183. številka. Ljubljana, nedeljo 11. avgusta. XI. leto, 1878. • SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, tivsouiii y«*e"»uar . avgusta pri Vr a čar-Vakuf u in 7. avgusta pri Jajcu boje zoper velike vstaške oddelke. Z žilavo vstrajnostjo, požrtvovalno hrabrostjo vojske, ter z urnim odvažnim vodstvom poveljnika vojvode "VVurtemberga, zvršil se je boj pri .Jajcu z odločno zmago nad vstaši, katerih je bilo po številu več, nego na sili Po (levet ur trajajočem It rva v 4*111 boji so bili vstasi nazaj vrženi, in utrjeno mesto Jajce od 7. vojne divizije zasedeno. Torej celih „devet" ur je boj trajal, in sam oticijalni telegram pravi, da je bil n krvav". Gotovo je padlo mnogo vojakov In ker so ti naši fantje — skrbelo bode te dni po Kranjskem marsikaterega očeta, brata, prijatelja, marsikatero plakajočo mater, ženo, sestro in nevesto, ali nij morda mej padlimi tudi njih ljubljenec vmes! Pričakovati se menda Bine, da bode vlada kmaiu izdala zapisnik mrtvih in ranjenih, da bodo rodovine, ki imajo sinove doli, vsaj čem prej rešene vse negotovosti. Od onega druzega vojnega oddelka, ki maršira ob reki Bosni in je vzel Maglaj, nij denes nič novih poročil. — Poveljnik Filipovič svojem poročilu o boji pri Maglaji posebno hvali rezervni polk Ilartung, v katerem so štajerski Slovenci, kateri so se odlikovali isto tako z izvrstnim Btreljanjem, kakor tudi z disciplino v ognji. Turška agitacija. Ker se je po raznih Časopisih trdilo, da ima protivljenje tur.-kih Bošnjakov proti zase-denju Bosne po Avstriji svoje korenine v Srbiji, oporeka „Pol. Curr." temu v sledečem dopisu iz Belgrada: „Z vstankom mohamodnnskega fanatizma v Sarajevem devajo nekateii tudi prejšnje slavjauske vstaše v zvezo. Mnogo novin je takih, ki trdi.o, da se bodo slavjanski vstaši združili z mohamedansko druhalijo iladži-Loje, in skupno s tem se obinili proti avstrijske j armadi. Vrhu tega pa še trdijo, da to pod pira Srbska. Akoprum se uže na prvi pogled vidi, ka to ne more biti resn ca, moram ven dar to tudi s fakti dokazati. Po najsigurnejšik virih se lehko zatrdi, da vstaši nijso le vsako diuženje z mohamedanskimi fanatiki zavrgli, nego celo hočejo, kakor hitro se bode okupa cijska vojska Tiskovcu približala, poslati deputacijo ali višjemu poveljniku baronu Filip o v:ću, ali pa nj. cesarskej svetlosti gospodu nadvojvodi Ivan Salvatorju, da bodo zagotovili svojo pokorščino in udanost, in prosili, naj jih cesarski meč varuje pred maščevanjem prejšnjih svojih tlačiteljev. Priporočili se bodo koncem milosti nj. veličanstva cesarja in kralja, od katere pričakujejo, da jim bode omogočila združenje se- svojo družino, in da bodo tudi svoja posestva zopet dobili, katerih jim begi uečejo vrniti. Malo dnij nas loči še od onega trenotka, ko se bode vedenje vstašev določno pokazalo. Ako se bode vse zdaj navejeno potrdilo, kar nij dvoma, potem se bode ravno vse ono nasprotno zgodilo, kar se trudi od neke strani Srbske j na rameni potisniti. Ako srbska vlada še kaj vpljiva na vstaške čete, potem bode ta svoj vpljiv porabila le pametno, dobrodejno in prijateljsko proti Avstriji. Da se je to v resnici uže zgodilo, da je na ta pot Srbska takoj, ko so se kongresovi sklepi objavili, ukrenila, razvidi se iz sleeečega: V. Vidovieu, ki je imel v Berlinu želje vstašev zastopati, ki so hoteli, da bi se bila Bosna Srbskej priklopila, svetoval je minister ltistić, ko kongres nij htel v vstašev želje privoliti, ter je zase-denje Bosne po avstrijskej vojski dekretiralr naj pri vstaših na to vpljiva, da se bodo v zaupanji na dobrohotne namere Avstrijske udali. Vidovič je vsled tega na Dunaji pohodil fzm. barona Filipovića, ter mu zagotovil, da bodo vstaši avstrijsko armado z veseljem kot tako pozdravili, katera bode mir napravila, ter ga je vprašal za osodo beguncev, ki so še na Avstrijskem. Višji poveljnik ga je prijazno sprejel, ter mu odgovoril, da pribegle ne bodo prej nazaj silili, nego da se zasede cela Bosna in cela Hercegovina, in se bodo začasne> oblasti vspostavile, da Be bode v^akej zmešnjavi izognilo." Naj se zvijajo novine, kakor „N. fr. Pr.* in druge, kolikor hočejo, resnica je in ostane, da prve žrtve v Bosni padle so mohamedan-skemu fanatizmu in njegovoj zverskej naravi. In za večne čase v našej monarhiji neha ono Sanitarni vlaki ali pojezdi. (Dopis ulovonukega vojnt'ga zdravnika ) Uže zdavno ae prizadevajo vse države za časa vojske, boluike iu ranjenike spravljati tako hitro, ko je mogoče iz bližujave krvavega bojišča nazaj blizu iij.li sladke domačije. Lete blago in Človekoljubno misli iu pri/a-deve so rodile tudi sanitarne vlake ah bolnišuice, ki teške iaujenike in uevarno bolne vojake po žolezmh cestah vozijo m jih spravljajo blizu njih dragih domačinov iu milih roditeljev. Take vluke ali železnične bolnišnice so najpoprej napravili v obširnem ob=igu so-verni Amerikanci za časa svoje večletne domače vojske, kar nam obširno poroča ruski vojaški zdravnik llaurovic. Za vojake mej Francozom iu Rusom so ninogoštevilui sanitarni vlaki prevažali raujeue siromake črez sto mil in več s Francoskega po celej Nemčiji noter do ruske meje. Kavno tako je bilo za I časa zdanje krvave rusko turške vojske. Umeuiti mi je treba, da napravljajo take dobrodejue vlake ne samo države, nego v kaj obilnej meri tudi posebna blagodeltm društva in človekoljubni, bogati posamezniki; v izgled: na Nemškem red Johaunitarjev, na Ituskem red „ervcuago krstau (rudečega križa) in pri nas v Avstriji viteški red Mu l Uzu rje v itd. Vse se trudi in prizadeva ranjenemu siromaku njegovo žalostno osodo najbolj ko mogoče zla j sati, iu ga nevarnih, t-inttoaosnili bolezuij oteti, ki se navadno blizu krvavih bojišč izlegajo. Zato mislim bode tudi Slovence zanimalo, kako vlada skrbi za bolne in ranjene vojake, da Jih odtegue žalostnim nasledkom uakopiče-uja v kiajih, kjer nij pripravnih stulmh bolnišnic, iu kjer bi mogli celo krvavi boji nastati. V ta namen sta se napravila doslej dva sanitarna vlaka štev. I. in II., prva taka naprava v avstrijtkej armadi, ki bodeta v kratkem vozarila po južuej železnici in drugih progah moderne komunikacije. Takih vlakov se ima, če je treba, napraviti 2G in več, in od viteškega reda Maltezov 8 do 12. Gotovo je velika tolažba za žalostne roditelje veleti, da se bedo njih ranjeni sinovi vojaki brez velikih težav domov vozili, ali vsaj v bližnje kraje svoje sladke domačije, kjer se navadno vsaka rana, vsaka bolezen bi rekel, bolj vspešno celi in zdravi, kakor v oddaljenih tujih krajih. Zato naj Bledi tukaj kratek opis sanitarnega vlaka za naše hrabro vojake. Tak sanitarni vlak, ki more najedenkrat prepeljati 104 teških ranjenikov ali teških bolnikov, šteje 10 žele/ničnih vozov, ki so tako narejeni, da se more po sredini iti od prvega voza do zadnjega. Mej \sakim vozom imamo torej pripraven mostič, in ob straneh, da se hitro vjame, kedor hodeč omahne, dve verigi razpeti. Vsak voz ima zvunaj po obeh straneh naslikan velik rudeč križ na belej podlagi, znamenje imeuitne ženefske pogodbe, po katerej mora sovražnik svojega ranjenega hinavsko in lažnjivo hvalisanje Turčije in nje kulture zmožnosti. Politični razgled. 'Volritii 1<> «l4»ž«»le. ,kl V Ljubljani 10 avgusta Ogrrskih volitev je dozdaj znanih 2f>7, mej temi, spada 1G8 k vladnej f.li liberalnoj stranki, 40 na opozicijo, 30 na skrajno levico, 7 je narodnjakov, 8 zunaj strank stoječih, 8 je treba ožjdi volitev. Ymt»3«r «1 r/,»»v<». IS it.v i so H avgusta začeli Varno oku pirati. Dolgo te tvidnjave nij bilo Turkom iz j lice. katerim ie bila zmirom osoda Svojih ro rok izpmviri, Da ta dole so se vendar morali jftkov jako pri srci, tudi zdaj ne bodo zaostali; udati. — Kiiko ruski g--neruli s Turki govore, in kak govor je za Turke barbare tu li „K žalosti ločitve od svojih predrazih pridružuje se Se skrb za one, katere bodo morali zapustiti, — in to gotovo ne olajšuje pozvanim izvrsivanje vojaške dolžnosti. „Domovinska dolžnost je tedaj vseh onih, kateri smejo ostati v ljubljene j domačiji, da po svojej moči pomagajo onim rodbinam, ki so prišli vsled mobilizacije v stisko ; v vseh delih naše domovine trudiio se blagi ljudje z nabiranjem denarja takove zapuščene rodbine u tešiti. „P. n prebivalci krškega mesta in oko- jedino pravi, to kaže govor generala Laza-reva na Mohamedane v Erzerumu. Glasi se tako le: „gospođa Mohamedani! Zasedenia Krzeruma ste sami krivi. Vaš fanatizem in vaše proganjanje kristijanov je napeljalo ruski meč k Brcu Cirigrada. V bodoče se trudite, da boste postavam ubogali, in da ne boste svojim sosedom, kristijanom sitnostij delali. Nekoliko časa ste ščuvanju nekaterih begunov, kakor Mussa paša in sinu i>amiyla verjeli misleči, da je moliamedanstvo premagalo kristi-janstvo; zavoljo tega ste v Kavka/.u upor pri digovali. Zavoljo vas je deset tisoč ljudij po bitih, in več vaših veljakov je obešenih. Pozneje smo Kars dobili, in celo vašo armado pri Ala-Daghu zajeli..." — Naj bi Turkom tudi naSi generali podoben jezik govorili, pa bo kmalu vstaje konec. Iz lioffjatijr se piše, da so Rusi začeli Bolgarom predočevati, kako nij so rav najo pri izbiranji svojega kneza po želji carja, ki jih je osvobodil. Itne se še nobeno ne imenuje, a verjetno je, da bode voljen princ Ludvik Battenberg, ki je bil mej vojsko v glavnem stanu velicega kneza Nikolaja. Glede razmere mej Turčijo in fmrčko poroča Be iz Aten: Stanje stvari v Epiru je še slabSe nego v Tesaliji. Po mestih so ropi vsak dan na redu. Duhovnike pobijajo pri belem dnevu, organizirani razbojniki deželo pustošijo. Za kristijane nij nobene varnosti česti, imenja in živenja. Dop [SI. I k 14 i-Mkesa 8. avgusta [Izv. dop. j Pri nas je bil naš župan in državni poslanec 27. julija izdal sledeči oklic: „Na poziv našega svetlega vladarja hiteli bo reservisti pod zastave, da bodo daleč od svoje domovine zadostili vojaškej dolžnosti; zato je ostalo mnogo družin brez pomoči in rejnika, žuga jim najhujša beda. slišali bodo tudi zdai klic podpisanega, in z milodari bodo patrijotiČno podjetje pospeševali. Občinski zatop v Krškem, dne 27. julija 1878. W. Pfeifer 1. r.u Vsled tega so darovali gg.: \V. Pfeifer, državni poslanec, 30 gld.; M Hočevar, državni poslanec, 40 gld.; Dr. C. Koceli, odvetnik, 10 gld.; M. Aussetz, c. k. poštar, 10 gld.; Jan. Rumpret, posestnik, 5 gl.; Fr. Šebavc, posestnik, 1 cld.; C Schoner. posestnik, r> gl.; Ant. Laurinschek. trgovec, 15 gl.; F. X. Aumann, 5 gld,; Fran. Zesser, trgovec, 1 gld.; Henrik Stanzer, trgovec, 5 gld.; Srečko Stary, trgovec, 1 gl.; F. Pomches, lekar, 5 gl.; C. Tiber, gostilničar, 1 gld.; J. K. 20 kr.; Jos. Schoner. mesar, 20 kr.; Jos. Pongratz. sedlar, GO kr.; Ant. Zotter, 1 gM.; Ant. Jugovic, posestnik G gld. ; D. Kurent, občinski tajnik 2 gld.; Anton Itupert, posestnik 2 gld.; Fr. Gregorič, posestnik 5 gld.; J. Laurinšek, posestnik, h. št. 1, l gld.; Vencel Pollak, stav beni podjetnik, 5 gld.; vsi iz Krškega. — Jos. Butkovic, posestnik, 2 gld.; Ferd. Schoner, posestnik 1 gld ; Franjo Grivec, farni koopera-tor, 5 gld.; Franjo Jare, farni kooperator, 2 gld.; vsi iz Leskovice. — O. Schvvarzer, vrtar, Thurnnmhart 1 gld. Torej skupaj 1G8 goldinarjev. Naj bi vsi kraji po Slovenskem isto tako storili. «Ml lllliilitliikc v Bosni 3. avg. I Izv. dop.*] Tu ležimo v taborji pred Banja-luko uže dva dnij. Marširali smo v dežji, kampirali smo pod milim nebom, dve noči smo bili v dežji brez redne jedi. Strašni dež je vse ognje pogasil, kuhanje je bilo nemogoče. Ubogo pare, kristijanska raja, — saj je •) Privatno pismo slov. oficirja. Ur. uže itak nij mnogo več ostalo, — bili so silno veseli, da smo vendar uže enkrat prišli. V tropah prihajajo na ceste, kjer mimo marširamo, in — molijo r a z o g 1 a vi, menda Boga hvaleč končnega osvobojenja. Večer druzega vmarSiranjskega dneva ie bil hud. Strašen vihar je celo noč trajal. Jaz sem v svoj deževni plašč zavit celo noč po konci stal s hrbtom proti vihariu. Drug dan smo marširali, da si je dež zmirom šel na Banjaluko. Vhod v Binia'uko bi bil imel biti voia-Ško inron:r»ioč. a nii bil vsled dežja. OI štirih strani smo v mesto šli. Kakor da bi se turške sodrge bali! V mestu je največ Mo-hamedancev. Kristijanje so tudi tu presrečni, da smo prišli. Posamezne sem slišal: „Sedaj umremo radi, ko smo videli, da so nam prišli krščanski Avstrijci na pomoč." Naš tabor jo poln prebivalcev iz Binia-luke, ki svoje stvari voiakom prodajejo. Izgled, knko fanatični so Mohamedanci je to le: Nek mož jo prodajal vojakom črešplje, ki ro tu uže zrele. Hitro je bil koš prazen. Zdai pride mlad človek k prodajalcu, in mu koš preobrne rekoč : „izdajica, knko moreš never-nikom ovočje prodapiti" ! Prodajalec se je smeh ljal, vzel prazen koš in šel. Domače stvari. — (Vznemirjajoče govorice.") Včeraj so nekateri ljudje, baje celo bivši častniki, po Ljubljani trosili zelo vznomirjajočo vest, da je bil cel batal ion Kulmovcov uničen (auf-gerieben) in jim bila zastava vzeta. Ker se oncijalno to ne poroča, svarimo občinstvo, naj tacim govoricam ne veruje. Brezvestno pa je tudi, take „novieo" izmišljati si, ali lehkoverno naprej trositi jih, ter naše ljudi h trasi ti po nepotrebnem, ali dokler vsaj resnica dokazana nij. — (Sen - pe te rs ko kasarno) v Ljubljani so vojaki izpraznili, in je bila izpremo-njeba v bolnico. — (Garnizonska premomba.) Iz Trsta se nam piše: da je naš domač rezervni polk dobil 8, t. m. povelje otiti 12. t. m. v Ljubljano. Četrti bataljon ima iti v Kamnik 5. pa v Novo m e s t o. — (Ljubljanski porotniki delegirani.) Kakor čujemo, je ljubljansko porotno sodišče za to delegirano, da bode sodilo in bolnega nasprotnika ravno tako lepo in dobro oskrbovati, kakor svojega lastnega. Od teh lt) vozov jih jo lil numeujenih za bolnike in ranjenike, jeden za kuhinjo, jeden za shrambo živeža, jeden za zdravnike, jeden za postrežbo, jeden za magacin in jeden za navadno pertljago in stanovanje voditelja ali kondukterja. Voz za prtljago tudi voz varnosti pri železničnih vlakih, gre za parovozom, in magacinski voz na koncu celega vlaka. V Bredini mej vozovi za ranjenike se nahajajo kuhinja in ostali vozovi posebnega namena. Voz za zdravnike je druzega razreda navadnega vlaka z dotičnimi pripravami, in voz za postrežbo tretjega razreda, primerno vravnau in pripravljen. Vsi ostali vozovi spadajo k navadnim pokritim tovornim vozovom. Poglejmo malo vozove za bolnike. Vsak ima spredaj in zadaj dveri z okni in kljukami, in po obeh straoek dveri za premikovanje tudi z okni. Skoz stranske dveri se nakladajo runjeniki, tako, da se uže zvunaj na dotične postelje polože in na posteljah v vozove dvigajo; čelne dveri pa so zato, da se more iti z jed nega voza v drugi voz, in nij treba celo z voza stopati. Vsak voz šteje osem postelj, štiri na tleh, Btlri pa nad prvina primerno visoko na močnih trnkih z kljukami in bakarni obešene. Postelje na tleh stoje na nogah s prožnimi železnimi peresi, obešene postelje so pa ob steni pri glavi in po strani z debelimi polštri ali poduškumi obvarovane, da se bolniki preveč ne pretresajo in ne vznemirujejo. Zgornja postelj ima vsaka niatraco in čedno posteljnino, zdoljua pa na debelem razpetem platnu veliko kocino in črez to navadno čedno posteljnino. Vsaka postelj ima navadno dva podglavnika ali poduški. Na zgornje postelje se nalagajo teški bolniki, ki vstajati ne morejo. Nad vsako posteljo je pripet mali jermen, s katerim se bolnik vzdigniti more in si pri obračanju pomaga, potom mala dilica z izrezom za pitno čašo. Na dilico si bolnik deva svojo drobno lastnino. Pri glavi je tabli, kamor se ime, porcija in bolezen zapisuje. V vsakem takem vozu stoji še ena miza za umi van.e z dotičnimi potrebnimi reSmi, en stolec za sejo, in en stol za životne potrebe, potem ena skrinja za umazano perilo in posteljnino, dve svetilnici in en toplomer. V vsakem se zdržuje in leži en strežaj, ki mora ranjenikom streči, voz čistiti, iu naprave za životne iztrebke s knrbolovim apnom snažiti in posipati. Tu mora zdravnik bolnike vsak dan dvakrat kakor v navadnih bolnicah obiskovati, razven tega ima strežaj zapove lano po zdravnika skočiti, če bolniku nenadoma slabo postane itd. Prevetrujejo se bolniški vozovi s tem, da se v sprednjih in zadnjih dvorih okna odpirajo. Nalezljive bolezni se po sanitarnih vlakih ne smejo prevažati« Za bolniSkiml vozovi je kuhinja najimenitnejši voz. Tam so mora vsak dan trikrat kuhati, rja dobivajo bolniki primerne jedi in pijače, kakor v stanovitnih bolnloah, Kuhinja ima veliko železno ognjišče (Sparrherd) ki črez štiri sto goldinarjev stoji; vsako ognjišče ima tri ognje, dva velika kotla od bakra, dva mala iu štiri cevi za pecivo. Zakrivljen dim- namesto tržaškega dva politična procesa, Btor-jena v Trstu od dveh laških študentov, in baje dveh markerjev. — Delegirali so porotnike dozdaj samo na Češkem, ko so ceSke novinarje pred nemške porotnike postavljali. — (Koglanje) na dobitke v korist Bi-rotam — v čitalniškej restavraciji — se je vstavilo. — (Profesorske službe) ro razpisane: Na II. državnem gimnaziji v Gradcu za klasično filologijo in nemščino zaceli gimnazij (do 30. avg.), na nemškem državnem gimnaziji v Trstu za iste predmete (do 31. avg.) na realki v Mariboru za angleščino in francoščino (do 15. avg.) in na ženskem učiteljišči v Gorici za nemščino, slovenščino in italijanščino (do 20. avg) — (Iz Gorice) se nnm pi5e !>. avgusta: Dcnašnja „Soča" je bila konfi-cirana zaradi uvodnega članka „Sluge naroda*, ki je bil iz peresa znanega nam narodnega prijatelja S—c. — (Požari.) Piše nam iz lleljaka naš naročnik: V sredo 31. julija t. I. pogorelo je na Žlebnem nad Skočilolom 5 stuniSč in ravno s klajo in žitom prenapolnenih gospodarskih poslopij. Pogorela bi bila cela vas, ko bi ne bila Vernberška brizgalnica koj, ko seje ogenj zapazil, prišla na pomoč Ogenj so zatrosili otroci, ki so si igraje v stilnjaku zakurili, da hi bili krompir pekli. Zavarovani so bili trije posestniki in sicer dva za skupni znesek 2GO0 gold. — pri banki „Slaviji", jeden pa pri „GraŠkej". Kakor čujem ie bauka „S!a-viju" nemudoma dala Škodo preceniti, ter je naglo pomoč obljubila. Tudi „Graška" mislim, da ne bo zaostala. — Nezavarovanima posestnikoma pa je vernberški baron Frohlich podaril vsacemu po 50 gold. — — (Iz Slovenske D is trice) se nam poroča, da je v četrtek dne 1. avgusta t. 1. na nepoznan način nastal ogenj v poslopji Tomaža Pristolnika na Vrhovljah, ki je celo poslopje in premakljivo blago v kratkem času popolnem vpepelil. Zavarovan je bil posestnik za 500 gold. pri banki „Slaviji". — (Ciganje.) Te dni stoprav smo priobčili dopis izpod Nanosa od kmetskega posestnika, ki 8e britko pritožuje, koliko imajo davkoplačujoči in trpeči kmetje po deželi prebiti pred cigani, ki se brez dela ali z navideznim opravkom klatijo po deželi okolo, beračijo in kradejo. Predvčeraj- šnjem smo se zopet prepričali, kako res je to. Mimo Ljubljane je šla tropa ciganov po tržaškej cesti naprej. Kako ti nesraraniki ljudi na cesti in po hišah ob cesti nadlegu jejo, to je nad popisovanje. A nijsmo slišali, da bi bili Žandarmi kak nalog imeli paziti na te ljudi in izgnati jih. Pač bi ne bilo napačno, ko bi slavna deželna vlada v tem oziru c. kr. okrajnim glavarstvom kak bolj strog nalog dala. Nam se zdi, da bi si v tem oziru c. kr. glavarstva več zahvale in zaslugo za deželo pridobiti mogla, nego pri — političnoj agitaciji. — (Zahvalno pismo pevskemu zboru ljubljansko čitalnice) je poslal odbor tukajšnjega veteranskega društva. Glasi se: „Slavni pevski zbor ljubljanske čitalnice! Pri od strani našpga društva priredjenej veselici v Kozlerjevem vrtu na korist zapuščenim družinam k voiaškej službi poklicanih re-Rervistov, je Blavni pevski zbor ljubljanske čitalnice, iz prijaznosti sodeloval. Izvrstno petje, katero ie navduševalo vse zbrano občinstvo, bilo je jeden gmotnih smotrov, kateri so poveličnli slavnost osnovane veselice in vzvišali nje fmnncijalni resultat. Podpisani odbor tu št^je v dolžnost, s tem, v imenu zapuščenih družin reservistov, kakor tudi v Hvojem imenu, izrekati slavnemu pevskemu zboru ljubljanske čitalnice za njegovo sodplovnnie najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, 7. avgusta 1878. Za odbor občnega kranjskega veteranskega društva: Gruber, tajnik. Mihalič, predsednik. Dunajska borna 10. avgusti. Enotni dr?., dolg v bank >vcih . . W gld. 25 Fnotni dri dolg v srebru ... 65 „70 Z'ata renta.........73 n 60 lS*iO dr*, posojilo......112 „ — Akcij« narodno banke .... 819 „ — Kreditno .ikoija.......-<»2 „ 25 London..........115 . 90 Napol..........9 „ 28'/, (!. kr. cokini........5 „ 51 Srebro..........100 „ 95 Drfcavnn mark-* . . . . . . . 57 „ 20 kr- Zavoljo razširjenja okrajne ceste od Polhovega gradca do Ljubljane, in sicer v hudem potu (Krestenicah) se bode ta cesta ocl 12. do '2*. n v grunta t. I. za vožnjo zaprla. (2M> T^rvonioHt.ii.ilg. Občinski avćt v Medvodah in v svojoi soli dno 4. avgusta t. I. Braceftttt*f?S gospoda Vonnuslava Paharoa, župnika in krafnegs ioljtkegh svetN predsednika v Bori, zavoljo njegovih izrednih bhsIiisc pri oerkvl šoli in občini, i/.volil ta Kastnega oboana, da občo £:slanomu gospoju vsaj nokoiko povrno njegovo vdi''o dobroto. Občina Modvodo 9. avgusta 1878. Jurij Ovajnar, župan. Naznanilo. Sklenol sem svojo filijalo, trgovstvo s slikami v Ljubljani, poleg zvezdnega drevoreda v hiši banke ,,Slovenije" razpustiti. Da bi si pa težavno zavijanje, vožnino itd. prihranil, prodam vso svojo inloga 40 do 50% eoneje, nogo ni dobi po Stieunah. Vsakdo ima tedaj priliko, slik si s tako malo ono kupiti, kakor-šno šo nikdar nij bilo. Ker ml D« ostaiomalo časa, zato prosim, da se oni, kdor želi kaj kupiti, kolikor mogoče hitro oglasi. Bo spoštovanjem Ferd. Rudi, (353—2) >fa.rk. 7. /ilCHSlld V Wir «>ni|>f Vlih-n als Bestes und Prelsvviirdiastes Die Regenm&ntel, VVnffondocken (IM.-irhm), BcllpmliigcR, Mlslofle iI.t k. k. br. Pabrik v T.jnbliani 10« avgusta +.. 1. Pftenios hektoliter 6 irtđ, »9 kr.; — \ gld. 1)0 kr.; — leJfmen 4 (fM, ()(J kr.: — ov«">s 'J ;*'d 25 kr.; — ajda 4 t?ld 90 kr.; — pro*o gld. 85 kr.; — korn/.a S gold. '20 kr.; krompir 100 kilogramov — gl. — kr.; — fi>.ol hektoliter 9 gl — kr i masla kilogram — gl. 92 kr.; — mast — glđ« 82 kr.- — Ipeh (riaon— tri. 70 lir.: — Spoh povojen — tri. 75 kr. — jajca po kr.; — udoka liter 7 kr.; — govodnine kilogram r>4 kr.; — tHornine f>t> kr.; — ivinjsko tu«; .v t>6 kr.; — sena 10O kilogramov 1 erld. 78 kr.: — slame 1 gold. 12 k-.: —drva trda 4 kv. metrov •i gold 50 kr.: - mehka 4 gld. f>{> kr. nik vede dim, in dva dušnika par sko/.i streho. V kuhinji stoje: ena omara, tri mize, ena za umivanje posode z odtokom skozi pod, potem dve veliki leseni kadi za vodo s tesnim po krovom, panj za cepljenje drv, shramba za drva in oglje in ob stenah police za kuhinjsko orodje in posodo: lonce, kotle, škafe, za jenialnice itd. vse z železa. Tudi v kuhinji ste dve svetilnici, tam sta nastanjena dva ku barja. Za kuhinjo je voz za živež s šestero oddelki, v dveh teh oddelkih stojite dve omari in trije omarici za led: kjer se tudi po leti meso hrani in pijača hladi. Dalje stojita tam dva soda za vino, jelen po sto in, jedeu po dve sto litrov. Jeden oddelek pa je namenjen za milodare, katere bodo tu ali tam dobrot ljive duše ranjenim siromakom darovati blagovolile. Posebno primeski k voli, ki se tako hitro ogreje in neukusna postane, kakor „ma-liuov sok" itd., se z veliko hvalo sprejemo. 11 koncu naj še pristavim kratek opis voza za zdravnike. Tak voz ima dva oddelka: jedeu oddelek služi za spalnici, obsega dve postelji na tleh kakor v vozovih /a bolnike, mizo za umivanje z dotičnim orodjem in srcalo ; drugi oddelek je pisarnica in lekarnica, Šteje dve veliki omari s predali in dilico za pisanje, eno mizo, eno skrinjo za zdravila, shrambo za denar, tri stole in dve pluvalnici. K temu dva sedeža vozov drugega reda. Ostali vozovi uemajo posebne zanimivosti, jih torej lebko izpustim. Vsak sanitarni vlak šteje 25 glav za postrežbo in gospodarstvo: tri gažiste in 22 sanitarnih vojakov. Prva osoba, voditelj in poveljnik vlaka je polkovni zdravnik, njemu pridan je za pomočnika en nadzdravnik in en lekarnik, ki mora zraven pripravljanja zdravil tudi račune voditi. Mej vojaki so: i podoficir, l gefreiter in 20 niuž, mej njimi dva izučena kuharja in dva oficirska strežaja K temu personalu mora pridati železnica 5—b* osob: mašinista, kou-dukterja in bremzarje. —i—. i. von IVI. J. Elsinger & Sbhne in AVien, Noubau, Zollcrgasse t2, i.icfrranten rtes k. nnd k. KHegsministeriiims, Ur. Maj. Krii-.'smariiie, vielrr Huninnitatsanstnlten etc. etc. Nagla in gotova pomoč zoper bolezni v želodci. fl>r. It o se krenil ni balzam, ti tijlHtfjii in ntrjinlatiu'.iu' sfedstvtt za ohranitev zdravja, elstitov in vzdržanjo Mltote sokov in krvi tor y.a posposenjn dobro prebavo, dobiva so pravi po so lsr. laa i c"0^-^-vodno v zalogah: v Ljubljani pri lokarni-fiarjiht G. Picooli, Jos. Svoboda, lurasmua liirschit*; v K u d 0 1 f o v e m : Dom. Bitsoli, lekarnar] v Ko 5 o v J i: Andr. Brana« H^T' l'v'' Ivk'tinie in re<)jc prodttjtihtiee tna-trrijalij v ^listri>-(/<' ttga kve-jiiliici/it Imlzaina. t. ozdravel Zahvaljujoč ho Vam najprisrSnejie, In n;ij-toplejie priporudajoČ _stiu .v knji'idiiti in j tijiirji m, />"'/ Trmifo Št. :', aalogs vseh potrebnost^ za orade in kupeijstvo ; sslogs navadnega, pisemskega in tsvtjslnegs papirja. Vso potreboostl m merjevce (inženirje), slikarje iu risarje. Najnovejše v konfekciji /.a papir. Zapisov alne in opravilu«' knjige, i/.ileljujejo se tudi monogranii na pisemski papir, vlaltne karte iu pisemske zavitke. (158—Ui>j Tiovi in stari, prav kratki (stutzHiigel) so prav po niakej ceni na prodaj, in sicer: novi do 400 gold., stari pa od 86 do 160 gold. pri (247-9) Avg Rumpel-nu, izdelovalen glasovirov v Ljubljani, mostni trg št. 10 v II. nadstropji. '(Tujci. 0. avgusta: F. v ropa: Stiftar iz Kaluge. — i'irk iz Dunaja. — Ositelli iz Trsta. Pri Milim: Obervald iz Dunaja. — Btolfs i' TrBta. — Bgalitier i/. Gradca. — Ribano iz Trsta. — JSouueiili. ig ti Kamže. l'i i .VIal iru : Frey iz Dunaja. — Schleimer iz Frankobroda. — Goyer iz Dunaja. Ste?. 47i(j. 1261—9) Naznanilo. Zarad Bnaženja prostorov bo kranjska deželna blagajnica od II. do vštetega 14. avgusta zaprta. Deželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1878. J'rri, prnrl, liliif/tintisit I .Iu HM llti/f-tiri slatini pn )ut rttt i iiitiijn rit rut mm uitirl;t>, rlitijiiiiio t r. lit: ttr.-nf/. tii:tirit/i. (SIU,-tt i: ttitjil n il.it Ju mi lloji-n.) Slitiliitt Kurit in ittiil.it :n utrtiUr tihi nI tulit HOVtt n I. t I ulit imrlji njr jitmlitrti njit ISli.) it f jI lis I » S" i: m »a 5 lil f| s »i - "* u o f&3 I a v H .Z Tri zdravstvena poročila. Zoper katar, kapelj, hripavost, bolezen v prsih, želodci in grlu. Vi Ur. tlrortirj fulirilii slm/iiili /u i /min/ur i/ns/> .litin-it lluff-tt, tlrtniti f/tt />ri sl.-rliljrriilru nl.orttj mrli irru/is/.i/i rltitlttrjrv mi J lit nitji, llrtillitirst rtin.sr S. 1'arail por Ki«-Toroiuio, Iti. upi ila 1o7m. Kakor moiu o|ui/tti zilravihio pivu utl Hlailnojja oknlrakta dobro vpljivaln 1111 iikiji'KU bolnika | rini jo pi.|o in niti ur tiiilitjriiri/ii I vuloil tofra Viih IH'ihiin, (lik. takoj proti pOitanim i n > v x i ■ 11 u poiljoto 2 M uklonio nviijoifii ztl nt ril m (/n jiiru ml nltnliiif/u t l,st rtil.lit iu | lunt Jlu/J-iirr tiliiiliir rulitilttilr I nMlOVOUI „ I llui^ormliiomii (,'uspmlii Allicrlu i (i i tti lor-jo, (liroktnrjii Mutia-nuluikov". littrl Sinil, i\r?.. ponlanoo. BotS*OWle, 7. julija 1S78. Vohu blAgOTOdja ! l'oiljom Vam tu 1 a> nI. »a prodplaiu tor bi umijuiii Vas itnpot kakili 60 Hklonio Hvujo^a ilohroga MSBOtlOtllOga •tlrttrilitt'f/it fiirr ml slutinif/it tl;nlrttliltt prositi. iS llrrtirirtl/, ((rajnki vnilja v BoUtovU« na Oaulkem pri Euulora, A u t a n . H. Julija 187H. 1'roHim Viih , i>«tSljit« mi Ho 0 (klonio zilrtirihirf/t$ jiirti tul sliniiii(/u tintirttl.ltt in ])iftnif)it litmlitmtt tul nltttlu. l'o raliljouji prvih li (klonio (litim ao buljHOua ; v prilioilnji' lioiloui Vam hvujo provorjoiiju nn/.naiiil. titrjtni lnmii/ v Aiitauu pri IMitttorHiiorfu. Doliiva ho pri K" i ■. ■ - i i» ll i' ŠOlrtHtin tilmltinliti ptmluvti »ij kom. baš tako-vib žliv /n kinu, vkupo 1J komadov, stalo jo prej gld. ti, a sedaj stane vh«'1i I'-i kouuulov iliii|>«'......... gld. 2.:t5 6 „ biitaiiija-Hiehrnih nunii/nili uožev z angleškimi ostrinami, f> kom. baš takovih vilic« vkupo 12 kom., kateri so prej stali gld. U, stoji zdaj vMeh 12 vkup«; „ it. IO 1 zuj—, 2.80, 4.—, 6,60, 7.—; lahsrne slpnieo po kr. 40, 7T>, 'JO, gid. 1.—; skienico za kis in oljo po gld. 2.60, y.*S0, 4.y£>, ti.—; pušice za surovo masio po kr. 0.>, gld. 1.70, '^.HO, 8.'i6, 4.— \ ročni svečniki po kr. b0, B6, 8U, gl. 1.— ter še mnogobrojni izdelki. Osobitega pozora vredno. 6 komadov naiiii/.iiih nožev, z najlinejšimi ročaji od britanija-sre-bra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, t> komadov baš takovib vlile* G komadov težkih izvrstnih >li<- zu J««lt« d komadov baš takovih /.u« /.u Kavo, v elegantnej kaseti od bariuna, vkupo 24 komadov, ki so prej stali brez kasete gld. 18,—, stane zilaj s kaseto gl«l. 0*40« Te stvari so izdelano od najfinejšega britanija-srebra in so od pravega 18 bunega srebra celo po oletnej rabi ne dade razlikovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostčiue bela. Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali orumeuita. (luO—10; Haoiluv : „Britannia-Silber>vaareii-Ni(k(lerlagea II lettj li'i. Sn-Miin-i-i;*-i ji iM bohatoati l;itky i do pedlivostl volby molilo so mefiti s Eluoyklopedil touto« Majice po ruoe eelv rukopis, bedlivS prohlednuty osvSdSen^mi bohoalovoi a aplaovateli, jakoS i BohvAlonv muzi na slov*) v/atymi, bodlame tiuiiž he/. odklatlu i.rikročiti na jeko uvereji.eni. \'yd;ivati budeme bo po BOŠiteob Itiarobov$oh tak, aby na koneo obsabovai tri sva/.ky aai pi> .'52 si-šitecb. U vyil:iv:iiif nenl se naditi jakehu-koliv pierušeni. Sešit za sešitem rychie budou ndsledovati, tak sico, že bolula p ištlut rokem eey spis v rukou pp, odl.eratelu uaebazuii se bude. Trvni sešit vySel již v toehto dnech. 9Ha! C'enii jednotliveho s> situ vyn Sfujome i s poitovni z:i-silkoii na 85 kr. "^Lj a moŽBO jo platiti a/, no vyjilI celebo svazkn aneb koncem roku. V ptedplaeeid stoji eele tli.o devfil slatJ'ob 60 kr. r. m. Kduž mimo p edplaoenl so savdloa, celv spis v aešiteob ode« birati piiino oil oda, stanoii se i'ičastnymi 10'/U siažky z krainske ceny. MMta.Cjrillo-Moižjsiu (J. Zeuiau) v Fraze, Ke tezo v a ulice č. SifiU I. (288—8) it K- K- lzuatelj in urtduik Juhip J ur C i C. Lastnina iu ti.d- „Narodne tiskarne". 271579 49