Leto LXV
Poltnlna plačana v gofovfn!
V Ljubljani, v nedeljo, dne 25. aprila 1937
Stev. 94 a Cena 2.- Din, z Ilustrirano prilogo 3.- Din
Naročnina mesečno	^gn^	^^ a ^M^^^^nt*. mi _ ———^	račun: Ljnb-
»Din. za inozem- flV	MJm^^b	MiH V ""SEV r	'jana
atro 40 Din - ne-	M ^ MM M	fl| 1 flf IML #	^ 10.349 za
izdaja ce- ^^^^^^	■■ ^BV ■PB MjB	M « gBSB—^ MU*
^^^^^ flt	M	^ H ^ B ^HHHkJ fln • H|
inozemstvo 12<*Uin '	^Km	M ^^B ^^B	BBH
je »	^^^^	JHLm## ^f JBm^	^ Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi al.6/111	jeva niica itev. 6.
Telefoni uredništva In apravei 29-92, 29-99, 29-94, 29-99, 29-96 —	Izhaja vsak dan sjntra), rasen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga »Teden v slikah"
Beneški sestanek brez kulis:
Kljukasti križ
bo vdrl v domovinsko Ironto
Schuschnigg izjavlja, da Habsburžanov ne potrebuje Zanimiva italijanska pojasnila o vsebini razgovorov
Benetke
Od konference v Rimu, dne 17. marca 1934, ko so bili podpisani tako imenovani rimski protokoli, ki so usodo Avstrije in Madjarske navezali na Italijo, pa do sestanka med Mussolinijem in avstrijskim zvez. kanclerjem Schuschniggom v Benetkah, so pretekla komaj tri kratka leta, ki so vsebino odnošajev med Italijo in Avstrijo temeljito spremenila. Takrat pred tremi leti je Italija — morda bolj iz svetovnopolitičnih kakor iz čustvenih razlogov — mobilizirala svoja zavezništva v Podonavju proti državam Male zveze z očitnim namenom, da njihove medsebojne zveze zrahlja in jih potem posamezno, drugo za drugo, stisne v oklepu, ki ga je njena politika okrog njih kovala. Rimski protokoli so proglašali za svete vzore vse ono, kar so države Male zveze kot za svoj obstoj pogubno odklanjale. Rimski protokoli so zarezali v Podo-navje prepade nezaupanja, o katerih smo takrat morali biti prepričani, da ne bodo tako kmalu zginili. Tudi nadaljna redna posvetovanja med italijanskimi in avstrijskimi državniki, ki so vsa navezana na krasna lirično zveneča letoviška mesta v Italiji, kot so Riccione, Rocca delle Caminate, 60 s svojimi končnimi sklepi vedno zopet znova potrjevala to mnenje in Evropi pripovedovala o neskaljenem poteku medenih mesecev v novo spočeti italijansko-avstrijski ljubezni. Benetke so bile prvo presenečenje.
Italija je od rimskih protokolov dalje živela svojo veliko zgodovino. Zavojevala je ogromen abesinski imperij in se z vsemi razpoložljivimi silami pripravlja, da ga plodonosno izkorišča. Glavna krvna žila njenega državnega življenja vodi sedaj v Afriko. Začutila pa je tudi, menda prvič v svoji zgodovini, da je na svoji poti v imperij nevarno zadela na že davno izhojene ce6te angleškega imperija in da so na teh križiščih nastale napetosti, ki zahtevajo od Italije vso pozornost na Sredozemskem morju Končno pa je tudi njen ugled silno na-rastel, tembolj, ker je začasni umik francoske zunanje politike iz osprednjih front Italiji nudil lepo priložnost, da sede v izpraznjeno vodilno mesto evropske politike. Oboje, življenjske nujnosti njenega mladega imperija, nujna potreba, da zasigura njej potrebne sirovine na kopni poti čez jugovzhodno Evropo, ter razposajena želja po udejstvovanju, ki je last vseh, ki so dosegli uspehe, priznanja in časti, je italijanski zunanji politiki narekovalo dolžnost, da se loti ureditve podonavske kotline, in sicer tako, da si v tem za njo važnem zaledju ustvari če že ne čuvstveno prijateljska pa vsai mirna ozračja. A zato je bilo najprej potreono, da rimske protokole, ki so bili podpisani z namenom, da postanejo stisnjena pest, ki jo italijanska politika potiska v podonavske dežele, spremeni tako, da bodo podobni iztegnjeni roki, ki ponuja prijateljstva.
Italijanska zunanja politika je morala najprej doseči, da njena zaveznica Avstrija neha niti predmet spora med njo in Nemčijo, kajti ravno razpoloženje Nemčije je v italijanskih očeh najnujnejši predpogoj, da se v Podonavju naseli tisti mir, ki ga neobhodno zahteva nemotena organizacija abesinskega imperija in utrditev postojank ob sredozemskih vodnih cestah. Ko je Avstrija te namene svoje italijanske posestrime opazila, jih ni bila prav vesela in je kancler Schuschnigg to dal razumeti, ko je nepričakovano šel predavat v Prago in s Češkoslovaško sklenil ugodno trgovinsko pogodbo. Mussolini je moral svojega tovariša pokarati, poklical ga je v rajsko ietovišče Rocca delle Caminate — junija i936 — ter mu raztolmačil, da se bo morala Avstrija pač sporazumeti z Nemčijo, ali pa bo Italija prisiljena, da odpove svoje jamstvo za neodvisnost avstrijske države. Avstrijska vlada se je spokorila in je naslednjega meseca. dne 11. julija 1936, že podpisala z Nemčijo znani dunajski sporazum, v katerem se je obvezala, da bo vodila »nemško politiko«, a je za to od nemške vlade dobila zagotovilo, da Nemčija njene nedotakljivosti ne bo več ogrožala. V novembru 1936 je Italija sklicala v Rimu novo konferenco držav rimskih protokolov, ki so se strnile v še bolj strnjeno zunanjepolitično enoto, nakar je sama podpisala z Nemčijo zvezno pogodbo z Berchtesgaoenu. Tako je bilo delo na severozapadnem delu Srednje Evrope končano ugodno za potrebe italijanske zunanje politike. Napetosti so se polegle in nastopilo je pomirjenje.
Toda italijanska zunanja politika je morala doseči tudi to, da nehata biti Avstrija in Madjarska predmet in povod sporov med njo in Jugoslavijo, kajti poleg Nemčije je Jugoslavija v podonavskem in balkanskem zaledju Italije tista država, od katere je največ odvisuo, če bo Italija mogla v miru uživati sadove svojega afriškega imperija. Prizadevanja so bila tudi na tej strani kronana z uspehom, kajti jugoslovanska organizaciji miru posvečena politika je Italiji tako rekoč prišla nasproti. Sporazum je bil razmeroma lahek, pogoji ne preveč hudi in vsekakor izpel jivi. Med pogoji je bila tudi točka o Habsburžanih. ki se tiče Avstrije, in točka o reviziji meja, ki zadeva Madjarsko, torej obe podonavski zaveznici Italije, glede katerih je rimska vlada prevzela nalogo, da jih izmodri in pripelje na novo črto. Italijanski vladi ni bilo preveč težavno pregovoriti avstrijskega kanclerja, da je v svojem govoru na Gradiščanskem pred 10 dnevi izjavil, da habsburško vprašanje ni nikakor pereče, madjarskega ministrskega predsednika pa do izjave, da misli Madjarska na popravek meja samo mirnim potom in da jo v glavnem skrbe le njene manjšine, ki živijo v sosednih državah. Toda naenkrat se ie na Dunaju, ravno tako kot 1. 1936 pojavil skušnjavec, ki je avstrijskemu kanclerju pošepetal na uho, da je njena zveza z Nemčijo le preveč nevarna, ker da imajo hitlerjevci objestne nameno in da se Avstriji tudi Habsburžanom ni treba odrekati, ako obrne hrbet svojim dosedanjim prijateljem in sprejme preko češkoslovaške vabljive ponudbe iz Pariza, ki hočejo, da se Nemčiji postavi v bok zvezni trikot med Avstriio. Češkoslovaško in Madjarsko. Italija jc za delo-vanje skušnjavca :vede!a ter s primernimi besedami dosegla, da se je avstrijski kancler pripeljal na beneškr laguno, kjer so mu dopo-
Rim, 24. aprila AA. (Štefani) »Giomale d'Ita-lia« objavlja dopis iz Benetk, s komentarjem svojega ravnatelja Gayda. Obenem objavlja tudi 6voj komentar uradnega poročila o sestanku med Mussolinijem in Schuschniggom, ki je izšlo danes. Dopis pravi med drugim:
Oba državnika sta proučila vse važnejše evropske probleme in sta med drugim govorila tudi o španskem vprašanju in o razmerju do Sovjetske Rusije. Ugotovila sta popolno soglasje med njunimi stališči, zlasti pa glede odpora proti komunizmu in njegovim nevarnim zaveznikom.
Beneški razgovori so pa vendarle veljali v prvi vrsti Italiji in Avstriji in njunim sosedom, zlasti Nemčiji. Glede Nemčije je list mnenja, da bo zaradi sodelovanja z Italijo odstranila nekatera nesoglasja med njo in Avstrijo. Nacionalni socialisti bodo povabljeni, naj dele odgovornost s pa-trijotično fronto. To bi pomenilo prvi korak k sodelovanju nacionalnih socialistov v avstrijski vladi. Zastopniki nacionalnih socialistov v Avstriji bodo v sporazumu s kanclerjem dr. Schuschniggom in državnim podtajnikom Žernatom v najkrajšem času pristopili k ureditvi vseh tistih vprašanj, ki so ostala še neurejena in ki naj izravnajo nesoglasje med patrijotično fronto in nacionalnimi socialisti.
Dunaj, 24. aprila. AA. Policija je snoči v središču mesta odkrila narodno-socialistično organizacijo, ki je širila hitlerjevsko propagando v Avstriji. Dosedaj je bilo aretiranih 20 oseb. Zaplenili so mnogo propagandističnega materijala.
Habsburžanov ne!
Dr. Schuschnigg je dal Wardu Priceu. dopisniku »Daily Maila« intervju, v katerem pravi med drugim:
V sedanjih razmerah Avstrija ne bo klicala Habsburgovcev, pa tudi se ne ho odpovedala pravici, da to stori. Nočemo jih klicati, ker naša narodna politika ne želi nikakih avantur. Danes se no more presoditi učinek takšnega koraka na notranjo in zunanjo politiko spričo sedanjih okoliščin.
Na Dunaju se čudijo vestem o vstopu hitlerjevcev v vlado
Dunaj, 24. aprila. TG. Vest »Giomale diltalia«, da bodo v kratkem avstrijski hitlerjevci vstopili v vlado, je napravila tukaj zelo neugoden vtis. Dunajski tisk vesti italijanskega lista sploh ni objavil, medtem ko se na merodajnih mestih razširja mnenje, da bo avstrijska vlada k temu izrazila svoje stališče in bo uradno ožigosala omenjeno vest kot lažnivo in brez vsake podloge. V javnosti se že čudijo, zakaj vlada še vedno odlaša z objavo svojega ufadnega zanikanja, kajti ta vest je povzročila v vsej avstrijski javnosti veliko vznemirjenje. Vsled tega je bilo nocoj tisku sporočeno, da bo izšlo tozadevno uradno poročilo in da njegovo besedilo trenutno še proučujejo.
Italijanske razlage:
Rim se hvali,
da je Avstrijo rešit
iz hudih francoskih shušn'av
Benetke, 24, aprila. Oficiozni komentar o rezultatih razgovorov med Mussolinijem in Schuschniggom se najprej obrača proti francoski žurnali-stiki ljudske fronte, ki je, kakor komentar s hudomušno zlobo pripominja, »pod komando znane klike brez gracije in sramu (mišljena je gospa Tabouis)«, češ da brez vsake vednosti, kaj se je v Benetkah govorilo, s svojo pestro domišljijo sedaj izmišlja neke težave in ialove uspehe, kar je v popolnem nasprotju z resnico.
»Stoji namreč dejstvo, da med Avstrijo in Italijo ni samo popolna istovetnost pogledov, ampak tudi želja, da se nadaljuje skupna politika, ki je bila pred tremi leti začrtana v rimskih protokolih. V Podonavju je pa po zaslugi ducejeve odločnosti in jasnosti storjen spet velik korak za preureditev centro-orientalne Evrope in za utrditev miru, ki naj
vedali, da se ne more oziroma ne sme spuščati v nobene zvezne pogodbe ki bi bile naperjene proti Nemčiji ali bi se vsaj mogle tako razlagati, ker ima v pogledu Nemčijo zvezane roke, odkar je podpisal sporazum z njo dne II. julija 1936 in obljubil, da no skupno z njo vodil »nemško politiko« Nasprotno pa so avstrijskim državnikom nasvetovali, naj se Avstrija rajši včloni v novo italijansko črto, ki hoče. da sedaj tudi Avstrija išče potov in načinov, da se spo-prijazni z Jugoslavijo, kar velja seveda tudi za Madjare. 7. beneškim sestankom na katerega so levi sv. Marka, katerih tovariši v Trogiru so pred leti povzročili tako nevarno rjovenje, gledali z dopadenjem, je italijanska zunanja poli tika tudi na južnovzhodnem delu Srednje Evrope svoje delo točno po programu ugodno končala za potrebe svojega imperija.
Rimski protokoli, pred tremi leti še stisnjena pest. grozeče dvignjena proti nam. so se v beneški noči spremnih v roko, ki ponuja darove.
ne bo gola prazna beseda, ampak dejanska resnica. Italija je napravila konec politiki Francije ljudske fronte, ki bi hotela biti tretji, ki ima korist od spora med Avstrijo in Nemčijo, zakaj Italija je odstranila s svojo spretno politiko izključnost: »Ali priključitev k Nemčiji ali vpostavitev habsburške monarhije«. Neodvisnost Avstrije bo zasigurana samo po sporazumu, ki sedaj veže vse te tri države, zakaj avstrijski državniki so uvideli, da bi tistega dne, ko bi Avstrija, zapeljana od Quai d'Orsaya, skušala svojo neodvisnost zasidrati v sporazum s Parizom in Prago, za vedno izgubila prijateljstvo Italije in Nemčije kakor tudi svoj gospodarski položaj v Podunavju.«
»To je treba ugotoviti spričo lajnanja izvestnih listov, ki so hoteli dopovedovati naivnim ljudem, da bi bila mogoča nova usmeritev Avstrije pod vplivom in nagovarjanjem Francije in češkoslovaške, čije globoko razočaranje nad dogodki v Podonavju je tako zelo utemeljeno, da je razumljivo, ko te je podrla zamisel, katero je ona zagovarjala oziroma zagovarja v Mali zvezi. Sicer pa rimski protokoli puščajo odprta vrata vsaki podonavski državi, da se jim pridruži, toda predpogoj za tako priključitev je, da se jim novi zaveznik približa z dobro vero, to se pravi, izven starih zvez, ki so bile ustvarjene med podonavskimi državami iz sovražnih namenov proti Italiji in Nemčiji.«
Francozi razočarani nad Avstriio
„Za vedno zamu:en irenotek"
Pariz, 24. aprila, b. Rezultat sestanka v Benetkah je povzročil v vladnih in političnih krogih gotovo razočaranje, kajti francoski politični krogi so dobili pred obiskom dr. Schuschnigga v Benetkah informacije, iz katerih se je daio slutiti, da Avstrija ne bo nič več slepi privesek osi Rim-Berlin. Sedanji beneški sestanek pa je dokazal, da bo politična os Rim-Berlin ostala še naprej in da bo dosedanji položaj Avstrije ostal nespremenjen. Vse kombinacije ▼ zvezi z vestmi, da bo g. dr. Schuschnigg v Benetkah naglasil posebno stališče Avstrije in zahteval večjo svobodo akcije do zapadnih držav in do Prage, so odpadle. Posebno kar se tiče Prage, je v pariških političnih krogih zavladalo popolno razočaranje, ker bi morala biti češkoslovaška inicijator nove avstrijske zunanje politike na osi zapad-vzhod in nič več os sever-jug. Kakšni so vzroki, da je kancler g. dr. Schuschnigg v tako odločilnem trenutku pokazal nerazumljivo popustljivost in se odločil na daljno
Bukarešta, 24. aprila. AA. Havas: Snoči je bil banket na čast poljskega zunanjega ministra Becka. Antonescu je imel zdravico, v kateri je pojasnil politiko, ki veže Poljsko in Romunijo s temi besedami:
Naše zavezništvo sloni na naši privrženosti miru in na spoštovanju meja, ki so nedotakljive. Ta zveza ni naperjena proti nikomur in ima samo za cilj, da s širokim mednarodnim sodelovanjem dvigne občutje varnosti med nami. Ta zveza je v popolnem skladu z zavezništvi naših držav z drugimi državami, ki imajo isto za cilj, to je, da se v Evropi omogoči življenje, ki bi bilo varno pred vsemi presenečenji. Varnost je lahko posledica samo trajne ureditve mednarodnih odnošajev s sodelovanjem vseh narodov.«
Beck pa je odgovoril z naslednjimi besedami:
Bilbao, 24. aprila, AA. Havas: Včeraj je bil prvi dan, ko je v Bilbau zmanjkalo kruha. To pa se je zgodilo zaradi tega, ker v enem dnevu ni bilo mogoče zmleti dovolj žita. Angleški parnik »Ambrok«, ki je prišel dopoldne, je pripeljal 4000 ton pšenice. Drugi angleški parniki so pripeljali krompir, konzervirano mleko, jajca, kavo, sladkor, vino in drugo. Prehrana se l>o torej takoj normalizirala.
London, 24. aprila, b. Posebni dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da so tri angleške trgovske ladje odplule iz San Jean de Luža v razdalji pol ure ena od druge, toda pred Bilbauom so se ena drugi približale. Vse tri ladje so bile brez svetlobnih znakov. Ko se je pričelo jasniti, jih je opozoril angleški rušilec »Shtre Brake«, da je zelo blizu španska pomožna križarka »Galerna«. Takoj izza »Galerne« se je pojavila španska križarka »Almirante Servera». Skoraj istočasno pa je pri- . plula tudi britanska linijska ladja »Ilood«. Potem, I
vodstvo politike na osi Rim-Berlin, ni znano, toda povdarja se, da je za zapadne države današnji položaj popolnoma jasen in da obstoj Avstrije na njeni dosedanji politiki predstavlja dejstvo, s katerim bodo te države naprej računale. Poskus, da se Avstrijo spravi iz nevarne politike Berlin-Rim, se torej ni posrečil. Postojanke so zopet jasne in zapadne države morajo iz tega storiti potrebne sklepe. Tukaj smatrajo, da je boljše tako, kakor pa da bi še naprej vladala nejasnost, ki je neprestano zahtevala številne komentarje. Os Rim-Berlin ostane še naprej, vsled česar |e tudi Evropa še naprej razdeljena t dva bloka, med katerima ni dotikajočih se točk. številni upi so se razblinili v nič, mnogi izgledi so padli v vodo, morda za trajno, morda celo za večno. Avstrija je iz neznanih razlogov sklenila, da gre po sedanji poti in ta sklep je bil sprejet, ko je Mussolini avstrijskemu državnemu kanclerju obrazložil sedanji politični položaj v Evropi. Dr. Schuschnigg je menda uvi-del, da mu ta situacija bolj kombinira in jc sklenil ostati pri svoji dosedanji politiki. To jc dejstvo, iz katerega bodo ustvarjeni sklepi v sedanjosti in bodočnosti.
Budimpešta, 24. aprila b. Tudi madžarski tisk zadovoljno komentira izid beneškega sestanka, ne da bi se spuščaj v komentarje. Zlasti se madžarski tisk spretno izogiba člankom, ki jih je napisal Gajda v »Giomale d'Italija«. Posebno pozornost se posveča ožjemu sodelovanju med Italijo in Madžarsko in Prago. Poluradni »Pester Lloyd« piše v zvezi s tem, da trenutno ni nikomur uspelo, da bi oviral harmonično sodelovanje med državami rimskega protokola. Iz raznih izjav madžarskih državnikov se jasno vidi, pod katerimi pogoji bi bila Madžarska pripravljena stopili v sodelovanje s posameznimi podonavskimi državami. Ti pogoji so takšne priirode, da sploh ne nalagajo Madžarski, da bi se brigala za takšno sodelovanje, temveč je predvsem dolžnost nasprotnega tabora, da se briga za oživitev takšnega sodelovanja.
Sedaj pa lahko na obisk v Tirano
Rin, 24. aprila. A A. (Havas) Italijanski zunanji minister grof Ciano bo 28. aprila v Tirani, kamor pojde i letalom. V Albaniji ostane 2 dni. Potovanje grofa Ciana ho v popolnem skladu i Jugoslavijo. Prvo izmenjavo pisem • Albaniji med Jugoslavijo in Italijo so opravili tiv-koj po sklenitvi italijansko-jugoslovanskcga dogovora. Po tem dogovoru je bii italijanski poslanik t Tirani takoj odpotoval v Rim.
Če bi moral opravičevati te sestanke, potem bi rekel, da se v Evropi že opaža gibanje, ki hoče s skupno metodo zavarovati mir. Jaz pravim, da je rod iz bivše vojne pokazal preveč optimizma, ko je gledal na razne mednarodne sisteme in prav tako je pokazal prevelik pesimizem, ko je čul kakšno besedo o politični stabilnosti našega kontinenta. Najbližje sem resnici tedaj, ko rečem, da sporazumi med Poljsko in Romunijo odgovarjajo realističnim pogojem Naša politika je izraz stalne potrebe in ne izraz kakšne prehodne dobe. Ko ojačujemo to sodelovanje med nami, mislimo tudi na interese naših dveh držav in mislim, da ni v nas nobenega egoizma, ki bi dal slutiti kakšno napetost v mednarodnem življenju v najširšem smislu. Odšel bom iz Bukarešte v prepričanju, da se bo naše miroljubno delo razvijalo in napredovalo.«
ko je rušilec »Shire Brake« zapeljal med angleške ladje in nacionalistično pomožno križarko »Ga-lerno«, in ko je »Almirante Servera« izstrelila nekaj krogel proti angleškim trgovskim ladjam, je poveljnik »Hooda« izmenial signalne znake s špansko križarko. »Hood« je obvestil angleške kape-tano vseh treh trgovskih ladij, da lahko nadaljujejo svojo pot. Takoj nalo pa je pričela streljati pomožna križarka »Galerna«. Zaradi lega sta so tudi >IIood« in »Shire Brake« pripravila za borl>o. Poveljnik »Hooda« 'e ojx)zoril obe nacionalistični vojni ladji, da Ik> takoj otvoril ogenj, če ne prenehata s streljanjem. Vse to se je zgodilo izven cone treh milj, nakar so angleške trgovske ladje v varstvu obeh vojnih ladij odplule v cono treh milj. Obe angleški vojni ladji sta manevrirali tako, da se »Galerna« ni mogla približati angleškim trgovskim ladjam, nato pa so zagrmele tudi obalne bn-. terije in so pod zaščito topovskih krogel priplule v I Bilbao.
Zdravice v Bukarešti
Pomen romunsko-poljskega zavezništva
V BUbau manjka živeža
Angleške ladje so ga mu pripeljale
Volitve v kmetijske zbornice
v dravski banovini dne 27. junija
Belgrad, 24. aprila. AA. Kmetijski minister Je s soglasjem predsednika vlade določil točne datume, kdaj bodo volitve svetovalcev v kmetijske zbornice.
27. junija bodo volitve svetovalcev v tehle banovinah:
v drinski, dunavski, savski in dravski, 4. julija pa v vrbaski, primorski, zetski in vardaraki
banovini.
Volitve zborniških svetovalcev se vrše takole: za svetovalca kmetijske zbornice in njenega namestnika je lahko izvoljen vsak član zbornice, če je državljan kraljevine Jugoslavije in izpolnjuje tele pogoje: kmetijstvo ali gozdarstvo mu mora biti glavni poklic in najmanj zadnja tiri leta mora prebivati na področju zbornice. Star mora biti vsaj 25 let in znati mora govoriti, brati in pisati državni jezik. Biti ne sme aktivni državni ne samoupravni uradnik ali nameščenec. Biti ne sme aktiven ne vpokojen nameščenec, katere kmetijske zbornic, ne član drugih zbornic. Z zbornico ne sme biti v sodni pravdi, ne v kakšni zasebno-pravni obveznosti do zbornice. Obsojen ne sme biti z izvršilno razsodbo na ječo ali na strogi zapor ali zapor daljši od leta dni. Ne sme biti z izvršilno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic in ne sme biti pod stečajem ali varuštvom.
Osebe, ki ne izpolnjujejo gornjih pogojev, ne morejo biti tudi ne delegirani člani zborniškega sveta (to pa ne velja za osebe, ki delegirajo organizacije iz čl. 11 odst. 5 in 6 uredbe o kmetijskih zbornicah).
Član lahko svojo aktivno ia pasivno volivno pravico prenese po uredbi o kmetijskih zbornicah na potomca, ki dela na roditeljskem posestvu in izpolnjuje pogoje za izvolitev za zborniškega sve-
tovalca. Prenos te pravice 9» izvrši s pismeno izjavo, potrjeno po 2 pričah in izročeno pristojni občini (mestu) ali z izjavo, dano na zapisnik v pristojni občini.
Za vsak srez se voli po en svetovalec in po en namestnik v volilno telo 50 oseb, izvoljenih po določilih čl. 14 uredbe o kmetijskih zbornicah. Mestno občine spadajo v tisti volilni srez, v čigar področju so.
Občinski odbor (mestni svet) voli z vrat članov tiste občine (mesta), ki izpolnjujejo pogoje iz čl. 13 uredbe o kmetijskih zbornicah, toliko vo-lilcev, kolikor jih pride na tisto občino sorazmerno z njenim katastrskim čistim dohodkom, v primeri s celotnim katastrskim čistim dohodkom vsega sreza, vštevši tudi mestne občine, ki so v mejah tega sreza.
Volitev zborniškega svetovalca in njegovega namestnika se vrši na sedežu sreza, v poslopju, ki ga določi župan sedeža sreza. Volilni odbor tvorijo starešina ereskega sodišča, pristojnega za kraj volitev, ali pa sodnik, ki ga določi starešina tega sodišča, kot predsednik, člani so pa sreski kmetijski referent, a če tega ni sreski referent s fakultetno izobrazbo, ki ga določi sreski načelnik in dva občana, ki ju določi predsednik po številu pravnih glasovalcev največje kmetske občine v srezu in ki morata izpolnjevati pogoje iz čl. 13 uredbe.
Volitve se vrše tajno t listki; na njih mora volilec napisati krstno in rodbinsko ime kandidata za svetovalca in njegovega namestnika ter kraj njunega stalnega bivanja. Pred izročitvijo glasovnice je volilec dolžan pokazati predsedniku volilnega odbora potrdilo občine (mesta), da je re« volilec.
Iz Rusije
Poglavje o „svobodi" v boljševiškem raja
Varšava, 24. aprila.
Kakšna svoboda vlada v Rusiji, dokazuje ljut članek »Izveatij«, ki so ga priobčile ob priliki arestov mnogoštevilnih sovjetskih pisateljev, ki jih režim obtožuje, da so bili člani trocklstične zarote. »Izvestja« pravijo, da so ti pisatelji izpodko-pavali sovjetsko literaturo ter izkvarjali njeno tendenco s tem, da so delali proti režimu in proti njegovim socialnim pogledom z ozirom na prole-tarsko državo. Jasno povedo »Izvestja«, da sovjetski znanstvenik in literat ni svoboden, ampak da njuna glavna naloga ni kakšno »estetlziranje«, temveč utrditev komunističnega režima in njegove politične ideologije. Glava protistalinskih pisateljev je bil A u e r b a c h , brat Jagodove večletne priležnice, ki je bil načelnik društva sovjetskih pisateljev. Kakor je zanimivo dejstvo, da je na čelu sovjetskim pisateljem bil Žid. tako je skrajno značilno tudi, da »Izvestja« pisateljem očitajo proliproletarsko miselnost samo zato, ker so v opoziciji proti Stalinu. Treba pa je tudi opozoriti na protislovje, v katero pada glavni sovjetski organ, ki nikoli ni mogel zadosti zabavljati zoper zapadne evropske literate, češ da so v službi hur-žuaznega svetovnega reda, medtem ko sovjetski pisatelji uživajo največjo svobodo!... Kakšna je ta svoboda, se vidi sedaj popolnoma jasno, ko veliko Števffo pisateljev sedi r zloglasni Lulijanki pri kruhu in vodi in se bodo morali pred sodiščem zagovarjati za svojo pisateljsko delovanje, ker niso sledili političnim smernicam diktatorja, kojega avtoriteto v zadevah marksizma velik del komunistov s Trockim na čelu sploh taji. »Izvestja« pa bi se morala tudi spominjati, kako zelo so
▼edno zakričala, kadar je bil na capada aretiran
kakšen komunistični inteligedt, medtem ko Stalin sedaj najbolj radikalno levičarske pisatelje komunistične države v masah zapira.
Jako značilen članek pa je priobčila tudi »Pravda«, ki se pritožuje, da so duhovniki podvojili svojo versko delavnost, dočim komunistične organizacije ne kažejo zadostne vneme, da bi vršile protlversko propagando. »Pravda« opozarja na to. da je osuovuo načelo komunizma, da komunizem lo vera na noben način in pod nobenim pogledom nista med seboj združljiva in da tam, kjer je komuni-z e m . ne more in no sine h i t i v e r c.
V Turkestanu so se stvorile mnogoštevilne vstaške čete, ki napadajo manjše sovjetske garni-zije po različnih krajih. Ponekod so vojake ponoči nenadoma napadli in vse pobili. Več krajev so vstaši zasedli in vse komuniste pobili. Vrhovni poveljnik sovjetske armade centralne Azije D i -b e n k o se je sam postavil na čelo kazenskega pohoda zoper vstaše.
Pomanjkanje živil je vedno bolj občutljivo. V znanem Dnjepropetrovsku v Ukrajini, ki je važno središče kovinarske industrije in šteje 200.000 prebivalcev, manjka kruha že dva tedna. Zaradi tega je prebivalstvo zelo razburjeno in je priredilo demonstracijo, ki jo je morala zadušiti policija z orožjem. Tudi korupcija se zelo širi In so v Kubiševu zaprli predsednika sodišča, ker se je dal podkupovati. Razen njega pa je zaprtih tudi veliko njegovih tovarišev po raznih okrajih Rusije, po katerih sedaj potuje posebna komisija pravosodnega komisarijata, da preišče sodno upravo po vsej državi.
Gortng v Rimu
Domači odmevi
Seja gospodarskega sveta ministrov
Belgrad, 24. aprila, m. Danes od 9 do U je
bila v kabinetu finančnega ministrstva seja gospo-dansko-finančnega odbora ministrov. Seji so prisostvovali finančni, prometni, kmetijski, trgovinski minister ter ministra brez portfelja dr. Krek in Drojrdjevič. Med drugimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu današnje seje in ki smo jih že objavili v včerajšnji številki »Slovenca« je načelno rešil vprašanje likvidacije vlog pri Poštni hranilnici na Dunaju. Rešitev tega vprašanja, ki je čakalo polnih osemnajst let na likvidacijo, se glasi v tem smislu, da bo Poštna hranilnica izplačala onim, ki se bodo zadovoljili s tako poravnavo, njihove terjatve po 1 Din za 4 krone. Terjatve naših državljanov napram Poštni hranilnici na Dunaju znašajo okoli 11 milijonov Din. V kritije je prejela naša Poštna hranilnica od dunajske Poštne hranilnice po mirovnih pogodbah predvojne ga-žirane in negažirane obveznice, terjatve po čekovnih računih in samo za okoli 950.000 Din gotovine. Celih osemnajst let ni bilo mogoče doseči nikake rešitve in šele 6edanja vlada se je na večkratno posredovanje obc-h slovenskih ministrov, ki sta se poglobila v to vprašanje, odločno zavzela za likvidacijo te zadeve. Treba je pripomniti, da so bili vsi dosedanji načrti za likvidacijo tega vprašanja neprimerno slabši za naše upnike.
Navodila
za izvaianje proračuna
Belgrad, 24. aprila, m. Finančni minister je
izdal vsemu podrejnemu osebju ter ostalim državnim uradom navodil aza izvajanje proračuna za leto 1937-1938. Finančni minister naroča s tem naredbo-dajalcem, da morajo v teku proračunskega leta izvajati sistematsko in racionalno varčevanje. Krediti naj se uporabijo samo za najnujnejše potrebe. V svojih navodilih omenja, da se stalno dogajajo slučaji nerednega plačevanja prejemkov državnim uslužbencem, kljub številnim razpisom in nalogom, da se to prepreči. Finančni minister pravi v tem pogledu dobesedno: »To neredno izplačevanje je posledica slabega izvrševanja službe posameznih organov, ki ne skrbijo za to, da bi pravočasno izvršili potrebno izplačilo. Plačilni spisi se ne dostavljajo izplačilnim blagajnam najdalj do 20. v mesecu za prihodnji mesec. Četudi se poSiljajo pravočasno, se morajo pogosto kot nepravilno sestavljeni vrniti. Tudi ob tej priliki opozarjam vse naredbodajalce in ostale pristojne organe, da se v vsem drže predpisov pravilnika o delu odseka računovodstev pri ministrstvih in naredbodajalcih, kjer je jasno povedano, kako se vrše izplačila prejemkov. Finančne ravnatelje pa obvezuje, da tudi s svoje strani po-skrbe, da se izplačila prejemkov vrše pravočasno ter da me obveščajo o vsakem nerednem izplačevanju, da se podvzamejo ukrepi za kaznovanje vsakega naredbodajalca druge stopnje ali pa kakega drugega organa, po krivdi katerega bi se zakasnilo izplačilo prejemkov.«
Slovani grade velike palače
Med mnogimi, ki so se zaljubili v Rusijo, zlasti odkar je pod komando Židov, in ki jo brez razsodnosti hvalijo, je tudi ohromeli »Kmetski list«, ki po polomu SKS išče nove »smeri« ali bolje re-čeno — nove službe. Tudi on je začel gojiti sentimentalno ljubezen do sovjetske Rusije, kakor da je še vedno tista romantična »svjataja Rus«, mat-juška Slovanov. V zadnji številki s ponosom piše pod debelim naslovom: »Največjo palačo na svetu grade Slovani. V Moskvi gradijo ta čas veliko palačo sovjetov, ki bo največje poslopje na svetu. Nad ogromno zgradbo se bo dvigal še 100 m visok kip Lenina.«
Pod zgodovinskimi in socialnimi vidiki pa se ta hvala sovjetske Rusije sliši tako, kako če bi rekel: Egipčani so gradili največje piramide, ali: Amerikanci so gradili najvišje nebotičnike, ali: Sovjeti so gradili najdaljše prekope. Vsi 'pa vemo, da so piramide gradile armado sužnjev na ukaz faraona, da so nebotičnike gradili revnt delavci, ki so »e lekom del bogve kolikokrat s Strajkom borili za pravičnejši kruh in da so sovjetske prekope gradile kolonije kaznjencev, ki so tam umirali v tisočih. Ali ni upravičena domneva, da tudi >&lo-vani< grade največjo palačo nn svetu na podoben način? '	,„ , ,
Za Človeka ni vse dobro, kar je veliko, toda v ozadje problemov »Kmetski list« pnč ne gleda.
Zemunska vremenska napoved Oblačno v vsej kraljevini. Deževalo bc v vsej državi, posebno v zahodni polovici. Temperatura bo padla v severno-zahodnem in severnem delu, drugod bo pa zrasla.
Dunajska vremenska .napoved: Spremenljivo
Hladno. Vetrovno.
Zagrebška vremenska napovedi Spremenljivo
ln hladno. Nestalno.
Kaj so rdeči
dobrega storili za Španijo
General Franco je dal največjemu švedskemu dnevniku »Nya Dagligt Allehande« izjavo o tem, kaj vse so rdeče oblasti v Španiji »dobrega storile za španski narod«.Vse je ena sama dolga vrsta grozodejstev in nasilnih dejanj. Izjava se glasi:
»Zaenkrat ni mogoče v podrobnostih našteti V6e, kar je rdeča vlada v Španiji zakrivila. V na-slednjom dajem samo one podatke, ki smo jih sami na podlagi dokazov utrdili na področju, ki smo ga mi rdeči oblasti iztrgali iz rok. O dogodkih, ki so se odigravali na področjih, kjer še vedno vladajo rdeči, ne morem dati nobene izjave in nobenega podatka.«
>Predno smo začeli svoj nacionalni upor, eo rdeči izvajali sistematičen teror po vsej Španiji. Od 16. februarja 1936, ko je ljudska fronta prišla na oblast, pa do 15. junija 1936, ko smo se Jim mi uprli, so rdeči povzročili na raznih krajih Španije sledeča nasilja: «
160 cerkva je bilo popolnoma uničenih, 231 cerkva delno porušenih, 269 umorov ob priliki napadov na cerkev, 1287 ranjenih ob isti priliki. 215 poskusov umora, 188 oboroženih razbojniških napadov, 23 neuspelih razbojniških napadov, 69 porušenih zasebnih hiš in sirankinih prostorov, 312 napadov na zasebne hiše, 113 rdečih stavk, 228 stavk manjšega obsega, 10 uredništev listov popolnoma razdejanih, 33 poskusnih napadov na časnikarska podjetja, 146 uspešnih bombnih atentatov in 78 neuspešnih bombnih atentatov.
Toda vse to je bil samo začetek onega, kar se je pozneje vsak dan dogajalo. V Arahalu v sevil-ski provinci so rdeči miličniki uničili vse umetniške spomenike, na katere so naletel, med njimi Kristusovo soho iz 16. teka. Skupina rdečih Je zaprla nasprotnike v posebno bišo, v katero so potem metali cele kante bencina in petroleja ter hišo potem zažgali. Zgorelo je vsega 23 ljudi in samo eden, Anton Ramos, se je rešil. V Aznal Col-larju v sevilski pokrajini so zaprli 14 nasprotnikov v šolsko poslopje. Rdeči so potem skozi okno metali ročne granate in ko so aretiranci zbežali na dvorišče, so jih s strojnimi puškami po9treljali.
Mnogo ljudi je bilo postreljenih na ulicah. Strašno so postopali v neki vasi, kjer so izdali povelje, da je treba postreliti vse ljudi, ki prihajajo iz cerkve. To povelje je bilo dobesedno izvedeno. Cerkev, v kateri je bilo veliko krasnih umetniških del Montanesa in nekaj zgodovinskih slik Valdes Leala, so porušili z dinamitom in potem zažgali.
V	La Campane eo na grozen način obračunali z vsemi aretiranci in talci, in to pod vodstvom neke žene pod imenom Conception Velarde Cara-bnllo. Ječo so namreč polili z bencinom in jo zažgali. vse jetnike pa. ki so bežali,- so postreljali, njihova trupla pa nato zažgali. Žene in otroke so vzeli s seboj v begu pred nacionalisti. Večina od njih je na potu umrla.
V	Campillo, v provincijt Huelva so rdeči po-strelili vse jetnike. V nekatere so metali bajonete, na druge pa so privezali bombe, ki so jih raztrgale. V Constantini so napravili 150 žrtev. Ženo mestnega župana so na mestu ustrelili. Dijaka Al-vareza, ki Je imel slučajno svojega brata v sevilski parniziji, »o ubili. Drugega so umorili zato, ker je njegov sin duhovnik. Večina od njih je bila pobita pri cerkvenih vratih, nekaj pa so jih pometali v vodnjak, v katerega so potem nametal bomb, da so jih pognale v zrak.
Vrhunec je krvološtvo doseglo v Mora del Rio. Rdeči so pozaprli skoraj vse družinske očete in jih po dolgem mučenju nekaj pobili, druge pa so odvedli pred cerkvena vrata in jih prisilili, da si izkopljejo svoj lasten grob. Ko so grob izkopali, so jih postrelili. da so popadali v grob, nakar so grob zasuli in so žrtve večinoma še žive zakopali. Druge težko ranjene bo enostavno pustili na tleh, kjer so nekaj dni v strašnih mukah umirale.
V	Palma del Rio so rdeči pobili 40 oseb. Žena tamošnjeira trgovca Donna Blande de Lucia je bila na posebno ogaben način umorjena. Njeno hišo so napadle rdeče ženske furijo. ženi potrgalo obleko s telesa In jo potem stavile nn razpolago rdečim miličnikom. Ko so svoj ogaben posel opravili, so ji privezali kamen okrog vratu in jo vrgli v reko.
V	Tinio* v Asturiji so rdeči najbolj barbarsko postopali. Tam je 10-letno dekle prnlo obloko svoje punčke. Njen oče se je boril v naših vrstah. Rdeči so prišli v vas in ko so deklico zagledali, so jo vzeli za tarčo in v njo streljali. Težko ranjeno malo Mercede« Fernande so pustili na cesti, kjer smo jo našli mi in se nahaja :e danes v bolnišnici v Lnnrci, kjer »o ii morali odrpzati nogo.«
Tukaj sem vntn omenil samo nekaj grozodejstev izmed vseh onih. ki jih imamo točno zabeležene. Teh je na tisoče in tisoče. Človeško življenje in tuja lastnina nima za te ljudi nobene vrednosti.
I Polagoma so bliža trenutek, ko bomo vse lahko ohinvili. Potem bo svet videl, kaj ima na vesti rdeča vlada, ki bi rada veljala za zakonito, a ki
dopušča, da njeni pristaši vprizarjajo tak&na barbarstva. Naj ti podatki služijo samo kot karakteristika vsega tega, kar je rdeča vlada v Španiji »dobrega storila« za španski narod.«
Po bojiščih
Salainanca, 24. aprila. AA. Havas: Tukajšnja radijska postaja je objavila, da so včeraj nacionalisti zavzeli dvoje važnih strateških točk in s tem, da so zavzeli samostan Santa Catarina, so zopet vpostavili zvezo med Villa Real in Mondragonom. Ta zve^a je bila prekinjena že od avgusta lanskega Teta. Sovražnik je v tem odseku obkoljen. Vas Erolio bo danes dopoldne zavzeta.
Nacionalistično uradno poročilo pravi tudi, da nacionalistični oddelki napredujejo na baskovski fronti. Mesto Elorio je pod ognjem. Na granadski froti je bil odbit napad vladnih čet. Izmišljena je vest o begu cele nacionalistične čete med vladne vrste.	'ew
V svojem včerajšnjem radio govoru je general Queipo de Liano rekel, da so popolnoma izmišljene vesti o kakih zmagah vladnih čet, ki jih širijo vladne radijske postaje. Nato je general govoril o angleški noti proti uporabi strupenih plinov. Nota je bila nedavno vložena v Valenciji.
Salamanca, 24. aprila, b. Na baskovski fronti nacionalisti uspešno napredujejo in so zavzeli vrhove Osusieto in Udalo. Nacionalisti so zaplenili 8 topov. Mesto Elorio je pod hudim ognjem nacionalističnih baterij.
Iz Valencije se čuje, da je rdeča vlada proglasila podržavljenje vseh rudnikov in uvedla kontrolo nad proizvodnjo.
Na noto vlade v Valenciji zaradi opomina, da se ne uporabljajo strupeni plini, trdijo nacionalisti, da so rdeči že večkrat poskušali svojo srečo s tem sredstvom. Če s svojo prakso ne bodo prenehali, jo bodo na isti način pričeli izvajati tudi nacionalisti, ki imajo tega materijala dovolj na zalogi. Dalje se čuje, da je odbor za obrambo Madrida razpuščen.
Rim, 24. aprila. AA. (Havas) Italijanski zu-ske vlade general Goring se je danes odpeljal z italijanskim rušilcem »Aquilone« s svojo ženo iz Napolija na Capri, drevi se bo pa vrnil v Napoli. V nedeljo zvečer ob 17 je na programu velik sprejem pri napolijskem županu. Goring se bo v nedeljo zvečer odpeljal v Rim. Njegov obisk v italijanski prestolnici je čisto zasebnega značaja, čeprav se bo v ponedeljek sestal z Mussolinijeni. GGring se vrne v Berlin v torek.
Dr. Zenkel - praški župan
Praga, 24. aprila AA. (ČTK) Dr. Peter Zenkl, ravnatelj centralnega zavoda za zavarovanje jo izvoljen za praškega župana. Novi župan ni imel pri volitvah protikandadatov. Dr. Zenkl je član iste politične Stranke, kakor dosedanji župan dr. Baxa.
Rušila—Japonska
Tokio, 24. aprila AA. (Havas) Agencija Domej poroča, da je zunanji minister Sato dosegel sporazum s sovjetskim poslanikom na Japonskem Jure-njevim o zelo važnih vprašanjih, ki se nanašajo na preureditev japonsko-sovjetsikh stikov. Agencija Domej pristavlja svojemu poročilu, da je Sato storil to po vsej priliki z dovoljenjem vojnega in mornariškega ministra, ki tvorita z njim vred odbor za sklepanje končnega dogovora s Sovjeti
Lakota na Kitajskem
35 milijonov ljudi ogroženih
Šangaj, 24. aprila. AA. (DNB) V Šangaj se je vrnil glavni tajnik odbora za ublažitev lakote tla. Kitajskem, ki je 14 dni potoval po severnovzhod-nem delu Šečuana. V svoji izjavi poročevalcem listov je podal vse podrobnosti o položaju v omenjeni pokrajini. Tako ni v nekaterih gorskih predelih te pokrajine že od avgusta lanskega leta padla niti kapljica dežja, zato je lakota v teh krajih tolikšna, da je ne pomnijo. Pokrajina, ki bolj ali manj trpi zaradi tega, šteje 35 milijonov ljudi! Razen lakote nastopajo seveda tudi strašne kužne bolezni. Dovoz živeža iz drugih krajev je otežkočen zaradi nizkega vodostaja reke Jankce, ki omogoča plovbo samo ladjam manjše tonaže in kapacitete.
Nesreča v rudniku
Praga, 24. aprila. AA. (ČTK) Voda je poplavila rudnik Ferdinand blizu Plzna. Položaj 14 rudarjev v poplavljenih rovih je brezupen.
Belgrad, 24, aprila, m. Prosvetni minister je Dodpisal uredbo o zasebni višji gospodinjski šoli v Mariboru.
Belgrad, 24. aprila, m Tukaj se mudi že tri dni vodja dr Mačkove pisarne v Zagrebu dr. Pešelj. Nastanil se je pri tukajšnjem odvetniku dr. Pekoti.
Belgrad, 24. aprila, m. Trgovinsko ministrstvo izdeluje uredbo, ki bo uredila izvoz naše živine.
Belgrad. 24. aprila, m. Prosvetno ministrstvo je ukinilo nemški razred na osnovni šoli v Rečici v črnomeljskem okraju.
Drobne domače in tuje
Osebne vesti
Belgrad. 23. aprila. AA. Novoimenovani litav-ski poslanik iia našem dvoru dr. Edurdas Taraus-kas je danes obiskal Oplenac, kjer je položil na grob blagojKikojn. viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja venec z litavskim nacionalnim trakom. Popoldne je bil na čaju pri g. in gospej dr. Stoja-dinovičevi v njuni vili na Topčiderskem brdu.
Belgrad, 24. aprila, m. Prestavljeni so naslednji učitelji in učiteljice: Tereizja Cerjak iz Studencev v Maribor, Julija Sauenfuchs iz Hotize v Zaniostje, Eliza čopič iz Št. Vida nad LJubljano v Ljubljano, Vladislav Knajzelj iz Dobrovnika v Pameče, Adolf Zajec iz Metlike v Gornjo Radgono, Nikolaj Barle iz Radatovičev v št. Jurij pri Krškem, Ivan Brislav tz Pilstajna v Petrovče, Andreja Grutn-Škulj iz Brezovice v Škofjo Loko, Milena Schubert-Fer.jan iz Boh. Srednje vasi v Stoperce, Alojzija Verbek fn Ivan Pepeljnak iz Nove cerkve k Sv. Marku niže Ptuja Vpoko.jeni so: Alojzij Po-nikvar v Podgradu, Franc Jurjevšič v Ribnici na Dol., Frančiška Škof v Marilioru, Marija Poplatnik
§ri Sv. Tomažu pri Ptuju, Karlina Kocnuit pri v. Urbanu pri Ptuju.
Belgrad. 24. aprila, m. Prestavljen je na okr. sodišče v Maribor Josip Makuc, pisarniški oficial VII. skup. na okr sodišču v Ložu, na okr sodišče v Lož pa Alojzij Kozinc, kanclist X. skup na okr. sodišču v Mokronogu lz službe jc odpuščen Josip Štalccr, kanclist X. skup. okraj, sodišča v Gornji Radgoni. Prestavljena sta na katastrsko upravo v Valjevo Rudolf Pristav kot jx>možni geometer i/». skup. v finančnem ministrstvu, na katastrsKo upravo v Ljubljano Miroslav Lorber kot jKimožni geometer IX. skup. v finančnem ministrstvu.
Belgrajske vesti
Belgrad. 24. aprila, m. V Cupriji so imeli sestanek učitelji sedmih okrajev. Na sestanku je govoril tudi odposlanec prosvetnega ministrstva gosp. Maričič, načelnik ljudskega šolstva v prosvetnem ministrstvu Med drugim je dejal, da prosvetno ministrstvo sedaj izdeluje spremembe in dopolnila zakona o ljudskih šolah in da dela tudi na uzakonitvi stalnosti učiteljstva.	•
Belgrad. 24. aprila ni. Danes popoldne je pri-spel z letalom na /emunsko letališče predsednik mednarodne trgovske zbornice van Vlissingcn.
Italijanski minister za korpo-racije v našem pavilronu
Milan, 24. aprila. AA. Za današnji diplomatski dan sta korporacijski minister Lantini in državni podtajnik vojnega ministrstva general Pa-biani z mnogoštevilnim spremstvom in mnogimi tujimi diplomatskimi zastopniki obiskala jugoslovanski paviljon, kjer ju je sprejel jugoslovanski konzul Rašjč.
Sveti oče sprejema
Vatikan. 24. aprila, AA. (Havas). Papež je sprejel 1700 mladih parov in 2000 nemških, belgijskih. švicarskih in avstrijskih romarjev. Blagoslovil jih je in imel pri tem kratek nagovor, v katerem jc omenjal današnje žalostne čase.
Ta avdijenra jo po številu ljudi najpomembnejša. kar jih je imel sv. oče, odkar je zbolel; vršila se je v veliki dvorani m blagoslove.
Blum pojde
Pariz, 24. aprila, b. »Echo de Pariš«, ki je glnsilo francoskega generalnega štaba, je objavil davi senzacionalne informacije, da bo Blum podal ostavko. List trdi. da jc Blum te sit In tudi utrujen zaradi neprestanih borb, tia reši ljudsko fronto zaradi napetosti med vladnimi strankami. Blum je razočnran, ker se je konfno prepričal, da je njegova politika doživela velik neuspeh zlasti na gospodarskem polju, kjer pa je ravno on gojil največje upe. Blum je sklenil predlagati za svojega naslednika sedanjega notranjega ministra.
Ves narod se mora boriti z jetsko
Zopet se bliža protituberkulozni teden. 2e slišimo pritožbo: »Zopet zbirka ...«
Neresni in nezreli bi bili, ako bi smatrali, da vsako leto Protiturberkulozni teden ni potreben, ali ako bi celo pokazali nevoljo in odklanjali sodelovanje pri prireditvah tega tedna. Jetika je tako resna in težka ljudska bolezen, da morajo biti problemi njenega zatiranja stalno na dnevnem redu; vedeti moramo, da je vse, kar v borbi proti tej ljudski kugi storimo, veliko in veliko premalo v razmerju z gospodarsko in socialno škodo, ki jo narodu in državi leto za letom povzroča, Narod, ki z dejanji ne pokaže, da je njegova notranja odporna in ustvarjajoča moč zgrajena na živi zavesti skupnih dolžnosti napram skupnim narodnim potrebam, ni narod v kulturnem in etičnem smialu besede. Jetika predstav&lja vsenarodno nevarnost, okoli te osi so visoko nagromadena najtežja naša socialna vprašanja.
K stvarnim kulturnim potrebam in dolžnostim naroda zato spada, ako vsako leto vsaj enkrat skrb-neje, zbraneje in resneje svoje misli potopimo ▼ neizmerno socialno gorje, ki ga narodu povzroča jetika. Pohitimo vsaj v duhu v bedne kraje in domove naše domovine z zavestjo, da so nam tudi oni ▼ bedi in trpljenju bratje in sestre po krvi in duši. Na teh pobožnih potih bo marsikdo spoznal, da je bil do danes premalo človek in da je premalo ljubil svoj narod, ki je vsem vir življenja.
Protiturberkulozni teden se vrši od 2. do 8, maja. Kaj pa hočemo doseči v tem tednu? Narod v njegovi celoti, do zadnjih borbnih koč po rebrih, hočemo opozoriti na strahote te bolezni, dati hočemo ljudstvu o bolezni potreben pouk, oživeti smisel za samopomoč tudi ▼ stvareh ljudskega
zdravja in povedati, da je zdravje edino bogastvo. Drug namen pa mora biti, da zbiramo v tem tednu sredstva za uspešno borbo proti jetiki na najširši črti. Jetika denar dobesedno žre in ogromna sredstva so potrebna, da bo to žrelo zasuto. Ponoviti moramo svojo voljo: milijon Slovencev, milijon dinarjev! Zato mora biti naša zbirka res vsenarod-na, vsesplošna in ne sme biti omejena na par ljudi ali krajev. Tako bodo mogli mali dinarčki ustvariti velik milijon!
Protituberkulozna rveza sme na moralni in gmotni uspeh Tedna samo takrat računati, ako bodo njena navodila za izvedbo Tedna povsod našla krepak odziv. Po banovini ie razstreseno nebroj protiturberkuloznih lig, drugod so ustanovljeni posebni odbori, tako da bo organizacijska mTeža kar najpopolnejša. Treba je samo tole: Zdravniki se morajo zavedati, da so zdravniki ljudstva, kulturna, telovadna in športna društva morajo vedeti, da gre za njih lastno stvar, šole z učitelji in učenci vred morajo živeti z zavestjo, da sodelovanje v proti-tuberkuloznem skrbstvu spada k prvim dolžnostim ljudske zdravstvene prosvete, — razumništvo vseh poklicev, vsi, prav vsi moramo s krepkim delom pokazati, da razumemo svojo kulturno dolžnost napram narodu.
Zato Vas Protituberkulozna zveza prosi: ne pozabimo, da smo narod, ki hoče na vseh straneh kvišku!
Upravni odbor: dr. Joža Bohinjec, dr. France Debevec, dr. Alfonz Levičnik, Filip Uratnik, Rado Čelesnik, dr. Robert Neubauer, dr. Oton Fettich, dr. Lavoslav Mastnak, dr. Ivo Pire, dr. Ivan Pless, dr. Slava Lunaček-Kristan, dr. Fran Zupan.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1937.
{Blagodejno vplivajo na nežno kožo f
ELIDA BELI SPANSKI BEZEG
o mamljivega vonja — snclnobelc barve
Betoniranje ceste Št Vid-Jeperca
Vse gradbene potrebščine in stroji so pripravljeni - V začetku maja bodo začeli betonirati na Jeperci - Cesta bo do zime modernizirana
Na odseku državne ceste med St. Vidom in Jeperco so ee lani začela po načrtih tehničnega oddelka banske uprave vsa zemeljska dela, potrebna za modernizacijo te ceste. Po programu o izvršitvi modernizacije na tem odeeku je v lanskem letu, ki je s prvimi meseci letošnjega leta padlo v prvo gradbeno sezono, bilo treba zgraditi tako zvani spodnji ustroj ceste. V to so spadali izkopi, izdelava nasipov, mostov, propastov m železniškega nadvoza. Prav tako je bilo treba že v prvi gradbeni sezoni izdelati kamnito podlago ceste, ki naj bi služila kot nekakšen temelj betonski površini ceste. Na to kamnito podlago so morali nasuti še gramoza in ga zvaljati, kar je bilo izvršeno deloma v drugi polovici prve gradbene sezone in se bo dokončalo v kratkem, torej v prvi polovici druge gradbene sezone.
Solidna graditev zahteva mnogo časa
Morda se bo kdo vprašal, zakaj to nasipanje gramoza in valjanje že ni bilo opravljeno pozimi, eaivbi »B.iia ta način prihranil čas in bi bilo mogoče zDMoniranjem prej začeti. Ovira, ki je preprečila izvršitev teh del že v zimi, je tehničnega značaja. Podjetje ing. J. Dedek, ki gradi ta del ceste, je namreč, moralo z valjanjem čakati, da so se čez rimo nasipi pod lastno težo, pod vplivom padavin, zmrzavanja in krajevnega prometa zadostno se-sedli in utrdili. Tega 6esedanja in utrditve, ki jo dosežemo najboljše s časom, z nobenim zbijanjem ni mogoče doseči. To dokazujejo zlasti zanimiva dejstva, ko so v zadnjem času z meritvami ugotovili, da 60 se ponekod lansko leto trdno zgrajeni nasipi vsedli skoraj za pol metra.
Dobro izkoriščena zima
Nasprotno pa podjetje mrtve zimske sezone, v kateri je prav za prav delal čas in vreme, ni zanemarilo. Izrabilo je čas za pripravljanje in dovajanje ogromnih količin gramoza, ki je potreben za končno povaljanje cest pred betoniranjem. Prav tako eo izdelali in pripravili zadostne množine ka-menitega materijala, ki je potreben za zgradbo betonskega cestišča. Ker bo betonsko cestišče izdelano iz dveh slojev betona, eo pripravili velike množine porfirnega zdroba, v katerem so razne velikosti zrn mešane v popolnoma določenem razmerju. Ves ta kameniti zdrob, ki je brez dvoma najboljši kamen za izdelavo betonskih cest pri nas,
!e bil izdelan s posebnimi stroji za drobljenje v camnolomu v Kamniški Bistrici in je bil odtod prepeljan 45 km daleč na mesta, kjer ga bodo potrebovali.
Na poseben način izdelan cement
Za izdelavo najugodnejše betonske mešanice je potreben poseben cement, katerega 60 cementarne nalašč v ta namen izdelale in ga je za ta odsek ceste ie pripravljenega okrog 250 vagonov. Pred začetkom betoniranja samega pa je bilo treba izvršiti še celo vrsto preizkusov glede najpovolj-nejše sestave betonske mešanice. Ti preizkusi so pod znanstvenim vodstvom že delj časa v teku in se sedaj dokončujejo.
Stroji za betoniranje
Betoniranje cestiSča bo opravljeno s jfcJSebnimi etroji, ki jih je podjetje nalašč za to naročilo. Stroji so že tu in ee pravkar preizkušajo v pro-6torih podjetja. Ti stroji morejo naenkrat betonirati tri metre širok pas ceste ter se med betoniranjem premikajo polagoma po cesti naprej. Ker bo beto-nirana cesta široka šeet metrov, bodo stroji na ta način betonirati pas, ki bo obsegal polovico cestne širine. Pri tem delu bosta uporabljena dva stroja, ki bosta opravljala v glavnem slične naloge. Prvi bo izdeloval spodnjo debeljšo nosilno betonsko plast, drugi pa bo polagal na to plast finejšo zmes, ki bo izdehna prav posebno proti obrabi zaradi cestnega prometa.
V	maju začno betonirati
Z betoniranjem bodo začeli v začetku maja, tn eicer na Jeperci, odkoder se bodo stroji pomikali v smeri proti Medvodam in naprej proti Mednem in Št. Vidu. Razlog, da bodo začeli z betoniranjem na Jeperci, leži v tem, da prihaja ves dovoz gradbenih sredstev in potrebščin v 6imeri iz Ljubljane in bi podjetje samo sebi zaprlo pot, če bi začelo z betoniranjem v sredi ali na nasprotnem kraju. Seveda ne bo betonirana vsa proga, ampak le odseki ceste v ravnini.
Tlakovanje s kockami
V	klancih pa bo namesto betonske površine položen tlak iz drobnih kock, ki ie poleg drugih razlogov tudi nujno potreben zaradi vožnje z vprež-
no živino v zimskem času. Tako bo s kockami tlakovan medenski klanec, in sicer od začetka ovinka pred železniškim nadvozom do priključka novega nasipa na staro cesto pred Medvodami. Nadalje bo s kockami tlakovan 100 m dolgi kos ceste pred mostom čez Soro v Medvodah, v glavnem zaradi 06trega ovinka, s katerim ta cesta zavija na most. Prav tako bo tlakovan s kockami ves novi umik pri starem medvodskem klancu, torej klanec od Zdravstvenega doma do gostilne Bohinjev nad klancem. Vsega e&upaj bo na tem odseku ceste tlakovanih s kockami nad 1500 metrov ceste, dočim bo ves ostali del ceste imel betonsko površino.
Modernizacija do Medvod do julija
Ietočasno kakor z betoniranjem bodo začeli s tlakovanjem za to določenih odsekov in upravičeno je upanje, da bodo ti odseki obloženi s kockami do sredine junija, tako da bo kockasti tlak izdelan še pred začetkom glavne turistične 6ezone. Prav tako je verjetno, da bo betonski tlak ceste nekako do istega časa zgrajen do Medvod, dočim bo betoniranje ostalih delov končano do konca septembra. Podjetje je prepričano, da bo na ta način pravočasno pred začetkom zime izpeljalo modernizacijo
celotnega odseka. Zaradi tega je pospeševalo vso zimo vsa potrebna dela in jih pospešuje še sedaj. Zaveda se namreč, da pospešitev teh gradbenih del ni 6amo v njegovem lastnem interesu, ampak v interesu vse naše javnosti. Upati torej smemo, da bodo dobili prvi modernizirani odsek državne ceste na Gorenjsko še letošnjo jesen kljub temu, da je ofieijelni termin za dokončanje vsoh del na odseka Št Vid— Jeperea pogodbeno določen šele na 4. junij 1938. Iz tega sledi, da je podjetju že doslej uspelo nekoliko skrajšati gradbeni čas, ki eo ga gradbene oblasti določile v tem obsegu glede na dejstvo, da v takih gradbenih delih pri nas še nimamo izkušenj in da morajo biti saradi tega vsa dela opravljena s posebno previdnostjo in natančnostjo.
Prometno vprašanje
Marsikoga bo zanimalo tudi vprašanje, kako bo s prometom na tej cesti v času, ko se bo cesta betonirala. Zahteva javnosti, da *se mora promet nemoteno vršiti po cesti tudi za časa gradnje, je umljiva. To velja po možnosti zlasti vsaj za avtomobilski potniški promet. Kljub temu pa je treba upoštevati, da bodo pri tem nastopale velike tež-koče tako pri gradbenem delu kakor tudi prometu. Podjetje bo skrbelo in se potrudilo, da se bo mogla izrabiti sleherna priložnost za uporabo državne ceste med gradnjo. Vendar moramo računati, da v posameznih primerih in določenih odsekih ceste tega vedno ne bo mogoče izpeljati in se bo zaradi tega promet moral začasno obrniti na stranske ceste. Pri oceni posameznih stranskih potov, ki so prometu v bližini na razpolago, pa si moramo biti na jasnem, da so razmeroma kratke stranske poti med Št. Vidom in Mednim zaradi svojih ostrih ovinkov, ozkega in slabo vzdrževanega cestišča mnogo manj sposobne za promet, kakor nekoliko daljša banovinska cesta mimo Smlednika odnosno Pirnič. V glavnem bi te stranske poti prišle v po-štev le za vzdrževanje manjšega krajevnega prometa med posameznimi naselji ob državni cesti. Za prevzem tranzitnega prometa v smeri proti Kranju in Gorenjski sploh pa bo prišla v po štev le banovinska cesta čez Tacen in Smlednik. Prav zaradi tega je banska uprava že sedaj posvetila kar največjo pažnjo tej banovinski cesti, ki vodi čez Smlednik in 6ta za ureditev te ceste dobila cestna odbora v Ljubljani in Kranju posebne prispevke. Tako bo mogoče, da se bo promet takrat, kadar se ne bo mogel poelužiti državne ceste, brez posebne škode lahko usmeril po tej cesti.
Dve sodbi na dosmrtno ječo
Zločin v Ogljenščahu pred sodiščem - Žena držala moža okrog
vratu, da ga je zet lažje ubil
Maribor, 24. aprila.
Dne 5. februarja t L je pretresel vso mariborsko okolico strahovit zločin, ki se je dogodil v Ogljenščaku nad Polskavo. O dogodku smo takrat v »Slovencu« obširno poročali.
Razsekan starec na cesti
Ko so šli dne 5. februarja ljudje zjutraj po opravkih mimo hišice viničarja Karla Mihelaka v Ogljenščaku, so našli nedaleč od hiše sredi ceste strahovito razmesarjeno truplo moža, v katerem so s težavo prepoznali viničarja Mihelaka. Na truplu so se poznali sledovi neštetih strašnih ran, poleg mrtveca pa je ležal debel vinogradniški kol. Kmalu so prišli orožniki, ki so bili o najdbi obveščeni. Že takoj v začetku preiskave so prišli na dobro sled. Mihelakovi domači so bili sicer videti zelo potrti radi nenadne in grozovite smrti očeta, vendar je izgledala ta potrtost nekam narejena. Okoli hiše so se sušile sveže oprane rjuhe in perilo, v hiši pa je bilo vse čisto poribano in pospravljeno. Vse se je zdelo orožnikom nekam sumljivo, najbolj sumljivo pa je bilo to, da na mestu, kjer naj bi bil pokojnik ubit, sploh ni bilo krvavih mlakuž, dasi je moral spričo hudih ran strahovito krvaveti. Iz tega so sklepali, da je bil Mihalek ubit drugje in sicer v svoji hiši, truplo pa je bilo pote in, ko se je kri v ranah že strdila, vrženo na cesto.
Strašno priznanje
Domači so skraja vse tajili. Orožniki pa so pri natančnem pregledu sobe našli na stenah izprane sledove krvi, tudi na tleh se je poznala kri, četudi so bila poribana. V slamnjači je bila popolnoma sveža koruznica. Na roki pokojnikove žene Juli-jane se je še poznala krvava kaplja. Žena je dejala, da jo je oškropila kokoš, ki jo je dan poprej zaklala. Na podlagi teh dokazov je bilo tajenje zaman. Kmalu so priznali, najprej hčerka, potem zet in končno žena, da so ubili prejšnjo noč starega Mihelaka, da so truplo čez dan skrivali v kuhinji ter ga naslednjo noč vrgli na cesto in položili poleg njega kol, da bi vzbudili sum, da je Mihelaka na poti iz hiše nekdo ubil.
Pred sodiščem
Zaradi tega dejanja sta se danes zagovarjala pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča pokojnikov zet 27 letni čevljar Drago Kolar in pokojnikova žena, 51 letna Julijana Mihelak. Za razpravo je vladalo ogromno zanimanje ter je bila velika dvorana kazenskega senata nabito polna občinstva. V obtožnici očita državni pravdnik obema, da sta izvršila umor Karla Mihelaka dogovorno. Hčerka pokojnega, Julijana Kolar ni obtožena. Bila je aretirana zaradi sokrivde, pa je bila v teku sodne preiskave izpuščena. Po obtožnici je iskati vzrok strašnemu umoru v
ženitvi pokojnikove hčerke z Dragom Kolarjem.
Mihelakovi so živeli kot viničarji v Ogljenščaku mimo in pokojno, v težkem viničarskem delu, ki pa Je vse pošteno preživljalo. Kari Mihelak je bil
skrben gospodar In zelo varčen, da si je kljub slabemu zaslužku lahko nekaj dal na stran. V to družino se je proti Mihelakovi volji priženil Drago Kolar, ki je bil znan kot lahkomiseln človek. Ko je prišel zet k hiši, se je izselil iz nje družinski mir. Prepiri so bili na dnevnem redu, dokler staremu Mihelaku ni bilo vsega dosti ter se je enostavno preselil od doma ter se nastanil pri po-
na cesto ter položili poleg njega kol. Mislili so, da so s tem dovoljno odvrnili sum od sebe. Takoj po umoru bo se spravili na čiščenje hiše, poribali in sprali so celo sobo, izmili krvave madeže s sten, ženske pa so oprale okrvavljeno perilo in slamnja-čo ter jo natlačile s svežo slamo, ker je bila prejšnja vsa prepojena s krvjo. Vse prizadevanje pa je bilo zaman.
Pred sodniki se izgovarjata s silo-branom
Tako, kakor smo dejanje opisali, sta priznala potek zločina oba obtoženca orožnikom. Preiskovalnemu sodniku pa sta podala čisto drugačen zagovor. Dejala sta. da je Kolar ravnal v silobranu. Obtoževala sta pokojnega Mihelaka kot skrajno nasilnega in prepirljivega človeka, s katerim se ni dalo živeti. Ko je prišel 3. februarja doinov ter je tam prenočeval, je moral Kolar iti ponoči kuhat ženi čaj. Ko je zakuril v štedilniku, se je stari Mihelak prebudil, začel zeta najprej zmerjati, potem pa je vstal ter navalil nanj s sekirico, ki je bila prislonjena pri štedilniku. Kolarju sta prišli obe ženski na pomoč. Posrečilo se mu je, da je izvil Mihelaku sekirico iz rok ter ga udaril po glavi. Ko se je naslonil na posteljo, ga je še nekajkrat kresnil, da je padel na tla. Nato so vsi trije zbežali iz hiše ter se šele. proti jutru vrnili nazaj. Našli so starega Mihelaka mrtvega, skrili so ga v vežo, potem pa so ga naslednjo noč vrgli na cesto. Doma pa so vse oprali, da bi zabrisali sledove. Na sličen način zagovarja sebe in zeta tudi obtožena Julijana Mihelak. Zet pravi tudi, da je prvotno priznal orožnikom dejanje v opisani obliki zaradi tega, ker je bil zaradi prečutih noči duševno izmučen in utrujen ter se ni zavedal, kaj je govoriL
Obsojena na dosmrtno ječo
Današnjo razpravo je vodil kot predsednik velikega senata dr. Turato, prisedniki so bili Lenart, dr. Tombak, Kolšek in Ažman, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik. Razprava je trajala od pol 9. do 11. ure. Obtoženca sta v teku razprave večkrat menjala svoj zagovor, spretnemu izpraševanju predsednika senata pa se je le posrečilo izviti iz obeh priznanje v polnem obsegu, kakor sta ga podala pri prvem zaslišanju orožnikom. Po kratkem posvetovanju je senat razglasil sodbo: Drago Kolar in Julijana Mihalek se obsojata na dosmrtno robijo ter na trajno izgubo častnih pravic. Sodbo sta oba sprejela.
Spomenike, grobnice, kapele, cerkvena dela, obloge v marmorjih izberete po nizki ceni pri kamnoseško kiparskem podjetju
Franjo Kunovar
pokopaUlt« S*. Kril - UU8UAM
Nova razmejitev
litijske občine
Na podlagi obč. sklepa in po želji prizadetega ljudstva, ki se je po volivcih izjavilo za priključitev
sestnici "Heleni Robar. Za hčerko in zeta ni" mafal, i iP°L	Jie	stavljen predlog,
nflJ? n„ i« avoio i«nn 5« vertnn imel t«r «i i« ?\S P"kl,UCl k Liti), celotna k. O. Jablanca, ki
)e tvorila do leta 1933 že od nekdaj sestavni del litijske občine, pa so to podobčino na famozni seji v kazini proti ljudski volji pritisnili k občini Šmartno pri Litiji. Ker se mora končno tudi ugoditi 25-letnim željam in zahtevam ljudstva vasi Široka sed, Podbukovje, Cvetež in Lazov, ki spadajo sedaj še ood občino Št. Lamber', pridejo te vasi pod občino Vače, kamor hodijo njih otroci v šolo, kjer imajo svojo župnijo in pokopališče in kjer je tudi njih gospodarsko težišče. Z odcepitvijo teh 4 vasi pa se davčna moč občine Št. Lambert tako zniža, da je nadaljnji obstoj te občine nemogoč. Zato se bo ugodilo želji in zahtevi volivcev vasi Leše, Tirna, Ro-više, Goljče, da se priključijo k Litiji. Vasi Sava, Mošenik ter vse ostale šentlamberške vasi pa se priključijo k pol. upravni občini Zagorje ob Savi, kamor deloma po zemljepisni legi, deloma pa po želji ljudstva spadajo. Povečana občina Litija bo štela okrog 5.500 prebivalcev ter bo lepo zaokrožena celota, v kateri bo odslej imel glavno besedo kmetski stan, ki je osnova države in rednik vseh drugih stanov.
Elektrifikacija Savinjske doline
Preteklo nedeljo je bil v Gasilskem domu v Oj-striški vas: važen sestanek zaradi elektrifikacije spodnje Savinjske doline, ki ga je vodil okrajni načelnik dr. Zobec iz Celja. Sestanka, na katerem je poročal obširno g. inženir Rueh iz Ljubljane, so se udeležili v velikem številu zastopniki kakor tudi mnogi občani sam iz Braslovč, Polzele, Gomil-skega, Sv. Jurija ob Taboru in Vranskega. Iz vsega v poštev prihajajočega okrožja je bil nato izvoljen poseben odbor, kateremu načeljuje župan občine Sv. Jurij ob Taboru g. Maks Cukala. Stroški za elektrifikacijo tega dela Savinjske doline so predvideni na 1,200.000 Din. V višini te vsote bi se najelo posojilo, za katero bi jamčile občine, ki bi se nato amortiziralo z odplačevanjem obenem s tokom. Lokalno elektrarno na Vranskem bi banovina odkupila. Želja vseh Savinjčanov je, da bi kmalu imeli velenjsko elektriko, na katero že tako dolgo čakamo, četudi daljnovodi gredo mimo nas na Kranjsko.
— V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom {eter, |e pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje ln zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito.
Ogi. tog. S. br, 3M74/»
pač pa je svojo ženo še vedno imel rad ter si je prizadeval, da bi si prihranil toliko, da bi kupil malo imetje ter se tam z ženo naselil. Cetndi ni dtanoval doma, je kupoval ženi večkrat kako obleko, čevlje in druge stvari ter ji nosil mleko in sadje, katerega je imela posebno rada. Kljub vsemu temu pa je
žena moža iz neumljivih razlogov sovražila.
Začela je nagovarjati svojega zeta, naj ji spravi »starega« s sveta. Kolarja ni bilo treba dolgo nagovarjati, saj je bil, pokvarjen ves do dna duše, za tak zločin kmalu pripravljen. Dogovarjala sta se s taščo večkrat o načinu umora. Za te dogovore je vedela tudi pokojnikova hčerka, kateri pa se je oče smilil ter je skraja prigovarjala možu in materi, naj ga ne ubijeta. Končno pa se je le udala ter je z besedami »napravita, kakor hočeta« zvalila krivdo s sebe. Po dogovoru je nato žena izvabila moža 3. februarja k sebi. Res je prišel ter še prinesel s seboj za njo lonec mleka. Pregovorila ga je, da je ostal čez noč pri njej ter sta se odpravila zvečer spat v štibeljc poteg sobe, v kateri sta spala zet in njegova žena. Zet pa si je že po dnevi skril v svoji sobi pod skrinjo drvar-sko sekiro.
Smrt v izdajalskem objemu žene
Okoli 2 ponoči je morilec vstal, vzel sekiro v roko ter potihoma odprl vrata štibeljca, v katerem je počival tast skupaj s taščo v isti postelji. Vrata so zaškripala in stari Mihelak se je prebudil in vprašal zeta, kaj rogovili ponoči okrog. Ta pa je naglo odvrnil, da je postalo njegovi ženi slabo in da je prišel kuhat čaj v štedilniku, ki je v štibelj-cu. Res je zakuril v štedilniku in ogenj je metal po kuhinji sij plamenov ter slabo razsvetljeval prostor. Mihelak je menda nekaj zaslutil ter se jc hotel vznemirjen dvigniti v postelji. Takrat pa ga je žena objela okrog vratu, pa potegnila nazaj v posteljo ter ga mirila, s prosto roko pa je dajala zetu znak, naj hitro napravi, kar namerava. Ta je res pristopil k postelji ter silovito zamahnil s sekiro. Zadel je tasta z ostrino po glavi ter mu 7. enim udarcem razklal lobanjo. Tašča je tisti hip skočila s postelje, zet pa je mlatil po nesrečnežu, kakor obnorel, potem pa je še prinesel nož ter mu zadal v dolnji del života šest strašnih ran.
Truplo so imeli ves dan skrito v veži
Razmesarjeno truplo pokojnega Mihelaka so nato morilci zavlekli iz štibeljca v temno vežo ter ga vrgli na tla. Za vrati je ležalo ves dan. zakrito z deskami. Naslednjo noč pa so ga zavlekli iz hiše
Drobne novice
Kole d tir
Nedelja, 25. aprila: (4. povelikonočna nedelja). Marko, evangelist; Ernlm, mučenec. — Sčip ob 16.24. Herschel napoveduje lepo vreme.
Ponedeljek, 26. aprila: Mati boija dobrega ■veta. Klet in Marcelljan, mučenca.
Osebne oeail
= Izpit i« pooblaščenega intenjerja je pri ministrstvu za elektrotehniko opravil g. inž. Hugon Hofbauer iz Murske Sobote. Čestitamo I
= Iz sodnopisarniške službe. Pred komisijo
apelacijskega sodišča v Ljubljani je v če raz opravil zemljiškoknjižni izpit Fran Hotzl, zvaničnlk pri okrajnem sodišču v Mariboru, s prav dobrim uspehom.	__
Kamparn
Za promenado in Šport! jn ŠeVijot Največja in najlepša izbira in najsolidnejše cenet
A. Žlender
fat pottreie najbolje!
LJUBLJANA Mestni trg 22
—	Banu g. dr. Marku Natlačenu za god. Gospod ban dr. Marko Natlačen obhaja v nedeljo 25. L m. svoj god in so radi tega v soboto dopoldne g. podban in šefi banov, uradov skupno voščili gospodu banu vse najboljše h godu. Gospod podban <£. Majcen je v prisrčnih besedah izrazil gospodu banu v imenu vseh navzo&nih in tudi vseh nena-vzočnih uradnikov dravske banovine iskrene čestitke h godu, želeč mu obilo sreče in blagoslova na njegovem težkem in odgovornem mestu in še več uspehov pri požrtvovalnem delu za dobrobit naše skupnosti. — Gospod ban se je za lepe čestitke ginjen zivalil in poudaril, da bo skupno delo za dobrobit splošnoati imelo najlepše sadove le pri složnem sodelovnaju vsega uradništva in da upa, da bo Bog blagoslovil ta skupna stremljenja s čim lepšim uspehom. Čestitkam uradništva se pridružujemo tudi mi m vsa Slovenija, ki brez dvoma od *rca želi svojemu ljudskemu banu za njegov god obilo veselja in sreče.
—	Ljudska in ne narodna šola. Ban dr. Natlačen je izdal odredbo, s katero določa, da se sme za osnovno šolo v bodoče uporabljati le izraz »ljudska« šola, ker sta srbski pojem »narodna škola« in pa slovenski »ljudska šola« istovetna, slovenska beseda »naroden« pa odgovarja srbski besedi »nacionalen«. Izraz ,narodna« šola često vzbuja v slovenski javnosti upravičeno kritiko in nejevoljo. Napisi, štampiljka, tiskovine z izrazom »narodna« šola pa smejo ostati, dokler se ne izrabijo, obnoviti pa se morajo v novem besedilu.
—	t Župnik Janko Mevželj, čigar življenjepis smo objavili včeraj, je služboval kot kaplan v Selcih nad Škofjo Loko 4 mesece. Nato je bil dve leti in pol župni upravitelj pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko, dokler ni bil leta 1929 na to župnijo umeščen kot župnik. V septembru 1935 pa je prišel kot župnik na Krko.
—	Kongres Kristusa Kralja v Poznanju je povzročil zanimanje vseh katoličanov v Evropi. Po dosedanjih pripravah sodeč bo brezdvoma to največja katoliška evropska prireditev v tekočem letu, obenem pa najboljši odgovor boljševiški Kominter-ni. Pri tej veličastni manifestaciji božjega kraljestva na zemlji ne sme manjkati tudi zastopnikov slovenskega naroda. Lepa prilika se nudi, da Slovenci v večjem številu obiščemo poljsko državo ravno za to priliko. Ogledali si bodo zgodovinsko mesto Vavel, svetovno znamenit rudnik Veličko, največjo slovansko božjo pot Čenstohovo, poleg Poznanja, kjer se bodo mudili v glavnih kongresnih dneh t. j. 27., 28. in 29. junija obiščejo tudi Gnjez-no in glavno mesto poljske države Varšavo. Potovanje traja od 25. junija do 1. julija. Vse podrobne informacije se dobe pri Prosvetni zvezi v Ljubljani.
—	Občni zbor časnikarjev v Rogaški Slatini. Danes je v Rogaški Slatini redni letni občni zbor Jugoslovanskega novinarskega združenja, sekcije Ljubljana. Dnevni red bo poleg običajnih poročil vseboval tudi zanimivo poročilo zadruge »Novinarski doni«, ker je znano, da nameravajo slovenski časnikarji v kratkem zidati v Ljubljani svoj lasten dom.
žtu&ettuo mit o,
zes domače, olovenoho
m
i fo!
—	Vozni red »Ekspres« izide let06 okrog 10. maja, na kar opozarjamo vse odjemalce. Ker se ne bo prodajal več pri postajnih potniških blagajnah, atnpak 6amo po knjigarnah in trafikah v vseh krajih, prosimo vse knjigarne in trafike, ki do sedaj še niso prodajale voznega reda »Ekspres«, da ga naročijo pri Administraciji voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, poštni predal 356, nakar jim ga takoj dostavimo v komisijo z običajnim knjigotrškim popustom
—	Za binkošti dne 16. maja izlet v Postojnsko jamo s posebnimi vlaki, kateri bodo vozili iz Ljubljane, Jesenic in Maribora. Ker je cena tako nizka je omogočeno vsakomur, da si ogleda lepoto Postojnske jame. Cena vožnje z vstopnino v jamo in z kolektivnim potnim listom znaša iz Ljubljane Din 70.50 iz Maribora Din 131 in iz Jesenic Din 101. Za izletnike kateri bodo iz Domžal in Kamnika je preskrbljeno za zvezo in zvečer ob povratku vlaka iz Pcsloinske jame bodo vozili avtobusi v Domžale in Kamnik. Prijave sprejema Putnik, Ljubljana in Maribor, ter Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana.
—	90-letnica Hapag-a. Dne 27. maja letos poteče 90 let. odkar je par hamburških trgovcev pod vodstvom brodnika Avg. Boltena v letu 1847 po-Kliealo v življenje akcijsko družbo za tovorno vožnjo med Hamburgom in Ameriko. Začeli so z osnovno glavnico 450.000 Mark. Prva, za tedanje raz-...crj bcjmf/jj-inn opremljena jadprnira »Dentsch-land- - ca. 700 tonami je nastopila svojo pot 15. oktobra 1848. Podjetje se jc polagoma razvijalo v
ožjih mejah. Leta 1856 je poslalo v svet prva dva parnika in v naslednjih par letih eo bile izmenjane vse jadrnice. Najlepši razvoj Hamburg-Amerika — linije se je pa pričel v osemdesetih letih, višek pa so dosegli v letu 1914 ko so imeli nad 180 mil. akcijske glavnice, 439 ladij s 1,360.360 reg. tonami iu še 19 pa ni i kov v ladjedelnicah. Zaposlenega osebja je imela družba tedaj 25.000 in še 5000 agentov po Evropi in Ameriki. Svetovna vojna je zadala podjetju hud udarec in namah prekinila vse njegovo udejstvovanje. Po vojni se je pa jelo zopet razvijati in danes ob 90-letnici razpolaga z okroglo 100 par-niki in nad 700.000 reg. tonami.
—	Marijanišče v Veržcju praznuje v nedeljo 2. maja z vso slovesnostjo god svoje zavetnice Marije matere dobrega srca. Na predvečer spove-dovanje, govor in blagoslov. V nedeljo zjutraj ob 5 prva sv. maša pred Najuvetejšim z govorom. Slede tihe sv. maše kot ponavadi. Ob pol 10 govor, nato slovesna sv. maša pri Lurški votlini. Popoldne ob 2 ravnotam govor, slovesne litanije M. B. in blagoslov. Marijaniški in Martiniški salezijanski gojenci obhajajo ta dan svoj mali evharistični kongres, katerega zaključijo popoldne ob 3 z javno evharistično akademijo v gledališki dvorani. Marijini častilci in evharistični prijatelji vljudno vabljeni na ta naš dvojni praznik!
—	Razpis za kip Karadžorža v Narodni skupščini. Z odlokom predsedništva Narodne skupščine št. 1/1886 z dne 19. marca 1937 je razpisan natečaj za kip Karadžorža v vestibulu Narodne skupščine v Belgradu. Za natečaj veljajo vsi pogoji, ki eo bili razpisani pod št. 1/2743 z dne 19. junija 1986 inobjavljeni v »Službenih novinah« št. 142 in 143 iz leta i936. Žirija ostane ista kakor pri prejšnjih konkurzih. Skrajni rok za doposlanje skic je 1. junij 1937.
Priloga »Teden v slikah« se pošilja 1« onim naročnikom, ki so j« posebej naročili. Stane na mesec 2 Din. Novim naročnikom postrežemo lahko še t vsemi izišlimi številkami. Toliko vnoviž v pojasnilo onim naročnikom, ki bi jo radi še naročili. Priloga se najenostavneje plačuje obenem i naročnino za list.
—	Grčarice. Javnosti sporočamo, da dne 9. junija t 1. na G 1 a ž u t i ne bo samo obisk prevzvi-šenega gospoda škofa, ampak se bo tam delil tudi zakrament sv. binne. Zupni urad Grčarice.
—	Vlom v župnišče. V noči od pretekle srede na četrtek je bile vlomljeno v župnišče v Mavčičah. Vlomilec je prišel v notranjost skozi okno, iz katerega je iztrgal omrežje. Najprej se je oglasil v jedilni shrambi, kjer se je obložil s svinjskim mesom in mastjo. Tudi klobase so mu prav prišle. V kleti je iskal pijače, pa je ni bilo. Nato je pre-iskal vse sobe in odpiral predale, če bi našel kaj denarja ali dragocenosti. Ukradel je samokres in municijo, srebrno verižico in posteljno perilo. Odnesel je tudi cerkveno skrinjico z zadnji čas nabranim denarjem. Popoldne je neka ženica našla prazno skrinjico, kuhalnico in velik cepin. Sobam, kjer sta spala župnik in njegova sestra, se uzmo-vič ni približal. Vse kaže, da so mu bile razmere v župnišču prav dobro poznane.
—	Prepovedan tisk. »Službene novine« St. 91 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 319 tisko-pisa »Hrvatski dnevnik« dalje št. 15 tednika »Trgovački vjesnik«, ki se tiskata v Zagrebu in letakov z naslovom »Hrvatskim študentima i javnosti« in »Rezolucija«. _
Dobrna pri Celiti
:a srčne, živčne in ženske bolezni in »se one, ki so počitka nolreDnl
Akratoterma 37" C, naravne ogljlkovo-klsle kopeli. lz-borni zdravilni učinki pri boleznih orca, ilvcev, iansklj Boleznin, boleznih ledvic, mehurla, oslabelosti, kroničnih felodfcnih in črevesnih katarjih. - Krasen park, divnu okolica — Od 16. aprila do 30. mnlla in od 1. septembr.i do 31 oktobra 20 dnevno pavšalno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1100' do Din 1660- (autobus Celje-Dobrna ui nazaj, soba, brana, kopeli, zdravnik ln takse). Zahtevajte prospekte. _
—	Občni zbor »Union« hotelske in stavbinske d d. v Ljubljani bo v torek dne 4. maja 1937 ob 17 v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. Udeleženci morajo položiti delnice vsaj do 28. t. m. v pisarni hotela Union.
—	Otrok v šolski dobi«, nova knjiga izpod peresa otroškega zdravnika dr. B. Dragaša je izšla. Vsebuje 230 strani, obravnava v lahkih in dostopnih besedah razvoj, zdravstvo, vzgojo in nego otrok do 15. leta. — Poglavje o spolnih vprašanjih je obdelano obširno in zelo previdno. — Velevažna knjiga se dobiva v vseh knjigarnah.
_ Po tovarniških cenah prodamo manufaktur-
ne ostanke: kamgarn, fresco in športne štofe, ženske volnene, svite etc. Prilika za birmance! »Texsti-los«, Ljubljana, Miklošičeva 17.
—	Redni občni zbor zveze za tujski promet v Sloveniji v LJubljani, se preloži radi tehničnih za-piek na dan 11. maja 1937 ob 10. dopoldne. Občni zbor bo v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Zahvala
Ker se ne morem osebno zahvaliti vsem prijateljem in znancem, ki so se me spomnili ob moji sedemdesetletnici, kličem ob tej priliki: Najprisrčnejša zahvala! Bog Vas živil
G o r i č e , dne 21. aprila 1937.
Alojzij Železni, župnik.
Tudi društvom in posameznicam, ki »e za to zanimajo je knjiga na razpolago istotam. Ker je število naklade omejeno, naj se vsi, ki se za ta predavanja zanimajo čeimprej odzovejo in jih pridejo iskat.
_ Huda neareča na Verdu. V Lenarčičevi opekarni na Verdu pri Vrhniki se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča. Pod vagonček je padel 17 letni delavec Ivan Lampe iz Zaplane, ki mu j« kolo vagončka strlo desno nogo v stopalu. Prvo pomoč je ranjencu nudil vrhniški zdravnik dr. Kle-pec, ki je dal poklicati reševalni avto iz Ljubljane. Lampe je bil prepeljan v ljubljansko splošno bolnišnico.
—	Za 4 dnevni avtoizlet Gorica—Sveta gora—
Tnt 6. m 9. maja je treba vse obveznosti izpolniti do 28. t. m. opoldne. Pojasnila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Dijaki-rekruti se opozarjajo na razpis ministrstva vojske in mornarice, glasom katerega morajo urediti vse privatne posle glede polaganja izpitov na univerzah itd. še pred nastopom kadrovske službe, ker se jim v času službovanja v rez, ofic. šoli v te namene sploh ne bodo dovoljevali dopusti. Rekruti-dijaki imajo za čas njihovega službovanja v kadru vsega le 20 dni dopusta, in sicer v času večjih praznikov. Do drugih dopustov nimajo pravice.
Katoliški fantje
in možje!
Fantovski odseki prosvetnih društev ljubljanskega oikrožja Vas vabijo na fantovski tabor, ki bo v nedeljo 2. maja na Šmarni gori V priljubljeni
cerkvici bo ob 9. uri dopoldne sv. maša in kratka pridiga. Po maši, ki jo bo opravil šentviški g. dekan Valentin Zabret bo pred cerkvijo javno zborovanje. Govorila bosta priznana govornika g. Erjavec Franc, referent v prosvetnem ministrstvu in g. Križman Andrej, jeseniški kaplan.
Ta okrožni tabor mora biti priprava naših vrst za nadaljnje nastope in pravična stremljenja slovenske katoliške mladine.
Zato katoliški fantje in možje, udeležite se tabora na šmarni goril
Javni nastop.
V okviru tabora fantovskih odsekov ljubljanskega okrožja, bo v nedeljo, 2. maja ob pol 4. popoldne pod Šmarno goro na Brodu poleg tacenskega mostu, javni telovadno športni nastop z naslednjim sporedom: 1. Gimnastične vaje (člani), 2. Premeti in skoki (mladci), 3. Proste vaje (naraščaj), 4 O/odna telovadba (člani), 5. Gimnastične vaje (mladci), 6. Nastop smučarjev (člani), 7. Igre (naraščaj), 8. Skupinske vaje (člani), 9. Drog, krogi (vzorna vrsta), 10. Štafeta mladcev 10X50 m. Četrt ure pred nastopom bo gozdni tek članov na 3OO0m za okrožno prvenstvo.
Ker bodo cene vstopnicam nizke, upamo, da si bodo naši prijatelji ogledali prvi letošnji nastop katoliških fantov na prostem. Pri prireditvi bo sodelovala godba »Sloga« iz Ljubljane.
SONČNO VREME - g^^^ J
HOTEL 0UIS1SAMA HOTEL EDEN ZAHTEVAJTE TAKOJ PROSPEKTEI
Prvovrstna — Moderni — Centralna leg« — Velik park
Misijonski teden
v Groblfah
Prireditve misijonskega tedna v Grobi j ah od 13. do 20. junija 1937 se delijo v dva dela: Skozi ves teden do odprta velika misijonska razstava, ki bo nazorno kazala misijonsko delo sv. Cerkve v Airiki, Indiji ie na Kitajskem. Pri razstavi bodo sodelovali tudi 00. jezuiti s svojimi krasnimi indijskimi zbirkami. P«6ebna dvorana bo posvečena misijonskemu tisku in slovenskim misijonarjem. V posebni sobi bodo razstavljeni spomini na Barago. V6ak obiskovalec bo imel tudi priliko ogledati si originalen misijonski film, posnet v Afriki. Med tednom bo tudi več skioptičnih predavanj. Še bolj važen in privlačen za najširše množice pa bo Misijonski kongres, kot zaključek misijonskega tedna v nedeljo 20. junija. To bo dan, ko bo slovensko ljudstvo izpričalo svoje misijonsko navdušenje in trdno voljo za naprej storiti še več za razširjenje Kristusovega kraljestva po v6em svetu. Ob 9 bo sprejem prevzv. gg. škofov, posebno prevzv. g. nadškofa dr. A. B. Jegliča, posebnega prijatelja misijonstva, ki pride prvič po dolgih letih v kamniški okraj. On bo imel tudi ob 10 6v. mašo na prostem Govoril bo eden izmed navzočih škofov. Po sv. maši bo slavnostno misijonsko zborovanje, pri kaierem bo govorilo več odličnih govornikov. Popoldne bo koncert, nato pete litanije in za zaključek primerna slavnostna igra na prostem.
Tak je v glavnem spored misijonskega tedna. Podrobnosti bomo še sporočili. Te dni smo poslali vsem župnijam velike lepake v dveh barvah. Ce ga še kako društvo posebej želi, naj se javi. Misijonski teden je povsod našel ugoden odmev. Znamenje, da je bila taka misijonska prireditev že dolgo želja slovenskega ljudstva.
Pripravljalni odbor.
—	Radi pospešenega valjanja cestišča za modernizacijo delnice Št. Vid-Jeperca bo od torka dne 27 aprila t. 1. ob 6 do nadaljnega obvestila zaprt odsek drž. ceste št. 2 od odcepa občinske ceste na (juncije v St. Vidu do križišča z banovinsko cesto št. 121 proti Škof j i Loki na Jeperci za ves promet s rtotniškimi in tovornimi avtomobili ter konjsko vprego. Za lokalni promet z Medvodami in Mednem se lahko vporablja vsporedna občinska cesta. V slučajih neizogibne potrebe se bodo izdajale posebne dopustnice pri XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj.
—	Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg) je cene nekaterim svojim knjigam izredno znižala, na kar |>osebej opozarjamo ljudske knjižnice po deželi. Posebej prijioročanio: dr. J. De-bevec: Vzori ln boji, Fr. Jaklič: Ljudske
»jI
povesti, Fr. Štele: Oris z g o d o v 111 e u m e t-nosti pri Slovencih, M. Bajuk: Slovenske narodne pesmi. Nizke cene veljajo tudi za nekatere mladinske knjige in prevode iz svetovne književ nosti.
— Zbirka predavanj socialnega tečaja za iene in dekleta. I. del ie izšla. Obsega 12 predavanj in stane Din 10. Vse tečajnice naj pridejo tekat v pisarno Kolodvorskega misijona, Masarykova c. 12.
—	Putnik prireja dvodnevne izlete od 1. do 2. maja z avtobusom: V Benetke: cena za vožnjo, prehrano, prenočišče ter potni list Din 395. V Trst: cena za vožnjo in jx>tai list Din 145. Informacije pri biletarnicah Putnik.
—	Zvoni, zvoni, zvoni — veliki zvon na Trsatu in morje adrijansko buči: Vsa Slovenija se pripravlja na najlepše majniško potovanje, na romanje k Mariji na Trsat (s posebnimi vlaki iz Ljubljane, Jesenic in 'Mribora) združeno s prijetnim izletom na prekrasni otok rab (ne na Krk, kakor prejšnja leta) nad 5 ur vožnje po morju v eno smer. Vodstvo samo še čaka iz Belgrada na obljubljeno najnižjo ceno. Pišite še danes dopisnico na naslov: uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 17, da vam pošlje brezplačno podrobno pojasnila, v nekaj dneh pa vas že lahko iznenadi s prijetno novico.
—	Ogromna dediščina. Že večkrat je časopisje pisalo o ogromni dediščini, za katero se pulijo razni Pinterji v Jugoslaviji, češkoslovaški, Madjar-ski in Ameriški. I.ani je v Ameriki umrl neki Je-roniin Pinter, doma iz Baje v Madjarski, star 86 let, ter je zapustil 70 miiljonov dolarjev. Dva njegova sorodnika živita v Osjeku, nekaj v bližnjih vaseh. Ti eo dobili sedaj obvestilo, naj pošljejo svoje dokumente, da ameriške oblasti ugo-tove, 6e imajo pravico na dediščino in na kolikšni del.
—	Pokojninsko zavarovanje za vse zasebne nameščence. V Split so se vrnili zastopniki Pokojninskega zavarovanja iz Dalmacije, ki so bili v Ljubljani na seji uprave Pokojninskega zavoda. Na tej seji so med drugim sklenili, da se v Splitu sezida še ena stanovanjska hiša PZ za znesek 2 milijona Din. Ta hiša bo imela 12 stanovanj in štiri velike trgovske lokale. Uprava Pokojninskega zavoda je obravnavala tudi prošnjo splitskega sodišča za posojilo 6. milijonov Din. Uprava PZ je načelno pristala na to posojilo, s katerim bo splitsko sodišče zgradilo sodno palačo ter bo v ta namen uporabilo že obstoječi fond v znesku 9 milijonov dinarjev. Toda PZ zahteva za to jx>sojilo garancijo države, anuitete pa naj se vnesejo že v prihodnji finančni zakon. Na tej seji so obravnavali tudi vprašanje uredbe o starostnem zavarovanju delavcev. Uredba je v nekaterih točkah ne jasna, ker določa tudi zavarovanje trgovskih nameščencev, uprava pa je sklenila zahtevati od ministrstva, da naj bodo izključeni trgovski pomočniki iz te uredbe, ker bodo tako in tako zavarovani, čim se bo pokojninsko zavarovanje raztegnilo na vse zasebne nameščence, kar se bo zgodilo januarja 1938.
—	Da boste stalno zdravi je potrebno da red no pijete Radensko, ki deluje proti boleznim led vic. srca. proti kamnom sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno •ivežost.
—	Na smrt obsojeni se skušal obesiti. Nedavno je okrožno sodišče na Sušaku obsodilo na smrt nekega Juraja Kezeleta. ker je v Delnicah zagrešil roparski umor nad delavcem Besednjakom. Kezele se je skušal te dni v zaporu obesiti, toda njegovo nnmero so hitro opazili ter mu samomor preprečili.
—	Železniška konferenca v Sarajevu. Pri železniški direkciji v Sarajevu je bila te dni tridnevna mednarodna konferenca načelnikov kontrol železniških dohodkov iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Švice, Avstrije, Romunije, Poljske, Italije, Bolgarije in Madjarske. Konferenci je predsedoval finančni direktor češkoslovaških železnic Julij Sabl, v imenu Jugoslavije [ta ji je prisostvoval nn čelnik kontrole dohodkov dr. Srečko Maizoc.
—	Minimalne mezde v savski banovini. Ban savske banovine dr. Ružič je izdal naredbo o
uvedbi minimalnih mezd. V mestih nad 5000 prebivalcev znaša mezda najmanj 2 Din na uro za delavca starega nad 18 let, v mestih pod 5000 pret-bivalcev pa 1.80 Din za uro. Mezde za mladoletne delavce so nekoliko nižje.
—	Ženo vrgel v Savo. V Belgradu so oblasti aretirale ladjarja Gjura Ciglariča. ki ga je nekdo videl, kako je vrgel svojo ženo z ladje — vlačilca — v Savo. Ciglarič se je » svojo ženo na ladji tepel, nato pa jo je pahnil v Savo. Priča je hotela pomagati nesrečni ženi, toda bil je že mrak in ji ni bilo več pomoči ter je nesrečnica utonila. Oblasti so našle na ladji krvavo sekiro ter zato domnevajo, da je nasilnež svojo ženo najprej udaril s sekiro, nato pa io pahnil v vodo.
—	Samo v drogerijah vrši oblastvena komisija z zdravnikom na čelu pregled vseh kozmetičnih preparatov. Drogeri6t je kaznovan, ako bi našli pri njem nezanesljivo ali škodljivo sredstvo.
—	Posetite manufakturno trgovino Kmečki ma-gazin, Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje.
—	Draginja narašča! Kljub temu, da so vsi tovarnarji podražili svoje izdelke za 10 do 25%. prodaja Stermecki — Celje, sedanjo zalogo po starih cenah. Pridite kupit, oziroma naročite hitro, da ne zamudite te ugodne prilike.
—	Že davno je znano, da so usta in grlo najbolj izpostavljena infekcijam in da sta vhodtiar'.yiata raznim boleznim. Zato je važna redna nega ust in grla. Izpiratje ustno in vratno duplino redno vsako jutro in večer, po možnosti po vsaki jedi z Odolprn L83. Vzemite na pol kozarca vode 3 do 5 kapmc Odola L83. Pri nevarnosti hripe v začetku za infekcijo sapnika — lahko to količino podvojite.
—	Režiserji, igralci! Te dni je izšla v Celju nova strokovna knjiga »Igrski vodja«. Podobne knjige o igrekem vodstvu še nimamo. Prvi del knjige: Ideologija igrskega vodstva, obdeluje vprašanja o osebnosti in sposobnosti pravega režiserja z idejnega stališča. Predvsem važna m dobro obdelana 90 f>oglavja: Vzgoja igralske družine, metoda dela ter igralci in gledalci. Drugi del, praktično vodstvo, ki obsega 70 strani obravnava po vreti: Pripravo igrskega vodje, kulturo besede in stila, izbiranje igralcev in igrskih pomočnikov. Nato je na 20 straneh govora o novem načinu režije, o tkz. koncentracijski metodi. Poglavje o individualnem igrskem vodstvu je povsem nekaj novega za naše režiserje. Zunanja režija (igrski potek, organizacija, obleka, oder, šminka, nastop) obsega v knjigi zopet 20 strani. Režiserji in igralci, ki se hočejo poglobiti v režiji igranju, bodo z užitkom brali to knjigo, ki temelji na izkušnjah avtorjevih. Mnogo jih je že knjigo naročilo. Ker je knjige samo 500 izvodov. jw-hitite z naročilom. Cena je nizka. »Igrski vodja« se naroča pri avtorju: Petančič Davorin, kaplan, Vojnik.
—	Povečana in Ilustrirana številka družinskega lista »Zlke« je pravkar izšla z naslednjo vsebino: Miran Jarc: Klic; Anton Ingolič: Marta; Marcelle I.egrand Maillard: Izlet; Gabrijela Preissova—I. Podgornik: Pridite k nam, ko bo jx>mlad ...; Mark Tvvain: Kako sem urejal kmetijski list; Rafael Ba-čar: Vitamin D; B. Rihteršič: Boljši t»ospod: M. Zaščenko—A. Debeljak: Pozabljena krilatica; Kotiček, ki zanima vsako ženo: Uganke in Zdravniška posvetovalnica. Posebno obširen pa je priljubljeni »Gospodinjski kotiček«. — Revijo »Žiko« prejema brezplačno vsak prijatelj in ljubitelj Zike.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Majniški kraljici. Sedem Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle, zložil Franc Bricelj, organist v Št. Vidu nad Ljubljano. Samozaložba. Cena par-tituri 16 Din. — Prijetna in ljubka šmarnična po-božnost je pred durmi, ko se bomo zopet zbirali okrog majniških oltarjev in častili z otroško ljubeznijo majniško Gospo. Vse se trudi in tekmuje kako bi najlepše okrasil šmarnične oltarje, kipe. slike itd. Pesniki, pisatelji, kiparji, vsak stremi, kako bo Marijine častilce še posebno navdušil za majniško Marijino pobožnost; kaj šele cerkveni pevci, skladatelji in pevovodje! — Tako bodo sigurno tudi pričujoče, lepe in posrečene Bricelj-nove pesmi pripomogle k češčenju božje Matere, v šmarničnem majniku. So v resnici lep izraz srčne okrutnosti, pester in dehteč venček brez bohotne in nejiotrebne disonančne navlake in prisiljenega nakitja. Pesmi so vseskozi zelo pevne, zložene v melodijoznem in cerkvenem slogu. Številka 2 nas nekoliko spominja na prelepo Premrlovo šmar-nično pesem, ki je zložena na isto besedilo, kakor Bricljeva. Vrinili so se pa malenkostni pogre.iki. V številki prvi v 3. vrsti v 1. taktu je še */« takt označen je pa že »/«• V številki 4. v 3. vrsti v 2. taktu mora biti '/, pavza oziroma naj imajo jk>-lovinke piko. V številki 7. v tretji vrsti v 2. taktu mora biti označen '/« takt. Vse te napake bo vsak organist takoj zai<uzil in popravil Pesmi bodo brezdvomno našle pot na vsak slovenski cerkveni kor, ker ne delajo ne organistu ne pevcem nobenih težkoč. vernikom bodo pa vneniale dušo in srca za češčenje nmjniške Kraljice. Pesmi najtoplejše priporočamo škoda, rta niso izšli šp samezni glasovi. Zbirka ee dobi tudi v Jucoslo-vanski knjigarni v Ljubljani
Malo Vima na mokro krpo — za aluminij se vzame suho — in jedilni pribor in lonci bodo bleščeče čisti!
Nadškof dr. Ujčič
med belgrajskimi Slovenci
Belgrad, 20. aprila.
Prosvetno društvo je priredilo v veliki dvorani Ruskega doma slavnostno akademijo na čast novemu belgrajskemu nadškofu msgr. dr. Josipu Ujčiču. Prostrano dvorano je občinstvo napolnilo do zadnjega količka. Vsa slovenska družina je bila zbrana. Od ministrov in visokih državnih uradnikov do siromašnih delavcev in deklet. Vse je prihitelo pozdravit svojega novega duhovnega nad-pastirja. Slavnostno akademijo so počastili o svojim obiskom g. minister dr. Krek z gospo, minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogič, adjutant Nj. Vel. kralja konjeniški polkovnik g. Kokalj z gospo, sanitetni brigadni general g. dr. Kobal z gospo, senator g. F. Smodej, generalni inšpektor notranjega ministrstva g. dr. F. Goršič, predsednik uprave za zaščito industrijske svojine g. dr. Šu-man z gospo, načelnik drž. statistike v notranjem ministrstvu g. dr. R. Andrejka z gospo, načelnik katoliškega oddelka v pravosodnem ministrstvu g. dr. čirič, načelnik oddelka za javno varnost v notranjem ministrstvu g. Kerševan z gospo, ravnatelj dvorskih lovišč g. inž. C. Dimnik z gospo, konzultorji belgrajske nadškofije gg. Vlašič, dr. Juretič, dr. Petlič, vsi župniki belgrajskih katoliških župnij, nadalje g. superior A. Pohar, g. od- |
sem iz ožje domovine novega belgrajskega nadškofa), Devovo »Pojdam u Rute« in Fleišmanovo »Triglav«.
Nastop moškega in mešanega zbora Prosvetnega društva, ki sta se pod dobrim vodstvom g. prof Ulage že močno uveljavila v naši prestolnici, je žel dolgotrajno odobravanje in ploskanje. — Objektivni glasbeni kritiki se o zboru zelo laskavo izražajo ter hvalijo njegov glasovni materijal in že veliko izvežbanost.
Nadvse ljubka je bila naslednja točka akademije. Na oder je krepko in samozavestno prikorakal Grampovčanov Jurček, t slovenski narodni noši s koškom, polnim rdečih nageljnov na hrbtu. Prevzvišenega g. dr. Ujčiča je pozdravil s prisrčno deklamacijo ter je nato prišel v dvorano, krepko stopil pred nadškofa in mu izročil košek s cvetjem, ki ga je poklonilo svojemu nadpastirju Prosvetno društvo v imenu svojega članstva. Nastop korajžnega fantiča in prizor, ko je izročal cvetje prevzvišenemu v dvorani, je bil tako lep, da je nekaterim izvabil solze v oči ter občinstvo ni štedilo z odobravanjem ter je stalno vzklikalo novemu nadškotu, ki je deklamatorja poljubil in toplo pobožal po licu in ga vprašal, če že hodi v šolo, kako se uči in če ima redno veronauk. Na
Nadškof dr. Ujčič na slavnostni akademiji. Vojaška desne strani proti levi: Minister dr. Rogič, nadškof senator Smodej, župnik dr. Pet!
vetnik dr. V. Zore kot zastopnfk društva Sloven-eev v Belgradu, celokupno Članstvo Prosvetnega društva in mnogo članic Slomškove družine ter dekliške Marijine družbe. Častno so bile na akademiji ' zastopane tudi slovenske šolske sestre iz Belgrada na čelu ss. Maristela Kette ter Renata Seničar, in hrvaške sestre Sv. Vinka iz Krunske ulice.
Ko je bila slovenska družina že polnoštevilno zbrana, se je pripeljal v spremstvu predsednika Prosvetnega društva g. dr. Ivana Bizjaka priljubljeni nadpastir. V salonu Ruskega doma so ga pozdravili civilni in vojaški dostojanstveniki, nato pa je društveni predsednik odpeljal g. nadškofa v slavnostno dvorano, kjer so ga pozdravili belgraj-ski Slovenci s prisrčnim in toplim ploskanjem ter vzklikanjem. Po večminutnem ploskanju in vzklikih: (Živijo nadškof Ujčič!« je vojaška godba odigrala Smetanovo ouverturo »Vltava«, za tem je stopil na oder predsednik Prosvetnega društva dr. Bizjak ter je novega belgrajskega nadškofa pozdravil s toplimi in izbranimi besedami. Med drugim je ugotovil, da je naš pozdrav izraz veselja in da novega belgrajskega nadškofa pozdravljamo • posebnim navdušenjem, zlasti mi Slovenci, ki ■mo ponosni, da je ravno njega doletela naloga
Grampovčanov Jurček izroča nadškofu g. dr. Ujčiču košek nageljnov.
biti najvišji čuvar In oznanjevalee božje resnice v naši državni prestolnici; njega, ki je svoja najlepša leta preživel v naši slovenski prestolnici — beli Ljubljani, je toliko let deloval v središču slovenskega naroda in mu vzgajal služabnike božje. Pozdravil ga je kot moža, ki je prežet od želje utrjevati in oživljati svoj narod z vernostjo do Boga in sv. Cerkve. Najjlasil je nadalje posebno veselje mladine, da je božja Previdnost postavila za nadškofa njega, ki je že toliko let deloval med njo ter vedno umeval vse njene težnje in težave.
Z željo, naj Bog živi našega novega nad-pastirja in blagoslovi njegovo delo v prospeh cerkve, našega kralja in domovine, je g. dr. Bizjak zaključil svoje pozdravne besede, vojaška godba pa je takoj nato zaigrala državno himno, ki so jo vsi poslušali stoje.
G. Milan Puc, neumorni režiser skoraj vseh prireditev, ki jih je pripravil v letošnji sezoni dramatski odsek Prosv. društva, je z globokim občutjem ter doumetjem recitiral 84. poglavje iz XIII. knjige Avguštinovih »Izpovedi«. Moški zbor Prosv. društva je pod spretnim vodstvom g. prof. Tomaža Ulage dovršeno zapel Jenkovo »Molitev«, mešani pa istrsko narodno »Zdrava Marija« (pe-
godba igra državno himno. V prvi vrsti stoje od dr. Ujčič, gospa dr Krekova, minister dr. Krek, ič, gospa in gospod Šuman.
vsa vprašanja je fantek korajžno odgovarjal, kar je posebno ugajalo številni šolski mladini.
Po krajšem odmoru je dramatski odsek Prosvetnega društva v režiji gosp. Milana Puca vpri-zoril Feitnovo »Animo«, duhovno igro v dveh slikah. Animo, blago dekle, je z vsem občutjem in njenim doumetjem podala gdč. Ivanka Tomšič, Krištofa, njenega propalega brata pa gosp. Milan Puc. Oba glavna igralca v tej globoki in pretresljivi duhovni igri sta podala svoji vlogi tako dovršeno, da je občinstvo z napeto pozornostjo sledilo sleherni sliki na odru.
Končno je povzel besedo prevzvišeni nadpastir gosp. dr. Josip Ujčič ter je viharno pozdravljen nagovoril belgrajske Slovence s temile besedami:
»Cenjene dame in gospodje I V začetku zimskega semestra nisem niti slutil, da bom v začetku letnega semestra že v Belgradu med vami, kjer sem doživel danes tako topel sprejem. Moje prve besede so besede hvaležnosti predsedniku in vam vsem navzočim, ki ste me tako lepo pozdravili in počastili. Ta počastitev naj ne velja meni, ampak s tem ste vi počastili škofa in njegovo visoko zvanje. Ze predsednik je omenil, kakšna je služba škofa. Škof je vaš cerkveni poglavar, ki vam oznanja besedo miru, besedo ljubezni. Ne prinašam vam srebra, ne zlata, ker lega nimam. Prinašam vam pa svoje srce, ki gori ljubezni do vas. Visoka je sicer moja služba, ali je težka, ki jo bom mogel vršiti le s pomočjo od zgoraj. Pri tem se pa zanašam posebno na vas Slovence in Vašo pomoč. Slovenci so veren narod. Če pogledamo Slovenijo, ki je pravi park Jugoslavije, vidimo polno simbolov globoke vere. Saj vidimo skoro na vsakem gričku lično cerkvico. Dobro poznam slovensko ljudstvo, ki sem ga tako vzljubil. Slovenijo in njeno glavno mesto Ljubljano bom ohranil vedno v najlepšem spominu in sem prepričan, da sem tudi med vami, dragi moji Slovenci, našel najboljše prijatelje. Iz srca sem Vam hvaležen za tako lep, prisrčen sprejemi Prosim vas, da bi me podpirali pri mojem delu in zlasti, da bi živel s Cerkvijo, kajti, kdor je zvest Cerkvi je zvest tudi kralju in domovini.«
Tople, prisrčne besede, ki jih je spregovoril novi belgrajski nadškof svojim vernim Slovencem, so izzvaje v dvorani vihar odobravanja in navdušenja. Vse je občutilo, da je prišel med nje res pravi duhovni oče, ki docela razume njihove težnje in hoče biti skrajno pravičen vsem in storiti vse, da bi se med njimi versko in kulturno življenje samo še poglobilo. Zato so se pa tudi tako vdano zatekli k njemu, ker že čutijo vso njegovo ljubezen in so videli že prve dni, da je prinesel med nje mir in da je prišel med nje s srcem, ki bo odprto za vse. Belgrajski Slovenci so pa tudi že sedaj pokazali, da mu bodo vedno globoko vdani in ga bodo z vsemi močmi podpirali v njegovi težki službi, ki mu jo je podelila božja Previdnost.
Nadvse uspelo akademijo, ki je znova pokazala vso življenjsko silo tukajšnjega Prosvetnega društva, je zaključila vojaška godba s papeško himno.
Novo mesto
Odstranitev javnih vodovodnih iztokov. Mestna občina bo odstranila po mestu in okolici vse javne vodovodne iztoke, katere bo posebna vodovodna komisija spoznala za nepotrebne.
Novi park dobiva počasi lepše lice. Na veliki srednji gredi se je razcvetela množica tulipanov. Delavci so zasadili po parku naokrog večje število brez, smrek, gabrov in rožnega grmičja. Visoke smreke ob poštnem poslopju so posekali. Tudi nasad pred pošto so preuredili in zvezali s parkom. Cesto proti pošti pa so za dober meter razširili. Sedaj čaka ureditve še cestišče od okrajnega glavarstva do Maloviča.
Strogo je prepovedano plakatiranje po električnih drogovih in kostanjih. Plakatiranje je dovoljeno le po plakatnih deskah in pa po vogalih onih hiš, katerih lastniki to dopuste.
Pevski zbor, ki bo pel na cerkvenem koncertu v Sentpetrski cerkvi.
čisti vse
Za pet tihih minut
(Nedejsko berilo: Jak 1, 17—21.)
>Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni premembe ne sence menjave.<
List so. apostola Jakoba je skoz in skoz ypraktičeni. V njem ni razglabjanj o težavnih vprašanjih, marveč praktična navodila za vsakdanje življenje kristjana, ki se prizadeva živeti po veri in iz vere. Vsak odstavek diha iskreno vogovdanost in priča, kako je apostol z bistrim očesom opazovat sebe in družbo, gleda težave in nesoglasja d življenju. S preprostimi, domačimi, krepkimi besedami daje nauke in opomine.
Prvo, kar je kristjanu potrebno, je, da se krepko o p r e n a Boga. Za živi jen je je treba modrosti, ki gleda na namen življenja in izbira prikladna sredstva. Res, da življenje človeka iz-modri, toda modrost, ki se posname iz življenjske skušnje, more biti tudi na videz modrost. Koliko življenjskih maksim kroži med ljudmi, ki stroge presoje ne prenesejo. Zato apostolov opomin: t A ko kdo izmed vas nima modrosti, naj jo prosi od Boga ... Prosi naj pa v veri in naj nič ne dvomi. Zakaj, kdor dvomi, je podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava. Naj pač ne misli tak človek, da bo od Gospoda kaj prejel — mož z dvema dušama, nestanoviten na oseh svojih poliht (Jak 1, 5—H). Že sam6 to, da se o zamotanih življenjskih vprašanjih obrneš v molitvi k Bogu, ti jih postavi v novo luč, o luč večnosti. In kako drugačno se pokaže življenje z vsemi malimi in velikimi težavami, skrbmi, menami, zmotami in prevarami, z vsemi načrii in prizadevanji, če ga pogledaš o luči, ki prihaja od Očeta, pri katerem ni premembe ne sence menjave.
tVeste, ljubi moji bratje: Vsnk človek bodi hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo. Kajti človekova jeza ne vrši božje vravice.t Zlato pravilo za življenje v domačem krogu in o javnosti. Jeza, zavist, domišljavost, nergavost so hitre za govorjenje, zmeraj pa malo-modre voditeljice in svetovalke.
f Terezija Ogrizek
^^^^^^^^^^^^ ^ ^ V^ nedeljo,^ 18^apr.^,
{. 1909. jo je bolehni mož za vedno zapustil. Sama z malimi otroki si je naložila križ v zaupanju v Boga ter ga vdano nosila 28 let. Trije sinovi so ji umrli. Visokošolca in učiteljiščnika je vzela vojna, tretji, trg. vajenec, se je pa smrtno ponesrečil v Slovenski Bistrici pri eksploziji bencina. Vse otroke je oskrbela s kruhom za telo, dala jim je pa tudi eno in to najboljše — vero v Boga. Prav otroško se je veselila nove maše, katero bo letos daroval svak njene hčere. Naj blaga žena v miru počival
Ali je res treba
ptujsko gledališče zapreti?
Iz Ptuja se nam poroča: V eni izmed zadnjih številk »Mariborerce« je obelodanil eden izmed »lojalne narodne manjšine« — kakor se radi nazivajo ti gospodje — iz Ptuja članek, v katerem na dolgo in široko dokazujejo, kaj vse bi se lahko zgodilo, ako bi izbruhnil v ptujskem gledališču požar. Operira z vsem mogočim in nemogočim, z živci, z dunajskim Ringtheatrom, z lestvami za muzej itd., nasproti temu pa hvalisa prednosti za prirejanje gledaliških in kino predstav v Društvenem domu, ki je po njegovem mnenju vzor, kar se tiče predpisov za varnost obiskovalcev, pri čemur pa popolnoma prezre, da ima ptujsko gledališče šest izhodov, medtem ko ima Društveni dom le enega samega, ker drugi, vodeč na okrog in okrog zaprto in zazidano dvorišče ne morejo priti v poštev. Ve« članek na kratko povedano izzveni: Ne hodite več r mestno gledališče in kino, komur je življenje drago ...
Vsem, ki poznajo ptujske razmere, ne bo teiko uganiti namena te gonje. Nezaslišano pa je in mora vsakega, ki se zaveda svojega slovenskega poko-lenja, v dro srca ogorčiti ton in način ter da si upajo taki ljudje, ki smo jih še pred vojno imenovali nemčurje in poturice, nastopati po 18 letih osvo-bojenja na opisani način proti ustanovam, kot sta gledališče in kino, samo radi tega, ker sta v slovenskih rokah. Morda misli pri tem ta dopisnik, da bo dobil kako nagrado iz Belgrada za nacionalne zasluge, kot se je to zgodilo letos SK Ptuju! Znano nam je, da traja ta gonja proti našim ustanovam na tihem že več mesecev, sedaj pa je doseglo to podtalno rovarenje za drugi kino in gledališče vrhunec in je skrajni čas, da se naia slovenska javnost tega zave in da posvetijo temu nemškemu rovarje-nju, ki trna svoje zveze i Hitlerjevci iz Rajha, naia oblastva m obrambna društva več pažnje in pozornosti, če nočejo doživeti zelo neprijetnega razočaranja. Vprašamo, dali so dovoljeni redni sestanki der deutschen Jugend pri tvrdki H. S., kjer se jo vzgaja po hitlerjevskem načinu, razne tajne šole, v katerih poučujejo razne tetke deco t popolnoma nemško-rajhovskem, naši drž. sovražnemu duhu itd. Kje je bil pisec tega članka takrat, ko je bilo gledališče v nemških rokah in v resnici ni bilo ničesar preskrbljenega za varnost obiskovalcev? Danes je gledališče popolnoma preurejeno in predvideva vse mere za popolno varnost, kar priznava tudi nadzorna oblast, ki bi sicer predstave gotovo zabranila. Ni nai namen poučevati pisca navedenega članka o ravnokar navedenem, ampak je namen tega članka zgolj ta, da informiramo širšo slovensko javnost o »lojalnih« namenih tukajšnje narodne manjšine, ki bi rada zaprla slovensko gledališče po 18 letih osrobojenja, akoravno je ista manjšina delovala t istem poslopju pod »Stadtischer Theater« vsa leta pred in med vojno pod veliko slabšimi varnostnimi napravami m so zahajali vanj isti ljudje, ki skrbijo danes tako zelo za živce in varnost drugih.
Kdor razume, temu bo to zadostovalo in >Mi-riborer Zeitung« le čestitamo na objavi omenjenega članka, upamo pa, da vendar ne misli prevzeti rloge nekdanjega »Štajerca«.
Pričakujemo pa, da bo imelo zadnjo besedo sodišče ter pozivamo v tem smislu vodstvo kina in gledališča, kakor tudi nadzorno oblast, da ukrenejo to v interesu javnega reda in miru, ker pride sicer konec tudi našemu potrpljenju.
— Pri zaprt|n, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Fran*-Josef grenčice«.
Ljubljanske vesti
O gluhonemih
za gluhoneme
Nujno je, tla v smislu sedanje karitativne usmerjenosti od časa do časa moderni človek dobi priliko, da se dejansko karitativno udejstvuje. ln ena takih prilik je karitativna prireditev, pri kateri sodelujejo ne samo nastopajoči, pač pa tudi vsi, ki se udeleže take prireditve, ker se idejno navdušijo in materijalno podpro »priporočeno^ V nedeljo, 2. maja bo vsem dana prilika za to plemenito karitativno udejstvovanje. V frančiškanski dvorani bo ob pol 8 zvečer zanimiva prireditev, pri kateri bodo v prvem delu nastopili polnočutni t besedo in s petjem ter z godbo, v drugem delu pa bodo gluhonemi otroci dokazali, da niso idiotje, ta kar jih nekateri smatrajo, pač pa da so i oni polnovredni dlani človeške družbe. Z ljubkim nastopom in s preprosto besedo, ki zveni seveda leseno, brez zvoka, bodo pridobili srca vseh navzočih, ki bodo morali i« globine sre zahvaliti dobrotnega Boga za dragoceni dar govora in sluha. V taki priliki, ko vidi človek bedo gluhonemega bitja, ee Šele v polni zavesti čuti globoko hvaležnega za neprecenljivo dobroto, ki jo je prejel z darom govora In sluha. Pri tej karitativni prireditvi bodo sodelovali: ka-tehet gluhonemih gosp. Tomfe, ki bo v besedi očrtaval bedo gluhonemih; »mladi harmonikarji« bodo pod vodstvom agilnega gosp. prof. Rančigaja razveseljevali srca poslušalcev; »Frančiškovi križarju bodo na ljubek način prednažali čudovito lepo pesnitev: >Le enkrat bi slišal:, ki jo je spesnila naša priznana pesnica m. Elizabeta. Pesem je natisnjena na vabilih, da je tako vsem na raz-jiolago. Pesnitev zasluži vso pozornost! Deklama-torja pa bosta v občutenih deklamacljah razvnela v poslušalcih ljubezen do gluhonemih, zlasti še tudi spoštovanje do vzgojiteljev gluhonemih. Tako bo torej ta edinstvena prireditev kar zanimiva za vse sloje! Predprodaja vstopnic je v pisarni »P a x et bonum< in v trgovini N i č m a n. Vsak, ki kupi vstopnico, dobi narisan spomlnček, delce gluhonemih otrok.
Druga pomladanska razstava
»Društvo slovenskih likovnih umetnikov.«
Danes ob 11 bodo v Jakopičevem paviljonu otvorili razstavo, ki jo prireja organizacija slovenskih umetnikov. To društvo ima strokovni, oziroma stanovski z-iačaj ter tako ne predstavlja kakšnega posebnega umetniškega nazora ali struje, temveč druži slovenske umetnike in vodi skrb nad zadevami in vprašanji, ki so s tem v zvezi. Prvo svojo razstavo je društvo priredilo leta 1985. Takrat je posebna žirija izbirala umetniška dela ter jih določala za razstavo. Letos pa te žirije po želji članstva ni in člani so sami odločali o svojih delih, ki jih želijo razstaviti. V Jakopičevem paviljonu so zdaj zbrani sledeči slikarji, kiparji in grafiki: Karel Jirak, O. G. Kos, Fran Košir, Mara Kralj, Rudolf Marčič, Elda Piščanec, Mira Pregelj, Ma-ksim Sedej, Albert Sirk, Rajko Slapernik, Henrika Santel, Saša Santnl, Mirko feubic, Fran Tratnik, Ivan Vavpotič, Fran Zupan, Anica Zupanec, Stane Dremelj, France GorSe, Radoie Hudoklin, Boris Kalin, Zdenko Kalin, Alojzij Kogovšek, Ivan La-jevic, Nikolaj Pirnat, Karel Purtih, Ivan Zajec, Maksim Gaspari, Božidar Jakac, Elo Justin, Ivan Kos, Janez Mežan, Pipo Petelin. Hinko Smreka, Avgusta Santel, Rajko Šubie, Bruno Vavpotič.
Slaščičarna PeliCOfl
vabi vse gg. boirčke In botrce, da razveselilo svofe blrmance edino le s prvovrstnimi tortami, piškoti in bonboni, ki j 11"»
Izdeluje PeliCOH, Ljubljana Volfova ul. 14 podr. Kongresni trg 1Q Telefon 31-47
Gledališče
Drama: Nedelja 25. aprila: »Matura«. Izven. Cene od 20 Din navzdol, — Ponedeljek, 26. aprila: »Zadnji signal«. Red C.
Opera: Nedelja, 25. aprila ob 15.: »Pod to goro zeleno ...« Izven. Cene od 24 Din navzdol. — Ob 20.: »Navihanka«. Izven. Cene od 24 D n navzdol. — Ponedeljek, 26. aprila: Zaprto.
Predavanja
Danica, Zarja in Savica prirede v ponedeljek 26. aprila ob 20. uri v Beli dvorani Uniona, tretje predavanje iz ciklusa predavanj. Govori dr. Stanko Gogala: Problemi sodobne mladinske vzgoje. Po predavanju sledi debata. Udeležba začlane obvezna, iskreno vabimo vse starešinstvo in vsakogar, ki se za to vprašanje zanima.
Frančiškanska prosveta priredi v torek 77. aprila ob 20 skioptično predavanje »Pariz-Lisieux-Lurd«. Predava dr. P. Roman Tominec. Da si zasigurate sedež, rezervirajte vstopnico po 2 Din v predpro-daji v pisarni »Pax et bonum« (frančiškanska pasaža).
Ljubljanski odsek proiesorskega dniStva bo
priredil v sredo 28. aprila zadnje letošnje predavanje iz cikla: Sola in kultura. Predaval bo prol. Jakob Šolar o snovi: Srednja iola in slovenska knjiga. Predavanje se začne ob 8. zvečer v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Vstop prost. Vabljeni društveni člani, člani sorodnih organizacij in vsi prijatelji srednje šole.
Angleško društvo v Ljubljani opozarja na jutrišnje predavanje g. Williama Teelmga o kronanju in britanskem imperiju, ki bo v proslavo društvene 15-letnice ob 18 v mali Filharmonični dvorani, kakor tudi na društveni občni zbor ob 70 v društveni sobi Kralja Petra trg 8.
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v pcme-deljek, 26. t. m. ob 18, v mineraloški predavalnici univerze javno predavanje. Predava ar. Brumen Vinko o važnem kulturnem problemu vzgojnega pomena domače in tuie kulture. Iskreno vabljeml
Sadjarska podružnica Siška-Ljubljana. V ponedeljek 26. t. m. ob pol 20 poučno predavanje o vzgoji in obrezovanju sadnega drevja po najnovejšem načinu strokovnjaka »Pekrun-a«. Predava g. Začek Rudolf, viš. uradnik drž. železnic.
Prireditve In zabave
Svetopisemski veter bo v ponedeljek, 26. aprila ob 8 zvčer v dvorani št. 1 na frančiškanski norti. V3top prost Vsi, ki se za to zanimajo iskreno vabljeni! Odbor Marijine kongregacije za gospe.
Starši' Danes ob It dopoldne nastopijo naraščainiki Rdečega križa skoro vseh ljubljanskih šol v veliki filharmonični dvorani. Izvajani program
bo nadvse zanimiv. Vstopnice dobite od 10 dalje pri blagajni ob vhodu v dvorano.
Spored jutrišnjega intimnega koncerta v mali filharmonični dvorani, ki ga izvajajo Milena Ver-bič-Strukljeva (mezzo-sopran), Marta Ostere in Pavel Sivlc (klavir). 1. Hofler: Sonatina in varijacije za klavir. 2. Perkovski: a) Pozdrav, b) Japonska pesem, e) L'Amoureuse. Samospevi s spremljeva-njem klavirja. 3. Gianneo: Suita za klavir. 4. Szy-manovski: Žerjavi in Mama, ne oddaj hčerke! Ma-relt: Svarilo. Samospevi s spreinljevanjem klavirja. 5. Szymanovskl: Šeherezada In Mazurka za klavir. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice po 10 din, sedeži in stojišča po & din.
Sestanki
Ženski odsek Šentpeterske prosvete vabi na predavanje, ki bo v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 8. v druitveni dvorani. Predaval bo g. kaplan Franc Novak. Ker je to naš zadnji redni sestanekv zimski sezoni, je dolžnost vsake članice, da te ga udeleži. Po predavanju razgovor o delu čez poletje.
Klub železničarjev JRZ Ljubljana sklicuje v torek, dne 27. t m. ob 20 v hotelu Metropol svojo klubovo seja Vse odbornike vabimo, da se radi važnosti dnevnega reda seje gotovo udeleže.
Občni zbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Oblastni odbor Ljubljana bo danes ob 9 v veliki dvorani hotela »Metropol« (Miklič pod kavarno).
Hubadova lupa JP8 ▼ Ljubljani ima redni letni občni zbor 9. maja ob 9 v Hubadovi dvorani (poslopje Glasbene Matice, Vegova ulica) z običajnim dnevnim redom. Uprava.
Pevski zbor Glasbene Matice ima prihodnje vaje izjemoma v ponedeljek in petek, vsakokrat ob 20 za mešani zbor. Odbor.
Ob£ni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani bo dne 4. maja 1937 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Pričetek ob 19.30. Odbor.
Kino
Kino Kodeljevo. Danes ob 5 in 8 in jutri ob
8 dvojni spored »Vojni poročevalec« in »Evergren«. Ob 3 matineja »Vojni poročevalec«.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr.
Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. — V ponedeljek: mr. Suinik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvet-ska cesta 4 in mr. Bohince ded., Rimska cesta 31.
BMW
Ing. C. Tonnies - LJubljana
ideal avtovozača in motociklista
1 Seja ljubljanskega občinskega sveta bo v
torek, 27. aprila, ob 17 v mestni dvorani. Na dnevnem redu so razna poročila, med katerimi je najbolj važno poročilo finančnega odbora. Na dnevnem redu bo namreč vprašanje finanslranja zatvornic pod Sv. Petra nasipom, vprašanje adaptacije šentpeterske vojašnice za policijsko kasarno in rezerviranje proračunskih prihrankov socialno-polijičr nega urada iz 1. 1936-37, dalje razne druge manjše zadeve. Važno bo tudi poročilo kulturnega odbora o preimenovanju ulie z dvojnimi imeni. Po javni seji bo tajna seja, ki bo obravnavala razne osebne zadeve.
1 G. Drenove« praznuje 1. maja 25 letnico svojega nepretrganega dela pri slovenskem gledališču pri primijeri češke operete »Lojzka«, ki se odlikuje po izvrstnem libretu in prijetni glasbi. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni.
1 Premijerskim abonentoml Najuljudneje sporočamo abonentom premijerskega abonmaja, da je premijera »Lojzke«, v kateri proslavi g. L. Dre-novec jubilej svojega dela na odru, izven abonmaja. Prosimo, da p. n. abonenti z razumevanjem vjjoštevajo izjemnost jubilejnih predstav članov gledališča, kot je to tudi storila uprava našega gledališča. — Združenje gledaliških igralcev.
1 Za obe nedeljski operni predstavi: popoldansko »Pod to goro zeleno« in večerno »Navihanka« veljajo cene od 24 Din navzdol in ne 20 Din kot je bilo pomotoma objavljeno.
1 Služkinje! Poselska zveza v Ljubljani priredi danes izlet na Šmarno goro. Zbirališče točno ob pol 3 popoldne pri F i g o v c u na Tyršovi cesti. Od tam se peljemo s tramvajem do St. Vida. Z nami pojde duhovni voditelj in pevski zbor služkinj. Takoj po prihodu na Šmarno goro bomo imele v cerkvi pete litanije in blagoslov t Najsvetejšim. Vabljene so vse služkinje in prijatelji služkinj. V slučaju slabega vremena izleta ne bo.
1 Bufet »Rio« toči izvrstno zagrebško pivo, črno in belo Vrček Din 4.50.
1 Klub ljubiteljev cvetlic vabi lastnike tulipanov, narcis, hijacint in drugega spomladanskega cvetja k sodelovanju razstave, ki jo bo klub priredil v bližnjih dneh pod pokroviteljstvom g. župana dr. Juro Adlešiča. Sestanek bo v torek, dne 27. aprila, v matični sobi gostilne Sokol-Pred Škofijo ob 8 zvečer.
1 Ponavljalni tečaj za maturo na II. driavni gimnaiiji. Vpisovanje in informacije v ponedeljkih, sredah in petkih od pol 3 do pol 4 na Istem zavodu. — Odbor DBPK.
1 Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Kolodvorska ulica 11, tel. 24-37.
1 Nižji tečajni izpit. Za dijake srednjih in meščanskih Sol se otvori v ponedeljek 26. aprila nn Zrinjskega cesti 8 (pri realni gimnaziji na Poljanah) posebni učni tečaj, v katerem bodo dijake pripravljali na nižji tečajni Izpit. Predelala se bo vsa tvarina za ta izpit. Informacije dnevno od 8 do 10 Istotam.
1 Strokovno čiščenje oblek, Parno likanje: Šimenc, Kolodvorska 8 In sprejemališče, Knafljeva 2.
1 Člani tatinskega gneida izročeni sodišču. Policijska uprava je po končanih poizvedbah in zasliševanju obdolžencev predložila okrožnemu sodišču obširno poročilo o tatinskih pohodih 5 članske vlomilske družbe, ki je izvršila 7 večjih vlomov in znaša škoda okoli 25.000 Din. 0 družbi, ki je imela svoje tajno skrivališče tam v Idiličnem Mestnem logu, smo že pred nevi poročali. V preiskovalne zapore okrožnega sodišča so hlll včeraj pripeljani: 26 letni Lojze L„ Bamski ključavničar, italijanski državljan, Valentin V., vdovec, rojen leta 1878 v Storjah pri Divači, dalje I-ojze E., 34 letni niriMrskl pomočnik, doma iz litijskega okraja. Oba mladeniča sta osumljena zločinov vlomnih tatvin, stari V. pn prikrivanja nakradenega blaga. Na njegovem stanovanju v Mestnem logti so detektivi našli velikansko zalogo raznega blaga. V zemlji so tatovi imeli zakopanih 5 velikih pleteni« finega žganja. Pri vlomih je sodeloval ludi neki brezposelni K., ki pa je bil že pred dnevi sprejel v sodne zapore.
I Srednješolci! Pjtnoč v vseh predmetih se vam nudi v privatnem učnem tečaju na Zrinjskega cesti štev. 8.
Maribor
m Lep pogreb je imel mladi učitelj in pevec Vladimir Fabljant. Na poslednji poti ga je spremljala velika množica prijateljev ln znancev, tovarišev učiteljev, moški zbor Glasbene Matice z zastavo. številni častniki ter Častna vojaška četa z godbo. Matičarji so tovarišu pevcu zapeli ob odprtem grobu v srce segajoče žalostinke. Krasne vence so mu poklonili cerkveni pevski zbor »v. Magdalene, j>ev-ski zbor trg. akademije in učiteljski zbor iz Lendave. Ob odprtem grobu sta se poslovila od njega učitelj Clbie in tovariš sošolec.
HOTEL »MARIBORSKI DVOR«
Ve« komfort, sobe 20—30 din. Vsako soboto, nedeljo koncert. Brezplačna vožnja od kolodvora in nazaj.
Preproge
m Cesta Maribor—Kamnica. Minister za zgradbe je obvestil mariborsko mestno občino, da je odobril elaborat za preložitev ceste Maribor—Kamnica ln da je akt bahska uprava v Ljubljani že prejela. Upati je, da se bodo dela na zgradbi te nove važne ceste že letos pričela. Tudi v socialnem pogledu bo za Maribor zgradba ceste velikega pomena, ker bo dobilo pri njej zaposlitev veliko število rok.
m »Maribor« Ima ta teden in zanaprej vaje: ob torkih za moški, ob petkih za mešan zbor. Novi pevci dobrodošli.
m Tombola Krščanske ženske »veze bo prihodnjo nedeljo popoldne. Tombolski dobitki so razstavljeni v gradu na Trgu Svobode. Dohodek te tombole gre v dobredelen namen, v sklad za zgradbo doma revežev, zaradi tega priporočamo občinstvu, da ne zavrača prodajalcev tombolskih kart.
Kokosovi tekači, predpražniki v veliki izbiri najceneje pn
Maribor NOVAR*U Koroška cesta 8
m Zdravniški pregled mesarskega osebja.
Združenje mesarskih in klobasičarSkih mojstrov v Mariboru [»živa vse svoje člane, da pošljejo svoje uslužbence k zdravniškemu pregledu na mestni fi-zikat v Frančiškanski ulici 8 v Času od 10. do 12., izvzemši sobote, nedelje in praznike. Prej naj ee zglasijo v pisarni Združenja Ob jarku št. 6, da prejmejo tozadevne tiskovine. Pregled je strogo obvezen, ker ga je ponovno zahtevalo ministrstvo in banska uprava.
m Klub absolventov trgovske akademije se je ustanovil v Mariboru v četrtek. Izvoljen je bil na ustanovnem občnem zboru sledeč odbor: Predsed-nih Miheljak Viljem podpredsednik Murko Albert, tajnik 1. Markežič Nada, tajnik II. Košuta Rudolf, blagajnik I. Starašina Gustav, blagajnik II. Kenda Olga, socijalni odsek Kanič Liza, kultuno-znanstve-ni odsek ing. Cejan Dušan, prireditveni odsek Lešnik Lado, odbornika Kristovič Alojz in Frangeš Justina. Preds. nadz. odbora Smerdu Bogomir, člana Pacher lrma, Hartman Ivan. preds. razsodišča Zalar Slavko, člana Stubelj Mirko ln Orel Franjo.
HOTEL
MARIBORSKI DVOR - Maribor
popolnoma renoviran, sobe od Din 20'— do 30'—.
m Župnik dr. Janko Arneje predata o Koroških Slovencih. Jutri v ponedeljek zvečer bo v Ljudski univerzi zanimivo predavanje. G. župnik dr. Janko Arneje iz Trsteinika bo predaval o Koroških Slovencih.
m Zakaj ne ubogaš? Saj sem ti rekla, da kupuj le v manulakturi Grajske starinarne, Vetrinjska 10. Tam boš vedno zadovoljen.
m Kolesarje, trgovce in zasebnike opozarjamo na novi način zavarovanja, ki ga je za nezgode vpeljala Vzajemna zavarovalnica. Pojasnila daje glavni zastopnik Fr. Žebot. Glej današnji inserat.
m Volitev eerkveno-konkurenčnega odbora za mestno in 6tolno župnijo bo v torek, 27. t. m. ob pol 19 na seji mestnega sveta v mestni posvetovalnici. Seja se bo vršila skupno z občinskim odborom občine Košaki.
Avtomobilisti, pozor!
Tvrdka »Motoroil«, Maribor, Kralla Petra trg 4 vljudno sporoča svoiim cenjenim odjema cem, da je premestila svoji dve benomski črpaiki začasno radi regulacije trga malo višje na državno ccsto, vis-a vis hotela »Mariborski dvor« in se priporoča
tudi v nadalje n|in naklonjenosti. »MOTOROIL", družba i e.«., MA3IBOR
m Na šahovskem bojišču so se v petek zvečer dogajala zopet presenečenja. Mladi favorit Krulc je podlegel Mešičku, ki ei čvrsto utira pot na čelu tabele. Babič je premagal Severja, Albaneže in Lu-kež sta remizirnla, partije Lobkov:Kukovec in prof. Stupan::Knehtl so bile prekinjene. Stanje po tli. kolu je sledeče: Mešiček ima 4 točke, Babič 3, Krulc 2 in pol, Stuj>an 2 (1), Kukovec 1 in pol (1), Lukež 1 in pol, Lobkov 1 (2), Sever 1 (1), Albaneže pol, Knehtl (1).
Celie
e Srebrno poroko obhajata danes g. Marin Josip, posestnik in gostilničar v Arclinu pri Vojniku in njegova družica ga. Josipina. Jubilanta sta Čila in zdrava, na »Slovenca« sta že naročena ves čas svojega zakonskega življenja. Slavje je tem pomembnejše, ker se bo danes poročiia hči jubilantov gdč. Vida z g. Francom Končanom, uradnikom v Celju. Iskreno časti tamo!
c 2. maja na Goro Oljko. Ker je običajen shod na velikonočni ponedeljek radi izredno slabega vremena izpadel, zato bo sv. maša na Gori Oljki 2. maja ob 10. Ker je Gora Oljka v najlepšem in najbujnejšem zelenju, bo nudil izlet na Goro Oljko 2. maja res razvedrilo in oddih.
c Umrl je v Spodnji Hudinji 60 letni delavec Matevž Jakelj.
KINO METROPOL
Danes ob 1615. 18 15 in 20'30 uri
M\LAHOV VRT"
prekrasni illm v naravni n Barvan; ob 10 m 14 mutineia Upomlhnvn MCI iSblnejr Tempi«) >utrl cb 16*lo, 20-30 Alahov vrt, ob 18 16 ari Vrofcjn lutka.
e Obrtna rasatava t Celju. V Celju Je veliko zanimanje za obrtno razstavo, ki jo bo priredila od 1. do 15. avgusta zadruga »Celjska obrtna razstava«. 2e sedaj je oddanih več kakor tri četrtine razpoložljivih prostorov. Razstava bo pokazala obiskovalcem, kaj danes vse nudi tinšn doninfa obrt, trgovina in industrija. Tudi razstava živino v stilu kakor Je zamišljenn, bo r.a Celje novost.
c Večerna šola Društva absolv. trg. šol. Kakor znano vrši Društvo absoiveniov trgovskih šoi v Celju važno kulturno delo s prirejanjem jezikovnih
tečajev. Leto« «o ae ti kani raivlh » prav« večerno tolo. ko •« Je nad slo udeleteneev prijavilo k tečajem franeo-kega, italijanskega in angleškega jezika ter tečajem nemškega jezika v treh stop. njah. Tečaji so pričeli meseca oktobra ter so trajali 6 mesecev. Pretekli teden pa je imela šola zaključek z malo slavnostjo. Tudi letošnjo sezono namerava društvo * svoji vatami šoli priredili vež jezikovnih tečajev, tako nemška m četne, nadaljevalne in konverzacijske, začetni tečaj Italijanskega in angleškega jezika ter tudi tečaj modernega kartotečnega knjigovodstva.
Črnuče
Katoliško prosvetne draštvo bo zaključilo svojo letošnjo igralsko sezono z lepo Majdičevo dramo »Mejnik«. Predstavi bosta ob 8. popoldne in ob B.
zvečer.
Sneberje-Zadobrova
Dramatični odsek Pevskega društva priredi drevi ob pol 8. zaključno predstavo Matajev Matija.
V	Pariz na svetovno razstavo
Studijska ekskurzija na svetovno razstavo v Pariz, katero organizira SK Planina v Ljubljani, je priznano najcenejša tovrstna ekspedicija, kar potrjujejo tudi številne prijave.
Najcenejša radi tega, ker ni v programu te ek-spedicije le svetovna in kolonijalna razstava^ temveč tudi mnoge, mnoge druge zanimivosti Pariza, njega okolice itd. Ne 6amo Pariz, tudi druge kraje te evropske in kolonijalne velesile si bomo ogledali na licu mesta. Lisieux (grob male sv. Terezike), Le Havre (prvovrstna, ogromna morska luka, znana zlasti ameriškim izseljencem), Vereailles (zgodovinske palače francoskih kraljev) Itd.
Torej he samo svetovna razstava, Pariz, druge zanimivosti in kraji Francije, ne, namen in program naše studijske ekskurzije je, ogledati si dejansko — tudi krasote alpskih dežela, predvsem Švice, znanega bisera evropske celine.
Pot skozi Avstrijo, državo krasnih vrhov nas bo peljal včasu, ko bo pogled nanje najlepši. Za nekaj časa bomo izstopili v Innsbruck-u, mestu krasne lege, kjer nam bo mogoče občudovati okolico. l6to napravimo v Feldkirchen-u
V	Švici doživimo prvo iznenadenje e tem, da kmalu po prestopu državne meje, iz vlaka izstopimo in nadaljujemo pot z ladjo po ZiiriSkem jezeru prav do Zurich-a. Užitek z ladje na krasno okolico ogromnega jezera in divjih vrhov, oblečenih v večno snežno obleko, štrlečih visoko, v oblake, bo prav gotovo edinstven. Vrhunec lepote pa bo dosežen z razgledom iz BUrgenstock-a. na katerega se podamo i vzpenjačo, z razgledom na velikansko spodaj ležeče jezero Vierwaldstatter-See, obkroženo z mogočnim gorskim vencem preko dvatisoč metrov visokimi vrhovi, Res edinstveni pogled, te rajsko lepe deželel Krasne okolice v Lu-zern-u ne bomo občudovali izza zaprtih oken vlaka, ampak iz vlaka izstopimo, se ukrcamo na ladjo, ki nas popelje vzdolž celotnega jezera in šele nato zopet nadaljujemo pot z vlakom proti Milanu v Italiji.
Italijo ne bomo prevozili brez presledki temveč v Milanu izstopimo, kjer se zadrzinto dvvftoči in cel dan. Ča6 porabimo za ogled najvažnejših kulturnih in zgodovinskih zanimivosti, v Milanu smo nastanjeni v hotelih, prehrano pa Imamq. v restavracijah. Več ur se zadržimo še v Padovi (Sveti Anton) dobrega pol dne pa v Benetkah, znanem letovišču in kopališču.
Program naše študijske ekskurzije ee lahko deli torej v ava dela in 6icer: ogled svetovne ln kolonijalne razstave v Pari2u, ogled in Študij kulturnih, zgodovinskih i. dr. zanimivosti krajev, mest itd. kjer koli bomo potovali. Drugi del naže študijske ekskurzije pa lahko imenujemo: občudovanje naravnih krasot božjega stvaretva, zlasti v Švici, katero bomo občudovali več kakor dva dni, dalje krajev na morju (Le Havre in Benetke) itd.
Iz vsega gornjega torej je dovolj jasno razvidno, zakaj je naša študijska ekskurzija res najcenejša, ki ne potrebuje prav nobene posebne rekiame. Številne prijave z ozirom na bogat in pester program to najlepše potrjujejo
Lastno kuhinjo s teono in domačo hrano organiziramo radi tega, ker hočemo pripeljati udeležence naše ekskurzije domov zopet zdrave in vesele, zlasti v Parizu po z dobro domačo prehrano obdržati sveže in krepke, da bodo vsem doživljajem sledili lahko popolnoma nemoteno.
To je v glavnem program nage študijske ekskurzije. Detajli oodo objavljeni posebej, čim bodo dogovori podpisani. Ni treba še posebej povdarjati, da pomeni ta program precej več, kakor se nekje samo vseeti na vlak, v Parizu 'ogledati razstavo nato pa, zopet po najkrajši poti priromati domov.
Ta teden so naši odposlanci intervenirali pri vseh merodajnih činiteijlh v Belgradu glede naše ekskurzije v Pariz itd. Upamo, da prejmemo tozadevne ugodne rešitve naših prošenj čimpreje o čemer bo itak vsak naš udeleženec pismeno obveščen.
Na razna vprašanja ponovno sporočamo, da je razlika v ceni za II. razred v vlaku Din 500 — Din petsto —, ki se lahko nakaže istočasno z mesečnim obrokom seveda s pristavkom zakaj je namenjena. Pripominjamo pa, da mora biti ta razlika uplačana najkasneje do 15. junija t. 1., da nam bo mogoče še pravočasno si zagotoviti vozove II. razreda.
S prijavami za našo ekskurzijo bomo maja brezpogojno zaključili, ker sicer ekspedicije ne moremo tako dobro organizirati, kakor to želimo in kakor je zamišljeno. Radi tega ponovno prosimo vse one, ki se tega potovanja tudi žele udeležiti, da to store čimpreje —, ker bi bila vsaka ev. kasnejša prijava združena tudi z večjimi izdatki, torej v škodo prijavljenega.
Ponovno opozarjamo vse prijavljence. da je s vsoto, ki jo plačajo udeleženci za 12-dnevni izlet, plačana vsa vožnja v vlaku in na ladji, prenočišče v Parizu, v Avstriji in Italiji, vsa prehrana na pota v Parizu, vse vstopnine, vsi Izleti, itd., tako. da udeleženci, ki se bodo držali našega programa, ne bodo rabili vzeti več denarja seboj kakor kakih 30(1 Din za kake spomine, dopisnice in event. za kako pijačo.
Prijave sprejema in daje prospekte Jože Hvale, Ljubljana, Miklošičeva 10. Prijavite sel
Ljubljanskim in okoliškim udeležencem naše študijske ekskurzije sporočamo, da se vrši dne 27. t. m. to je v torek zvečer ob 20. uri v frančiškanski dvorani — Frančiškanska ulica — zanimivo skioptično predavanje o temi »Pariz-LisieuJt-Lurd« Predaval bo v okvirju Frančiškanske prosvete gosp. dr. P. Roman Tominec Vstopnina je malenkostna i. s. Din 2. Vstopnice so v predprodaji v pisarni »Pax et bonum* v frančiškanski pasaži.
Ker zadeva zanimivo skioptično nredavanie deloma tudi kraje, kjer potujejo udeleženci naše ekskurzije. priporočamo vsem zainteresiranim, da se tega večera po možnosti udeleže in se na ta način že v naprej nekoliko seznanijo i nekaterimi kraji, katere bomo nato tudi v resnici videli. — Vodstvo.
Zgodovinska kronanja angleških kraljev
Prva moderna lokomotiva na Madjarskem je začela voziti ter se je dobro obnesla.
sadusinjski dclavci priredili cesarju veliko izjavo vdanosti in zvestobe.
Angleži že sedaj stavijo, ali se bo kronanje sedanjega angleškega kralja Jurija VI. zgodilo brez neljubih dogodkov. Anglija se zvesto drži starih šeg in navad tudi pri kronanjih svojih kraljev. Pot, po kateri pojde kraljevski sprevod iz pačale Buckhinghame v westminstersko opatijo, je tako natančno zapisana v knjigi vrhovnega dvornega dvorjana, da o tem ni nobenega dvoma, kakor je natančno popisano, kakšno obleko morajo nositi tisti, kateri se bodo tega kronanja udeležili. Poleg Londončanov, ki jih je samih za mnogo milijonov, se bo tu iz drugih krajev sveta udeležilo kronanja mnogo stotisočev, ki bodo prišli na slav-nost kot nepovabljeni radovedneži. Zato je razumljivo, da ob takem številu ljudi ne bo brez nezgod in posebnih dogodkov. Toda Angleži si s tem ne belijo glav, ker se jim to zdi kar naravno in samo po sebi razumljivo. Bolj pa jih skrbi, ali se bo kronanje samo izvršilo brez vsake nezgode, kakršnih je v zgodovini angleških kraljev vse polno.
Ko je bil kronan angleški kralj Henrik I., ki je bil znan pod imenom >lepi sholar«, se je leta 1100. to le zgodilo. Kralju bi bil moral postaviti na glavo krono canterburški nadškof Anzelm, katerega pa kralj ni maral. Zato je kralj pozval londonskega škofa, naj to stori on. Ta pa je v razburjenju težko kraljevsko krono kralju tako težko posadil na glavo, da je kralja ranil na čelu, da se mu je pocedila kri.
Ko so leta 1135. kronali kralja Štefana I., je canterburškemu nadškofu padla iz rok sv. hostija. Nadškof je namreč med sv. opravilom zagledal na hostiji kapljico krvi. Tega se je tako prestrašil, da mu je strepetala roka in izpustila sv. hostijo. Legenda pripoveduje, da je tista kapljica pomenila, da bo kralj Štefan imel težko vlado, kar se je tudi res zgodilo, ker vseh 19 let svoje vlade ni imel niti en dan miru.
Hudi dogodki so se dogajali ob kronanju kralja Riharda Levjesrčnega. Ta je prepovedal vsem Judom, da se ne smejo udeležiti njegovega kronanja. Ker pa se je iz radovednosti vendar le nekaj Judov predrznilo, da so prišli blizu gledat, kako kronajo angleškega kralja, jih je množica spoznala in jih napadla. Pri tej priliki je bilo ubitih mnogo Judov. Vendar pa sicer kraljevanje tega junaškega kralja Angležem ni bilo v škodo, ker je ravno ta junaški kralj, ko se je udeleževal križarskih vojska, odprl Angležem nove trgovske zveze ter je utrl nova pota, po katerih se je začela večati angleška moč.
Na kronanju kralja Riharda III. je bila v cerkvi taka gneča, da so v gneči zmečkali viteza, ki je bil oblečen v železni oklep. Tudi po kronanju, ko se je imela začeti pojedina, so bili škandali, ker se je obed prekasno začel. Ko so kronali kraljico Elizabeto, je bil tudi neljub dogodek, ki
ga je napravila kraljica sama, ker je imenovala sv. olje, s katerim so mazilih njeno glavo »smrdeč ko-lomaz«. Med kronanjem kralja Jakoba I. je nastal precejšen potres, ki je ljudi v cerkvi tako preplašil, da je bilo v gneči več ljudi pohojenih. Jakobu I. je padla z glave krona, s katero so ga kronali, ker mu je bila močno prevelika. Viljem III. je bil mnogo manjši kakor njegova žena Marija. Ko sta torej skupaj šla po cerkvi, je ona vzela v roke dolgi meč ter ga sama nosila.
Nerodno je bilo tudi takrat, ko so kronali prvega hanoveranskega kralja Jurija I. Ta je bil Nemec ter ni znal niti ene besedice angleško. Nadškof canterburyski pa seveda ni znal besedice nemško. Tako kralj večkrat ni vedel, kaj naj stori in kaj od njega sedaj zahtevajo. Ceremonijar mu je moral vsako angleško besedo prevesti v latinščino.
Ko so kronali Jurija III., se je iz žezla naenkrat izluščil veliki demant ter se strkljal na
tla. Dasi so vse preiskali, ga niso mogli najti. Med tem je seveda obred počival. Nazadnje so ga le našli med gubami kraljevega oblačila. Jurij IV. pa se je med kronanjem zelo »nekraljevsko« obnaSal. Ker je bil mož hudo debel, se je seveda potil ter se zaradi tega vedno premikal na prestolu in si brisal obraz ter vrat z robci, katere so mu dajali v roke. Ker pa je moral imeti roke proste, je v zadregi ponujal rabljene in mokre robce nadškofu, ki je bil zaradi tega tudi nevoljen.
Slavna kraljica Viktorija je bila precej obilna gospa. Ko so ji hoteli na njen mazinec natakniti prstan, ki ga je moral natakniti doslej vsak kralj, ga niso mogli spraviti na mazinec, ki je bil predebel. Nadškof je zato kar s silo porinil prstan na mazinec. Le s težavo so ga pozneje spravili s prsta.
Tudi, ko so kronali deda sedanjega kralja, Edvarda VIL, se je zgodilo, da je nadškofu padla iz rok krona, katero je ravno hotel dati kralju na glavo. K sreči je kralj krono ujel s svojimi rokami, a ni padla na tla.
Največji splav sveta je iz ameriške države Washinton po morju odšel v Kalifornijo. Zgrajen je v obliki čolna ter je vanj povezanih na tisoče debel. Dolg je 300 metrov, v vodo pa sega 100 metrov.
Slike iz krvave Španije
4 Mrliče pokopavajo
Angleški listi poročajo, da so imeli v petek zjutraj v nekem delu madridske fronte, v El-Pardd^parku kratko premirje za pokop' rfir i i'cev obeh strank na ozemlju nikogar, med strelskimi jarki in da so vojaki belih in rdečih po tem žalostnem opravilu objeli drug drugega. Uradno obvestilo madridskega poveljnika, generala Miaja, pravi dobesedno: »Fašisti so nas prosili premirja, da bi pobrali trupla pred našimi linijami. Temu smo ugodili in zjutraj sta obe stranki pokopavali svoje mrtvece brez najmanjše motnje. Ker so vojaki obeh strani — Španci, so ob koncu človekoljubne naloge drug drugega objemali in so se nato vrnili v svoje strelske jarke. Sličen dogodek je bil nedavno v Vaciamadridu:«
Kakor poročajo angleški listi, so se glede premirja že v četrtek zvečer dogovorili častniki obeh vrst in sicer z govorilom vsak iz svojih strelskih jarkov. Prej so pozvali topništvo in pešce obeh delov, naj nehajo streljati. Kmalu po devetih dopoldne so stopili oddelki z belimi zastavami iz strelskih jarkov. Vsaka stranka si je poiskala dvoje mrliče in jih pokopala v jame, ki niso bile globoke. Bilo je krasno pomladno jutro in čete obeh strank so iz strelskih jarkov opazovale ta ganljivo-žalostni prizor. Pričakovati je, da bodo po drugih delih madridske fronte storili prav tako.
„Preveč zločinov sem videl •.
V francoskem časopisju popisuje rudar An-toine Desprez, ki je pred kratkim ušel iz Španije in iz španske mednarodne brigade skupaj z več svojimi tovariši, kako se mu je tam na Španskem godilo. Nekdanji komunist takole piše:
»Sramota je, kar se sedaj na Španskem dogaja. Kot komunist sem odšel, da bi branil delavski razred. Danes pa nisem več komunist, ker sem videl, kako so delali z menoj in z mojimi tovariši. Videl sem, kako so se vsi voditelji skrbno varovali, da bi se pokazali na fronti. Daleč za fronto, v Albaceti, hodijo na sprehod ter se vozarijo v avtomobilih, v katerih sede stegnjeni kakor kaka lokomotiva. Videl sem mnogo Špancev, ka-
teri so se z revolverji za pasom mirno sprehajali po Valenciji, med tem ko smo mi imeli pravico, da smo si svojo kožo dali preluknjati sovražnikovim kroglam ... Videl sem preveč zločinov, preveč usmrtitev. Tam doli anarhist dela, kar hoče. Mnogo mojih tovarišev se ni vrnilo ter se nikdar ne bodo več vrnili...«
Rdeče miličnice
Največja rdeča propaganda za špansko vlado je bila novica, da so ženske stopile v rdeče bataljone ter se sedaj kot rdeče miličnice bore zoper bele. Povsod v slikah in besedah so slavili lepo špansko žensko, katera je oprtila puško na ramo za obrambo španske domovine in republikanske
svobode. Toda na Španskem samem o teh stvareh drugače mislijo. Tako beremo v anarhističnem listu »Solidaridad Obrera«, ki gotovo ni preveč tankovesten list glede morale, tole pritožbo: »Rdeča miličnica je tovariš. Toda žal nam je, da to čustvo tovarištva v moških tovariših na fronti pokoplje strast, ker smatrajo ženske vojake le za orodje svoje razuzdanosti. Lahko bi o tej stvari veliko pisal, vendar naj to namigavanje zadošča, zlasti tistim, ki znajo med vrsticami brati. To je sad »don juanstva«, ki ga tako slave in ki na frontah tako razsaja.«
Glasovita komunistka Pasionaria piše v svojem glasilu »Vanguardia«, da so razmere v etapah zelo slabe ter zahteva, da je etapo treba očistiti lumpov, tatov in prostitutk. — Ce že anarhistični in komunistični listi tako pišejo, je jasno, kako je v resnici. Zato tudi ni čudno, da so prav sedaj rusko-sovjetski vojaški krogi razpustili vse ženske vojaške oddelke, ker je Vorošilov dejal, da ženska spada v kuhinjo in k otrokom.
Smrdljivec vlada svet
Včasih smo rekli, da je denar sveta vladar, kar pa ni dobesedno res, Pač pa je dobesedno res, da dandanes svet vlada smrdljivec. Da ne bo kdo kaj slabega mislil, moramo takoj povedati, da so še pred nekaj desetletji pri nas na Slovenskem petroleju ljudje rekli smrdljivec. In ne po krivici! Tega mnenja je bil tudi ruski učenjak, ki je leta 1805, ko so mu pokazali vzorec petroleja, katerega so dobili v Baku, takole označil novo najdbo: »Zemeljsko olje je snov, ki prihaja iz zemlje in hudo smrdi!« Napovedal je, da bo to smrdljivo olje dobro kvečjemu za mazanje koles. Tako je minilo skoro pol stoletja v tem mnenju, kakršno je izrazil ruski učenjak.
čez kakih 50 let pa so tam v Ameriki našli tako zvano »črno vodo«, kakor so Indijanci imenovali petrolej. Ta »črna voda« je šla kmalu dobro v denar. Polastil se je je mladi Rockefeller, ki je kmalu imel v rokah vso produkcijo petroleja v Ameriki. Ustanovil je svojo petrolejsko družbo »Standard«. Zgodovina te družbe je zelo pestra in je po njej Rockefeller postal najbogatejii človek na svetu. Toda, da je postal on najbogatejši človek in njegova družba največja in vsemogočna, se je Rockefeller znal posluževati vseh dovoljenih in tudi nedovoljenih sredstev. Začel je brezobzirno kon-
kurenco zoper vse vsoje konkurente. Ni se strašil ne sabotaže in ne drugih nasilnosti, kakršne Amerika danes pozna pod imenom »gangsterstvo«.
Ameriška sodišča so ga klicala pred sodbo ter mu 4000-krat dokazala goljufijo, izsiljevanje in poneverbo. Obsodba se je glasila na 29 milijonov dolarjev. Toda Rockefeller nikdar ni plačal niti enega ficka te globe. Nato je začel izdelovati cenene petrolejke in je z njimi in ameriškim petrolejem za-vojeval kitajski trg. Tukaj pa je naletel na trdega nasprotnika Holandca Deterdinga. Začela se je strašna konkurenca, od katere pa je Kitajec imel dobiček, da se je lahko veselo smehljal. Tukaj je bil Rockefeller prvikrat poražen in zmagala je De-terdingova družba »Shellova kompanija«. Za njo pa je stala Anglija.
In v tem znamenju se je začela svetovna vojska, ko je francoski maršal Foch dejal: »V vojski je vsaka kapljica petroleja toliko vredno kakor kapljica človeške krvi.« Tega se je Anglija dobro zavedala, zato je tako naglo hitela zasedati kraje v Perziji in v bližini, kjer je petrolej. Mosul je vzela Anglija zaradi petroleja. Toda so še večja petrolej-ska najdišča v Mehiki in Rusiji. In prav gotovo so sedanji svetovni dogodki v zvezi s slo, pridobiti si vso oblast nad petrolejskimi najdišči tudi teh dežel.
Angleški kralj in kraljica se vračata od odkritja spomenika kraljevemu očetu rajnemu kralju Juriju V. 1 a spomenik so na dvorišču vojašnice postavili vojaki kraljeve garde. Spomenik je narejen v obliki kapelice.
Od povsod
Delavska stavka na Japonskem. Iz Tokija poročalo, da je zveza uslužbencev javnih prometnih sredstev sklenila stopiti v stavko, ne da bi bila počakala odgovora zastopstev na svoje zahteve. V *e> ■2:ve?1 >e včlanjenih 25.000 delavcev. Tramvaj v Tokiju je 23. t. m. vozil v zelo skrčenem obsegu.
ifa omnl}JUS' vozijo tako kakor navadno.
Brezposelnih je sedaj na vsem svetu po najnovejši statistiki 20.9 milijonov. Od teh jih je 1.2 mi. i Z?? n?,..Nemikem1; 1-50 milijona na Francoskem, 1.601 milijona na Angleškemter 10.550 milijona v Združenih državah severne Amerike.
Avtomobilske nesreče v Ameriki se zopet bolj množe. V mesecih januar in februar je bilo do smrti povoženih v Ameriki 5.500 ljudi.
10 Podzemeljsko bolnišnico je zgradila Praga za 1.8 milijona ceik.h kron. Podzemeljska bolnišnica bo služila bolnikom za časa kakega zračnega ali plinskega napada ter bo imela 200 postelj. Imela bo svojo elektriko in svojo kanalizacijo. Zgrajena je 4 metre pod zemljo. Nad bolnišnico je lep park
»Lahko mi verjamete, gospa, da pri nas jaz hlače nosim!«
Vprašanje je samo, kdo naj bo tisti, ki bo ta bogastva izkoriščal.
Rockefeller je sedaj 98 let star ter životari življenje betežnega starčka, ki se za nobeno stvar več ne more zanimati in ki mu nobena moč sveta ne more več vrniti mladosti in sile. Deterding pa je star 70 let ter tudi on mirno živi na Nemškem, med tem ko se drugi ljudje sedaj koljejo za to, kdo bo znal bolje izrabiti njunine nauke in bolje posnemati njunine zglede.
Resnica pa je in ostane, da po takih možeh smrdljivec vlada svet.
Za ledvične bolnike
Mrzla mlečna jed
Prevreš 200 g mleka, kamor daš 10 g sladkorja, košček limonove lupine ali vanilije, 10 g mondamina, ki je raztopljen v 3 žlicah vodo. Ko to povre, dodaš še rumenjak, precediš in daš na hladno. Preden daš na mizo. primešaš še sneg iz 1 beljaka.
Krompirjeva pašteta s sirom 300 g »kuhanega krompirja nastrgaš in primešaš 60 g nastrganega sira, 2 žlici kisle smetane in 2 rumenjaka. Potem polagaš goščo v majhne oblike, ki so namazane s presnim maslom in paštete v srednje vroči pečici lepo rumeno opečeš.
Dr. Leopold Prečnii, nadškof v Olomucu:
Češko-slovenski stiki v preteklosti in pogledi v bodočnost
Tudi majhni narodi, kakor sta oba naša naroda, češki in slovenski, živijo kaj pisano življenje.
Njihovi medsebojni stiki morejo biti zelo raznovrstni,, bodo pa tem bolj živi in prisrčni, čim več skupnih zanimanj imajo, bodisi nabožnih, kulturnih, narodnostnih, gospodarskih ali političnih. Čehi in Slovenci eo veje tistega slovenskega debla, ki ga je že pred tisočletji po apostolskem delu sv. bratov Cirila in Metoda oplemenitilo krščanstvo.
O vzajemnih češko-slovenskih stikih je bilo v tisočletni zgodovini popisanih že mnogo 6trani; učeni strokovnjaki so jih proučevali in jih še proučujejo, da bi podali dejansko sliko vzajemnosti obeh narodov na posameznih poljih njihovega udejstvovanja. Seveda ne morem napisati znanstvene razprave o češko-sloveneklh stikih, ampak le nekaj vtisov, ki mi jih narekujejo osebni spomini in ljubezen do plemenitega bratskega slovenskega naroda. Pa tudi to je hvaležen posel.
Kdo se ne spomni življenja obeh naših narodov samo v poslednjem stoletju — kakšno bogastvo duhovne vzajemnosti pomenijo na polju slovanskih ved samo imena: Dobrovaky, Šafafik, Kolldr, Miklošič, Kopitar, Jagič, Pastrnek, Snopek itd.! In kakšen val prebujenja narodne politike krije v sebi geslo ilirizmal Kako prijateljski so bili stiki tudi na spolzkih dunajskih tleh dokazujejo naši predvojni politiki, poslanci dr. Krek, Žitnik, šušteršič, Stojam Kadlčak, Hruban, Šramekl Slovenski poslanci so k našim hodili v goste — dr. Krek je mogel prt nas nastopiti z dovršeno češčino — in obratno so zopet naši poslanci hodili k slovenskim bratom, poslanec dr. Stojan je na katoliškem shodu v Ljubljani leta 1900 govoril v slovenščini.
Dalje moram tudi omeniti, kar smo doslej skoraj prezrli, koliko naših čeških duhovnikov je v dušnem pastirstvu delovalo med Slovenci, bodisi na bivšem Kranjskem, bodisi na Primorskem, ki nam jih je povojna katastrofa teh krajev vrnila domov. Tako v redovnih hišah, n. pr. pri Usmiljenih bratih v Gorici ali v salezijanskem vzgojnem zavodu v Ljubljani, smo imeli in še imamo svoje češke gojence, kakor 60 se doslej tudi v Prago zatekali slovenski bratje.
Veselo je tudi leposlovno poglavje češko-slo-venske vzajemnosti, prisrčni in mnogo obetajoči so bili — in Bog daj, da bi še bili — bratski stiki naše mladne e slovensko (izlet češkega Orla v Maribor, slovenskega Orla v Brno in Prago), kakor s krvjo zapečatena je bila bratska družnost v groznih letih svetovne vojne, ko so slovenske meje tudi češkim vojakom postale veliko pokopališče, kakor so slovenski junaki našli poslednji počitek v naši češki zemlji. »Zvestoba za zvestobo — ljubezen za ljubezen« lako zgovorno kliče napis na velikem mavzoleju pri nas v Olomucu, kjer počivajo tisoči jugoslovanskih junakov, katerih se z ganljivimi po-božnostmi ne spominjamo samo mi Čehi, ampak so se jih spomnili tudi jugoslovanski romarji, ko so pod vodstvom škofa dr.' Jegliča potovali na sveto-vaclavsko slavje v Prago (lela 1929).
Mislim pa, da je najlepši most, ali če hočete, duhovni koridor, med obema bratskima narodoma zgradila ciril-metodijska ideja. Ko so se v polovici XIX. 6toletja Slovani prebudili k hvaležni službi ciril-metodijstva, je veliki lavantinski škof blagega spomina Slomšek s to mislijo ustanovil pobožno :,Bratovščino sv. Cirila in Metoda«, katera je tudi pri nas našla veliko razumevanje, saj je imela v slavnostnem letu 1863 na Moravskem do 15.000 članov.
Slavnostna ciril-metodijska leta 1863 in 1885 so napravila naš moravski Velehrad za najmočnej-
šo vseslovansko vez. Velehrad je tedaj leta 1863 vabil tudi slovenske romarje, »modra knjiga* na Velehradu pa pripoveduje, da so leta 1885 tudi pobožni Slovenci — seveda skrivaj — romali na grob sv. Metoda. Slovenski pesnik Simon Gregorčič je ovekovečil takratno zaskrbljenost Dunaja za blagor Slovanov v ironični basni »Velegrajska kuga«.
Ciril-metodijska idejn se je pokazala za naj-rodovitnejše polje bratskih češko-slovenskih stikov. V njenem imenu navezujejo bogoslovci v svojem sMuse-u« stike z jugoslovanskimi brati, tam dobite dopise iz Ljubljane, Maribora, Celovca, Gorice itd., v njenem imenu je prišlo do ustanovitve skupnega znanstvenega časopisa »Slavorum litterae theologi-cae« (1005), v čigar uredništvu poleg dr. Podlaha in dr. Tumpaha sodelujejo tudi Slovenci dr. Grivec iz Ljubljane, dr. Luc. Jelič iz Zadra, kasneje dr. Dočkal iz Zagreba s celo vrsto jugoslovanskih referentov (dr. Ušeničnik, dr. Fr. Kovačič in drugi).
Kakor pa je bila ciril-metodijska misel vez med katoliškimi organizacijami čeških in slovenskih akademikov pred vojno, tako je postala v novi obliki »Slaviae catholicae« osnovni program katoliškega visokošolskega dijaštva. Naj omenim samo posrečena zborovanja 1. 1930 v Ljubljani in 1. 1931 v Bratislavi in v Nitri.
Ciril-metodi;lka ideja je katoliške Slovane zbližala zlasti na tako imenovanih unionističnih kongresih na Velehradu. Na njih nikdar ni manjkalo jugoslovanskih bratov, zlasti ne Slovencev pod vodstvom svojih škofov. Vedno se bodo z veselim pnosom omenjali poslednii unionistični kongresi 1. 1924, 1927, 1932 in 1936 na Velehradu kakor tudi nad vse veličastni kongres v Ljubljani 1. 1925, katere-ga se je z menoj udeležilo 25 čeških udeležencev, in kongres v Pragi v slavnostnem svelovalavskem letu 1929, na katerega je zopet dopotovalo veliko jugoslovanskih udeležencev.
Vsekakor je vsem ostalo v nepozabnem spominu sveto-cirilsko slovens';o-hrvatsko romanje v slavnostnem letu, ki je pod vodstvom štirih škofov, mariborskega, ljubljanskega, splitskega in kri-ževskega ob udeležbi 312 romarjev obiskalo slovaško Nitro, moravsiki Velehrad, češko Prago in St. Boleslav in ki je tako mogočno in očitno razvnelo našo vzajemno ljubezen.
Ni čuda, če so se tudi pastirski listi čeških in jugoslovanskih škoiov sešli v enaki pobožnosti in ljubezni do sv. slovanskih apostolov, ko se je v 1. 1927 praznovala 1100 letnica rojstva sv. Cirila in v 1. 1936 (mesto 1935) 1050 letnica smrti sv. Metoda. Ciril-metodijsko misel poveličujejo ti listi kot resnično osnovo krščanske kulture med slovanskimi narodi in pozivajo, da bi se tudi v bodočnosti kar najbolj goreče gojila.
V tem znamenju ciril-metodijskek misli, ki je obema bratskima narodoma prinesla toliko blagoslovljenih sadov, je po mojem mnenju najvarnejše jamstvo tudi bodočega češko-slo v enakega bratstva. Oba naroda stalno složno sodelujeta v duhu slovanskih apostolov v mogočni nabožno-kulturni organizaciji, v Osrednjem apostolstvu sv. Cirila in Metoda, in v znanstvenem društvu »Velehradska Akademija«, oba naroda molita za ze-dinjenje vsega slovanstva v pravi Kristusovi Ce<rkvi, kakor so jih učili veliki nasledniki slovanskih apostolov, škoi Slomšek in nadškof Stojan. Da bi dobri Bog uslišal naše skupne prošnje in Vašemu nepozabnemu škofu Slomšku podelil čast oltarja, da bi se zopet pred vsem svetom pokazalo, kako tople iti ozke vezi vežejo oba bratska naroda, Čehe in Slovence! Dal Bog, da bi se to zgodilo čimprej!
V spremstvu ženskega fakirja
In spel so ozelenele Irale
Po Savinjski dolini do Celja
Skolia Loka
Gledališki odsek Katoliškega prosvetnega društva v škofji Loki zaključi drevi ob 8 letošnjo sezono z igro »Rožni venec« v 3 dejanjih', 4 slikah, po istoimenskem romanu, ki je izhajal v Sloven-čevem podlistku, in jo je spisal Andree Risson, poslovenil pa Skofjeločan gosp. dr. Lojze Finžgar. Čisti dobiček gre v dobrodelne namene Vincen-cijeve konference.
Krajevna protituberkulozna liga v Skofji Loki pridno organizira vse potrebno za čim uspešnejšo izvedbo protituberkuloznega tedna, ki bo od 2. do 8. maja. Sestavil se je širši odbor zastopnikov raznih organizacij in oblasti pod častnim predsedstvom gosp. okrajnega načelnika Kakla; posle vodi izvrševal ni odbor lige. Geslo letošnjega protituberkuloznega tedna je: »Samo ves narod se more uspešno boriti proti jetiki.« Organizacija je razpredena po celem okraju. V Gorenji vasi se bo za Poljansko dolino ustanovila nova liga; večje prireditve bodo še v Železnikih in Škofji Loki, kjer lx> akademija na Vnebohod 6. maja s sodelovanjem vojaške godbe. Za Škotjo Loko se je osnoval damski odbor, ki bo prodajal protijetično literaturo. tablice z napisom: »Ne pljuvaj na tla«, dinarske listke in kartone: »Storil sem svojo dolžnost — protituberkulozni teden leta 1937«. V ostalih občinah pa bodo skrbele za zbiranje inateri-jalnih sredstev občiske uprave po navodilih lige. Osnoval se je poseben dispanzerski sklad, v katerega naj vsak daruje vsaj 1 dinar. Pristopajte tudi kot člani v ligo, mesečni članski prispevek je tudi aamo 1 dinar.
Voinift pri Celju
Materinska proslava. Prihodnjo nedeljo bo v Dosojilnični dvorani materinska proslava Prosvetnega društva. Na sporedu, ki je zelo pester, bo
tudi igra v treh dejanjih »Po trnju do cvet a«. Io-je pevski zbor. Vstopnina je običajna, cmti do..o-dek pa bo namenjen v korist revnim otrokom.
Spet je šel preko livad, trat in polja sv. Jurij in skoro se bomo znašli v zelenju in cvetju. Skrbno je pripravil, da bo vse leto, ko nastopi mesec maj, prebudil ne samo naravo, ampak z njo vred tudi človeka, če se hoče prebuditi iz tožnega zimskega spanja.	. ,
Pojdi sedaj v pomladi ob bistri Savinji, zaživi z njenimi tratami ob levi in desni in čim dalje boš hodil, tem lepše ti bo v duši, še bolj bož vzljubil to našo slovensko žemljico in nje cvet Savinjsko dolino. Vsakomur je poznana po imenu, pa je_ vendar še mnogi niso videli. Občudovali so jo nekdaj v letih blagostanja, »ko sta se cedila po njej med in mleko«, od medu pa je ostalo sedaj le še satje, odkar so začele cene hmelju rapidno padati. O tistih srečnih časih pričajo le še lepe hiše in mogočna gospodarska poslopja, ki se dvigajo po ljubkih vaseh.
Biser doline je — Savinja. Kristalno je čista, polna življenja in nudi prijetne poletne kopeli. Ob nji so ponosni mlini, glavne žage, obkrožajo jo širne zelenice in obdajajo pestri trgi in vasi. Tvoje žubo-renje radi poslušajo domačini, v tvojih valovih se dobro počutijo razvajeni tujci, na tvojih valovih so zadovoljni splavarji, ki priplovejo od Ljubnega, kjer postaneš plovna. Bistra si kot oko, zato se naša dekleta rade zovejo — savinjska dekleta. Le kako bi bili Savinjčani brez nje. Kdo bi nosil splave, kdo gonil mline in žage, kje bi si okopal naš kmet svoje od znoja prepojeno telo, si osvežil v soboto zaprašene znojnice, ako ne bi bilo nje. Kako bi živel Gornjesavinjski kmet, ako bi ne mogel odplaviti lesa, ki je vir blagostanja, nad Mozirjem se namreč že končajo hmeljski nasadi. Često pa si tudi strašna in mogočna. V jeseni in pomladi kaj rada narasteš in kot bi se srdila na ljudi, prestopaš bregove, trgaš obrežne celine in nasade, podiraš mostove in poslopja, razdiraš jezove. Delo, ki ga je opravljalo nešteto pridnih rok v teku več let, moreš v par urah uničiti.
$8 <y> t
senzacionalnega ekvilibrista komičnih žonglerjev in akrobatov
Samo 27., 28. in 29. aprila
ob 16. in 20. uri V KINU UNION
Slražišče pri Kranju
Smartinska fara je pretekli teden izgubila zvestega delavca na božji njivi. Grobokop Mihael Benedik, ki je to službo opravljal nad trideset let, je odšel k Bogu [x> zasluženo plačilo. V vsem tem času je izkopal skupno 1875 grobov. Pokopališče, na katerem je prebil toliko ur, mu je tako pri-rastlo k srcu, da se je še zadnji dan pred smrtjo zanimal zanj, čeprav ga je muSla huda bolezen. Ves čas bolezni, ki je trajala več mesecev, je jk>-trpežljivo prenašal bolečine in se z molitvijo pripravljal na smrt. Še zadnji dan je prejel sveto popotnico, proti večeru pa se je preselil v nebeško domovino. Pokopališče, katero je urejal toliko let in pripravljal zadnje domove svojim rojakom, je dalo tudi njemu prostor, da se odpočije od zein-skega dela Bil je zelo skrben družinski oče in vedno mu je bila prva skrb dom in otroci. V življenju ni okusil nikdar drugega nego trpljenje in delo, zato naj ga Bog bogato poplača. Za njim žaluje žena, štirje sinovi in štiri hčere, ki so izgubili najboljšega očeta. Naj počiva v miru!
Vransho
Lepo akademijo z govorom, deklamacijami, pevskimi in telovadnimi točkami bo priredil fantovski odsek Katoliškega prosvetnega društva prihodnjo nedeljo, dne 2. maja t. 1., ob 15 v gasilskem j dom vu Prekopi. Ves spored je zelo skrbno sestavljen in dobro pripravljen. Zato bo brez dvoma vsem ugajal. Ker je to prvi večji nastop naših fantov, vlada povsod zanj veliko zanimanje. Naj nihče ne zamudi lepe prilike in si ogleda to zanimivo prireditev, ki je prva te vrste po dolgem času. Vabimo tudi sosednje župnije! Pridite!
Poizvedovanja
Bankovec sa W0 T)lr\ je zruMI včeraj dopoldni' od Krokovegn trtfa po Kopitarjev] ulici uho« krošnjnr. 1'osten nnjiiiteij nnj iaroči denar v uredništvu -Slo
Logarjeva dolina s Kamniškim sedlom.
Kdo ne pozna Logarjeve doline? Kdo ni opazoval pri obisku Logarjeve doline prvi »salto« Savinje, tam, kjer se rodi naša Savinja. Njegova veličastnost te očara tako, da kdor je videl enkrat ta slap, si ga še večkrat želi videti. Lepot in krasot, ki jih je vtisnil Stvarnik v Logarjevi dolini, ne bo mogla opisati nobena človeška roka in se ne bo moglo nagledati nobeno človeško oko. Šele zadnji čas smo odkrili, da je res lepa in ni še popolnoma razvit tujski promet. Mi sami se vse premalo zavedamo darov, ki nam jih je podaril Bog in znamo to ceniti šele, ko nam tujci dopovedo. Ko pišem te vrstice, se često spominjam rajnega Logarja. V njegovi mladosti še niso hodili tujci na letovišče v ta raj, saj je bila Solčava nekdaj poznana kot »hribovski« kraj, zato je ves začuden strmel v svoji starosti, ko je gledal množice ljudi, ki so prihajali v ta lepi košček zemlje. Poprej so uživali zgolj domačini mir in srečo v teh kraiih. Sami so hodili v pomladnem času na zanimiv lov na divjega petelina, sami so streljali gamse po strmih Savinjskih planinah; sami se radovali mirnega, skromnega življenja. Dekleta, ki so v poprejšnjih časih vedela samo za lepoto planin, ki so znala ceniti le gospodinjstvo svojih mater, ki so živela srečno, neskaljeno življenje v svojih snažnih kočah, so sedaj, ko se čedalje bolj odpira tujski promet, pogledala iz tega kota in šla v svet, da se izobrazijo in spopol-nijo. Izneverila se bodo zgolj domačemu krovu, samo tamkajšnjim fantom, že jih je omamila lažna lepota sveta. Minula bo iskrena ljubezen teh deklet do čvrstih domačih fantov, ki so prepolni čustev, ki so jim jih vdahnile planine ...
in Ljubnega v Radmirje. Tam si ogledamo lepo cerkvico sv. Frančiška. Nekdaj je bila ta cerkev slovita božja pot, kjer je poljski kralj pustil v dar srebrni plašč, Marija Terezija pa zlat plašč, svoje ročno delo in še zlat kelih. Iz Radmiria gremo po samotni poti med gozdovi v Gornji Grad, ali pa po cesti mimo Rečice, Nazarja in Mozirja.
.......*" |gl
»i
Cerkev in samostan Marija Nazarje.
O Robanovem kotu je »Slovenec« že mnogo pisal. Občudovali smo sladko toploto in mir tega lepega kota, vonjali smo duh nageljnov, ki so posejani med zeleno trato, jedli kislo mleko, ki nam ga je podarila planšarica Tinca. Poslušali smo v tem kraju zaljubljeni spev divjega petelina in sprem Ijali lovca po leh strmih pečinah ...
Cesta nas vodi od Rogovilca mimo presihajo čega studenca in mogočne skale Igle mimo Luč
Splavarji na Savinji.
Tu pa se pričnejo že hmeljski nasadi, ki jih ,e vedno več, če greš proti Braslovčam, kjeT se prideluje najboljši savinjski hmelj. Nekdaj smo ga imenovali zlato savinjsko trto, danes pa ga ne imenujemo več tako,» ampak ji rajši rečemo »muhasta rožca«. Kdo bi mogel opisati vse prevare, ki jih je zmožna ta rastlina, in kdo bi znal prenašati vse nagajivosti, ki jih uganja. Vendar jo kljub temu Sa-vinjčan ljubi, vedno več je teh nasadov in vedno bolj se zna braniti naš kmet proti vsem težkočam, ki so združene s pridelavo in prodajo hmelja. Iz leta v leto opravlja vsa dela z veseljem in ljubeznijo, neguje rastlino bolj kakor mati svoje dete, žrtvuje denar, in vendar nikoli ne ve ali bo v jeseni dobil povrnjen tisti denar, ki ga bo izdal za obiralce, če mu ne bodo uime v zadnjem času uničile ves pridelek. Spomin na one čase, ko se je dobilo za kilogram hmelja 200 Din in še več, bodri našega kmeta, da se bodo morda še vrnili lepši časi za hmeljarje.
Kakor povsod po naši Sloveniji, je tudi v Savinjski dolini na vsakem hribu prijazna bela cerkvica, Kraljica savinjskih cerkva in napriljublje-nejša izletna točka je Gora Oljka. Spomladi vrže solnce zjutraj svoj prvi pozdrav tej cerkvici in jo pozlati s svojimi žarki, predno pa zaide, se prav tako lepo poslovi od nje. Ko zvonijo ob nedeljah zjutraj zvonovi jutranjo pesem, se najlepše sliši glas gorooljskega zvona. Savinjčan je zato iskreno navezan nanjo. Veliko nesr»č je že zadelo to cerkvico — vojska ji je vzela zvonove, pogorela je — in vendar radi storijo vse, da je zopet taka, kakor je je bila poprej. Koliko truda in žrtev Saviojčanov je že položeno v njej. Dobro vedo ljudje, da bi bilo brez nje življenje težje. Kam bi se ozirali med delom, ako bi ne bilo nje, kdo bi jih zjutraj prebudil iz spanja, kdo opoldne poklical od dela k skromni južini, kdo naznanjal zvečer, da je konec dnevnega truda in vabil k molitvi. Zdi se, kakor bi bila ta cerkvica skupen domek vseh Savinjčanov. Od te cerkve se lahko razgledaš po vsej lepi dolini, od tu z zadovoljnim pogledom motriš bistro Savinjo in belo črto ob njej — cesto, zelene hribčke in pisana polja.

Savinja, v ozadju gora Oljka.
Celje, prijazno, ljubko mesto. Kadar človek govori in misli nanj, se pač spomni na celjske grofe, katerih grad se počasi podira nad Celjem. Ljudstvo, ki se je nekdaj s strahom in trepetom oziralo na grad, gleda sedaj, kako od nekda' mogočnega gradu ostajajo le še skale, pa še te se bodo počasi razrušile. Tam poleg tega hriba pa je še drug hrib, po katerem dolgo let hodijo ljudje trudni in upehani iskat pomoči in tolažbe v cerkev sv. Jožefa, Ti zidovi pa se ne rušijo, pod cerkvijo si je že pozidala v zadnjih letih mnogo ljudi lepe vile, ki se prijazno ozirajo po Celju.
Celje se zaveda, di, je lepo mesto in da je izhodišče lepih izletnih točk, zaveda se svojega zdravega podnebja, prijetnih kopeli, vendar se še hoče spopolniti, prav tako pa tudi Savinjska dolina. Skoro bo naša lepa Gorenjska premajhna za vse številne obiskovalce iz tujine, pa se zadaj odpira zopet drugi lep letoviški kraj — Savinjska dolina, ki postaja iz leta v leto bolj priljubljena in obiskana.
Lilija
Prosveta v Smartnem je priredila preteklo nedeljo materinski dan, na katerem so nastopile naše požrtvovalne članice ter žele za nastop in dekla-macije od polno zasedene dvorane zasluženo in viharno odobravanje. V lej>em govoru je proslavljal požrtvovalnost slovenske matere in žene g. dekan Anton Gornik, vso režijo pa je vodila gospodična Meketova.
Občinski odbor je na svoji zadnji seji nastavil za pripravnika-uradnika domačina filozofa Beno Tičarja. Po proračunski postavki je zopet uvedel občinske cestarje za cestne proge Podšentjurij, Gradec—Zg. Log in Hotič. Iz neumestnih razlogov je prejšnji občinski odbor ukinil mesta občinskih cestarjev najbrž zaradi »varčevanja«, občinska pota pa so pri tem propadala. Občinski odbor je tudi popravil krivico prejšnjih občinskih mož, ki so občinski hablci prikrajšali letno nagrado vsaki za 600 Din. V novem proračunskem letu prejmeta mesečno po 250 Din.
France Košir: Krajina. (Slika je — kakor vse ostale — na razstavi Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki jo bo danes otvoril predsednik A. G. Ko s.)
dom Evrope, kjer je s časom predstavljajo nove oblike in družilo nove vrste duševnega dela, toda zmerom je ostal pečat izbrE-nosti in odlike na teh ustanovah. Danes imajo takšne Akademije vsi kulturni evropski narodi, in v naš. držav; so Srbi pred kratkim praznovali njeno petdesetletnico, hrvatska, ki jo je postavljal veliki škof Strossmayer, pa je še starejša. Nekaj let že težijo tudi Slovenci za svojo Akademijo in izpolnjujejo delovne pogoje, ki so notranja zgradba takšne ustanove. Toda nobenega pravega uspeha ni pri izvedbi te zamisli in zavore ležijo nekje izven našega lastnega območja in interesov.
Znanstveno društvo ta humanistične vede
se trudi že dobrih deset let in dela na tem, da bi Ljubljana dobila svojo Akademijo zna-nOsti in z njo slovenski narod svoj vrhovni znanstveni zavod Toda doslej je bil vsak apel brez stvarnega uspeha. Ali je upanje ali samo ljubezniva tolažba izjava prosvetnega ministra, ki jo je dal na nedavni predlog v senatu: da bo stvar proučil tako resno, kakor zadeva sama zasluži — tega najbrž ne smemo drugače razumeti, kakor v skladu z našimi žel|ami in potrebami. Saj imamo vendar delavne predstavnike akademijskih razredov. Prav Znanstveno društvo za humanistične vede vrši že od vsega početka po zamisli svojega inicia-torja dr. Rajka N a h t i g i 1 a posle onega delokroga, ki jih obsega filozofsko-historični razred znanstvenih akademij. Pod tem vidikom je bilo društvo tudi ustanovljeno 6. oktobra 1921. leta in je kmalu osnovalo v sebi tri sekcije. Prvi odsek je filozofski, drugi h;storični in tretji filološki, ki ima
Boris Kalin: Harmonikar.
dva oddelka: literarno-zgodovinski in jezikoslovni. Tako izpolnjuje društ vo svej namen, ki leži v tem, da strogo znanstveno goji in pospešuje filozofske, filološka in historične vede. Pod n-imi je treba razumeti vse odgovarjajoče panoge, kakor so na primer teoretična filozofija, zgodovina filozofije, jezikoslovje, predvsem slovensko in slovansko jezikoslovje, nadalje dialektologija, zgodovina literature, občna in domača zgodovina ter njene pomožne vede, starinoslovje 'n narodopisje s posebnim ozirom na proučevanje domovinskih posebnosti in sta-rožitnosti.
Delo in uspehi društva se kažejo zlasti v znanstvenih publikacijah, kakor jih predstavljajo razprave, monografije in kritično objavljanje gradiva. V teku petnajstih let je izdalo društvo šestnajst knjig, ki obsegajo skupno tristo tiskovnih pol. Brez dvoma je ta mala statistika lepo pričevanje za delavnost društvenih članov, zlasti če pri tem pomislimo na neugodne okolnosti denarnega značaja. V bližnji preteklosti je izšel dragoceni »Pravopis«, ki sta ga sestavila F Ramovš in Breznik (1935. 1.), laai pa so izšle sledeče knjige: Kos,
znanstvenih del in to s področja zgodovine spomenikov (izdaja urbarjev), nadalje literarno-zgodovin-ske knjige (Cojz-Kopitarjeva korespondenca, ter Levčeva koresponderca) in jezikoslovne razprave (o slovanskih jezikih). Danes je še vprašanje, če bodo te knjige izšle, ker je vse to odvisno od pravega javnega razumevanja za vrednote duhovnih ved in temu primernih dotacij.
Znanstveno društvo im3 danes dva in dvajset članov, ki so voljeni. Poleg tega šteje dva častna člana radi zaslug za društvo. To sta Ivan Hribar in F. Windischer. Važno pa je, da deluje stvarno kot razred akademije ter vzdržuje zveze z Akademijami doma in v inozemstvu. Z njimi si tudi zamenjuje publikacije, pa si je na ta način uredilo lepo knjižnico, ki obsega 624 knjig. Predsednik društva je še zmerom prof. dr Rajko N a h t i g a 1, tajnik pa prof. dr. F. Ramovš.
Znanstveni odbor prirodoslovnega društva
Znanstveni odbor je prav za prav organ Prirodoslovnega društva, ter so ga določili na ustanovnem občnem zboru tega društva. Prvotno so bili vanj imenovani štirje znanstveniki kot predstavniki posameznih strok. Njim je bila poverjena naloga, da iz vrst slovenskih prirodoslovcev izberejo one, ki se dejavno udejstvujejo kot raziskovalci in da poleg tega organizirajo znanstveno delo na prirodoslov-nem polju v obliki nekakega matematsko-prirodo-slovnega razreda akademij Znanstveni odbor se je tako iz prvotne ožje oblike razširil ter šteje danes okoli 25 članov. V njem so se kmalu razvili odseki za posamezne panoge in tako ima danes ta odbor posebni terminološki od&ek ter odsek za antropologijo in evgeniko. Delovanje obsega podpiranje znanstvenih prizadevanj (skrb za izposlovanje štipendij) ter ustanavljanje strokovnih ustanov, ki pripadajo temu oddelku. V veliki meri skrbi odbor za prireditve znanstvenih predavanj, kakor jih je hilo šest v letošnji delovni dobi. Na teh prireditvah poročajo predavatelji o lastnih izsledkih, večkrat pa so povabljeni tudi tujci. Veliko važnost seveda polaga odbor na publikacije. To so v prvi vrsti
»Prirodoslovne razprave«
strogo znanstvena revija, ki prinaša le izvirne nove izsledke naših prirodoslovcev ter onih inozemcev, ki razpravljajo o naši prirodi. Prav te razprave pričajo inozemstvu o strokovni višini naših znanstvenikov in njihovega dela Radi pomanjkanja denaruih sredstev nimajo sicer zaželjenega obsega ter so omejene le na fiziografske discipline, po večini na fauno, floro in geologijo Slovenije. Vendar služijo kot dobra vez s tukajšnjimi in inozemskimi znanstvenimi zavodi, vseučilišči in akademijami. Zalo objavljajo mnogo člankov v svetovnih jezikih, kakor je to običaj tudi drugod, na primer pri Čehih, Poljakih, Skandinavcih itd Doslej vzdržujejo približno tristo zvez, toda njih število raste od dneva do dneva. Seznam je bil tiskan leta 1936,, letos pa je objavljeno nadaljevanje v prvi in drugi številki društvenega vestnika. Zamena časopisov je od vseh, kar jih je kdaj bilo pri nas, največja. Tako pridobljene knjige gredo v vseučiliščno knjižnico, strokovno ožje omejene knjige pa dobijo posamezni instituti direktno. Ta darila so v poslednjih dveh letih presegla vrednost 150.000 din. Zamena bi se dala stopnjevati še na 600—800 časopisov. Ob strošku 40.000 din daje zamena vrednost 250.000 din.
Znanstveni odbor skrbi seveda tudi za druge publikacije, predvsem pa bi rad izdal in preskrbe! vseučiliščne učbenike. Toda pri tem igra spet veliko vlogo finančna stran, saj stane takšen učbenik okoli 50—60.000 din. Prvi učbenik bo najbrž kmalu šel v tisk in brez dvoma je vredno poudariti, da se avtor odreka honorarju.
Znanstveni odbor ima svoje načelitvo, ki ga člani vsako leto na novo volijo. Kakor smo že omenili, je ta odbor znanstveni organ Prirodoslovnega društva.
Prirodoslovno društvo
je nastalo iz Muzejskega društva za Slovenijo v Ljubljani. V tem društvu se je gojilo ■»domovino-znanstvo« v vseh ozirih, kakor so zgodovina, arheologija, folklora, priroda itd. Ustanovitev našega vseučilišča pa je postavilo [irirodoslovce pred vprašanje, ali naj bi ustanovili novo. znanstveno prirodoslovno društvo, ali naj bi itnti prirodoalovju v okviru Muzejskega društva novo vsebino. Izbrali so drugo odločitev in Muzejsko društvo se
Rajko Šubie: Orač. (Strokovna organizacija slovenskih likovnih umetnikov prireja svojo drugo pomladansko razstavo t Jakopičevem paviljonu.)
Papini
član ital. Akademije
Pred nekaj dnevi so bili imenovani za nove člane italijanske Akademije Giovanni Papini, Angelo Gatti, Lucio d'Ambra in Giuscppe Pession.
Pomembno je za razvoj kulturnega življenja v Italiji Papinijevo imenovanje. Papini, je veljal za izrazitega literarnega in umetniškega nasprotnika fašizma, bodisi kot bojevit in izrazito prepričan katoliški umetnik, bodisi kot eden najsvobodnejših evropskih duhov in glasilcev zapadne ustvarjalne tradicije. Prvo znamenje za Papinijevo spriiaznje-nje s sedanjo politiko, duhovno ter splošno življenjsko smerjo italijanskega fašizma, je treba videti v tem, da je lani sprejel mesto profesorja za italijansko književnost na vseučilišču v Bologni, te dni pa je bil imenovan za člana Akademije. S tem je njegovo delo dobilo tudi priznanje uradne Italije, potem, ko je že davno užival ugled v vseh italijanskih in svetovnih kulturnih krogih.
S Papinijem stopa v Akademijo ne le eden izmed najburnejših in najbolj razgibanih italijanskih umetniških temperamentov, marveč tudi ena najbolj znanih in najbolj priljubljenih postav v italijanski kulturi. Papinija poznajo nadvse dobro tudi tisti, ki niso poklicni občudovalci literature in celo oni, ki se zanjo navadno ne menijo. Njegovi literarni in filozofski načelni boji, polemike, pamfleti, njegov siloviti slog, fantastično genijalna iznajdljivost. polna presenečenj, mu je prinesla pozornost vseh izobraženih in manj izobraženih ljudi ter mu dala slavo. !;i je bila najglasnejša tedaj, ko je iz-tiajai revijo »Lacerba«. Docela soliden, umirjen in
kor življenje samo, ki se spreminja po knjigi v f>oezijo.
Svoje kritično delo, ki ga je posvečal ne le umetnosti in filozofiji, marveč vsemu življenju, je začel 1906 s strastno razpravo »Somrak filozofov«, v kateri je podiral z vso silo malike tuje filozofije: zastopnike nemškega idealizma in angleško-fran-coskega pozitivizma. Njegovo kritično de!o pozna dobe hude bolestnosti in izbruhov, ki so dobili izraza v skoraj barbarskih delih, kakor so n. pr. »Življenje nikogar«, »Besednjak divjega moža«, »Gog«, v katerih sc veličastna obsežnost njegovega duha meša z ostrostjo in silovitostjo ter z nasilno duhovitostjo, ki ji skoro ni primere v svetovni književnosti. I a dela pomenijo njegov obračun z vsemi zablodami, nesmisli in moralnimi ter zunanjimi krivicami sveta, seveda pogosto po predstavah njegovega izrazito osebnega, skoraj egoističnega gledanja.
Po začetku takozvane Papinijcve katoliške dobe prevladuje kljub nekaterim izbruhom prejšnje kritične in filozofske silovitosti timerjenost, stvarnost, nazorno prikazovanje duhovnih in zunanjih vrednot, iskanje pravega evropskega in italijanskega smisla v velikih verskih in umetniških pojavih iz preteklosti. V to dobo spadajo Papinijeve čudovite umetniške biografije »Sv Avguštin«, »Človek Carducci«, »Živi Dante«. Za ta dela je Papini ustvaril čisto novo obliko, različno od sloga modernih špekulacijskih apoteoz. ki dviga:o znatnejše in neznatnejše veličine iz zgodovine, obliko kakor-šno so v evropsko književnost zanesli Ludwig, Zweig in drugi. Ta njegova dela ie treba smatrati riot uvod v svojevrstno in nadvse izvirno »Zgodovino i talij anske književnosti«, ki jo Papini priorav-lja v tem času,	^ :
Osnove slovenske Akademije
Akademije znanosti in umetnosti so poslednja instanca vseh duševnih naporov in prizadevanj, ki gredo za tem, da poglobijo uveljavljanje človeškega duha in ugotovijo snovanje prirode, njih skrivne za konitosti in znamenja, ter tako v svojih zadnji! posledicah služijo plemenitenju in lajšanju našega življenja. Dolga vrsta dni je pretekla, odkar je Platon v svoji akademiji utiral prve poti v svet veljavnosti in vrednot, ki ležijo izven časa in prostora, Potem je ostaio ime njegove šole in prešlo k naro-
Conversio Carantanorum, Z w i t t e r , Prebivalstvo na Slovenskem od srede 18. stoletja dalje. Grafe n a u e r , Karolinška kateheza in izvori za bri-žinske spomenike, N a h t i g a 1 , Starocerkvene slovanske študije in Ocvirk, Teorija primerjalne literarne zgodovine. Takšen obračun enega leta je na vsak način vreden vsega priznanja in nikakor ni mogoče iti mimo njega. Vendar je društvo iz leta v leto v skrbeh, kako bo moglo izvesti in realizirati svoje načrte. Tako ima zdaj v programu izdajo novih
je razdelilo v dva odseka, v zgodovinski in pri-rodoslovni. Prirodoslovci so nadomestili del B pri >Glasnikuc s samostojnim časopisom »Prirodoslovne razprave«. Toda že leta 1934. se je sekcija |>relevila v samostojno Prirodoslovno društvo v pofiolnem sporazumu z matičnim Muzejskim društvom, čigar Glasnik odgovarja zdaj prejšnjemu A delu, društvo pa prejšnjemu zgodovinskemu oddelku. Prirodoslovno društvo ima okoli 190 članov in okoli 180 naročnikov na Prirodoslovne razprave. Članarina v višini 20 din na leto ne zadošča niti za fioštnino. Ne smemo pozabiti, da je Prirodoslovnemu društvu, ki je zbralo v sebi tako-rekoč vse slovenske prirodoslovce z matematiki vred, priskočil v največji stiski na pomoč minister dr. Anton Korošec.
Prirodoslovno društvo skrbi poleg znanstvenega dela v imenovanem odboru, tudi za zaščito prirode in pri tem sodeluje z raznimi ohlastvi, z gozdarskimi oddelki itd. Tako pripada njegovi oskrbi Triglavski park. Veliko važnost polaga na poljudna predavanja, ki so dosegla v letošnji sezoni številko 25. S temi predavanji skuša društvo vzbuditi zanimanje za prirodoslovje v najširših plasteh, kar se mu je tudi v precejšnji meri |x>-srečilo. Vendar za to delo ne prejema nobene fiodpore, čeprav v prosvetnem delu nič ne zaostaja na primer za Ljudsko univerzo. Lastnih sredstev pa ne sme odtegovati na škodo svojemu znanstvenemu tisku. Zaradi tega se je bati, da bodo predavanja v prihodnjem letu morala prenehati. Tesnejši zvezi z narodom služi tudi
»Proteus«.
Ta naš dragoceni poljudno znanstveni časopis prehaja v sedanjem četrtem letniku v gmotno ravnotežje. Ob povečanem številu naročnikov bi prav lahko razširil svoj obseg in obogatil opremo, znižal naročnino in se popolnoma osamosvojil.
Glavna naloga Prirodoslovnega društva je seveda podpiranje in oj-ganiziranje znanstvenega dela. Tako podpira naše znanstvene zavode z dobavo literature, in to nekatere v toliki meri, da njegovi darovi presegajo po vrednosti vso njihovo dotacijo. Toda med tem ko drugod podjiirajo akademije tudi raziskovalno delo nejiosredno z denarjem, pri nas ne moremo podpreti niti laboratorijskih del niti znanstvenih potovanj, in prav tako ne moremo ustanavljati kakšnih institutov. Pa vendar nam naša priroda nalaga posebno delo, saj imamo Kras, jame, jamsko floro in fauno itd. Majhen laboratorij v Podpeški jami ima naš Zoološki institut. Po vojni je obnovljeno tudi
Društvo za raziskovanje jam,
ki vrši tiho znanstveno delo, katerega rezultat je doslej 25 publikacij v raznih znanstvenih časopisih.
Poleg prirode same določa posebne naloge vsak znanstvenik, zlasti vseučiliški učitelj, ki ustvarja svojo »šolo«. Instituti se tako opremljajo prav z ozirom na to posebno smer, v kateri se vzgajajo tudi učenci. Tako raziskuje pri nas prof. Samec škrobe, Melik morfologijo Slovenije, Zoološki institut pod vodstvom prof. Hadžija jamsko fauno, itd. Zalo pa bi Prirodoslovno društvo za vršitev svojih nalog potrebovalo več članov med slovenskiriii izobraženci in pa predvsem podporo države, saj vrši delo inatematično-prirodo-slovnega razreda slovenske akademije. Predsednik društva je prof. dr. M. R'e b e k, tajnik dr L. Kuščar.
Muzejsko društvo
goji j>o letu 1934. predvsem zgodovinske vede in izdaja Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Predsednik je prof. dr. M. Kos.
Ivan Zajec: Splašen konj.
skoraj klasičen pa je postal njegov sloves, ko je izdal takoj po vojni veličastno »Storijo di Christo«. Toda poleg tega, o čemer pričajo njegova dela vsako zase, je treba povdariti še celotni pomen Papi-nijevega ustvarjanja, ki se kaže v tem, da je bil Papini neodjenljiv in neutruden v pobudah za kulturno in idejno obnovo Italije.
Rodil se je 1881 v Florenci in je zrasel kot literarni in filozofski samouk, poln ognjenega teženja za spoznanjem in za filozofskimi zmagami. V svoji prvi reviji »Leonardo« je v imenu duha pobija! tedanji zmagujoči pozitivizem ter zagovarjal proti njemu nove miselne koncepcije in gibanja, podobna Bergsonovemu intuicionizmu ter Jamesovemu pragmatizmu. V razblinjajoči in mehkužni megleni literarni impresionizem, ki je tedaj vladal v vsej italijanski umetnosti, je Papini prinesel novih življenskih tokov. Po tem se pozna in odlikuje vse njegovo delo in iskanje v prvi dobi, v času njegovega futurizma pa do aktivnega izpovedovanja katoliškega nauka \ umetnosti. Vse to njegovo delo označuje boj, ki mu ga jc narekovala pesniška in metafizična potreba po tem, da mora v svoji umetnosti vezati resničnost s snom, domišljijo z dejanjem, misel z umetnostjo. To je bila njegova potreba po celotnosti, po absolutnosti, katero je pogosto izrazil z mogočno dramatiko.
Nemiren, neverjetno inteligenten Papinijev duh je iskal in zbiral vsepovsod najrazličnejše vplive, stremljenja, kulturne možnosti, preskušal to in ono ter spoznal vse kote literarnih skritosti. Toda nemirnost njegovega duha, njegova pripravljenost in spremenljivost za vse, njegovo obvladanje vprašanj in pojavov v umetnosti, filozofiji in življenju, ki so ga izražala njegova dela, bi nc dobili toliko odmeva, da mu ne bi pomagala njegova naravna, nagonska pisateljska sila. Ta se je kazala že v začetku, ko je zaslovel kot časnikar s svojimi naglimi ter presenetljivimi članki, ki so vznemirjali najbolj gnile vode, še bolj pa pozneje v njegovem čisto literarnem delu.	v«,.....
Njegovo ustvarjanje se pričenja s »Tragiko slehernega dne« (1906), s »Slepim pilotom«, se nadaljuje z »Besedami in krvjo« (1912). Njegova poezija dobi svoj najvišji izraz v čudoviti zbirki »Sto strani poezije« (1915) in v pesmih »Kruh in vino« (1926). 1912 je Papini napisal eno najlepših italijanskih knjig iz začetka 20. stoletja, roman »Dovršeni človek«: grenko, stisnjeno, strastno delo, kjer se slog in človek stapljata v eno, v metafizični nemir, ki postaja v jjtnjigi stvaren in prosojen, ka-
MLADI SLOVENEC
Polžja tekma
mm i r L-I^MS®
štirje bratci, štirje polži — takšni, ki brez niške se potepajo po svetu, črni kakor miške —
radi slavni bi postali, pa so brž sklenili: Imenitno tekmo bodo v teku priredili!	,
•
V tihem logu so 6e zbrali. Hrošček dal je znak, polži so se v dir spustili... Kdo bo zdaj prvak?
Kakor brzi vlak sopihul prvi je na cilj, mesec dni je tekel, tekel — pa je prvi bili
Milijonska mesta
Da so na svetu mesta, ki imajo milijon in celo več milijonov prebivalcev, gotovo veste vsi, kar vas je fantov in deklet od fare. V Jugoslaviji kakopak milijonskega mesta še nimamo in ga najbrž tudi nikoli ne bomo imeli. Belgrad, glavno mesto naše države, ima komaj četrt milijona prebivalcev, Zagreb 200.000 prebivalcev, naša bela Ljubljana, glavno mesto Slovenije, pa jih nima niti 100.000. V drugih državah pa imajo nekatera mesta toliko prebivalcev, da se človeku kar v glavi zvrti, če pomisli, koliko ljudi živi na kupu. To so prava mravljišča, v katerih kar mrgoli ljudi.
Največ prebivalcev na svetu ima New York, glavno mesto Združenih držav, in sicer okoli 11 milijonov 600.000.
Takoj za njim pride Tokio, glavno mesto Japonske, ki ima 9 milijonov 600.000 prebivalcev. Tema dvema milijonskima mestoma sledijo:
3.	Osaka (Japonska)..........8,600.000	preb.
4.	London (Anglija)..........8,400.000 „
5.	Paril (Francija)	.....	5,200.000 „ 6 Šanghaj (Kitajska)..........4,900.000 „
7.	Chicago (Zdr. države) . . . 4,400.000 „
8.	Berlin (Nemčija)..... 4,300.000 „
9.	Moskva (Rusija)..... 4,300.000 „
10.	Buenos Aires (Argentina) . .	3,400.000	„
11.	Ljeningrad (Rusija) ....	3,300.000	„
12.	Philadelphia (Zdr. države) .	2,700.000	„
13.	Peking (Kitajska)..........2,300.000	„
14.	Detroit (Zdr. države) . , .	2,300.000	„
15.	Dunaj (Avstrija)..........2,000.000	„
16.	Rio de Janeiro (Brazilija) . .	1,800.000	„
17.	Hamburg (Nemčija) ....	1,600.000	„
18.	Nagoja (Japonska) ....	1,500.000	„
19.	Budimpešta (Madžarska) , .	1,500.000	„
20.	Sidney (Avstralija) ....	1,400.000	„
21.	Varšava (Poljska)..........1,300.000	„
22.	Glasgow (Anglija) ....	1,200.000	„
23.	Riin (Italija)..............1,200.000	„
24.	Milan (Italija)............1,200.000	„
25.	Mukden (Kitajska) ....	1,100.000	„
26.	Pruga (Češkoslovaška) . . .	1,100.000	„
27.	Kairo Egipt) ............1,100.000	„
28.	Biriuingham (Anglija) . .	1,100.000	„
29.	Mclbournc (Avstralija) . . .	1,100.000	„
30.	Sao Paolo (Brazilija) . . .	1,100.000	„
31.	Mcxico (Mehika)..........1,100.000	„
32.	Montreal (Kanada) ....	1,100.000	„
33.	Atene (Grčija) ......	1,100.000	„
34.	Barcelona (Španija) ....	1,000.000	„
M. Kunčič:
Mi smo godci
(Za najmlajše.)
Mi smo godci. Tra-ra-ra! nam trobenta poje. Vanjo krepko pihamo, godemo po svoje.
Mi smo godci. Tri-li-li! nam piščalka piska, kakor da iz gozda škrat na vse grlo vriska.
Mi smo godci. Bam-br-bam! boben nam ropoče, kakor da potre? močan bi podiral koče.
Mi smo godci. Di-dl-di! go6li nam donijo. Sladke, sladke pesmic« skrite v njih ležijo.
Svečo ugasniti
res ni nobena umetnost, toda če bi jo hotel kdo upihniti skozi lijak, bi so mu to zelo, zelo težko posrečilo. Poskusite, pa boste videli!
Vtaknite spodnji konec lijaka (cev) v usta, zgornjo široko odprtino pa naravnajte proti goreči sveči. Pihajte, kar se da, toda sveča bo gorela dalje. Kdor količkaj pozna fiziko, bo uganil, zakaj ni mogoče upihniti sveče skozi lijak. Zrak. ki ga pihnete skozi ozko odprtino, se takoj raztegne, ko pride v široko lijakovo odprtino. Sapa na ta način ne pade naravnost v luč, ampak se raz-gubi ob stenah lijaka in sveča mirno gori dalje. Če jo hočemo ugasniti, moramo lijak držati poševno, tako da pihamo v spodnji konec goreče sveče ali pa čez plamen.
Raztreseni profesor
Profesor Požgečkaj je bil strašno pozabljiv in raztresen mož. Nekega dne ie rekel služkinji, ko se je vrnila domov
»Micka, poglejte ali je jajce, ki sem ga prejle postavil na štedilnik že kuhano!«
Micka je odšla v kuhinjo in pritekla neznansko razburjena nazaj:
»Jojmene. gospod profesor, v loncu se kuha vaša ura! Ki« je pa jaice?«
»Tukajle!« je vzkliknil profesor in potegnil jajce iz žepa »Zato se mi je tako čudno zdelo, da ura ne bije, ko seni jo položil na uho!«
Francka je poycdala prijateljici Ančki, da^ od-netil je c svo'o msmn za pet tednov v kopališče. ' Ančka se je zavzela:'»Joj, potem sta pa zelo umazani!«
Kako je cigan kmeta ociganil
Kmet Jernač je pokladal živini. Ni bilo kar tako, nakrmiti dvajset glav živine, toda kmet Jernač ni godrnjal še Boga je hvalil, da mu jo je toliko dal. Začel je ugibati, koliko telet mu bodo letos navrgle krave in če ne bi kazalo prodati starega trmastega vola, ki se je pri oranju preveč obiral in Bogu in njemu čas kradel. Vmes je godrnjal in se jezil na soseda Tevža, ker je vedel, da mu ne bo hotel posoditi 6vojega mladega bika. Zatopljen v globoke misli — še opazil ni, kdaj se mu je prikradla za hrbet temna senca.
Stari cigan Mate je že dolgo oprezoval okoli ponosne hiše bogatega Jernača in razmišljal, če se ne bi dalo kaj izmakniti, ko so pa bili vsi domači na polju. Pokljukal je na vratih, toda bila 60 dobro zaklenjena. Zato je smuknil k velikemu hlevu in se že veselil, kako bo odgnal Jernačevo kobilo Sivko skozi gozd do bližnje hrvatske meje. Ha. dobro kupčijo bi naredil, saj je Jernačeva kobila vredna med brati najmanj svojih dva tisoč dinarjev!
Na njegovo veliko žalost so padli vsi njegovi načrti v vodo, ko je zagledal pred seboj gospodarja 6amega. Toda cigan se ne da kar tako ugnati v kozji rog. Krepko so zaštorkljale njegove lesene coklje po kamenitih tleh in takoj nato je prijateljsko potrepljal Jernača po ramenih.
Jernač je preplašeno odskočil in nekaj časa zbegano gledal nepovabljenega gosta. Ko je spoznal, da je samo cigan, se je na vso moč razhudil in pošteno ozmerjal cigansko drhal vsevprek 6 tatovi, roparji, morilci, lenuhi, potepuhi in kar je še takih lepih izrazov.
Cigan je ponižno poslušal, ni pa bil pripravljen sprejeti grehe ciganov vsega sveta na svoja ramena. Ko je Jernaču pošla sapa, je skromno priznal:
»Saj ne rečem, da nimate prav, oče. Res so cigani taki, toda verujte mi, jaz nisem tak. Sem pošten cigan od nog do glave. Takega ciganska mati še ni rodila. Veste, oea« — se je cigan zaupno nagnil k njemu — »jaz sem plemenite ciganske krvi. Moja mati je bila kraljica vseh ciganov.«
»Kaj?« se je začudil Jernač. »Mar imajo cigani tudi kraljice?«
»I, seveda!« mu je pritrdil cigan. »Pa kralje tudi. Vidite, jaz sem sin kralja Jrinoša II. iz slavne rodbine Reketičev in moja mati je bila kraljica Andula.«
Cigan se je spet moško vzravnal, toda Jernač se še malo ni čutil počaščenega, da lahko govori s jjotomcem kraljev. Mislil si je pač, cigan je cigan, čeprav je kraljevskega rodu. Zadirčno je zavrnil ciganskega kneza:
»Kaj to meni mar? Zaradi mene si lahko tudi ciganski cesar, toda od mene ne dobiš niti beliča.« Cigan se je delal užaljenega: >Le kako morete misliti, da sem prišel k vam beračit? Meni tega ni treba. To delajo zame drugi cigani.«
Zaupno se je nagnil h kmetu: »Veste, oče, kaj me je prignalo k vam? Kupčija, samo kupčija.«
Jernač ga je sumljivo pogledal od strani. Da bi s ciganom delal kupčije, kdo ie že kaj takega slišal!?
Cigan pa je le vneto silil vanj: »Vidim, da mi ne verjamete. Čakajte, da vam povem, kako je s to rečjo.«
Nagnil ee je k Jernačevemu ušesu in mu začel skrivnostno pripovedovati:
»Danes bi bil kralj vseh ciganov, če me ne bi začarala čarovnica Krivogleda. Krivogleda živi v
Ciganu so zalile solze oči: »Oh. oče kaj naj zdaj naredim? Moje zadnje upanje ste bili, zdaj mi pa še vi ne verjamete.« Jernač ga je začudeno j>ogledal: »Kako praviš? Jaz nnj bi bil tvoje zadnje upanje? Pa menda vendar ne misliš, da bi bil jaz tisti...?«
Cigan je hitro dopolnil: »...poštenjak I, kajpak, oče! Prav to sem mislil.«
In je hitel žlobudrati kar naprej, da ga kmet ne bi prehitel:
»Zvedel sem, da ste devet fara naokoli edini človek, ki denarja nič ne obrajta. Le nič ne ugovarjajte, tako je. Zato setn prišel naravnost k vam, kajti vi ste tisti človek, ki me lahko reši zakletve. Oh, oče« — je pričel spet inilo stokati in zavijati oči — »usmilite »e me! Na kolenih vas prosim, jx>niagajte mi, ubogemu revežu. Nikoli vain ne bo žal. Sod cekinov bo vaš za V6eh vekov veke. Pošteno si ga boste zaslužili.«
Jernač ni vedel ali bi ciganu verjel ali ne, toda cekini navsezadnje le niso mačkine solze. Cigan je govoril in govoril in mu čaral pred oči, kaj vse si lahko kupi z zlatimi cekini: sto brejih krav, deset iskrih žrebcev, sto oralov njiv, vse senožeti in cel gozd na Mačjeku, pa graščino Kravjek tudi...
Saj res, Kravjek tudi lahko kupi -— in graščak bo! Jernač se je že odločil. Ha, le naj pride potem k njemu sosed Tevž po mladega bika, odšel bo z dolgim nosom I
Tako se je zaveroval v svojo misel, kako jo bo zagodel sosedu Tevžu, da je povsem pozabil na to, da ciganu ni verjeti vsake besede. Začel ga je spraševati, kje neki je zaklad skrit.
Zdaj je bil cigan Mate tisti, ki se je obotavljal. Delal se je, kakor da mu je ž*> žal, da je zaupal Jernaču svojo skrivnost. Ker pa je Jernač le silil vanj, je nazadnje prav tiho šepnil v Jernačevo uho:
»Onstran Sotle na hrvatski strani je zakopan zaklad na graščinski zemlji.«
»Mi boš pokazal pot do njega, kajne?« ga je vprašal Jernač.
»Zakaj pa ne!« je bil pripravljen cigan. »Samo 2000 dinarjev mi boste morali dati, da si kupim blagoslovljeno šibo, ki je bila namazana s pasjo mastjo med šmarnimi mašami.«
Jernač ga je kljub svojemu navdušenju, kako bo prekanil soseda Tevža, malo nezaupljivo pogledal:
»Dva tisoč dinarjev za vrbovo šibo? Vrbovih šib dobim lahko ob našem potoku zastonj, kolikor jih hočem.«
»Pa ne blagoslovljenih in s pasjo mastjo namazanih,« je ugovarjal cigan.
»Ampak dva tisoč dinarjev je vendarle preveč za vrbovo šiboU se je obotavljal Jernač.
»Preveč? Kaj še! Mar mislite, da jih lahko kar na cesti pobirate?« je bil ogorčen cigan. »Mar ne veste, da je na svetu ena sama taka šiba, ki jo hrani čarodej Suhopisk?«
Jernač je moral priznati: če je tako, potem šiba res ni predraga. Stopil je do sosedov in si izposodil denar. Odštel ga je ciganu na roko, nakar sta se še zmenila, da se dobita zvečer na hrvatski strani Sotle.
Cigan je bil mož beseda. Čakal je zvečer z blagoslovljeno vrbovo šibo ki je bila namazana s pasjo mastjo med šmarnimi mašami, Jernača na
STRICKOV KOTIČEK

Kako pravimo in haho hi bilo v resnici
„Na piki ga ima .
Če je v šoli kakšen učenec tako nemiren in nagajiv, kot je sosedov Janezek, ima učitelj z
njim hude preglavice. Enkrat mu že še oprosti, če pa je porednež nej>obolj-šljiv, si za večne čase nakoplje učiteljevo jezo nase. Tedaj pravimo, da |e učitelj »vzel učenca na piko«. Kako čuden in smešen prizorček bi bil, '.e bi učitelj v resnici imel koga na piki, nam kaže slika, ki jo je iztuhtala in narisala Langer Gabrijela, dijakinja II. razr. gimn. v Ljubljani.
„Rakom ie šel žvižgat..
Kadar kakšno stvar zapravimo ali izgubimo, n. pr. bankovec za 100 dinarjev, rečemo: »Rakom je šel žvižgati« Kako smešen prizorček pa bi bil, če bi kdo v resnici šel rakom žvižgat, nam je s svojo risbo pokazal Žaro Mlakar, učenec IV. razr. m. š. v Ribnici.
Edina roparica v Avstraliji je pes »dingo«, ki pa ne zna lajati.
bosenskih gozdovih in ie stara že dvesto let. Moj oče se ji je zameril, ker je ni hotel napraviti za svojo dvorno damo. Zato jo začarula njegovega sina, to je mene, v navadnega cigana Moji rojaki so prepričani, da sem cigan kakor oni, in mi ne verjamejo, če jim pripovedujem, da sem kraljevske krvi...«
Zdaj je bilo Jernaču že dovolj:
»Mar misliš, da sem tepec, da ti boni vse to verjel? Glej, da se mi izgubišl Poišči si drugega norca, kateremu boš lahko natvezil svoje laži.«
Cigan pa se ni dal odgnati kar tako.
»Ampak, oče, če vam pravim, da je tnko. Čakajte, saj vam nisem povedal še vsega. Moj oče je bil hudo žalosten, ko je zvedel, da me je stara čarovnica začarala. Poklical jo je k sebi in ji obljubil, da jo koj postavi za dvorno damo. če me odčara. Toda čarovnica ni imela te moči. Znala je začarati, odčarati pa ne. Oče pa ni odnehal in ji je jionudil polno vrečo cokinov, če mu jtomaga. Nazadnje se je čarovnica le omehčala in povedala očetu, na kakšen način me lahko reši. Rekla mu je. naj zakoplje sod cekinov na skrivnem kraju. Ce bo njegov »in, ka;pada jaz sam, našel poštenjaka. ki mu nt do bogastva, in ga pripravil do tega, da bo odkopal zaklad, bo njegov sin rešen zakletve in bo lahko postal ciganski kralj.«
Jernač ee ie razjezil:
»Le čemu meni vse to prifioveduješ? Mar misliš. da ti l>oin jaz verjel, če ti celo cigani ne verjamejo?«
dogovorjenem kraju. Odšla sta proti graščinskemu posestvu. Ko sta prišla do vznožja hriba, kjer je stal grad, je cigan naročil kmetu:
»Kar tukajle me počakajte, oče. Jaz pojdem naprej, da odženem z blagoslovljeno vrbovo šibo, ki je bila namazana s pasjo mastjo med šmarnimi mašami, hudobne duhove. Ce bi šli sami tja, bi vas napadli in požrli.«
Jernač je dal ciganu prav. Le kaj bi on, neuki Jernač, počel z zlobnimi duhovi? Cigan pa že ve, saj je sam namazan z vsemi čarovniškimi mazili I
Cigan je odšel, Jernač je pa čakal, kdaj ee vrne.
Čakal je in čakal, čakal eno uro, čakal dve uki Jernač, počel s hudobnimi duhovi? Cigan pa nikoder. Zdaj šele se je pričelo Jernaču 6vitati v butici, da je ciganu grdo nasedel.
Žalosten in osramočen se je vračal nroti domu. Toda vse bi še bilo in tudi denar bi še kako utrpel, ko bi le njegov sosed Tevž ne bil tako radoveden. Zvečer je namreč Tevž kosil ob Sotli in videl, kako sta Jernač in cigan nekam odšla. Čudno se mu je zdelo, kaj bi imel Jernač opraviti s ciganom. Zato mu rndovedna žilicn ni daln miru in sledil jima je v primerni oddaljenosti. Slišal je vse, kar sta se pogovarjala, in tudi videl, kako je Jernač zastonj pričakoval cigana. Ni čudo lorei. da eo drugo jutro vsi prebivalci Prisinodal vedeli, kako je cigan Jernača ociganil..,
Dragi Kotičkov striček!
Evo: Ti rož! Olgica Kurč iz Zagorja^ih je nabrala, Martinka Trpinova je le dve dodala, zavezala in oddala. Od obeh topel pozdrav!
Dragi moji prijateljici!
Šopka vijolic sem 6« na vso moč in še malo razveselil. Prisrčno se Varna zahvaljujem zanj! Vtaknil sem si ga za klobuk in sem se v hipu pomladil za dvajset let. Ponosno sem kolovrati! po vesoljni Ljubljani in se pustil občudovati do belih kosti. Tudi danes sem jo na vse zgodaj mahnil na cesto in z visoko dvignjeno glavo hodil gor in dol in sem in tja. Po me je srečal tovariš Peter Ko-bentar in me p>obaral: »Ali si zadel srečko, da si tako židane volje?« — »Kaj bi s srečko!« sem zamahnil z roko in pokazal s kazalcem klobuk. »Ali si slep, da ne vidiš vijolic?« — Tovariš Peter Ko-bentar me je debelo pogledal in zmajal s šilasto brado. »Kakšne vijolice? Jaz ne vidim nobenih vijolic!« Hitro sem snel klobuk — in na svoje gro-zansko razočaranje videl, da je imei mož prav: niti ene vijolice ni bilo več za trakom... Razj>o-6ajeni veter mi jih je odnesel. Od sramu sem postal rdeč kot purman in jo hitro odhlačal domov. Ži-dana volja se je pri priči poslovila od mene. In sem zdaj 6pet stari, v svojo 6amoto in žalost zaprti Kotičkov striček.
MLADA NJIVA
Godovna pesem
Ko jutro mlado m cvetoče, blesteče v biserih nebroj, je vstalo danes smehljajoče, objel je duše aam poKoj.
Drhtela srca so v tišini, a val jih je takoj prevzel, en sam goreč, pobožen up je vse zbrane v hipu tem objel.
Je trnjeva ta pot življenja, oblaki se nad njo' pov.e, je malo sreče in veselja, viharji 6ilni se vrstč.
Varuje naj Vas dobri Bog in trnje spremeni vam v cvetje, po strmi poti Vaš patroo naj vodi v varno Vas zavetje.
Ta želja vseh je tukaj zbranih, želji še mnogo v nas živi, a ena je najbolj iskrena, ki v dušah naših plameni:
Naj sončnih dni še mnogo, mnogo učakati Vam d6 Oospod med nami, k sreči in veselja naj vodi Vas življenjska poti
To prisrčno voščilo je zložila svoji dobri učiteljici, g. Franici Vrhunčevi, za god Tilka Javančič, gojenka Zavoda za slepo deco v Kočevju. Kotičkov striček jo na željo — nekoliko izpiljeno seveda — radevolje objavlja. Da pesem ne bi ostala samo na papirju, je iztuhtal zraven še lepo melodijo Tone Curič, prav tako gojenec Zavoda za slepo deco v Kočevju. In kar je pri vsem tem najzanimivejše: v nedeljo ob pol 6 popoldne bodo slepi ottsooi, fljq radiu.	^	itirfcto sb
Sanie
Zdi se mi. da je bilo nekakšno zborovanje to- , tičkarjev! Velika dvorana je bila natlačena, tvajr^fc^. ličnejši ljudje iz najrazličnejših krajev so bili lam (kotičkarji namreč).
Zborovanje je vodil Kotičkov striček. Po njegovem govoru smo se zbrali okrog njega in ee menili. Drug drugemu smo kazali svoje povestice in druge stvari:
V6ak je imel poleg sebe pesmi, pravljice in drugo. Največji kup je imel Kotičkov striček. Vsi »Angelčki« in Vrtci« in vise mogoče revije, listi in knjige 60 bili na tem kupu. Od Najdenčka Jokca in Ptička z dvema kljunčkoma, pa do pesniške zbirke Mlade njive, vse je bilo tam. Kup je bil zelo, zelo visok in še nekaj več!
Na desni strani je hodil neki fant s 6taro brado f!) Na prvi pogled se je videlo, da je Slovan. Predstavil se nam je: Svarun. Nato je zopet 6 počasnim korakom hodil gor in dol in koval verze. Kmalu jih boste brali v »Mladem Slovencu«.
H Kotičkovemu stričku je pristopil fant in ee mu nekaj zahvaljeval. Bil je Valentin Albin.
Iz kota se je oglasila harmonika! Vsi smo šli tja. Tam je sedel mlad fant v narodni noši in igral. Predstavil se je: Lovro Godec!
Poleg njega je 6tala v borni obleki Trpinova Martinka. — Na odru sta 6tala dva čudna možica. Eden je bil popolnoma črno oblečen, drugi pa po-jrolnoma belo. Bila sta — oziroma bila sva — Černko in jaz, Albin Belko.
Ko smo se dovolj nagovorili in se spoznali do kraja, sem stopil h kupu knjig. Bile so od Ko-tičkovega strička. Vzel sem prvo. da bi jo pogledal, tedaj pa so... vse knjige padle name.
Z velikim trudom sem prilezel ven. Tedaj je pristopil k meni Kotičkov striček in me povlekel za ušesa. »Daj mi mir!« sem zaklical. In tedaj sem zaslišal glas svojega očeta: »Saj si rekel, naj te zbudim; greva na Pohorje!«
Oh, če bi vedeli, kako sem se oddahnili —' Albin Belko, dijak v Mariboru.
O, A dr Ha ...
O, Adrija, kako naj te objame, kako naj te poljubi pogled moj...
(Kette.)
Ono leto je moje srce zahrepenelo po sinjem morju. Tako rad bi ga občudoval v vsej njegovi lepoti in veličini. In želja se mi je izpolnila...
Sonce je zahajalo za daljne otoke in z zadnjimi žarki poljubljalo tiho in mirno moreko gladina Valčki so narahlo trepetali v nežnem objemu ve-trea. Na večernem nebu so rdeli oblaki; zlatilo jih je zahajajoče sonce.
V pristanišču je bilo V9e živo. Tujci in domačini so valovali sem in tja po ulicah kot reka. Mali ribiški čolni, ki so se pozibavali na morju, so bili videti v primeri z velikimi ladjami kot orehove lupine. Toda dočim 6o velike ladje mirno in dostojanstveno 6tale v pristanišču, so mali ribiškt čolni živahno pluli po morski gladini. Ribiči so se pripravljali na nočni lov.
Sonce je utonilo za daljnimi gorami in mrak se je spustil na obalo. Kmalu je na nebu. na morju in na kopnem zažarelo brez števila svetlih lučk. Lučke na morju so se premikale kot kresnice: ribiči 60 se odpravljali na široko morje. Pristanišče je še bolj oživelo.
Gledal sem z odprtimi očmi in prisluškoval temu dozdaj še povsem neznanemu življenju. Kako tiha in mirna je Ljubljana v primeri z življenjem ob morju! Kjer je morje, tam je življenje. Morje so pljuča države, morje je široka cesta v svet. je steber narodnega gospodarstva, ie simbol (znamenje, podoba) 6vobode in 6vet!a bHnfno«' rtr*ave.
Mirt Vinko.
DRI/
SNA
z molji
9
Čim več volne predpisuje moda, tem večja je nevarnost, da bomo imeli molje. Zdaj, ko je pomlad, ie na mestu največja previdnost zaradi moljev. Zdaj leže molj jajčeca in majcene, lačne ličinke so tisti škodljivci, ki nam žro tkanine, kar preproge in odeje, obleke in kožuhe Ličinke nam vse razdenejo, ne pa metuljčki, ki jih tako jadrno pobijamo.
1.	Najskrajnejša čistoča je prva zapoved za uničevanje moljev.
2.	Nikoli ne smeš oblek, krzna obešati neočiščene. Ondi kjer so mastni madeži ali sploh madeži, dobiš tudi prvo luknjo od moljev. Kožuhe
moraš zlasti za vratom, kjer je od kože največ masti, prav močno z bencinom očistiti.
3.	Žepe oblačil je treba obrniti in skrtačiti.
4.	Omare, kamor spraviš zimska oblačila, moraš dobro pripraviti: omare iz mehkega lesa iz-ribaj z lugom; omare iz trdega lesa izmij prav temeljito in pu9ti, da se dobro posuši. Sredstva
Duša družine
Dobro je, da je mnogo 6tvari, ki jih ne moremo dobiti za denar. Sem spada domačnost družine Gospodinja mora vsebovati to umetnost da napravi stanovanje domače in prikupno. Lepo pohištvo. dragocene preproge, krasne podobe, fin porcelan in še srebro — vse to ni zadosti, da ti je kako domovanje domače in prikupljivo Seveda je potrebno: da je v sobah red in snaga, a treba je, da občutiš, da v teh sobah tudi živijo ljudje. Kolikokrat vplivajo sobe. kjer je staro pohištvo, čeprav niso izbrane jedilnice in saloni, vendarle tako tom.m domače. Zdi se, ko da bi dobri duhovi neKaitfjih časov bivali v sobah. Z nekaj cvetlicami, 6 kakim ročnim delom, z nekaj podobami olepšamo stanovanje tako, da je v njem domače.
Po stanovanjih je večkrat pretiran red in pretirana 6naga. Kako more biti prijetno v sobi, kjer vidiš že na obrazu gospodinje, kako se boji, da ji g06t ne pomaže preproge ali parketov! Otrok se pa, seveda, v takih sobah bojč ko vraga Otroci smejo biti v taki družini 6amo v kuhinji. Ali ni gostu v takih stanovanjih, kot bi bil na šivankah in ga kar zebe, čeprav je zakurjeno? Gospodinja dobrega srca, ki ljubi 6voj dom, bo pač pazila na to, da bo ta njen dom vedno toplo gnezdo. Tu nimata denar in ugled nobene besede.
zoper molje uporabljaj prav na debelo. Ta izdatek se izplača potrošiti, 6aj se ti tako obleke ohranijo. Čez dragocenejše kožuhe ali obleke povezni platnene vreče in vreče iz časopisnega papirja.
5.	Zvite preproge so bolj v nevarnosti radi moljev ko razprostrte.
6.	Zastorov in stenskih pregrinjal se molji rajši lotijo ko razprostrtih preprog.
7.	Priporočljiva domača 6redstva zoper molje so: jesihova voda, časopisni papir, platnene vreče, zagatenje omar, pločevinasti opaži v omarah. A kemična sredstva, ki jih dobiš v drogeriji, so še boljša ko domača.
8.	Pravi paradiž za molje so razni zaboji in škatle, kjer imamo krpe, ostanke blaga in krzna in volne. Tu sem 6e naselijo molji, odtod se razkropijo po vsem stanovanju.
9.	Volnene stvari, perilo, nogavice, rokavice in podobno, žempre, telovnike je treba prej oprati ali kemično očistiti in nato spraviti.
10.	Zdaj je treba vzeti v roke požiralnik prahu na elektriko, če ga imaš, in temeljito spraviti ves prah iz vseh predmetov v stanovanju, da se uničijo gnezdišča in jajčeca moljev.
11.	Molji eo zlasti v dobro kurjenih hišah kar trajni škodljivci skozi vse leto. a posebno spomladi se še bolj razlezejo.
12.	Spretna gospodinja bo večkrat in čestokrat pregledala iti prezračila in izprašila oblačila in krpe in podobno, kar ima kje spravljeno. S tem vedno moti molje. V omarah, ki se po mesece ne odpro se molji izvrstno počutijo.
13.	Tudi zofe, posebno v starih stanovanjih, blazine, odeje, naslanjači — potrebujejo nege. Če se v kak tak kos vgnezdijo molji, jih bo kmalu tudi drugod veliko.
14 Ne le v »kaninah. tudi v lesu, zlasti v mehkem lesu v letvah ob podnicah, na podbojih vrat, omarah, okenskih okvirjih, posteljnjakih in lesenih delih zofe se vgnezdijo molil. Spin*. naftalin druga sredstva iz d.rogerije uničijo kar družine moljev in njih požrešni zarod
15. V poslednjem času so pa začeli uničevali molje s plinom pruske kisline, torej z desinsekcijo (ko zoper stenice), kar pa b'ez dvoma uniči vso zalego moljev po stanovanju. To delo pa opravi mestni fizikat.
Ženska knjižnica v Amsterdamu
Tisii dan, ko se je poročila holandska presto-lonaslednica Julijana, ki se jako živahno zanima za vsa ženska vprašanja, 6o v Amsterdamu ustanovili mednarodno žensko knjižnico. Pri otvoritvi so bile vse hoiandske in mnogo angleških ženskih organizacij. Eno izmed najlepših poslopij v Amsterdamu vsebuje zdaj knjige žensk-pisateljic, ki so jih poslali tjakaj iz vseh delov sveta. Knjižnica skuša združiti vse udejstvovanje žensk v književnosti iz vsega sveta.
Kateri stvari
se v kinu smejem o
Kdaj se prav od srca smejemo? Kakor je videti v kinu. se smejejo ljudje takim stvarem, ki jih igralci niso namenili za smeh. Nekoč sem bil v majhnem kinu in sem bil v drugič pri igri »Bugali«. Ob koncu je prizor, kako angleški polk napade utrjeno taborišče domačinov. Neki častniki so kot ujetniki v taboru in med bitko se jim posreči zbe-žati in koj uporabijo priliko in napadejo domačine, jim vzamejo strojne puške in ko domačini to zapazijo, je že prepozno, saj so že vsi pobiti na tleh.
fu so se gledalci zasmejali — pa kako so se smejali! Smeh 6e je spet ponovil kasneje, ko je neki častnik zasadil bodalo v hrbet poglavarju domačinov.
Kdor je kdaj gledal rokoborbe, jx>zna oni vzhičeni vzklik gledalcev, nepozabni krik množice, kadar pade kak silen udarec ali če začne teči kri. Oboje: krik in oni smeh izvirata iz istega vzroka. Kdo bi mogel zanikati, da je zabava gledalcev v obeh slučajih pristna in prvovrstna, da se izraža pračloveški, prtrodni, neugnani nagon? O tem ne moremo zdvajati; le to je, da ta nagon ni plemenit in da taka zabava tudi ni plemenita, da je na vsak način zabava, ki jo v kulturnih krajih le nejevoljno opazujemo, čefwav ne bomo tajili, da je povratek v take prvine mogoče potreben, da je mogoče nekaka izravnava spričo napete izumetničnošti naAih civiliziranih razmer.
To je torej tisto, čemur se v kinu smejejo, to iščejo, če b se radi smejali. Zatorej ljudje nimajo radi zabavnih filmov, ampak najrajši gledajo filme iz divjih krajev Treba je gledati obraze gledalcev, če se prikaže na platno tolpa kavbojev ki vdere v indijanski tabor, meče v šotore goreče platnenice in* potepta in pobije vse, karkoli vidi. Tisti časi so že minili, ko so ljudje jx»lušali dobre dovtipe in se jim smejali. Ljudje se le radujejo, če vidijo surovost
Umetnosti je v filmih zares malo. To more vsakdo jx>vedati. ki hodi v kino. A tisti, ki redno hodijo vanj. ne vedo. kdaj je kaj umetniškega v igri Pravijo, da je umetnost tisto. ?«nnr o lahko smejejo.
Moderne čepice. Moderne čepice so jako majhne in nepraktične Vendar so prijetne na pogled in dobro pristojajo mladini. — Mornariška čepica je po-jsolnoma ploščata in jo je nositi prav zadaj na glavi. Baret se pa glave lep*) oprime. — Baret moreš imeti tudi za šport in — če |e malo spremenjen — tudi pri večernih prireditvah. — Športna čepica ima na vrhu majhno konico.
NAJNOVEJŠE /	
MODNE l	
TKANINE ^	& MANUFAKTURA
V poletje gledamo
Tole pove ženska moda za poletje:
Da 60 plašči dveh vrst: ta je ves zapet in tako prikrojen, da se krilo ne prikazuje iz njega; oni pa tako, da uhaja krilo prt hoji izven plašča;
da so krila spet kratka — pa še jako kratka, zakaj — nihče ne ve. In so krila prav ozka, ali so zvončasta ali v gubah, a kratka zmeraj;
da so še zmeraj priljubljeni križasti alt škotski blagovi, tudi za krilo ali jopico;
da so reverji okrašeni š čipkami ali z drugačnim blagom, ki poživi vso obleko;
da so robovi jopic in kril spodšiti z različnim, drugače barvanitn blagom ali z usnjem;
da so jako moderne tako zvane »obleke šolaric«. kratkih rokavov štirivoglatega izreza za vratom iti ozkega, belega, pralnega »rtša« kot okras;
da so jako moderne preproste bluze, bele ali peščene barve v obliki moške srajce iz pralnega blaga;
da 60 zelo priljubljene različne rute in rutice okrog vratu iz potiskanega blaga, iz škotskega, iz pisanega in živega, iz blaga iste barve ko obleka, tz turške svile — in vseh vrst;
da bodo jako v modi majhne, volnene koče-majke svetlih barv: zelenkaste, roza, pšenične, sinje;
da so priljubljene obleke iz krepa, ki imajo široko krilo in majhne rokavce;
da bo vse okrašeno s cvetjem, z metulji, sadeži — in bodo široki, plitvi slamniki nosili mar-jete in itilpe in narcise.
Kar štrena jrosebnosti! Nemogoče bo vsemu ustreči!
Moderno kosilo
in večeria brez šoti
Solata z marinado iz kislega mleka, krompir s peteršiljem in presnim maslom, paradižnikova omaka z drobnjakom. — Zvečer: Presna zelenjava z majonezo (limonov sok. sesekljan peteršilj — sta namesto soli), čokolada s smetano in pomaranče
Moški športni jopič. Zapenja se z gumbi v eni vrsti in je iz blaga z vzorcem »ribje kosti«. Žepi so v gubah, zadaj je pas in gube. Primeren je mladim fantom in je treba zanj 165 cm blaga v širini 140 cm.
Kako fe bilo prej
(Pred 100 in 200 leti v naših krajih.)
Po kmetih so uživali črni, težki ajdov kruh. Seveda je bil, zlasti v gorskih predelih, reden gost tudi ovseniak. Pogosto so prišli na mizo tudi ajdovi žgana, politi z mlekom ali 6 prežganko, ob praznikih ali drugačnih posebnih priložnostih p>a tudi s sirom namazani ajdovi štruklji. Za zajtrk ie bil splošno v navad: močnik, ki je bil pri revnih obenem tudi za kosilo na mizi. Saj še danes pravi ljudska prislovica. da je močnik »steber Kranjske dežele«, ludi po mestih so mnogi zajtrkovali vedno še močnik. Ni ga še izpodrinila kava, ki pa se ie med meščani in kmeti začela močno udomačevati in 60 jo radi visoke uvozne carine mnogo utihotapljali.
V splošnem so bile najbolj razširjene in priljubljene močnate jedi. Za meso pri tlačanu ni bilo denarja in so bili zato mesarji po deželi kaj redko posejani. Edino le domače posušene svinjine so bili zdaj in zdaj deležni. Mnogo so použili tudi kaše. bodisi same, bodisi z mlekom ali češpljami Preprosto ljudstvo je še ljubilo kislo zelje in repo, pojedli so (udi dokaj krompirja — torej predvsem le kuhane in ne pečene jedi. O kraškem kmetu imamo še posebej sporočilo, da mu je bila glavna hrana krompir, repa in korenje. In še tega niso imeli v izobilju, ker so prodajali pridelke v Trst, da 60 dobili denar. Povsod pa so na splošno živeli pri uas skromno, varčno, zdravo, česar zdaj ne moremo reči.
Svetu tem ti:
Dragocene listine, ofioroke itd. dobro shraniš v debelem papirju, ki ga prej namočiš v raztopino galuna in ga posušiš.
Starih gumijastih plaščev ne shrani, ker se začno lomiti. Pač pa odreži hrbet, prišii trakove in imaš pripraven predpasnik za umazana dela. Narediš lahko tudi vrečice za orodje, za nabiranje kostanja, želoda, jezic itd
Ko si lase umiješ. ti štrlijo na vse kraje in se težko počešeš. Kmalu pa so lasje spet tako mehki, da jih kar nič ni. Da so ti lasje dolgo košati, naredi sneg iz beljaka iii si po umitju glave podrgni lase s tem snegom.
Več mleka l
Prihraniš si denar!
Mleko je prav za prav najcenejše živilo, ki tudi kaj zaleže, ki je za otroke najbolj zdravo in ki odleže za toliko raznih jedil! Neka preizkušena gospodiuja, mati več otrok, nam piše:
»V6ak petek" naročim 15 litrov posnetega mleka iz mlekarne. 15 litrov! Za družino 6 ljudi! Kaj bi i toliko mlekom? Prav nič preveč ga ni. Najprej ie v petek zvečer mlečen zdrob, za kar ga potrebujem 3 litre. Tri litre mleka shranim za kakao za v soboto zvečer. Za mlečen krtih za v nedeljo potrebujem spet 1 liter mleka. Ostane mi še 8 litrov. Tega dam v kotliček in ga postavim na kuhinjsko omaro. Ker ie pri nas v kuhinji vedno toplo, je to mleko že cez tri dni zadosti gosto, da se more spremeniti v sir. Da to dosežem dam kotliček z mlekom na gorak štedilnik, kjer se sme mleko le polagoma segrevati. Ce hočeš imeti lep. mehak sir, ne sine biti mleko toplejše ko 30 stopinj To je najbolje določiti s toplomerom, ki ga imaio skoraj vse gospodinje od vkuhavanja sadja. Potem koga pokličeš na pomoč in zli ješ to zgoščeno mleko v platneno vrečo, ki pa ne sme imeti nitt najmanjše luknjice. Vrečo obesiš nad vedro ali lonec, da kaplja vanj in čez 12 do 14 ur imaš najlepši sir, ki si ga sploh moreš želeti!
Ta sir mi pomaga pripraviti dvoje ko=il (ali večerij). Pri nas jemo sir s krompirjem v oblicah in s kruhom — to je že večerja. Iz sira naredim tudi majhne hlebčke, ko mu primešam nekaj jajec in drobtin in sladkorja in sjiečem v kožici. Tudi za mrzlo jed je sir jako ujvorabljiv. Naš preizkušeni recept je tale: I kg sira zmešam s 6 žlicami sladkorja; dodam obribano lupino limone, 1—2 zavojčka vanilijevega sladkorja in vse mešam, da se peni. — V stekleno skledo dam četrt kilograma marmelade, ki jo razredčim z 2 žlicama vode. Po marmeladi potresem drobtine. Vrh tega dam osladkani
SiT.
Če je ta jed na jedilnem listu, je zadosti le še kaka juha in brez dvoma se vsi nasitijo S pomočjo mleka se je pri nas v gosj)odinjstvu prihranilo že nekaj kovačev, česar pa možu ne zaupam, da mi jih ne odtrga od gospodinjskega denarja.«
Poskusimo! Mogoče bo tudi nam vse to tako uspelo, kol je tej gospodinjil
Nova moda: Izleti tia punčko, Mina!'
vodo. »Dobro pazite
Posteljica iz — mahu
na mehki blazini; na na bombaževim. Pred,
Dojenček ne sme ležati
pernici sploh ne, a tudi ne ____,.............
desetimi leti si je neka mali izmislila novo blazino za 6vojega dojenčka. Naredila jo je iz — mahu —, 6eveda -- iz jako posušenega mahu. — Blazina iz mahu ima veliko dobrih lastnosti. Predvsem je zastonj, ne stane nič denarja; dalje popije man vso močo in ga nadomestiš z drugim, tako da ni ne sušenja ne smradu. In mehkoba mahu je tako prirodna in zdrava, da se otrok na njem najbolje počuti. — Marsikaka mati bo zoper tako posteljico. A naj le poizkusi!
Novi krompir
opečen — odleže za vsako pečenko in je izvrsten za prikuho ali s presnim maslom, sirom itd. Star krompir pa uj>orabi za solato in krompirjevo testo.
Skok v svetovno kuho
Avstralija: Koštrunovo stegno: Vzameš kost iz mesa, v odprtino stlačiš: sesekljano meso in slanino, čebulo, peteršilj, papriko. Odprtino zapreš. daš nadevano meso na slanino in s čebulo, korenjem in juho dušiš, da je mehko.
t-^sLr—

Japonska: Pomešaš ragu 17. pečene kokoši 7. rižem. ki se je kuhal v kurji juhi, zraven zelenjavo za v juho, ki je razrezana na j>roge, in dodaš rezino dušenih jurčkov.
Z oljnato barvo prepleskane stene očistiš z milnico, kamor previdno kaneš nekaj lizola. Vsi madeži takoj izginejo a potem stene še poplakni s či6to vodo, da ni marog.
Turčija: Nadevani listi vinske trte (dolnta):
Nadev: 500 g sesekljane jagnjetine, poper, 2 čebuli, peteršilj, 1 jajce, za oreh presnega masla, sol, 100 g vkuhanega riža, mleko in drobtine. Vso dobro premešaš, izoblikuješ za oreh velike cmoke, ki jih zavlješ v poparjene liste vinske trte. Zavilo cmoke položiš na tesno v jionev, previdno jih obli-ješ z juho, obtežiš s plitvim krožnikom, da se listi ne odvijejo in kuhaš. Zn omako ubiješ šo jajce v to in dodaš kisle smetane in soka limono.
M
Juina Amerika: Carapulkn: Pečeš na slanini svinjska reberca s čebulo, soljo, poprom, t. rezinami klobase iu obložiš z gnatjo, jajci iti rezinami klobase.
Naš
ci zdravnik
J. L. B. Močan srbež pri malem otroku, ki se je hudo opekel in se mu še niso popolnoma zacelile obsežne opekline, drami otroka celo iz spanja in kali nočni mir vsej družini. Ko bi imel otroka pred seboj, bi mu takoj predpisal lekarniška zdravila za zunanjo in notranjo rabo, nenevarna in uspešna zdravila za tak primer poznam samo lekarniška, ki jih tukaj niti ne omenjam iz načelnih razlogov, domačih sredstev pa ne maram naštevati, ker ne bi hotel nositi soodgovornosti za nadaljnje nasledke opeklin, ki so kazeče in moteče brazgotine.
Isti. Zaprtje si že v mladih letih preganjate z zdravili? Dajte se najprej zdravniško pregledati, kako je z vašimi prebavili. Če je kakšna tvarna motnja (počasno vnetje ali stisnjenje ali zamotanje čreves), je potrebno posebno operativno zdravljenje, vsa zdravila so odveč in škodljiva, če pa je črevo samo lenobno, so vsa čistila samo potuha. Da se čreivo privadi rednemu izpraznjevanju, treba telesnega gibanja, predvsem primerne, ponajveč rastlinske hrane. Uživajte nekaj tednov na tešče skodelico kislega zelja z zeljnico, ki si ga smete zabeliti z oljem, poleti pijte mlado kislo mleko. Staro (od včeraj) kislo mleko zapira.
A. J. D. »Jedilna soda« ni primerno čistilo, če že kdaj treba čistila, rabite rajši grenko ali karlo-vačko sol, raztopljeno v navadni vodi ali še bolje v slatini, ali pa grenčico. Zadošča tudi, da pijete čašo vode zjutraj na tešče po redkih požirkih, ne hkrati. Preberite še prejšnji odgovor. V zdravstvenih zadevah se obračajte na zdravnika, ki vam je na voljo in vas osebno pozna in če treba, tudi preišče.
J. P. Lj. Trganje v ramah je bržkone mišični revmatizem. Svetujem vam, da se daste pregledati po zdravniku, ki morda potrdi to mojo domnevo ali ugotovi kaj podobnega in, kar je poglavitno, najde v vas prvotni vir trganja (kronično vnetje v goltu, nosu, zobovju ali drugem skrivališču). Šele po takšni razpoznavi se da določiti najbolj smotrno zdravljenje. —
M. N. Lj. Odviino želodčno kislino si odpravljate s pitjem drage tuje slatine, ko imamo domačih, nič slabših in cenenih, mnogo na izbero! (Čudno, prečudno, da mora škofjeloški klobuk ali domžalski slamnik najprej na Dunaj, predno je dober za naše slovenske glavice ali bučel) Odvišna kislina se dela v razdraženem želodcu, zato treba predvsem dognati, kaj draži želodec in draženje odpraviti. To se dogaja predvsem s primerno hrano, ki se po potrebi menjuje. Pitje slatin ali praškov in zdravil je drugotnega pomena. Opozarjam vas, da je izločanje preobilne in premočne kisline spremljevalni znak želodčnega čira, zato vam svetujem ponoven zdravniški pregled.
M. P. Lj. Odebeljeni goleni in otekajoči nogi z bolečinami v mečih in podplatih naj vam pomagam spraviti v dostojnejšo obliko in znosno stanje? Od daleč, ko vas prav nič ne poznam, ne morem tvegati poskusa, ki bi ga ne prevzel rad niti od blizu, ko bi pregledal vaše žilje in prav posebno srčno stanje od blizu, t. j. neposredno. Pustite nasvete svojih tovarišic v nemar in posvetujte se z zdravnikom svojega zaupanja ali onim, ki vam je na voljo, kako si odpravite zdravstveno nadlego in lepotno napako.
F. P. P. Pekoče bolečine na desni strani trupla, kjer so vam pred dvema letoma izrezali prsno žlezo zavoljo raka, smatra vaš zdravnik za živčno raz-draženost, ki se poleže sama, ko minejo prehodna leta. Morda je njegovo mnenje pravilno, vendar vam svetujem, da se daste čim prej rentgensko pregledati prsi in hrbtenjačo.
V. M. B. Po ozdravljeni sladkorni bolezni silno hujšate? Daite se vnovič pregledati, zakaj dozdeva se mi, da sladkorna bolezen še ni ozdravljena, ker se sploh redkokdaj pozdravi, ali pa da se je pritaknila katera druga.
M. R. B. Boljščavost (ali Bazedovna bolezen) se da ozdraviti tudi z zdravili; zdravljenje se po-
speši z mirovanjem, dobro (nesoljeno) hrano in bivanjem v višini. Bolezen povzroča tista žleza, ki ji pravimo povečini golša, če premočno deluje. Neke vrste golšavost dela boljščavost. O vzroku golša-vosti in boljSčavosti bi moral napisati razpravo, daljšo kakor je vsa nedeljska priloga.
F. G. H. Dolgoživost vas zanima, zlasti odkar veste, da hoče slavni rojak učenjak Tesla v Ameriki doživeti kar 140 let? Pred približno sto leti je izdal nemški zdravnik Hufeland znamenito knjigo o dolgem in zdravem življenju pod naslovom »Makrobiotika«, ki je izšla tudi v slovenskem prevodu. Morda jo še dobite v kakšni knjigarni, gotovo pa v kakšni večji knjižnici.
F. V. T. Izpuščaj pod plombiranim zobom, ki dobro služi, kako naj se odpravi? Če vaš zobni zdravnik ne ve sveta, kaj naj svetujem jaz, ko ne vidim vaših ust niti vas?
F. J. J. Slabosti z bruhanjem kisline in krvave sline vas napadajo že tri mesece? To se dogaja pri želodčnih in črevesnih bolezni, glistah oz. traku-ljah, časih tudi med nosečnostjo. Vse te in še katere druge zadeve treba poprej ugotoviti, preden je mogoč smotrn nasvet.
Z. P. Lj. Rad: živčnega revmatizma da sem vas poslal v toplice, ki pa vam niso dosti pomagale, ker vam toplota in sonce škodita. Tudi prsti na nogah vam spomladi zabreknejo, da se ne morete obuvati niti v ohlapne čevlje. Menda ie ta nadlega v zvezi s trganjem in bržkone drugačne kakor revmatične narave. Kako naj na daleč pogodim vašo bolezen? Brez zdravniške preiskave je' zanesljiv svet nemogoč.
M. B, V. Bolečine v medenici in občutek grozečega troda (izstopa) maternice značijo, da je bržkone prišla maternica po porodu v napačno lego, kar se da navadno lahko popraviti z ročnim posegom.
Ista. Zbadanje v prsih, zlasti med dojenjem, si
preganjajte s toplimi obkladki na prsi.
Ista. Bele gobice v otrokovih ustih je treba skrbno zdraviti, da se ne razpasejo in otroku onemogočijo sesJtnje. Brez zdravniškega predpisa (recepta) in natančnega navodila za uporabo ne pojde. Opozarjam vas, da treba hktrati in sproti razku-ževati z raztopino borove kisline ali boraksa tudi oba seska, zakaj na njih so kali otrokove ustne bolezni. —
Ista. Zvijanje in jokanje otroka, vetrovi, zelenkasto z belimi koščki pomešano blato so znaki prebavne motnje, morda zavoljo ustne bolezni, morda zavoljo prepogostega dojenja, morda še radi česa drugega. Ko že ponesete otroka k zdravniku radi ust, pomenite se z njim tudi o črevesni motnji.
F. M. D. Mati je svojim otrokom prva in glavna zdravnica in zdravniška svetovalka, posebno dekletom vsake starosti, pa tudi poročenim ženam. Zelo nespametno in nezdravo je početje mladega dekleta, da hodi okoli zdravnikov radi resnične ali dozdevne bolezni brez materine vednosti. Torej — najprej mati, potem zdravniki .
M. G. F. Seznam zdravnikov-strokovnjakov za vsakovrstne bolezni dobile v vsaki lekarni. Zasebnih odgovorov ne dajemo, tudi ne priporočamo posebej in imenoma nobenega zdravnika.
A. B. C. Vaše prvo pismo je romalo v koš, ker ni bilo opremljeno z izkazilom (oglejte si vendar to stran, morda najdete na nji izkazilni odrezek), ne z opravičilom, ker doslej so dobivali odgovore brez izkazila tudi dijaki, vajenci, brezposelni in drugi nemaniči V drugem pismu pa se hudujete name, češ da sitnarim, ne pišete pa o stvari in zadevi sami. Zato mi mirno napišite Se tretje pismo.
Drugim — drugič, brezimnikom nikoli; vsem pa bodi novedano. naj ne pričakujejo odgovora že prvo nedeljo po poslanem pismu, ampak redoma šele drugo, časih, ko je preveč vprašanj, komaj tretjo nedeljo. Ta poslovni red se ne da predruga-čiti iz uredniških in tiskarniških razlogov.
Kmetijski nasveti
Saditev črne jelše. I. Z. V. — Želite vedeti, če 6e črna jelša mora saditi prav tako kakor smreka, da se napravi namreč jamica za korenine ali pa zadostuje, da 6e z motiko ali rovnico napravi luknja in vanjo potisnejo korenine sadik. — Tudi pri črni jelši je ob saditvi napraviti jamo in vanjo zasaditi sadiko tako, da se korenine enakomerno razgrnejo in zasujejo z dobro zemljo. Vendar moramo pri tem paziti, da ne pridejo korenine v pre-mokro zemljo ali v vodo, ker tedaj lahko zgnijejo. Zato sadimo črno jelšo najrajši jeseni, ko je zemlja še dovolj suha. Najbolje uspeva črna jelša na mokrih, zamočvirjenih tleh, raste hitro in daje dosti lesa. Ta je za stavbe v stalni mokroti in vodi izredno trpžen, medtem ko na zraku hitro sprlini.
Zelje ali pesa med mlade trte. I. Z. V. — Želite vedeti, če se sme brez škode za trte v prvem letu njih saditve po rigolanem svetu saditi zelje ali pesa, ki kakor znano na tako globoko obdelani zemlji izborno storita. — Seveda se sme in to brez škode za mlade trte, »oda le v sredini, n? preblizu trsov; nikakor pa ne v vrstah med trtami, pač pa med vrstami in to najbolje v sredini le po eno vrsto zelja ali pese. V prvem letu trte ne poženejo predaleč korenin, ampak črpajo hrano le v bližini, kjer je bil ob saditvi položen gnoj ali kompost. Želje in pesa pa poženeta svoje korenine bolj v globino, od koder črpata hrano, ne da bi ovirala mlado trsje v rasti. V tako dobro obdelani zemlji zelje in pesa še najboljše storita, toda skrbeti moramo, da so vedno dobro okopane.
Paradižniki napadeni po paležu. M. S. - P. Vsako leto nasadite mnogo paradižnikov in to z uspehom. Lani 60 se jim pa na listih pojavile temne pike, ki so postajale vedno gostejše, dokler niso pokrile vso površino. Posledica je bila, da se je list posušil in odpadel. Ta bolezen ali rja je začela napadati najprej spodnje liste, potem je šla vedno višje, dokler ni ostalo 6amo golo 6teblo. Tedaj so tudi paradižniki še nedozoreli odpadali. Želite vedeti vzrok tej bolezni in kako jo onemogočiti. — Tej bolezni pravimo črni palež. To ie glivična bolezen, ki razjeda staničje lista, se širi vedno bolj, dokler ni ves list uničen. Slična ji je peronospora na paradižniku, ki ima pa rjave lise. Proti obema boleznima se branimo s škropljenjem z modro galico, prav za prav z galično-apneno brozgo v 1—2% raztopini. Škropili pa moramo še pred začetkom bolezni ali vsaj tedaj, kadar se pojavijo prve črne pike na spodnjih listih. Bolezen nastopi zlasti v vlažnih letih, kakor je bilo lansko; v suhih se malokdaj pojavi. Koristno je tudi po tej bolezni nanadene liste pobrati in sežgati, da se bolezen ne širi.
tmuiMiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiinimi OD R EZITE........................................n
it
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen lale odrezek g
I »Slovenec", 25. aprila 1937 |
Imnunim nun......................................................................iiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiniŠ
Lucerna na vrtu. N. M. Lj. Na vrtu imate 200 četvornih metrov obsežen prostor, ki ga hočete zasejati z lucerno in travo, da si pridobite dobro krmo za svoje kunce. Radi bi vedeli, kakšno množino teh krmskih rastlin potrebujete za ta prostor in kdaj je najpripravnejši čas za setev. — Na prostor od 200 m5 potrebujete 600 g ali nekaj več kot pol kilograma semena lucerne, 60 g pasje trave in 100 g francoske pahovke. To mešanico 6ejte, ko se je zemlja že dovolj ogrela; torej čas setve še ni zamujen. Ovsa pa ni treba vmes lucerne. Ce ga pa hočete vendarle sejati, tedaj le na redko, kvečjemu 1 kg, in potem ga morate pokositi še zelenega, da ne bo škodoval lucerni Dobro je 6icer, da je bila zemlja dosedaj vedno gnojena s hlevskim gnojem. Toda ta ima premalo apna in fosforne kisline, ki jih ravno lucerna zelo potrebuje. Zato vam svetujemo, da potrosite na ta prostor 40 kg apnenega prahu in 6 kg superiosfata. To gnojenje bo lucerni zaleglo za ve6 čas, kar bo tamkaj rasla, bo bujno uspevala, da jo boste letno lahko po petkrat kosili.
Odprava uši iz vodnjaka. S. P. ft: — V vašem vodnjaku 60 se zaredile uši, male rdeče živalice, ki bi jih radi odpravili, pa ne veste, kako. — V vodnjakih, najrajši v kapnicah, se kaj rade zare-dijo rdeče uši. Največkrat jih dobimo v zbiralnikih za deževnico, redkdokdaj v studenčnici. Ta mrčes odpravimo iz vodnjaka na različne načine. Najbolje je, vodnjak izprazniti, temeljito ga očistiti ter ga razkužiti z apnom. Tako umorimo vse uši in njih zalego. Moramo pa tudi jx>skrbeti, da se jjozneje zopet ne zarede v vodi, ki prihaja iz streh v vodnjak. Zato jo napeljemo skozi čistilnik z ogljem, ki jo dodobra izčisti Ce r>a tega ni mogoče izvesti, tedaj položimo v vodo nekaj ribic, ki bodo v kratki dobi vse uši uničile. Umesten je tudi nasvet, da se v tako z vodnimi ušmi napolnjeno vodo zlije močno raztopino kuhinjske soli, ki jih nopolnonia uniči.
Lucerna z golimi mesti. J. M. L. — Lani ste posejali lucerno, ki je dobro vzkalila. Letos pa opazujete, da ie v njej polno golih mest. Želite vedeti, kako bi te pleše zaseiali, da bi se selev strnila. — Ker je bila lucerna šele lani vsejana, lahko podsejete gola mesta zopet z lucerno. Svetujemo vam sledeči jK>stopek. Gola mesta dobro jx>grabite z železnimi grabliami, da uničite plevel ter zemljo nekoliko zrahljate. Nato posejte lucerno ter jo nalahko z grabliami prevlečete, da se zmeša z zemljo. Setev bndi dovoli gosta. Ce želite vsej lucerni tudi nekoliko gnoiiti, tedaj vzemite na mernik posetve 30kg superiosfata.
Kako ohraniti prekajeno meso. Kako bi se na najbolj priprost način konserviralo, da ne hi postalo presuho in žallavo? Ce vložim prekajeno meso v mast. postane ista žaltava in nastane vsled lega velika škoda. I. B. Sv. V. p. P. Prekajeno meso ostane sočno in okusno, če ga obdamo s kako snovjo, ki zapira zraku dostop do njega. V ta namen moremo vzeti loj, ki mu primešamo nekaj sviniske masti, sicer se rad odlušči. Skrbno omite in docela OMišene kose oblijemo z razstopljenim loiem (ki pa naj nc bo vroč). Loinata plast ne sme biti pretanka Zlasti močno zaliiemo mesta ob kosti in morebitne zareze v mesu. Tako pripravljeno meso hranimo obešeno na suhem hladnem prostoru. Pre-
den meso kuhamo, mu odločimo z nožem lojnato
plast, ki jo moremo porabiti pri kuhanju domačega mila.
Gnojnica za gnojenje sadnega drevja. J. A. Sp.
B.. Zanimate se, če je dobro zalivati dvoletno sadno drevje z gnojnico. Zakaj bi ne bilo, saj je vendar gnojnica odlično gnojilo, ki jx>spešuje ra6t drevja. Najboljše je gnojiti mlado in staro sadno drevje z gnojnico meseca marca, potem pa drugič približno 3 do 4 tedne po cvetju. Z gnojnico lahko gnojite drevje od novembra pa do junija. Ce drevje premočno ra6te tedaj ni dobro gnojili z gnojnico, v nasprotnem slučaju pa je tako gnojenje drevju potrebno. Učinek gnojenja z gnojnico boste izboljšali, če na vsakih 100 litrov gnojnice primešate okrog 1 kg superiosfata.
Naprava umetnega jabolčnika. S. V. Zanima vas kako se izdeluje umetni jabolčnik in kje se dobe tozadevna navodila. S tem vprašanjem se menda samo šalite. Ce pa resno mislite izdelovati umetni sadjevec, vam želimo, da bi 6e vam vsak liter umetnega sadjevca pokvaril. Danes, ko je toliko dobrega sadja in vina na kmetih po tako nizkih cenah je neumestno staviti taka vprašanja.
Žganje iz pokvarjenih sliv. K. A. g. Sv. L. v S. g. Skuhali ste žganje iz pokvarjenih sliv. Vkljub dvakratnemu prekuhavanju smrdi to žganje po gnilih slivah. Poskusite smrad odstraniti z ef>onitom. Na 10 litrov žganja vsujte 6 do 10 gramov ejionita. Žganje nato dobro premešajte tako, da bo postalo
Nerodna &t-oJticj&
upliva na ves organizem« Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluj« in ima prijeten okus, je
U|l. r*|,$.lr. 27M4/JI

črno od črnega eponitnega prahu. Premešavanje žganja ponovite dvakrat do trikrat v presledku enega tedna. Črna zmes eponita se bo v kratkem usedla na dno posode, tedaj čisto žganje pa prelijte v drugo posodo. Ce bodo majhni drobci eponita plavali v žganju in se ne bodo mogli usesti na dno posode, tedaj žganje filtrirajte skozi vato ali klo-bučevino. Namesto eponita lahko uporabite tudi zdrobljeno lipovo oglje. Poskus napravite najprej v malem. Ce se vam v malem poskusu posreči odstraniti neprijeten duh iz žganja, tedaj odstranite smrad iz vse količine žganja z ono množino eponita, katero vam je poskus pokazal, da je potrebno za odstranitev neprijetnega duha. Eponit oziroma lipovo oglje dobite pri Kmetijski družbi ali pa v drogeriji.
Pravni nasveti
Članarina pri trgovskem gremiju. L. A. Pravila gremija vsebujejo jx>leg drugega tudi določbe o pobiranju članskih prispevkov, o višini vpisnine in članarine. Ce je vaše članstvo prenehalo in hočete zopet postati član je razumljivo, da boste morali plačati predpisane pristojbine. Sicer si pa oglejte pravila. — Kaj vse spada v vašo obrt, vprašajte pri obrtnem oblastvu.
Zaposlitev vajencev po dovršenem pomočniškem izpitu. Za učence, ki delajo v rokodelskih obr-tih velja predpis § 294. obrtnega zakona, po katerem je imetnik obrta zavezan zafioslovati f>o opravljenem jiomočniškem izpitu učence kot pomočnike tri mesece v svojem obrtu, če učenec to želi, .in je dolžan dajati mu najmanj ono plačo, ki jo je učenec dotlej imel Zaradi tehtnih vzrokov sme obče upravno oblastvo prve stopnje imetnika obrta razrešiti te obveznosti, če za to zaprosi. V tem primeru pa tri mesece ne sme vzeti v uk novega učenca ali vzeti si pomočnika.
Zavrnitev prošnje za gostilniško koncesijo. — K. L. Ce je oblast ugotovila, da za podelitev gostilniške koncesije ni krajevne potrebe, bo pač treba počakati, da nastane krajevna potreba. Kakšno pritoževanje ne bo pomagalo, ker o tem vprašanju odloča oblast po svojem prevdarku in ni dolžna izdati koncesije komurkoli.
Skrbi radi dediščine. J. J. Z. Ko bo oče izročil posestvo sinu. bo najbrže tudi za hčerke določil delež, katerega bo moral preuzemnik izplačati. Ce boste smatrali, da za vas določen delež ne dosega višine dolžnega deleža, potem boste imeli pravico po smrti očeta zahtevati od brata prevzemnika dopolnilo dolžnega deleža Zakoniti dedeni delež je za vse otroke enak, dolžni delež pa znaša polovico zakonitega dednega deleža.
Pravice nezak. matere. V P. Ž. Ce je nezakon: ski oče umrl in ga pred smrtjo ni tožila mati niti ji ni priznal odškodnine za stroške poroda in za 6 tedensko obskrbo po porodu, potem mora nezak. mati najprej ta zahtevek iztožiti napram zapuščini pok. nezakonskega očeta in šele potem lahko zahteva tozadevno plačilo od dedičev nezakonskega otroka Tak zahtevek zastara v treh letih
Kako se postavijo mejniki? F. C. D. Postavili ste hišo na kupljeno zemljo, ki ni imela s sosedovo zemljo nič mejnikov. Vprašate, če lahko sami postavite mejnike po mapi, ali pa mora mejo odmeriti zemljerece. — Ce ste s sosedom sjx>razumna glede meje, lahko mejo sama zamejičita in dasta tako določeno mejo ob uradni meritvi f>o zemljemercu zarisati v mapo. Ce pa nista sporazumna glede meje, morate kupljeno zemljo dati odmeriti na skupne stroške po zemljemercu. — Ce pa gre za staro, sedaj nevidno mejo lahko tako mejo, če li sporazumna med mejaši, določi le sodišče na stroške obeh mejašev.
Od očeta zavržena hči. P. K K. Hči, ki se proti volji staršev jx>roči, ima pravico zahtevati doto od staršev le v primeru, če sodišče ugotovi, da starši nimajo utemeljenega vzroka protiviti se poroki. — Ce torej na vaš predlog sodišče ugotovi, da so se starši opravičeno protivili poroki, potem morate pač čakati, da jx> smrti staršev dobite svoj dolžni delež.
Neprijetni darovi. Z. Z. Z. Ce ste od poročene prijateljice ob raznih prilikah prejemali razne denarne zneske, ki ste jih smatrali kot darila in posojila sploh prosili niste, prijateljica pa sedaj trdi, da je le posodila, bo pač sodišče po zaslišanju obeh strank moralo ugotoviti, komu gre več vere, vam ali prijateljici. Na vsak način se bo pri tem razpravljale o vašem razmerju do prijateljice. Zdi se nam, da bo boljše za vas, da se pravočasno (pobotate, preden pride zadeva na sodišče ...
Prepir v gostilni. J. K. Z. V gostilni vas je neki gost telesno f>oškodoval, kar ste dali drugi dan ugotoviti po zdravniku, ki vam je dal zdravniško spričevalo. Vprašate, po kolikem času izgubi zdravniško izpričevalo vrednost za tožbo. — Zdraviliško izpričevalo ohranja stalno svojo dokazno moč. Ce je bila poškodba le lahka telesna poškodba, potem se preganja storilec le na predlog poškodovanca in se mora tak predlog za pregon staviti v roku 3 mesecev od dneva poškodbe, sicer je pravica do pregona zastarana.	n .
Prošnja za priznanje skrajšanega roka. V. J. Prošnja za priznanje skrajšanega roka se vlq>zi pri poveljstvu vojnega okrožja. V vašem primeru petemu bratu ne pripada skrajšan rok. ker četrti in tretji nista odslužila popolnega roka.
»Teden v slikah«. J. K. Tisti, k, vam je slike pridržal, je dolžan jih vam vrniti ali plačati odškodnino dva dinarja. Zdi se nam pa. da_ se vam zaradi take male odškodnine ne izplača tozevati.
Spor z materjo zaradi popravila hiše. L. K. Ce ste po materinem naročilu popravili njeno hišo. vam ie liač dolžna povrniti stroške. Tudi sicer vam je dolžna povrniti stroške, če je bilo popravilo izvršeno v jasno in pretežno njeno korist. — Za pogodbe o daritvah brez deianske izročitve ie potrebna oblika notarskega akta. Zato vam mati ne odgovarja, če ste se zanašali na njeno izjavo, da vam daruje del zemljišča, a se prepis v zemljiški knjigi ni izvršil in sjiloh niste napravili o tej pogodbi notarskega akta
Sestrina hiša. V. H. Ce se bo v primeru pravde sodišče prepričalo, da ste pri zidavi hiše nastopali ie kot sestrin pooblaščenec, pač upnik ne bo mogel zaradi vašth dolgov izposlovati dražbe sestrine hiše. Kaj drugega pa bo seveda, če se upniku posreči dokazati, da ste lastnik hiše vi in je sestrino lastništvo samo fingirano v svrho, da svojo imovino prikrijete pred upniki. Vse. kar v pismu pripovedujete, boste morali vi, odnosno sestra v primeru pravde povedati pred sodiščem, da s tem ovržete upnikove trditve. Samo dejstvo, da jc sestra v zem-
ljiški knjigi vpisana kot lastnica hiše, še ne dokazuje, da je njeno lastništvo neizpodbojno. Po zakonu o pobijanju pravnih del izven stečaja se njeno lastništvo lahko izf>odbija 6 tožbo. — Hiša, last zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča, na katerem hiša stoji. V last kupca (vaše sestre) -preide s prepisom lastništva v zemljiški knjigi.
Odpust iz službe brez odpovedi. R. B. Službo-dajalec sme službojemnika tudi brez odpovedi odpustiti iz službe, če je on nepošten. Ni potrebna poprejšnja sodna obsodba službojemnika. Ce službo-jemnik smatra, da ni ničesar zakrivil, kar bi utemeljevalo takojšnji odpust, lahko zahteva prejemke za čas, ki bi moral preteči do zvršetka službenega razmerja, ako bi bilo službovanje redno odpovedano in odškodnino za vso škodo, ki mu je vsled neopravičenega odpusta nastala.
»Žrtev zlobe«. G. R. Ne moremo odgovarjati na vprašanje, ko niste povedali, kaj se vam je zgodilo, da ste fiostali »žrtev zlobe«.
Podedovana terjatev. S. F. H. V 06ebi dolžnika s smrtjo njegovega upnika — vaše sestre ne boste uspeli s stališčem, da je dolg, ki je nastal pred letom 1932 in ste upnika vi nasledili leta 1935, »nov« in da bi za dolžnika, ki je kmet, zaščita ne veljala. Pri presoji vprašanja, kdo je v boljšem gmotnem jjoložaju upnik ali dolžnik, bo pač gledati na gmotni položaj upnika in dolžnika, ne pa morda na njihove prednike, kakor bi radi vi, ker je bila pokojna sestra siromašnejša od dolžnika. Takšno je vsaj naše mnenje. Sodišče je pa lahko tudi drugačnega mnenja.
Terjatev iz dediščine. R. F. Obveznosti, ki izvirajo iz dedovanja, se ne smatrajo za kmetske dolgove, prav tako tudi ne obveznosti iz nasledstvenih pogodb. Zato boste tožbo verjetno izgubili in boste obsojeni tudi na plačilo pravdnih stroškov. Svetujemo vam takojšnjo jxiravnavo ali plačilo dolga. Ce pa mislite, da je posestvo, iz katerega morate^ izplačati izgovorjene deleže, izgubilo v«?uko svoje vrednosti, smete zahtevati, naj sodišče dolg zniža sorazmerno z zmanjšano vrednostjo posestva. Ta znižba pa nikdar ne sme presegati 50% Wv*tff-nega dolga.	nioi-sns re
Vozna olajšava za železniškega invalida. W. F.
Pravico do železniške legitimacije za vožnjo jx> režijski ceni imajo delavci, ki prejemajo pokojnino od državnih prometnih ustanov ah fondov teh ustanov, če so v službi teh ustanov prebili najmanj 12 let, ki se računajo za pokojnino. Izjema od tega 60 uživalci rente katerim pripada legitimacija ne glede na dobo službovanja pri železnici. — Ce ste železniški invalid in če prejemale rento, imate pravico do legitimacije. Prošnjo, kateri priložite odlok o odmeri rente, vložite na železniško direkcijo v Ljubljani.
Zaščita kmeta. R. J. Uredba o likvidaciji kmet-skih dolgov velja za dolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1932. in sicer tistih kmetov, ki so bili kmetje v smislu uredbe v času zadolžitve in na dan, ko je uredba stopila v vejavo, t. j. 26. sept. 1936. Ce ste torej bili ob času zadolžitve kmet, dne 26. septembra 1936 pa niste bili več. se ne morete okoristiti z zaščito. — V hranilnici, ki se ni okoristila z zaščitnimi predpisi, pač lahko dolg jx)bo-fates hranilno vlogo.
Odpravnina odpuščenega nameščenca. J. M. Odpravnina pripada nameščencu, ki mu ie poverjeno opravljanje višjih trgovskih ali višjih tehničnih opravil ob prestanku službenega razmerja, ako je službeno razmerje trajalo nepretrgoma najmanj deset let. Službojemniku, ki je sam odpovedal službo ali ki jo je brez važnega razloga predčasno zapustil ali je po svoji krivdi predčasno odpuščen, ne pritiči odpravnina.
»Nasvet« J K. Pašo, grabljenje sfelje in nabiranje suhljadi jx> vašem svetu lahko vsakomur za-branite. Ce ne jx>maga, ga lahko prijavite sodišču, ki bo storilca kaznovalo radi prestopka zoper imovino. Za škodo lahko zahtevate odškodnino.
Skrajšan rok četrtega sina. G. Z Četrtemu sinu je odrejen 18 mesečni rok vojaške službe, čeprav je že tretji sin odslužil 18 mesecev, dočim je drugi, ki je bil učiteljski kandidat, služil kot prostovoljec. Ali bi četrti mogel doseči skrajšan rok? — Ker se služba drugega sina. ki je očividno služil dijaški rok, smatra za skrajšan rok, ne bo četrti dosegel skrajšanega roka. Za dosego tega bi bilo jxitrebno, da 6ta dva njegova brata neposredno pred njim po vrsti odslužila jK>polni rok vojaške službe.
Vojnica. A. B. Služili ste šest mesecev pri vojakih. Nato ste zboleli in so vas kot začasno nesposobnega poslali domov. Vprašate, če ste dolžni plačevati vojnico. — Tudi začasno nesposobni so dolžni plačevati vojnico. Zato jo boste morali plačevati tudi vi, dokler vas zopet ne spoznajo za sposobnega.
Hranilec. J. R. Ako ostanete tudi še po dovršenem 27. letu starosti edini hranitelj nesposobnih rodbinskih članov, boste oproščeni službe v stalnem kadru.
^^^^ 700 dinarjev HH	10
^HHf	• • • •
mai—junt/
slane bivanje v Radenskem zdravilnem kopališču. Vse vračunano: stanovanje (sobe po lastni Izbiri v osakt v!II ali Terapiji t), hrana (običajna ali dljelna), zdravniški pregled ln od njego predpisane zdravilne kopeli, velika analiza seči, vse takse, postrežba,
če le potrebno tudi pregled z Rčnlgenom.
Zahtevajte prospektei
Čudoviti pogreb
rudarja Lipnika
Zdaj je natančno vedel, da je mrtev. S šivanko »e je močno zbodel v prst, ne da bilo priteklo le kapljice krvi. Drugi so 6tali okrog njega, njegova žena, otroci, zdravnik, svakinja. Pokazal jim je roko, ker mu menda niso verjeli; pomolil jim je roko z majceno ranico, ki iz nje ni pritekla kri kakor sicer, kadar 6e je Lipnik urezal. Spet in spet je jx>kazal roko, da bi videli vsi, predvsem pa zdravnik, ta nejeverni Tomaž.
Slednjič so vsi hkrati prikimali. Tudi zdravnik je prikimal. Lipnik je bil zadovoljen. Pogledal je 6kozi okno, na cesto, zakaj v Lipnikovo sobo si mogel priti kar tako, ne da bi stopil na stopnice. Zatorej je videl tudi ljudi, ki so 6e bližali hiši.
»Je že čas,« je dejal, »pripravite se; že gredo!«
Govoril je kar slovniško pravilno, kar je storil le, če je bil z gosposkimi ljudmi 6kupaj. Danes mu to ni bilo težko in sploh mu je bilo vse dosti laže.
»Lenart, kaj ne, ti6to črno, lepo obleko naj oblečem,« je dejala žena. Prijazno ga je gledala.
»Kajpa. In otrokom obuj pražnje čeveljčke.«
Žena je odšla s svakinjo in z otroki ven. Ostal je le zdravnik. Usedel se je v naslanjač ob oknu in je obrnil obraz k cesti. Lipnik se je čudil, da ee je nenadoma pokril s cilindrom, ki je bil zraven na predalniku.
»Ali je že tako daleč, gospod doktor?«
»Seveda, dragi moj. Kar ven poglejte!«
Lipnik 6e je dvignil v postelji. Težko je šlo.
»O, koliko jih je, gospod doktor! Kako me pa to veselil Gospod ravnatelj rudnika je tudi prišel in še dva uradnika in tamle zadaj gredo že gospod župnik!«
Zvonovi so začeli zvoniti, oglasil se je celo veliki zvon, čigar zvonjenje, kakor je Lipnik še iz šolskih časov vedel, je stalo nekaj kovačev več. Stal je v sobi v pražnji obleki, imel je trd ovratnik in ker ga ni bil vajen, je težko obračal vrat 6em in tja. Bal 6e je iti ven, a njegova žena je previdno odprla vrata in rekla:
»No, Lenart, kaj te ne bo? Lej, vsi te že ča-kajo!«
Pristopila je k njemu in ga potegnila k ogledalu. Z roko mu je šla po temnem suknu obleke: »Kar čeden si videti, Lenart; to boš ljudem všeč!«
Lenart jo je pogledal. Kako ji je bil hvaležen! Vedno se je brigala zanj; le opazil ni tega tako kot zdaj. Dan na dan sta živela v isti vpregi in naglici; od jutra do noči; komaj da eta utegnila pogledati drug drugemu v obraz.
Prijela ga je za roko in ga odvedla v ozko vežo. Ker so bili na obeh straneh ljudje, je bila videti veža še ožja. Mrmranje se je poleglo, ko je stopil Lipnik skozi vrata. Ministranti so zunaj na cesti zapeli pesem. Ko je bil še fantič, je tudi on tako pel; a odtlej je minilo že toliko leti
Lipnik je stopal skozi ulico črno oblečenih ljudi. Tam od ograji stopnišča je stal 6osed s svojo ženo, zadaj trgovec, s cilindrom v roki. Potem je videl dolgo vrsto rudarjev in pred vozom na cesti je bil ravnatelj in oba uradnika, ki so se jjm krasno blesteli gumbi na uniformi. Tudi rudarji »o bili v uniformi. Saj je vse poznal. Pozdravili so ga, a ko jim je,-hotel 6eči v roko, je pristopil župnik in ga odvedel po stopničkah na voz. Cvetje in venci so bili na vozu; kar grmada rož. Z nekaterih vencev so viseli trakovi z napisi.
»Lipnik. sedite!« je prijazno dejal župnik, ko se je Lipnik še obotavljal. Bal 6e je, da ne bi rož pomečkal, a ko ga je brž nato župnik v drupo pozval, se je usedel med cvetje. Prekrasno ©o dehtele rože in tako nežne eo bile; posebno lepe so bile tiste voščene vrtnice rudarjev s tretjega oddelka. »Nekoč je bil tovariš...« je bral na traku, ki mu je ležal pri nogah.
Kako lepo zvonijo zvonovi, ei je mislil Lipnik, ko je sprevod krenil iz ulice in zavil na široko cesto. Videl je številne izložbe, kjer je bilo toliko reči za občudovanje. Ljudje so stali pred njimi in se odkrivali, ko se je Lipnik peljal mimo. Začudeno jim je odzdravljal. Na križišču je voz obstal in ko se je Lipnik skrenil, je žel trgovec delikatee čez trg. Podal mu je košaro raznih poslastic, konzerv, klobas in jabolk na voz Lipnik si ni nikoli v življenju mislil, da bi kdaj dobil take dobre stvari. Zahvalil se je trgovcu, ki 6e mu je zdel prej vedno tako ošaben ip gospvoski, rekoč: »To je pa veselje! Pa otročički bodo gledali, ljubi gosr>od! Zares, toliko cvetja in vencev in zdaj še te dobre reči!«
Obrnil se je nazaj in je hotel ženi pokazati to darilo, a sprevod je bil zacstal, da poedinih obrazov niti spoznati ni mogel več. Videti je bilo, kakor da gredo za njim, vendar je bila razdalja vedno večja. Le nekaj ljudi je stopalo še za vozom, a tudi ti so polagoma bolj in bolj zaostajali. Poslednji, ki ga je Lipnik spoznal, je bil rudar Jožef iz drugega, oddelka. Poklical ga je z imenom, ker se je bil nečesa domislil, ko je zagledal Jožefa. A stari rudar je le zmajal z glavo in pomahal z roko, češ: »Kar pelji se, Lipnik, le kar naprej, sicer ne prideš...«
Lipniku je bilo pusto in kar zapuščen je bil sredi sijaja rož in vencev. En sam človek je šel še z vozom: to je bil župnik. A tudi ta je obstal, ko je bilo mesto že daleč zadaj, in je dejal: »Zbogom, Lipnik! Na pot k Bogu morate pa kar sami!«
»Vem, gospod župnik. Lepo zahvaljeni za lepi pogreb! A še nekaj bi vprašal____«
Lipnik je zajecljal; kar ni se mogel spomniti pravih be6ed, a župnik je uganil vprašanje: »Ce bi smeli vzeti s seboj vee te lepe reči? Le! A zdaj jih boste morali sami nositi, ker vzamem jaz voz s seboj!«
In Lenart Lipnik si je izbral najlepši venec, tistega s trakom od rudarjev. V žep 6i je dal tudi nekaj jabolk. Drugo naj bi dobili otroci in žena.
In ko 6topa sam po cesti navkreber, zagleda 6pet Jožefa pred seboj. Tedaj obstane in srce mu začne 9ilno utripati. Seže v žep in da Jožefu jabolko; nato spet seže v žep in mu da drugo jabolko in tretjega in četrtega Ima samo štiri. Toda Jožef zmaje počasi z glavo:
»Ne, Lenart; tisto so bili krompirji, pa ne jabolka!«
Rudar ga strogo pogleda.
Lipniku plane vročina v glavo. Odloži jabolka, odloži venec s trakom in steče nazaj jx> poti teče po praznih cestah ko preganjana zver. teče na svojo njivo. Tu je še koš in motika .. In koplje in koplje, težko koplje, zakaj njegova njiva ni dosti dajala. Dokler ni koš f>oln.
»Za nol centa ga je,« zamrmra Lipnik predse, »prav toliko, kolikor sem ga takrat Jožefu vzel iz njegove njive, ko ni bilo na moji drugega ko kfompirjeviea Prav toliko ga je bilo.«
Koš si da na pleča in steče nazaj .; teče dalie in dalje, kolikor le more. Že so hiše zadaj Zafenja «e široka cesta. Plane naprej, se opoteče. a ko pride tja, odkoder je bil prej stekel nazaj, ležijo ondi le še jabolka in venec. Jožef jm je izginil.
Tedaj ga začne daviti groza. Zakliče v dnljavn v samoto, ki je okrog njega, izkriči svoio krivdo, edino krivdo svojega življenja:
»Jožef, saj ga imam, nesem ti ga, tu imaš krompir! Slišiš, nikar me ne zapusti, tak ne morem iti pred Boga, ali ne sprevidU tega? Takrat je bilo hudo, veš, in otročički so bili lačni. Moja njiva je bila prazna, le nekaj krompirčkov je bilo v njej, pa sem ti ga vzel! Saj si ga ti imel zadostil Ali me slišiš? Reci, no, besedico!«
Nihče ne odgovori Lipmiku.
Znoj mu je kapljal 6 čela. Pustil je lepi venec s trakom, pustil je jabolka ob cesti in je klical Jožefa, ki je izginil.
»Zatožil me bo Gospodu, založil me bo...« je zašepetal in sopihal po široki cesti navkreber. Kamorkoli so mu segle oči: nihče ni šel za njim, nihče mu ni prihajal nasproti.
Tako je tekel dalje ure in ure in dneve in mesece in leta. Pot je bila vedno bolj strma, skozi meglo je vodila in breme na plečih je bilo vedno težje.
Dokler se ni čez neskončno dolgo časa umak-nika siva megla in se je prikazala svetloba in so se prelivali glasovi okrog njega. Pred njim se je odprlo mnogo vrat in zvonovi so zvonili in tudi tisti veliki zvon je donel, ki je bilo treba za njegovo zvonjenje več plačati v mestu.
Nato je zaslišal glas 0o6poda Boga iz množice luči in glasov:
»Lipnik Lenart, ali ei prišel! Kaj mi boš povedal?«
In Lipnik izjeclja svojo krivdo in vzame z ranjenih pleč koš krompirja. Postavi ga pred Gospoda in ne zna drugače govoriti, ko da pravi: »Ljubi moj Gospod, kajne, da nisi več hud saj sem se tako mučil do sem, le da bi Jožef dobil svoj krompir nazaj. Kajne, saj mu ga boš dal, ko te bo vprašal po njem, saj poznaš Jožefa tako dobro kot mene! To j« pa prav zares resnično: to je bila moja edina krivda na zemlji.« V košu se je lesketalo in bleščalo. Ko sta
Erišla dva angela in sta stresla krompir, se je ipniku zazdelo, da komaj dvigneta koš. Pristopil je in jima j>omagal. Tedaj je zagledal čudež: rjavi, umazani krompirji so se kot zlati sadeži trkljali dol na zemljo. Lipnik je gledal za njimi in je videl, kako padajo vprav na Jožefovo njivo.
Tedaj mu je bilo tako lahkol Vsa teža, ki jo je bil nesel semkaj iz mesta; je odpadla in padla na zemljo ko v temno naročje, iz čigar globine je Lipnik nosil svojo ubogo krivdo Gospodu, nosil potrpežljivo ko svoje siromašno življenje.
V bolnišnici je roka usmiljenke jx>tegnila belo rjuho čez vdrto, Krvavo in razorano lice ponesrečenega rudarja Lenarta Lipnika. Zgodilo se je nekega meglenega večera v marcu, prav preden so ugasnili edini sončni žarki tistega dne.
(O. F. Heinrich.)
Popisovanje
(Iz zbirke »Začarana vas«.)
Za popisom živine, ki so jo od vsake hiše vzeli nekaj za meso, so se pripeljali iz mesta neki ljudje, sklicali sejo ter razglasili, da je treba sestaviti spisek otrok, ki še niso godni za šolo.
Kmetje, stoječi v temni, zakajeni šoli, so se spogledali.
»Kako pravite? Popisati otroke?«
»Ne popisati, temveč sestaviti spisek!«, so popravili došleci.
. »Vse je isti vrag!«
»Se že peljejo!«, se je oglasi! nekdo v ozadju.
Vse 6e je plašno ozrlo.
»Prej so se spravili na živino, zdaj so ee prikradli pa na otroke.«
»Kaj, mar boste pobirali sedaj tudi otroke?«, se je začul zadaj norčav glas.
Došleci, zaposleni s svojimi spisi, niso nič odgovorili.
»Pobrali jih morda ne bodo, ampak dohrega ne bo nič iz tega!«
»Spisek se mora sestaviti takole...«, se je oglasil nekdo med došlimi. Vzel je v roke list papirja in zrl vanj.
Vsi so utihnili in v sklenjeni gruči eo se pomaknili naprej, kot bi se bali, da preslišijo tolmačenje.
»... do petega leta posebej, do sedmega posebej. Drugih pa sploh treba ni. Ste razumeli?«
Vse je molčalo.
»Sicer pa jjojdemo po hišah in bomo zapisovali. Objavljam, da je seja zaključena.«
»Dovolite vprašanje, čemu je to sploh potrebno?« se je oglasil trgovec, član »seljsovjeta«.
»Radi zbiranja podatkov v svrho zasiguranja statistike in pedagogike«, je rekel človek s spisi, ne da bi pogledal trgovca. Hitel je pobirati liste kot sodnik, ki je ravnokar izrekel sodbo, proti kateri ni kasacije, ne apelacije.
»Zopet odvzemanje... Kdaj pa bo tega vendar konec?!«
»Lahko greste! Otroke pripravite takoj!«
Planile so žene iz šole in drle domov s tako preplašenimi obrazi, da so mimo vozeči možje ustavili konje in začudeno zrli gori in naokoli, kot bi bilo plat zvona.
»Cisto nora sem in ne vem, kam bi dala svojega otrokal«, se je začulo iz neke veže.
»Ja, saj ne veš, od katere strani te bodo ugriznili!«
Niti pet minut ni minilo, pa so se vsule ženske iz hiš ter na rokah in pod pazduho vlačile nekaj v daljne kote dvorišč, kot se rešujejo stvari ob požaru. Iz konoplje pa je bilo čuti krik in vik otrok.
»Že gredo!« ...
Planile so žene iz konoplje, postavile so se ob hišnih pragih in težkih src čakale komisijo.
Ko je dospela komisija v spremstvu trgovca v prvo hišo ter razgrnila jx> mizi papirje, hoteč vpisovati, se je izkazalo, da je ta hiša brez otrok. Tudi v naslednjih hišah ni bilo nobenega otroka. So se že dobili, pa tudi to poredkoma in le bolj veliki dvanajstih do trinajstih let.
»Kako to, da pri vas ni nobenih otrok?«
»Kdaj pa je bilo čas roditi...? Zdaj je bila vojna, zdaj spiet...«
»Kdo pa kriči tam pri tebi?«
»To je pri S06edi, očka ...«
Sli so v drugo hišo Na pragu ie stala preplašena mlada žena ter venomer trdila:
»On je za nič, očka, čisto za nič! Ne rok. ne nog ne more dvigniti.«
Kdo je za nič? Kaj je za nič? ... Vse eno: zdaj je bolan, potem bo ozdravel...«
»Ti-le, brate, ne bodo dolgo razpravljali,« — se je oglasil nekdo iz gruče, ki se je molče pomikala za komisijo.
Le pri kovačici so dobili kar p>et otrok. Ko je vstopila komisija, jo je našla 6edečo na tleh in brs-kajočo po elavi starejšega 7 letnega sina. Kakor je 6edela, tako je obsedela.
»Ujeli so jo...,« je rekel nekdo razločno.
Zapisali so vseh pet. Namesto matere je odgovarjala mlada soseda, ker sama kovačica ni mogla izpregovoriti niti besedice.
»Kam pa so izginili tvoji otroci?« je začudeno vprašal trgovec mlado ženo.
Ošmila ga je s pogledom, pokazala mu je izpod predpasnika pest ter urno izpregovorila:
»Jaz jih nisem imela. To so bili sestrini.«
»Vrag vedi, kaj...«, je rekel trgovec in skomignil z rameni.
»Tu pa ni bilo vredno niti migniti,« je dejal došlec, oziraje se na list
Ko je komisija odšla k trgovcu na čaj, je konoplja ponovno oživela. Eni so vlačili zibelke nazaj v hiše, drugi so raztreseno brodili po konoplji, tretji pa so kričali nanje.
»Kaj se podiš po tuji konoplji!«
»Malega sem izgubila, to je...«, Jezus, Marija, saj sem ga položila tu ob mejil«
»Tu je neko otročel«, so klicali z druge strani.
■ Samo lastnice dojenčkov so mirno nesle svoj tovor, nevoljno se oziraje na begajoče 6osede.
»To ni življenje, temveč pravi pekel: enkrat zganjaš živino, drugič skrivaš otroke ...«, je vzdih-nila mlada žena z dojenčkom.
»Lahko je tebi! Pograbila si pod pazduho zibelko, pa hajdi z njo. Tukaj se pa muči: dvoje v naročju, dvoje se drži za krilo, enega sem pa še izgubila.«
»Pa so se le spretno obrnili! V petih minutah. So se izučili pri popisovanju živine.«
Vse je bilo zadovoljno, le kovačica je sedela v travi ob vozu in glasno jokala. Kolikor je imela otrok, toliko so jih zapisali. Zasačili so jo kar koj na mestu. V krogu so stali ljudje okoli nje ter jo gledali.
»Pa je notri po nedolžnem,« — jo je pomiloval nekdo.
»Se vedno je bolje z otroki, kot z živino. Ti so se razlezli. Nič hudega. Druga reč pa je. če vlečeš enoletnega bika na vrvi. Sune te od zadaj, 6une, da oči kar na čelo lezejo.«
»Tedaj so f>obrali mnogo živine!«
Na cesti se je jx>javil trgovec.
»Vsi, ki so prijavili otroke, naj gredo v soboto v mesto.«
Nehote se je vse ozrlo na kovačico.
»Kaj pa bo tam?«
»Dobili bodo obleko, obuvalo ...«
Nekaj časa so vsi molčali.
Naposled je nekdo jezno pljunil in rekel:
»To je prekleto življenje! Na, nikoli ne zade-neš prav!«
Kovačico pa 60 spet obsfopili in ji zavidali: ena sama iz vasi se ni zmotila.	Prevel P. V.
(Pantelejmon Romanov.)
Ovč
a r
Predpomlad je lebdela nad barjem. Sapa je potezala temne lise po resju in barjanske mlake so se sivkasto svetlikale. Le breze so bile že razvile svoje listje, da so se blestele v nemirno nebo in so zaplamtele ko zeleni ognji, če je izza oblakov posvetil nanje šop mrkih sončnih pramenov.
Samotni [>opotnik, ki je stopal po vijugasti stezi navkreber, si je pomaknil klobuk globoko na čelo in se je mukoma upiral vetra. Boštjan, tako mu je bilo ime — krstno in po pridevku — je bil po dolgi vožnji prispel spodaj v dolino, ki je ležala med pogorji in odtlej je stopal po tej težavni poti. Ni se dosti zmenil za to; tam zunaj v svetu m še preko morja je bil kos še bolj divjim krajinam. A za kar sc je bil odločil, tisto hoče tudi izvesti: Boštjan Boštjanov je hotel na vsak način dognati, kje biva oni človek, katerega je bila njegova mati pred tridesetimi leti zapustila, ker ni bila mogla nič več prenašali samote na višavju nad barjem.
Boštjan je z desnico prijel za krajevce klobuka in medtem ko se mu je palica z vsakim korakom težko zasajala v črno zemljo steze, mu je splaval pogled na peščene griče pred njim, ki so se v dolgi vrsti držali drug drugega, dokler se niso pod hite-čimi oblaki pogreznili v daljo.
Samotnost tega vremena je zadela popotnika. Njegova mati je že prav storila, da je pobegnila iz te dežele! Hvaležen ji je, da je poiskala pota za v doline in je tako svoje otroke spravila med ljudil In vendar mu ni dala miru želja, da bi nekoč poiskal onega, ki mu je dal življenje — bodi, da bi ga poklical na odgovor, bodi, da bi mu pomagal. Zakaj, Boštjan, Boštjan je bil zdaj mogočen človek, denar-nik in mož 3vojega imena in ni mogel prenašati občutka, da ie tisti človek, ki je življenje dobi! od njega, tako daleč in da mogoče živi celo ▼ pomanjkanju!
Barjanska vlaga je popustila. Še enkrat so se pojavili jčseni, potem pa je popotnik stopal po sami peščenini in peščenih holmin, ki so se skoraj v samih goličavah polagoma vzpenjali navkreber. Oblaki »o se vihravo podili in so imeli divje obraze, sunki burje so se zaganjali na pot, tako da je pesek v vrtincih frčal preko poti.
Enkrat se je Boštjan zamišljeno ustavil. Začudil se je samemu sebi, da je tako malo spoznal vse tisto, kar ga je v letih njegovega detinstva brez dvoma obdajalo. Sicer ni nikoli verjel na prve vtise v življenju in vse svoje največje vtise si je nabral v boju z ljudmi tam onkraj morja. Tuja mu je bila ta pušča, sovražna mu je bila tudi ta siva pomlad, ki je divja in razcefrana frfotala po planoti.
Steza se je razdelila. Boštjan je okleval in se je nameril po soncu za oblaki. Majhna ovčja staja je po strani stala v burji, sicer ni ničesar motilo enakomerne daljine, ne kažipota ne napisa ni bilo, kam naj bi človek krenil. Pa je šel kar naprej, dasi m vedel, ali prav hodi. Ko je slednjič zapazil pasoče se ovce, je zavil v stran in stopal med resjem, da bi vprašal pastirja, kje je ona vas.
Dva šopa brez sta se odražala iz grape; ondi so si ogrevale korenine in jih ščitile pred burjo. Zeleno in cvetoče svetlo so frfotale pred sivimi oblaki in bilo je, ko da se druga druge oklepata, kadar se je burja zagnala vanje. Ko mož in žena, je pomislil in se čudil, kako ga je ta podoba prevzela, čim bliže je prihajal. A ta drevesa so bila v svojo zemljo zasidrana. Njegova mati pa je bila odšla, je zbežala brez imena v gorsko dolino med ljudi in bil ji je hvaležen.
Pes, ki je hodil krog ovac, ga ie zagledal in je radovedno pribevikal k njemu. Starec sivs brade, z debelo, kratko gorjačo v sključenih prstih je nepremično stal med pasočimi se živalmi in ga je
CRIKVENICA
Vodilno kopališče z zredno plažo in komfortnimi hoteli Kompletni pension od 60'— do 120'— Din. Prospekte daj« kopališka uprava.
HOTELI: Therapia s 100 ttv., Miramare z 62 ttv , Cnkvenica s 45 tv., Dom dr. Seidl s 62 tv., Liburnija s 24 tv., Eden s 23 tv. \Vien s 21 tv., Crnkovič s 20 tv., Slavija s 20 tv., Danica s 20 ttv., Esplanade s 10 tv., Julijana s 16 tv., lvančič s 15 tv.
PENSIONI: Vila Ružica s 34 ttv., Adria s 23 tv., Vila Luisi s 16 ttv.
RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue s 16.
Europa s 8, Gjurašin s 7 tv., Restavracija VinodoL
GOSTILNE: Zelengaj s 6, Morava s 7, Pejchl s 7, Siovenac s 7, Dalmatinski podrum s 5, Shang-hay s 5, Hrvat s 3.
S = soba, tv. = tekoča voda, ttv. = tekoča
topla in mrzla voda. V zasebnih vilah in hišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah.
motril. Njegov dolgi, skoraj do nog segajoči plašč mu je ovijal vso postavo in mahal v vetru; rokavi so frfotali, a mršava ovčarjeva postava je bila videti ko drog, ki je zabit v tla.
Boštjan je pristopil, pozdravil in vprašal po poti za v vas. Starec ga ni koj razumel, potem je odvrnil z zaleglimi, težko umljivimi besedami. Boštjan je hotel iti dalje, tedaj se mu je zdelo, kakor da vidi nekaj zavračajočega v njegovih očeh. In po dolgih urah samotne hoje, mu je prišlo, ko da mora zajeti sapo. Mogoče ga je tudi nekaj prisililo, da mora govoriti o tem, s čimer je bil prevzet in kar ga je napotilo v barjansko višavje. Naslonil se je na eno tistih brez, vzel zemljevid iz žepa in kakor da išče besedo, ki bi jo izrekel, je še pomislil in dejal:
»Presneto samotno je tn pri vas«,
Starec ga je prodirno pogledal in zmajal z glavo.
»Pusto življenje je tu,« je ponovil Boštjan glasneje, ko da ga starec ne bi bil razumel. »Ali je vam všeč?«
Starčev obraz je migotal; videti je bilo, da išče odgovora, a veter mu je razpršil misli.
Boštjan ni vedel, čemu še stoji tu. Iskaje besed, je izustil:
»Čudni ljudje bivajo tu, ali ne? Barje vas je take naredilo.« In hlastno je dodal: »Zakaj pa bivate tu zgoraj m zakaj ne greste v dolino, kjer je več veselja ko v tem prekletstvu samote?«
Ovčar ga je sovražno pogledal. Ni točno dojmil teh besed, a njih pomen se mu je zaiskriL
»Kaj pa to tebe briga?« je počasi vprašal.
»Tako, mislim si: Zakaj bivate tu med brezami in močvarami. Zakaj tu v brezdelju živite, medtem ko je svet poln dela in ki čaka tudi vas?«
Starec je okleval z odgovorom. Potem je dvignil gorjačo in pokazal krog »ebe: »Bog nas je postavil semkaj.«
»Zakaj pa zemlje ne obdelate?« je hotel Boštjan vprašati. A tega vendar ni mogel, dokler se mladina še zmeraj seli v dolino. Tedaj je iskal drugih dokazov, kar pa ni bilo lahko, saj bi moral govoriti o ladjedelnicah im ladjah in prekomorskih deželah. Ali bi ga pa ta pastir razumel? A medtem ko je v sunkih burje iskal preprostih prilik, se je moral spet nasloniti na brezo. Bilo mu je, ko da se širi sovražnost po vsej pokrajini. Holmi so valovali s sunki bruje, resa je plamtela na pušči pod bliskovitimi napadi vetra in iz razcefranih oblakov je prihajalo ječanje in smejanje in zdelo se je skoraj, ko da prihajajo glasovi iz ust pustinje.
»O Bog vendar hoče, da zemljo obdelujemo,« je silil vanj Boštjan in pokazal z roko v dolino. »Ali ne pobegnejo ljudje večkrat s teh višin v zeleno dolino?«
Zaman je čakal odgovora. V nadzemski veličini je stal pastir .med pritlikavim grmičjem, kot gospodar daljine, ki se razširja do mej4 zemlje in neba.
Tišina je oplašila Boštjana. Vsa samozavest mu je pošla. »Jaz sem namreč iz tiste vasi tam zgoraj,« j« veselo razložil, »a odtlej je že trideset leti Tudi moja mati je zgodaj odšla odtod.«
Ovčar se je naglo in sunkoma zganil. Bilo je, ko da se hoče prij>ogniti. Potem je počasi dvignil gorjačo. »Kako se imenuješ?« Obraz mu je bil starikav, roke so mu medlo omahnile.
»BoStjan sem, Boštjan! Ali H je to ime znano? Mogoče sva si celo v sorodu?«
Starec se je prestopil za nekaj korakov; nato je obstal in povesil pogled. Ustnice so se mu premikale, počasi so iztiskale besede, ki jih je iskal:
»Tak pojdi nazaj k svoji materi I« je slednjič hripavo spregovoril. Še erikrat je pozorno srknil poteze mlajšega vase, roke so mu drhtele, kakor da bi se hotele dvigniti k njemu. Zaeno pa je zagrozil silneje: »Pustite nas v miru, vil«
Boštjan je čutil, kako ga je zabolelo srce. Kar odnekod mu je prišlo spoznanje: razumel je, pred kom stoji I Presenečeno je hotel nekaj vprašati, iztegniti roko. Potem je občutil praznoto vseh besed, ki jih je bil govoril. In obenem je rekel: nikaka ljubezen, nobeno usmiljenje, ničesar ga ni spajalo z ljudmi in stvarmi tu zgoraj. Še je čakal na kak smehljaj — ali oni ni rekel, kdo da je? Potem se je
Sočasi obrnil, vse besede so ga bile zapustile, supnil ga je strah v njegovi duši — in počasi, ne da bi se ozrl, je stopal navzdol.
(F. Blunek.)
»Dajte se zavarovati, že dve uri vam pripovedujem, koliko je to vredno. Ko boste imeli šestdeset let, dobite 100 tisoč!«
»Je že prav, a zakaj jih kar precej ne izplačate mojemu očetu, ki je star 80 let?«
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
Tku sem bla pa
snuč spet jezna, de je use gumazel pu men. Lepu vas prosem, moj mož, ke je zmeri tku 6uliden, keder nima gnarja, de b biu lohka usem dedcem za mu-šter, je pršou snuč tku natrkan dam, de me je blu groza. Sej nč na rečem, i dedcem je holt zmeri križ. Ce sa trezen, se tku držeja, ket Pust na pratk. Ce sa natrkan, sa pa spet tku tečen, ket ousen žganci. Kua pa češ pol? Jest sem ga slišala, ke je vežne urata udklepu. Hmal na tu je pa tku zaruputal, de 6e je kar cela bajta stresla, En čas je blu pol use tih, ket n grob. Mene je že začel skrbet, če se je kdu ubou. Ke me je blu strah, sem prusila susedouka, de je šla z mana dol pugledat. kua se je zgudel. Ke 6va pršle dol u veža, pa zagledam mojga dedca, usega puvalanga ležat za uratem na tleh.
Kar za glava sem se prjela, ke sem ga zagledala kuku leži, koker je doug in šrok, dol pud štengam. Pa kar brez klubuka. Moj Bog! Kej tacga še nekol nism vidla. Ves umazan je biu, pa pu-mečkan, koker de b ga krau — noja, pa je bulš, de moučim.
S susedouka sva ga kar hiter pupokale in ga tran6purtirale gor pu štengah. Ke sva ga prulekle du vrha, me je pa ta mrcina kar ubjeu, koker tekat, ke 6va se uzela Ampak tu ni blu iz lubezen. Le pijan je biu tku, de ni mogu sam pukonc stat.
»No, lepa reč. Dons maš pa enkat ena puštena afna,« sem mu jest u jez naprej vrgla. Sej b mu jih še več puvedala, pa m je prehitr u be .eda segu.
»Bod na tih čenča čenčasta,« je začeu neki jeclat. »De s afna, tu bo že štimal. Ampak, de s puštena, pa na morem rečt, ke m večkat kašnga kuvača iz varžeta puštesaš.«
Jest sm bla na tu kar tih, ke sem že večkat slišala, de se pijance na sme zamert, ke sam na ve, kua guvari. Sama pr 6eb sem s pa mislela: le pu-čak. Ke se boš enkat streznu in mal h seb pršou, bom pa jest za beseda prjela. Pol se bova pa že pumenila. kar se mava za pument. Pol boma pa videl, kdu bo ta kratka uleku. Sej še ni useh dni konc. Ce b se dons začela z nim špeterat, b lohka pršlu nazadne še du kakšne raufarije. Tku deleč pa na sme pridet. U en bulš famili že du ne.
No, ke sem ga enkat 6lekla in na pojstla vrgla, sem začela pa negave varžete vezetirat. Ce prou sem use varžete ukul ubrnila, najdla nisem nubenga ficka. Se šnajctihlna ni6em več pr nem najdla, ke sem mu pa še tist juter frišenga dala. PriftoŠelna tud ni blo neker za videt. Tku, de nazadne res nisem vedla, a je use zapiu, al ga je pa kdu uraubu. Pr te gespudarek griž je use tnugoče Sej U6ak dan berema, kulk sa jih tle pa tle uraubal, al pa še du ukul prnesl Sam Buh bod zahvalen sem 6 mislela. de sa m saj dedca žiuga pusti, gnarja mu tku nisa mogel do6t pubrat, ke ga ni mou nekol velik pr seb Za tu sem že jest zmeri puskrbela.
Ke sem enkat pu sob use u vorenga djala. ki hiter en štamperl brinučka spila, ke sem bla mal prehlajena in sem se bala kašne infaulence. ke brinuček je za taka bulezen velik bulš, koker tista su svetga Roka, sem skučila pa spet u veža pugledat, če bom najdla negau priftošel, al pa šnajc-tihel. Pa ni blu neker nč za videt. Sam tam u kot čist za uratem je ležal neki črnga. Ta peru se m je zdel, koker de b ležu en muderen damsk klobuk kar rdečica me je spreletela. Se tega se je mankal, de b z damam punoč pupivu, jest mu pa tlela garala, 6em s mislela in pubrala ti6ta reč Ke sem prjela n roka, 6em pa spuznala, de je klubuk ud mojga muža. Pa tku fajn je biu zmečkan, de b ga mela lohka U6aka dama za na prumenada, če b nateknila gor kašen purmann peru.
Jeza me je prec menila, ke sem se prepričala, de ni glih tku hedu, koker 6em ta peru mislela. Sam tu m pa ni šlu u glava, ki se ga je ta mercina tku nalezu, in pa za kua se ga je nalezu. Sej vender
Razvezano snopje
„Vowoda Kranfski"
Habsburžan Rudolf IV. (1358—1365) je izdatno razširil habsburško oblast. Po dolgih prepirih z oglejskim patriarhom si je pridobil Postojno, Vipavo, slovenjgraški okraj in mnogo graščin in župnij. (Oglejski patriarhi ni®o bivali od leta 1218 več v Ogleju, temveč v Vidmu na Furlanskem, kjer so živeli pod močnim vplivom beneške republike.) Te pridobitve pa »o povzročile dolgotrajno in precej nesrečno vojno z nemirnimi furlanskimi sosedi. Rudolf IV. je sklenil tudi dedno pogodbo z grofom Goriškim in leta 1374 so dobili Habsburžani še istrsko grofijo, ozemlje ob Pivki in metliški okraj. — Rudolf IV. se je od leta 1364 imenoval »vojvoda Kranjski«, (poprej »gospod«). Ta vojvoda se je s posebno vnemo bavil z zadevami slovenskih dežel, dobro vedoč, da ie tako najlaže okrepi habsburška oblast. Ko je on vladal, je »Kranjska« precej na-r as tla in je do 1. 1815 segala celo do morja. Spomin tega vojvode, ki je zlasti pospeševal razvoj mest, j« živelo v imenu Novega mesta (Rudolfovo), ki je bilo ustanovljeno leta 1365.
Naše šole v 17. sfoletfu
Razen ljubljanske jezuitske šole so ti priborile dober glas tudi šole v Novem mestu, Gorici, Celovcu, v Kranju, Škofji Loki, zlasti pa v Rušah pri Mariboru. Ta šola je jako slovela. Ustanovil jo je leta 1644 župnik Jurij Kozina. Splošno so jo nazi-vali »ruško latinsko šolo«, učitelji pa so bili domači iupniki in kaplani, ki so poučevali kmetiško, meščansko in aristokratsko mladino po učnem načrtu jezuitskih šol na podlagi materinščine-slovenščine ali nemščine. Za vzhodne Štajerce je bil važen jezuitski zavod v Varaždinu, ki se je 1. 1649 razvila iz njega gimnazija. Na tem zavodu se je vedno šolalo precej slovenskih dijakov, kar je postalo zlasti v dobi narodnega preporoda velikega pomena. Učitelji v teh šolah so bili jezuitje in raznovrstni redovniki. — Na visoke šole so zahajali bogoslovci in juriati večinoma v Italijo (v protestantski dobi pa v Nemčijo). Mnogo naših mladeničev je dokončalo študije v rimskem kolegiju »Germanicum«, nekateri pa v Paviji, Perudži in Padovi. Na Laškem •o se seznanjali z raznimi kulturnimi pridobitvami, ki so jih prenašala v Ivojo domovino. Italijanski vpliv kažejo zlasti razne panoge umetnosti, ki so jih z vnemo gojili pri nas v 17. stoletju.
A še one redke šole, kar jih je bilo na kmetih, niso bile plemstvu j>o volji. Kranjski stanovi so zahtevali leta 1790, naj pusti vlada šole samo mestom in trgom in še tam »le po potrebi«. — V 18. stoletju, ieta 1762, pa je imela Ljubljana že svojo visoko iolo, in sieer zdravniško (kirurgično) šolo ki so jo 1, 1850 odpravili.
ni dons negau gud, al kej tacga. Moj mož je ja drgač zmeri suliden, koker sem že rekla. Jest res nisem vedla, kua tu pumen. Ce b blu glih ta pe-ruga, b že na blu nč čudenga. Ampak zdela že preke konc mesca, je pa Ie čuden. Murde sa dubl kašne prbulške izplačane, koker zadenč naroden zastopnki. Tu b blu tud čist prou. Sej te reveži morja garat pu kancelarijah ceu dan, ket črna žvina. Naroden zastopnki pa hodja u zbornca, če nimaja glih kašenga druzga uprauka, sam douhčes predajat, al pa zgaga delat. Usi glih ne, ampak sa lud tak umes, koker se sliš. Tku 6em bla pa ferbčna, ki je gnar dubu. de b ga ta nar-rajš prec uprašala. Ke sem nazaj gor u 6obo pršla, [e pa že tku smrču, koker de b eden na cest drva zagu Zatu m ni za enkat nč druzga kazal, koker
r čakat du druzga jutra, de se bo zbudu pa mal seb pršou.
Kumi je drug juter dober uči udf>eru, 6em že pugervala. de m more puvedat, kua tu pumen, de se ga je tku nalezu. En čas je biu kar tih, koker de b ga greval, ke ga je tku pulomu. Ke sem ga
pa jest le kar naprej prou oietru gledala, je pa le zazdehu in s uči pomencou. Pol je pa reku; »Luba moja zlata Neška--—«
»Kar tih bod, hinauc. Jest na trpim prlizvajna. Ce b bla jest »zlata«, b me ti že zdauni u ferzo-cenga nesu, koker s moje uringelne,« sem ga za-frklna. »Ti men puvej, za kua se s učeri tku napiu.«
»Tu pa ni nč zanimiuga. Ke sem šou snuč iz kancelarije gor pu Preširnu ulc preke dum, sem se pa glih pred Kušakuva gustiuna spiounu. de 6em glihkar Abrahama sreču. Ke sem pa že večkat slišu. de se more Abraham prec pušten zalit, če ne se mu fržmaga, sem pa stopu kar not, de upravem 6oja doužnost. Ke se gre pa velik loži not u gustiuna. koker pa ven, puseben, če dubiš tku fajn vinček, koker ga dubiš pr Kušak, je blu pa tku, koker s sama vidla.«
»Kuku je pa tu, de s se glih pred Kušakuva gu stiuna spounu na Abrahama? A nis mogu pučakat. de b se duma sjxwnu, de b lohka še jest pumagala Abrahamu zalivat?«
»Veš, Neška jest 6em se bavu. de b du duma na Abrahama na puzabu. Pol b bla pa ta velka zamera. Ta narbulš je. de člouk soja dužnost prec uprau. Sej me puznaš, de sem jest pr usak reč pinktlih.«	K. N.
Kaj pravi tehnika?
Kai hoče doseči letalstvo
Na občnem zboru tukajšnjega »Moravsko-Sle-skega Aerokluba« v Brnu je orisal g Plas, letalski polkovnik-strokovnjak, smernice modernega letalstva takole:
O vprašanjih, v katerih smereh se bo razvijalo današnje letalstvo, je mogoče gledati z dosedanjih izkušenj in s prakse. Za merilo nam je lahko zato »XV Salon Aeronautique« v Parizu, kateri ni bil samo kapitelj evropskega letalstva leta 1936, ampak nam je označil smer razvoia današnjega modernega letalstva v na;bližnji dobi.
Prvo, kar je bilo zelo očitno pri tem »Salonu«, je bila velika večina vojnih letal in izredni tehnični napredek. S tem pa je bila tudi označena današnja situacija v Evropi, — česar ne smemo pozabiti.
»Salon«, primer tehničnega napredka, ni bil samo v točni izvedbi in aerodinamičnih linijah, ali mnogo več v vsej koncepciji konstrukcije in taktične uporabe letal. Na pr. »Fokker GI« ni samo originalno koncipirano letalo, dovršene izvedbe in konstrukcije, ampak daje tudi vzpodbudo za premišljevanje o uoorabi do sedaj veljavnih zakonov (mogoče predsodkov) o taktični uporabi letal.
Če bi hoteli najti vodilno geslo »Salona«, ga dobimo v eni sami besedi: hitrosti Ta je največjega pomena za lastnosti modernih vojnih letal vseh tipov, ki ima in mora imeti osnovni vipliv na moderne taktične metode letalstva.
Če se vrnemo k izkušnjam iz svetovne vojne, smo si svesti dveh faktov; pretežna večina letalskih sil je tvorilo letalstvo za poročila, medtem ko je letalstvo v bombarderske namene ostalo na drugem mestu. Lovsko-letalski oddelki pa so imeli nalogo obrambe proti omenjenim edinicam, pri čemer so bila ne samo gibčna, ampak tudi kar je glavno, hitra!
Danes se je situacija spremenila. Poročevalsko letalstvo je obdržalo svoj pomen, ampak zrastla je panoga bombarderskega letalstva, ki je na operacije pozemeljskih armad sedaj mnogo manj vezana in v istih okoliščinah tvori panogo celotnemu strateg i čn emu načrtu vojne sile. Ta dejstva stavljajo avtomatično nove naloge lovskemu letalstvu in premaknejo težišče na novo polje.
In tu se nam pokaže novo moderno geslo: hitrost. Moderni bombarderji dosegajo hitrost do 500 km (na uro) na pr. Bristol »Blenheim« preko 470 km (na uro), ali angleški imajo zojjet nekaj no vega. Najmodernejša lovska letala dosegajo hitrost preko 500 km (uro) na pr. F. K. 55 ima maksimalno
hitrost v višini 4800 m — 550 km (uro). Ako pa vzamemo za osnovo vojne izkušenosti, bi moralo imeti lovsko letalo v tem primeru hitrost preko 600 km (uro), da b' bil istega pomena kakor v svetovni vojni. Medtem so pa današnja mnogo težja in s tem so izgubila na gibljivosti. Mnogi so gledali v tem zaton slave lovskega letalstva, — vsaj v tem pomenu in podobi, kakor je bila v svetovni vojni. Kar je povsem nepravilno. Že top malega kalibra, montiran na lovskih letalih, odtehta večino nedostat-kov. Ostalo pa bo potreba izravnati z revizijo taktičnih metod, ki se bodo morale prilagoditi novim okoliščinam.
Moderni hitri bombarder srednje nosilnosti je razmeroma varen napram lovcu radi hitrosti, a je težak cilj za topništvo, kar s tem spoznamo, da je bombarder določen za nenadne napade na nepri-jatelja do golobočine 100—150 km. S čem je pa-ta globočina dana? Pri hitrosti 400 km (uro) preleti bombarder razdaljo 100 km v 15 minutah. V času 3—5 minut izvede svoj napad in čez nadaljnjih 15 minut je zopet nazaj na mestu starta. To pomeni, da traja vsa akcija kratko dobo 30—35 minut in to daje napadalcu nado izogniti se neprijatelju.
Hitrost pri tem ne bo škodovala natančnemu zadetku cilja in narobe — dobro trenirana posadka (bombardiranje z nepikiranim letalom na zemeljski cilj) vedno pogodi cilj Vračamo se torej k bombardiranju podnevi, kolikor se tiče majhnih ciljev, 100 do 150 km globočine. Pogoj uspeha je nenadni napad in predpogoj iznenadenja je zopet hitrosti Iz tega sklepamo, da taki napadi ne bodo izvedljivi v večjih skupinah, kajti polet v skupini omejuje manever, zmanjšuje hitrost in zadržuje akcijo. Zato bo najprimernejši napad s posameznimi bombarderji z raznih smeri, višin in v nepravilnih časovnih presledkih.
Tu je samo nekoliko problemov, kateri so vojnemu letalcu najbližji, o katerih bi moral premišljevati vojni in tudi civilni oz. športni letalec. Gotovo si je pa bralec zapomnil vedno se ponavljajočo — hitrost Ta ni samo problem materijala in taktike. Je tudi problem ljudi, in ravno to se po navadi pozablja. Če je bilo do sedaj še vedno mogoče kader vojnih pilotov dopolnjevati z rezervami, nastaja to vprašanje radi naraščajočih hitrosti letal vedno bolj težavno. Popolno obvladanje modernega hitrega letala zahteva izredne predpogoje fizične zmožnosti, kakor strokovno izvežbanost in izkušenost letalca.
Križanica
1	2	3	i	4	5	6	1	1'	8		J	L	u	12
13			"i					r				r		
20	1	L			1				J	| 23			1	L
24		r			1	1"				| 30			„1	p
33			i	I34			l	h			i	h		
37			H	h			M	1"			. i			
44	J	j 45				46			1				J	
48	49 |	B			51	52			H	l 4			1	r
57			j	L			U	1 59			i	h		
flHHH 01			61 a 1					| 64			»i	r		
67	J	1 68		1	J	| 69			J	h				
71	Ma - t	r			- |	P			"I	r			'1	p
80			1	I8'								|83		
Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1 slovenska reka, 4pristanišče. 7 meniška halja, 10 del obleke, 13 ženski nakit. 15 sestavina zraka. 17 severno moško ime. 19 koristna živa1. 20 italijanska reka, 21 svetopisemska oseba. 22 vrsta vetra. 23 kos papirja. 24 sibirska reka. 26 suha zemlja 28 vrsta gnojila. 30 lesena oaraja. 33 del roke. 34 del korana. 35 človeška naselbina. 36 itali .ansko mesto. 37 vrsta sedeža, 39 del sobe 41 nemški prebivalec. 43 strupena žuželka, 44 egiptovsko božanstvo 45 rusko inesto, 4f> hude sanje. 47 kralien smu Hrskega Uraja, 48 rimski denar. 50 jugoslovanska pokraiina 52 del pokojiališča 54 jugoslovansko im sto, 57 jugoslovanska reka 8 moč 59 častna stvar, 60 morska žival. 61 bližnji soro Inik 6'/ vrsta cveta, 64 vroča voda, 66 draga tekočina. 67 izraz pri kartanju. 68 del človeka, b9 nočna ptica, /0 .tuaoslov anska reka. 71 ploskovna mera. 7j slovenska reka. 75 velika kača 77 azijsko višavje. 80 leseno poslopje, 81 razkopana zem.ja.
I 82 peščena tvorba, h3 vrsta glasu.
Navpično: 2 del glave, 3 posmrtno bivališče, 5 poletna lopica. 6 del pokore, 8 del dneva. 9 čut 11 trgovski izraz, 12 navadni števnik. 13 vstaja-14 pevsko znamenje. 15 pristanišče v Egejskem mor, ju, 16 vzrok bolečine, 17 leposlovna oblika, 18 del voza, 19 kemična snov, 25 nevestna oprema, 26 ovitek. 27 domača žival. 28 majhna utež. 29 žensko ime. 30 poljsko orodje, 31 jugoslovanska reka 32 pravljična žival. 37 jugoslovansko gorstvo 38 domača žival, 39 zabava. 40 vzpetina. 41 vrsta peska 42 vrsta maščobe 43 druga beseda ia opisovanje. 49 ostanek pri gorenju 50 7emlja, 51 čistilno sredstvi 52 zvok, 53 vrsta dajatve. 54 vrsta blaga. 5j slovenska reka 56 arabski naslov 61 rusko gorovje Cl a druga beseda za vrednost, 62 m zarska potrebščina. 63 čisti no sredstvo, 64 vzhaja Inn sredstvo 65 oblika vode. 66 naselbina, prostor. 72gršnačrka 73 upante, 71 kr:it'CR za približno 75 pamet 7;; mno-žinski osebni zaimek, 77 vas po.i Ljubljano, 7^ učenje
Rešitev ugank
z dne 18. aprila 1937.
Rešitev leposlovne križanice:
Vodoravno: 1. Kopitar, 8. Aden, 12. upor, 16. opeka, 17. vatel, 18. aroma, 19. Vedomec, 20. Italijan, 22. arena. 24. Milek. 26. opera. 28. čep, 29. ara, 30. naloga, 31. Cas, 33. Itaka. 37. reva, 39. šoja 41. pi, 42. Capek. 433. Ipavic, 46. Krog, 47. atom 49. ujeda. 50 cenura, 53. Belizar, 54. Irena, 55. Rab, 58. Oto, 59. Kasija, 61. Malaga, 62. Logatec, 64 Ovid, 66. Iran 67. avenija, 68. Cehov, 69. iva, 70. nota, 71. vasica, 72. legat.
Navpično: 1. Kovačič. 2. opereta, 3. ped, 4. ikona, 5. tamar, 6. avemarija, 7. Racine, 8. Atila, 9. Detela, 10 Ela, 11. nalog 12. Uri, 13 Po. 14! omara, 15. rana, 21. ječar 23. ep, 25. Košice 27. pajk, 32 siga. 34. apologet, 35. kemik, 36 akuzativ, 38. vadi j. 40. ocena. 41 por, 44. perica, 45 varavec, 47. Abo, 48. Tetovo, 51. zaliv, 52. urar, 56. agava, 57. Banat, 60. seja, 61 Miha, 62. lan, 63. Ana, 64. oči, 65. Dol. 69. Ig.
Rešitev številnice iz leposlovja:
Cmrlj, cvet, gnus, kap, zid, Ob. — Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angelj-cov glasovi; de smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi!
Rešitev zemljepisne zlogovnice:
Stari trg, Velenje. Evropa, Toplice, Ilidže, Jalovec, Udbina, Radeče, Idrija, Javornik. Konjice, Ajdovec Žužemberk Emona, Dobrova. Ukanca, Raduha, Iglica. — Sveti Jurij kaže duri.
Sah
Končni rezultat turnirja v Margate je bi! sledeči: I,—II. Fine in Keres 7K, III. Aljehin 6, IV. Foltys 5y,, V. Milner Barry 5. Ostalih pe< udeležencev je ostalo brez nagrade. Rezultat je bil nepričakovan, posebno še to, da sta dva mlada velemojstra pustila Aljehina za 1 in pol točke za 6eboj. Aljehin je izgubil tri partije: s Fineom, Keresom in Milner Barryjem, ostalih šest pa dobil. Fine in Keres sta dosegla na tem turnirju lep uspeh, ki potrjuje, da spadata oba med najboljše mojstre na svetu. Keres bo koncem aprila zopet nastopil na turnirju v Pragi, na katerem bo tudi igral jugoslovanski mojster dr. Trifunovič. Iz turnirja v Margate prinašamo danes partijo, v kateri je premagal Fine dr. Aljehina.
Fine — dr. Aljehin
1. d2—d4, e7—e6; 2. c2—c4, f7—f5 (kljub temu, da nima več one energije kot v svojih najboljših letih, Aljehin še vedno riskira v važnih partijah ostro igro. Zato ni čudno, da mareikako partijo izgubi, katero bi n. pr. Capablanca remiziral.) 3. g2-g3, Sg8-f6; 4. Lfl-g2, Lf8-b4+; 5. Lcl-d2, Lb4—e7 (črni je žrtvoval tempo, da je provo-ciral razvoj damskega lovca na d2, kjer ne stoji posebno dobro.) 6. Sbl—c3, Sb8—c6; 7. d4—d5 (beli namerava skakača iz gl razviti preko h3, da bi pustil lovcu g2 odprto diagonalo.) Sc6—e5; 8. Ddl—b3, 0-0; 9 Sgl— h3. Se5-g6 (da bi zasedel z e6—e5 centrum, umika konja.) 10. d5Xe6! (odpira d linijo in grozi zasesti točko d5 s figuro.) d7Xe6; 11 Tal—dl. c7—c6; 12. 0-0, e6-e5 (v partijah, v katerih mora igralec izvesti potezo, 6 katero osvobodi že od otvoritve stisnjeno igro. je izredno težko najti za to potezo pravi moment. Tukaj bi iilo najbrže bolje, igrati najprej Dd8—e3 in šele potem eo—e5.) 13. c4—c5+! (Fine prisili s tem črnega, da menja f pešca za belega c pešca in izgubi s tem vse izglede na napad na kraljevo krilo. Prednost črnega v majoriteti pešcev na damskem krilu neutralizira beli par lovcev.) Kg8—h8; 14. Sh3—g5, DdS—e8; 15. Sg5-e6. Lc8Xe6; 16 Db3Xe6. Le7 Xc5; 17. De6Xf5. Ta8—dS! (d linijo je treba izkoristiti); 13. Df5—c2, De8— e6! 19. Sc3—a4, Lc5 —e7; 20. 2a-3a, TdS-d4! (prepreči Sa4—c5, ker bi črni skakača vzel in potem 6 Tf8—d8 itd. dobil figuro); 21 h2—h3 (Fine je izboren taktik. S svojo zadnjo brezbarvno potezo zavede črnega do nasilne igre, ki usodno oslabi pozicijo črnega) b7— b5? (tu bi moral črni igrati De6—c4 in obdržal bi dobro igro. Sedaj mora črni z vsemi pešri na damskem krilu naprej in beli mu jih polagoma ugrabi); 22. Sa4—c3. a7—a5; 23. Ld2—e3, Td4Xdl; 24 Tfl Xdl, b5—b4; 25. a3Xb4. a5Xb4; 26. Sc3-a4, Sf6 -d5; 27. Le3—c5, De6—f7; 28. e2-e3. Tf8-c8; 29. Dc2—c4 (Fine zelo precizno izkorišča pozidj-sko premoč. Črni le s težavo še brani pešce na damskem krilu.) Df7—f8; 30. Lc5Xe7, SgtiXe7 (izsiljeno); 31. e3— e4, Sd5— f6; 32. Dc4Xb4 (prvi plen) Tc8—d8 (bela trdnjava Je imela preveč grozečo pozicijo na d liniji) 33. Td1Xd8, Df8Xd8; 34. Sa4—c5. Dd8—d6 (grozi Sf6—d7) 35. Db4—c3, h7 -h6; 36. Sc5—d3, Sf6-d7; 37. h3-h4 (grozi Le2 —h3) Se7—g6; 38. Lg2-h3, Sg6-f8; 39. b2-b4, h6-h5; 40. Sd3-c5. Sd7-f6; 41. Dc3—c4. Dd6-e7; 42. Scf>—b3, De7—d6; 43. Sb3-a5. Dd6—d2; 44. Sa5Xc6, Dd2—el + ; 45. Lh3—fll Sf6Xe4; 46. Dc4 —e2, DelXe2 (izsiljeno, ker je grozilo tudi De2X h5+ in Sc6—e7 mat) 47. LflXe2. g7—g6; 48. Sc6 Xe5. Se4—c3; 49. Le2—d3, Kh8—g7; 50. f2-f4, Sc3-d5; 51 b4-b5, Kg7-f6; 52. Kgl-f2. Sd5—b6; 53. Kf2—e3 Sb6-a4: 54. Ke3—d4. SfS— e6+: 55. Kd4-d5. Se6—c7+; 56 Kd5-c6. Sc7-e6; 57. b5 —b6; Se6-d8+: 58. Kc6—d7, SdS— e6; 59 b6—b7 Sa4—c5+; 60. Kd7—c8 in črni se je vdal.
Zlogovnica
Iz 80 zlogov: a, bo, bo, ca, ca, če, če, da, de, de, der, di, do, e, ga, go, ha. ho, i, ja, ja, je, je, e, jec, ju, ju, ka, lan, le, le, H, |{, |j'i, (o, km. me, me, mi mo, mo, na, na, ni, no, no, nost, nov, o, po, ra. re, ri, rje, sa, sla, 6lo. slo, slo, stan, sti, ški. ško, ško, te, te, te, va, va, vec, vec, vi, vi, vo. vo, vre, zal, zem, zik, že — sestavi šestnajst petzložnih besed z naslednjim pomenom.
1. naša prijateljska država, 2. zdravilna gozdna rastlina, 3. raziskovalec rastlinstva in živalstva, 4. evropska država, 5. dobra jed. 6. tuja beseda za Urnanje, žalovanje, 7. načelnica dekliškega odseka, 8 severno morje, 9 tuja beseda za mnogoboštvo, 10. človek, ki prerokuje vreme, 11. tuja beseda za otožnost, 12. lepa čednost, 13 geometrijsko telo, 14. znan samostan na Dolenjskem, 15. glasbeno orodje, 16. priprava za trpinčenje.
Ce izbereš pravilne besede, ti prvi zlogi brani od zgoraj navzdol povedo slovenski vremenski pregovor za včerajšnji dan.
Stevilnica
13. 7. 16 - 11. 6. — 1. 10. - 9. 18. 19. 20. 18. 10. - 7. 13. - 5. 10. U. 10. 1. 13. - 4. 13. 7. 16. - 13. 19. 9 6. 9. 6. - 7. 13. 7 16. 3. — 17 13 - 20. 10. 5. 13. 3. - 11. 6. - 11. 6. 9. 13. 14. 10 - 17. 20. 13. 15. 5. 13. 18. - 12. 3. 10. 2. 13. 18 a 5. 13.
Ključ:
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. — umrljiv človek;
8. 9. 10. 11. _ oblika kruha;
IZ 13. 14. — srednjeveški dvorjan;
15. 16. 17. — prometno sredstvo;
18. 19. 20. — pripadnik nekega naroda.
Ce vstaviš namesto gornjih številk ustrezajoče črke, ti te povedo slovenski pregovor.
Izvoz v marcu - nad pol milijarde
Objavljeni »o uradni podatki o našem Izvozu v mesecu marcu 1937, iz katerih je razvidno, da je ta mesec znašal uvoz v našo državo 451.0 milij. din, izvoz pa 511.8 milij. din. Naslednja tabela nam kaže razvoj naše zunanje trgovine v prvih treh mesecih lani in letos (v milij. din):
januar
februar
marec
Uvoz 1936 1937 342.5 321.1 293.8 334.0 420.0 451.0
Izvoz 1936 1937 288.8 402.2 215.0 419.2 345.6 511.8
Ves razvoj naše zunanje trgovine v prvih treh
mesecih zadnph let nam	pa kaže	naslednji pregled (v milij. din)!
Uvoz	Izvoz	Bilanca
1932	703.9	634.6	— 69.3
1933	599.1	712.5	+ 112.6
1934	818.8	835.8	+ 17.0
1935	769.8	867.4	+ 97.6
1936	1.056.3	849.4	— 206.9
1937	1.106.2	1.333.2	+ 217.0
Naša trgovinska bilanca je bila lani v prvih treh mesecih znatno pasivna zaradi padanja izvoza, kar so povzročile sankcije, na drugi strani pa je že lani znatno narastel naš uvoz, katerega ni mogla zmanjšati uvozna kontrola letos.
Sedaj se naša trgovinska bilanca zopet popravlja, kar je delno v zvezi z lansko dobro letino, na drugi strani pa polagoma oživlja tudi izvoz v Italijo, ki j« bila tja do sankcij eden naših najboljših odjemalcev.
Stanje naših Mitingov
V	nemSkem kliringu je povečan od 16. na 23. aprila naš aktivni saldo za 0.8 na 30.6 milij. ihark. Zadnji izplačan avizo je št. 10.3307 z dne 3. avgusta 1935.
V	italijanskem kliringu je nag stari aktivni saldo z Italijo ostal neizpremenjen na 47.4 milij. lir. V novem kliringu cmo pa pasivni za 28 milij. Din. Belgrajski tednik »Trgovačke novine« piše. da ie vrše pogajanja za likvidcaijo dela starega kliringa v masi, ta del je odkupila država, po tečaju pod 3 Din.
V	belgijskem kliringu dolgujemo 20 milij. Din, v bolgarskem pol milijona Din, v madžarskem 15 milij. Din, v romunskem 15, v češkoslovaškem 165 in v francoskem 50 milij. Din. V turškem kliringu smo aktivni za 2.5 milij. Din, v poljskem pa za 6.13 milij. Din.
Zaposlenost v februarja
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v ZagTebu jo Število zavarovanih delavcev od januarja na februar letos naraslo od 596.985 na 606.786, v primeru z lanekim februarjem pa je Število zavarovancev naraslo eelo sa 58.838 alt 9.74 odstotkov.
Po hidufltrijskih panogah Izkazuje v primeri « lanskim '(februarjem največji prirastek tekstilna industrija za 8565, nadalje gradbe železnic, cest itd. za 7766 ter kovinska in sfrojha industrija za 4947. Odstotek prirastka pa je najvišji pri gradbah eeet itd. za 58.88, pri gradbah nad zemljo za 41.22 in pri gradbi prevoznih sredstev za 81.8%. Zmanjšanje zaposlenosti je izkazano pri industriji kamenja ln zemlje, pfi javnem prometu in pri papirni industriji.
Važno je Se ugotoviti, da je od februarja 1985 do februarja 1937 zaposlenost narasla za 101.402 delavca.	,
Po uradih je največji prirastek v Belgradu, Sarajevu in Ljubljani, v odstotkih pa največji v Sarajevu, Nišu in Somboru.
Povprečna zavarovana mezda je dosegla v februarju letos 21.57 Din, kar pomeni v primeri z februarjem lani dvig za 0.2? Din, v primeri z Januarjem 1987 pa zmanjšanje za 0.16 Din. Skupna zavarovana mezda je znašala 327.15 milij. Din (januarja 1937 324.36, februarja 1036 294.38 milij.).
Konkurz js razglašen O Imovini Roznama Ivana, pos. ia lesnega trg., sedaj t Voščah št. 2 pri Radovljici, reg. pod tvrdko Rozman Lovro, trgovina z lesom v Sp. Lipnici, prvi zbor upnikov 3. maja, oglasiti se je do 18. maja, ugotovitveni narok 1. junija .nadalje o imovini Pogačnika Ivana, fotografa v Ljubljani, Aleksandrova c. 3, oglasiti se je do 19. maja ugotovitveni narok 26. maja.
Vpisi t trgovinski register: Blau, Bartoš in drug, strojni pletilski obrt, Dolnja Lendava, Za-viršek, Modi« &., Šmarje na Dol., trgovin* t lesom, Medtk Franc, Vsi. Nedelja (Sosedska 21), trg. z meš. blagom itd.
Vpisi v zadružni register: TravniSka zadruga v Gorici, r. z. z o. z., Gradbena zadruga Baraga, r. z. z o. z. v Ljubljani, Kreditna zadruga zadružnih uslužbencev dravske banovin«, t. z. z o. z., Maribor (načelnik Walland Štefan).
Ljudevit Mars, d. d. t sedežem t Ljubljani ga občnega zbora delničarjev tudi
izredni obfini zbor delničarjev dne 10. maja ob 15, kjer j« na dnevnem redu tudi generalna poravnava med obema skupinama delničarjev ter sklepanje o nekaterih točkah te poravnave.
Morlbctikv BteftaU&it
Nedelja, 25. april« oh 18: Puntke llvtt. Otroška predstava. 1'rlreditov -Žeuskoga društva«. Izven. — Ob 20: tDH<. Sedeži od Din IS navzgor. Znižane
cono.
Ponedeljek, 2(1. aprila ob 20: Koncar'ni veter. Oh desetletnici Državno trgovsko akademije. Izven.
Radio
Programi Radio Liublfanai
Nedelja, 25. aprila: 8 Vesel nedeljski pozdrav (plošče) - 8.30 Telovadbu: a) za dume, b) «■ gospode (vodi K. prof. M. Dobovšek) — 8 Cas, poročila, spored — 9.15 Prenos ceikvene glnsbe iz trnovske oorkve - 9.45 Verski govoi (p. dr. Roman Totnlneo) — 10 l ra lahke glasbe Operni s.«mel (gg. prof. K. Jernj, M. Brnvn.Sar, SI. Korošec In B. 1'llih - 11 1'imin drobiž (ploščo) - 11.30 Otroška vira: Tetka Maričku kramlja in propova - 12 Radijski orkester - 18 Ca«, spored, obvestila - 18.15 Iz Verdijevih oper. Sodelujejo: gdc. Olga Oljdekova, g. Jean Franci ln Radijski orkester - 10 Zavarovalstvo in svetovno gospodarstvo (g. Ivan Mnrtčlano) — 16.211 Kar želite, to dobite (plošče po željah) - 17 Krnet ura: Kmečki gospodarski pomonki In navedba tržnih cen — 17.3(1 Akademija slepih otrok (prenos Iz duma slepih v Kočevju) — 19 fas. vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nne. urn- O postanku srbsko pravoslavne oerkve »vetega nadangeli! Mihaela in Istočasno pokopališča na Bonlnovu v Dubrovniku Movnn Perovič, Zagreb) 19.50 Slov lira- Luka Krnmole: Podjiin« in njena pesem (sodeluje zbor klasične irimn. v Lj.) Akademski pevsid kvintet ln Vesel« deteljica - 22 0a» vrom«, poročila, spored - 22.15 Radijski orkester.
Posamezni predmeti uvoza so bili v marcu naslednji (vse v milij. din, v oklepajih uvoz februarja 1937):
Surov bombaž 18.9 (17.65), bomb. predivo 53.5 (29.36), bomb. tkanine 28.46 (20 2), surova volna 14.76 (8.85), voln. prediva 10.37 (9.9), voln. tkanine 39.5 (16.2), svil. prediva 8.0 (7.9), železo nepredelano in polpredelano 5.56 (4.6), pločevina 6.4 (3.4), tračnice, želez, material itd 5.0 (6.95), razni izdelki iz železa in jekla 19.85 (19.76), surova nafta 13.05 (2.17), nepredelane kože domačih živali 5.1 (3.76), riž 2.05 "(8.5), kava 9.2 (5.6), premog 4.3 (6.0), stroji, orodje in aparati 31,1 (17.67), elektrotehnični predmeti 15.2 (12.44), prevozna sredstva 10.15 (8.7), rot. papir 4.1 (1.9).
Izvoz pa je bil naslednji:
Pšenica 66.4 (40,44), koruza 47.6 (24.4), suhe fiešplje 8.54 (4.1), konoplja 14.5 (12.3), konji 9.94 (3.8), goveda 14.34 (14.5), prašiči 41.4 (26.3), sveče moso 13.8 (20,24), svinjaka mast 16.1 (34.6), jajca 27.05 (9.1), drva 0.95 (0.44), stavbni les 70.7 (62.95), oglje 0.9 (0.8), hrastovi žel. pragovi 1.4 (3.1), bukovi žel. pragovi 0.46 (—), cement 0.0 (0.25), baker 28.75 (19.25), rude in zemlja 40 74 (34.0) itd.
Iz tega pregleda je razvidno, da j« od februarja na marec predvsem narastel uvoz tekstilij ter strojev. Na drugi strani pa je skoraj popolnoma ponehal izvoz cementa, kar zelo bremeni našo plačilno bilanco. V izvozu se pozna vpliv pšenice in koruze, pa tudi drugih kmetijskih predmetov. Vsekakor je naša trgovinska bilanca postala znatno aktivna, za kar se Imamo v prvi vrsti zahvaliti dobri lanski žetvi.
Odlog plačil je dovoljen Kmečki hranilnici in posojilnici, t. z. z n. o. z. na Ptujski gori za 6 let, od 31. decembra 1936, odlok velja za stare terjatve do 1. septembra 1936, obrestna mera je 2% bruto.
Svetovna produkcija piva je znašala leta 1929 185,240.000 hI, 1. 1935. pa 191,100 hI, to pa zaradi znatnega povečanja produkcije v severnoameriških Zedinjenih državah. Leta 1936. je dosegla produkcija piva v Češkoslovaški 7,562.000 hI '(19335 7,748.000), v Avstriji 2,200.000 (2,287.000), na Poljskem 1,100.000 (1,065.000), v Švici 2,100.000 (2,315.000) in na Japonskem 2,180,000 (1,888,000) hI.
Borza
Dne 24. aprila 1937.
Denar
Na ljubljanski borzi je znašal ta teden devizni promet 9.691 milij. Din, dočim ie znašal prejšnje tedne 5.438, 6.09 in 6.116 milj. Din
Dane« bo banke plačevale za:
ameriški dolar
kanadski dolar	.
angleški funt .	.
francoski frank	. švicarski frank
Italijansko liro	.
avstrijski šiling	.
češko krono . .	. holacdski goldinar
47.30 Din . 47.- > . 235.- > . 2.10 > . 10.90 > . 2.12 . 8.60 . 1.52
>
> > >
Čarih: Belgrad 10, Pariz 19.40. London 21.565, Newyork 437.376, Bruselj 73.85, Milan 28, Amsterdam 239.475, Berlin 175.75, Dunaj 80.20 (81.25), Stockholm 111.10, Oslo 106.35, Kopenbagen 96.275, Praga 15.24, Varšava 83.15, Budimpešta'86. Atene 8.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.52, Btlenos-Aires 138.
Žitni trg
Naš žitni trg doživlja zadnje čase znatne fluk-tuacije Ta leden je bil kaj živahen. Prizad prila-goja svoje cene inozemskim tržiščem, seveda eo pa naše nakupne cene še vedno deloma nad svetovno pariteto. V teku tega tedna je bila v začetku še razmeroma čvrsta tendenca ter je stala moka 270—275, v sredi tedna pa so cene pšenice in moke popustile, moka na 250—255, na koncu tedna pa je zopet prevladovala Čvrsta tendenca, ki je povišala cene moke na 270—275, torej na višino, kot smo jo imeli v začetku tedna. V ostalem so bile danes cene naslednje: pšenica ban. 175—177, bč. 170 do 172, koruza pariteta Indjija 95- 97, prekmurska 110, slavonska 97 slavonske postaje, moka 270 do 275.
Živina
Cene na živinskih sejmih v Ljubljani, Kranju, Novem mestu, Mariboru in Ptuju so bile naslednje:
Voli:
Ljubljana: I. vrste 5—6.50 Din, II. vrete 4.50 do 5 Din, Ul. vrete 4-4.50 Din.
Kranj: I. vrste 5.50 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 Din.
Novo mesto i L vrste 5.50 Din, II. vrete 4.60 Din, III. vrste 4 Din.
Ptuj: 3.50 Din.
Maribor! debeli voli 4—4.75 Din, poldebeli
voli 3.50— 4.50 Din, vprežni voli 3.40—4.50 Din.
Krave:
Kranj: I. vrste 5 Din, II. vrste 4.50 Din, III. vrste 8.75 Din.
Novo mesto: I. vrsle 4 Din, II. vrste 3 Dfn, HI. vrste 2 Din.
LJubljana: debele krave 3.50—5 Din, krave klobasarice 2—3.25 Din.
Ptuj: 2-8.75 Din.
Maribor: klavne krave debele 8.25—4.28 Din, plemenske krave 3—4 Din, krave klobasarice 1.80 do 2.25 Din, molzne krave 3—3.75 Din.
Telice:
Kranj: I. vrste 5.50 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 Din.
Novo mesto: I. vrste 4.25 Din, II. vrete 3.75 Din, III. vrste 3 Din.
Ptuj: 8.25-4.80 Din.
Teleta:
Kranj: I. vrste 7.50 Din, II. vrste 6.50 Din.
Ljubljana: 6.50—7.50 Din.
Maribor: 5—6.50 Din.
Prašiči:
Kranj: špeharji 8.50 Din, pršutarji 8 Din.
Ljubljana: 5.50—7 Din.
Novo mesto: špeharji 9 Din, pršutarji 7 Din.
Ptuj: pršutarji 6—6.50 Din, debele svinje 7 do 7.25 Din, plemenske svinje 5.75—6 Din.
Maribor: 5—7 Din.
Pri boleznih v sklepih, prottnu in išijasu
dosežete dober uspeh s To g al tabletami. Delovanje ie naglo in učinkovito brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte Vašega zdravnika. Dobivajo ie v vseh lekarnah. Reg. Uin. soc. pol. 1 n&r. zdr. bro) 1437 od b. U. 1982.
Vse navedene cene se razumejo za 1 kg iive
težo.
Prašički za rejo:
Kranj: 6 tednov stari 150—200 Din komad. Ljubljana: 140—230 Din komad. Novo mesto: 6 tednov stari 110—125 Din komad, 8—10 tednov stari 150—175 Din komad. Ptuj: 0—12 tednov stari 70—120 Din komad. Maribor: 5-6 tednov stari 75—100 Din, 7-9 tednov stari 120—135 Din, 3—4 mesece stari 155 do 170 Din, 5—7 mesecev stari 200-340 Din, 8 do 10 mesecev stari 890-500 Din, 1 leto stari 660 do 900 Din komad.
Mariborski sejom 23. aprila. Na svinjski sejem je biio prijeljanili 223 svinj in 3 ovce. Cene so bile sledeče: Mladi prešiči 5—6 tednov stari kos 80—95 dinarjev, od 7—9 tednov 105—115 din, 8—4 me-cese strani 120—160 din, 6—7 mesecev 180—275 dinarjev, 8—10 mesecev 830—455 dtn, 1 leto stari 530—780 dinarjev. 1 kg žive teže 5—7 dinarjev. 1 kg mrtve teže 9—11 dinarjev. Prodanih je bilo 125 svinj.
Spcct
Ljubljana : Bask
V današnji odločilni tekmi bost« Ljubljana io BASK igrala na žive in mrtve, da zasigurata svojim barvam dve važni točki m s tem gotov obstanek v ligi.
Tekma se vrši ob 16.15 na igrišču ob Tyrševi cesti pod vodstvom odličnega italijanskega sodnika g. Scorzonija iz Bologne.
Ob 13.30 igrajo juniorji Ljubljane In Korotana prvenstvene tekmo, ob 14.30 pa nastopita Ljubljana rez. in Hrastnik iz Hrastnika v prijateljski tekmi.
Apeliramo na športno občinstvo, da s svojim dostojnim zadržanjem in bodrenjem vzpodbujajo svojega zastopnika v ligi na tej odločilni tekmi
Dragi razred
Mladika :Korotan danes dopoldne ob 10.30.
Mladika:Reka juniorji ob 9.30 predtekina.
Kakor smo že včeraj Javili, se bodo vršile danes dopoldne na naših igriščih poslednje drugorazredne prvenstvene tekme. Ker je vsaka izmed njih odločilne važnosti za placement udeležencev, ]e verjetno, da bo naše občinstvo polnoštevilno rSosetilo te zadnje medsebojne pomenke. Pristaše SK'Mladike zanima prždvsein rezultat, s katerim bodo njihovi ljubljenci zaključili svojo letošnjo plodonošho sezono. Kar nenadoma se je dvignilo to moštvo prav lz dna ter tako resno posegalo v dogodke, da je nekaj časa že izgledalo, da si bo osvojilo najvišji naslov v svojem razredu. Da ni prišlo do tega, je krivo le dejstvo, da je morala poslati Mladika letos kar 5 svojih najboljMh moči k vojakom. Ker so torej ti fantje še tako mladi in bodo na povratku primerno ojačili vrste svojega matičnega kluba ima brez dvoma le ta še lepo bodočnost. Sedanji tekmovalci naj se zavedajo, da z vsako dobljeno točko pomagajo graditi solidne temelje, na katerih bodo v sledečih sezonah njihovi ru-tiniranejši tovariši gradili vse višje in višje. To naj jim bo vodilna.misel tudi v današnj tekmi, zaigrajo naj z vsem znanjem in odločno voljo, da bodo potrdili dober sloves, ki ga uživajo.
V predtekmi nastopijo juniorji Mladike proti Reki. Ker so igralci obeh enajstoric tehnično dovolj izvežbani, bo ta igra prav lep uvod v glavno borbo.
Občni zbor ljubljanske zimskošportne podzveze
Predsinočnjim se je vršil v Ljubljani občni zbor ljubljanske zimskošportne podzveze, ki ga je vodil predsednik g. Ante Gnidovec. Na tem občnem zboru je bilo zastojianih 18 klubov od 22
ZAHVALA
Vsem, ki ste naju ob izgubi nepozabne, ljubljene mamice in žene, gospe
TEREZIJE KOLAR
tolažili v težkih urah, vsem ki ste jo spremili n« njeni zadnji poti k prezgodnjemu grobu, ki ete ji z venel in cvetjem okitill krsto, častiti duhovščini, Akademskemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke — vsem izrekava svojo najiskrenejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 24. aprila 1937.
SLAVO fn MILAN KOLAR
Vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem sporočamo žalostno vest, da je naša dobra mati in stara mati, goapa
MARIJA ZURC roj. PETSCHE
dne 23. aprila 1937 po dolgi in mučni bolezni mirno umrla.
Pogreb naše ljube pokojnice se vrii t nedeljo, dn« 25. aprila 1937, ob 4 popoldne s Stemburjeve domačije v Kandiji na pokopališče v Šmihelu. Priporočamo jo v prijazen spomin. V Kandiji, dne 23. aprila 1937.
Jože. sin — Angela, Mici, Pavla, Julija, ValČi, Anica, hčere — Milka, sinaha dr. Milan Serko, dr. Josip Režak, dr. Cslsstln Jelenec, Kari Vrisk, Slavko Vehoveo, zetje. — Vsi vnuki in vnukinje.
včlanjenih. Predsednik je v svojem poročilu omenjal zlasti letošnjo slabo zimo, ki nikakor ni dopustila izvedbo programa, ki ga je podzveza pripravila pred sezono. Sjiomnil se je tudi tržiških žrtev, katere so navzoči počastili z molkom.
lz tajniškega jioročila, ki ga je podal g. Ma-kovec ter iz tehničnega referata je razvidno, da ima podzveza 266 članov, med klubi pa je najmočnejši SMK Ljubljana, ki ima 73 članov. Tudi o dogodkih na Jahorini je govoril v svojem jx>-ročilu g. tajnik ter se je dotaknil protesta na jugoslovansko zimskošportno zvezo, ki je podelila nekaj ukorov, prepoved Starta tekmovalcem, ki jo je prvotno Izrekla, pa Je kasneje dvignila. Izredno delaven je bil v tej zimski sezoni akadeiliski
podprite S.K.LJUBLJANO:
športni klub iz Ljubljane in SM Kum tz Trbovelj. Blagajniško poročilo je pokazalo, da se je morala fiodzveza tudi letos boriti s finančnimi težkočami; prvikrat, kar obstoja, pa je dobila pod|>oro, in sicer ji je banska uprava nakazala 2500 din.
Pri volitvah je bil izvoljen tale odbor:
Predsednik Ante Gnidovec, I. podpredsednik dr. Mirko Kuhelj, I. tajnik Fuchs Miran, II. tajnik lieger Tone, blagajnik Masle .lože, tehnični referent Drofenik Fedor, namestnik Stikberger Kari, načelnik mladinskega odseka dr. Mirko Kuhelj, delegat ZSU Kogovšek Boris (sedanji delegat). (hi borni k i Cvar Franc. Dobovšek Jože, Hvale Jože, Mahkovec Lojze, Nagy Viktor, PredaliČ Stane, Saša Reicher, Svete Rudi, Žebot Franc, Ocepek van za SMK Kum, Trbovlje. — Revizorja: Marinko Janez in JeleniČ Jernej. — Razsodišče: doktor Orel Filip. dr. Vertačnik Lojze, dr. Peršin Aleš, dr. Košir Fedor.
Pri predlogih se je spremenil naziv podsa-vez v jjodzvezo, kar je edino pravilno, potem se je pa obravnaval osnutek novih pravil zimskošportne zveze, ki bo na dnevnem redu prihodnjega občnega zbora jugosl. zimskošportne zveze.
Spomladanska smuka na Komni. Po nekaj dnevih snežnih žametov je po planinah zopet zasijalo prijazno sonCe. Sneg je padel skoro v dolino, kjer pa že polagoma kopni. Okrog Doma na Komni, pa planini Govnjaču, Razorju in višje po vrheh pa je pravcati pršič, pod tem pa še vedno plast snega okrog treh metrov. Pravo smučanje se še ni dobro pričelo, saj je še vsa Komna in ostali predeli Vogla tja do Staničeve koče en Bom smučarski svet. kjer je V6e zalito prav nn debelo.
V tem času je v planinah, spričo dolžino dneva, toplega sonca in obilice snega, romanje od koče do koče smučarju izreden užitek. Mir in spo-koj vladata vse naokoli, tako da, ko leži čez dan na toplem soncu, čuti kako mu leže ta mir v dušo in moč v telo. Le rano v jutro ga prehudi svalov-sko petje ptic in pa brušenje ruševca in izvabi tudi smučarja, da poroma v blesteči se svet, preko dolin in strmin za smučnrBkitni in naravnimi užitki.
Kdor pozna to spomladim-ko ra planinah, kdor Je doživel v samem sebi tako prebujenje, ve, da ni lejišega. kakor pomlad visoko gori in kile, ki ga vabi je premočen, da se mu ne bi odzval.
Planino vabijo smučarje planince sedaj, ko so snežne prilike najugodnejše. Snežna podlaga se je sesedla, zapadlo je nekaj suhega snega, jasno nebo in toplo sonce. Komna prednja?! s svojimi znanimi smuškiml tereni, na katerih stoji ponosni planinski dom. Odtod je najprlljubljenejši izlet h koči pri Triglavskih jezerih, Iti je oskrbovana do nadaljnjega. Iz doline sedmerih jezer vodi smučarska pot preko Hrlbnrlc do Staničeve koče, kjer je najlepši visokogorski smuški teren. Odtod spiist skozi Zgor. Krmo v Mojstrano. Tudi VrSiČ še Ima mnogo dobrega snega. Enako Krvavec fn Velika Planina, katerih beli vrhovi se vidijo Se iz Ljubljane. Pričakovati Je. da se bo vrenio ustalilo ter bodo imeli planinci še več kot meseo dni priliko
za lepo planinsko sinuko.
•
Mntot ZSK Ilrrmut. Rodim s«j* t torek ob 1 pri KrnsilSU , .»Uksanurova ■ 1 ■■» i. !i, Pu/.vnni vsi odborniki, potehnov oj. rrf. gosp. porufinlk Janez Btnrlba. — Načelnik.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1—; ienitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko«
13$ IU	II		J *
^ UNION 1			
veliko lllmsko delo 1* mornariškega Zlv-l)en|a po poznanem romanu Oiaude Farrere-a
Pred bitko
Vtctor Franoen	Annaoella
Režita M. L. Herbler-a Glasba Jean Lenolr
Velenapeto filmsko delo
Tajnosti pariškega podzemlja
v glavni »io Constant Renu , Luclen Barrouz, ttenry Ronan, ufiadeialne 0zery
MATINEJA danes oo 11. uri
Vesela opereta
Kral.estvo smeha
Stan Laurei	Ouver tlardy
li TEl'.T
' 21-24 ;
Velika JO H. STRAUSSOVA opereta
Nesmrtne melodife
v glavni viogl Marija i'»udier, Lizii Bolzschuh, Leo Slezak
" V\ed>>tave otr 15i.17.,19. Xn.21.-uAx
II
Miižbeiiccjo
Vrtnar
samski, v Btrokl dobro Izurjen, Išče službo za takoj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojen« St. 6244.	(a)
1000 Din
dobi oni, ki ml preskrbi stalno službo sluge, skladiščnika ali kakršnokoli zaposlitev v Ljubljani ali okolici. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6395. (a)
Priden, močan fant
Izurjen v trgovini ln gostilni, želi premenitt službo. Položi kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6398.	(a)
Kdo vzame v trgovino
10 letno dekle, da bi se Izučila in potem do 20 leta pomagala v trgovini? Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru.	(a)
Dekle
vajena vseh hišnih del, navadne meščanske kuhe, 2 dobrimi spričevali, želi premenltl službo. Najraje gre na Gorenjsko. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »15. maj« 6141. (a)
Dekle
vajena šivanja, želi službo k otrokom. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 6391.
17 let staro dekle
vajena otrok, nekoliko kuhe ln vseh hišnih del, ISčo službo. Nastopi lahko maja. Ponudbe upr. »SI « pod »Pridna in poštena« »t 6419.	(»)
Mlado dekle
UCe zaposlitve za hrano ln stanovanje. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6498.	(a)
Za potovanje
po vsej Sloveniji sprejme Inteligenten, vesten in absolutno zanesljiv gospod primeren posel samo solidnih podjetij. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod Šifro »Honorar po uspehu« št. P 6454.	(a)
Strojnik
vešč vseh parnih strojev, turbin ln motorjev na plinsko olje (nafto) ln bencin, Btrojnl ključavničar ln železostrugar — išče službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6456. (a)
Tkalski mojster
ln dezenijer z obrtno pravico ln dolgoletno prakso na šaft, žakard in revolver išče službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Samostojen« 6476. a
Skromno dekle
vajeno hišnih del ln nekoliko kuhe, išče službo. Gre tudi za manjSo plačo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5899.	(a)
Dobra kuharica
z večletnimi spričevali, želi premeniti službo ; gre najraje k starejšemu gospodu ali k manjši družini ; šla bi tudi na deželo. Naslov v upr. »SI.« pod St. 6581.	(a)
Računski uradnik
brez službe Išče primerno zaposlitev v kaki tovarni ali pri kakem podjetju. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Potreben« št. 6557.	(a)
Tesarski mojster
z neomejeno koncesijo ln praktično ter teoretično izobrazbo, želi službo poslovodje pri gradbenih poslih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tesar« St. 6567.	(a)
V Zavodu sv. Marte
na razpolago dobre kuharice, služkinje, sobarice ln druge pomožne moči za gospodinjstvo. Cenjenim gospem ln gospodinjam se toplo priporoča nas zavod. StrellSka ulica St. 2.	(a)
Vrtnar
ki Je lzučen vzgoje cvetlic, zelenjave, sadnega drevja, vseh vrst vrtnic itd., z večletno prakso, želi mesto takoj ali pozneje, tudi kot samostojen. Cenjene dopise z navedbami se prosi poslati upravi »Slovenca« pod »Trezen vrtnar« St. 6493.
Službo postrežnice
Išče pošteno kmečko dekle. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 655«.	(a)
Pomočnica začetnica
želi mesto pri boljši Šivilji. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 66 61.
Šofer
mehanik, trezen, pošten ln zanesljiv, z dobrimi spričevali, želi mesto v Mariboru. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 808.	(a)
Žagar
mlad, neoženjen in vešč žage venecijanke — išče stalno službo. Draškovič Jože, Smolnik 28, p. Ruše.	(a)
Potnike
za obiskovanje privatnih strank sprejmemo. Dopise ln znamko podružn. »SI.« v Mariboru pod »359! prov.« St. 6618.	(b)
Beg. br. 1007/S1.
Služkinjo
staro okrog 20 let, pridno in pošteno, za vsa hišna dela, sprejmem. Le-vart, Kocenova 11, Maribor.	(b)
Hlapec
za poljska dela in h konjem se sprejme na večje posestvo na Gorenjskem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Zanesljiv delavec«
Šivilja
s štiriletno samostojno prakso, želi mesto pomočnice v Ljubljani ali vsaj v bližini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6609. (a)
31 leten, poročen, brez otrok, lzučen mizar, išče mesto kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Hišnik« St. P 6643.	(a)
Zaslužek
1000 dinarjev
ln tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno z delom doma Pošljem materija! prevzamem gotove Izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. - »Hemipa«, Pančevo Brače Jovanovič br. 20.
Dober zastopnik
za Maribor, se sprejme takoj proti gotovi plači In proviziji. Ponudbe upr. »Slov.« v Mariboru pod »Stalnost« št. 6464. (z)
Kolarskega pomočnika
ki Je zmožen samostojnega dela, sprejmem takoj v službo. - M. Sega, kovač. LlpsenJ 42, p. Grahovo pri Cerknici. (b)
Zastopnike
za prodajo pisalnih Btro-Jev, kartotek za knjigovodstvo ter vseh vrst štamplljk sprejmemo po vseh krajih. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Siguren zaslužek« št. 6352.	(b)
Tri krojaške pomočnike
sprejmem v stalno službo. Prednost Ima oni, kateri zna dobro krojiti. Vsi morajo biti zmožni vsega splošnega dela. - Nastop takoj. Janko Rogelj, Loka pri Zidanem mostu, b
Za manjše letovišče
na Dobravi ob Dravlnjt v Halozah - se išče gospodinja - kuharica, zmožna voditi letovišče in lmajo-ča primerno kavcijo. Nastop s 1. Junijem 1937. -Obrniti se na Posojilnico v Ptuju.	(b)
Služkinjo
pridno, zdravo in pošteno, vajeno samostojnega gospodinjstva, ki Ima veselje do vrta — lSče dvo članska družina. — Plača 200 Din. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb v upr. »Slov.« pod »Gorenjske« St. <414.	<b)
Hlapca za vsa kmetska dela — sprejmem. Zg. Šiška 1. b	14-16 letno dekle sprejmem za vrtna dela. Dev. Mar. v Polju 35. (b
Dekle za vse ki zna dobro kuhati, solidno, z dobrimi spričevali — se sprejme k dvema osebama. Naslov pove uprava »Slov.« pod6416. b	Krojaškega pomočnika za moška in damska dela sprejme takoj A. Slak, BoštanJ. (b)
	Služkinjo pridno, pošteno, za hišna ln vrtna dela, sprejmem na deželo. — Pojasnila: Medlč, Ljubljana, Trdinova 8. (b)
Trgovski pomočnik znan v okolici Celja, mlajša moč — se takoj sprejme. Ponudbe podruž. »Slov.« v Celju pod »Agi-len«. (b)	
	Izurjeno entlarico ln učenko za pletenine sprejme Accetto, Trnovski pristan 14. (b)
Krojaškega pomočnika sprejme takoj Rosuinlk Janez, Selo 14, p. Vodice.	
	Sprejmem hlapca za kmečka dela. - Tome, Dravlje 15. (b)
Pečarskega pomočnika sprejme Ivan Herlčko, Koroška cesta 15, Maribor. (b)	
	Prodajalka-blagajničarka vešča galanterije - želez-nine, se sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljubljana« St. 6434. (b)
Služkinjo pošteno, pridno, vajeno hišnih del, sprejme tričlanska družina. Naslov v upr. »Slovenca« v Mariboru pod št. 783. (b)	
	Mizarskega pomočnika ln Žagarja sprejme takoj Vengar Jožef, mizar — Slov. Javornlk. (b)
Pošten fant dobi službo kot pomočnik pri cerkvi. Nastop takoj. Ponudbe upr. »Slov.« pod St. 6291. (b)	
	Kovino-strugar (Eisendreher) se išče za takojšen nastop. Prednost imajo neoženjenl. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 6365. (b)
Perico za na dom iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6249. (b)	
	Ključavničar, in kolarski pomočnik do 19 let star, dobi službo na Dolenjskem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 6500
Trgovski pomočnik z dežele, vešč nemščine, se sprejme za železnlno, manufakturo in Specerljo. Ivan Sef, trgovec, St. Ilj.	
	Izurjene pletilje takoj sprejmem. M. Lazar, Cesta 29. oktobra, LJubljana. (b)
Kuharica popolnoma samostojna, ki	
zna res dobro kuhati, se išče za manjši pension na Gorenjskem. Nastop službe 1. maja, začetek se-zlje Julija. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izvrstna kuharica« 6489.	Mladega fanta S dežele sprejmem za hlapca. — Marolt, mesar, Slška. (b)
	Kmečko dekle takoj sprejmem. Franc Menard, cerkovnik, St. Vid nad Ljubljano. (b)
Poselska kuharica mlajša, za kuhanje dobre kmečke hrane in ki zna v peči kruh peči, se Išče za takoj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenjsko« 6490. (b)	
	Žagarja za vodno žago sprejmem takoj. Plača 300 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6651.
Frizerko prvovrstno v Marcel on-dulacljl ln manikiranju Išče frizerski salon Franjo Holy, Split, Narodni trg. (b)	
	Prodajalko za čevlje, izurjeno, po možnosti s kavcijo, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Čevlje« 6575
Gospodična z dežele, zmožna vseh pisarniških del, z vsaj enoletno prakso, ki Ima tudi razumevanje za gospodinjstvo, se sprejme na deželo. Na ponudbe lz mesta se ne ozira. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pisarniška moč« St. 6488. (b)	
	Za hotef na gor. Jadranu se sprejme kuharica, plačilni natakar ln mlad do-našalec za sezono. - Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pod Slfro »Dobro lzvežbana moč« St 6595 v upr. »Slov.«, b
	Sprejme se dekle vajena vsega kmetskega ln tudi vrtnega dela, za na deželo. Florjanska 16
Šofer samec, trezen, pošten ln vesten, lzučen mehanik, dobi službo. Hrana ln stanovanje v hiši. - Ponudbe nasloviti v upravo podružnice »Slov.« v Celju pod Slfro »Vesten« St. 6612. (b)	
	Slugo (kolesarja), sprejmem. -Natančne ponudbe upravi »Slov.« pod »Skladišče« St. 657». (b)
	Čevljarski pomočnik za naročena zblta in Šivana dela, zmožen tudi v prlkrojevanju ln Stepanju se Bprejme takoj. - Jože Smld, Slov. Javornlk. (b
Trgovsko sposobne osebe se Iščejo v vseh znatnejših krajih države za vpeljavo donosnega posla. Potrebna gotovina od 10.000 Din dalje. Ponudbe pod 46063 na Publl-cltas, Zagreb. (b)	
	Dva krojaška pomočnika za mala ln velika dela takoj sprejmem. — Anžlč Franc, krojač, Podgorje St. 7», prt Kamniku, (b)
Rabimo izobraženca s srednješolsko maturo ali diplomiranega strojnega tehnika za samostojno vodstvo pisarne. Strojepisje in slovensko stenografijo mora dobro obvladati. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »G. Z« št. 6382. (b)	
	Kuhanja ln vsega gospodinjstva naučim pridno ln pošteno dekle nad 20 let staro, ki bi ml bila v pomoč pri gospodinjstvu. Plača 100 Din mesečno. Naslov pove uprava »Slov.« pod 66X0.
MlajSoga, samostojnega dopisnika s perfektnlm znanjem hrvatskega ln nemškega Jezika v govoru ln pisavi, za nastop 1. maja ti. — 1 S č e ugledna slovenska tvrdka na Hrvaškem. Ponudbe s currlculum vltae ln navedbo zahtev Je po-	
	Foto pomočnik (-ca) dobi stalno službo proti fiksni plači ln proviziji. Zglasltt se takoj na naslov : Foto Erjavec, Stična. (b)
	Dobrega mlinarja veščega dola v kmečkem mlinu, lsčem takoj, Peter
slati upravi »Slovenca« pod It. <»>*.	Mandelc, Podtabor 27, p. Podbrezje, ,<b)
Krojaškega pomočnika
za velike komade lSčem. Nastop takoj, Služba Je stalna. — Sprejmem tudi vajenca. N o s e Franc, Smartlnska 9.	(b)
Služkinjo
snažno, zmožno kuhe — sprejmem. Poljanska cesta 15, I. stopn., vrata 2.
mm\
Absolvent
srednje šole, vešč slovenščine, srbohrv., nemščine, se želi učiti v večji trgovini z oskrbo. — Tratnik Ferdo, St. I1J pri Velenju.	(v)
16 let staro dekle
dobrih staršev, z odličnim šolskim spričevalom, se želi izučiti pri boljši šivilji ali frizerki. - Vsa oskrba in stanovanje se prosi v hiši. CenJ. ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Marljiva vajenka« 6288.
17-18 let staro dekle
se želi Izučiti v dobri kuhinji ; zna že nekoliko kuhati. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dobra učenka« št. (415.	(v)
17 let star fant
z dežele, priden ln pošten - Išče mesto vajenca, najraje za mehanika. Naslov pove upr. »Slov.« pod St. 6297.	(v)
Vajenca
poštenega, dobrega raču-narja, po možnosti dva razr. mešč. šole - sprejmem ▼ trgovino X mešanim blagom na deželi. — Albert Ogrizek, Kostrlv-nica, Podplat.	(v)
Motorji Sadiš, nalnovejšl modeli In prestave, najlepša oprema.
Kolesa Športna ln turlng, nemSka, znamke „Miele" so najboljša. - Veilka izbira, cen - nizke. - Kolesa tudi na ugodna mesečna odplačila.
Remec Oskar
Ljubljana, Dolenjska cesta S
Za 10.000 Din posojila
vrnem v šestih mesecih 12.000 Din. Ponudbe po družnlcl »Slovenca« Celje pod »Vknjižba« St. 6492.
Al. Planinsek
Ljubljana, Beethovnova 14/1,
telefon 35-10 ▼ novtl vloge
vseh denarnih zavodov najkulantneje takoj v gotovini in daje informacije brezplačno.
Prodam
proti gotovini hranilno knjižico Mestne hranilnice v Mariboru ca. 145.000. Ponudbe v upr. »Slov.« v LJubljani pod »55« 6471
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Vam vnovSi vloge raznih denarnih zavodov najugodnejše. Za odgovor 3 Din znamk.
llsnie
v ievro-u, boksu in laku, v vseh barvah, še vedno po starih cenah. Prvovrstne podplate na drobno in debelo. — Čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, nahrbtnike in kovčege Vam nudi po najnižjih cenah
FRANC ERJAVEC, zalogo usnja
Ltubliana, Stari trg 18.
Frizerskega vajenca
siroto, čedne zunanjosti, dobro vzgojenega, sprejmem. Pozneje poslnovlje-nje. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Zdravje« 6424. (v)
Kupim knjižico
Kmečke hranilnice. Plačam 80%. Ponudbe pod »Kmečka« «t. 6550. (d)
Učenko
a lastnim stanovanjem sprejme trgovina s mešanim blagom. Martine, TyrSeva 17, LJubljana.
Sprejmem učenko
v Špecerijsko trgovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6563. (v)
Trgovski vajenec
z dveletno učno dobo, ki je absolvlral dva razreda meščanske ter dva obrtno nadaljevalne Sol«, ae želi Izpopolniti r večji trgovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priden ln posten« St. 6560. (v)
Posojila dajemo
državnim ln privatnim nameščencem v LJubljani v gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacije : Tavčarjeva S.	(d)
Družabnico
mlajšo, trgovsko naobra-ženo, s 100—150.000 Din, lSSe dobro vpeljano Industrijsko podjetje. Ponudbe pod »Vodstvo« 6602 upravi »Slovenca«. (d)
Prodam
hranilne vloge Kmetske posojilnice v Ljubljani ▼ znesku preko 300.000 Din. Pismene ponudbe na Reklam Rozman, Ljubljana, Pražakova 8-1.	(d)
Tvrdka A. & E. Skaberne
LJUBLJANA, javlja, da jomlje do preklica v račun zopet
hranilne knjižice
tyestne hranilnice. Ljudske posojilnice.
Ureditev dolgov
potom sodnih io Izvensodnih poravnav. Nasveti v konkursnth za-devab Id »seb drugih trgovsko • obrtnlb poslih Strokovne Knjigovodska revizije, aestava In apro-
baelja bilanc. Preskrba kreditov vsi posli kmečke ssiil It, Kdlna koncesl Joni rana komercljalna pisarna:
Lojze Zaje
Ljubljana, Gledališka ul. 7 Telefon »»-18
Dobroimetje
pri Ljubljanski Kreditni banki, do 300.000 Din — tudi v delnih zneskih — prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prompt-no 82%« St. 6344. (d).
Denarne posle:
Posredovani« Kreditov — VnovCenJe »log pn denarnih zavodih - Nnlolbe kapitala Poravnave - Uprave nepremičnin - DavCne napovedi - Iniormadle — Ureditve, revizije, bilance in »tam« kontrolo knimovodstva t«i vse druge tr«o»sko gospodarske posle Izvede
SVETOVALEC
trgsviko - gospodarska poslmt
konceslloniras« ) -gospooarskt p ntca v Llublfanl.
Cesta 29. oktobra (Blmsk* eesta) Siev. 7
Kupim
hranilno knjižico Kmetske posojilnice v LJubljani z vlogo ca. 15.000 dinarjev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »15.000« it. «52».	(d)
Vnovčujem
terjatve pri denarnih zavodih proti takojšnji gotovini najkulantneje
Rudolf Zorč
Ljubljana, Gledališka Telefon 38-10.
IS
II
Pohištvo
i
Spalne in jedilne sobe
moderne, prodam za knjižice Kmetske hranilnice. Zalokar Anton, Podgora-81. Vid.	<»)•
Spalnice, jedilnice
ter kuhinjske opreme, katere ugodno kupite, r zalogi pri: Cerne Avgust, mizarstvo, Siska, LJubljana.	(i)
Pohištvo!
Kdor si želi nabaviti lepo, moderno In trpežno stanovanjsko opremo po konkurenčnih cenah, naj si ogleda zalogo pohištva, prt : Josip Kuhar. Bt. Vid St 7» nad Ljubljano. (S)
Naročajte in širite »SLOVENCA«
„LA TO JA"
razlrna krema
daje obilno dolgotrajno peno, ki omogoča lahko in gladko britje.
Generalno zastopstvo:
Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10
m	VV	naitnodarnajfte oblika
JHL	U V^ .Bil kupite ie Tedno najugodneje pri
EGON ZAKRAJŠEK
Ljubljana, MlkloSiCeva c. 34
Telelon 34-84
I
Kupimo
Kladivo za numeriranje
hlodov a številkami, kupim. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Le«, it. P «114. (k)
Aluminium, baker
hi medenino — kupujem. Grudnlk, LJubljana, Drav-lje.	(k)
Staro železo
vsakovrstno, lito ln kovano, vsako množino, kupim l Ponudbe v upr. »Slov « pod »Železo«.	(k)
Vsakovrstna
ZlatO kupule
po aaiviijih cenah CERNE, luvelir, Liubliana Wolfova al 10» it. 3.
Vinsk' kamen
A. Resman K. D , Zagreb. In sušene drože kupuje Illca 228.	(k)
Stare traverze
kupim. Mohar, Mala Rač-u 8, Grosuplje.	(k)
ffimsHvnssiMHi i
U2ESSSS,
fOMit*o dela M tfcrM/
Oglat tvoi kupec brl dobi A i« » tkrbt-k ti ta denar boi kUo fcupil gorpodarI
Kunaver Ludvik
grmdbeno • strokovno na
obraženl posredovalec, Cesta It. oktobra I, telefon 37-88 - Ima naprodaj vatle Stavilo parcel. Kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hit tn vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec sa nasvete brezplačno na razpolago. (p)
Gostilna
dobro ldoča, na periferiji Maribora, poceni naprodaj. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod 170«.	(p)
V Brežicah
In okolici so naprodaj hiše. krasna stavbtšča vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele posestva - Pojasnila pri Inž, Mlklau Otmar, Bre žico.	(P)
Rabljene sode
velikosti 130—300 1, od vina ali kisa, kupimo. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Dobro ohranjeni« It. 6437.	(k)
Siaro zlaio, iim lo&ovle
ln srebrne itrone
kupujem oo naiviiiib dnevnih cenah. A. K AJFE2 urar
Liubliana, MikloSičeva 14
Kamenite stopnice
■tare, kupim. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod
»Stopnice« št. 6509. (k) --
• s Stare predmete
vseh* vrst friipuje po najvišjih cenah »Ugodnost«, trgovina s starimi predmeti, TtrfthJ, Layerjeva ulica 1. Pišite na ta naslov, ker pošiljamo zastopnike na dom tudi v Ljubljani ln Kranju., (k)
Mlinarji!
Kupim 2.50 do 4 m dolg »Cilinder« ln trijer za čiščenje žita. - Ponudbe z opisom ln ceno v upravo »Slov.« pod »Trijer« St. P 6592.	(k)
Starinske predmete
ln druge predmete, ki jih nameravate prodati, kupimo ali vzamemo v komisijsko prodajo; — Ime
prodajalca ostane strogo tajno. - »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ul.
»Puch« motorno kolo
£50 ccm, lzborno ohranje no, prodam za 5000 Din. Stožlce 110, p. Ježlca. (I)
Avto »Citroen«
'(iportna tipa) ugodno naprodaj. — Informacije: Ljubljana, Sv. Petra cesta 24, pri Zamorcu, (f)
Tovorni vozovi
a zračno gumo, nosilnost 1000 kg, za potrebo kot prikolica pri avtomobilu ln konjsko vprego napro daj — priložnostni nakup. Pisati na Publlcltas. Beograd, poštni predal 60 pod 16561.	(1)
4 sedežni odprt avto
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod St. 6342.	«)
Ugodno prodam
dva nova benclnmotorja 4 k. s. « krogličnimi le-žajl, ter mlatllnlco. 4000 S. Skrblnšek, Hajdlna, Ptuj.	(O
IEHES3I
Radijski aparat
šestcevni Super. popolno mi nov, ugodno prodam Rlbnlika ulica 23, Vod mat.	(O
Mesnica
na zelo prometnem kraju, ob glavni oestl, takoj naprodaj. Ptujska cesta 110, Tezno, Maribor.	(p)
Vila
a velikim vrtom trn proste roke naprodaj. Cesta na Rožnik 51.	(p)
Parcele
poceni naprodaj. Odobrene za zidavo. Vprašati: Glince, Tržaška c. 33. (p)
Novo hišo
dvostanovanjsko, v Ljubljani poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6491.	(p)
Veliko kovaško delavnico
z dvoriščem, lepa enosta-vanjska hiša, vse pod enim ključem, pripravno za vsako obrt, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6531. (p)
Tristanovanjsko hišo
z lepim vrtom, periferija Kranja, ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« P 6627.
Lepe stavbne parcele
od 11 Din naprej naprodaj. Jerančlč, Vljmarje.
Lepe stavbne parceli
tik kolodvora tn državne
ceste naprodaj. — St. Vid nad Ljubljano.	(p)
Parcela v Trnovem
ca. 1600 m1, ugodno naprodaj. Polzve se: Anton Smole, Opekarska e. 11.
Prodam parcelo
pred novo III. gimnazijo na dva obroka. Naslov v upr. »Slov.« pod «100. (p
Dvostanovanjsko hišo
prt novi Soli r Zg. SlSkl, prodam. Polzve se v gostilni Kavčič, Celovška e.
Starinarno
dobro ldočo, brezltonku-renčno mesto, zaradi od-potovanja oddam v najem - Naslov v upr. »Slov.« ▼ Mariboru pod it. 784. n
Hiše, vile,
parcele, posestva, v veliki izbiri prodaja ln daje brezlačne Informacije — Franjo Prlstavec. Ljubljana. Erjavčeva cesta 4a
Veleposestvo
prodam zaradi preselitve. Polzve se pri lastniku Antonu Perko. Cirkno št. 8. Sv. Križ pri Litiji.
Trgovino
ev. tudi z gostilno kupim Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometna točka« št. 6089.	(p)
Velika rentabilna hiša
vodno silo naprodaj Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 601».	(P)
Dve parceli
po 3000 m«, v Kranju — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6018.
Stavbna parcela
na Ježicl, 2S00 m» — naprodaj. Nsalov v upravi »Slov.« pod št. 6400. (p)
Hiša
pripravna za vsako obrt, z gospodarskim poslopjem, en oral zemlje, sadnim drevjem. 7 oralov zaraščenega gozda - naprodaj. Marie B r 1 š n I k. Griže pri Celju.	(p)
Krasna stavbna parcela
1850 m» (gozdič sredi polja), v Zblljah, na križišču banovinskih cest pri Medvodah — naprodaj. Lastnik : Hočevar Anton, Hrafie, p. Smlednik. (p)
Majhno posestvo
v bližini mesta Ptuja — proti gotovemu plačilu ugodno naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Ptuju.	(P)
Nova hiša in vrt
naprodaj za 87.000 Din. Ostrožno »3,- Celje. (p)
Prodam
več stavbnih parcel blizu mesta ln tovarn, zraven postaje tudi dve gospodarski poslopji, pripravni za vsako obrt, posebno za mesarja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6894. (p)
Hiša s hlevom
(nova), z vrtom ln njivo, naprodaj. Ponudbe upr »Slov.« pod »6 minut od postaje« St. «298. (p)
Hiša z gostilno
ln parno pekarno, 2 min. od Glavnega trga v Mariboru, poceni naprodaj. VpraSatl v mlekarni, • Koroška cesta 10.	(p)
Travnik
v Crnt vasi, 16.000 m«, goveja mrva, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. «420. (p)
Hiše, parcele
vseh vrst. kupite ali pro-daste najugodnejše potom pisarno Adamič - Ljubljana. Gosposvetska S-II Telefon 12-8«.	'o)
Gostilno
blizu Trbovelj, prodam aH pa dam v najem. Ponudbe podružn. »Slov.« v Trbovljah.	(p)
Stavbna parcela
pri Iškem mostu, pripravna za vrt, naprodaj. Polzve se na Ižanski cesti v gostilni št. 202. (p)
Hišica
na periferiji mesta LJubljane naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lep kraj« št. 6516. (p)
Prodam
idealno leseno vilo, vso podkleteno, lasten vodovod, tri sobe, kopalnica. Vlžmarje, pod klancem, St. Vid nad Ljubljano, (p
Večje posestvo
vinogradom, gozdom, vsem gospodarskim orodjem, živino ln živili naprodaj v bližini Novega mosta. Naslov v podružnici »Slovenca« Novo mesto.	(p)
ini U.iec pri Rakeku
.ie naprodaj enonadstrop-na stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem In zraven ležečim zemljiščem s površino 14.915 hektarov, vrt, njive ln travniki. — Ponudbe na Upravo kneza Wtndlsch-Graetza, Fostumla-Grotte.
Zaradi selitve prodam
tik Maribora hišo s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, obokanim hlevom za pet glav goveje živine, poleg dva vrta, veliko njivo za stavblšča. Cena 80.000 dinarjev. Pojasnila daje posredovalnica Ivan Go-dlna, Maribor, Aleksandrova cesta 30.	(p)
Velik travnik na VICu!
če se nihče več ne oglasi, dam najboljšemu ponudniku v bližini Tržaške ceste poceni naprodaj. Sprejmejo se tudi knjižice. Vprašati: LJubljana, Cesta 29. oktobra (Rimska) »-II, vrata 1«. (p)
Trgovsko hišo
z lokali, pripravno tudi za peka, na zelo prometnem kraju tnkorporlrane LJubljane, na križišču treh cest, pod zelo ugodnimi pogoji ln nizki ceni prodam. Potrebno 100.000 Din. - Naslov v upr. »SI « pod St. «607.	(p)
Trgovska in stanov, hiša
v centru mosta Celja se zaradi preselitve ugodno proda. Sprejmejo se tudi hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov. — Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Trgovska hiša« št. 6617. (p)
Hiša
novozgrajena, s hotelom ln restavracijo v kopališkem mestu blizu Sušaka naprodaj. V prvem nadstropju 6 sob z 12 posteljami ln opravo, v parterju velika dvorana inventarjem. - Kuhinja s štedilnikom ln prltlkllna ml. - V gotovini 120.000 Din. Prevzem majhnega dolga pod ugodnimi pogoji. - Naslov: Petrovič, trg. s steklom, Sušak. (p
v najem
manjšo mizarsko delavnico v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slov.« pod št. 6433
ODDAJO:
Pisarno
srednje veliko, blizu stol-nlce, takoj oddam (300 Din). Ponudbe upr. »SI.« pod »Stalnost« 6635. (n)
Trgovski lokal
z vodovodom ln skladiščem, na Dolenjski cesti, primeren tudi za obrtnika, ev. s stanovanjem -oddam junija. Naslov v upr. »Slov.« pod «688. (n
Prometno pekarno
bltzu Ljubljane oddam v najem oziroma prodam Stlrl leta. Ponudbe pod »20.000« Stev. «480 upravi »Slovenca«.	(n)
Stanoianja
IŠČEJO:
Za avgust iščem
dve stanovanji: dvo- ln enosobno, v Isti hlSl ali v neposredni bližini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točna ln mirna stranka« št. «622. (č)
Državna uradnica
liče za avgust stanovanje dveh sob ln kabineta ev. trisobno. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Učiteljica« St. «666.	(c)
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
zračno ln sončno, oddam s 1. junijem. Idrijska 6, (Stan ln dom).	(č)
Spomladi...
novo garnituro
novo yarnii
tSKarripion^
■ svecic *
Glavno zastopstvo to zaloga Robert Welnberger Zagreb, Gnadnllčeva ollca 1«.
Enosobno stanovanje
sončno- oddam. Lampe-tova ul. 13, Trnovo. (č)
Dve enosobni stanovanji
nanovo preslikani, oddam s 1. majem. Poizvedbo: Krlževnlška 11, od 11. do 12. ure.	(C)
Trisobno stanovanje
komfortno, v vili na Mir-ju, se odda s 1. avgustom mirni stranki brez otrok. Pismene ponudbe do 30. aprila t. 1. na Aloma Com-pany d. z o. z., Ljubljana pod »Udobnost«.	(č)
Lepo dvosob. stanovanje
s prltiklinaml In vrtom, tik postajališča v D. M. v Polju 112. se takoj odda. Poizve se vsak dan od 18—15.	(č)
Dvosobno stanovanje
haflprTtlično, svetlo, oddam za 1. maj. Vprašati : Predovlčeva 19, Moste.
Za avgust oddam
moderna komfortna stanovanja pri sv. Jožefu : enosobno, dvosobno in štlrlsobno. z vsemi prl-ilkllnaml. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6546.
Dvosobno stanovanje
s prltiklinaml, v neposredni bližini osnovne In meščanske šole ln gimnazije — se odda mirni stranki z junijem aH Julijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6341.
Naprodaj stavbne parcele
Strnjen sistem trlnad-stropne hiše na Tyrševl cesti 500 Din, blizu glavnega kolodvora 600 Din, Plečnikova cesta 125 Din, za eno- in dvonadstropne hiše: Svetokrlžkl okraj 100 Din, Tyrševa cesta 110 Din, pri »v. Jožefu 326 Din. Za vile: pri Sv. Krištofu 166 Din, za Prlmorjem 86 Din, Svetokrlžkl okraj 95 Din, pri gor. kolodvoru 220 Din, za Bežigradom 76 Din, Mlrje 95 Din, Rožna dolina 76 Din, Vič 20 Din, Trnovo 76 Din, Kolezlja 60 Din, Orna vm (travnik) 3.60 Din, Kodeljevo 60 Din, Stepanja vas Din 21, D. M. v Polju 19 Din, v Tacnu 12 Din, Vlžmarje 18 Din, pri sv. Jožefu 90 Din. — Naprodaj več kompleksov neparcelira-nega sveta, nadalje več travnikov. — Naprodaj innogo vil tn tiiS od eno-do veČstanovanjBklh v vseh predelih mesta ln okolice. Cena od 60.000 dinarjev naprej. — Naprodaj hISo In posestva na deželi, gostilne, trgovine, gozdovi Itd. REA-LITETNA PISARNA KUNAVER LUDVIK. LJubljana, Cesta 29. oktobra št. 6, tel. 37-33. Stavbe-nik-strokovnjak je Interesentom zn nasvete brez-nlfl^nn na rny.p,ilnijn v
moji pisarni.	(p)
Odda se trgovina
z mešanim blagom, blizu Ljubljane, ali se sprejme prodajalka s kavcijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »10.000« št. 6582. (n)
Hišico
dve sobi, kuhinja, veža, takoj oddam. Savlje 46.
Lokal
pisarniški, dve sobi ln predsoba se takoj odda v »Grafiki« I. nadstr. Centralna kurjava. Vprašati : Telefon 1«-7T.	(n)
Delavnica
4 X 8.5, na dvorišču Mestni trg », se takoj poceni odda solidnemu obrtniku za mirno obrt.	(n)
Mesnico z Inventarjem
takoj oddam ali prodam poceni Inventar v LJubljani. Bergant, Sv. Jakoba trg 6.	(n)
Gostilna
s aenčnlm vrtom, kegljiščem ter stanovanjem, v mestu Ptuju - se odda s 1. Junijem v najem. Kav-nlje zmožni Intereaentl naj stavijo ponudbe Posojilnici v Ptuju do 16. maja 1937.	(n)
Lokal
za trgovino a mešanim blagom, v Žalcu, sr odda v nujpm Ponudim nn F. Sirca, Žalec.	(n)
Sončno stanovanje
na Mlrju, obstoječe lz 4 sob In prltlklln, z modernim komfortom, oddam za avgust. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6460. (C)
Dvosobno stanovanje
z vrtom, takoj oddam. — Stožlce 132, Tyršova c. č
Dvosobno stanovanje
popolnoma čisto, novo slikano ln preplcskano -oddam. Plorjanska 31-1, č
Trisobno stanovanje
blizu centra mesta, z vsemi prltiklinaml - Išče za avgust mirna stranka. Portudbe upr. »Slovenca« pod »Reden plačnik« št. P 6461.	(c)
V novi hiši
na vogalu Vošnjakove ln Dvorakove ulice Je na razpolago še nekaj tri-ln dvosobnih komfortnih stanovanj za avgust. — Istotako se odda lepo ln komfortno trisobno stanovanje v hlSl Gradišče 4. Polzve ae v pisarni dr. Luckmanna, Gradišče 4.
Dvosobno stanovanje
s prltiklinaml, oddam takoj. Kavškova ul. 1«. (č)
Enosobno stanovanje
lepo, oddam takoj ali pozneje. Vprašati: Zltnlk, Dolenjska cesta 50. (č)
Dvosobno stanovanje
se poceni odda v Koleziji. Polzve ae: Stranska pot 17.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam za maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št «614.	(č)
Dve opremljeni sobi
sončni, strogo separiranl vhodi, oddam takoj. — Florjanska ul. 81-1. (s)
Zenitbe
Vdova
brez otrok, z velikim obratom, želi poročiti sta-rojšega, premožnega gospoda. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lesna trgovina 70.000« št. «494.
28 let stara gospodična
pridna, čiste preteklosti, lz dobre hiše, se želi poročiti z gospodom s stalno službo, tudi trgovci niso Izključeni. Dopise v upr. »Slov.« pod št. 6346.
Gospodična
srednjih let, čiste preteklosti, s premoženjem, poroči značajnega gospoda z dobro eksistenco. - Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Vera« št. «418. (1)
Izjava
V Javnosti se Sirijo o meni razne neresnične vesti, da sem zadolžena ln da sem si hotela končati življenje zaradi svojega moža. Vse te vesti so lažne ln bom sodno postopala proti vsakomur, ki bt Jih širil. Imela sem namreč opraviti s plinom, pri katerem sem se tudi ponesrečila. - Pavla Cutlč
II
Živo I i
ii
Psički
mladi, beli, čistokrvni »Spicl« naprodaj v Medvodah St. 7.	(J)
Koze
saanske pasme, bre« rogov, 10 do 12 tednov stare, In nekaj 2—4 letnih, kupimo. Ponudbe z opisom upravi »Slovenca« pod .100« St. 6664. (J)
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki pril ki
Prazno sobo
(postavi se lahko štedilnik) — oddam. Idrijska 3
Prazno sobico
Iščem na Zaloški cesti ali v Mostah. Rak Alojz, Zg. Slška 48.	(s)
Elegantna soba
poleg sodnlje, separirana s stopnišča, kopalnica, novo pohištvo, se odda samo boljšemu gospodu. Več: Miklošičeva 14, trafika.	(s)
Strogo separirano sobo
opremljeno aH prazno — oddam. Tržaška 26'II —
levo.	(s)
Cddam sGbo
eni ali dvema osobama Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6664.	(s)
Sobo z dvema posteljama
oddam dvema gospodičnama alt zakoncema s 1. ali 16. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6536.	(s)
Prazno sobo
s centralno kurjavo, oddam za pisarno. Polzve se: Beethovnova ul. 2-1.
Lepo opremljeno sobo
sončno, s posebnim vhodom, oddam. - Naslov v upr. »Slov.« pod it. 6608.
Opremljeno sobo
oddam. Sv. Petra nasip št. 71-1.	(s)
Opremljeno sobo
v sredini mesta, takoj oddam boljši, stalni gospodični. Naslov v upr. »SI.« pod št. 6638.	(s)

Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk In monograme hitro tzvrSI Matek A Ml-keS, Ljubljana, poleg hotela štrukelj.	(t)
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Vdovec
sltulran. brez otrok, 48 lot, poroči gospodično aH vdovo z (loto. Ponudbo v upr. »Slov.« pod »Srečen dom« št. 6429.	(ž)
Vdova
pridna In marljiva, želi poročiti starejšega gospoda. Ponudbe upr. »Slov « v Mariboru pod 778, 63u6.
Jil iltaH
Preklic
Podpisani javno izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi event. napravila moja žena kjerkoli. - Setina Ivan. Zg. Slška 60.	(o)
Preklic
Podpisani prekllcuji m klevete, katero sem Izrekel napram Vlčlč Mariji ln Tomšič Mariji kot neresnične ter se zahvaljujem | za odstop od tožbo. Josip , Kotar, llotič pri Litiji, o
Zrt/plaeenccuk * Igranjut
(3T
/ . AI/./...V, re
/ lorrtjla.er
I IEII1EL« HEROLD "t,1 MARIBOR s <02
Prodam
koncertne cltro aH Jih zamenjam za rabljeno kolo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. «628. (g)
T en o ne zmore nlhčev
Zamenjavamo "tare uiosoe, ftrau.olone, adlo aparate za no-<0 proti primernemu nplačllu.
V upravi »Slovenca« dvignite
sledeče ponudbe:
Agilen 6266, Avto 4246,
Bogata duša - blago srce,
Delal bi rad 5160, Dobra plača 6817, Državni upokojenec
6491, Dva otroka BS27, Gotovina 6614, Kavcija 3523, Knjižice 4683, Ljubljana C434, LJubljana 5178, Ljubljanska okolica
5808, Maj 18 6616, Majhna hiša 4097, Mestna knjižica 425», Najmanj 20 Johov 2390, Nekaj gotovine 6761, Nujno 6203, Pekarlja 8928, Pes 6297, Pomlad 6167, Pevovodja 6*36, Pisalna miza 400», Pomoč gospodinji 3930, Pošten 2808, Promptno 82% «844, Samostojna moč 4»4», Stalnost 4706.	(o)
Harmoniko
znamke »Kucler«, trlvrst-110, trikrat uglašeno, poceni prodam. Jenko Josip, kovač, Radomlje. (g)
MUZIKA UIKloilibts e. 4
Prodaja klavirje, muzlltallčne Instrumente, strune, glasbU-ne potrebščine. Popravlja m aglaiuje vsa glasbila stro-kovalaško In nalcene!«
Glasovir (Bosendorfer)
zaradi selitve poceni naprodaj. - Vprašati : Kongresni trg 3-III. levo. (g
'■RaaMMinmiai
lSSS9
Citre in kitaro
poučuje Emil Mesgollts, Jurčičev trg 2-II. (u)
Izdelovalnica
»PATRI A«
industrija za predelavo papiria In lepenke v Osljeku
Platno, gradi, Sifoni, najnovejše barvasto pralno blago za moško in damsko perilo, blago za posteljne prevleke, velikanska izbira klotastih in svilenih odej, pregrinjala, namizne garniture, predposteljniki, tekači, zavese, brisače, kuhinjske servete itd. Dalje velika izbira srajc in pidžam za gospode lastnega izdelka, damsko triko in batist perilo v najnovejših fazonah. Nudi še vedno po najnižjih starih cenah.
Pri nakupu nad Din 10 0'— dobite primeren nameček!
Novo specltoino trgovino s perilom
r. I. GORICAH 9 SV. PETRA C. 30
(Vis o vis slare trgovine SV. Pelra c. 20)
Ker nikjer drugje ne dobite tako ogromne izbire v teb predmetih, ter poleg tudi ne tako nizkih cen, je v Vašem interesu, da nas v slučaju potrebe posetite.
ILSLaCn
Lesena veranda v švicarskem slogu
pripravna kot dozldek h hiši, naprodaj. Ogleda ee lahko do 26. t. m. na Gruberjevem nabrežju 6.
Ploščice za štedilnike
In oblogo stene, prvovrstne in najcenejše - dobiš pri: Zastopnik »Somag-Wandplatten Werke« v Ljubljani. Tyrševa 63. (1
Trboveljski cement
betonsko železo, štorje, smola, lepenko, žico, žič-nike, vijake, štedilnike ln obložne ploščice, mrežo in bodečo žico za ograje, lopate, krampe, motike, sekire ter razno železni-no priporoča železnlna Koutny, Ljubljana, Medvedova 28, telefon 35-60.
Kolesa
malo rabljena, stara in nova, v večji Izbiri poceni naprodaj pri
»PROMET«
(nasproti križanske cerkve).
Zaradi odhoda
iz Zagreba se proda v centru • mesta večletna trgovina Badja, s stanovanjem. za nizko ceno. -Ponudbe upravi »SI.« pod »Vočarna« St. 6611. (1)
Dospeli so spom'adanski modeli. Nainoveiii, vsi na krogličnih ležiščih
S. Kebolj &drug
Gosposvetska cesta 13
Maleitšekovo pohištvo
j'e najkvalitetnejše in najcenejše!
Prepričajte se! Najnovejši modeli i Tovarna tn razstava Dravlje, tik tramvajske postaje — »Slepi Janez« - Ustanovljeno v Svicl. - Dolgoletna
inozemska praksa! Zaradi dvajsetletnega jubileja 6% ekstra-popust 1
Trenchcoate
vetrne suknjiče, novosti za Športne obleke - nudt ceneno Presker, Sv Petra cesta 14.	(I)
Slamoreznica
v najboljšem stanju — ugodno naprodaj. - ABC. Ljubljana, Medvedova c. St. 8. (poleg Gorenjskega kolodvora). Telefon 24-14
Prodam
otroški stolček ln športni voziček. - Vodnikova 16, Moste.	(1)
Zastonj
ne, ampak po najnižjih
hrezknnkurenčnih cenah dobite kvalitetno pohištvo le Iz najboljše opremljenega mizarstva
Malenšek, Dravlje. tik pri tramvajski postaji »Slepi Jane z« Najnovejši In najlepši modeli na ogled r lastni razstavi. Uradnikom na obroke I
Žensko kolo
novo, proda z garancijo za 590 Din, moško kolo za 550 Din — mehanik nraksler, Vetrinjska ulica U, Maribor.	(1)
Nlodroce,
otomaiie. kauče, fotelje, zajamčeno solidno izdelano, kupite po najnižjih cenah pri tapetniku Kobilica Avgustu, Ljubljana, Tyrševa 36. Tel. 22-23
15 Din
slane popoinuma nova gramofonska plošča sve tovni znamke Homocort Prvovrstne gramofone poo nabavno ceno • nudi, do kler traja zaloga Ljub Ijana Šiška. jernejeva št. 26 (!)
Za birmo
priporočam veliko zalogo ur, zlatnine in srebrnlne po najnižji ceni. - Josip Janko. Kamnik, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva	(1)
Trgovino
z mešanim drobnim blagom, v Zagrebu, na prometnem kraju, dobro vpe ljano, zaradi smrti takoj prodam resnemu kupcu za 8000 Din. Kolšek Alojzija, Nova cesta 29. (1)
Pozor, frizerji!
Razprodajam več aparatov za trajno ondulacljo po zelo nizki ceni. Viktor iitraus, Kranj, Blejska cesta 17.	(1)
malo rabljeni šivalni stroji poceni naprodaj pri
»PROMET«
(nasproti križanske cerkve) .
Kolesa
prvovrstna, najceneje pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah.	(1)
Moško kolo,
ročni voziček, stojalo za šunko in razne malenkosti ugodno proda Mahnlč, Glince, Tržaška c. 3. (1)
Ko se pripeljem v Ljubljano
ml ni treba več Iskati po mestu
barve, lake, šelake, firnež, čopiče itd.
ker vse to dobim po zelo ugodnih cenah tik pri kolodvoru:
Barve-laki: Ivan Hafner,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 36
»KAPPEL« PISALNI STROJI
so najmoderneje konstruirani, trajni in v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v za meno. Samoprodaja pri tvrdki:
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44
Svetovnoznano nemško znamko
»BRENNABGR« DV0K0LES
petkrat kromiranih in odporno emajliranih, z nezlomljivim okvirom dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44
Sladko seno
iz Mestnega loga proda Cerne, Dalmatinova 15. I
Razno
V dosmrtno, dobro oskrbo
sprejmem žensko osebo. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »V Ljubljani« C423. r
Kolesa
najcenejša ln najboljša samo pri	Remec Oskar, Ljubljana,	Dolenjska cesta 6.	(1)
Ure za birmo
nudi najcenejše — Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15.	(t)
Wertheim blagajna
št. 1 — naprodaj. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju.	(1)
Manufaktura pri »Zvonu« S. STR0JANŠEK
Ljubljana Pred škofijo 21 (poleg rotovža) nudi vse potrebno blago za birmo (Crep de Chine, razne svile, ševiote), kakor tudi blago za dame in gospode po globoko znižanih cenah.
Gnoj
hlevski, prvovrsten, prodam. Gosposvetska c. 16, »Pri Levu«.	(1)
Rožni vrtalni stroj
nov, prodam. Poizve se: Medvedova 17, vhod iz Zibertove.	(1)
Razmnoževalni aparat
»Gestetner«, skoraj nov, prodam. Simandl Boris. Kolodvorska ulica 11. (t)
Marmornate plošče
rdeč francoski, ca. 28 m', naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6421. (1)
Kolesa
raznih nemških znamk v največji izbiri po neverjetno nizkih cenah naprodaj. - Nova trgovina, Tyrševa 36.	(1)
Pozor!
Izrabite priliko!
Kolesa damska in moška, najboljših znamk - Vam nudi po najnižjih cenah zaloga koles, motorjev in šivalnih strojev. Se priporoča tvrdka
DOLINAR
Brezovica pri Ljubljani.
Damsko kolo
poceni prodam. — žitnik, Pokopališka ulica št. 33, Moste.	(1)
Šivalni stroj
modern, okrogli čolniček, naprodaj. Cena 1600 Din. Samo v nedeljo dopoldne. Novi trg 4, pritličje. (1)
Jajca za valjenje
od čistokrvnih Leghorn kokftsi naprodaj. Gasilska cesta 8.	(r)
Poizvedbe
Bel lovski pes
s črnimi pikami z znam-i ko št. 394, se je zgubil. Najditelj se naproša, da ga odda na naslov: dr. Luckman, Gradišče, Ljubljana.	(r)
Izborni dvokolesi
moško ln žensko »Waf-fenfabrik« ugodno naprodaj. Frankopanska 21. "(1 -i_3Si.
Ves mesarski inventar
2 čoka, takoj poceni naprodaj. Bergant, Sv. Jakoba trg 6.	(1)
Fige! Pomaranče!
Fige razsute ln male vence, pomaranče Jaffa, Italijanske, španske - vse samo kakovostno blago -kupite ugodno v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 48 »Zaloga južnega sadja«.	(1)
Okrepite si zdravje
v lepem kraju Dalmacije! Poceni nudimo opremljeno hišico za 4—6 oseb. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 6577.	(L)
Ugodna prilika!
Razna hišna oprema, kompletna jedilnica, gosposka soba, klub garnitura, kuhinja - naprodaj v skladišču Ranzinger. (1)
Zanimalo Vas bo,
da ima tvrdka
..Pri $xofu"
na zalogi vse vrste
SVILE
kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih
Cene
zelo ugodne 1
Poceni naprodaj
2 lorbarja. premer 1.40 m, nove hrastove posode. -Na ogled pri vrtnarju Franjo Wutholen, Gosposvetska 13, Maribor. (1)
Vreče
vseh vrst, staro Juto tn bale za oglje — dobite najceneje pri A. Grebene, Pražakova ul. 2, LJubljana.	(1)
Velika bela omara
porabna tudi za kuhinjo, naprodaj. Bleiweisova c. št. 16-111., Subic.	(1)
Okrasno grmičevje
liguster za žive meje, vrtnice - plezalke raznih sort, navadno In Velčije-vo trto, potonke — nudi Ložar, Rečna 6, LJubljana.	(1)
Proti listnatim ušem in gosenicam na sadnem drevju, vrtnicah in okrasnem
grmičeviu
SHELL. BIL)OBR\N POLETNI
hitro in izvanredno deluje, ter niti najmanj ne škoduje listju in bilkam. Obširna pojasnila in ponudbe zahtevajte od izdelovalca
JUGOSLOVANSKO SHELL O.D.
Zagreb, Gajeva ulica 5
Zahvala
Ob prebridki izgubi našega blagega brata, strica, bratranca, preč. gospoda
Janeza Miiller
župnika in duhovnega svetnika
se najiskreneje zahvaljujemo vsem za molitve ter izraze sožalja in sočutja. Prav posebno zahvalo smo dolžni prež. duhovščini, zdravniku g. dr. Gregoriču, vsem cerkvenim, privatnim in javnim organizacijam ter zastopstvom, darovalcem vencev in cvetja, vsej fari Dev. Mar. v Polju in vsem ostalim, ki so preč. pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Zabniea, Dev. Mar. v Polju, dne 22. aprila 1937.
Žalujoči ostali.
Posteljne odeje
močno prešite, domači izdelek, Bamo z belo vato od 70 Din naprej; zglav-nike, tuhne. izgotovljeno posteljno perilo, koče ln platno ter puh in perje; predelam tudi stare odeje A. Stuhec, specialna trgovina. Izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 6.	(D
Zahvala
Vsem, ki so nam v dneh žalosti z izrazi sožalja lajšali bol zaradi izgube našega dragega
Šnuderla
vsem darovalcem vencev in udeležencem pri pogrebu, izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo.
V Mariboru, dne 21. aprila 1937.
Šnuderlovi in ostalo sorodstvo.
Ta varstvena znamka
na steklenici
VfarbjmiM,
DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO
Sidol
katero vsled kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI, POLIRA, OHRANI, DESINFICIRA
PAZITH NA VARSTVENO ZNAMKO!
CATEŠKE TOPLICE
pošta Brežice železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni vrelec v Dravski banovini Sezona od 1. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti, zahtevaite prospekte. Z ueprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni i. t. d.
SS Prestolonaslednik Peter
JADRANSKA PLOV1DBA D. D. — SUŠAK
Dnevna Ultra paroplovna uiužba s Sušalca za Dalmacijo ln obratno, tdhod s Sn-Saka ob 16 uri.
Dnevna večkratna zveza za vsa Kopališča ln letovišča jugoslovanske obale. Ugodna turistična potovanja s Sušaka za Dalmacijo m Grško po nizkin paušal-nlb cenao.
EKBpresne turistov ke proge iz Benetk za Dalmacijo. Prvovrstni paroiki - Izvrstna kubinla.
i'rotpekte in pojasnila dale direkcija na Sufiakn, vse njene agencije ln val uradi ,,Potnika' tn društva , Wagon-Liis-Cook".

Zahvala
V6em, ki eo nam ob prebridki izgubi nepozabnega nam miljenca
Vakota
stali v težkih urah ob sirarni in so ee na« spomnili, vsem, ki so počastili spomin blagega pokojnika s tiho molitvijo, vsem, ki eo ga obsuli z cvetjem, vsem, ki eo mu v slovo zapeli, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti — izrekamo našo najglobljo zahvalo. — Bog plačaj I
Maribor, dne 24. aprila 1937. Žalujoča mati Gizela Fabiani in rodbini Zvolsky in Kolar.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenih sočutij, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi našega srčno ljubljenega, nenadomestljivega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Franca Smole
hišnega posestnika in bivšega ključavničarskega mojstra
•e vsem najprisrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolini častiti duhovščini, dalje gosp. primariju dr. V. Meršolu, pevskemu društvu »Cankar«, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, sploh vsem sorodnikom in prijateljem, ki so od blizu in dale« prihiteli, da dragega pokojnika spremijo na njegovi zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat — prisrčna zahvala! Ljubljana - Z g. Šiška, dne 23. aiprila 1937.
Globoko žalujoči ostali.
Kolesa
Podal|Sa|$iztvl|en|e!
življenje moremo podaljšati, oolečlne preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti ojačltl, nestalne moremo učvrstiti ln nesroine napraviti srečne)
Hal |e vzrok vsahe bolezni?
Ostabljenle živo*v, potrtost, Izguba dobrih prijateljev alt svojih bliinjili, rasoCaranje, strah pred boleznijo, Blab način življenja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
. .. . . .	Je nalbolISl zdravniki So poti, ki Te morejo
dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem; ta pot )e pa oplBana v razpravi, ki Jo Se more vsakdo, ki zahteva, dobiti takol in poVSCIIl brCZPlOCnOf
V tej mali priročni knJUlol Je raztolmačeno, Kako morete v kratkem času ln brez ovire med delom olačltl ilvoe ln mliioe, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo ln n.broj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur.
PoStno iblrallšče:
ERNEST PASTCRNACH, Berlin SO,
nichaelKIrchpiau IS, Abl. II J.
Potovanja po severnih deželah
HAMBURG-AMERIKA LIN1E
HAPAG-ovo potovanje
v Anglijo, Irlandijo, Islandijo in Norveško
z ladio MS »Milwaukee« od 28. mnija do 14. luliia 1937. Potovanie traja 16 dni. — Cena ca. Din 4600 —.
Prvo HAPAG-ovo potovanje
na Škotsko, Islandijo, Spitzberge in v Norveško
z ladjo MS »Milwaukee« od 16. mlija do 8. avgusta 1937. Potovanie traja 23 dni. — Cena ca. Din 6600'
Drugo HAPAG-ovo potovanie
na Škotsko, Islandijo, Spitzberge in Norveško
z ladio MS »St. LOU1S« od 22. julija do 11. avgusta 1937. Potovanje traja 20 dni. — Cena ca. Din 4880'—.
Tretje HAPAG-ovo potovanje
na Škotsko, Islandijo, Spitzberge in Norveško
z ladjo MS "Reliance« od 7. do 30. avgusta 1937. — Potovanie traja 23 dni. — Cona ca. Din 660a—.
Potovanje po Vzhodnem morja in na Norveško
z brodom MS »Milvvaukee« od 10. do 26 avgusta 1937. Trajanje potovanja 16 dni. Cena ca. Din 4600'—.
HAPAG-ovo potovanje
na Norveško. Škotsko in v Anglijo
s parnikom MS »Reliance« od 2 do 15. septembra 1937.
Trajanje potovanja 13 dni. Cena ca. Din 3650'—.
■
Pojasnila, prospekte in vozne listke za parnik pri:
Generalnem zastopstvu: Nematki saobrafajni biro, Beograd,
Knežev spomenik 5. Tel. 30-003.
Podzastopstvo Vladimir Pintar, Ljubljana, Pražakova 13
000 do 1600 Din, dve leti garancije, Šivalne etroje od 1900 Din dalje dajem na obroke. — C. Kmetlč. p. Dob 110.	(1)
Cunje
krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, govejo dlako (aravco) — kupi vsako množino
ARBEITER • MARIBOR
Dravska 15
REKlAMA.SLOVEnCU
. »•iumjntl««',
MiM
B0TERCE, BOTRI,
pridite za sv. birmo po slaSulue v LJubljano k
Dolencu, Wolfova ul. 10
VINA
Za težko delo Je tnočn vinol Dobite gn najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
1'ELEFON *TEV. 25-73

Stavbno ln pohištveno okovje si nabavite najugodneje, tudi na knjižice ljubljanskih zavodov pri »JEKLO« Stari trg.
Neumrljiva knjiga
DOBERDOB
slovenskih fantov grob.
Čitajte knjigo, ki vam opisuje doživljaje, življenje in trpljenje vaših očetov oziroma sinov — tako, kakor je bilo v resnici. — Nevez. 27 Din, vezana 38 Din. — Knjiga 6e dobi v knjigarni »Domovina«, Celje, Kralja Petra c. 45
Razglas
Buffet na kopališču v letoviškem mestu Kamniku se odda v najem od 1. junija 1937 do 31. maja 1938 pod prav ugodnimi pogoji, ki so na vpogled pri občini Kamnik, kafnor je nasloviti tudi event. ponudbe.
Uprava občine Kamnik, dne 21. aprila 1937.
Posestvo
na Bregu pri Borovnici, obstoječe iz hiše z vpe-
, Ijano gostilno in hiše z že obstoječo trgovino, j komfortne enonadstropne stanovanjske hiše, elek-I trika, vodovod, z obširnimi, zraven apadajočimi ; gospodarskimi poslopji, ležeče tik ob potoku — : ugodno naprodaj, Zelo primerno za tekstilno ali lesno industrijo. — Informacije daje Občinska i	hranilnica na Vrhniki.
Krapinske Toplice_
Izvanredni uspehi zdravljenja reume, protina. iSijasa, ženskih bolezni L t. d. Radioaktivne terme in blato 43 C, sezona od sredine aprila do sredine oktobra. Cene nizke, znatni popusti za čas pred in posezone. pavšalne kure. Zel. postaja Zabok-Krapinske Toplice, odtod zveza z autobusom. Brezplačen povratek itd.
Zahtevajte prospekte)
Zavarovanje kolesarjev!
Nezgode kolesarjev zavarujemo: Ako se kolesar smrtno ponesreči, izplačamo 10.000 Din, ako postane kolesar trajni invalid, izplačamo 40.000 Din, ako kolesar do smrti po-| vozi eno osebo, izplačamo 30.000 Din, ako po-j škoduje ali povzroči smrt več oseb, izplačamo , 100.000 Din, ako kolesar poškoduje tujo lastnino, | izplačamo za stvarno škodo do 10.000 Din. — I Letna premija za eno kolo stane vsega skupaj ! samo 50 Din. — Zavarujemo osebe prbti vsem vrstam nezgod, zavarujemo trgovine, privatna sta-| novanja, urade, proti vlom.ski tatvini in ropu. Kdor i hoče hiše, premičnine, trgovine zavarovati solid-i no, naj se obrne na glavni zastop »Vzajemne zavarovalnice«, Maribor, Loška ulica 10 (glavni |	zastopnik Fran j o 2 e b o t).
Naročajte in čitajte naša katoliška ! dnevnika »Sijvenec« in »Slov. dom«
Parketne deščice, trstle za strope, asfaltno strešno lepenko, bitumenjuto za izolacijo, bitumen, tesni cement, korbolinej, strešni lak, katran
n razna zolačna sredstva proti vlagi dobite naiceneie pri tvrdki
J0S. PUH, Ljubljana
GradaSka ulica 22 Telefon Stev. 25-13
Vsak parni kotel brez razlije
bodisi v industriji ali centralni Kurjavi
lohomobile, stabilne moforfe, razne mlalilnEce
avlomoDlisKe ali aeroolanshe liladllnihe
morete očistiti kotlovca (Kesselstein) v obratu brez razkladanja in de-moutirania z ameriškim preparatom »TEHALIN-om«, s katerim se tudi ovira tvorba kotlovca in usedlin. Popoln uspeh zajamčen. Preizkusili so ga in da priporočajo najslovitejši specijalisti in državne oblasti. Prihranek na kurivu do 5l<%, inštalacija in cevi pa trajajo mnogo dalje. — Vsa pojasnili in orosptkta z navod h pošilja generalno zastopstvo tvrdka »HOBBY« A. R., Beograd, Uzun Mirkova 10. — Telefon 23-013.
Zafjvata.
Moi pokojni soprog Ljudevit se je zavaroval 1. decembra 1935 na življenje na glavnico
Din 50.000 -
Dolžnost mi narekuje, da se
jugoslovanski zavarovalni banki »SLAVIJ l"
za hitro in točno izplačilo javno zahvalim ter jo vsakomur najtopleje priporočam.
Rakek, dne 22. aprila 1937.
rrandšho vidrin.
TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u, Ljubljana. Kongresni trg 5,
ker boste za manjši denar Imeli lepši model, elegant-nejši kroj in boljšo izdelavo.
Rudoll rimmermans:
31
Junaki iz Alcazarja
»Povej, ali veruješ v Boga?« ga vpraša rdeči miličnik in pomeri s puško vanj.
Verujem.«
Tedaj mu nastavi rdeči miličnik puško na prsi in dela divje kretnje z roko.
>In če zdaj pritisnem petelina, kdo te bo rešil?<
>Bog, če bo hotel.«
»To se sicer motiš, fantek, vendar te ne bom preizkušal.«
Potem mu pravijo, da ga bodo skupno z materjo postavili pred ljudsko razsodišče.
Pred vrsto mož, ki sedijo za mizo, mora Carmelo odgovarjati m se zagovarjati.
Kako mu je ime?
Kdo je njegov oče?
Ko da tega ne bi vedeli, si misli Carmelo.
A potem je zasliševanja kmalu konec. Saj morajo sodniki sami pripoznati, da ta petnajstletni deček ni v zvezi z nikakršnimi uporniškimi načrti. Sodniki ga dajo odvesti. A ker je ječa prenapolnjena, ga odvedejo v norišnico — v ondotno kapelo, kamor ga zapro.
Carmelo vstopi v poltemo kapele. Tudi tu je gospodarilo sovraštvo rdečih.
Pustijo ga samega Kmalu zatem pride bolniški strežnik in prinese dve ž.imnici.
»Dve?« se vpraša Carmelo.
A kmalu nato se vrata spet odpro.
»Mati!«
Mati je tu!
Da, zaslišali so tudi njo in so nato odredili, da jo zapro semkaj. — Vendar ne smeta sprejeti nobenega obiska, biti morata popolnoma odrezana od sveta.
Zdaj ne bo nič več tako hudo, ko je mati spet pri njem.
Sedeta na žimnico in se naslonita na prevrnjeni klečaltiik.
»O, kako sem vesel, mama. da si zdaj pri menil In kmalu bova videla tudi očeta, ko bo Franco prišel!«
Molče poljubi mati ozko, bledo lice svojega sina —
edinega.
Solze mu padajo na glavo.
»Mama, kaj ti je?«
»Nič, Carmelo!«
A Carmelo čuti,'kje so misli njegove matere*, ondi so, kjer so tudi njegove tolikrat: pri Louisju, bratu.
Ne izprašuje več, marveč le nemo boža materine roke.
Potem se mu spremenijo misli v sanje.
Zaspi.
Skala buči
Boj za Alciizar se neprestano nadaljuje.
Po sedemdeset, sto, sto petdeset granat iz težkih topov in brez števila manjših granat se zaletava vsak dan v trdnjavo. Vsa tn množina granat pa pada na tisti skoraj mali prostor, ki ga zavzemajo Alcazar s svojimi poslopji in na esplanade in predvsem na severno pročelje in na dvorišče!
Srednji del severnega pročelja jo popolnoma se-strelje n — od strehe do tai. Noben /.iu, nobena stavba ne stoji več. Vse je v ruševinah.
Toda ruševine so zaeno varstvo. Saj se grmadijo v velikanskih kupih, ki segajo daleč tja pred poslopje in globoko na dvorišče. Tako nastane nov obrambni zid in čeprav se granate še tako divje zasajajo v grušč in se še s tako silo zarijejo vanj — tu se zadušijo v svojem lastnem delu. Vendar zategadelj ne prenehajo padati. Več in več se jih zadira v ruševine in grušč, bolj in bolj cefrajo, rušijo in pršijo kamenje naokoli.
So dnevi, ko morajo straže nenehoma klicati »fuego!« — ogenj! — Natančno opazujejo rdeče baterije. Za straže je to večkrat strašno nevarna igra, ko morajo paziti na izstrelek, brž zaklicati, se hitro skriti in spet takoj biti na svoji postojanki. Saj, kdo ve, ali ni bil tisti strel poslednji in bo sovražnik zatem naskočil trdnjavo!
Nepopisno je opustošenje, ki ga povzroča rdeče topništvo Alcazarju, a izgube, ki jih prizavedajo branilcem, so radi junaštva in pozornosti straž kaj neznatne.
Po daljšem odmoru v obstreljavanju, ko so smele ženske in otroci za kratek čas spet na dvorišče, jo zadonel spet klic: »Fuego!« — Vsi izginejo v kleti.
Le nekaj deset- in dvanajstletnih fantov ostane na stopnišč in se z obrazi pritiskajo na stebriče, ki so za ograjo nad stopnicami za v klet.
>To jo bil 7.5 centimeterski, Carlosk
»Zaknj se pa ti, Paco, zmeraj zdrzneš, kadar se razletijo? Saj se kar nič več ne izplača bežati, kadar I i začno padati!« pravi Josč.
»Ko sem bil nekoč v starši v Barceloni, so ognje-gasci žvižgali ko tele reči tukaj.«
»Aio!«
»Ta se ni razletela.«
S
tr 3- re 5
Z "S 3
pr pr o
0	o H.
o
1	s-g s. g °
iž5 tr-o C ^
. »g	3
■3 5.2-	r
S « 3 O ~ a (Ji m n >»
< <c i 2. 3
01
k U) •
o
o
V) p«
0< < <
re n 19
- N N N
e n K »
■ B a o , » » ? 2 2" Pr bt tf) 3.S J "1 S
' B B |
I S S g » S.
s- a- o ^ O o o
O OD?
5 5°
-tv
e« v
i' \
ElBbtroinotopilu^u^
napetost! Tedna ▼ veliki libtr-na proda]. Lastna delavnica aa previjanje ln popravljanj« dlnamov, avtodlnara, elektromotorjev ter vseh elektro-apar&tov. — IirrSuJem tm električne Instalacije ta ru ■vetljavo ta pogon.
BLEKTROPODJETJ«
Frani o PerClniič
ljubljena, Ooiposvetaka 1«.
Svež« najfinefia norveško
ribje olje
b lekarn« dr. G. PlccoHfa v Ljubljani
•e priporoča bledim ia tlabotnim osebam.
SEMENA
banaško lucerno črno deteljo grahoro, peso, korenje travna semena in čebulžek
dobite v najboljši kakovosti v Javnih skladiščih pri tvrdkl Fran Pogačnik d. s o. z.. Tyrševa (Dunajska) cesta dt. S3.
Modroce
posteljne mreže. Železne rložljive postelje, otoma-ne. dlvane tn tapetniške Izdelke n n d I najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni tr* 13.
Ugoden nakup morske trave. žlrae, cvtlha na modroce tn blaga za prevleke pohištva.
Znani SALVAT-ČAJ
proti žolčnim kamnom in boleznim žolčnega mehur-a s« dobi v pri glavnem
zastopnikn Lekarna pri Sv. Ivana, Zagreb, Kaptoi 17.
Ogl rtg. S. br. 27870.
Zastoni poiiliamo prospekt« o zdravljenju.
f«
SOFRO"-kartoteke
pre<l8tavijajo viiek preglednosti. Prihranile Vam bodo mnogo časa, napora in denarja.
Pišite po prospekte. Zastopniki se sprejemajo.
,S0FRA'-MARIBOR
Aleksandrova 43 Tel. 2510
Tovarna pohištva
VcSiMar franlo
Celje, Kersnikova 17
izdeluje po naročilu iz zdravega, suhega lesa prvovrstno pohištvo in stavbeno delo po najnižjih cenah- Moderno urejena sušilnica za sušenje lesa. — Zaloga pohištva: Celje, Glavni trg 12
Dobro, poceni in solidno ~ Vam postrežejo naši inserenti!
Zahvala
Dne 1. aprila 1937 ml /e pogorela hlia in gospodarsko poslopje. — Zavarovalnica ,,Jugoslavija", pri kateri sem bila zavarovana. te ocenila mojo Škodo kutantno In o moje popolno zadovollslvo.
Izrekam druibi Jugoslaviji" /aono zahvalo ter\o vsakomur na/lople/epriporočam
Slivnica, dne 21. aprila 1937.
Marija Kosi, posestnlca
Naš ponos
Zavrgli smo stare stroje, a s pomočjo novih, najmodernejših izdelujemo tako obutev, da moremo, bodisi v kvaliteti ali v izdelavi tekmovati z amerikan-skimi proizvodi.
Naše trgovine so založene z novo vrsto moških polčevljev — original GOODYEAR, h katerim je priloženo kopito, nova LORD krema, flanelasta krpa za čiščenje in žlica za obuvanje. To vse dobite za ceno
DIN 199-
Obiščite našo prodajalno in pomerite si naše zadnje modele!
Neutrudljivo delamo na tem, da izpopolnjujemo našo proizvodnjo in tako moremo zadovoljiti najboljšega gospoda z najfinejšim okusom.
IMEDIA JE ODOBRENA PO MINISTARSTVU NARODNEGA ZDRAVJA STEV. 209P2 OD 10. XI. 1936 |
M AVAS
Otroftkl vozički naj- Dvokoleia,	ttvalnl ■ troti
■oveJAUi modelov motorji, trlelkljl, pogrezljlvl Po salo nizki eenll Ceniki (Tanko i WTRIBUNAU r. BATJEL, UUBUANA, £arlov8ka % Podrntnlea: Maribor. Aleksandrova cesta 2C.
Civilno-Inienjerska pisarna
ing. Ant. Šfebi
izvršuje projekte in proračune za strojne in električne naprave in električne centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za ra-cijonalizaciio obratov, nadzorstvo pri novih napravah in preureditvah, ekspertize i. t d.
„Crepe de chine", beli, po Din 18'— pri Trpinu, Maribor
Vctrimska 15
Posredovalnica Ivan Godina
Maribor, Aleksandrova cesta 30,
proda dvonadstropno, tristanovanjsko hlfio v Mariboru za 575.000 Din. Trgovsko dvonadstropno, ti komfortnih stanovanj, center, za 500.000 Din. Brozkonkurečnl mlin, 2 orala zemlje, 28.000 Din. Kmetijo, 90 oralov, za 130.000 Din. Ob Pohorski novi cesti 5 oralov posestva za 40.000 Din. Dalje razpolaga z nad tisoč raznovrstnimi nepremičninami.
INTERNATIONALE
MAJNIK - NOVEMBER 1937
ŠTEVILNE UMETNIŠKE, ZNANSTVENE, LEPOSLOVNE IN ŠPORTNE PRIREDITVE
PROPAGANDNI ODBOR ZA JUGOSLAVIJO: BEOGRAD, KRALJA FERDINANDA UL.3
(BRESLAU)
S SEJMOM ZA POLJEDELSKE STROJE
Vratislava 5—9. maja 1937
Za Judoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Cet
izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor Centifi