomočjo semaforjev in sve- I tem ko je bil na raznih prejšnjih tlobnih signalov, kar se je uvelja- tekmovanjih doka) tesen boj med vilp že na olimpijskih igrah v me- |obema telovadnima velesilama, so hlki. Organizacijski odbor bo v 1 bili tokrat Japonci absolutni pf' kratkem prejel Izčrpen elaborat i vaki tn takoj smo videli, da Jim tehničnih priprav za olimpijske Igre | R-usi ne bodo mogli konkurirati-v Mehiki, tako da bodo lahko upo- j Njihova preciznost' dovršena te* rabili najboljše dosežke, nekatere j vedba vaj, Izredno težki elementi stvari pa bodo seveda morali do- I ln zelo duhovite kombinacije s o polniti in prilagoditi našim razme- presenetile vse. tudi nas strokovnjake Med posamezniki pa je se- ram. Vso pozornost bodo seveda posvetiti jugoslovanski gimnastični vrsti, saj je tu vprašanje prestiža in kot prireditelj Jugoslovani ne sme- veda nadkrilila vse Vera Castev-ska. Mehiški časopisi so Jo imenovali »kraljico olimpijade«, dnevno so objavljal' njene slike tn iž' jo razočarati. Res je sicer, da ni Jave. Mislim, da ni treba posebej nobenih možnosti prodreti med i poudarjati, kakšen vtis je na-pra- takšno elito, kot Jo predstavljajo Japonci, gre le za to, da dosežejo kot vrsta tak uspeh kot v Mehiki, oziroma morajo z vsemi silami delati, da bodo še boljši Prav zaradi tega bo treba reprezentanco obnoviti ter posvetiti vso skrb sistematičnim pripravam. Organizacijsko vodstvo še vedno računa na nosilca zlate medalje iz Mehike Miroslava Cerarja. Velika naloga je zlasti pred Telovadno zvezo Slovenije, saj je večina vrhunskih telovadcev prav Iz Slovenije. Miloš Stergar je ob koncu povedal še nekaj svojih vtisov Iz Mehike. «Bilo je več izrednih stvari,« čili jesenski del prvenstva v pri- je rekel časnikarjem. ((Najprej bi vila tudi na nas sodnike, saj so bile ocene dovolj zgovorne.« Ob koncu so novinarji vprašal) Stergarja, če je bilo sojenje v redu. saj so gledalci ob televizijski1 sprejemnikih včasih dobili vtis, da se je morda nekomu zgodila krivica. Stergar je odgovoril, da J* to zelo delikatno vprašanje in d* bi bila potrebna cela razprava za podrobno obrazložitev kriterijev. Na splošno pa lahko reče, da J« bilo sojenje v redu in je lahiko publika marsikdaj v zmoti, ker težko presodi težino sestav, način izvedbe, morebitne spodrsljaje in vse drugo, na kar morajo računati sodniki. , PnmoršlcTTlu("v"mlc Nesimpatična ■ RIHARD GERLACH ■■ ■ lobanja Predalnike in mize, obložene z anatomskimi pripravami, steklene oči, čopke umetno prebarvanih človeških las, tablice z barvami kože, človeške in živalske kosti — z eno besedo: vso bogato zbirko antropološkega zavoda mi je profesor Werner velikodušno razkazal in tako ljubeznivo pojasnjeval, da so začele mrtve kosti naposled govoriti kar same od sebe. Pripovedovale so o staranju in o boleznih, o podedovanih usodah, o plemenitem izpopolnjevanju, a tudi o najnižji stopnji človekovega razvoja. Stopili smo še v zadnji prostor, v nekakšno ropotarniško kamro, napolnjeno z zaboji, ki so čakali, da jih razpošljejo na vse strani •veta. V njih je bilo orodje in Posodje, ki ga anatomi potrebujejo pri svojem delu. Nabral sem te toliko vtisov, da mi je kar gomazelo v glavi. In prav v trenutku, ko sem se hotel profesorju zahvaliti in se posloviti od njega, me je zadržalo nekaj, kar sem dotlej skoraj popolnoma prezrl. Na mizi poleg profesorjeve katedre sem zagledal štiri ali pet lobanj, ki so pritegnile mojo pozornost. Molče sem jih ogledoval. Profesor Werner je to opazil in rekel: «Res so vredne, da se pomudite ob njih.« — Nekaj trenutkov me je opazoval skozi velike naočnike, potem se je rahlo dotaknil ene izmed lobanj in dejal: «To je bila nekoč lobanja cesarja iz habsburškega rodu. Imena ne morem izdati. Naj pojasnim le to, da je vladar, ki jo je nosil, živel in vladal v šestnajstem stoletju. Poglejte ovalno obliko obraza ter izstopajočo spodnjo čeljust! Ali sevam ne zdi, da je v tej drži nekaj zagrizenega? Sekavci so pomaknjeni odločno naprej. Njen gospodar verjetno ni bil nič kaj prijazen gospod...« Nato je profesor segel po drugi lobanji, majhni in lepo zaokroženi. Tehtal jo je v svoji roki, kakor pozibava mati otroka. «To je lobanja Tapadre, hčere-ijubljenke poglavarja domačinov na Havajskih otokih. Zdi se, da, Je bila to sanjsko navdahnjena' deklica. Utonila je v votlini duhov na dnu morja.« Odložil je lobanjo z veliko obzirnostjo, nato pa vzel v roko drugo, na videz bolj surovo. «To je iobanja makedonskega zarotnika, *d je ustrelil nekega ministra, za kar so ga obesili.« — «In ta tukaj?« _ «To pa je lobanja dvorne dame v službi velike vojvodinje. Ko smo jo prejeli, je bila Popolnoma brez zob. Luknja poleg luknje... — Ta lobanja tukaj Pa je glava nekdanje samice opl-gorile. Poginila je v živalskem vrtu, ko so ji odvzeli mladiča, ki ga je skotila v sužnosti. — In zdaj Se zadnji primerek! Ostanek glave nekega trgovskega potnika, ihsal se je Klappe. Oglejte si samo te grobe sestavne dele! Nizko, poševno čelo, močno poudar-Jena usta z brado — skratka nesimpatična reč! Mož je bil potovalni agent tvrdke z zobnimi ščetkami. Umrl je v dokaj nepojasnjenih okoliščinah v hotelu, kjer Je prenočeval.« Profesor bi bil gotovo nadaljeval svoje predavanje o Klappeju, ga ne bi bil zmotil sluga, ki mu je prišel povedat, da ga kli-feio k telefonu. Profesor se je oprostil — za trenutek, kakor je dejal — in od-SeI iz sobe. Ostal sem sam — dvakrat sam, kajti sluga je za seboj obrnil ključ v ključavnici, 8a izdrl in potisnil najbrž v žep. Kuj mi je bilo storiti? Ničesar! Sel sem si vnovič ogledovat lobanje. Najprej cesarjevo, nato Ha-vajkijmo in na koncu še Klappe-Jevo, Ko sem si njihove značilnosti dovolj vtisnil v spomin, sem Pogledal skozi okno na dvorišče, kr je ležalo dve nadstropji niže. Tpma je že vpijala mrak. Javorovi listi košatega drevesa, ki je zastiralo prost razgled na vse stra-m, so se začeli nekam zgoščevanj in vpletati v temne tone Somraka. Postalo Je pusto in neprijetno. Sedel sem na zaboj, v katerem Je mogoče dospela pošiljka mrtvaških lobanj v antropološki zavod. Potem me je srbelo, da sem moral z roko otipati lobanjo nekdanje Havajke. Zdrsnil sem s pr-sti čez njeno lepo, gladko čelo in 86 Pri tem počutil nekako zadoščenega. Potem so mi v domišljiji za-teH vstajati prizori iz njenega domnevnega življenja, ki mi je bilo, razen tistega, kar je omenil Profesor Werner, popolnoma ne-®iano. Zdelo se mi je, da Je prin-eesa oživela in bodila sem in tja. Krasili so jo lepi, dolgi, čez ramena razpuščeni lasje, ki so ji Padali do pasu navzdol. Na vrhu glave je čepel venček iz cvetja. žalostno je stopala. Njene oči so se brezupno ozirale po vodi, po kateri je brodila s svojimi lepimi nogami. V daljavi pa se je prikazalo nekaj podobnega kakor skupina palmovih dreves. Tam blizu je morda stal njen ljubi z imenom Hatupa, virtuoz na flavto. Nihče ni talko spretno kakor on plaval v bibavici po morju. V njegovih glasbenih odmevih so bili ujeti vsi zvoki sanj in strasti. Kadar je vlekel ugoden veter, je nosil njegove melodije daleč naokrog. Hatupova flavta je oznanjala ljubezen do Tapaire, hčere poglavarja havajskega rodu, kjer so bili v veljavi strogi, na moč strcgi zakoni za zaljubljence. Med Tapairo in Hatupo je stal tak zakon, ki je predvideval smrtno kazen za združitev med obema, če bi do tega prišlo. Rahle sapice so božale valove, ki so peli pesem o pozabi vsega svetnega; Tapaira pa ni slišala ničesar. Ozirala se je samo po kraljestvu sence, v katerem edinem bi mogla postati Hatupi žena. Skale, ki so se dvigale visoko na bregu, so se ji zdele kakor vhod v onostranstvo. Ko se bo do kraja zgostila tema in naredila noč, bo Tapaira napravila tisti korak. Stopila bo z zemlje v podzemlje in se združila s svojim ljubim, ki tako hrepeni po nji. Ah, Hatupa, ali čutiš, kako Tapadra hrepeni po tebi? Kako čaka nate, samo nate?... To je bil sen, nedvomno varljiv, bežen sen. Noč je pokrila zemljo. — In kje je ostal profesor? Od nikoder ga ni bilo nazaj. Hotel sem pogledati za njim, a ko sem prijel za kljuko, sem spoznal, da sem zaklenjen. Začel sem tresti okna in vrata, klicati na pomoč — brez odziva. Ali so pozabili name? Odprl sem okno in zavpil na dvorišče: «Haio, halo!« — Toda moj glas se je zgubil v praznini, nihče se mu ni odzval. Ostal sem med štirimi stenami sam in pozabljen. Inštitut je bil ob tem času zaprt. Nisem mogel nič drugega, kakor leči na zaboj in čakati, da se kdo oglasi pri meni. Naslonil sem se na lakti in položil glavo na skrčeni pesti leve in desne roke. Tako sem sedel in čumel. Potem sem še enkrat vstal in začel otipavati električno napeljavo. Nič. Nikjer stikala. Vrnil sem se k zaboju in čakal, kaj bo. V tem stanju sem prebedel preoej časa. Potem sem razločil, da pravzaprav nisem sam. Prestrašen sem vstal. Sedem kande-labrov je razlivalo svojo medlo svetlobo po prostoru. To se mi je zdelo nekaj skrivnostnega. Zagledal sem pred seboj nekakšen prestol, na vrhu obsijan od jarke luči. Sedež in naslanjač sta bila prevlečena s krvavo rdečim žametom. Na stolu pa je sedel velik mož s plešasto glavo in obrito brado. Nekaj svečanega je sevalo od njega. Kdove, kaj je mislil — če je sploh kaj mislil?! Na prvi stopnici odra je sedela v dve gube lepa Tapaira z razpuščenimi lasmi. Njene oči so bile obrnjene v daljavo. Bila je natanko takšna, kakor sem jo videl v svojih sanjskih prividih, vendar z razliko, da Je imela zdaj okrog vratu še srebrno verižico, na kateri je visela školjka z bleščico. Njej nasproti je stala v strogi drži vojvodinja. Imela je na sebi obleko iz črnega tafta s čipkastim ovratnikom. Zarezi na desni in levi strani usten sta izdajali zaničljiv izraz. Tedaj so se treskoma odprla vrata. Nisem bil več zaklenjen. Vstopil Je Klappe, mož, ki je na debelo prodajal ščetke za zobe. Postavil se je pred cesarost z veliko gesto in zmagovitim pogledom. Z eno roko Je nenehoma mahal po zraku kakor bi nekaj žagal, in sicer v praznino. V drugi roki Je držal aktovko in kovček. Izpod nosu so mu viseli močni, zasukani brki, pod njimi sta se pobliskavali dve vrsti belih zob. Klappe je povzel: ((Veličanstvo, prihajam vam ponižno ponudit najboljše ščetke za umivanje zob. ščetke moje tvrdke trajajo poprečno sto let, to vam lahko jamčim. Kdor ravna z njimi obzirno in varčno, pa jim lahko podaljša življenjsko dobo čez sto let. Te ščetke so narejene po najboljših znanstvenih izkušnjah in so neprekosljive. Naše geslo Je: Prvovrstna kakovost in pravljično nizke cene! Realno je realno! Veličanstvo, prosim poizkusite ščetko naše izdelave! Prepričan sem, da boste z njo zadovoljni. Ko si boste umili zobe s to ščetko, vam bo tekla beseda laže in bolj sproščeno z Jezika;« Klappe je imel navado, da je zadnji zlog vsake besede na koncu Jezika poudaril. Pri tem je še pihnil kakor leopard. Cesarsko veličanstvo se ni zmenilo za vsiljivega trgovskega potnika, ampak je gledalo prek glav nekam daleč, daleč. Klappe, ki je to opazil, je nehal drdrati svoje reklamne molitvice in utihnil. Neprestano pa je zmajeval z rameni. Pri tem se je njegovo čelo skrčilo, obraz pa se je zašpičil v podobo smrčka. Brki pod nosom so se s svojimi vejami povesili. «Zgubi se, španska smet!« je (Nadaljevanje na 7. strani) Tržaško Stalno gledališče igra sedaj delo Itala Sveva «Marijina dogodivščina*. Lepo uprizorjeno delo je deležno lepega obiska. (Prizor iz- uprizoritve.) ...........it.................mi.Ilinnum.■■■■■•.....n.......mn......n,. ZBIRKA NOVEL PRIMORSKEGA PISATELJA Danilo Lokar Danila Lokarja, zdravnika in pisatelja iz Ajdovščine ni treba posebej predstavljati. Odkar je po vojni že kot zrel človek nenadoma zapoznelo vstopil v slovensko književnost, je šla njegova pot ves čas navzgor. In če je v zadnjih desetih letih, po prejemu Prešernove nagrade za zbirko Sodni dan na vasi, objavil šest knjig novelističnih zbirk, potem je to samo dokaz njegove novelistične tvornosti. Ta samosvoj vipavski pisatelj, umetniški oblikovalec primorskih ljudi in njih življenja, je danes trdno po- BELA CESTA nja pisateljevih rojakov, pomeni pa tudi nov korak v Lokarjevem pisateljskem razvoju. Ne morda sicer motivni ali vsebinski temveč oblikovni. Zato bodo slovenski bralci z zanimanjem segali po novi knjigi Danila Lokarja, ki si je pridobil gotovo že dosti zvestih bralcev. Novele, objavljene v zbirki Bela cesta, posegajo v življenje pred šestdesetimi, osemdesetimi in več leti in je zato v njih pisateljev pogled uprt v daljno preteklost. Čeprav je vsaka od novel samostojna, pa so vendar miiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiTiiimmiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii GALEB 1968-69 m >• ■ &..* * že nekaj časa je poteklo, odkar je izšla prva Številka novega letnika GALEBA, te priljubljene mladinske revije. Upamo, da je v tem času že tudi prišla v roke čim širšemu krogu naših šolskih otrok. Prikupno naslovno stran je za letošnji letnik napravil Klavdij Palčič, v sami številki pa srečamo še druga imena zna- nih ilustratorjev, prijateljev Galeba. Tudi med avtorji besedil naletimo na «stare» znance, vmes pa je tudi kako novo ime. Zgodbe, pesmice, poučni del — in vse bogato ilustrirano — ter končno še nagradna uganka, vse to je v prvi številki Galeba in bodobno bo tudi v prihodnjih številkah. iiiiiiviikimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiimiiiiMtiiiiiimiiitHiHHimimiiiiiiiiimimiimiiiiimiiiiiiiiijiiiiiHiiiiiiiii vse štiri vsebinsko in motivno povezane in prepletene. V njih nastopajo deloma tudi, iste ose- vezan s svojo ožjo primorsko domovino in je kot priznan pisatelj njen značilen epski oblikovalec. Vsaka njegova knjiga nam odkriva primorskega človeka v novih okoliščinah in novi luči, pomeni pa tudi novost v njegovem umetniškem ustvarjanju. Tako je tudi z njegovo najnovejšo knjigo, z zbirko štirih novel Bela cesta, ki je pravkar izšla pri Državni založbi. Ta knjiga nam odkriva nekaj novega iz življe- KNJIGE KI 0 NJIH POROČAMO DOBITE V UiailU igatni TRST - Ul. sv. Frančišča 311 Telefon 61-792 \ llllllllllllllllllllllllllllll be, sicer v različnih obdobjih svojega življenja. Tako bi lahko ta knjiga predstavljala tudi o-grodje za daljši pripovedni tekst, ki bi ga bilo treba seveda še precej izpopolniti. V vseh teh štirih novelah (Katarina na se-manji dan, V Trst, Valentina Ko-čijaževega bela cesta, Gostija z bratom Janezom), pripoveduje pisatelj o življenju na Primorskem, v trgu — očitno ima v mislih Ajdovščino — v Trstu in v Gorjo sofistično dokumentacijo: dr. Fran Vatovec je napisal v zadnjih letih okrog 200 (dvesto!) člankov in razprav, v samostojnih knjižnih publikacijah pa nad 1000 strani tekstov. Jože Zupančič Vreme včeraj: Najvušja temperatura 10, najniija 12.3, ob 19. url 13 stop., »račnl tlak 1009,2 stanovi'ten, veter 22 km severovzhodnik s sunki 45 km, nebo oblačno, 13,5 mm dežja, morje razburkano, temper, morja 17.1 stop. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 10. novembra ANDREJ Sonce vzide ob 6.58 ln zatone ob 16.40 — Dolžina dneva 9.42 — LU-na vzide ob 20.08 in zatone ob 12.08 Jutri, PONEDELJEK, 11. novembra MARTIN VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU Vzroki nastajanja pasivnih ostankov v deželni blagajni V blagajni leži baje okrog 100 milijard neporabljenega denarja zaradi velike razlike v iasu med nakazovanjem sredstev in njih uporabo Na zadnji seji deželnega sveta je odbornik za finance Tripani odgovoril na vprašanje liberalca Ber-tolija o tako imenovanih pasivnih ostankih, to je o denarju, ki ga je dežela nakazala za razna dela In prispevke, a še vedno leži v bankah, ker ga zaradi formalnosti in birokratskih zavlačevanj ln ovir še ni mogla porabiti. Po nepotrjenih računih nai bi ležalo v blagajnah kar 100 milijard lir neporabljenega denarja. Stvar je zelo pereča, kajti v kratkem se bo začela v deželnem svetu razprava o deželnem proračunu in obračunu in marsikdo m se lahko vprašal, kaj pomagajo razne postavke izdatkov v proračunih, če pa se od tega denarja dejansko le malo uoorabi, medtem ko pa je po drugi strani toliko nujnih javnih del, ki čakajo na začetek. Zato je razumljivo, da opozicija v deželnem svetu ostro kritizira to stanje, saj kaže na precejšnjo togost. Odbornik je pojasnil svetovalcu Bertoliju, da so pač ti ostanki posledica naglega nakazovanja sredstev in njihove počasne uporabe pri uresničevanju raznih del m načrtov. Sicer pa pri tem ne gre za zamrznjen denar, marveč za denar, za katerega se je dežela obvezala, da ga bo porabila za koristna dela in v proizvodne namene. Razlika je le v tem, da sc ta denar dejansko Izplača mnogo kasneje, kot se nakaže. Deželna u-prava lahko vedno dokaže, da je naglo ukrepala pri izvajanju deželnih zakonov, s katerimi so se nakazovala sredstva v razne namene. Skratka, deželna uprava ni odgovorna za zamude, kajti sestavljanje in odobritev načrtov za razna dela ni njena naloga, ker ona nakazuje le potrebna sredstva. U-poštevati je namreč . tudi treba, da je. deželna uprava vezana na sistem tako imenovanega proračuna pristojnosti, po katerem se upoštevajo dohodki na podlagi njihove ugotovitve, izdatki pa na podlagi sprejetih obveznosti. To nujno predpostavlja na koncu vsakega li nančnega leta aktivne ostanke, n je ugotovljene toda ne izterjane d hodke, ter pasivne ostanke, to j-obveznosti za izdatke, za katere pa še ni bil izplačan denar. Tako se dodaja, da dežela v določenem proračunskem letu ne izterja vseh dohodkov in niti ne izda vsega denarja, za katerega potrošnjo se op-veže in da se dohodki imkasirajo in izdatki dejansko izvajajo šele v naslednjih proračunskih letih Iz “tega izvirajo torej aktivni in pa sivni ostanki. Tako je med proračuni, obračuni in denarjem v b^raini vedno razlika. Deželna uprava skuša v svoji pro. računski politiki čimbolj omejiti upravne, to je tekoče izdatke, ‘n nameniti čimveč dohodkov za razne investicije. Tudi to je eden z-mad vzrokov za pasivne ostanke. Denar za tekoče izdatke se namreč uporablja sproti, za naložbe pa se v proračunih nakazuje sproti, d^ansko pa uporablja precej kas-ne*e Upoštevati je tudi treba, da nakazuje dežela na podlagi svojin z~konov prispevke raznim krajev rrm ustanovam za razna javna de la. a da smejo predložiti te ustanove načrte za ta dela kasneje. In znano je, da se tem ustanovam mnogokrat res ne mudi Dežela d»* tudi prispevke samo do določnega odstotka in krajevne u-stanove mora jo s»me na iti sredstva za preostali del drugje. Vedno >a ne najdejo bančnega zavoda, ki bi jim bil pripravljen da d podojila Poleg zamud pri krc d'tih nastajajo zavlačevanja pri pripravljanju načrtov in manjše krajevne ustanove ne razpolagajo s svonmii tehničnimi uradi ter morajo poveriti sestavo načrtov stro k"vnjakom prostih poklicev. To so glavni vzroki za pasivne ostanke. Odobritev osnutka o toponomastiki Deželni odbor je na eni izmed svojih zadnjih sej odobril zakonski osnutek o upravnih nalogah v toponomasiiki, ki ga je predložil odbornik Giust. Sedaj bodo izročili zakonski osnutek pristojni deželni komisiji. Nekoč je bila topo-nomastika v pristojnosti državnih organov, sedaj pa so to pristojnost prenesli na deželo oziroma na od bomištvo za prosveto. Z zakonskim osnutkom so določili takšne kriterije, ki bodo o-mogočili hitru delovanje na tem torišču Ta zakonski osnutek določa med drugim, da ni moč dati nobenega imena novim cestam in trgom in menjati nobenega starega imena, če tega ne dovoli predsednik deželnega odbora. Dovoljenje za to dajo na predlog odbornika za prosveto, še prej pa mora izreči svoje mnenje o tem odposlanstvo za italijansko zgod,v vino V zakonskem osnutku so o-hranili rok desetih let za poimenovanje ulic in trgov ter postavljanje spomenikov in spominskih plošč po umrlih osebnostih. Zasedanje jjospodarsko-soeialncga odbora p /t prej edstvom podpredsed nika dr. Franzila se je predvčerajš n’im nadaljevalo zasedanje gospodarsko socialnega odbora, ki razpravlja o osnutku zakonskega pred loga glade zahtev po izrednih državnih prispevkih na podlagi 1 50 deželnega statuta. Zasedanja se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Berzantd, U Je dal članom odbora vsa pojasnila o metodah in vsebini v zvead z zakon* sidrn predlogom. Za pojasnila so namreč člani odbora zaprosili, da bi laže opravljali svoje posvetovalne naloge. Po predsednikovih pojasniMlJ so spregovorili členi od* bora Marinello, Fabricci, Zuliani, Marchesan Lokar, Zucoailli, Ros, Alesani, Savona, Turello in Stavro dl Santa Rosa. Prihodnja seja bi v sredo 13. novembra ob 16. uri. in na njej bodo razpravljali o notranjem pravilniku odbora, zatem pa o zakonskem predlogu. Župan sprejel povratnike iz ujetništva Včeraj dopoldne jt župan inž. Spaccini -sprejel v dvorani občinskega sveta udeležence 11. kongresa združenja povratnikov iz ujetništva, taborišč in osvobodilne vojne. Na pozdrav župana je odgovoril predsednik združenja, ki mu je nato podaril spominsko medaljo in čelado z alpskimi rastlinami. Zborovanje upokojencev Včeraj je bilo na Trgu Garibaldi zborovanje upokojencev, ki ga je priredila Nova delavska zbornica CGIL. Upokojencem je govoril tajnik Nove delavske zbornice Ar turo Calabria, ki je obravnaval vprašanja upokojencev in pojasnil vzroke bližnje vsedržavne stavke za izboljšanje pokojnin Zaradi dežja je odpadla povorka s Trga Garibaldi na Trg Unita. Potnik se je ranil pri trčenju avta Na nevrokirurški oddelek tržaške bolnišnice so včeraj zjutraj pripeljali 61-letnega upokojenca Pie-hra Valenticha, ki stanuje v Ul. Bem-bo št. 22. Sedel je v avtu fiat 600, ki ga je proti Miljam vozil 59-letni Luigi Dobrigna iz Milj U). dei Molini 22. Nenadoma se je promet zaustavil in Dobrigni ni uspelo pravočasno zavreti. Z vso silo je trčil v avto 1100 s koprsko evidenčno tablico, ki ga je vozil Ivan Matjašič iz Strunjana. Pri trčenju je Valenticha vrglo naprej, da se je pobil po čelu. Ozdravel bo v 10 dneh. Nesreča zidarja 34-letni zidar iz Cervinjana Fer* dinando Piita je delal na gradbišču podjetja »Antonini e Fragia* como>> v Ul. Baiamonti 54. Ravnokar je pomagal voditi kavelj nekega žerjava k tovoru, ko mu Je železni kabel stisnil v škripcu desno roko in mu zmečkal tri prste. Na njegovo kričanje na pomoč je prihitel delodajalec, ki ga je takoj odpeljal s svojim osebnim avtomo bilom v bolnišnico. Stroj odrezal peku prst 2J-letni pek Bruno Braiuca iz Ul. Baiamonti 91 je, kot vedno, tudi prejšnjo noc delal v pekarni Sancin v ul. Soncini 53, kjer je zaposlen. Zamesil je testo in ga nato začel vlagati v s-troj za oblikovanje hlebčkov. Trenutek neprevidnosti je verjetno povzročil nesrečo, ki bo v življenju mladega peka pustila trajno sled. Kolesje mu je zagrabilo levo roko in mu odtrgalo sredinec ter hudo poškodovalo kazalec. Na Krik so se mu približali delovni tovariši, ki so ta-toj poklicali rešilni avto, s katerim so ga prepeljali v tržaško bolnišnico. Z motorjem v motofurgon V prvih popoldanskih urah se je motorjem lažje ponesrečil 18-letni električar iz Velikega Repna Dušan Milič. S svojim motorjem trste «imperial» se je peljal po Ul. Udine proti Greti. Pred njim je vozil motofurgon z evidenčno tablico iz Pavie, ki ga je vozil Mario Valli, ki stanuje v bližini Ul. Tor San Piero. Furgon je nenadoma zavil na levo, ker je Valli nameraval nazaj v mesto, toda Milič tega pravočasno ni opazil in se zaletel vanj. Vrglo ga je z motorja in si pri padcu verjetno zlomil roko. Seja deželnega urbanističnega odbora Predvčerajšnjim se je sestal deželni urbanistični odbor. Sestanka so se udeležili skrbnik za javna dela v deželi inž. Marchetti, ravnatelj zavoda za spomeniško varstvo arh. Buonomo, načelnik okrožja ANAS inž. Lopes, deželni ravnatelji za urbanistiko Gentilli, pravnega in zakonodajnega urada Pacda, oddelka javnih del Cola, agrarne službe Angeli, gozdarske službe Querind, za turizem Piša ter strokovnjaki prof. Costa, inž. Raf-fdn ter prof. Semerani Odbor je Izrekel ugodno mnenje o gradbenih načrtih nekaterih občin, pri čemer je priporočil nekaj sprememb. Odiobrild so tudi važno različico splošnega tržaškega regulacijskega načrta za področje pri Kolonkovcu. Ta odobritev je zelo važna, ker bo omogočila IACP, da začne graditi veliko število ljudskih stanovanj. Med sestankom je odbornik za urbanistiko De Carli poudaril glavne smernice, po katerih naj se občine ravnajo pri sestavljanju regulacijskih načrtov in gradbenih programov. Poudaril je, da se lahko lotijo razne občine raznih urbanističnih vprašanj le na podlagi regulacijskih načrtov. To pride v poštev za industrijska področja, za razvoj turizma in za gradnjo stanovanjskih naselij. Lep koncert zbora «Jakobus Callus» v Kulturnem domu V mali dvorani Kulturnega doma je sinoči nastopil mešani pevski zbor «Jacobus Gallus•» s koncertom slovenskih ljudskih pesmi. Koncert našega edinega mestnega laičnega pevskega zbora je privabil lepo število ljubiteljev zborovskega petja, saj je bila dvorana praktično polna. Čas nam ne dovoljuje, da bi se podrobneje zadržali pri izvajanem sporedu, ugotoviti pa moramo, da je zbor s svojim izvajanjem poslušalce pritegnil in potrdil svojo visoko kvalitetno raven, ki jo vzdržuje že nekaj let kljub težavam, s katerimi se mora boriti zaradi majhnega števila pevcev zlasti pri ženskih glasovih. Večino sporeda je vodit prof. U bald Vrabec, šest od 20 pesmi pa je vodil mladi dirigent Janko Ban. Pet pesmi je izvaja1 zbor v samo moški zasedbi Izbor je bil zanimiv in dovolj pester, saj smo slišali tako preproste kitične pesmi kot zahtevne koncertne priredbe, zlasti Vrabčeve, ki se odlikujejo po inventivnosti harmonizacije ob istočasnem spoštovanju bistvenih ljudskih elementov. Spored je prikupno napovedovala Alenka Kravosova, dirigent Ubald Vrabec pa je v kratkem nagovoru pred zaključkom koncerta prikazal težaven položaj zbora in našega zborovskega petja v mestu sploh ter apeliral na zavzetost vseh, da naša zborovska pesem v mestu in predmestjih ne zamre Občinstvo je zbor in pevovodji nagradilo s toplim in z zasluženim priznanjem. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiimiiiiiHiuiiiiliillliililllilliillliiilliiimiimiiiiiiiilliiiii SEJA SVETA ZDRUŽENJA TURISTIČNIH USTANOV Včeraj v Gorici krasna predstava «Treh sester» V Gorici je bila včeraj zvečer v Katoliškem domu predstava «Treh sesteru, ki se bo ponovila še danes popoldne. Predstava je bila naravnost presenetljiva. Tisti, ki so igro že prej videli, so nam zagotavljali, da so včeraj igralci Slovenskega gledališča iz Trsta zaigrali še posebno lepo. Le škoda, da v dvorani ni bilo več občinstva, tipajmo, da ga bo dosti več danes popoldne, saj bi moralo biti vsakomur žal, ki bi zamudil jrrilož-nost, da vidi to delo in v taki izvedbi. Današnja predstava bo ob 16. uri. Veliko zanimanje delegatov za deželne zakone o turizmu Poročilo dr. Dl Giacoina - Zasedanje se zaključi danes V «rdeči dvorami» trgovinske zbornice se je sinoči sestal državni svet Italijanskega združenja u-stanov za turizem in letovlščarstvo ASATLJR. Svet se je tako odzval vabilu predsednika tržaške turistične in letoviščarske ustanove dr. Di Giacoma, ki je na predzadnjem zasedanju v Firencah ter nato ponovno na pripravljalnem zboru v Sanremu formalno povabil vodstvo organizacije ASATUR, naj bi za naslednje zasedanje Izbral kot sedež naše mesto In našo deželo. člani državnega sveta, ki so bili izbrani septembra letos v Sanremu, so sprejeli povabilo dr. Dl Giacoma ter uvrstili svoje zasedanje v proslave petdesetletnice. Tako so se sinoči zbrali v prostorih trgovinske zbornice, kjer so stvarno pričeli z delom, ter izbrali iz svoje srede nove organe sveta, namreč tri podpredsednike in pet članov vodilnega odbora. Svet sestavlja 45 članov, in sicer v zastopstvu 208 italijanskih turističnih ln letoviščarskih ustanov. Svetu predseduje prof. O. Gurrieri, predsednik turistične ustanove Iz Perugie. Poleg dr. Di Giacoma sta v svetu iz naše dežele še dr. U. Zanfagnini (predsednik ustanove v Lignanu) ter dr. G. Gregori (predsednik turistične in letoviščarske ustanove v Gradežu). Na sinočnjem zasedanju so člani državnega sveta opravili vrsto notranje upravnih del. Di Giaco-mo, ki jih je tudi pozdravil v imenu našega mesta in dežele, pa je imel glavno poročilo, v katerem Je orisal zakonske posege deželne uprave na področju turizma. Govornik je navedel posamezne zakone in njihovo pristojnost tudi v luč) najnovejšega razvoja turističnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Deželna vlada Je namreč doslej izdala šest takih za- konov, skupna vrednost obveznosti, ki jih je v tem pogledu prevzela v svoji prvi mandatni dobi, pa presega 18 milijard lir. Izvajanju dr. Di Giacoma so svetniki sledili z velikim zanimanjem in sicer toliko bolj, ker bi prav »turistični« zakoni naše dežele lahko postali precedens za sprejetje podobnih zakonov v bodočih deželah z rednim statutom v Italiji. Sinoči je bila slavnostna večerja, katere se je udeležil tudi župan Spaccini, ki je izrekel gostom dobrodošlico. Upravno-organlzacijskj del zasedanja se je sinoči zaključil. Danes dopoldne bodo svetniki odpotovali v Redipuglio, kjer se bodo poklonili spominu padlih vojakov, nakar se bo dvodnevno zasedanje zaključilo. Openska dramska skupina PD «Tabor» priredi danes ob 17. uri v kino dvorani v Bazovici veseloigro Ivana Artača PEPČF, »E ŽENI. IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Potrjena prvotna obsodba skupine tihotapcev z opijem Šlo je za 2 kg m pol mamila, uvoženega iz Jugoslavije Pred tržaškim prizivnim sodiščem i kazenskim sodiščem so sodniki ob- Slovensko gledališče v Trstu A. P. Cehov TRI SESTRE drama v štirih dejanjih V ponedeljek. 11. nov. ob 19.30 v KRANJU V torek, 12. novembra, ob 19.30 v KRANJU V sredo, 13. novembra, ob 19.30 v KRANJU V četrtek, 14. novembra, ob 20. v IDRIJI V petek, 15. novembra ob 20. v TOLMINU V soboto, 16. novembra, ob 20. v NOVI GORICI V torek, 12. novembra ob 20.30 bo v Slovenskem klubu predavan,,e Marija Magajne «S POTOVANJA PO ŠKOTSKI IN ZELENI IRSKI» s prikazovanjem barvnih diapozitivov. (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Mosca Riatel) je bila ponovna obravnava proti skupini štirih tihotapcev opija, ki so jih finančne oblasti izsledile v septembru lani. Na prvi obravnavi, ki je bila 6. junija letos, so se znašli na zatožni klopi 27-letni Mario Terzoni iz Trebč (aretiran je bil 28. septembra la ni in kasneje izpuščen na začasno svobodo), 48-letni Anton Mihelčič iz Ul. Sara Davis 114 (v priporu), 29 letna Dragoslava Stambolič iz Skopja (v priporu) in 31-letna Marija Strah, stanujoča v Ul Sara Davis 114, sicer pa doma iz Kranja (Primskovo). Obtožnica je dolžih vse štiri, da so nezakonito uvozih iz Jugoslavije nedoločeno količino surovega opija. Pozneje so izročili Terzoniju 2 kg in 50 gramov opija, da bi ga prodal. Finančni organi so v septembru lani zaplenili to količino opija, ker je Terzoni navezal stike s «kup-cem», ki je, bil nič manj kot finančni podčastnik Fulco. Na obravnavi prve stopnje pred sodili Mihelčiča in Stamboličevo na 2 leti zapora tei 200.000 lir globe, Terzonija na i leto in 5 mesecev zapora ter 150.000 li. globe, Strahovo pa na 2 leti, 1 mesec in 15 dni zapora ter 200.000 lir globe. Tedaj so zavrnili zahtevo Stambodičeve, da bi jo izpustih na začasno svobodo. Proti tazsodbi kazenskega sodišča so se pritožili vsi obsojenci. Stamboličeva je trdila, da je popolnoma nedolžna in ds se je znašla na zatožni klopi samo zato, ker so jo drugi obtožili, medtem, ko ona sama ni priznala nobenega prekrška. Terzoni je dejal, da bi ga sodniki ne bili smeli obsoditi žara di uvoza opija v državo, ker pri tem ni sodeloval Kvečjemu bi ga morali soditi le zaradi poskusa razpečavanja prepovedanega blaga. Mihelčič se je pritožil zaradi delne oprostitve v zvezi z izkoriščanjem neke ženske, ker je menil, da bi morala biti oprostitev popolna. Prizivni sodniki so včeraj zavrnili priziv Marije Strahove, ker ni bil utemeljen, v ostalem pa so potrdili prvotno razsodbo. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. novembra 1968 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 44-letna Paola Zega por. Currl, 71-letnl Carlo D’Acunto, 80-letna Maria Giovanna Polesello, 82-Ietni Marco Fachin, 80-letna Maria Rončel vd. Zancan, 21-letni Luciano Criti, 76-letna Margherita Mac Mo-ster por. Costantini, 66-letni Abramo Shon, 76-letna Antonia Osenhovsky. OKLICI: elektrotehnik Claudio Ro-manzin ln zdravstvena asist. Flavia Antonetli, livar Danilo Crevatin In gospodinja Rosalia Lukač, električar Luciano Gallo ln gospodinja Santina Mislei, preiskovalec Darop Allegri in gospodinja Gina Roghelll, šofer Mario CocohiareUa in uradnica Rosa Maria Viel, barist Fulvio Perosa In gospodinja Emma Trolan, zavarovalec Claudio QuadreiIU in uradnica Lo-redana Umek, inženir Aldo Vidulich In gospodinja Maria Deponte, urad nik Renato InzeriUo in bolničarka Lucia Voinich, Industrijski Izvedenec Nereo Geliletti i-n učiteljica Gluliana Sabelll, tehnik Gianfranco Maiola In gospodinja Ltltana Stossl, telefonist Francesco Cavallaro in študentka Tiziana Da Rold, inženir Vittorio Pl-nottl In študentka Laura Vidah, u-radnik Giovanni D’Aiuto ln delavka Norma Meriggioli, pristanlščnik Atti-lio Canarutto m gospodinja Annama-ria Rlssolo, mehanik Glorgln Secco in delavka Bernardina Vldoll, fizik Antonio Tiberini in Dorothea Trepp, Rolande Papa in Marja van Haren. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 1(. ure) Dr Gmelner, Ul. Giulla 14. Man-zoni, Trg Sonnino 4. INAM, Trg Ober-dan 2. D'Ambrosi. Ul. Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19,3» do 1,31) AlTAnEelo d'Oro, Trg Goldoni 8. C i poli a, Ul. Belpoggio 4. Marchio, Ul. Ginnastica 44. Miarfi, Miramarskl r’re- vored 117. LOTERIJA BARI 90 32 68 37 27 CAGLIAIU 53 24 27 55 70 FIRENCE 16 26 43 88 32 GENOVA 50 1 52 44 81 MILAN 69 62 66 78 33 NEAPELJ 34 65 2 73 74 PALERMO 74 1 53 45 71 RIM 85 29 43 62 90 TURIN 40 69 27 75 66 BENETKE 78 86 77 19 76 1 ENALOTTO 12 X I X 2 X 2 2 X 3 2 1 Odbor za proslavo stoletnice Kmečke čitalnice v Skednju vabi na predavanje DELEŽ SKEDNJA V SLOVENSKI KULTURI ki bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v prostorih prosvetnega društva Skedenj. Predavala bo Milena Lavrenčič ■ Lapajnetova Vstop prost. SPDT priredi za zaključek planinske sezone 24. oktobra izlet na Javornik in društveno večerjo v Cmem vrhu. V primeru slabega vremena bo ogled znamenitosti Idrije. Prijave za izlet ali za samo večerjo v Ul. Gepipa 9. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Gep-pa 9. tel. 31-119. Ljudska prosveta PD Barkovlje opozarja svoje člane in ostale Barkovljane, predvsem mladino, da bo tudi v Barkovljah predvajanje filma KOZARA, in sicer v torek, 12. t.m. ob 20. url v društvenih prostorih. Ob tej priliki, po filmski predstavi, bi se pogovoriti o barkovljanskih prosvetno - kulturnih razmerah ln o bodočem delovanju. Vabljeni vsi. Nazlonale 14.30 «Mayerllng». O. Sha-rif, C. Deneuve, J. Mason, A. Gar-dner. Technicolor. Grattacielo 14.30 «Barbarella». Jane Fonda. Technicolor. Eden 14.00 «Romeo in Glulietta«. O. Hussey, L. VVhiting, Technicolor. Fenice 14.00 «11 medico della mutua«. Alberto Sordi. Excelsior 15.00 »La morte non ha sesso». John Mtles, L. Paluzzi. Ritz 15.00 »Lo strangolatore di Boston«. Tony CurCis, H. Fonda. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 14.00 «Bandolero». James Stevvart, Dean Martin. Colorscope. Moderno 14.00 «L’imboscata». D. Martin, S. Berger. Technicolor. Filodrammatlco 14.30 «Tre gendarmi a Nevv York». Louis de Funes. Technicolor. Aurora 15.00 «E per tetto un cie.lo di steli«*. Giuliano Gemma. Cristallo 14.30 «1 due pompieri*. F. Franchi, C. Ingrassia. Technicolor'. Capitol 14.00 «La strana coppia«, J. Lemmon, W. Mathau. Technicolor. Impero 15.00 ((Benjamin«. P. elementi, C. Deneuve. Prepovedano mladini pod 18 letom. Vittorio Venelo 14.30 («L'amore attra-verso i secoli«. M. Mercler, E. M. Salerno. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 15.00 ((Cervantes«. G. Lollo. briglda, H. Bucholz. TechnUeolor. Astra 15.30 «Due per la strada« A Hepburn. Technicolor. Ideale 14.00 «Troppo per vivere e po-co per morire«. D. Bianchi, Sidney Chaplin. Technicolor. Abbazia 14.00 (dmpiccalo plu in alto«. Clint Eastvvood. Technicolor. GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA — NOVA GORICA Carlo Goldoni TAST PO SILI (Un eurioso aeddente) Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik) Prevod in priredba v narečje J. B. Režija: JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: ANJA DOLENČEVA V nedeljo, 17. novembra, ob 20.30 v Bazovici, v torek, 19. novembra, ob 20.30 v Skednju, v sredo. 20. novembra, ob 20.30 na Opčinah, v četrtek, 21. novembra ob 20.30 v Sv. Križu, v petek, 22. novembra, ob 20.30 v Nabrežini, v nedeljo, 24. novembra, ob 16. v Kulturnem domu v Trstu ODBOR ZA PROSLAVO 80-LETNICE USTANOVITVE ŠOL CIRIL-METODOVE DRUŽBE vabi vse nekdanje učitelje in učence, ki so hodili v šole družbe pri Sv. Jakobu in v Ulici Acquedotto. da se udeležijo družabnega večera ■ srečanja ki bo dne 8. decembra ob 16. url na Stadionu «1. MAJ», Strada di Gtiardiella št. 7 pri Sv. Ivanu. Ker je, kljub vsem naporom, odboru uspelo zbrati le malo naslovov, nikakor ne more dostaviti vsem osebnih vobil. Vabilo prek časopisja velja zato za vse bivše učence in seveda tudi za njihove družine in prijatelje. Formalna vabila pa bodo na razpolago pri vhodu. Pridite vsi na to srečanje! Odbor Prosvetno društvo Skedenj vabi na ogled FOTOGRAFSKE RAZSTAVE, ki jo prireja v počastitev stoletnice ustanovitve čitalnice v Skednju, Razstavlja deset fotoamaterjev, ki so se udeležili fotoamaterskega natečaja. Razstava je odprta od 10. do 17. t. m., ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob delavnikih od 17. do 20. ure. Vstop je prost Jugoslovanski celovečerni film «K OZ A RA» ki na edinstven način prikazuje izrez iz NOB, bodo predvajali: danes, 10.11. ob 17. uri PD Vodnik v srenjski hiši v Prebenegu; v ponedeljek, 11. 11. ob 20.30 PD Prosek • Kontovel; v torek, 12. novembra ob 20. PD Barkovlje; v sredo, 13. 11. ob 20.30 PD Vesna v Križu; v četrtek, 14. 11. ob 20. 30 PD Prešeren v Boljuncu; v petek, 15. 11. ob 20.30 PD Slavec v Ricmanjih; v soboto, 16. 11. ob 20.30 PD Primorec v Trebčah. Z namenom, da ponovno obudi staro tradicijo, priredi SPDT Planinski ples ki bo v soboto, 16. novembra ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Igrajo THE LORDS Vstop samo z vabilom, ki ga dobite v Tržaški knjigami. Zaželene so narodne noše! TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - Ul. n. Frančiška 2« le Ir ton 61-792 Novo: Dr. Julius Kugy: «IZ ŽIVLJENJA GORNIKA« L 2.600,— Znani poznavalec In ljubitelj gora dr. Julius Kugy Vam Je postregel z drugo knjigo Iz svoje pestre in silno zanimive zbirke zapiskov o zasneženih vrhovih prekrasnih Julijcev. Njen naslov se glasi B ŽIVLJENJA GORNIKA Knjiga, bogato opremljena s sugestivnimi čr-nobelimi fotografskimi posnetki, ni namenjena morda samo alpinistom, marveč sploh vsem ljubiteljem narave. Sicer pa o njenem namenu najbolje pričajo naslednje avtorjeve besede; «Moja knjiga ni knjiga o športu. Tudi ni vodnik in prav tako ne kažipot. Gore skušam prikazati v osrečujoči vlogi, kakršno so igrale v mojem življenju. Moja knjiga je zahvala. Visoka pesem naj bi bila, zapeta v slavo in hvalo goram!» tiiaika k*t\i$atoui TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ŠOLA GLASBENE MATICE TRST V sredo, 20. novembra ob 20. uri v Kultunem domu violinski recital Žarka Hrvatiča gojenca visoke šole Glasbene matice. Pri klavirju prof. Neva Merlak - Corrado Razna obvestila Prosvetno društvo »Ivan Cankar* obvešča, da bo jutni v ponedeljek ob 20.30 odborova seja. — Poleg tega obvešča, da se bo v četrtek, 14. t.m. ob 15. uri začel pošolski pouk. Mali oglasi ZEMLJIŠČE 1400 kv. m in stanovanjska hiša 4-prostorna je na prodaj v Barkovljah. Za pojasnila v trgovini, Ulica Vasari št. 4. HOLLESCH, Trg S. Giovanni 1 — 1S-karatno zlato garantirano I. kvalitete, 800 lir gram. »CITROEN* — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nado. mestnih delov. Ulica Rittmayer 4/a. Prosvetno društvo PROSEK • KONTOVEL V ponedeljek, 11. novembra ob 20.30 bomo predvajali v društveni dvorani na Proseku film «K0Z AR A» Vljudno vabljeni vsi. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Francke Kjuder darujeta Josipina Kjuder ln Antonija Pečar 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja ha grob pok. Francke Kjuder daruje Kristina Lav-renčič 5001ir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Jožka Ma-verja daruje Pina Fornazaro 3000 lir za prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu. V počastitev spomina gospe Pavle Curk daruje družina Zorke Kosovelove 2000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grobova Jožka Mi-verja in Antona Korošca daruje družina Boičič iz Boljunca 5000 lir za prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu. V počastitev spomina pok. Pavle Curk darujeta Tatjana in jože Koren 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina na drago Pavlo Curk poklanja družina 20.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na prerani grob naše drage Pavle Curk poklanjata Nin-ka in Milan Švab 5000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Pavle Curk daruje Anica Gombač 1000 H* za Dijaško matico. Ob 8. obletnici smrti Ivice Škerlj darujejo sestre in brat 3000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob bratranca Franca Križmančiča daruje Štefanija z družino 5000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina tov. Ferdeta Briščka daruje Ito Kolarič 1000 lic za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Franca Križmančiča daruje družina Zvanko-va iz Padrič 52, 1000 lir za Glasbeno matico in 1000 lir za Dijaško matico. Anton Marc daruje pevskemu društvu »Lipa« 20.000 lir ob mamini smrti. Namesto cvetja na grob pok. Francke Kjuder daruje Antonija Barovina 1000 lir za Dijaško matico. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega Ludvika Budina Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom in vsem darovalcem cvetja. Družine: ’ BUDIN, KOCMAN in VOLPE Nabrežina, 10. novembra 1968 Dne 6. t. m. je za vedno zapustil svoje drage Edko Forno žalostno vest, da so pokojnika spremili k zadnjemu počitku, sporočajo MAMA, OCE, BRAT in SESTRA z možem SERGIJEM. , Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali. Družini FORNO in 2GUR Trst, 10. novembra 1968 Naznanjamo žalostno vest, da smo včeraj pospremili k večnemu počitku našo ljubljeno PAVLO Zahvaljujemo se iz srca vsem onim. id so nam bili .ob tej priliki ob strani in z nami sočustvovali. Iskrena hvala tudi dr. Fulviji Bertoli-Veronese za njeno skrb m nego, ki je le bila draga pokojnica deležna. Žalujoče družine Curk, Turk in Zega Trst, Košana, Postojna, 10. novembra 1968 I T F Ul /.»HIB 3 tel 3K-(1llh ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago MARIJO MARC roj. ŽAGAR se iskreno zahvaljujemo Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «Lipa« iz Bazovice ter darovalcem vencev in cvetja. Družina MARC Bazovica, 10. novembra 1968 C A M v A L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega FRANCA KRIŽMANČIČA Posebna zahvala č. g. župniku, g. primariju Petriju. osebju II. kirurškega oddelka, darovalcem vencev In cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji i poti Žalujoča družina KrižmančilČ sestre in sorodniki Gropada, 10. novembra 1968. zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našo drago mamo in nono FRANCKO KJUDER se prisrčno zahvaljujemo. Posebna hvala darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Otroci z družinami Lonjer, 10. novembra 1968, Z A »* V A U A Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega sina in brata JOŽKA MAVERJA dolgoletnega uslužbenca pri Litostroju v Ljubljani se Iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala zdravnikom iz bolnišnice Petra Držaja, godbi in pevcem Litostroja, govornikom za prisrčne besede, darovalcem cvetja, članom PD «F. Prešeren« iz Boljunca ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Družina MAVER Boljunec. 10. novembra 1968 V TOREK OB 9.30 ZBOR VSEH KMETOV NA TRGU PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO Povorka po mestu in zborovanje na Trgu sv. Antona V torek bo v Trstu velika dežel- |Jad, odpravo vojaških služnosti v na kmečka demonstracija, na ka- vsej deželi; raztegnitev pristojno-teri se bodo zbrali kmetje, spolo- sti ustanove ERSA na vso deželo vinarji in poljski delavci iz vseh štirih pokrajin v deželi. Kmetje se bodo zbrali ob 9.30 na Trgu pred glavno železniško postajo, od koder pojdejo ob 10. in za uresničitev področnih razvojnih načrtov; čim prejšnjo odobritev deželnega zakona o spremembi mešanih, spolovinarskih in kolonskih najemnih pogodb; polno Uri v povorki po mestnih ulicah. I oskrbo z zdravili kmetov in po-Ob 11. uri bo na Trgu Sv. Antona sebno mesečino podporo kmeticam zborovanje, na katerem bodo kme- brez pokojnine; povečanje proiz- tom govorili predstavniki kmečkih in sindikalnih organizacij. vodnje mleka in mlečnih Izdelkov, ter določitev z dvostransko Demonstracije se bodo udeležili pogodbo pravične cene mleka; do- tudi slovenski kmetje na Tržaškem, ki bodo skupno z italijanskimi kmeti, spolovinarji in poljskimi delavci v vsej deželi demonstrirali in zahtevali rešitev neštetih vprašanj, ki danes tarejo celotno kmetijstvo v Furlaniji - Julijski krajini. Slovenski kmetje na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji imajo poleg vprašanj, ki se tičejo vsega kmetijstva, tudi svoja posebna vprašanja narodnostnega, gospodarskega in strokovnega značaja. Tako bodo slovenski kmetje demonstrirali proti razlastitvam slovenske zemlje, ki uničuje kmetijstvo in ki so zlasti na Tržaškem pobrale neštetim slovenskim kmetom zemljo in dom. Ugotovljeno Je, da dosedanje razlastitve za «jav-no-koristna dela» v mnogih primerih niso nič koristila razvoju industrije ln gospodarstva v našem mestu, ter so bila nasilno izvede- S bavo zadostne količine vode kmetijstvu po znižani ceni itd. ! Zato Kmečka zveza poziva vse kmete na Tržaškem, naj se v pol- | nem številu udeležijo torkove demonstracije, na kateri bodo skupno z vsemi ostalimi kmeti v deželi izpričali pravioo do boljših življenjskih razmer. V torek, 12. novembra 1968, v Trstu Dan borbe in zahtev kmetov Furlanije-Julijske krajine • ZA NOVO KMETIJSKO POLITIKO V DEŽELI IN DRŽAVI • ZA UČINKOVIT POSEG DEŽELNE UPRAVE V KORIST KMETOV, SPOLOVINARJEV IN POLJSKIH DELAVCEV PRIREJAJO: Alleanza Coltivatori Kmečka zveza Federmezzadri In Federbraccianti CGIL Vsedržavna zveza zadrug in vzajemnic Furlanije - Julijske krajine UDELEŽITE SE VSI DEŽELNE DEMONSTRACIJE KMETOV PLODNI SESTANKI IN RAZPRAVE V DOLINI IN TREBČAH Razgibano delovanje in načrti prosvetnih društev na Tržaškem Prosvetno društvo «Valentin Vodnik» v Dolini razširilo svojo dejavnost na druge vasi - V Trebčah ne spijo V četrtek se je sestal odbor pro- nosti le površno znano, posvetili po-, cem višjega dela vasi, ko je posvetnega društva Valentin Vodnik sebno reportažo (isto velja tudi za leti ta del, kjer je tudi pokopali-'w“1™ w Hrum*", j------ i—=- - J—11—' V nekaj j šče, ostajal brez vode zaradi suše. lllllllllllllllllllllllllllllllllll|||ll,IIIIIIIIIIHIIIIIIlllll,llll,imilllllllimillllllllllllllllMlimilMllf II,Ulllinillll,,,,,,,,II,„11,j,„„„„,„„„1,1, S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Kmalu bo izdelan regulacijski načrt Odobreni sklopi za razna dela in prispevek dijakom Očitki svetovalca Kosmača in odgovori župana V petek zvečer je mla izredna seja dolinskega občinskega sveta, na, da so pod pretvezo Industrie j na *ateri Je naJP.reJ *»pan odgo-lizadje izgnali našega človeka s i varJal na vprašanja nekaterih sve-svoje zemlje. Slovenski kmetje bodo na demonstraciji izpričali svojo zahtevo .... ,. _ . ds imajo pravico biti zastopani v -„1, ki ko bo zgrajena turistična cesta. tovalcev. Tako je odgovoril na zadevno vprašanje, da bi bili preveliki stroški za popravilo in vzdr- Ustanovah in komisijah ,ki so pristojne za kmetijstvo; da imajo slovenski kmetje in slovensko prebivalstvo sploh pravico, da občujejo v svojem materialnem jeziku v vseh javnih ustanovah in uradih, v katerih mora biti zato zaoosle-no osebje, ki obvlada sloven**teo. Poleg tega zahtevajo slovenski kmetje demokratizacijo Kmetijske vzajemne bolniške blagajne; vapo-Tedvtev zavarovalnih pravic in predvsem pokojnin ln družinske doklade kmetom in spolovinarjem z o-stalimi delavci; povračilo škode, ki Jo kmetom povzročajo vremenske nesreče; primerne zakone in zadostna denarna sredstva za razvoj kmetijskih družinskih posestev, njihovih zadrug in za ustanovitev Bdruženj ali konzorcijev za prodajo pridelkov; izdajo ustreznih Pravil, da se omeji škoda, ki Jo zlasti na Tržaškem povzroča div- Glede občinskega regulacijskega načrta je * sjal, da ga izdeluje Inž. Roberto Costa in da delo dobro napreduje. O novi cesti, ki jo bodo uredili kot nadomestilo za cesto Domjo-Boljunsc, katero je zajelo področje EPIT za gradnjo tovarne GMT, je župan odgovoril, da bo o tem odločala pokrajinska u-prava, ker gre za pokrajinsko cesto. O zagotovilih glede zaposlitve domače delovne sile v tovarni GMT pa je župan poudaril, da občinska uprava ob vsaki priliki poudarja to zahtevo, toda glavni pogoj za to je še vedno ustanovitev slovenskega strokovnega industrijskega zavoda v Trstu. Nato se je oglasil svetovalec L-SS Niko Kosmač, ki je med drugim dejal, da Je pred nekaj dnevi gradbišče za tovarno GMT, naj bi mu proti plačilu dali nekaj tovornjakov zemlje. Odgovorili so mu, da ni dovoljeno dajati zemljo zasebnikom. Pripomnil je, da bi tudi drugi kmetje radi kupili večje ali manjše količine zemlje za vrtove, njive itd. Pri tem le očital občinski upravi, da se za to zadevo m zanimala. Razen tega je tudi pripomnil, da bi mogla občinska uprava poskrbeti za novo športno igrišče preden so, zaradi gradnje tovarne GMT, pokvarili športno 1-grišče pri Boljuncu Ob koncu pa je še očital občinskemu odboru, „„ _n j i ter skupino pd iz Sovodenj z igro na pristojnih mestih, naj bi „PoročiliJ se £om s svojo žen0), podjetju. Glede športnega Igrišča, je pripomnil župan, je občinska j dramsko skupino pd Tabor z Op-uprava večkrat pismeno posredo- j s komedijo //Pepče se ženin vala na pristojnih mestih, naj bi čim dlje odložili dela na tem kra-, GieQ€ Sporlnega cemra u Ra bo ju, toda brez uspeha. Glede dogod- gradila dolinska občina je društve-kov na Češkoslovaškem je župan no vodstvo zavzelo stališče, kate-pripomnil, da so poseg čet var-1 ro smatra za najbolj logično ter Savskega pakta vsi kritizirali in da! po vseh športnih in ekonomskih bi predstavniki LSS lahko zahte- j pravilih najbolj pravilno, in sicer, vali izredno sklicanje občinskega sveta. nem delu, pogoj za našo ohranitev ter da bi taki stiki med vodstvom zveze postali redna praksa EDVIN ŠVAB in sprejel več sklepov, ki dokazu- druge kraje in društva) jejo, da je proslava 90-letnice ta- besedah naj povemo, da so razprav-bora in društva občutno razgiba- i.-.i,- n Hplnvaniu SP7 n 7hnru črni- uta* jTSjnzz jssc ?rus-sja vključevanje v okvir svojega delo- splošno finančnih težavah, o pro-vanja tudi vasi Prebeneg, Mačkov- štorih in športnih objektih, o odno-lje in deloma Drago. Tako je Iz su do matične domovine, o ARCI Prebenega že pristopilo k pevske- j (Associazione Ricreativa Circoli Ita-mu zboru nekaj mladih fantov,! liani). Naj navedemo vsaj dva važ-danes pa bodo ob 17. uri predva-! na sklepa, oziroma ugotovitve, da jali film «Kozara» v srenjski hiši j je aktivizacija manjšine v kultur-v Prebenegu. Pevski zbor šteje z novimi pevci 33 članov, kar pa še ni dokončno število, saj pričakujejo, da bo pristopilo še nekaj mlajših in predvsem nekateri bivši pevci, ki so za nekaj let opustili petje. Društvo bo podprlo prizadevanje breške godbe, da Izuči mlajši naraščaj s tem, da bo nudilo pro-i store za vadbo in poučevanje. še v tem mesecu bodo priredili kulturni večer, posvečen naistarej-šim zaslužnim prosvetnim delavcem, katerim niso ob proslavi 90-letnice mogli posvetiti dovolj pozornosti. Decembra se bodo z enakim večerom oddolžili svojemu zvestemu pevcu Josipu Sancinu, ki slavi letos 50-letnico svojega pevskega u-dejstvovanja. V teku je ureditev članstva in priprava na sklicanje občnega zbora, ki bo januarja. Ob gostovanju dramske skupine pd Prosek-Kontovel so izdelali zložljiv oder, ki bo omogočil pogostejše prirejanje prireditev brez večjih tehničnih težav. V goste bodo povabili pevski zbor Gallus, podaj v Prav got Svetovalec Kosmač m bil povsem zadovoljen z odgovori ln je vpadal v županove odgovore, potem pa se je ozračje pomirilo in je žu- da ob zasedbi Češkoslovaške ni I pan odgovoril na druga vprašanja, sklical izredne seje ter postavil na dnevni red resolucije proti o-kupaciji Češkoslovaške. Župan mu je odgovoril, da predstavniki občinske uprave niso do sedaj podpisali nobenega dogovora glede športnega igrišča in ju-sarskih zemljišč. Tako občinska u-prava kot stranke in razne ustanove so postavili splošne zahteve za zaščito interesov prizadetih in skupnosti, glede zemlje pa se do sedaj nihče ni oglasil: Vsekakor bi se interesenti lahko obrnili na županstvo, ki bi posredovalo pri zaprosil pri podjetju, ki urejuje tiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiimimiimuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMinMiiiHiiii IZ PODATKOV TROŠARINSKEBA URADA V TRSTU Po zaslugi jugoslovanskih kupcev močno narasla prodaja oblek in obutve V osmih mesecih se je prodaja v našem mestu podvojila Jugoslovanski turisti v mednarod nem prometu in prebivalci sosednih področij v maloobmejnem prometu vzdržujejo, kakor znano, dobršen del tržaške nadrobne trgovine. Tu di na zadnjem zasedanju o tržaškem gospodarstvu, ki sta ga organizirali K Pl in PSIUP so nastopa joči govorniki poudarili pomen tega prometa za trgovino. da se je obseg prodaj izdelanih oblačil in obutve na področju tržaške občine v zadnjih letih, to je od leta 1960 do leta 196/, podvojil. Podrobnejši podatki o trgovini s čevlji so naslednji: leta 1960 so tr- Z OPČIN Priprave za silvestrovanje Tudi letos bodo openski partizani priredili Silvestrovanje v Preja ju’ treovci vplačali trošarino na I svetnem domu na Opčinah. Tako ‘ B ... I__ „„ i. Hi SP domenili na sestanku odbo- 111.995 parov čevljev; lam pa je .___ , število parov doseglo 193.320. To se tržaško nadrobno! pravi, da se je v zadnih letih šte-i vilo čevljev, prodanih v tržaških trgovinah, dvigalo poprečno za 10 tisoč na leto V podobnem razmer ju pa se je večala tudi prodaja ! oblačil: leta 1960 so tržaški trgovci Že večkrat je bil poudarjen raz-mih, ki ga je v zadnjih letih na našem področju doživela trgovina *v.n zateŠma/Stšen j vplačali ****«_ ; * ^postregli z dobrim doma- razvoj, ki ga so se domenili na sestanku odbora, ki je bil ta teden. Člani odbora so si razdelili razne naloge, saj za take prireditve dela res ne manjka. Kot vsako leto verjetno bo tudi letos novo presenečenje. Da bo razpoloženje živahno in veselo, bo za' to poskrbel že znani orkester, ob veselih koračnicah si bodo gost- Tako je dejal, da uprava državnih železnic ni še odgovorila, koliko bi zahtevala za prodajo železniške trase, po kateri bi zgradili turistično cesto, za gradnjo katere bi dežela dala 80 odst. prispevka, občina pa bi morala prispevati 20 odst Na vprašanje o novem športnem centru je župan obljubil, da bo odgovoril na prihodnji seji. Nato je občinski svet soglasno odobril oelo vrsto upravnih sklepov, kakor na primer' glede 'Izdatkov za popravila šolskih poslopij (920:000 Ur), za izdelavo regulacijskega načrta (6,5 mil.), za nakup goriva za šole ln občinska poslopja (nekaj nad 3 mil. lir), za popravilo ceste, ki pelje iz Doline do ceste, ki pelje v Mačkovlje (4 mil.), za popravilo šole v Dolini (12 mil.), za gradnjo podpornega zidu v Dolini (4 mil.), za popravila otroških vrtcev (180.000), za ureditev električne razsvetljave v novi šoli v Dolini (330.000), za nakup didaktičnega materiala šolam (350.000), za nakup opreme za srednjo šolo v Dolini (243.000) in prispevek za nakup knjig in v kritje voznih stroškov dijakom srednjih šol 165.000 Ur, t. J. 10. odst., ker 90 odst. prispeva deželna uprava (skupno 1,651.500). Pred zaključkom seje Je občinski svet še odobril gradnjo nove sla-čilnioe pri igrišču za odbojko v Dolini (4,8 mil. Ur) nato pa je tudi soglasno odobril občinski proračun za leto 1966. da se športni objekti (nogometno igrišče, morebitna steza, telovadnica ln ostali objekti) gradijo na istem mestu. (Obstajal je namreč predlog, da bi telovadnico, ki bi služila tudi za prosvetne prireditve. gradili v Dolini in to nekaj Zanimivo predavanje o letu 1918 V okviru rednih sobotnih kulturnih večerov je ZDS organizirala včeraj predavanje zgodovinarja prof. Sama Pahorja o aktualni temi, ki je bila te dni v ospredju: o zadnjih dneh prve svetovne vojne in priključitvi Trsta k Italiji. Prof. Pahor je orisal predvsem tiste strani takratne zgodovine, ki jih sedanji uradni krogi raje drže v senci. Tako je orisal vlogo teženj narodov, ki so tedaj bili v sklopu Avstro - Ogrske, po neodvisnosti in ki so odločilno prispevali k razkroju črnožolte monarhije, naito! potek zadnjih bitk sil Antante na Piavi, pri Vittoriu Venetu in na Molite Grappa ter končno vlogo Slovencev pri reševanju takratnega »tržaškega vprašanja«, ki se je prav v zadnjih proslavah še izrecno zamolčala, ako izvzamemo nekaj namigov uradnega govornika v občinskem svetu prof. Szom-batbelyja. Se o javni pipi na Katinari Svetovalec KP1 Crevatin poslal pismo županu O javni vodni pipi na Katinari, ki so jo občinske oblasti dale od Crevatin nadaljuje, da se bodo j občinski upravni organi verjetno' sklicevali na dejstvo, da je bolj vasi druga javna pipa. gotovo niso upoštevali dejstva, da je pozimi ta del ceste večkrat neprehoden zaradi poledice, kar } otežkoča in spravlja v nevarnost družine, ki morajo tja po vodo. Končno pa — zaključuje Crevatin — čemu bi morah skoraj vsi vaščani podaljšati svojo pot do vode, posebno še poleti? Ako mora občinska uprava odstraniti pipo, tedaj naj odstrani spodnjo in obnovi prejšnjo, na istem mestu kjer je stala dolgih trideset let.* IZŠLA JE ŠTEV. 12—13 ZALIVA s sledečo vsebino: Russellovo sodišče — NARODI SO SUVERENI Ladislav Mnaček — NA POKOPALIŠČU Karel Lavrič — MISLI O NARODNOSTI Marjan Brecelj — ALOJZIJ RES Irena Pučnik Žerjal — TRA-GEDIJICA NA GROBLJAH Vladimir Dedijer — SPOMINI DVEH SVETOVNIH VOJN Tina Vajtova — DEKLE. KI JE HOTELO UBITI SVOJEGA OTROKA Radoslava Premrl — MOJ BRAT JANKO VOJKO Boris Pahor — O SLOVENSKI SUVERENOSTI Matija Ribič - V ZAČETKU JE BILA BESEDA B. P. — ANDORSKA SKRIVNOST A. C. - MARGIN ALIJE K POTOPISU POROČILO ŠTATENBERGA 1968 GRAFIKE PAVLA MEDVEŠČKA Na prodaj je v Trža ki knjigami, Trst. Ul. sv. Frančiška 20 jč tržaška trgovina!4 502 s|ftov ‘z ,™.tr!!"'’0-st' eim vinom ' izdelanih oblek, lani pa ze na 8.2bti stotov. Morda ne bo odveč, če kratko objavimo ustrezne podatke za zadnja posamezna leta: 1963 1964 1965 1966 1967 ČEVLJI (pari) 125.812 165 823 187.64*, 188.954 193.320 OBLAČILA (stoti) 5.593 6.867 7 797 8.009 8.268 V zadnjih letih zabeležila kar zade Va prodajo oblek in obutve Pove cini gre za izdelke ki jih proizva ja specializirana industrija v no tranjosti Italije, in ki mora ob pre -slopu /meje* s tržašk" občino vpla čati predpisano trošarino No, in Prav na podlag, statističnih podat kov, ki jih zbiraj/, trošarinski a genti, je mogoče danes ugotoviti, KIMO 1» KOS K K predvaja danes, 10. t.m., ob 15. uri Cinemascope barvni film: DNODELAURENT1IS LA BIBBIA (SV. PISMO) Ustvarjanje Adama in Eve, nebes in zemlje itd. Igrajo: PETER OTOOLE, AVA GARDNER. JOHN HUSTON ULLA BERGRYD, RICHARD HARRIS in drugi V ponedeljek Ijantni film: 11. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni bri MILIARDARI0... MA BAGNIN0 Igra ELVIS PRESLEV in drugi Namen prireditve ni samo ta, da se ustvari vzdušje dobrega prijateljstva med vaščani in se s takim razpoloženjem stopi v novo leto, ampak tudi, da izkupiček gre v prid graditve spomenika padlim partizanom na Opčinah. imiiiiliiimi.iii.i.iiiiiiliillliinil.imi.iMiini............................................. Nesrečen Izlet Zakonca Rosina in Antonio De-luch sta se včeraj popoldne vozila v svojem malem avtu «topolino» proti Smarjam, na nekem ovinku pa sta čelno trčila v »fiat 1100» z jugoslovansko evidenčno tablico. _ Z rešilnim avtom rdečega ..kuža so ju odpeljali v tržaško bolnišnico. Ženska se bo morala zdraviti trideset dni zaradi zloma reber in če-Ijustnice, njen mož pa 3 mesece, ker si .je zlomil levo nogo. Tudikteka0dšePtrakoetveifka ugfdnoVt strani« smo že objavili dvoje pi-ne sme prevladati našega široke- sem. Tokrat objavljamo _ pismo, ki ga in treznega sklepa, da je treba S? je poslal tržaškemu županu ob-šoortni center graditi zares kot' činski svetovalec KPl Lino Creva-center in ne kot posamezne oblek-1 tin. te. Prejšnji torek sta se na željo od bora prosvetnega društva PRIMOREC skupno sestali vodstvi društva in SPZ. Skupne seje so se, poleg članov odbora domačega društva, udeležili predsednik dr. Hlavaty, podpredsednik Kapelj, tajnik Švab in pevovodja Kjuder. Tajnik društva Lucijan Padovan je podal izčrpno poročilo o delu, ki ga opravljajo Trebenci na pro-svetno-kulturnem in športnem pod: ročju. Dobro bi bilo, da bi o tem pestrem delovanju, ki je naši jav- Svetovalec Crevati.i najprej orne nja negodovanje, ki se širi med ka-tinarskim prebivalstvom, ker so pristojni uradi občinske uprave sklenili odpraviti vodno pipo, ki je že trideset let stala sredi vasi. »To se je zgodilo, ker je občinska uprava upoštevala razloge ene same družine, ki niso v skladu s stvarnostjo, in je zanemarila upravičene razloge krajevnega prebivalstva.* Crevatin pri tem omenja, da je vodna pipa služila sosednim družinam, ki nimajo lastne vodne napeljave, kakor tudi vsem prebival- IZ BOUUNCA Tragična smrt Antona Korošca Včeraj smo objavili žalostno vest, da je v petek zvečer pri Boljuncu avto smrtno povozil Antona Korošca, ki se je vračal domov. Rodil se je pred 71 leti v Boljuncu. Bilo mu je 18 let, ko so ga vpoklicali v avstrijsko vojsko. Tri leta je odslužil v Pulju. Medtem so se nad Evropo dvignili temni oblaki in zavihral je veter prve svetovne vojne. Pokojni Korošec je bil poslan na fronto. Boril se je nad Piavo in po grebenu Monte Grappa. Po napornih bitkah so mu priznali nekoliko dni dopusta. Prispel je v domači Boljunec, ko je zvedel, da se je vojna končala. Ostal je doma in se prilagodil novi stvarnosti. Z vnemo se je loUl dela, ki ga je bil že od mladih let navajen, V PETEK V BOLJUNCU Lepa Gregorčičeva proslava V petek je prosvetno društvo «F. Prešeren« skupno z otroki o-snovne šole iz Boljunca priredilo Gregorčičevo proslavo. Prireditev je bila v veliki učilnici boljunske šole, ki so jo domačini napolnili do zadnjega kotička in z velikim zanimanjem sledili izvajanju sporeda ter ob vsaki točki nagradili vse nastopajoče s ploskanjem. Mlada članica prosvetnega društva Fabjana Turk je pozdravila občinstvo ter napovedala program. V prvem delu sporeda so nastopili domači osnovnošolci, ki so posamezno in tudi skupno recitirali več Gregorčičevih pesmi. Isti otroci so tudi zelo dobro zapeli nekaj slovenskih pesmi. V drugem delu so nastopili vaški mladinci, člani prosvetnega društva, ki so deklamirali vrsto Gregorčičevih pesmi. Med njimi so bili: Andrejina Ota, Gabrijela ln Mauro Žerjal. Franka in Vojko Slavec, Dušan Maver ter učiteljica Marija Mislej, ki je poleg deklamacij imela tudi priložnostni go- , vor o pesniku ter je pripravila otroke za nastop. Orisala je njegovo življenje in delo ter obrazložila razne pesmi. Ob koncu je domači mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje Draga Žerjala zapel še nekaj slovenskih pesmi. In sicer Venturini-jevo (/Zapuščena«, slovensko narodni »Glejte, že sonce zahaja«, Vodopivčevo //Ptici« in po Venturini- jev! priredbi //Pozdravljena domovina«. številno občinstvo Je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno in si želi, da bi v kratkem vsi vaški otroci in mladinci še kaj novega pripravili ln prikazali. Mario Magajna Opozorilo Kmečko zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje elane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak še v kleti do polnoči 30. novembra. Kdor ne bi izpolnil ln oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmicl. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe). Prijave je treba napisati na po sebnlh obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 10. decembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da. jim izpolni In vloži prijavo. TAJNIŠTVO KZ saj so ga še sedaj poznali kot trdnega delavca, ki ni varčeval svojih sil. V dobi fašizma je bil 12 let brez zaposlitve, pa se je lotil domače kmetije, kjer mu je raslo 3800 trt. Končno je našel službo v kamnolomu, kjer je ostal dolgih 19 let, dokler ni vstopil v pokoj. Pa tudi na svoje trte ni pozabil, dokler mu jih niso zaradi današnjih razlastitev vzeli. Pokojni Korošec je bil zaveden Slovenec in zvest bralec Primor: skega dnevnika. Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje, dragemu pokojniku pa naj bo lahka domača zemlja. IZ GROPADE Umrl je Franc Krizmaneič Ko smo 6. oktobra letos pisali, da Julija in Franc Krizmančič iz Gro-pade slavita 40 let skupnega življenja, smo jima nn koncu izrazili že-1 ljo, »da bi preživela še mnogo skup DRUŽBA VSEDRŽAVNEGA POMENA išče za stalno zaposlitev v Trstu osebo i visokošolsko sil maturitetno diplomo, široko razgledano v književnosti, dramatiki in glasbi. Pogoja: — ITALIJANSKO DRŽAVLJANSTVO — ODLIČNO POZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Prednost bodo imeli prosilci/prosilke s humanistično visokošolsko diplomo. Nadroben ourriculum z navedbo starosti, položaja glede vojaške obveznosti, študijskega naslova in morebitnega dosedanjega dela je poslati na upravo »Primorskega dnevnika«, Via S. Francesco 20 pod šifro »DRUŽBA VSEDRŽAVNEGA POMENA«. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO r K sl Viale XX Seltembrr M/Ill SKBOFLKX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Prst. Ul Mazzini Xi Tel 733-361 Prijatelje in cnance naprošamo da nas obiščejo Športno društvo //SOKOL« iz Nabrežine priredi v nedeljo, 22. decembra, popoldanski avtobusni Wet v Ljubljano z ogledom Ameriške drsalne revije H0LIDAY ON ICE Cena (vožnja in vstopnina) 2.500 (za člane 2.200. Ur) Vpisovanje na sedežu društva. Ker vlada za prireditev izredno zanimanje, se vpisovanje zaključi nepreklicno 23. nov. t. 1. nih zdravih in srečnih let*. Žel ta naša iskrena želja se ni uresničila, kajti v petek so Franca Kriz-mančiča položili z grob na bazoviškem pokopališču. Skoraj ne bi mogli verjeti, da je še tako mladosten človek, z vsemi prijazen in vesel, podlegel bolezni, ki mu je sicer že dolgo nagajala, vendar pa mu je zaradi njegove skromnosti, urejenega živ-' Ijenja, dopuščala, da je normalno opravljal svoje delo in pred kratkim stopil v zasluženi pokoj. Franc Krizmančič ni bil dobro znan ne samo v Gropadi in v njegovi rojstni Bazovici, temveč tudi v sosednih vaseh in v mestu samem, kot dober, delaven, pošten človek ter zaveden Slovenec. To je pričal tudi njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število prijateljev in znancev, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili mnogo cvetja. Iz hiše žalosti je krenil žalni sprevod do gropajske cerkvice, po cerkvenem obredu pa do bazoviškega pokopališča, na katerem se je pri odprtem grobu od pokojnika poslovil bazoviški župnik. Tako hudo prizadetim sorodnikom, posebno ženi Juliji, hčerki Zofiji, sinu Vladotu, naše iskreno sožalje, pokojnemu Francu pa naj bo lahka domača zemlja. M. M. AVTOMOBILISTI x zaupanjem sa obrnite na podjetje AUTOFORNITURE ZMCHI TRST, UL. CORONEO 4 TEL. 29-684, 69-588 OPREMA ZA ZIMO NI ODVEČNI STROŠEK, TEMVEČ MODRO GOSPODARJENJE Velika Izbira : verig ze sneg najboljših znamk — nosilcev za smuči za vsa vozila — ščitnikov za radiatorje in toplotnih zastorov — sredstev za preprečevanje zmrzovanja vode — antifriz costam 'PRI BELEM KONJIČKU* »Al CAVAllINO BIANCO» TRST, Ul. Servola 44 -Lastnik Bossl Giuseppe Vam nudi pristna domača vina, kraškl pršut, specialitete na žaru in čevapčiče — Odlična postrežba S S KRZNARSTVO PELLICCERIA NINO FERLUGA VISCO • 3 km od Palmanove Tel. »9-626 Vse vrste krzna - Izvršujemo naročila po meri - Specializirani v izdelavi krzna »clncilla« - Raznovrstna popravila Najugodnejše cene! ITBEMOSDOtKUL oorf v^nie Teke*** oorivo KEROSHELL Petrolej za ogrevanje doma TELEFONIRAJTE N Al 811-384 — 812-316 LA NAFTA FURLAN GIUSEPPE - Rio Primario 2 - TRST Pnmoršffi^ffievnlk NEDELJA, 10. NOVEMBRA PONEDELJEK, 11. NOVEMBRA RADIO TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Godalni orkester; 10.40 V prazničnem tonu; 11.15 Malot: «Brez doma«; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 Cortese; «Vsakdo ima svojo postavo«; 16.25 Pianistka Jonesova; 16.45 Pesmi; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Koncert; 18.45 Operetne melodije; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 L. Rehar: ((Sodarji«; TRST 11.20 Tamburaški ansambel; 12.15 Športni pregled; 14.00 «E1 campanon«. RADIO TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Car glasbenih umetnin; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Goriški polifonski zbor; 19.20 Priljubljene melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kozak; ((Znamenja«; 21.15 Romantične melodije; TRST 12.05 Trio Tommasi; 12.25 Tretja stran; 13.15 Domači avtorji; KOPER 7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.10 Zabavni zvoki; 9.30 Nedeljska srečanja; 9.45 Orkester; 10.00 Prenos RL; 10.45 Nove plošče; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Saksofonist Bos-tic; 11.30 Današnji pevci; 11.50, 12.50, 14.10 in 15.07 Glasba po željah ; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.10 Sosedni kraji in ljudje ; 16.00 Prenos RL; 18.45 in 19.00 športna poročila; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Ura glasbe; 11.40 Roditeljski krožek; 13.15 Glasbeno - govorni spored; 13.35 Ornella Vanoni in Roberti-no; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino; 17.55 Simf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 Športne vesti; II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.45 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Nedeljske pesmi; 11.35 Juke box; 12.00 športna prognoza; 13.00 Kvizi; 13.35 Program s P. De Filippom; 14.30 Aktualnosti; 15.45 Preizkušajo se diletanti; 16.35 šport; 17.35 Pesmi; 18.45 in 20.00 Plošče III. PROGRAM 10.35 Skladbe za orgle; 11.00 Operni koncert; 11.55 Beethoven in Schumann; 13.00 Slavne interpretacije; 14.30 Cherubini in Dvorak; 15.30 L. Codignola: «11 giro dTtalia«; 17.30 Sličice iz Francije; 18.45 Orlando Furioso; 19.15 Koncert; 20.30 Italija in prva svetovna vojna; FILODIFUZI JA 8.00 Schubert, Simfonija št. 3, Liszt, Madžarska fantazija; 8.35 Madrigali; 10.10 Marcello, Sonata št. 4; 10.20 Beethoven, variacije in fuga; Blacher, variacije; SLOVENIJA 6.05, 7.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.20 Inform. oddaja; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 N. Nosov; Nenavadno potovanje Ne-znalčka in njegovih tovarišev; 9.05 ((Dober dan«; 10.05 Se pomnite, tovariši... Taufer-Sarli: Hajka in ranjenec; 11.50 Pogovor s poslušalci; 13.15 Veliki orkestri; 13.30 Nedeljska reportaža; 14.05 Glasba za razvedrilo; 14.30 R. Schneider-Schelde: Literarni ve- čer (humoreska); 14.45 Ansambel bratov Avsenik; 15.05 Športno ■topoldne; 17 05 Ansambel The Shadows; 17.30 Fred von Hoer-schelman: Solina; 18 45 Violinist N. Milstein; 19.00 Lahko noč, o-troci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «V nedeljo zvečer«; ITAL TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Settevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 14.45 Športni prenosi; 17.00 Spored za najmlajše; 18.00 Popoldanski spored; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Miller: «Smrt trgovskega potnika«; 22.25 športna nedelja; 23.10 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV film; «Skrito zlato«; 22.05 Settevoci. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00,19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.00 Orkester Blake; 10.45 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 14.10 Za oddih in razvedrilo; 14.30 Zvoki in barve ; 15.30 Popularne skladbe; 16.30 Športni ponedeljek; 17.00 Jugoslavija v svetu; 117.40 Tenorist Fausto Crusich; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Trombe-tist Hackett; NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.35 in 11.08 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt; 14.45 Nove pesmi; 16.30 Moderne melodije; 17.10 Program za mladino; 18.38 Umetnost in književnost; 19.13 Roman; 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.45 Orkestri; 9.40 Glasbeni album; 10.17 Jazzovska panorama; 11.40 Pesmi; 13.00 Šport ni pregled; 14.05 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.15 Znanstvena oddaja; 16.00 Nove pesmi; 16.35 Glasbena enciklopedija; 17.10 Popoldanski spored; 16.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Leteči krožniki; 20.00 Operni pregled; III. PROGRAM 10.00 Nabožna oddaja; 10.45 Schumann, Sonata op. 14; 12.20 Viottijeva sonata št. 2; 13.00 Antologija interpretov; 14.30 Bartok, Kantata; 15.15 Giuranna: «Maerling»; 17.20 Francoščina; 18.15 Gospodarstvo; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 G. Bandini: FILODIFUZIJA 8.00 Cirijev Konoert in Mehu-lova simfonija; 8.40 Skladbe za orgle; 9.00 Coplandov Koncert za klavir in orkester; 9.15 Operni koncert; 10.10 Beethovnov duet; 11.00 Velike interpretacije. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 »Cicibanov svet«; 9.30 Paleta zvokov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Čelist C Škerjanec; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Majhen koncert; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Lahka glasba; 15.40 Zbor «Prole-ter«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Dvorak: iz opere «Rusalka»; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signa-li»; 18.35 Mladinska oddaja ((Interna 469»; 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Marjana Deržaj; 20.00 Simf. orkester RTV, ITAL. TELEVIZIJA 12.30 O človeškem telesu; 13.00 Roditeljski krožek; 13.30 Dnev nik; 17.00 Giocagib; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižne novosti; 19.15 O-sebnosti iz zgodovine: Roosevelt; 19.45 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «La grande guerra«; 23.20 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Dvajset let odnosov med Ameriko in Evro po; 22.15 Politične stranke o problemih Južne Tirolske. JUG. TELEVIZIJA OD 10. DO 16.-IX. 1968 NEDELJA. 10. novembra 20.00 in 22.20 Dnevnik 9.30 Doro nedeljo voščimo 10.00 Kmetijska oddaja li'.50 Proslava ustanovitve fi. korpusa 12.30 Črni biseri — jug. mladinski film 18.00 Izzivanje — film 19.05 Pevka Ju-liette Greco 20.50 Poje Jack Brel - 21.50 športni pregled. PONEDELJEK, 11. novembra 17.00, 20.00 in 22.40 Poročila -9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Ruščina 11.00 Osnove splošne izobrazbe 16.10 Angleščina -17.05 Oddaja za otroke 17.30 Ose — film 18.00 Po Sloveniji -18.30 Kako se otroci učijo 18.50 Reportaža 19.20 Charles Azna-vour 19.50 Cikcak 20.35 Anouilh: Valček toreadorjev — Mestno gledališče. TOREK, 12. novembra 20.00 in 23.00 Poiočila 9.35 in 14.45 TV v soli - 10.30 in 15.40 Angleščina 11.00 in 16 10 Osnove splošne izobrazbe 16 40 Francoščina 18.10 Risanka 18.20 Sodobna prehrana 18.35 Peči na olje 18.45 Stanka Kovačič in Vitli Ahačič 19.05 O slovenskem turizmu 20.40 Za dva solda upanja - ital. film 22.30 Trije dueti in en solo — baletna oddaja. SREDA, 13. novembra 17.20, 20.00 ii, 22.50 Poročila -9.35 TV v šoli - 17 25 Zgodbe iz pipe — lutke - 17.45 Risanka • 18.00 Pisani trak - 18.20 Oddaja za otroke - 19.06 Perunika — polj ski film - 19.45 Cikcak - 20.35 Razpotja in odločitve: O I. sve tovni vojni - 21 20 Nogomet Man chester: Anderlecht. ČETRTEK, 14. novembra 17.10, 20.00 in 22.10 Poročila -9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in 15.40 Nemščina - 11.00 Angleščina - 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.15 Tiktak: Pinija - 17.22 Ri sanka • 17.30 Račka — lutke -18.00 Po Sloveniji 18.20 Narodna glasba 18 35 Napredno žensko gibanje v Sloveniji 19.05 Dekleta in fantje 19 45 Cikcak 20.35 Saga o Forsytia - film 21.25 Kulturne diagonale. PETEK, 15. novembra 20.00 in 24.00 Poročila 9.35 in 14.45 TV v šob 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe 11.30 Francoščina - 17 45 Pionirski zimski športi 18 20 Mladinski kon cert 19.05 Od Ljubljane do Otočca 20.50 Smrt se imenuje En-gelcehn — - češki film 23.00 Simf. koncert. SOBOTA, 16. novembra 15.55, 18.15, 20.00 in 23.00 Poro čila 9.35 TV v šoli 16.00 in 17.00 Prenos športnega dogodka 16.45 Rezerviran čas 18.18 Trnjulčica - mlad. igra - 19-20 Nogomet v preteklosti 19.45 Cikcak 20.35 Maksim naših dni 21.35 Zabav no glasbena oddaja 21.50 Sedem milj slabe ceste — film • 22.40 TV kažipot. POMEMBNA ODLOČITEV OBČINSKEGA ODBORA Odobren načrt in prva faza izgradnje nove ceste in parkirišča pri Rdeči hiši Celotno delo bo veljalo 250 milijonov lir - Izdelava načrta pokritega plavalnega bazena * Mar bodo božična voščila letos tudi v slovenščini? V bližini mednarodnega prehoda, cestiščema, bo predstavljal začetek izposodila. Z njim si bo zazoto- Vri Č O Ka nkAlnn.lrn J.— - „ 1.J1 J. - i « « ® Rdeča hiša bo občinska uprava zgradila — v sikladu z regulacijskim načrtom — novo cestno o-mrežje, ki naj odstrani težave, nastajajoče pri prehodu zaradi sedanje prevelike stisnjenosti cest in parkirišča. Načrt je na zadnji seji odbora v petek zvečer predložil odbornik za javna dela Lupieri, ki je povedal, da bo njegova uresničitev terjala 250 milijonov lir. V obrazložitvi je odbornik dejal, da gre za izgradnjo cestne povezave med ulicama Blasoma in Giu-stiniami, ki bo speljana v bližini semenišča in grajskega pobočja, da ne bi nastajale težave zaradi križanja tranzitnega prometa, ki bo speljan po tej novi cesti, in pa krajevnega. Omenjeni del ceste, ki bo sestavljen iz dveh enosmernih cest širokih po 7 metrov, pločnikov in z graddoo po sredini med obema gradnje hitre ceste ob vzhodnem vila nakup potrebnega zemljišča in severnem delu mestu, ki so jo ' predvideli tudi izdelovalci regulacijskega načrta. Vrhu tega bodo razširili parkirni prostor ter zgradili cesto, ki bo parkirišče povezovala z novo potjo. Obvozna pot — menimo, da je takšen naziv najprimernejši — ne bo samo pospešila prometa vozil, ki so namenjena prek meje, ampak bo tudi Izvrstno dopolnilo obsežnejšega uresničevanja izgradnje novega mednarodnega mejnega prehoda pri štandrežu za cestni in železniški promet, da bi se naše mesto v vse večji meri vključevalo v prometne tokove in poslovne zveze med Italijo in srednjo Evropo. Odborniki so že odobrili prvo fazo izvršilnega načrta, za katerega je predvidenih 150 milijonov lir; ta znesek si bo občinska uprava ...........................„ JUTRI ZADNJI DAN VMOVANJA V TRGOVSKO ŠOLO DOSLEJ VPISANIH 7 DIJAKOV Jutri se uradno zaključi vpisovanje študentov v novo državno trgovsko šolo s slovenskim učnim jezikom v Gorici, ki jo je ministrstvo odobrilo na zahtevo slovenskih predstavnikov in pa z nedeljivo podporo strokovnih ustano-v, ki spoznavajo, da naše gospodarstvo, zlasti še trgovina, nujno potrebuje za svoj nadaljnji razvoj trgovsko šolo, k] bi usposabljala mladino za praktični poklic, po katerem je vedno večje povpraševanje. Doslej se je v to šolo vpisalo sedem dijakov, vendar je za zamudnike vpis možen tudi ves ta teden, ko še ne bo pouka in bodo šolske oblasti uredile vse potrebno za normalni pričetek pouka s prihodnjim tednom. V slovensko šolo so se prepisali nekateri dijaki, ki so se vpisali na prav takšno italijansko šolo, In drugi, kj niso nameravali nadaljevati študija, pa so starši ugotovili, da se po zakonu njihovi otroci s 14. letom še ne morejo učiti obrti ali se kako drugače zaposliti in so se zato raje odločili, da bodo nadaljevan šolo Takšnih mladeničev m mladenk Je v mestu in o-kolicl še precej ter bi Jih zato o-pozorill, da Je sedaj skrajni čas da se odločijo za nadaljevanje so,a-nja. Pri tem bi hoteli poudariti, da ne plačajo nikakršne pristojbine za vpis (ne plačajo je niti pri spremembi šole, zakaj vpisnina Je enkratna) ter bodo prejeli ou šolskih oblasti brezplačno tudi vse potrebne šolske knjige. Iz pogovora s predstojniki novega šolskega zavoda smo Izvede,!, da bo šolski razred v dvoriščni stavbi v Ul. Randaccio, medtem ko sa bo tehnični pouk (strojepisje, upravljanje z računskimi stroji itd.) vršil v prav takšnem italijanskem zavodu so v dolini Koma, ki bo merilo 30 metrov krat 45 ter bo služilo za šport kakor tudi za prireditve in shode. Prostor bo pokrit in ogrevan ter bo v njem prostora za okoli tisoč oseb. za cestišče in parkirišče ter odkup poslopij na tej lokaciji, ki jih bodo porušili. Odbornik za jaivna dela Je nato poročal o stroških za popravilo telovadnice CONI na Rojcah, občinskemu svetu pa bodo predlagali, naj izbere gradbenika, ki bo izdelal izvršilni načrt pokritega plavalnega bazena, za katerega so že določili lokacijo v športnem parku na Rojcah. Odbornik Fantini je nato poročal o letošnji božični in novoletni razsvetljavi, ki bo na obeh Korzih ter v ulicah Arclvescovado, Raštel, Mazzini in Carducci. S svetlobnimi barvnimi telesi bodo opremili v tistih dneh tudi iglavce v Ul. Aqui-leia, na Travniku, pri Rdeči hiši, v Štandrežu, Ločniku, Podgori in Pevmi. Na Gradu bodo obesili običajno zvezdo repatico, goriškd grb pa bodo namestili pred Ljudskim vrtom. Ljubljanska Drama 5. februarja v Gorici Predsednik gledališča «Teatro Stabilen dežele Furlanije Julijske krajine dr. Guido Botteri je prejšnji večer prikazal v krožku «Cir-colo di lettura» v Gorici letošnji gledališki program, ki obsega med drugim tudi gostovanje ljubljanske Drame z «Orestijo» starogrškega avtorja Aishila. Predstava bo 5. februarja prihodnjega leta. Kakor smo že poročali, obsega letošnji program šest abonmajskih - prireditev in dve izven mea katere sodi tudi nastop Drame. Abonmaji so po 4.500, odnosno 3.500 lir. za mladino pod 21. letom pa 3.000 lir. Od 11. do 20. novembra Slikarska razstava Silvestra Godine Znana tržaški slovenski slikar Sil vester Godina bo razstavljaj v Gorici. Otvoritev razstave, ki Jo pri reja v Pro Loco v Pasaži v Ul Diaz, bo jutri, 11. t. m. Slike bodo m ogled goriškemu občinstvu do 20 t. m. V Tržiču širijo termoelektrarno Termoelektrarno ENEL v Tržiču so pričeli širiti, da bi njeno zmogljivost podvojili do leta 1970. Zgradili bodo nov generator, ki bo pro- Zamisel o praznični javni razsvetljavi pomembnih mestnih krajev je dobra in jo občani pozdravljajo. Vendar pa imajo glede tega svoje pripombe, na katere so te opozorili tudi občinski svetovalci. Ker se nam vidijo umestne in ker je sedaj zanje primeren čas, bi si jih dovolili prav na kratko omeniti, da bi bili občinski predstav niki ponovno — predvsem pa pravočasno z njimi seznanjeni. Goriška občinska uprava namešča v slovenskih vaseh Standrež, Podgora in Pevma praznična voščila, ki so bila doslej vedno napisana samo v italijanščini. Mar ne bi letos takšna voščila naslovila na svoje občane tudi v njihovem jeziku? če nas spomin ne vara, so takšen predlog nekega svetovalca na seji občinskega sveta ugodno sprejeli sami odborniki. Mar ne bi bilo lepo in docela v skladu s prazničnim vzdušjem, če bi bilo ob italijanskem voščilu napisano tudi slovensko? Val stavkovnega gibanja na Goriškem Po štirih tednih stavke polnilcev statev v podgorski tekstilni tovarni so tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL proglasile nadaljnjo dvodnevno stavko, ki bo trajala do torka, če se v ponede-ljck ravnateljstvo tovarne ne bo odločilo za sprejem delavskih zahtev, bodo sindikalne organizacije stavkovno gibanje zaostrile. Sindikati so sklicali za jutri, 11. novembra, ponovno stavko kovinar-;ev Safog, ki bo trajala po eno uro za vsako izmeno. Nočna izmena bo stavkala dve uri. Ob 10.30 bo pred podjetjem sindikalno zborovanje. V torek, 12. novembra bo vsaka izmena stavkala po dve uri, nočna pa tri. _ Stavkovno gibanje se širi na Tr-žiškem. Prihodnje dni bodo stavkali električni varilci v ladjedelnici ter delavci podjetja Meteor iz Ronk, ki bodo v sredo dopoldne priredili povorko po mestu. Sestanek PSIIIP v Doberdobu V sredo, 13. novembra, ob 20.80 bo v Doberdobu sestanek članov PSIUP lz Doberdoba In Sovodenj. Pogovarjali se bodo o predkongresnih vprašanjih in še zlasti o vprašanjih, ki zanimajo slovensko narodno manjšino. Sestanku bosta Sloveniji so v preteklem oktobru zabeležili rekorden promet osebnih prehodov in sicer 315.654 ljudi, ki so šli v sosednjo Slovenijo ali o-bratno. Od tega je šlo s potnimi Usti na prehodu prve kategorije pri Stupici na drugo stran 156.648 ljudi in sicer nekaj nad 129 tisoč italijanskih ter nad 27 tisoč tujih državljanov. Z navadnimi prepustnicami In z dvolastniškimi dovoljenji pa je šlo na drugo stran 159.006 potnikov; od tega Je bilo nekaj nad 118 tisoč Italijanskih in skoro 41 tisoč jugoslovanskih državljanov. V pre-pustniškem prometu je na prvem mestu mejni prehod pri Stupici, kjer je šlo na drugo stran nad 154 tisoč potnikov. Sledijo prehodi U-čeja s 1176 potniki, most pri Pros-nidu 559, Mišček 721, most Kli-nac 351, Polava pri Cepletišču 593, Robidlšče 446, Solarji pri Dreki 718 in 92 na prehodu pri zgornji I-drijd. Kot je že v stari navadi bodo prisostvovala člana izvršnega od-1 jutri ob priliki sv. Martina, ko bora federacije. | «mošt postane vino« razdelili v Ce- j IZ BENEŠKE SLOVENIJE Nad 315 tisoč ljudi prešlo mejo s prepustnicami in potnimi listi Julri razdelitev odlikovanj vinogradnikom Neurje v Reziji odkrilo in odneslo slrehe Na mejnih prehodih v Beneški dadu nagrade vinogradnikom za najboljša vina, ki so jih razstavili v začetku preteklega junija ter jih je ocenila posebna komisija. Ste-vilni razstavljale! bodo prejeli zlate in srebrne kolajne. Kot rečeno bodo razdelili odlikovanja jutri, v ponedeljek ob 10.30 v Čedadu v kavarni San Marco ob u-deležbi predstavnikov oblasti, med katerimi bo tudi župan senator Pe-iizzo. Neurje, kj je pred dnevi divjalo v Reziji, je v vasi Lisec odkrilo streho na dveh hlevih. Tako je 35-letnemu Rihardu Bobazu, kj ima hlev poleg hiše, dvignil veter streho, kj je bila krita s pločevino ter jo odnesel kakih 100 metrov daleč, kjer se je raztreskala na tleh. V seniku je imel 120 stotov sena, ki se je pokvarilo ter štiri goveda. Tudi pri Antonu Bibazu je veter dvignil pločevinasto streho ter jo odnesel kakih 200 m daleč. Stanovanjsko hišo 70-letnega Antona Buttola iz iste vasi pa je samo delno razkrilo, ker je bila krita z opeko. Na srečo pri tem ni bil nihče ranjen in tudi živina ni u-trpela škode. OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje in pojasnila na sedežu SKGZ v Gorici v Ul. Ascoli 1. Finančni stražnik je v Jamljah ukradel čeke in bencinske bone Dobil je dva meseca zapora pogojno - Dve leti zapora za bahača, ki je obrekoval poljskega čuvaja m zavodu v Ul. Cipriani, kjer ,zv‘aJal 160 OOO kW Drav tolikšno ljubljanskega radia, bo predaval učilnice že opremljene s stroji. ^ergUo “o Solzvaja Si0 češkoslovaški, o dogodkih, ki Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je moral na zadnjem zasedanju zagovarjati 22-letni bivši finančni stražnik Mario Lupattelli iz Cura di Vetralla v pokrajini Vi-terbo, ki je še lani služil pri finančnih stražnikih v Jamljah. Obtožen je bil, da si je prisvojil tri potovalne čeke po 100 nemških mark vsak ter eno nakazilo za bencin za tuje turiste, na škodo Jožefa Pahorja . iz Jamelj, ki je hranil čeke in nakazilo v ženski torbici v svoji hiši v Jamljah, kjer je bil tudi obtoženi financar. To se je zgodilo lani v začetku septem-bra- Zadeva Je prišla na dan po naključju, ko se je Lupattelli ponesrečil dne 8. septembra lani ob 123. uri pri neki prometni nesreči IIIUIIIIIHBIIIlll|||||||||||||||||||||||||t|||l„l„||||||||||a||||||m|||||||||a||||||||||||||||||||||||||||||||||||M|||v||||||||| Pouk bo v dvoriščni stavbi v Ul. Randaccio Predavanje o Češkoslovaški v klubu «Simon Gregorčič» V petek, 15. novembra, bo v klu-1 na, to je 22. novembra, posvečen bu «Simon Gregorčič« v Gorici za- letošnji sezoni Slovenskega gleda-nimivo in aktualno predavanje. No-1 lišča v Trstu. Poleg voditeljev gle-vinar Drago Košmrlj, večletni do- ^ dališča, ki bodo orisali letošnji pro-i, -.ul, i __j._ i gram, bodo nastopili tudi nekateri znani gledališki igralci, tako da bo kulturni večer zares zanimiv. pisnik ljubljanskega radia in časopisa «Delo» v Trstu, sedanji direktor zunanjepolitične redakcije Vesti iz Sovodenj V petek zvečer je bila na županstvu v Sovodnjah seja izvršnega odbora, na kateri so pretresli nekatere upravne zadeve ter odobrili ustrezne sklepe. V preteklem tednu je občinski zdravnik dr. Tomba zaključil po vseh vaseh sovodenjske občine s cepljenjem živine proti slinavki, kot ga opravljajo vsako leto, da bi živino zavarovali pred to boleznijo, ki lahko povzroči našim živinorejcem občutno škodo Ker je naše področje ob meji podvrženo obvez nemu cepljenju, so dobili potrebno cepivo brezplačno na razpolago od države. Stroški bodo znašali nekaj milijard lir. Z okrepitvijo moči bo sedanja termoelektrarna so nastali v tej deželi po letošnjih političnih spremembah v januarju, o vojaški zasedbi s strani čet var- termoelektrarna v celoti zadostila - . vm e.««™,««™ pMreb™,*- ™**V"L° še dežele. Občinski davki v Doberdobu Na oglasni deski na županstvu v Doberdobu bodo še do 19. t.m. na vpogled seznami plačevalcev občinskih davkov za leto 1969. Prizadetim so poslali tudi uradno obvestilo na dom. Proti morebitnim nepravilnostim pri vpisu imajo prizadeti možnost pritožbe v teku enega meseca od obja uradnega obvestila. Povratek gasilcev Včeraj nekaj pred 14. uro popoldne se Je vmll oddelek goriških gasilcev, ki je prejšnje dni v okviru akcije gasilcev III. področja, odšel na pomoč na nasipe ob reki Padu, ki bi takoj intervenirali, če bi bila nevarnost poplave ob naraščanju reke. ložaju na Češkoslovaškem. Košmr lja poznajo v Gorici zelo dobro, saj je v klubu «Simon Gregorčič* že večkrat predaval in žel vsakokrat obilo odobravanja. Ker je istočasno tema o Češkoslovaški še danes, zlasti po dogodkih zadnjih dni. aktualna, voditelji kluba računajo na odziv goriške publike. Predavanje bo, kot običajno, v klubski dvorani na Verdijevem korzu št. 13 s pričetkom ob 20.30. Že sedaj lahko najavljamo, da bo kulturni večer naslednjega ted- iiiiimiiiimitiiiimimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiHiuiuiiiiimuHummiimiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiai PRIHODNJO SREDO V GORICI Sestanek turističnih delavcev naše dežele in Slovenije Prisoten bo tudi deželni odbornik za turizem Moro V sredo se bodo v Gorici sestali, od takega širšega sodelovanja prav Počitnice v zdraviliščih s prispevkom INAM Pokrajinsko vodstvo bolniške blagajne INAM sporoča vsem svojim zavarovancem, delavcem in njihovim družinam, da je treba vložiti prošnje za prispevek INAM pri stroških za zdravilišča v letu 1969, pri področnih sekcija! ustanove najkasneje do 31. decembre letos. Letna skupščina UGG Na letni skupščini združenja »limone Ginnastica Goriziana* je —------------------- --------------- predsednik Bigot poroča) o doseda-1 ni j o na eni in našo deželo na dru-njem delovanju ter med drugim gi strani. omenil pričetek gradnje kotalkališča Koristi za obe strani m bodo zastojmiki turističnih ustanov iz Slovenije in dežele Furlanija-Julij-ska krajina. Sestanek prireja go-riška Pokrajinska turistična ustanova, ki je že imela podobne stike s turistično zvezo iz Nove Gorice. Z jugoslovanske strani bodo prisotni zastopniki Turistične zveze Slovenije iz Ljubljane in turistični zastopniki iz Nove Gorice in Kopra, turizem naše dežele pa bodo zastopati predstavniki Pokrajinskih turističnih ustanov iz Gorice, Trsta in Vidma ter deželni odbornik za turizem Enzo Moro. Po nedavnem sestanku turističnih delavcev lz Gorice In Nove Gorice, ki je bil pravtako v Gorici in kjer so preučili razširitev sodelovanja ter odobrili tudi nekatere sklepe, bodo na najavljenem širšem sestanku lahko obravnavali turistične probleme na širšem področju, ki zajema republiko Slove- gotovo poznale že v prihodnjem letu, zlasti če bodo nadaljevali z vsklajevanjem tesnega sodelovanja na obeh straneh našega mejnega področja ter tako v še večji meri usmerjali mednarodni turistični promet preko naših krajev. V šoli sta se ponesrečila Včeraj dopoldne ob 11.15 so pripeljali v goriško splošno bolnišnico 14-letnega dijaka Gualtiera Me-deota iz Moše, ki Je malo prej spodrsnil ko se je igral med odmorom na dvorišču srednje šole v Ločniku. Zdravniki so mu ugotovili zlom desnega zapestja ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Ob 13. uri pa so sprejeli za 30 dni na zdravljenje 14-letnega Gian-nija Feresina iz Moše, Blankiš 9, ki se je ponesrečil v isti šoli v Ločniku ter si tudi zlomil desno zapestje. Zahvalna nedelja v Štandrežu Danes, v nedeljo, priredi Kmečko društvo v štandrežu vsakoletni praznik zahvale ob zaključku kmečkega leta Najprej bo slovesnost v domači cerkvi, kjer bo skupina fantov in deklet poklonila na oltar simbolične darove v obliki kmetijskih pridelkov Potem bo na trgu pred cerkvijo že tradicionalni blagoslov poljskih pridelkov in kmetijskih strojev. Odbor Kmečkega društva je tudi povabil vse člane na zakusko, ki bo v dvorani ter naj bi bila nekako priznanje za njihovo sodelovanje pri skupnem vaškem »prazniku špargljev*, ki je tako dobro uspel. t k Jamarski odsek Slovenskega planinskega društva v Gorici bo priredil v drugi polovic’ novembra jamarski tečaj. 06segai bo teoretična predavanja o kraških zanimivostih in tehniki raziskovanj jam ter praktične vaje v nekaterih bližnjih jamah. Prijave sprejema A. Košuta, Ul. Mamelli 8 v Gorici do 15. novembra letos. v Gradežu ter so ga obdržali v tamkajšnji bolnišnici na zdravljenju. Med njegovimi rečmi, ki so jih poslali na komando financar-jev, so našli omenjene tri čeke, izdane na ime turista iz Zahodne Nemčije Rudolfa Langa iz Hofa. Ko so ga zaslišali, je Lupattelli izjavil, da je čeke in nakazilo našel na cesti v bližini gostilne v Starih Jamljah, spravil vse skupaj v žep, pozneje pa je pozabil vrniti blago zakonitemu lastniku Preiskovalni organi pa so kmalu ugotovili, da je obtoženec ukradel omenjeno blago Jožefu Pahorju, pri katerem so dobili še 9 takih čekov v čekovni knjižici, kjer so se skladale zaporedne številke in vse druge značilnosti s čeki, ki so jih našli pri Lupattelliju. Pravtako so našli tam še tri oencinske bone. Pahor, ki je znan tudi pod imenom «Bepi» ter je preprost dobričina, je povedal, da je našel torbico z omenjenimi predmeti blizu Doberdobskega jezera. S svojim bratrancem Alojzijem Frandoličem je šel nato v Starancan, da bi poiskal lastnika, ki je že 18. avgusta prijavil tatvino na komisarjatu v Gradežu. Državni tožilec je za financarja predlagal 9 mesecev zapora, sodišče pa ga je obsodilo na 2 meseca zapora in 30 tisoč lir globe ter plačilo stroškov. Kazen je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Branil ga je odv. Sardo iž Tržiča. Sodniki so bili precej bolj strogi z drugim obtožencem 44-letnim trgovcem . Bartolomeom Alessijem iz Turina, ki je dne 2. septembra 1966 v svoji izjavi pred karabinjerji v Gradežu izjavil, da je občinski policijski stražnik iz Gradeža, Gra-ziadio Zuliani dne 18. avgusta 1966 v njegovi prisotnosti izrekel žaljive besede napram njemu in predsedniku republike Saragatu, čeprav je točno vedel, da to ne odgovarja resnici. Takrat so proti Zulianiju uvedli sodni postopek, ki pa so ga pozneje ustavili. Potem pa je Zuliani vložil tožbo proti A-lessiju zaradi obrekovanja. Državni tožilec je orisal Alessija kot arogantnega in domišljavega čloVeka, ki se je ob srečanju s poljskim čuvajem Zuliani jem, kateri, ga je sumil, da je divji lovec, hvalil, da se dobro pozna z gori-škim prefektom in ga bo dal kaz- fiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii novati. Ker je treba take bahače primerno kaznovati, je tožilec predlagal zanj dve leti zapora. Sodniki so v resnici osvojili njegov predlog in Alessija obsodili na dve leti zapora ter na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Sardo iz Tržiča. Drž. tož. dr. Pascoli; preds, sodišča dr. Storto, sodnika Bassi in Gridelli; zap. Genovese. Darovi in prispevki ROJSTVA, SMRTI, POROKE V občini Gorica je bilo v tednu od 3. do 9. novembra 18 rojstev, 10 smrti, 3 oklici in nobene poroke Rojstva: Sabina Rose, Federica Tanko, Masslmlliano Romanztn, Laura Leban, Masslmlliano Bussan, Anna Berettini, Cristiano Trevisan, Ivan Crico, Stefano Giacobbe, Gior-gio Macera, Rosa Lombardi, Cri-stina Iaconcic, Moreno Tivan, Gior-gio Foschl, Barbara Irovec, Paolo Collini, Alessandro Mileta in An-tonella Demartin. Smrti: delavec 61-letni Ignazlo Mrak, 68-letni Francesco Kralj, kmetovalec 58-letnt Michele Bru-mat, upokojenec 70-letni Domenico Vitale, gospodinja 76-letna Marija Makaric, vd. Biziani, mehanik 74-letni Antonio Cociancig, upokojenka 86-letna Anna Kosta, vd. Bensa, 78-letni Dante Privileggio, upokojenec 75-letni Antonio Comel in 59-letnl bančni uradnik Pietro Zanei. Oklici: šofer Gianni Luciano Domeniš in Solange Georgette Be-hlels, delavec Marino Delmoro in tekstilna delavka Ada Milloch, Giancarlo Princivalle in Teresa Loricchio. J Danes na Peči ‘pogreb Franca Petcjana Po dolgi bolezni je včeraj ponoči preminul v splošni bolnišnici v Gorici komaj 47-letni Franc Pete-jan s Peči. Pogreb bo danes, v nedeljo popoldne ob 15. uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Pokojnik je bil zidarski delavec ter je zapustil ženo in dva otroka. Zadnji dve leti sta ga mrtvo-ud in bolezen na srcu priklenila na bolniško posteljo in dva meseca je bil v splošni bolnišnici. Bil je na splošno priljublje mož ter zvest čitatelj in naročnik Primorskega dnevnika. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. Gorica CORSO. 15.00: «11 medico aeua mutua«, A. Sordi in B. Valori. Italijanski kinemaskope v barvah. VERDI. 15.00: «Straziami, ma di bacl sazlami«; U. Tognazzl tu N. Manfredi; ital. film v barvah. MODERNISSIMO. 15.15: «Vendo čara la pelle«, M. Marshall in M. Girardon; italijanski kinemaskope v barvah. VITTORIA. 15.00: «Quella carogna delTispettore Sterling«, Henry Silva m Beba Lončar. Kinema-skopsti film v barvah. Mladini poa 14 letom prepovedan. CENTRALE. 15.00: «La gang dei diamanti'«, G. Hamilton ln J. Cot-ten; ameriški kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO. 15.00: «11 sesso (le- gli angeli«, R. Dexter, v klnema-skopu in barvah. EXCELSIOR. 14.00: «La strana coppla«, J. Lemmon, v kinema-skopu ln barvah. PRINCIPE. 14—22: «11 momento di uccidere«, G. Hilton, W. Bamet. S .MICHELE. 13.30—22: «Ercole I’in-vinclblle«, D. Vadiš. Kinemaskop-ski film v barvah. Dodatek: barvna slikanica. MARCELLIANA. 14.30: 21.00: «Co-me rubammo la bomba atomica«, Franco Franchi, Cicdo Ingrassi«. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE — Trg S. Francesco 5 — tel. 21-24. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna ((Centrale« — dr. Fitz in Enne-ri; Trg republike 26, tel. 72341. RONKE Danes Je odprta lekarna «Alla Stazione« dr. Matitti; Drevored Garibaldi 3, Vermegliano. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetličarna Micheli Ferdinando — Via XXIV Maggio 22 — tel. 23-39. \ VPRAŠAL SEM JASNO *? oosCkr SLOVENCI IN PROPAD AVSTROOGRSKE ARMADE 24. oktobra se je gorski strelski polk v Codroipu uprl in ni odšel na fronto Polk je bil pretežno slovenski' - Ukrotili so ga šele s tremi nemškimi polki - Drugega novembra je zasedel Gorico in prisegel zvestobo Jugoslaviji - Mesto je zapustil šele 8. novembra Ko se je pred petdesetimi leti vojska bližala koncu, je bil od pretežno slovenskih e-not avstroogrske armade na italijanskem bojišču le gorski strelski polk št. 2 (Gebirgs-schtitzen Regiment Nr. 2.). Sestavljali so ga Kranjci in Primorci. V sklopu 44 strelske divizije je pripadal 5. armadi. Ob začetku zadnje italijanske ofenzive, 24. oktobra zjutraj, je bil polk v zaledju: dva bataljona v Codroipu, en bataljon pa v bližnji vasici Jutiz-' zo A še istega dne je prišlo povelje, da mora biti polk o-polnoči pripravljen za odhod v strelske jarke. Vojaštvu so to sporočili pod večer. Med vojaki sta se hitro razširila negodovanje ter uporno razpoloženje in v kratkem času so se vsi strinjali, da ne gredo nikamor iz Codroipa. Začeli so se zbirati na glavnem trgu, zlasti pred vojaškim domom, v katerem je bila kantina. To so nemudoma zaprli in s tem še povečali nezadovoljstvo moštva, ki je začelo odhajati k svojim stotnijam in se vračati z orožjem, predvsem z ročnimi bombami in raketami. Najbolj odločni so bili strojni oddelki in napadalni vodi. Sredi tega vrveža je bilo naenkrat slišati klic: «2ivela revolucija!« in nato «2ivela Jugpslavija!« Uporno Razpoloženje je raslo, vojaki so začeli prepevati slovenske pesmi, slišati je bilo že posamezne strele. Poveljstvo je spočetka mislilo, da Oo z lahkoto pomirilo razburjeno vojaštvo. Zato je poslalo nad upornike le stotnijo konjenice. Upornikov pa je bilo na ulicah vedno več in s seboj so prinesli tudi strojnice. To je prisililo asi stenco (to je bil srokovni iz raz za oddelke, ki so imeli na logo zadušiti upore) k umiku in poveljstvo je moralo zaprositi za pomoč od zunaj^.Upc^r- j ni vojaki so na to računali in razpostavili strojnice ,po vseh glavnih ulicah, križiščih in na zvoniku. Med 2. in 3. uro ponoči so Coproipo obkolili trije polki z nemškim moštvom: gorski strelski polk št. 1, strelski polk št. 2 in strelski polk št 21. Uporniki so se silovito branili. Strojnice so streljale z vso zmogljivostjo, da se je bilo bati, da zmanjka streliva. Toda pri velikem nesorazmer ju sil med dvema bataljonoma in tremi polki še tako velika odločnost ni zadoščala, da bi se uporniki lahko ubranili. Proti jutru je asistenca konč-bo uspela zadušiti upor. Uporniki so imeli 10 mrtvih in 30 ranjenih, trije nemški polki Pa 200 mrtvih in ranjenih A-retirali so 'nad 200 upornikov, odbrali 57 vodilnih in jih odgnali v vojaški zapor v Vidmu. Polk so popolnoma razorožili in ga pustili tako brez moči v Codroipu Medtetr se je na celi fronti razbesnela bitka. Zlasti so mii ostri boji v skupini Monte Grappa kjer je ita 1’ianska vojska napadala zato, da bi Avstrijci poslali tja o-jbčenja in tako os abili obrambo na Piavi Načrt ofenzive je hamreč predvideval proboj fronte na Piavi pred Coneglia-nom in nato napredovanje Proti Vittonu Istočasno pa je avstrijsko Poveljstvo pripravljalo velik Protinapad Enote 5. in 6. ar-thade naj te udarile na rečni °tok Papadopoli in preko nje-8a predrle fronto. Šesta ar-rnada je za to priliko zaprosila za ojačenje in dobila iz zaledja 5. armade nam že zna-no 44. strelsko divizijo, seveda brez upornega slovenskega Polka, ki je ostal v Codroipu. Ko je ta divizija prišla 27. oktobra na zborno mesto, jugovzhodno od Conegliana, se je vest o uporu slovenskega polka razširila po vsej 6. armadi Ih proti večeru je že več enot samovoljno zapustilo bojišče. Se isto noč je italijanskim četam uspelo prekoračiti Piavo Pri otoku Papadopoli in v jutru 28. aktobra so že prodirati po levem brezi! reke proti c<*neglianu. Ob 1.20 popoldne je poveljstvo 6. armade porogalo: «Množijo se primeri, da ha fronto namenjene čete odpovedo pokornost, izjavijo, da Se ne bodo več bojevale in odkorakajo nazaj. Za to, da bi jih s silo orožja prisilili k pokor-hosti, manjkajo primerne čete.« V tej stiski se Je poveljstvo spomnilo spočitega gorskega strelskega polita št. 2 v Codroipu: 29. oktobra so Sa ponovno oborožili in ga odpravili proti fronti. Vojaki so ■Potoma venomer streljali ih spuščali svetlobne rakete in ko se je vozil mimo kak oficir, soglasno kričali: «A ruk! Butga! Rukni ga! Kruha!« Med tem so se že 'srečali s' strelskim polkom št. 31, ki je brez oficirjev korakal pod vodstvom nekega poddesetnika proti domu. Vojaki, z belimi rožami okrašeni' Čehi, so povedali, kakšen je položaj na bojišču, in to je še povečalo upornost polka. Poveljnik, polkovnik Nesotl, je sprevidel, da s takim oddelkom nima srni- -sla iti naprej in je zato polk ustavil v Casarsi. Tu je dal poklicati predse od vsake stotnije enega vojaka in enega podčastnika, da bi mu povedali, kaj misli moštvo. Vsi so bili za to, da polk ne gre več naprej in neki desetnik je rekel: «Ne koraka več naprej! Ne borimo se več za Nemca! Štiri leta smo se tolkli zanj! Mi Jugoslovani nimamo nobenega sovražnika več!«. Poveljnik "je sporočil 'ta sklep na vrhovno poveljstvo in dobil ukaž, naj polk odkoraka še do naslednje vasi, kjer naj prenoči in ostane. To-da polk se ni hotel ganiti in je noč prebil kar na cesti v Casarsi. Drugo jutro je poveljnik sporočil vrhovnemu poveljstvu sklep moštva, da ne gre več naprej. Ker se je medtem 6. armada že umaknila na tretjo obrambno črto (Col Visentin —■ Caneva — niiimiinm Hlinili iiiiiiiiiii iiiiini iiimn ih iiMiiimiiinmi lunin iiiiiiiiinii n im n umu n imun,,lunini mn KRIŽANKA [ 1 2 3 4 5 h J 6 7 8 9 1(P L [T~ 12 13 15 16 fr ‘ ,< 18 trv? L , f, c i 19 20 21 ■ 22 24 ■ 25 26 ' fr4 1 'v r □ 28 29 ■ 30 31 C ■ _J 32 . . t J v n 33 ' ’• j « 34: ■ 35 36= 37 38 ■ 3f - --** iNAVtMUm-/. •- i, ime vspanske Ulmske igraje Montiel, 2. del posteljnine, 3. priimek dveh slovenskih slikarjev, bratov (Janez in jiurij), 4. grška črka, 5. predlog, 6. domači zdravnik, padar, 7. žuželka s strupenim želom, 8 kemični znak za platino, 9. vele 'tok v Južni Ameriki, 10. ime ru ske atletinje Press, 11. sadni škodljivec, 12. gora nad Kobaridom, 13. preskus za ugotavlja nje duševnih zmožnosti, 15. sta ra ženska, 18. avstralski noj, 19 klic, poziv, 21. spominska knjiga, 23. letalo, 26. polmilijonsko pristanišče v Južnoafriški republiki, 28. zastopnik, pooblaščeni predstavnik, 29. velika alžirska luka, 32. popularna italijanska pevka zab,avne glasbe (Rita), 34. kratica za narodnoosvobodilno borbo, 35. tunel, 36. razmerje, * 37. stanovanjski prostor, 38. klimatsko zdravilišče v švicarskem kantonu Graubundenu, 40. diktat, 41. mesto v južni Turčiji, 44. nizek ženski glas, 47. vrednostni papir, 48. predlog, 50. Ludolfovo število, 51. začetnici velikega francoskega pesnika (1844-1896). Brugnera), je poveljstvo odje-njalo in odgovorilo: «Ce se polk zaveže,. da brani meje proti Italiji, gre lahko nazaj.« Tako je 30. oktobra v jutranjem poročilu Soške armade stalo «V Casarsi se je uprl 2. bataljon 16. pehotnega polka, od tu je tudi odkorakal ves gorski strelski polk št. 2...» Polk je hitel proti domu in še istega dne prispel preko Palmanove v Gradiško, kjer je prenočil in ostal nekaj dni. Od tu so nekateri poročniki odšli v Gorico in tam stopili v stik s Pokrajinskim odsekom Narodnega sveta, ki je že 31. oktobra prevzel v imenu Narodne vlade za Slovenijo u-pravo slovenskega dela dežele Goriške in Gradiščanske ter glavnega mesta Goriče. Ko so sa častniki seznanili z novim položajem, so se dogovorili, da pride polk v Gorico za posadko, ki bo branila mesto pred izgredi umikajočih se vojaških enot. Drugega novembra se je polk ob 2 popoldne postrojil na Velikih Rojcah in prisegel zvestobo Jugoslaviji. Tako je Gorica dobila prvo jugoslovansko posadko. Posadka je več dni stražila mesto in razoroževala mimoidoče enote. Šele 5. novembra sta prispela v Gorico dva avtomobila italijanskih oficirjev, ki so z razobešeno belo in italijansko zastavo takoj nadaljevali pot po Vipavski dolini. Naslednjega dne pa je prispelo 12 velikih tovornjakov z italijanskimi vojaki. General, ki jim je poveljeval, je povabil k sebi poveljnika polka in zahteval, da se «avstrijski» polk umakne v smislu premirja preko demarkacijske črte. Poveljnik polka je odgovoril, da polk ni več avstroo grški, temveč jugoslovanski, da se nahaja v svoji domovini, v svoji lastni državi, Jugoslaviji in , pristavil, da. se umakne, edino Se-, to* odredi Narodna vlada v Ljubljani, katero misli vprašati za- navodila. Dejansko se je poveljnik polka takoj obrnil na Pokrajinski odsek NS. Ta je posredoval pri Narodni vladi in istočasno poizkušal stopiti v stik z italijanskim generalom. Sedmega novembra dopoldne so se sestali in izvedeli, da general prihaja od italijanskega vrhovnega poveljstva z nalogo, da prevzame vojaška skladišča. Predstavniki Pokrajinskega odseka NS so odgovorili, da je blago v skladiščih last jugoslovanske države, ker je bilo zaseženo in shranjeno pred sklenitvijo premirja med Italijo in Avstro-Ogrsko ter da čakajo dokončni odgovor iz Ljubljane. Popoldne je prispel general Faveda, poveljnik konjeniške brigade, z nalogo, da zasede mesto in prevzame nadzorstvo nad njim. Pokrajinskemu odseku NS je dejal, naj umak- ne jugoslovanske straže, da jih bo on nadomestil s svojimi. Ker iz Ljubljane ni bilo odgovora, je bilo sklenjeno, da se v pričakovanju tega jugoslovanske straže začasno umaknejo od skladišč. To se je tudi zgodilo, le da ni bilo začasno. Mlade države Slovencev, Hrvatov in Srbov zavezniške vlade še niso priznale in tako je bila v mednarodnih odnosih brez prave moči. Tako je naslednjega dne, 8. novembra 1918, polk zapustil Gorico. Samo Pahor Neki mladenič je pisal znanemu romanopiscu v prepričanju, da mu napravi poklon, sledeče besede: «Vi ste moj najbolj priljubljeni pisatelj. Vsak večer zaspim, medtem ko berem enega izmed vaših romanov.* Neki filozof, ki se dobro spozna na življenje, je dejal: «Užitkom, ki nam zbežijo, pravimo razvade, in tegobam, ki nam ostanejo, pravimo čednosti.* Na sliki vidimo švedsko filmsko igralko Ewo Aulin, ki ji je komaj 18 let in je že vsa izčrpana, ker je baje uživala mamila. Vsekakor so jo morali sprejeti v neko r.meriško kliniko. Pravijo, da se je tudi njej, kakor raznim drugim severnjakinjam tožilo po južnem soncu... in da se je zato, odrekla ugodni pogodbi za filmske nastope v Rollywoodu. Prišla je namreč raje v Italijo. Med drugim je nastopila tudi v filmu «Candy» skupaj z Burtonom, Brandom, M»r stroiannijem in Aznavourjem. Zaročena jc z nekim Švedom, ki ni baje prav nič ljubosumen. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiniiiiiiiiiiiiliiiiiiHiiiiimii mini milili n mi im hi milil iiiiiiiiiiiimiiiiiHMiiimiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii|iiiiii RIHARD GERLACH Nesimpatična lobanja (Nadaljevanje s 3. strani) siknil cesar. — «Iz vaše reformatorske šole prihajajo samo gov-r.jači — za nje pa si res ni vredno čistiti zob!« Nato se je obrnil k makednn skemu razbojniku: «Lepo vas prosim, razbojnik, po kažite mi svoje zobalo. Hvala, že vidim. Saj se zdite pravcati lju-dožer! Prosim, poizkusite, če vam je drago!« ; Bandit je nakremžil obraz lp .nesel,, ponudeno.,ščetko,.V, u?j;e„„„ „ «Krasno! Imenitno se vam poda!« je vzkliknil Klappe. »Cena je ena marka in pol. Samo mor ka in pol.« — Makedonski razbojnik je debelo gledal in ni vedel, kaj naj stori. Nazadnje je odštel Klappeju poldrugo marko gotovine. Klappe se Je ozrl okoli sebe in je z neznansko spretnostjo postavil pred dvorno damo zbirko zobnih ščetk, čeprav je vsakdo opazil, da ta ženska nima v čeljusti niti enega zoba. Gospodična ga je začela oštevati, češ da Je nesramen, predrzen in nevzgojen, in ga bo zato dala vreči skozi vrata. Klappe ji je nato pokazal hrbet. Zdaj se je obrnil še k opici in jel tudi nji ponujati svojo robo. Pri tem je tako pačil obraz, da je žival mrmrala, nato jela brusiti zobe, vmes pa še iztegovala svoje kosmato-kocinaste kremplje. Klappe se Je umaknil. Z vsiljivo prijaznim licem se je približal meni. Zdelo se je, kakor # * " TIHOTAPCI*««^** fSmatfr da mi hoče stisniti roko. Velel se je tako, kakor da sva že na-ra prijatelja ali znanca in da ga srečanje z menoj nepopisno ves e-pa ni nehal, temveč je silil vame li Hotel sem se ga otresti, on z besedami: «Z diskrecijo se ne doseže ničesar, gospod doktor. Potrpite nekoliko, tudi vi boste padli v mojo torbo!« — Potem je segel po ščetki, veliki kakor ročna metla, vendar ne s ščetinami, ampak z jeklenimi zobmi. S tem orodjem se mi je približal. Zdelo se mi je, kakor da mi hoče snažilno orodje potisniti v usta. Tedaj se je nenadoma‘'dvignita' precej težak kamen, ga dvignil in zalučal z vso silo v Klappejev o-braz. V trenutku so ugasnile vse sveče. Razlegel se je pok, kakor da se je preklala zemljina skorja... Ostal sem sam v temi. Hkrati sem zaslišal zunaj na hodniku glasove. Še hipec časa, in v ključavnici Je zarožljal ključ. Pojavila sta se profesor Wemer in ključar s slepečimi svetilkami. «Torej me slutnja le ni vara-la,» je povzel . Wcmer. «Qprosti-te, moral sem na postajo, kamor sfl me nujno klicali. Vi pa — se je( obrnil h ključarju — ste strašen nočni Čuvaj. Kako ste mogli (Foto M. Magajna) Lep motiv s Proseka, kjer bo danes in jutri teklo novo Vince, ki bo zalivalo okusne klobase. Zelena veja kliče goste v osmico in ura na zvoniku jih opozarja, da čas hitro mineva In da ga je treba sladiti, seveda zmerno, z dobro kapljico, ki nam prežene mnogo skrbi. l Tapaira, deklica s Havajev. Postavila se je z jezno bliskajočimi se očmi med Klappeja in mene. I-mel sem občutek, da mu hoče dopovedati, da nisem človek njihove vrste, kajti vsi oni so bili mrtvi, jaz pa živ. In staro pravilo pravi, da se mrtvak nikoli ne sme dotakniti živega človeka. Klappe pa je bil hud in si je dal duška z besedami: ((Brigajte se za svoje, ne pa za tuje zadeve! Ce ne boste nehali s temi neumnostmi, bom obvestil policijo, naj pride po vas ln vas odpelje v revijo Naki-Naki.» — Nato je stopil v stran. Pripravljen na udar se mi Je približal na korak razdalje. Iztegnil sem roko, da bi se o-borožil s krepelcem, kamnom ali čim drugim. Dotipal sem kamen, gosta zakleniti v ta prostor? In ta zapor je trajal dve debeli uri. Čudno, da je mož ostal živ.« ((Oprostite, meni pa se je zdelo, da spim,« sem rekel. «Kaj pa je to tukaj?« se je začudil profesor in posvetil na kupček zdrobljenih kosti, ki so ležale razmetane križem po tleh. Z ostrim očesom je gledal po mizi. ((Resnično, Klappeja ni več.« — Vzel Je v roko odlomek kosti in si jo natanko ogledal. Kost je bila zavaljana in raztrgana. «Da, to' je bil Klappe, nihče drug kot on. Pa naj bo, takšnih imamo dovolj. Ključar, lahko Jih odnesete in sežgete.« Jaz sem se še enkrat ozri na deklico s Havajev, potem pa odšel po stopnicah na cesto. HORO SKOP Veljaven od 10. novembra do 16. novembra 1968 OVEN (od 21. 3. do 20, 4-l v čustvenih j \ zadevah bo prišlo l I do zanimivih sre- \. čanj, ki bodo po- ^ ^ vzročila obojestransko zadrego. Na koncu pa se bo vse pojasnilo. Na delu se boste razburjali zaradi neznanja svojih sodelavcev. Priporočamo vam, da se vzdržite preobilne hrane. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V osebnih zadevah morate iz-J ločit! vsako vmešavanje prijateljev in sorodnikov, sicer bo šlo vaše čustveno življenje po-zlu. Čaka vas neka zelo prijetna novica. Na delu morate biti oprezni, ker ne bodo vsi vaši sodelavoi kos velikemu naporu. Vozite previdno avto. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Čustveni odnosi se bodo popravili, ker vam bodo zvezde naklonjene. Neka oseba, ki vam je zelo pri srcu, bo izpolnila svojo obljubo. V poslovnih zadevah morate takoj odločno nastopiti, sicer ne boste uresničili nekega načrta. Razdobje je primerno za novo zdravljenje. RAK (od 22. 6. do ^ \ S!. 7.) Skoraj vedno \ boste morali iskati 1 1 ' za nesporazum z o-sebo drugega spola, ki vam prizadeva mnogo gorja in žalosti. Na delu morate biti potrpežljivi in ne smete izgubiti razsodnosti. Zvečer vam priporočamo zelo lahko hrano. LEV (od 23. 7. do S" N 22. 8.) Kmalu bo f f* m. \ prišlo do rešitve v I J nekih odnosih, ki V J vas ne zadovoljuje- ^----S Jo. Bodite bolj iskre- ni in lojalni in v družino se bo povrnil mir. Kupčije se bodo dobro obnesle. Kljub temu pa ne smete odnehati od svojega napora, ki se bo bogato poplačal. Z zdravjem ste lahko zadovoljni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Razdobje je za čustveno življenje zelo ugodno. Varni boste pred vsakimi iznenadenji. Uresničilo se bo, kar že precej časa pričakujete. Na delu boste doživeli prijetno presenečenje in boste napredovali ter opravljali nove naloge. Ne Jejte prekajenega mesa. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) V čustvenih zadevah bodite pomirljivi in ne prenaglite se v ničemer, sicer bi se lahko še kesali. Kdor vas ljubi, vam bo lahko pokazal, kaj mu pomenite. Ce nočete, da se stvari na delu zapletejo, prepustite drugim važno odločitev. Imeli boste črevesne motnje. ŠKORPIJON (od 24. . X «»o 21. 11.) Na- \ stal bo nesporazum zaradi ljubosumnosti in žeje po posesti. Bodite mirni in zlasti ne pozabite, da je najbolj važno medsebojno spoštovanje. Na delu boste napredovali, toda tvegane sodbe prihranite raje zase. Bolehali boste na živcih. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Doživeli boste poseben čustveni položaj, a njegov razplet bo privedel do končne pojasnitve in skladnosti. Vsekakor bodite bolj diplomatičnl. Glede poklicnih pobud se vam ni treba ničesar bati. Z zdravjem pojde zelo dobro, vendar se pazite pred prehladom. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Oseba, ki jo imate ze- lo radi, vas bo poniževala. Čeprav bi bilo morda dobro malce potrpeti, pa ne sme potrpljenje preseči skrajnih me- ja. Na delu boste imeli neke skrbi in tudi v družini ne pojde vse gladko. Zdravstveno stanje bo zadovoljivo. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V čustvenih zadevah boste preživeli nekaj tež-koč, ki jih boste lahko odstranili s precejšnjim taktom. Včasih je bolje, da ste malce zadržani. Na delu morate biti previdni, ker vas bo skušal nekdo opehariti. Imeli boste nekatere manjše fizične motnje, zaradi katerih boste nekoliko ošibeli. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V ljubezenskih zadevah bo prišlo do zamere in nerazumevanja, vendar se bo po odkritosrčni razpravi vse izravnalo. Neko upanje se vam bo končno uresničilo. Na delu boste napredovali, ker boste pokazali veliko spretnost. Priporočamo vam strogo dieto. auonjc uu P rTmoršTcT "(Jnpvnl le KOLESARSTVO Svetovno amatersko prvenstvo Italija zmagala v tandemu in zasledovalni ekipni vožnji Končni izkupiček Italije na tem prvenstvu so 3 zlate in 3 bronaste kolajne MONTEVIDEO, 9. - Dirkališčni del svetovnega amaterskega kolesarskega prvenstva se je zaključil tako, kot so govorile prognoze pred začetkom te prireditve, namreč z zmago Italije, ki je pobrala levji delež kolajn. V zadnjih dveh točkah DOMAČI ŠPORT D A N K S Nedelja, 10. novembra 1968 NOGOMET 2. amaterska liga 14.30 v štandrežu Juventina — Pro Romans S. amaterska liga 08.00 v Trstu, «1. maj» Primorec — Union • • • 10.30 v Nabrežini Vesna — Inter SS • * * 14 30 v Trstu, «1. maj» Zarja — Primorje • • • 08.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg — S. Sergio • * * Mladinska liga 09.45 v Trstu, S. Sergij 8. Sergio — Gaja * • • 09.00 v Miljah Breg — Edera * • • 08.30 v Nabrežini Vesna — CRDA • * • V Sovodnjah Sovodnje — Juvenlina KOŠARKA Promocijska liga 17.00 v Trstu, Ul. della Valle Libertas Pordenon — Bor • » • Naraščajniško prvenstvo 14.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Italsider NAMIZNI TENIS Moška B liga V Bergamu Nosari — Bor dirkališčnega dela tega prvenstva si je namreč Italija zagotovila še dve zlati kolajni, v tandemu z Wal-terjem Gorinijem in Giordanom Tur-rinijem, v ekipni zasledovalni vožnji pa z moštvom, ki so ga sestavljali Lorenzo Bosisio, Giorgio Mora-bito, Cipriano Chemello in Luigi Roncaglia. V zasledovalni vožnji za moštva je bila zmaga Italije zaslužena. Italijanska četverka je z odlično vožnjo povsem strla odpor Argentincev, ki so na cilju zaostali za skoraj tri sekunde. V bitki za tretje mesto so Švedi poslali na progo tri od štirih bratov Petersen (Erika, Gosto in Thomasa), četrti član moštva pa je bil Ripfel. Švedi so Urugvajce odpravili z lahkoto, saj so jim na cilju ure namerile celo nad sedem sekund boljši čas od Južnoamerikan-> cev. Zadnja rezultata ekipne zasledovalne vožnje sta bila naslednja: FINALE ZA I. MESTO 1. ITALIJA (Lorenzo Bosisio, Giorgio Morabito, Cipriano Chemello, Luigi Roncaglia) 4’37”65. 2. ARGENTINA (Carlos Alvarez, Juan Alves, Ernesto Contreras, Juan Merlos) 4’40”41. FINALE ZA 3. MESTO 3. ŠVEDSKA (Erik, Gosta, Thomas Petersen, Josef Ripfel) 4'43"22. 4. URUGVAJ 4’50’ '49. V tandemu se stvari niso odvijale preveč gladko. V prvem startu so Italijani vodili od začetka, Belgijec Van Landker pa je dal znak, da sta Italijana vozila nekorektno. Belgijci so vložili protest. Komisija je najprej proglasila za zmago- valca Italijana, nato je napovedala 1. Italija U”56 2. Belgija FINALE ZA 3. MESTO 1. vožnja: 1. Japonska (Inoui, Madrame) 11”61 2. Urugvaj (Domimguez, Suarez) 2. vožnja: 1. Urugvaj U”91 2. Japonska 3. vožnja: 1. Japonska 2. Urugvaj Lestvica osvojenih kolajn na letošnjem svetovnem amaterskem kolesarskem prvenstvu je naslednja: ITALIJA DANSKA ŠVEDSKA ŠVICA BELGIJA ARGENTINA ZDA JAPONSKA Z. 3 2 1 0 0 o o o s. 0 1 0 2 1 1 1 0 B. 3 Z LETOŠNJIH OLIMPIJSKIH IGER Ron Clarke (levo) je bil pred o- 0 j limpijskimi igrami favorit a je 1 ; ostal brez kolajne, Dicku Fosbury-„ ju (desno) pa pred igrami ni nihče verjel, da bo skočil kaj prida u visoko v svojem «hrbtnem slogu«. 1 Pa je le: prav do zlate kolajne. V' Ob 14.30 v Štandrežu Pro Romans danes v gosteh Juventine V Sovodnjah juniorski derby Sovodnje - Juvonlina GOSTILNA *NA KLANCU* Seča (Portorož) št. 81, telefon 73588 — ob glavni cesti proti Pulju VEDNO SVEŽF MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA Rdeče beli iz štandreža se bodo danes ob 14.30 srečali na domačem ,, , ,.... ., polju z enajsterico Pro Romansa, ?.Juno.„.d.islkvaiLf,^^0' pa'ki je trenutno na vodilnem mestu v lestvici. Vsa napovedovanja so v je protest Belgijcev zavrnila. V drugi vožnji je šlo bolj gladko. Belgijca sta zmagala prepričljivo. V tretji vožnji sta spočetka vodila Balgijca, ko so jih pa Italijani prehiteli je Goens zopet dvignil roko. Belgijske pritožbe po zaključku tekmovanja komisija razsodišča ni sprejela. Rezultati tandema: FINALE ZA 1. MESTO 1. vožnja: 1. Italija (Gorlni, Turrinl) U”45 2. Belgija (Van Landker, Goens) 2. vožnja: 1. Belgija 11”54 2. Italija 3. vožnja: MIlUIHMiHIIIHIIIHIimilllllfllllllllllVIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIHIIIHIIIIiHIMIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIHHIIItlllllllllllll NOGOMET DANES A (6. kolo) ATALANTA - MILAN Francescon BOLOGNA - NAPOL1 Lattanzi INTER'- ROMA Monti JUVENTUS - CAGLIARI Torelli L. VICENZA — FIORENTINA Lo Bello PALERMO - TORINO Vacchini SAMPDORIA - VARESE Toselli VERONA - PIŠA Gussoni B m m (6. kolo) BARI - BRESCIA CATANIA - TERNANA CESENA — GENOA COMO - CATANZARO FOGGIA — MANTOVA LAZIO - PADOVA LIVORNO — SPAL MONZA - MODENA PERUGIA REGGINA REGGIANA - LECCO A SKUPINA c: Vi tis (9. kolo) - ALESSANDRIA BIELLESF, odložena CKEMuN ESE - SOTTOMARINA Tabanelli LEGNANO - TREVIGLIESE Vannucchi MA.CO.BI. ASTI - PIACENZA Sgherri MARZOTTO - MONFALCONE Lenardon NOV ARA - SOLBIATESE Mascali RAPALLO RUENTES - UDINESE Lazzaroni TREVISO - SAVONA D’Amico TRIESTINA - VERBANIA Ferrari VENEZIA — PRO PATRIA Crista prid Romansu, ki je favorit za zmago, vendar si je moč pričako vati tudi presenečenje s strani Juventine. Ekipa Romansa namreč v štandrežu do sedaj ni imela sreče. Že v dveh zadnjih prvenstvenih sezonah, ko sta ekipi igrali v isti skupini, je štandreška enajsterica onemogočila furlanskim gostom prestop v I. kategorijo. Obakrat je bila ekipa Romansa prva in le izgubljena tekma z Juventino ji je zavrla pot navzgor. Juventini bi bila tudi letos zmaga koristna, ker bi ji pomagala dvigniti se nekoliko više. Tudi morala ekipe je nekoliko na boljšem, kar je predvsem povzročilo izenačenje v preteklem srečanju s CRDA iz Trsta. V Trstu je bila zmaga že njihova in z njo obe točki, toda avtogol Castellija v drugem polčasu je izkupiček razpolovil na obe ekipi. Zjutraj se juniorji rdeče-belih preselijo na gostovanje v Sovodnje, kjer bodo z domačo ekipo odigrali tekmo prvega povratnega kola. Tekma bo verjetno zelo borbena, nekak derby med sosedoma, ki je zlasti med mladimi zelo občuten. Doma v Štandrežu je Juventina dobila prvo tekmo s 3:2 in to prednost namerava braniti. Sovodenjei seveda ne bodo čakali in bodo skušali priti do zmage ziasti pred očmi domačih navijačev. D. R. OBVESTILA športno društvo Breg obvešča vse svoje člane, da ima tudi letos na razpolago abonmaje za predstave Slovenskega gledališča v Trstu. Interesenti jih lahko dobijo na društvenem sedežu. Košarkarski odsek športnega združenja Bor obvešča vse mladince, ki se zanimajo za košarko in bi se radi udejstvovali v miniba sketu, da so treningi vsak tede.< ob torkih ob 16.30 na stadionu «1. maj« pri Sv. Ivanu. AVTOPROMET GORICA NOVA GORKA TEL 21443 priporoča Umovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOlEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči In restavraclto z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami - Tel. 21-314 Turistično društvo trna na razpolago tudi privatne sobe. PARK itbTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna •>Pri hrastu 1 gostilna «Zvezda* telefon 21-239 HOTlil. SLON LJUBLJANA TITOVA UL. 10. TEL. Ol) 20641 1)0 20645 HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPRESOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI PROSTORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVNI BAR ARETTA ULTRA T HIN ,me(i elegantnimi in preciznimi urami je naiceneiša znamka Generalno zastopstvo «L A CLESSIDRAs Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT Prodaia ,la veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT izreden popust — Garancija — OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI iNiMiinMi LJUBLJANA v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon) piiHjpg j i ibnmiH ! M.... J A POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO - V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVAL KE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE — V II. NADSTROPJU: EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA -ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJ SKEGA VELURJA TER NAPA USNJA NOVI ŠPORTNI IN KLASIČNI KROJI Bogata izbira ženskih kostimov, plaščev in jopičev ter moških suknjičev in klobukov • USNJENA KONFEKCIJA, PODLOŽENA S KRZNOM • KRZNENI PLAŠČI IN BOVICE (nerc, kima, dihur) MODNE NOVOSTI SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo i Južno Ameriko, redno linijo z zahodni) Atriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernim) transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOSNA PLOVBA«. Piran, Zunanoieeva ul. 24 m na naše agente po vsem svetu. relexi: 341 23; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477 Hoiei« Grad Mokrice» ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnib sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na voljo jahalni konji • dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom. Hotel «PARK» Rovinj Tel. 81122 Moderen gostinski objekt v boro vem gozdičku ob morju. Odprt vse leto. 390 ležišč. Večina sob Irfia balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Centralno gretje. Internacionalna kuhinja pripravna za vse specialitete. Minigolf in vsi drugi športni objekti, športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo penzijon po ugodni ceni. SUPER MARKET SEŽANI Najkvalitetnejše prehramDene potrebščine - Tobačne izdelke • Tekstil in konfekcijo • Obutev - Galanterijo in igrače Kozmetiko Izdelke domače obrti. PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači, Lokvi. Senožečah. Du tovljah, Komnu in Brestovici. ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 10% POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. C Hasan Seidbejli j 1. TELEFONISTKA ... «Ce boš zmeraj in povsod, vse svoje življenje, dajal ljudem samo tisto, kar je dobro, bo tvoje življenje lahko in lepo. Čutil boš, da si ljudem poti eben, in ta zavest bo obogatila tvojo dušo. Vedi, da je zmeraj prijetneje dati kot vzeti...» (Iz pisma A. M. Gorkega sinu.) Vsakdo, ki prvič zagleda Mehriban, se sam ne ve zakaj, na vsak način obme in pogleda za njo. Toda ona, kot da ne opaža teh pogledov, ki jo spremljajo z radovednostjo in zanimanjem. Mehriban je drobcena, krhka, in njena hoja je lahka, skoraj neslišna. Svetlo kostanjeve kite ima kratke, ne predebele, ovalni obraz zamolkle barve in nemara celo bled. V njenem obrazu je nekaj nepravilnega, kar pa komaj opaziš, in ko se na redke čase nasmehne, se zdi njen nasmeh bolesten: ustnice komaj da za spoznanje potegne na stran. Kadar je razburjena in globoko zavzdihne, ji nosnice na drobno trepečejo. Toda najbolj ganejo človeka njene oči. Trepalnice ima goste, zdijo se zlepljene, kot da bi malo prej jokala, in njene vranje črne oči gledajo v svet otožno, skoraj žalostno. V njih je nekaj otroškega, nekakšno prostodušno začudenje... Morebiti se prav zaradi tega ljudje ozirajo za njo. Mlad delavec, ki gre proti tovarniškemu izhodu, pokaže Mehriban svoji znanki in jo vpraša: «Kdo pa je ta?» ' > «Naša telefonistka.)) «Pa je še nikoli nisem videl.» «Tudi jaz sem jo šele dvakrat.« «Okna telefonske centrale gledajo na dvorišče našega oddelka. Je šele na novo prišla.« Mehriban gre po dolgem, svetlem hodniku upravnega poslopja, zavije na levo in odpre zadnja vrata na konou hodnika. Telefonistke pri aparatih imajo delo, zato ji nobena ne odgovori na pozdrav. Dekle, ki dela poleg odprtega okna, vstane in ji prepusti stol. Na plašči se ves čas prižigajo lučke. Mehriban si natakne slušalke in začne še negotovo odgovarjati: «Tretja... tretja...« Potem zveže... (rimate pogovor!« ali ((Zasedeno!« — se spet oglasi plaho. Njen tihi glas se meša med enolične glasove drugih telefonistk. Njene tovarišice so bolj Izkušene in njihovi gibi so bolj natančni in mirni. Roke hitro švigajo po plošči, vtikajo in’ iztikajo vezalne vrvice v svojevrstnem ritmu in gibi se z odsekanimi besedami zlivajo v ubrano celoto: «Cetrta, koga? Četrta. Zasedeno. Šesta. Pogovor. Dva. Se ne oglasi. Dva. Pogovor.« V zboru teh glasov se včasih zasliši tudi drhteči glas Mehriban: «Tretja... tretja...« Ce se še tako trudi, da bi odgovorila vsem, se ji kljub temu ne posreči zmeraj, moti se in zveže narobe. Zmerjajo jo, zato se še bolj zmede. In lučke, ki se vsako sekundo prižigajo, ji začno plesati pred očmi. Delo telefonistke v tovarniški centrali, ki na prvi- pogled ni preveč zapleteno, je v resnici zelo naporno in zahteva nenehno zbranost ter napetost. Velikanska rafinerija nafte, kjer dela Mehriban, ima vrsto oddelkov, obratov, , laboratorijev In cistemskih skladišč. V rafineriji dela nekaj tisoč ljudi. In ves ta zapleteni in velikanski organizem zahteva nenehno in točno povezavo. Zanjo skrbijo v telefonski centrali. Toda delo telefonistke ni le v tem, da povezuje posamezne oddelke med seboj. V rafineriji telefonirajo iz drugih tovarn in ustanov, iz pristanišča in nakladalnih postaj, in iz rafinerije tudi kličejo tja — tako pridejo na vsako telefonistko dva do trije pozivi na sekundo. Zato je bila v vsaki izmeni ena telefonistka dežurna, da je od časa do časa zamenjala utrujene. Dekle, ki je Mehriban prej dala stol, je opazila njeno raztresenost, stopila je k aparatu, sedla in ga spravila v red. Mehriban je gorel obraz, grlo se ji je čisto posušilo. Po ušesih so ji še vedno bobnali glasovi: zahtevni, godrnjavi, ponižni, oblastni... Da bi jo redno nastavili, je morala, kot je navada, prestati mesec dni preskušnje. Bo lahko kos temu delu? Strah jo je bilo, da ne bo. Stopila je k oknu, zavel je hladen vetrič. Pogledala je na dvorišče. Razen velikanskih poslopij, visokih stolpov, opasanih s kovinskimi mrežami, in neskončno mnogo svetlo rumenih ceiri, ki vodijo v vse smeri, ni videla ničesar. Nenadoma ji je padla v glavo misel: kaj bi bilo, če bi centrala vsaj za kako uro nehala delati. Tedaj bi to prazno dvorišče postalo podobno mravljišču: po njem bi sem in tja tekali ljudje, da bi opozarjali, prosili, ukazovali, zmerjali — bila bi prava zmešnjava. Namesto tega pa dela šest telefonistk... Da, težavno in naporno delo. Veter se ji-je lahno zagnal v lase in se dotaknil razgretega vratu. Globoko je zavzdihnila in nosnice so ji komaj opazno zatrepetale. Bo lahko dejala tako kot ta, ki jo je zamenjala? In zakaj ne bi? Kakšna razlika je med njima? Tam na koncu dela Nazila Huseinova. Tudi’ ona je kot Mehriban zmeraj lepo oblečena. Visoke postave je in bleščečih, temno rjavih oči ter lepih črnih las. Vsak član jo v veži počaka neki fant. Manjši je od nje in Nazila pravi, da je njen brat. Mogoče je res, kdo bi vedel. Poleg Nazile sedi vesela, kodrasta Mahbuba Nadžaf-zade. To je deklica, ki nima skrivnosti, karkoli se ji pripeti, vse pove prijateljicam. Lejla Madatova je že leto dni omožena. Najbrž je noseča, ne more dolgo sedeti na miru. Mož ji dostikrat telefonira, gotovo se imata rada. Na prsih zagorele Simuzar je medalja za hrabrost. Simuzar po malem šepa — bila je na fronti. Leta so se ji že začela nabirati, in morebiti zato ne mara pogovorov o moških. Dela hitreje in bolje kot druge. Valida Gadirzade pa je najmlajša. Ves čas pogleduje skozi okno: mogoče se bo strojnik Ibad še enkrat prikazal na dvorišču? Valida ima živahne, nagajive oči in smešen, sploščen nosek. Njen skoraj preveč glasen smeh se dostikrat razlega po sobi in moti pri delu. In še eno dekle — Džamila Manafova, dežurna. Bolj ko vse na svetu ima rada knjige. Samo da ima malo časa, že sede na divan in bere. Zaradi nenehnega branja si je očitno pokvarila oči: ko bere, drži knjigo tako blizu, da se je skoraj dotika z nosom. Vsa ta dekleta niso kaj posebnega, in če so one kos delu, pomeni, da bo tudi Hehriban. Džamila je spet odstopila stol Mehriban ter sedla na divan, da bi še naprej požirala knjigo o nenavadno razburljivi plovbi proti afriškim bregovom. Skozi odprto okno je pogledal postaven, plečat fant. Slekel je velikanske platnene rokavice, si otrl pot z mongolskega obraza in tiho poklical: ((Valida!« Valida je prhnila s stola, strgala Džamili knjigo iz rok, jo vlekla na svoj stol in planila k oknu. Veter je zanesel v sobo vonj po cvetočih akacijah, pomešan z duhom po bencinu. (ribad! Veš, mama je zjutraj zelo godrnjala...« «Zakaj?» (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEUCH1 6, U„ TELEFON 93-808 Ul 94-638 - Poštni predal 559 - POUKUZNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 3382 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, pollet"- tio Ur, celoletna 8.100 lir sirtJ —»zna Številka v tedn« in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (luoo starih dinarjev), letno 100 din (lU.Oi)O starih dinarjev) - PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ; ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-27O/1 - oglasi: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrr.n -e ' Ur - Mali oglasi 40 lir bes-a- _ Oglasi za tržaško ln go riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubblicltš Itailana« — Odgovorni urednik: STANiSL/w . ,nm> - Izdaia in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst