Leto LXXIL, it aoa IjjWHJMMI| i ajr izhaja vsa* dan popoldne izvsemz) nadalje to praznik* — Insarsn do 80 petlt mi A um 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 800 vrat A Dls 8» vecjl liisoistl petlt vrste utD 4.— Popu«i po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »8lo*anald Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Dtu 12.—. aa tnoaematvo Din 25.—. Roaropisl ae na vračajo* UREDNIŠTVO IN UFSAVNUTVO LJUBLJANA, bsfllevm mHca štev. 5 Talafon: Sl-22. 81-», Sl-M. 81-85 tn 81-36 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg 8.7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon AL 88 — CELJU celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon it. 65; podrutnlca uprave: Koeanova oL 8. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ gnAPFTi Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani st. 10.351 španska kriza na vrhunca s čete generala Franca so že obkolile Barcelono V Parizu in Londonu se še vedno posvetujejo čete generala Franca so ie vdrle v nekatera barcelonska predmestja — Padec Barcelone pričaknieio v par dneh — Z naraščajočo nervoznostfo r azpravljajo v Parim in Londonu, kaj naj M ukrenili v zaščito svojih interesov, a odločitev vedno znova zavlačujejo LERIDA, 25. jan. AA. Reuter: Po vesteh vrhovnega poveljstva je zadnja obrambna črta okoli Barcelone razbita. Francova armada je prekoračila reko Llobregat ter začela obkoljevati zapadna predmestja Barcelone. Nacionalna artiljerija Je začela obstreljevati davi utrdbe v Okolici Barcelone z 80 izstrelki v minuti. Francove čete so dospele do same Barcelone preko južnih predmestij Hospitalete In Sanasa. Utrdbe in kraljevski dvorec, V katerem je še včeraj prebival predsednik republike Azana, so samo par sto metrov oddaljene od postojank Francovih čet, ki so prekoračile reko Llobregat na treh krajih. Artiljerija neprestano bombardira barcelonsko pristanišče, pred katerim čakajo vojne ladje poedinih držav na begunce, svoje državljane. Artiljerija stalno strelja na predmestja Tibigado in Vallecarca Nors. Iz Barcelone se dvigalo ogromni stebri dima. Artiljerija maroških čet, ki sodeluje pri obkolitvi Barcelone, je vodila vso noč dvoboj z baterijami republikancev na trdnjavi Juic, ki dominira nad barcelonsko Inko. Dva republikanska bataljona sta se udala. Francove čete nameravajo obkoliti Barcelono ter presekati vsak promet med katalonsko prestolnico in okolico. Nato bodo Šele prodirali v mesto. Obkol jeva nje se vrši s tako brzino, da je pričakovati padca Barcelone najpozneje v dveh do treh dneh. Davi so frankovci zavzeli barcelonsko letališče na llobregatskem polju. Republikanske čete se umikajo v smeri proti sredini mesta. Navarske čete so zasedle celoten prostor ob zapadnem toku reke Llnhre-gat ter zasedle tudi most v bližini letališča, ki ga republikanci niso moerli pravočasno pognati v zrak. Olavna armađa frankovce v Se zbira na vzhodni obali Llobregata. ter pričakuje povelje za generalni napad na Barcelono. PoloM v 18^rc*l*nii PERPIGNAN, 25. jan. AA. Reuter: Posebni Reuter je v dopisnik, ki Je prispel davi is Barcelone, poroča svojemu uredništvu, da bi samo čudež mogel rešiti Barcelono. Republikanci niso pričakovali, da bi nacionalne čete mogle izvršiti tako hiter napad na Katalonijo. Zaradi le^ra ni bilo niti splošne mobilizacije niti drugih priprav za pravilno obrambo Barcelone. Splošna mobilizacija je bila proglašena šele petem, ko so se naciona is t trne čete začele bližati Barceloni. Tedaj so z mrzlično naglico in tako rekoč brez glave začeli utrjevati Barcelono. Starci in ženske so polnili vreče s peskom, toda izgleda, da je vse to prepozno. Med vojaki samimi je nastala panika zaradi stalnega strahovitega bombardiranja. Nad mestom neprestano letijo letala. Mesto je brez hrane, brez luči in brez vode. Dasi bodo republikanci izgubili Barcelono, se bodo skušali Še naprej braniti ter se bodo tolažili s tem, da so se znebili skrbi za prehrano milijonskega mesta. Vsa ministrstva so izvršila evakuacijo, pri Čemer niso odpeljali samo aktov, temveč sploh vse stvari ki imajo večjo vrednost. Evakuacija se je izvršila v seve-roaapadni smeri, ter so se ministrstva naselila po severovzhodnih mestih in vaseh, kjer Je bilo pač prostora. V luki je zaradi bombardiranja nemogoč vsak promet. Naval beguncev v Franciji PARIZ, 25. Jan. AA. Ha vas: Napredovanje frankovcev v Španiji je postavilo francosko vlado pred problem priliva številnih beguncev iz Španije v Francijo. Zunanji minister republikanske Španije Al-varez del Vajo je imel o tem razgovor z zunanjim ministrom Bonnetom. Barcelonska vlada je vprašala francosko vlado, ali lahko sprejme takoj 50.000 beguncev. Fran coska vlada je odgovorila, da ji je to nemogoče, ker so možnosti za sprejem beguncev v Franciji omejene. V zvezi s tem so bile na francosko-španski meji pojačane vse straže. Vendar pa so straže dobile navodilo, da otroke, ženske in starce, ki bedo prišli na mejo, lahko spustijo na francosko ozemlje. Toda to humano dejanje bo omejeno samo do gotovega števila. Francoska vlada je predložila, naj se določi nevtralna zona za begunce na španskem ozemlju, kjer bi jih podpirala mednarodna dobrodelnost ter bi se tudi kontrola vršila pod mednarodnim nadzorstvom. po vesteh s francosko-španske meje se Je zbralo v španskih vaseh ob francoski meji, posebno v Lajunqueri veliko ljudi, posebno pa otrok, ki hočejo prekoračiti sanjo. Za zdaj ie apaaaka policija sama brani prestop meje, ker begunci nimajo rednih potnih listov temveč samo priporočilna pisma raznih oseb. Veliko umetniških del so Spanci spravili do francoske meje, da bi jih vsak hip mogli prepeljati v Francijo. S tovornimi avtomobili so pripeljali v obmejne kraje tudi razne važne dokumente. Posvetovanje socialističnih organizacij LONDON, 25. Jan. AA. Mednarodna zveza delavskih organizacij ter socialistična in ternacionala sta sklicali snoči zaupno sejo predstavnikov vseh v omenjenih organizacijah zastopanih skupin. Seji sta prisostvovala tudi tajnik francoskih delavskih or- ganizacij Jouhaux in vodja belgijskih delavskih sindikatov de Brucker. Na seji so razpravljali o položaju v Španiji ter sklenili zelo ostro resolucijo, ki bo danes objavljena. Kakor poroča »Daily Mail« so vodja opozicije major Attlee in njegovi tovariši ponovno zahtevali od Chamberlai-na, da Anglija intervenira v španskem vprašanju. Amerika bo podprla republikance WASHINGTON. 25. jan. AA Predsednik Roosevelt je izjavil, da pravni svetovalci vlade proučujejo možnost ukinitve prepovedi izvoza orožja v Španijo. Naraščajoče nezadovoljstvo z okle-vajoco politiko francoske vlade V poslanski zbornici niso izključena presenečenja — Odpor javnosti vedno bolj narašča PARIZ, 25. jan. g. Za včeraj popoldne napovedani govor zunanjega ministra Boniteta v poslanski zbornici o politiki vlade glede Španije je bil v zadnjem trenutka ponovno odgođen. Sedaj napovedujejo, da bo Bonnet govoril šele v četrtek popoldne ali zvečer. V političnih krogih to neprestano zavlačevanje od strani vlade Sivo komentirajo in vidijo v tem manever, s katerim se hoče vlada izogniti jasnemu stališču, predno ne pride do odločitve glede usode Barcelone. Ta taktika vlade je izzvala hudo neraspoloženje ne samo v opozicijskih, marveč tudi v vladnih krogih. Parlamentarne frakcije vseh v vladi zastopanih skupin so prvotno za včeraj sklicale posvetovanja, da zavzamejo stališče glede zaupnice vladi v zvezi z njeno politiko do Španije, a so sklepanje odgodile, ker hočejo najprvo slišati Izjave zunanjega ministra in ministrskega predsednika. Odpor proti poTitifcT vlade vedno bolj narašča in ne izključujejo velikih presenečenj v parlamentu. Socialisti so stavili predlog, naj bi parlament ne glede na taktiko vlade na današnji seji sprejel resolucijo, v kateri naj bi obsodil politiko ne-vzmešavanja in sklenil takojšno intervencijo Francije v Španiji, pri čemer naj bi francoska vojska zasedla vso severno Španijo in španski Maroko, da bi imela Francija tako v svojih rokah jamstvo, s katerim bi mogla po končani vojni v Španiji prisiliti tudi Nemčijo in Italijo, da se umakneta iz Španije in prepustita odločitev o usodi Španije Spancem samim. O tem predlogu se vodijo zdaj za kulisami živahna pogajanja. VeČina današnjih listov te predloge odebrava. Nočna p$svetovania v Loisdonn Po sprejemu važnih obvestil iz Pariza je Cham-berlain pozno zvečer sklical izredno konferenco ministrov in vojaških strokovnjakov LONDON, 25. jan g V uradnem stanovanju ministrskega predsednika Chamber-laina na Downing Streetu je bila sinoči docela nenadno sklicana ministrska konferenca, na kateri so bili poleg ministrskega predsednika Chamberlaina zunanji minister lord Halifax. notranji minister sir Samuel Hoare. minister za koordinacijo oboroževanja sir Thomas fnskip, trgovinski minister lord Stanley. minister za kolonije Macdonald. državni podtajnik zunanjega ministrstva Cadogan rn diplomatski svetovalec angleške vlade Vansitart. Razen tega je sodelovalo na tej konferenci tudi več zastopnikov generalnega štaba, vojske in mornarice. Konferenca je trajala nad 3 ure in o r..!ej n! bilo izdano nikako uradno poročilo V poučenih krogih pa se ie izvedelo, da je ministrski predsednik Chamberlain sklical to konferenco takoj nato, ko je prejel iz Pariza zelo važna poročila, nanašajoča se na položaj glede Španije. Se na zadnji redni seji vlade preteklo sredo Je zunanji minister lord Halifax poročal, da v mednarod ni politiki ni nič vznemirljivega, kar bi zahtevalo kako spremembo dosedanje angleške politike. Očividno pa so poročila, ki so sedaj prispela iz Pariza, take narave, da je Chamber|ain nemudoma sklical to konferenco. Izgleda, da Francija ne zaupa več zagotovilom, ki jih je dal Chamberlain po svojem povratku iz Rima ter da se je odločila za ukrepe, ki naj bi bolj zanesljivo zavarovali interese Francije. V tem primeru po mnenju merodajnih angleških krogov tudi Anglija ne more ostati ob strani, ker so interesi Francije in Anglije v Španiji in na Sredozemskem morju identični. Nemčija in Italija solidarni Grof dano potu je v petek v Berlin, kjer bo sklenil s Hitlerjem važne dogovore glede skupnega nastopa v španskem vprašanju RIM, 25. jan g. Danes Je bilo izdano Nemčije glede njenih zahtev napram Fran-kratko uradno poročilo, da odpotuje zuna- f ciji. nji minister grof Ciano v petek zvečer na večdnevni obisk v Berlin. Po nedavnem obisku grofa Ciana v Budimpešti in Beogradu pripisujejo temu obisku v Berlinu v vseh diplomatskih krogih izredno važnost. V poučenih rimskih krogih potrjujejo, da se bo na tem obisku manifestirala *e tesnejša povezanost osi Rim—Berlin ter ds ho ob priliki tega obiska v Berlinu sklenjen nov važen dogovor glede skupne politike Nemčije v za/^vi Španije In glede iti Ujanskih zahte^ napram Franciji. Grof Ciano bo prisostvoval seji nemškega driavnega zbora, na kateri bo kancelar Hitler to svečano potrdit Po informacijah Is sjnssMn krogov bv Hitler v govoru preciziral nemške kolonialne ve, obenem pa najavil < ki Jih bo Izdala Nemčija skupno s fc bi Francija ali katerakoli va skesala Intervenirati v prilog Španijo. Prav tako " Italiji V zvezi s tem so se v mednarodnem tisku razširile včeraj vesti, da Italija In Nem čija ie pripravljata mobilizacijo. V Rimu je bil o tem izdan uradni komunike, U vesti o splošni mobilizacij] zanika, potrjuje pa. da Je bilo vpoklicanih večje število rezervistov tehničnih čet Vrhovno poveljstvo nemške oboroiene sOe zanika vse vesti o mobilizaciji in zagotavlja, da bodo veliki manevri šele jeseni. Bnrgos. 24. jan. w. Opoldne je bila v zunanjem ministrstvu podpisana kulturna konvencija med Nemčijo in Francove Španijo, v imenu generala Franca je pogodbo podpisal general Jordan, za Nemčijo pa neenaki poslanik Stohre. Madžarski Židi ne smejo kupovati posestev Budimpešta. 24. jan. A A. Vlada je poostrila odredbe zakona o Židih, ki jim bo zck> otežkočeno prodajati in kupovati nepremičnine, ako ne popolnoma onemogočeno. Turčija in kalifat ANKARA, 15. Jan. AA. Anatolska agencija poroča: Minister za zunanje zadeve je v zvezi s poizkusom obnovitve kalifata v Kairu dejal, da je Turčija republika ter da zaradi tega ne more biti govora o tem, da bi postal predsednik turške republike kalif. Turčija smatra, da je vprašanj« kalifa notranja zadeva zainteresiranih držav. Kalifat sam pomeni zastarelo ustanovo, ki povzroča samo nesreče in ne prinaSa nobenih koristi. Minister je naglasil. da Turčija goji velike simpatije napram Egiptu in njegovemu mlademu kralju, da pa pri vsem tem vprašanje kalifata lahko izzove nesporazume med muslimanskimi državami. Minister je svojo izjavo zaključil z besedami, da bo Turčija na tem vprašanju tudi dalje zainteresirana. Razpust strank na SlovaSkem BRATISLAVA, 25. jan. g. Slovaška vlada je izdala odredbo, da se razpustijo komunistična, češka socialistična, nemška socialistična ter židovska socialistična stranka Delovanje teh strank je bilo že prej ustavljeno. . ... Nova poljsko-nemška deklaracija? Ugibanja o namenu Ribbentropovega obiska v Varšavi VARŠAVA, 25. Jan. e. Nemški zunanji minister von Ribbentrop pride danes v Varšavo. V zvezi z njegovim prihodom krožijo po Varšavi razne verzije. Tako se je nedavno govorilo, da bo o priliki njegovega bivanja podaljšana poljsko-nemška deklaracija o nenapadanju za 10 let, drugi pa zopet zatrjujejo, da bo objavljena službena poljsko-nemška deklaracija, v kateri bo podčrtana želja obeh vlad za ohranitev prijateljskih sosednih odnošajev. S politične strani poudarjajo, da od Poljske ni pričakovati nobenih predlogov za podpis kakega novega sporazuma, ni pa izključena možnost podpisa kulturne konvencije Poleg teh glasov se z mnogih strani v Var- šavi tudi trdi, da bo poljsko-nemŠki sporazum iz leta 1934 podaljšan za 10 let, vendar sodijo, da do tega ne bo prišlo, ker je sedanji sporazum v veljavi še za polnih pet let. Jasno pa je, da Poljska želi podaljšanje obstoječega sporazuma. To bi bil nedvomno najvažnejši uspeh Ribbentropovega obiska. Zunanji minister Beck je sprejel včeraj nemškega veleposlanika von Mol tke ja, madžarskega poslanika Horvja in francoskega poslanika Noela. Sprejem je bil v zvezi s prihodom nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Beck jih je informiral o namenu razgovorov z Ribentropom. Konferenca škofov v Zagrebu Trajala bo teden dni — Na dnevnem redu so razna verska in cerkvena vpraSanja ZAGREB, 25. jan. e. Včeraj ob 9. se je j zadevah. Med drugimi točkami dnevnega ničnimi irnnforflnro katoliškega rprta e v bližnje mesto, kjer polnijo in prenapolnjujejo število mestnih revežev. Naša mesta so to naseljevanje podeželske revščine doslej navadno molče trpela. Le če so omenjeni postajali že prenadležni, so take reveže (navadno na pritisk javnega mnenja) z izgonom pognala preko mestne meje, a v kratkem času se isti izgnanci po drugi poti zopet vračajo nazaj v mesrto. Vnanja občina do- bi reveža neposredno navadno le v primeru; sicer pa navadno le —■ bolnico itd. Umevno je. da kakor vsaka rodbina fJtr-bi predvsem za vse svoja člane, tako tudi (mestna) občina v prvi vrati za svoje reveže. Toda čim bolj se ts> naravno »tališče uveljavlja in čim sc izvaja, tem bolj morajo postati Ijcni oni vnanjci. ki se ali izključno ali vsaj pretežno preži vi js jo od javne miloščine. Ker pa je — dokler se vsa sa socialna bolezen ne prične zdraviti pri korenini — v praksi sJcoro izključeno, da bt se nekega dne katera naših mestnih občin mogla oprostiti vseh vnanjih revežev, je morala tudi banovina misliti na primerno od pomoč, katerih ena je tako zvani bodri os tri i sklad, ki pa je namenjen bolj za omogočen je dela, torej zaslužka, kakor pa za golo denarno podporo. Izkazalo se je, da tudi s tem bednost-nim skladom nekaj ni v redu. Občini, ki je pri podpori vanjo nepristojnih levežet m-čunala s tem skladom, je umevno morala okrniti vnanje reveže, če ni hotela preskrbe omejiti svojim revežem. To neurejeno razmerje tudi a tem bed- nostnim skladom pa prinaša čedalje občutne jši udarec po mestnih občinah zlasti zdaj preko zime se potikajočizn vrtam j i m revežem. Na ta sklad se namreč izgovarjajo pristojne podeželske občine, češ, saj dobivate podporo iz banovinskoga bednostnega sklada. Tako vidimo v nekaterih nosili mestih preko zime nenavadno število prikazni naravnost v nebo vpijoče bede, revežev, zapostavi jen cev, katerih usoda nam daje povod, da se z njimi resneje pečamo kakor doslej. železniški promet na Teznem 140.000 potnikov — Prekratek peron in pomanjkljiva razsvetljava Tezno, 24. januarja Važnost tezenskega postajališča je bila V naši javnosti že večkrat poudarjena, promet, ki leto za letom narašča, pa je opomin merodajnim faktorjem, da posvetijo več pozornosti temu postajališču, katerega se poslužuje ogromen del prebivalstva desnega brega Maribora in okolice. Lansko leto je narastel promet potnikov nad 140.000 in sicer 72.000 odpravljenih potnikov, kar je veliko število za nase predmestno majhno postajališče. Ogromen promet pa zahteva, da se uredi postajališče tako, da ne bo vsakodnevne kritike, kar velja posebno za nezadostno razsvetljavo, potniki, ki prihajajo z večernimi vlaki v smeri iz Maribo« ra, izstopajo v pravi temi in je le sreča, da ni bilo doslej pri izstopu kake nezgode. Zunanja razsvetljava je naravnost po. manjkliva izvzemsi peron .Treba bi bilo namestiti obločniee z električno razsvetljavo in podaljšat) peron ca najmanj 80 m, pa bodo izostale običajne kritike, ki Jih ali. šijo sedaj domačini na račun bivšega odbora za gradnjo postajališča, ki pa je vendar delal po navodilih železniške upra ve. Upamo, da bo končno naša dobrohotna kritika rodila uspeh in da bo železniška uprava ukrenila potrebno, da se odpravijo nedostatki, ki so spodtika občinstvu na našem sicer lepem tezenskem postajališču. Josip Rože Je bil oproščen izpovedale zanj ugodno in pričalo, da ni kriv Maribor, 25. januarja V včerajšnji številki smo poročali o sodni razpravi proti Josipu Rožetu, ki je bila pred tukajšnjim malim kazenskim senatom. Razprava sama je bila precej zanimiva in poučna, saj je nudila vpogled v delovanje likvidirane pomožne blagajne »Naprednost«. Obtoženi J Rože jo tudi pri današnji razpravi odločno zanikal vsako krivdo, da bi 011 ponaredil mrtvaški list, kakor to pravi obtožnica. Dejal je, da je postal le žrtev intrig. V svojem zagovoru je obtoženi Rože izpovedal, da ni imel pri »Naprednosti« sploh nobene funkcije in da tudi ni bil nameščenec. V času poslovanja »Naprednosti« je od sode val 6-mesečno zaporno kazen, na katero je bil svojčas obsojen. Pri ustanavljanju »Naprednosti«, ki je izšla iz »Splošne kreditne zadruge a, je bil sicer v začetku interesirao, pa so mu kmalu odpovedali in dali odpravnino. Ker se je prevara z mrtvaškim listam vršila v času, ko ni bil več Rože pri »Naprednosti«, meni g. Rože, da je to storil nekdo drugi in navajal pri tem ime nekega bivšega nameščenca, ki se je prav tokrat peljal z ženo nekega funkcionarja »Naprednosti« v Beograd in tam prebil par dni, nakar se je zopet vrnil v Maribor. Zaaiiian je bil poverjenik »Naprednosti« za Ptuj Jakob Gregorec ki jo izpovedal, da Rože ni imel nobenega posla pri »Naprednosti«. Dejal je tudi, da mu je nekoč neki uslužbenec dejal, naj mu preskrbi ne- ki mrtvaški list in da mu bo izplačal po-amrtnmo. Predsednik senata s. o. s. Lenart je GregoTca vprašal, zakaj o teh lusnpari-jah ni povedal ničesar predsedniku Bojku, ampak le Rožetu, ki ni bil noben funkcionar »Naprednosti«. Gregorc na to vprašanje ni dal nobenega odgovora, in je na zadevno vprašanje dejal, da je bil 2 meseca v preiskovalnem zaporu in sicer nadi suma obrtne prevare v zadevi »Glavne privredne zadruge«, skupno z Rožetom in Le-skovSkom. Zaslišani sta bfH se dve bivši oradnici »Naprednosti«, ki pa nista ničesar bistvenega izpovedali, ampak le dejali, da Rože ni imel nobenega posla pri »Naprednosti«. Ti priči sta tudi raz odeli čudno in svojevrstno poslovanje pri »Naprednosti«, tako da je predsednik naposled dejal: »Vsi skupaj slišite v zapor!« Nobena priča ni hotela ničesar vedeti, kar bi bilo količkaj sumljivega. Izpoved izvedencev grafologov prof. Coriča in Ravnikarja pravi, da je glede ponarejenega podpisa drameljskega župnika izven dvoma, da je podpis ponaredil Rože. Razprava je trajala 2 in pol uri, nakar se je kazenski senat, v katerem so brli a o. s. Lenart kot predsednic, s. o. s. dr. Lešnik in Lečnik kot prisednika, umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure. Točno ob 12. je predsednik s. o. s. Lenart razglasil sodbo, v smislu katere se obtoženi Josip Rože v smislu § 280 oprosti vsake krivde in kazni. Zadruga »Učiteljski dom« v Maribora To je za obmejno učitelj stvo zelo važna oortafna Maribor, 34. januarja Učiteljski dom v Mariboru je Ustanova, ki temelji nov socialni osnovi. Tukaj imajo svojo streho sinovi učiteljskih rodbm, ki ae pripravljajo v maribor-sUu šolah sa bodoče življenje, v teku let ■a ja pokanalo kako pametna je bila mlaci ustanovitve Učiteljskega, doma v Mariboru. Marsikateri učitelj, kl kama j aha-ta a svojo parče, bi ne mogel mlatiti na ta. da bi perial atna v mesto nadai/vat Studija na »rednjl soli. Ugodni posotfi v Učiteljskeai domu pa so marsikaterema učitelju odvzeli talko skrb sa akrbnonad-1 sa prijetno bivanje atna v tukaj-Učiteljskem dom«. TJfco je to ao-dek>, ki Je adrufano s ustanovo teza doma* Malo «j**frw> o njem v mat javnosti. Koristnost ustanove pa da ae vsaj ot> vsakoletnem poiar _. kračuna tudi jamo spomnimo TJČaJeljakaga doma v Mfcraboru. HAUBU radni občni zbor pomemfc- utttedjstva >UM- v povo&Ora razvoj tega »ocvljen » študirajoča jaljlT PoročUa p« ao lap. ki je bH pričala tudi o s* vasmi, s katero ae zavod vodi ter upravlja. Soglasno vaajamDoat otajnejnega uCtteij- stva ao pokazale tudi volitve, pri katerih js bil izvoljen sa pr» rl— »fnilrn zadruge Učiteljici dom, Id je lastnica ta ustanove, g. Mik* Ledlnek. utttelj a Pobreija, Za podMedNfedka je bfl tmotjm upokojeni šolski zaassaszast Ivan Tuuisaie «z bora, sa Rajfrp, Mirke Vaada sa lastniki Čiru Hočevar, Muoi Trnja* m Josip Kontler, Ivan Koropec. Angele Vo-mer, Ludvfc Petri« m rane Goiag Za Osne kuratorija ao kili Ufoijani ZvanVo-mer, Anica Masttsk, MSnajk) Mam Ceraovsek In oetaUh odborov. Zavodov tudi nadalje startni m Iios^ldvodltokerafbao atagno a avojo blago ji i v 11 talia> In *» ao tudi Ogrnete ta Mp Puittnrt, kot nansHiala 9« I***** «-janec ter Ivan Ovetko. M vaittvan ss Js njs j* ae sDs, od anlarih Ja pričakovati Ob tej paflBrJ pa bi salo koristno sprožiti misel, M ae je ta peaaiarjalii v vrstan onmejMga SaBteljrtva. Ore aa pobudo, aa bi se ta oajsasti internat tapnpornll m širil tudi a fasulialm uaaWisa sanje, hčerka naših lilliajash učiteljskah rodbin. Z malh ■ i. i jo tssja načrta bi a prt. dobila začarana >UčitaiJakl dame v Mariboru aeveal^re zasnafs sa vzgojne koristi na ila i Jama moške m aeaeke mladine, ki poteka In naših uetteljakih d rutin. Dravtafrica dolina pod vodo PoljČane, 24. januarja »Tako zgodnje povodnjl pa ss ne pomnilno«, so govorili ljudje danes, ko so za-ojsdsH, da os Dravinjska dolina sredi zime koplje v vodi. Zadnji naglo skopneli sneg je zemljo dodobra namočil in tako je zadostoval Se nematen dež, da sta. r>ra.\-inja in Breanica s potoki iaatopili iz atruca in zalili krajno od Konjic, čez Loče In Zba> lovo ter Pekel m Poljeane tja do studenac m MafcjoL Moonsje je obsevalo ls doass ponoči, sicer pa smo imeli včeraj Čez dan prav rahel danak. Voda se ja razlila čez njive hi liavinanf in pokrila ponekod rahlo ozirnino. Na nekaterih mestih je sla tudi čez cesto in tako onemogočila prehod. Po opoldne je voda še vedno naraščala. Ker je desevje prenehalo, bodo tudi vode bržčas 11 Tnalu upadle, tako. da aa ni bati hujšega. Ta avjodnja povoden j pa ponovno klice po nujni regulaciji Dravtnje. Kakor zatrjujejo, se bo letos z delom na Dravinji le začelo. Vsi, Id jim Dravinja leto za letom na njivah in travnikih napravi ja občutno Škodo, urejevanja D ra vin je nestrpno pričakujejo. Ker so načrti te gotovi in je *>dofrrft" ie tudi potreben kredit, se stvar gotovo ne bo zavlekla Z deževjem se je ohladilo tudi ozračje. Medtem ko smo imeli po ostri zimi o božicu —22 stopinj pod ničlo, je bilo zadnje dni kar toplo, tako da smo odložili težke zimske suknje, nekatere otroke pa smo videli hoditi okrog: celo bose. Sneg je seveda izginil povsod, šele davi se je spet rahlo prikazal na Bocu. Hud udarec za naše izvoznike Zaradi aOdianja tečaja klirinške marke so silno pri- zadeti naši izva>zniki Ljutomer 24. januarja Vso jesen in tudi čes akno je bila po fcrskarn polju. Slovenskih goricah in posebno se v ApaSki kotlini precej živahna trgovina s sadjem, poljskimi pridelki, pe-nitiiino hi jajci. Prekupčevalci so hodili okrog* hi taapovali vse, kar se je dalo kupiti. Največ tega blaga, posebno perutnine, jajc ki pa tudi raznih pridelkov, je slo v sosedno Nemčijo. Na postajah ao dan za dnem nakladali vagone, ki ao ali preko meje. Izvozniki iz Ljutomera, Radgone in Apač so imeli mnogo dela z nakupovanjem m so tudi pošteno plačali Kmetje pa so bili veseli, ker ao z lahkoto vnovčili pridelke, posebno pa perutnino, jajca, sirovo maslo itd. Tudi cene so bde prilično dobre m so bile mnogo višje od cen v prejšnjih letih. Izvozniki so lahko boljše plačali, ker so sklepali z raznimi nemškimi odjemalci pogodbe v klirinških markah, ki je stala po sporazumu nase Narodne banke z Nemčijo, precej visoko in sicer med 14.30 din in 14.70 din. Ta tečaj je izvoznikom prijal m so tudi kmetom blago plačevali dražje in sicer na mestu. Kmet je imel od tega veliko korist. Narodna banka je res precej dolgo držala ta tečaj nemfike marke in kupčija je bila zato precej živahna. Posebno še se je razvijala, ko so nas! izvozniki dobili precej hitro nakazila za izvožena jabolka. Pred kakimi 14 dnevi pa je nemška klirinška marka na naših borzah nenadoma padla in sicer od 14.30 din na 13.80 din in sicer zato. ker naša Narodna banka ni več intervenirala na borzah glede tečaja nemške marke in marka je preko noči padla za 50 par. že prej, meseca decembra, je Najodna banka ustavila izplačilo klirinških saldov, ki so bili do takrat redno Izplačani. Sedaj pa, ko je marka, zdrknila od prepisanega kliringa na 13.80 din, je Narodna banka zopet pričela izplačevati klirinške salde, seveda po novem tečaju. Tako izgubijo na*i trgovci, izvozniki pri vsaki marki 50 par in ta izguba gTe v milijone. Ta izguba je tako visoka zato, ker je bila baš jeseni in v začetku zime, pred prazniki glavna izvozna sezona, ko je šlo preko meje ogromno perutnine, jajc in drugega blaga. Ravno ti prekupčevalci, ki so nakupovali blago za izvoz so cene precej navili, tako da so pokupili čim več blaga. Tako so na-primer po Murskem polju pokupili vso perutnino, vsa jajca in sirovo maslo, tako da je za praznike bilo težko dobiti to bla- Gospodarske kroge so ti ukrepi Narodne banke zadeli tem občutneje, ker so bili tako nepričakovani. Radi tega bo sedaj silno trpel naš izvoz, ker izvozniki ne morejo sklepati pogodb z odjemalci onstran meje, ker je kalkulacija otežkočena in tudi riskantna. V drugi vrsti bc pa trpel naš producent, kmet ki ne bo mogel ničesar prodati. —Vik— Mariborske in okoliške novice — M«d martboTsaUml smučarji je zopet zavladalo veselje, ko so doznali, da je po snegu, ki je zapadel v noči na torek, po« loaaj pri Senjorjevem domu zelo ugoden. Na podlogi 10 cm, ki je poledenela, je zapadlo sa 40 cm pršića, _ V osUd se je obesil 40-letni Ivan Straeer, ki je jeseni 1938 zapustil mariborsko kaznilnico, kjer je prestajal večletno kazen radi raznih zločinov. Ni pa se poboljšal. Prišel je v ormoške zapore, iz katerih je pobegnil, pa so ga ujeli in zvezanega prepeljali nazaj v celico, kjer pa se je kmalu obesil na zamreženem oknu. — Mož je izginit Rafael Hafner iz Tr-stenJakove ulice 16 je bolehal delj časa na malariji. Te dni pa je pobral večjo vsoto denarja in izginil. Njegova Žena je v skrbeh, da se mu ni pripetilo kaj hudega. Obrnila se je na policijo, ki poizveduje, kje je njen mož. _ Drobne novice. 9-letna posestnikov a hčerka Frančiška Skok iz že tal je padla z voza in si zlomila desnico. Pri Sv. Miklavžu je padel Sjetni posestniški sinček Franc Cucek s skednja m si zlomil levo nogo. Ko se je pekovski pomočnik Franc Bednaršek iz pečehove peljal s kolesom preko Glavnega trga, ga je nenadno vrglo s kolesa. Obležal Je negiben na tleh. V bolnici so ugotovili, da js Bednaršek podvržen epilepsiji. Avtomobilsko evidenčno tablico št. 2-984 js izgubila zdravnica dr. Mila Kovačeva iz Krekove ulice 18. 40-letna kmečka dninarica Kristina Lo-pernik iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah je padla z lestve in si pri tem zlomila levico. Zdravi se v bolnici. Zasebnici Neži Petrovič iz Gosposke ulice 32 je neznan zMkovec odnesel dežni plašč, vreden 700 din. MvHji Jožici Badoko iz Betnavske ■jasa 31 js i* kuhinjsko omare zlata ispust ■ s ura, vredna okoli 500 din. PoHcaja poUtnduje. Baaebnioo Ano Vo-glar iz Radvanjake ceste 8 je napadel šentUjski občinski tajnik Drago Domanj, ko, ki jo je preasakastn najprej s pestmi, potem pa še z dežnikom, ki ga je odvzel napautsaki Izpod pazduhe. Bojeviti mol ja moral na policijo k zasliševanju. Zadeva ae bo končala najbrže pred sodiščem. — Sioveigegoriairc aovfce. Ko ss je pos. Josip ZemljlČ vračal domov. sta ga v Zgornjih zsrjaveih napadla neznana poba-lina. Obležal je krvav na cesti, dočtm ata napadalfla *«g1"fr* v temno noč. Orožniki poiavedujsjo aa napadalcema. Trg Sv. Lenart js doba novo kmetijske zadrugo. Opata se tekmovanje v konkurenčnih če- tom. Izvajal Dvofaka. jutri 1 t m. ob 8. uri _ radia s solisUčnim koncerne izključno skladbe Antona n. Umrla Js 78 let. tataječim na- Vatji js dodeljen tukaj- Iz poročala povelj-osts aj. Pisgla aa zboru ja razvidno, da foteTvamratt v 21 pri« (lajata četa aa ja ttvntoo udej-tudt na mueveUiem polju in js g. Iintnerjs lepe uepehe. 0 pomočjo Rdečega kriza Ja uredil g. TJhik v Studencih poseben ambulatorij. Prisrčne pohvale in priznalne besede sta spregovorila ob tej priliki ravnatelj g. Krejči iz Ruš in g. Kac v imenu studenške občinske uprave. — Za ustanovitev šolskega muzeja v Mariboru so se zavzeli na svojem sobotnem zborovanju naši obmejni učitelji, organizirani v 8reskem Učiteljskem društvu za Maribor levi breg. — Pritožbe. Prejeli smo s prošnjo za objavo: >Naš šef nam je nabavil zvezke, kamor se mora vsaka delavka vpisati, kaj in koliko naredi na dan. Delamo kakor nore in ob pregledu nam še zapišejo z rdečim svinčnikom pripombo: »premalo naredili« ali pa »Manj okrog gledat, več delat«, pa tudi »Premalo-premalo« itd. Ce bi se pa katera delavka drznila, da bi le z rameni skomignila, je že grožnja z od5 povedjo. Se po delavnem času morajo delavke pometati, ne da bi zato kaj dobile. O plačah pa nas je skoro sram govoriti. Delavec, ki je do 4 leta v službi, dobi po 2.50 do 2.75, največ pa po 3 din. Imamo tudi nadure, za katere pa nismo deležni predpisanih odstotkov. Ce pa gre kateri ubogi delavec v pisarno prosit za višjo plačo, pa mu grozijo z odpovedjo. Mojstra nimamo nobenega, drugi pa se na popravljanje strojev malo razumejo. Igle se lomijo, ubogi delavec pa je spet izpostavljen grožnjam. Stranišče pa je tako, da ni govoriti. Strašna reč. To je naša skromna pritožba, radi katere vemo, da bodo še poizvedovanja in zaslišanja. Pa se spet oglasimo.« _ Mariborski živinski sejem dne 24. januarja. Prignanih je bilo 5 konj, 6 bikov, 56 volov 191 krav in 8 telet, skupno 266 komadov, prodanih pa je bilo 125 komadov. Povprečne cene so bile: Debeli voli 4 do 5.50, poldebeli voli 3.50 do 4.25, plemenski voli 4 do 5.50, biki za klanje 3 do 4.50, klavne krave debele 3.50 do 4.50, plemenske krave 3 do 4.50, krave za klobasarje 2 do 3, molzne krave 3.50 do 4.75, breje krave 3.25 do 4, mlada živina 3.75 do 4.75, teleta 4 do 6 din za kg. Mesne cene; vch lovsko meso I. vrste 10 do 12, volovsko meso U. vrste 8 do 12, meso bikov, krav in telic 6 do 12, telečje meso I. vrste 13 do 14, telečje meso TL vrste 8 do 10, svinj ako maso sveže 12 do 14 din za kg. Prihodnji živinski sejem bo v torek 31. t, m. — Sokolsko društvo Maribor I ima v soboto 28. t_ m. točno ob 20. uri svoj redni letni občni zbor v telovadnici vojašnice Kralja Petra I. Radi važnih sklepov pozivamo članstvo k polnošteviini udeležbi. Zdravo! Uprava — Mestna občina, mariborska za likovne umetnost. Mariborska mestna občina je sklenila določiti vsako leto v svojem proračunu 20.000 din za odkup slik in kipov na mariborskih razstavah. — H. umetnostni teden v Mariboru. Mariborski Umetngki klub priredi svoj n. umetnostni teden letos od 10. do 16. aprila. Teden se prične na velikonočni ponedeljek dopoldne -z otvoritvijo slikarske in kiparske razstave v muze jakih prostorih v Gradu; v torek bo koncert, na katerem se bodo izvajala večinoma nova,, nagrajena dala; v četrtek 18. bo litsrarai vsesr; v soboto 18. prsdstava v s4sdanšču, po kateri ne družabni večer z razdelitvijo nterarnih, glaabeaih, likovnih in igralskih nagrad. Zaradi preložitve tetam rok sa pradlositev litsrarnih dal m prijavo igralcev aa nagrado do 1. mam. Na «aUa pa podaljšanja za dramska in glasbena dala, ki ae morajo poslati Umetniškemu klubu najpozneje do 1. februarja. — Vsi lastniki vosov v mestu Mariboru as v smislu razglasa davčne uprave za mesto Maribor ponovno opozarjajo, da morajo do 31. t. m. prijaviti davčni uprave sa mesto Maribor. Število vozov in plačati obenem takso za državni cestni fond za polovico leta 1938 in vse leto 1939. Ta taksa znaša letno za vozove na vzmeteh 50 din, za vozove brez vzmeti din 40 in za dvokolnicc din 20. Ravno tako se opozarjajo tudi lastniki tovornih avtomobilov, da prijavijo do 31. t. m. število vozil z ozn, številke ter nosilnosti v svrho odmere vozarinske takse za leto 1939. Kdor ne prijavi vozil pravočasno, se kaznuje po zakonu o taksah. Tiskovine in potrebna pojasnila se dobijo pri davčni upravi za mesto Maribor — Požari na dnevnem redu. V Leskov-cu pri Pragerskem je včeraj pogorela domačija posestnika Antona. Hajdnika. ki ima 40.000 din škode. V zvezi s tem sn zaradi suma požiga aretirali 361etnega posostnlkovega srna Martina S., ki so ga izročili mariborskemu sodišču. — Vlom sredi mesta. Snoci je nekdo vlomil v podstrešne prostore kavarne :>Central« v Gosposki ulici. Izročal je šipo v vratih in splezal v* notranjost, kjer pa ni našel zaieljenega plena. Odnesel je le 100 din, srebrno uro in nekaj obleke. Mariborsko gledališče Sreda, 25. jsjiuarja: Zaprto. Četrtek. 26. januarja, ob 20 uri: »Vse za šalo*. Red A. »Vse za salo« |>^spremenjeni zasedbi. Radi obolelosti A. Harastoviča je prevzel vlogo Muhe Verd oni k, vlogo konzula Svedra pa Crn obori. Predstava se ponovi v Četrtek, 26. t. m. za red A. Teloh, trobentice, mucke • •. Maribor, 25. januarja Slučajno sem čul na Kalvariji, kako ob sv. Vincencu, ko se po prosi ar i tradiciji tiči ženijo, trubadursko prepevajo kosi. .. Sneg je tudi tu skopnel in popki se napenjajo in zato sem. neverni Tomaž, čita joč ljubljanske liste moral verjeti tem ljubljanskim listom, ki so govorili o prezgodnjem cvetju in petju zaljubljenega kosa.,. Saj je letošnji ptedpust silno kratek, da za ženitve željne parčke ni niti omembe vreden ta čas norčije in šegavostif Natrgal sem trobentic in tudi nekaj Je-loha in cvetke, katerih ne vem botanično opredeliti... Po jutranjem sprehodu sem šel po trgu. Vse polno cvetja je tu: teloha, trobentic in tudi zvončkov, od realnih stvari pa je motovileč v izredni sočnosti in v neprimerno velikih kupih naprodaj in ga je dosti šlo v denar. Sredi te pomladne prelesti, zavijanja zaljubljenih mačk pa se mi ustavi oko na sveži belini Pohorja, ki blešči tako sijajno, da je ni moči opisati dostojno! Pa smo šele pred koncem januarja! Jurij Pika S koloni ga je ubil Ptuj, 24. januarja V Vareji pri Sv. Vidu pri Ptuju se je v soboto zopet odigrala krvava drama, kot posledica nesrečnega alkohola Kot soseda sta živela 391etni posestnik Jožef Kodrič, oče dveh otrok in posestnik Janez Mlakar. Jožef Kodrič je bil že znan nasilnež in razgrajač, ki je že tudi odsedel nekaj mesecev ječe. Usodnega dne se je napil vina ter postal nasilen proti svojemu sosedu Mlakarju, ki se je iz strahu pred njim zaklenil v svojo niso z rodbino. Kodric je ves dan oprezoval okoli hiše, kako bi prišel do Mlakarja, da bi dal duška svoji jezi. Na večer se mu je res posrečilo, da je vdrl v hišo ter napadel Mlakarja, ki ga je podrl in ga začel obdelovati s sekiro. Svojemu očetu je priskočil na pomoč njegov sin 231etni Mlakar Janez, ki je v razburjenosti pograbil kol ter z istim na veo moč udaril Kodriča po Slavi. Kodrič se je ves krvav zgrudil Iti obležal nezavesten. Nudili so mu takoj pomoč ter poklicali reševalni avto iz Ptuja, ki je Kodriča naložil, da bt ga prepeljal v bolnico, pa je že med potje težkim poškodbam podlegel. Na odredbo orožnikov so prepeljali truplo v mrtvašnico v Le-skovec, Mlakarja pa v zapore ptujskega sodišča. Iz Slovenjgradca — Vprašanje gimnazije v Slovenjgradcu, že precej let se vodi težka borba okoli ustanovitve prepotrebne gimnazije v S Loven jgTadcu. To vprašanje pa je postalo aktualno komaj lani in se je tudi že obravnavalo na najmerodajnejsih mestih. Zaradi rasnih osebnih koristi pa so tedaj razne visoke slovenjgraške osebnosti nastopile pro ti nameravani ustanovitvi gimnazije. Na zadnji občinski seji pa smo slišali, da je slovenjgTaski orjčinaki odbor odposlal na g. bana precej ostro resolucijo, v kateri vehementno napada vse nasprotnike ustanovitve gimnazije, ki tej nameri po mnenju občinskega odbora nasprotujejo zgolj iz osebnih razlogov. Na kancu te zariimive resolucije pa naproša, občinski odbor g", bana za njegovo posredovanje, da dobi Sloveiijgradec za 20-letnico nase svobodno države prepotrebno gimnazijo. Res radovedni, smo na uspeh te resolucije. Naša zelja pa je, da bi se obe nasprotni stftiji iz sicer enega tabora pomirili in bi Slo-venjgradec že končno prišel do tega tako važnega zavoda za nase obmejno mestece. — Iz Sokolskoga društva. Vsako sredo bodo od 20. ure naprej v SokoLskem domu sobne strelske vaje, na katere so vljudno vabljeni tudi vsi nečlani. — Osebna vest. Iz meščanske šole v Mežici je bil premeščen na tukajšnjo meščansko solo g. prof. Drago Domnik. PREVELIKA RADOVEDNOST — In kaj vidite iz kart? — Kmalu se seznanite z bogatim gospodom. Zaljubili se boste vanj in od po tova* H « njiirt na ženltovanjsko potovanje v svico. — pa poreče na to moj mož? MED PRIJATELJICAMI — O, kako krasen klobuček imaa — vaeč mi Ja od lata do lata bolj.